Ptuj, petek, 8. decembra 2006 letnik LIX • št. 94 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
Polo FreeZ.
Bodite vami pred nev£e£nostmi!
Ob nakupu PolaFreeZ štiri zimske pnevmatike na aluminijastih platiščih giaitis in prihranek do 450.000 SIT pri obveznem in kasko zavarovanju.
Dominico d.o.o., Zadruini tig 8, 2251 Phii
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Ponudba velja do 12.12.'06 oz. do prodaje zalog. Preračuni v evro so informativni in so izračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,640 SIT SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26
Sport
Nogomet • Kmalu razrešitev spora Čeh - Austria?
Stran 15
Mina Markovič •
Že v prvem letu preboj med elito
Stran 16
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
Imate pošto na strani 21
veselje, včasih raznositi v teh decemb^^^^i
Po mestni občini Po naših občinah	Po naših občinah	Po naših občinah
Ptuj • Novi bi radi Ormož • Najprej bo	Ptuj • Igle za	Ptuj • So nočni
več manevrskega potrebno prešteti	med, testi za drogo	lokali sploh
prostora	občinski denar	redkeje	potrebni?
Stran 3	Stran 4	Stran 8	Stran 10
Gospodarstvo
MMJa/šJn Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah PodJehnik •
Pripravljajo projekt za sanacijo plazov Stran 32
Kidričevo •
Taluma uvedba evra ne skrbi
Stran 5
M^á^M© KURILNO OUE
Z/ www.ziher.com
«q3b žiher. podjetje za prevozrfitvo. trgovino in stoiitve d.o.o,
9770040197060
Cirkulane • Dobrodelna akcija Pomoč Halozam zaključena
Zbrali skoraj pol milijona tolarjev
„Iskreno povedano, sem upal oziroma pričakoval, da se bo v okviru akcije zbralo več sredstev, vendar sem zadovoljen tudi s tem izkupičkom. Navsezadnje je šlo za relativno kratek čas, v katerem marsikatero veliko podjetje ni moglo sprejeli odločitve o morebitnem večjem donatorskem vložku," je po uradnem zaključku dobrodelne akcije Pomoč Halozam, ki se je začela prvega in končala zadnjega novembra, na novinarski konferenci povedal njen pobudnik, poslanec DZ Branko Marinič.
Skupno je bilo v akciji, namenjeni pomoči zaradi naravnih nesreč hudo prizadetim haloškim družinam ali posameznikom, zbrano točno 492.000,00 tolarjev. Levji delež denarja se je nabral preko SMS sporočil, saj je družba Mobitel, ki se je na ta način vključila v akcijo, nabrala kar 325.000 tolarjev. Razliko, torej 167.000, tolarjev predstavljajo finančna nakazila na transakcijskem računu RK. Donacij v obliki storitev ali materiala ni bilo, kot je povedal Marinič, oglasilo pa se je veliko ponudnikov oblačil, tudi novih: „Še več je bilo ponujenega v smislu praznimo omare in čistimo stanovanje, čeprav smo že na začetku akcije poudarili, da to ni njen namen. Vse tovrstne ponudnike smo zato usmerili na Rdeči Križ."
Slab odziv podjetij
Večinski delež sredstev, kot že rečeno, je bil torej
Uvodnik
zbran preko individualnih SMS sporočil, ki so jih poslali posamezniki, medtem ko je nekaj manj kot 170 tisočakov pravzaprav denar, ki so ga nakazala podjetja. „Z namenom akcije in prošnjo za pomoč smo pisno obvestili okrog 470 podjetij in podjetnikov v vseh haloških občinah, pa tudi vsa podjetja v Ptuju, Mariboru in Slovenski Bistrici. Na naš dopis se jih je z nakazilom odzvalo približno 10, velika večina pa jih sploh ni odgovorila," je povedala Andreja Šajnovič, koordinatorka poteka akcije. Vzrok za tako slab odziv podjetij Branko Marinič vidi v dejstvu, da se je akcija začela pozno, proti koncu leta, ko podjetja že izčrpajo svoj fond za dobrodelne namene, po drugi strani pa naj bi bil prekratek tudi sam čas poteka akcije, zlasti za večja podjetja, kjer potrebujejo več časa za uskladitev in sprejetje odločitve o večji donaciji.
O veselem decembru, sreči in miru
Čeprav bo na zasanjano snežno idilo verjetno treba še počakati, sta veseli december in z njim praznično razpoloženje vendarle že med nami. Če odmislimo romske in druge zdrahe, ki potrjujejo staro resnico o tem, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade in dejstvo, da nam je Miklavž kot prvi od decembrskih dobrih mož prinesel novo ministrico, potem lahko mirno rečemo, da se končno lahko malce sprostimo in predamo domačemu predprazničnemu lagodju.
In ko v objemu lepih misli sediš v toplem naslonjaču ter ob pogledu na prve praznične lučke uživaš v blaženem popoldanskem miru, te kot strela z jasnega vrže iz tira močanpok. Od zunaj. Ne daš se kar tako, zapreš okno, vključiš radio in se vrneš v naslonjač. A glej ga zlomka, kmalu te strese še hujši pok kot prej, skoraj pod tvojim oknom. "Uh, spet ta mularija in petarde," nergaš in daš radio še bolj na glas. Pa ne gre, pok za pokom se vrsti in stopnjuje, vmes poči tudi na hodniku, vse skupaj za začini še "živalski" krik; skratka prazničnih misli o sreči in miruje konec.
Da bi se vendarle zamotil, prižgeš televizor. Ker ti nobeden od programov ne ustreza, vključiš teletekst in klikaš in klikaš. In med vrsticami te zbode v oči podatek, da so v lanskem veselem decembru mariborski policisti v sodelovanju z inšpektorji v poostrenih nadzorih zasegli prek 150.000 kosov pirotehničnih sredstev. Evo ti ga na, to ti je veselje, bereš in požiraš še naprej. In izveš, da so na območju Policijske uprave Maribor v lanskem veselem decembru zaradi neprevidne uporabe pirotehničnih sredstev obravnavali tri telesne poškodbe, v katerih je bil eden mladostnik huje, dva pa lažje ranjena, daje neprevidna uporaba pirotehnike povzročila devet primerov poškodb premoženja, poštnih nabiralnikov, avtomobilov, stekla na objektih in da je kar nekajkrat tudi zagorelo.
Pa ti ob koncu vendarle dvigne moralo opozorilo, da je uporaba pirotehničnih sredstev, katerih glavni učinek je pok, torej petard, dovoljena le v času med 26. decembrom in 2. januarjem, vendar pa tudi v tem času ne v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali prireditve. In dalje, da se prodaja navedenih izdelkov lahko vrši med 19. in 31. decembrom ter da sta mladoletnikom do 15. leta dovoljena prodaja in uporaba le, če so pod nadzorstvom staršev. E, pa smo tam, naša mularija tega očitno ne ve, pa tudi vsi trgovci ne, da o starših ne govorimo. Oh, Božiček in Dedek Mraz, dajta, povejta jim vidva, prinesita nam sreče in prazničnega miru.
Martin Ozmec
Naslednje leto tri mesece!
„Zato bomo naslednje leto akcijo sprožili že prvega septembra, zaključili pa tako kot letos, zadnjega novembra. Tako jo bomo podaljšali s sedanjega enega na tri mesece, kar bi moralo biti dovolj za daljše postopke, ki so pač ponekod potrebni," je napovedal Marinič ter ob tem še dodal, da bo akcija ostala lokalne narave, vendar pa bodo v njo poskušali vključiti določena velika vseslovenska podjetja in nacionalne ustanove. „Sicer pa ne smemo pozabiti niti na spremljajoče učinke naše akcije, saj Haloze tudi preko tega postajajo bolj prepoznavne." O imenih donatorjev pa Ma-
Pobudnik akcije Pomoč Halozam poslanec Branko MarInIč: „Naslednje leto bomo akcijo začeli prvega septembra in bo trajala tri mesece!"
rinič ni želel govoriti, povedal je le, da so se v akcijo vključili tudi poslanski kolegi, kar naj bi bila sicer stalna praksa.
Komu bodo šla zbrana sredstva, bo znano v ponedeljek, ko se bodo sestali predstavniki RK, CSD in poslanec
Marinič: „Menim, da bomo ta denar namenili eni družini ali posamezniku, morda dvema ali največ trem, saj se sicer učinek pomoči izgubi. Pri tem, kdo bo prejemnik, bo odločilno vlogo igral ptujski Center za socialno delo, kjer imajo najbolj verodostojne podatke o pomoči potrebnim ljudem."
Sicer pa se je Branko Mari-nič ob koncu akcije, ki jo je označil kot uspešno, zahvalil vsem donatorjem in tistim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k njeni izvedbi in uspešnosti; med drugim predvsem Mobitelu, podjetjem, ki so omogočila brezplačno plakatiranje ter oglaševanje, in medijem.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Pozor - Cigan!

Kdo se boji Ciganov? Standardno vprašanje bi lahko obranili tudi drugače: koga se (lahko) bojijo Cigani?
V aktualnih slovenskih razmerah je tudi sicer marsikaj postavljeno na glavo, neverjetno veliko je sprenevedanja, kategoričnih sklepanj in bežanja pred lastno (in skupno) vestjo in odgovornostjo. Predsednik vlade ima seveda povsem prav, ko poziva k skupnim naporom pri reševanju »romskega problema«, toda kaj, ko že tako rekoč hkrati tudi sam pozablja na to svoje povsem nenormalno (in edino razumno) načelno stališče in »romsko zgodbo« povsem nerazumno povezuje z različnimi političnimi igrami in očitki političnim nasprotnikom. Vsi slovenski politični akterji bi se morali (predvsem zaradi lastne higiene) zavedati, da v aferi z Romi preprosto ni »čistih« in »nedolžnih«. Sleherni slovenski politični subjekt nosi svoj del odgovornosti in krivde za vse tisto, kar se (ne samo zdaj) pri nas dogaja z Romi. Pravzaprav je v celotnem dogajanju najbolj tragična figura ravno prvak Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič, ki je v svoji ekstremnosti (in domišljeni preproščini) pravzaprav na nek način edini javno (in neposredno) predstavil, kaj se trenutno plete v glavah (pre)ve-likega dela slovenskih politikov in v »strategijah« preveč političnih opcij različnih barv. Jelinčič je prejšnji teden (v oddaji Piramida) na slovenski nacionalni
televiziji v bistvu razgrnil samo način razmišljanja, ki obvladuje velik del tistih, ki postavljajo barikade proti Ciganom in vztrajajo pri njih. Govoril je skratka tisto, kar mnogi mislijo, a si ne upajo povedati. Seveda to ne pomeni, da si Zmago Jelinčič za to zasluži kakšno posebno priznanje. Vsekakor je po svoje značilno, da se je od Jelinčiča najprej in najbolj prepoznavno distrancirala »javnost«, veliko manj ali pa sploh ne pa uradna pozicijska in opozicijska politična struktura. Uradni politiki -tako vladajoči kot tisti v opoziciji - so očitno kar naprej v zadregi, ker preprosto niso sposobni, da bi dela svojega vodilnega telesa nedvomno in načelno povedali, kakšna je njihova pozicija, v čem ga podpirajo in v čem ne. Janez Janša, kot premier in predsednik glavne vladajoče stranke Slovenskih demokratov (SD), sicer ne izpusti nobene priložnosti, da ne bi javno (in ustrezno poudarjeno) opozoril svojih političnih konkurentov na njihovo nenačelnost in »sumljivo« ravnanje njihovih »ekspozitur« na terenu, ki naj bi v svoji praktični dejavnosti frapantno krišle principe, ki jih zagovarjajo njihove centrale. Pri tem pa nekako pozablja na (javna) kritična opozorila svojim »lokalnim veljakom«. Seveda z vsemi svojimi visokimi načeli o »dialogu« in »miroljubnem reševanju« sporov ni prepričljiv niti lider slovenskih socialnih demokratov Borut Pahor, ko hkrati ne zna povedati, kaj sta on in njegova stranka ukrenila proti ekstremnemu ravnanju njihovega pomembnega lokalnega politika in poslanca, kočevskega župana Vebra,
ki je ljudi pozival na barikade proti Romom. To, da ga je Pahor v telefonskem pogovoru nekaj »opozarjal« in spraševal, kaj se dogaja, vsekakor ni dovolj za ravnanje in ugled stranke, ki se ponaša (predvsem tudi) s politiko spoštovanja vseh človekovih pravic, vseh ras in vseh različnosti. V kritičnih ocenah liberalcev manjka jasnejša predstavitev dosežkov, če o njih sploh lahko govorimo, pri reševanju romske problematike v dobrem desetletju njihovega vladanja v Sloveniji.
Premier Janša se kar naprej ukvarja z iskanjem in kritiziranjem tistih, ki naj bi škodili ugledu Slovenije v Evropi in po svetu. Seveda je to problem, vsekakor pa ni vzrok ampak posledica nečesa, kar se dogaja doma - in na kar ima (objektivno gledano) vendarle največji in najbolj odločilen vpliv prav vladajoča koalicija. Končno se bo treba navaditi, da smo odprta družba, odprta država in da ni nič, kar se dogaja pri nas, skrito pred tujimi očmi. Bilo bi zelo slabo, če bi skušali kakorkoli prikrivati posamezna dogajanja pri nas in preprečevati tujim očem, da nas gledajo in ocenjujejo.
Konec koncev smo del Evrope in ta Evropa ima pravico do mnenja o nas, kot imamo mi pravico do mnenja o njej. Vsakršna druga pozicija bi bila »neenakopravna in neproduktivna«. S tega vidika nimamo kaj skrivati pred Evropo in (v načelu) nihče, ki se »drzne« o naših razmerah obveščati Evropo ne more biti problem in sovražnik. Problem smo kvečjemu mi s svojim ravnanjem.
Seveda mi (v Evropi in po svetu) nismo edini, ki se soočamo z različnimi dilemami in izzivi na področju človekovih pravic. Naša moč in naša načelnost se kaže predvsem v tem, koliko smo pripravljeni (in sposobni)
zaznati (in priznati), kje smo na posameznih področjih. Nobena skrivnost tudi ni, da so celotne generacije Slovencev zrasle v prepričanju, da so Cigani nekaj slabega, za mnoge so bili in so sinonim za različna nečedna ali celo kriminalna dejanja. Tudi v svoji zavesti je kot spomin na mladost ostalo pripovedovanje, da »cigani kradejo«, jemljejo otroke _ Konec koncev so Cigani ohranili legendo iz slovenske literature Jurija Kozjaka in ga izročili Turkom, ki so ga prevzgojili v janičarja Toda zgodba o ciganih je tudi spoznanje o veliko dobrih straneh tega naroda in njegove kulture, o večstoletnem preganjanju, o nacističnem genocidu nad njim, ki je pobral preko 100 tisoč življenj .
O Ciganih je mogoče govoriti na različne načine, spoštljivo in prezirljivo, s predsodki ali z naklonjenostjo, z željo, da bi jih razumeli, da bi jim pomagali .„ Žal je pri nas odločno preveč tistega sovražnega, tistega, kar je pravzaprav najbolj plastično in grozljivo na televiziji izrazil Zmago Jelinčič. Za Jelinčiča Cigani niso Romi, čeprav je to zanje od leta 1979 njihovo uradno (mednarodno) ime. TV voditeljica je Jelinčiča vse čas opozarjala naj ne govori o Ciganih ampak o Romih. Kot da bi bilo bistvo problema v tem .
Če politikov nasploh (ne samo Jelinčiča) ne bi vodile različne strasti, različni predsodki, računice in manipulacije, potem Romov zagotovo ne bi že tako dolgo uporabljali in zlorabljali za različne medsebojne obračune in spotikanja. Romsko vprašanje bi poskušali kot evidenten slovenski nacionalni problem reševati združeni, s skupnimi močmi, kot skupno zavezo in skupno odgovornost, konec koncev tudi zaradi splošnega ugleda Slovenije v Evropi in po svetu.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Mestni svetniki o proračunu 2007 in 2008
»
Novi« bi radi več manevrskega prostora
Ptujski mestni svetniki so se na miklavževo sestali na drugi seji. Navzočih je bilo vseh 29 svetnikov. Mandat so potrdili novi svetnici iz vrst LDS Mojci Horvat, ki ji je pripadel kot naslednji z liste kandidatov LDS, saj se je dr. Štefan Čelan, ki je bil tudi izvoljen za svetnika, odločil, da bo opravljal funkcijo župana. Dnevni red je obsegal 18 točk z nekateri podtočkami, oddelali pa so ga v manj kot šestih urah v polni zasedbi.
Proračun za leto 2007 je podobno strukturiran kot državni, obravnavala so ga vsa delovna telesa mestnega sveta. Dodan mu je načrt razvojnih programov, program prodaje finančnega in stvarnega premoženja in urgentno opozorilo s strani Mestnega gledališča Ptuj, ki mu MO Ptuj Ptuj v zadnjih letih močno znižuje dotacijo - v letu 2007 po delovnem osnutku proračuna lahko računajo le še na 37 odstotkov programskih sredstev, kar lahko močno ogrozi njegovo letno produkcijo -, pa tudi izvleček DU Ptuj, ki za svojo dejavnost v letu 2007 pričakuje iz proračuna 800 tisoč tolarjev. Posebej se svetniki z opozorilom iz gledališča niso ukvarjali, prav tako tudi ne z vlogo upokojencev.
Večina sredstev že vnaprej »porabljena«
Že v splošni razpravi o proračunu za leto 2007 so hočeš-nočeš morali spoznati, da v letu 2007 posebnega mane-verskega prostora ni, ker sta dve tretjini sredstev porabljenih že na osnovi določil zakonov, k temu pa je potrebno dodati porabo, ki so si jo naložili z ustanovitvijo nekaterih institucij in z nekaterimi velikimi investicijami. Gre za Puhov most z navezovalnimi cestami, investicijo v Gajke v povezavi z investicijami, ki izhajajo iz pogodbe z MČ Jezero, in evropski projekt sanacije podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
Jože Glazer (SD) je kljub temu želel zvedeti, katere pa so prioritete proračuna v letu 2007, ki je določen v višini 7,3 milijarde tolarjev. Ne glede na takšne ali drugačne finančne obveznosti bi občina morala imeti dve, tri prioriteti. Vedeti bi se moralo, koliko več ljudi bo zaposlenih, za koliko se bo zmanjšala nezaposlenost, koliko bomo
Foto: Črtomir Goznik
Svetnik SNS Miroslav Letonja (prvi z leve, ob njem dr. Marjan Janžekovič, novi svetnik iz vrst SLS) je povedal, da delovnega gradiva proračuna v SNS Ptuj ne podpirajo, ker v njem ni postavke za postavitev spominskega obeležja v spomin na dogodke na Ptuju v letu 1991 in ker tudi v novem proračunu ni sredstev, namenjenih za novorojenčke, ki jih drugi proračuni poznajo. Tudi sestava novega nadzornega sveta ni »demokratična«, ker tudi v četrtem mandatu mestnega sveta v nadzornem odboru ni predstavnika SNS, so pa županovi.
dali za izobraževanje, koliko se bomo šli turizma.
V MO Ptuj smo se odločili za uravnotežen trajnostni model - razvoj s štirimi stebri in posamezni programski sklopi, znotraj katerih so prioritete določene, je v odgovoru glede prioritet povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Lastni viri zadostujejo komaj za vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje, potrebna so interventna sredstva iz države, evropska sredstva in zasebna vlaganja. Prednost imajo projekti, ki so v večji meri podprti iz drugih virov financiranja. Investicije v letu 2007 so posledica sprejetih usmeritev iz prejšnjih let. Pogled v razvojne dokumente MO Ptuj, ki so bili sprejeti z velikim konsenzom, pa kaže, da se od sprejetega koncepta razvoja ne oddaljujejo. Ptujski župan želi v čim krajšem času novim svetnikom podrobneje predstaviti vse te dokumente. Ob koncu lanskega leta je tudi vsako gospodinjstvo v MO Ptuj prejelo povzetek
integralnega razvojnega programa MO Ptuj, iz katerega je razvidnih 32 prednostnih projektov do leta 2010. V tem trenutku pa ni odgovora za investicijo v Mestno gledališče. Bomo sploh kdaj dobili sredstva iz države, ki so vprašljiva zaradi načina izvedbe investicije (stavbna pravica), je želel odgovor Peter Pribožič (N.Si). Tudi fasada minorit-ske cerkve nima občinske postavke, zato je vprašljiv delež iz države. MO Ptuj je to obveznost sprejela, enako kot še nekatere druge.
Kdaj bodo Spuhljanom nalili čistega vina
Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je ocenil, da delovno gradivo proračuna 2007 omogoča dobro razpravo, da pa bi ob tem svetniki morali imeti tudi letno poročilo o uresničevanju dolgoročnega razvojnega programa. Več bi po njegovem morali dati za estetsko in
sonaravno ureditev Ptuja, v katero sodi ureditev ptujskih potokov, ki bi morali biti ponos Ptuja.
Konrad Rižner (LDS) in dr. Marjan Janžekovič (SLS) sta opozorila na dejstvo, da se
pogodba za CERO Gajke, ki je bila podpisana med MO Ptuj in MČ Jezero 23. 10. 2002, ne uresničuje. Ljudem v MČ Jezero in novi PČ Spuhlja bo potrebno čim prej konkretno pojasniti, zakaj se pogodba ne uresničuje, zakaj v predvidenem roku štirih oziroma petih let, ki se iztečejo v letu 2007, obljubljenega ne bodo dobili V prvem polletju letos je bil sicer aneks k pogodbi za Gajke pripravljen, vendar so ga raje skrili v predale, ker so bile pred vrati tudi volitve.
V SD se zavzemajo za proračunska sredstva za spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva, pa tudi za postavko za nagrado najboljšemu podjetniku, obrtniku in za več sredstev za javna dela. V Manager klubu Ptuj bi želeli s svojim deležem okrepiti občinski štipendijski sklad. Predlogov za spremembe in dopolnitev posameznih proračunskih postavk je bilo še veliko, vzeli jih bodo pod drobnogled in jih skušali v mejah finančnih zmožnosti vgraditi v osnutek proračun. Od tega kako bo prepričljiv tudi za »male« potrebe ljudi, teh je v posameznih delih občine veliko, je odvisno, ali ga
bodo še letos prekvalificirali v predlog.
Pri poračunu za leto 2008, ki so ga imeli svetniki v rokah, se vsebini še niso posvetili v dovoljšnji meri, zato faz razprave ne bodo izpuščali. Kljub temu bi ga radi čim prej sprejeli, da bi pripravljeni pričakali možnosti in priložnosti nove finančne perspektive. Čeprav naj bi novi zakon o financiranju občin tudi v MO Ptuj že v letu 2007 prinesel več denarja, pa na tega goloba na strehi ne računajo, saj so sredstva še v oblakih. Najprej jim obljubljajo dodatnih 511 milijonov tolarjev, v naslednji varianti samo še 300 milijonov, na koncu pa se zna zgoditi, da jih ne bo in jih bo država »vračunala« v že dodeljena investicijska sredstva.
Kakorkoli že, nova proračuna ne prinašata zadovoljivih odgovorov na številne, a nujne potrebe ljudi v posameznih četrtih. Dejstvo pa je, da veliki projekti odpirajo tudi možnosti za majhne. Kot je tudi razumljivo, da si novi svetniki želijo več manevrskega prostora pri oblikovanju že prvega proračuna, za katerega bodo na nek način tudi odgovarjali.
MG
Občanke in občani mestne občine Ptuj!
Ne prezrite »naj ponudbe« Delavske hranilnice. Agencije PTUJ:
•	V Delavski hranilnici. Agenciji Ptuj, boste odšteli za plačilo položnice samo 150,00 SIT.
•	Ali veste, da Vam osebni račun v hranilnici strošek položnice zniža že na 80,00 SIT.
•	Se več, plačilo položnice preko trajnika Vas stane samo 50,00 SIT.
•	Ampak plačilo položnice preko spletne banke DH-Plus znaša samo 30,00 SIT.
•	Hranilnica Vam nudi najbolj donosno varčevanje v tolarjih in evrih.
•	Rentno varčevanje v hranilnici Vam omogoča zagotovitev dostojne dodatne pokojnine.
•	Ali poznate velik paket ugodnosti, ki jih prinaša Vaš osebni račun v hranilnici?
•	Nikar ne zamudite brezobrestnega kredita za oddih v slovenskih zdraviliščih.
•	Imamo izjemno brezobrestno kreditno ponudbo za nakup protivlomnih vrat.
•	Lahko dobite brezobrestni kredit za nakup računalniške opreme v družbi Liko Pris.
•	Ne prezrite ugodne ponudbe kreditov do 12 mesecev s samo 4,00 % obrestno mero.
•	Imamo najugodnejše kredite do 36 mesecev s samo 5,30 % obrestno mero.
•	Celo 120 mesečni gotovinski krediti so vam na voljo v hranilnici.
•	Absolutno smo v konkurenci tudi za Vaš stanovanjski hipotekami kredit do 30 let. Informativni izračun za 36 mesečni kredit:
Znesek	Obrok	Zavarovanie	Drugi stroški	Vodenie	EOM
1.000.000.00SIT	30.306.00 SIT	10.910.00 SIT	11.000.00SIT	200.00 SIT	6.96 %
4.172.93 EUR	126.46 EUR	45.53 EUR	45.90 EUR	0.83 EUR	6.96 %
Efektivna obrestna mera je obračunana na dan 01. 11. 2006 in se zaradi interkularnih obresti spreminja, odvisno od dneva najema kredita.
Z veseljem Vas pričakujemo na otvoritvi naše nove Agencije v Ptuju, v Čučkovi ul. 1 v soboto, 09. decembra 2006, obl 1 .uri.
Od ponedeljka, 11. decembra 2006, dalje Vam bomo na voljo vsak delovni dan od 8.00 do 17.00 ure.
Informacije boste dobili v delovnem času tudi na tel. št.: 02 787 70 06 in 787 70 07.
c?Spletna stran:www.delavska-hranilnica.si, E-pošta: marjan.petrovic@delavska-hranilnica.si.
Ormož • Pogovor z županom Alojzom Sokom
Najprej bo potrebno prešteti občinski denar
Na jesenskih volitvah je občina Ormož dobila novega župana. Za Štajerski tednik je Alojz Sok spregovoril o svojih načrtih in razmišljanjih ob začetku svojega županskega mandata.
Kako ste pričakali izid volitev?
A. Sok: »Na to sem se dobro pripravil, na obe varianti. Vedel sem, da bo tesno in da imam možnost zmagati. Za uspeh moraš najprej kandidirati, verjeti, da zmoreš in da boš zmagal, nato pa prepričati tiste, ki so okrog tebe in druge kandidate, da si favorit. Potem pa je potrebno še zmagati. Vendar jaz sem za to zmago delal 12 let. Leta 1994 sem postal predsednik prvega občinskega sveta, vmes sem bil dve leti predsednik krajevne skupnosti. Potem sem leta 1998 brez velikih pretenzij po zmagi, preprosto zato, ker je stranka morala imeti kandidata - in če nima boljšega, pač kandidira predsednik lokalnega odbora - kandidiral na županskih volitvah. Leta 2002 pa sem kandidiral z namenom, da spremenimo stvari. Zagrizel sem v volitve, tudi skupaj z SDS, ki je do takrat v Ormožu skoraj ni bilo. Potem smo štiri leta v občinskem svetu intenzivno delali, izdajali smo tudi strankarski časopis.
Letos pa sem po anketi, v kateri je pokazalo, da si 62 % ljudi želi spremembe, začutil, da bo do spremembe tudi prišlo. Vprašanje je bilo le, ali bom to jaz ali kdo drug. Z SDS smo imeli koalicijski dogovor o podpori v drugem krogu. Presenetila je ljudska stranka, za katero nismo pričakovali, da bo imela svojega kandidata. Potem pa je prišlo še do tega, da za drugi krog niso izrazili podpore meni, čeprav je predsednik Miroslav Hanže-lič to prej vedno zagotavljal. Vendar se županski kandidat SLS mag. Gustek Janežič temu ni pridružil, me je podprl in mislim, da mi je prav teh odločilnih 140 glasov razlike prinesel Gustek Janežič s svojo načelnostjo in podporo.
Pripravil sem se na zmago, stoično pa bi prenesel tudi poraz. Imam toliko funkcij v katerih odločam na državni ravni, da mi to ne bi bil problem.«
Sedaj bodo lahko problem prav te funkcije na državni ravni?
A. Sok: »Odbor za kmetijstvo bo prevzela Marjeta Uhan, glede poslanske skupine pa se je malo zataknilo, ker smo v stranki že odločili, da jo bo prevzel mag. Capuder, ki pa je nadomestni poslanec, ki ob vrnitvi ministra Drobniča v parlament ne bo več poslanec.«
Kako nameravate funkcionirati na dveh ravneh?
A. Sok: »Deloval bom kot ostali župani. V parlamentu ne bom imel nobene druge funkcije kot poslansko. Za ti dve leti, ker potem za poslanca ne nameravam več kandidirati, je lahko poslansko mesto velika prednost, ker bi lažje s posameznimi ministrstvi reševal odprte probleme. Ne le za občino Ormož tudi za Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. S Središčem moramo priti v program za rekonstrukcijo središke šole, to je neke vrste dolg ormoške občine do središke in menim, da bi kot poslanec lahko intenzivno pomagal. Pri Sv. Tomažu pa je potrebno intenzivno pomagati na obnovi cestne infrastrukture. Po novem zakonu o financiranju lokalne samouprave bo naše okolje prejelo za 300 milijonov več sredstev in bo to nedvomno lažje hitreje urediti.«
Z novimi projekti začeti šele po reviziji
Lepo, da želite pomagati tudi sosedom, vendar Ormožane zanima, kaj bo z njihovo občino?
A. Sok: »Jaz menim, da bomo sosedom morali pomagati. Obdržati moramo skupno občinsko upravo, to je racionalno in logično. Prejeti moramo sklep o začasnem financiranju za obdobje šestih mesecev, potem je tu delitvena bilanca, ki je veliko delo. V Ormožu je potrebno najprej zaključiti projekte, ki so bili že začeti in teh ni malo. Nato je potrebno pogledati, kakšno je stanje občinskih financ, kakšne so dolgoročne in kratkoročne obveznosti. Predlagal bom, da se čim prej naredi revi-
Ormož • Luci izstopil iz SDS
Že kakšen teden so krožile govorice, da naj bi prišlo v SDS Ormož do razkola in spora z Bogomirom Lucijem. Minuli teden na novinarsko vprašanje predsednik SDS Branko Šumenjak še ni želel povedati nič konkretnega. Te dni pa je postregel z uradno izjavo, v kateri javnost obvešča, da je 3. decembra iz sDs dokončno in nepreklicno izstopil Bogomir Luci, ki je bil na listi SDS izvoljen v občinski svet občine Ormož. Vzrok izstopa naj bi bila njegova zahteva, da deluje v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in v nobeni drugi. To pa je izvršilni odbor občinskega odbora SDS Ormož ocenil, da za stranko in občino ne bi bila dobra rešitev, zato tej njegovi zahtevi ni ugodil. Ker se Luci s tem ni strinjal, je izstopil iz stranke in se je odločil, da bo v občinskem svetu deloval kot samostojni svetnik. Šumenjak je še mnenja, da bi bilo prav in pošteno, da bi Luci vrnil tudi mandat občinskega svetnika, dobljen na listi SDS.
vki
Alojz Sok, župan občine Ormož
zija, potem bo možno iti v sprejem novega proračuna in si zastaviti projekte, ki jih bomo realizirali.«
Skupna občinska uprava da, kaj pa druge institucije - muzej, knjižnica?
A. Sok: »Razvojna agencija, ljudska univerza in knjižnica morajo ostati skupne institucije, glede muzeja je drugače. Muzej je sicer ustanovljen, vendar je bila takrat naša koalicija mnenja, da mora muzej ostati v Veliki Nedelji in to se bomo morali dogovoriti. Kajti, če kot občina, gradu pri Veliki Nedelji ne bomo dali namembnosti, bo začel propadati. Lastniki pa bodo začeli razmišljati o drugi namembnosti. Ormoški grad pa je treba uporabiti za druge namene. V njem bi lahko potekala intenzivna konferenčna dejavnost, politične stranke, koncerti, poročno dvorano je treba ponovno nameniti za poroke. Prav tako prostor za alternativno kulturo mora ostati v gradu, tukaj je najmanj moteča lokacija za celo mesto. Je pa treba prostor urediti in v skladu z odločbo sanitarne inšpekcije poskrbeti za sanitarije in zasilne izhode. Zagotoviti bi bilo potrebno upravljanje s tem prostorom na tak način, da bo občina imela vpogled v to, kaj se tam dogaja.«
Nekateri vaši pogledi na razvoj Ormoža in njegovih institucij so bili v preteklosti diametralno nasprotni od pogledov bivšega župana. Kaj menite o večnamenski dvorani?
A. Sok: »Večnamenske dvorane Ormoža v taki obliki v tem trenutku na potrebuje. Za to preprosto nimamo denarja. Denacionalizacijsko je treba rešiti dom kulture, takoj bom pričel pogovore z lastniki. Ko sem bi predsednik KS, smo rešitev že imeli, takrat bi občina lahko zemljišče odkupila za 11 milijonov in postala
lastnik. Potem je treba razmišljati, kako dom dograditi in obnoviti. Za potrebe večjega prireditvenega prostora pa bi lahko s stekleno streho zaste-klili grajsko dvorišče. Potem bi se lahko prireditve, kot je ormoško poletje, odvijale neodvisno od vremena. Spremljajoči prostori pa bi bili na voljo v gradu.«
Kaj pa glasbena šola, vrtec, nekaj projektov je že narejenih?
A. Sok: »Vrtec si moram najprej ogledati. To, kar sem slišal v predvolilnem času je, da streha pušča, če je res tako, gre za nemarno ravnanje z občinskim premoženjem. Dokler je vrtec na tej lokaciji, mora biti vzdrževan, saj v nasprotnem primeru izpostavljamo naše najmlajše. Če bo odločitev za rušitev, se strinjam, da gre na drugo lokacijo. Tudi OŠ Stanka Vraza je dobra rešitev, v neposredni bližini so zelenice in športne površine, odmaknjeno je od prometnega vrveža. Taki rešitvi sem naklonjen. Glede zgradbe kmetijske zadruge na Ptujski cesti pa se menda niso mogli dogovoriti za ceno. Če je še naprodaj, se strinjam, da občina uveljavi predkupno pravico in ji da neko namembnost, saj gre za eno elitnih zgradb v Ormožu. To sicer ni bilo v mojem programu, vendar, če je rešitev dobra, sem za. Vse pa je odvisno od finančnih možnosti, bojim se, da bom našel precej prazno blagajno, s kakšno milijardo neporavnanih obveznosti občine. Po reviziji bo treba plačati vse te račune, potem pa bomo lahko uresničevali vse, kar sem napovedal v svojem programu.«
Kako boste organizirali delo občinske uprave, menda je osem delavcev preveč? Boste lahko delali z istim timom kot vaš predhodnik?
A. Sok: »Delitvena bilanca
se uveljavlja v dobrem in slabem in tudi zaposleni v občinski upravi bodo predmet delitvene bilance. Če bosta župana Borko in Cvetko za to, da ostanejo inšpekcijske službe, urejanje prostora in morebiti tudi računovodski servis skupni, bi to pomenilo čimmanj razporejanja ljudi v nove občine. To bi bilo najbolj racionalno za ormoško in obe novi občini, ki bosta v okviru svojega proračuna seveda sami odločali. Po veljavni zakonodaji so zaposleni zaščiteni, pozval pa sem vodje oddelkov k odstopu. Odstop vodij bi se mi zdel korekten, potem pa bi vsi trije župani imeli možnost, da v skladu z novo sistematizacijo povemo ali bo prišlo do kakšnih sprememb ali ne. Na ta način bi imeli možnost sami nastaviti vodje oddelkov, ki pa bodo lahko tudi enaki kot doslej. To, da bi kdo ostal brez službe, za to ni nobene bojazni, ker je treba to delo delati naprej. Edini zahtevi pa sta strokovno delo in lojalnost. Mislim, da bodo predvsem mladi razumeli, da z zamenjavo oblasti njihovo delo ni postalo nepotrebno, ampak se bo izvajalo dalje, z morda malo drugačno razporeditvijo in pristopom. Z vsakim se bom posebej pogovoril, vendar to ne bo šlo takoj, ker je december poln dogodkov.«
Podžupansko mesto Branku Šumenjaku
V preteklosti je bilo medijem zelo oteženo komuniciranje z občino, informacije so bile težko dostopne. Kako bo v bodoče?
A. Sok: »Kar se tega tiče, se bomo odprli, od medijev pričakujem tudi kakšno kritiko, ne bom pa hud, če me boste novinarji kdaj pohvalili. Na sejah občinskega
sveta bomo zagotovili boljše pogoje za delo. Ne bo se več delalo skrito, kajti, če ljudje nimajo prave informacije, si jo ustvarijo sami. Poskrbeli bomo za dostopnost kabelskega sistema v celi občini, ponudbe so, kapital je to pripravljen narediti. V občinskem proračunu ni denarja za to, vendar po sprejetju zakona o zasebno javnem partnerstvu ni nobenih ovir več. Pa ne gre le za prenos sej, ampak tudi za zagotovitev pokritosti za dostop do interneta.«
Kako si predstavljate delo v občinskem svetu glede na razporeditev sil?
A. Sok: »Priprava na prvo sejo je šla zelo gladko, hitro smo se dogovorili, kako bo sestavljen KVIAZ, kar pred štirimi leti ni bil primer. Po sestanku smo šli celo na kozarček, nazdravili in si zaželeli dobro sodelovanje. Glede sestave delovnih teles bomo pozorni, da bo zadoščeno vsem pričakovanjem.«
Kakšni so odnosi z SLS?
A. Sok: »S predsednikom Miroslavom Hanželičem so dobri. V občinskem svetu imamo sklenjeno koalicijo z SDS, pristopili so tudi Zeleni Slovenije, SLS pravno-formal-no ni pristopila, izrazili pa so željo, da sodelujejo, če bodo zastopani v delovnih telesih. Pomembna tema je tudi vodenje krajevnih skupnosti, saj bodo neposredno sodelovali z občino. V skladu s koalicijsko pogodbo podžupansko mesto pripada SDS, ki me je že obvestila, da so za to funkcijo določili Branka Šumenjaka.«
Ob katerih dnevih boste županovali?
A. Sok: »Na občini bom gotovo vsak ponedeljek, pa večino ostalih dni, razen zadnjega tedna v mesecu, ko so seje državnega zbora.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Kidričevo • Član uprave Taluma mag. Franc Visenjak
"Uvedba evra nas ne skrbi!"
V kidričevskem Talumu pričakujejo, da bodo kljub 51-odstotnemu povišanju cen električne energije letošnje poslovno leto sklenili uspešno, saj pričakujejo okoli 350 milijonov evrov prihodkov. Kot zatrjuje mag. Franc Visenjak, ki je od leta 2003 v Talumovi upravi zadolžen za področje financ in računovodstva, jih tudi uvedba evra ne skrbi, saj so se za to dobro pripravili.
Mag. Franc Visenjak se je v Talumu prvič zaposlil leta 1976 v sektorju za organizacijo in načrtovanje skupnih služb. Leta 1979 je postal vodja plan-sko-analitske službe, leta 1988 je družbo sporazumno zapustil. Leta 1993 se je zaposlil v Novi Ljubljanski banki kot vodja ptujske podružnice, leta 2002 je postal direktor Commerce banke v Sarajevu, leta 1998 pa je končal podiplomski študij in si pridobil naziv magister ekonomije.
Gospod Visenjak, ob polletju ste imeli v Talumu dobre finančne rezultate, kakšni so rezultati poslovanja ob 9-mesečju in kakšne pričakujete ob koncu poslovnega leta?
"Z rezultati devetih mesecev in ocenami do konca leta smo zadovoljni. To zadovoljstvo iz-haj a iz tega, ker so doseženi in preseženi vsi proizvodni ter prodajni plani. Pri stroškovnem delu pa je potrebno omeniti, da so porabe surovin in energije na spodnjih mejah, ki jih takšna industrija dosega v svetu. Problem je edino v ceni energije, ki se je v devetih mesecih tega leta povečala za 51 % v primerjavi z lanskim de-vetmesečjem."
Lani ste dosegli 276 milijonov evrov skupnih pri-
hodkov, jih boste dosegli tudi letos?
"Po dosedanjih ocenah se bo naš letošnji prihodek gibal okrog 350 milijonov evrov. Ta vrednost bo rezultat večje količinske prodaje in tudi večjih prodajnih cen. Količinska prodaja se bo gibala preko 160.000 ton in bo presegala lansko prodajo kot tudi planirano količino. Vrednostno doseganje prihodkov je povezano s prodajnimi cenami, ki so produkt borznih nihanj, le-ta so letošnje leto za aluminijsko industrijo dokaj ugodna."
Kolikšen del proizvodnje boste letos plasirali na domačem trgu in koliko na tujem?
"Talum že več let preko 80 % svojega prihodka dosega na tujih trgih. Največ kupcev Talu-movih izdelkov je v Italiji, kjer količinsko prodamo tudi do 70.000 ton, največ livarskih in gnetnih zlitin ter rondelic. Za Italijo je Avstrija, katere kupci so največji pri livarskih zlitinah, pomembni pa so tudi pri rondelicah. Največji kupcev iz-parilnikov pa je iz Nemčije."
Kakšni pa so finančni deleži posameznih proizvodov v strukturi proizvodnje Taluma - livarskih zlitin, drogov, rondelic in izparilnikov?
Foto: M. Ozmec
Mag. Franc Visenjak: "Uvedba evra nas ne skrbi, saj smo se na to dobro pripravili."
"Več kot tričetrt prihodka dosegamo z gnetnimi in livarskimi zlitinami, kar nam seveda omogočajo instalirane proizvodne kapacitete. Značilnost Talumove proizvodnje ni v širokem proizvodnem programu, kar se tiče možnosti sprememb. Talum ima specifične kupce, s katerimi razvija in dograjuje svoje proizvode, ki so na videz enaki, v kemični sestavi pa zelo različni. Zato je v Talumu tako, da že ob tem, ko zlitina ali proizvod nastane, natančno vemo, kateri kupec jo bo kupil in v kakšnem končnem proizvodu jo bo uporabljal."
Kolikšen je delež, ki ga
Kidričevo • Pričeli gradnjo zbirnega centra
Odpadke bodo zbirali in ločevali le začasno
Delavci Vodnogospodarskega podjetja Drava iz Ptuja so že v avgustu pričeli pripravljalna in zemeljska dela za bodoči zbirni center za ravnanje z odpadki, namenjen uporabnikom z območja občine Kidričevo, zaradi ugodnih vremenskih razmer pa so konec novembra pričeli betonirati temelje.
Kot je povedal župan občine Kidričevo Jožef Murko, gre za izgradnjo zbirnega centra z reciklažnim dvoriščem za ločeno zbiranje odpadkov, ki v občini Kidričevo pomeni neke vrste nad-
gradnjo do sedaj vpeljanega ločenega zbiranja odpadkov ter ekoloških otokov. Predračunska vrednost celotnega objekta je ocenjena na okoli 76 milijonov tolarjev, od tega jim je uspelo okoli 27 milijo-
Talum vlaga v ekologijo?
"Ključ preživetja Taluma je v njegovem investiranju, ki je direktno povezano z ekologijo. Vse glavne investicije so bile izvedene ali še tečejo s ciljem, da se dosledno upoštevajo okoljevarstveni standardi. Neposredni stroški obvladovanja okolja brez investicij pa bodo v letošnjem letu preko 300 milijonov tolarjev."
Ste sredi velikih projektov, kot sta pretapljanje odpadnega aluminija in nova livarna s proizvodnjo ulitkov, kakšen je finančni vložek Taluma in kakšna je finančna zadolžitev?
"V Talumu samo beseda projekt pomeni večmilijonsko investicijo .Projekt Pretaljevanje odpadnega aluminija, ki je sedaj v teku, je vreden 24 milijo-
nov evrov. Vedno poskušamo poiskati optimalno strukturo financiranja, zato te velike projekte realiziramo s kombinacijo lastnih sredstev in kreditov, v razmerju 50:50. V letošnjih devetih mesecih smo za investicije brez pretaljevanja namenili 4,5 mio evrov. "
Ali dodana vrednost na zaposlenega še vedno raste, koliko znaša sedaj?
"Rast poslovnih rezultatov dviga tudi dodano vrednost na zaposlenega. Ocenjujemo, da bo po zaključnem računu dodana vrednost na zaposlenega preko 17 milijonov tolarjev, to pa je v primerjavi z drugimi podjetji kar veliko."
Zanima nas, kako se v Talumu pripravljate na prihod evra in kaj bo to pomenilo za vaše podjetje?
"Prehod na evro je iz stališča informacijskih sistemov zapleten proces. Zato smo že v začetku leta imenovali strokovno skupino, ki z vidika zakonodaje, slovenske in evropske, ter vseh specifik, ki jih ima Talum, pripravi vse potrebno, da bo uporaba nove valute brez težav."
Kaj bo s finančnega vidika pomenila ukinitev proizvodnje v elektrolizi B?
"Talum je zaradi ekologije prisiljen ukiniti proizvodnjo v hali B. To bo imelo tudi finančne posledice, saj bomo to količino morali nadomestiti z dražjim sekundarnim alumi-
nijem."
Kakšen pa je sicer vpliv Taluma na razvoj širšega okolja?
"To vprašanje razumem, kaj Talum v ekonomskem smislu pomeni za širše okolje. Redkokdaj smo to vprašani. Še redkeje pa sami v Talumu o tem razpravljamo. V tem času lahko ocenimo, da bodo obveznosti do širšega okolja v tem letu znašale 20 milijonov ev-rov. Veliki denar, ki ga ustvarja proizvod aluminij, ki nastaja iz surovin, energije in znanja preko 1200 zaposlenih v Talumu."
Morda kratek pogled v prihodnost, kakšne so finančne perspektive Talu-ma?
"Perspektivo vedno omogočajo pretekli dogodki v podjetju. Prepričan sem, da smo v Talumu z investicijsko politiko ravnali pravilno in da bomo lahko obvladovali zahtevni evropski trg. Nevidne sile svetovnega tržišča in procesov glo-balizacije pa upam, da nas ne bodo rušili v osnovi."
In za konec, v ponedeljek, 11. decembra, je sklican nadzorni svet Taluma, kakšna so vaša pričakovanja?
"Moja osebna pričakovanja so, da bomo z nadzornim svetom našli konstruktivni dialog, saj smo v navezi odgovornosti do Taluma in njegove perspektive."
M. Ozmec
Ormož • Gradnja centra Holermuos napreduje
Ormoški Spar odprt še pred prazniki
Na mestu nekdanje žage je v zadnjih mesecih zrasel poslovno-trgovski center, ki bo kmalu svoja vrata odprl uporabnikom.
Foto. M. Ozmec
Delavcem Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj je pri gradnji temeljev bodočega zbirnega centra ob robu gozda v veliko pomoč tudi ugodno vreme.
nov pridobiti iz sredstev za sofinanciranje regionalnih razvojnih programov za leto 2006, preostanek pa bodo zagotovili iz občinskega proračuna v letošnjem in prihodnjem letu. Gre za objekt, v katerem bodo odpadke le začasno zbirali in ločevali ter jih pripravljali za poznejši transport na centralno deponijo v Gajkah. Projekt je v celoti izdelal Ko-biro iz Maribora, dela pa izvajajo gradbinci iz Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj.
Zbirni center gradijo na območju nekdanje gramoznice, nekoliko vstran od samega naselja Kidričevo, ob robu gozda. Sicer pa v občini Kidričevo načrtujejo izgradnjo še enega centra za ločeno zbiranje odpadkov - na prostoru nekdanje gramoznice na območju bivše krajevne skupnosti Cirkovce.
OM
Center, ki bo nosil ime Holermuos, je sestavljen iz dveh krakov. Levi del objekta bo namenjen trgovini Spar. Supermarket se bo razprostiral na 1900 kvadratnih metrih in je že bil tehnično prevzet. Sedaj je v teku montiranje notranje opreme, saj
naj bi ga predvidoma odprli še pred božično-novoletnimi prazniki.
Desni krak objekta je še v bolj surovem stanju, otvoritev pa bo predvidoma šele aprila. Na 5000 kvadratih v treh etažah bodo svoje mesto našli trgovski in gostinski lo-
Levi del zgradbe bo odprt v drugi polovici decembra, desni pa spomladi.
kali, kavarna ter nekaj pisarn. Razpis za oddajo prostorov je že v teku in Davorin Lesjak iz IGD Holermuosa, ki je investitor 1,5 milijard vrednega projekta, je povedal, da je odziv zelo dober. Trenutno so v fazi izbiranja najemnikov. O imenih, ki bodo napolnila okrog 20 večjih in manjših lokalov, še ni želel govoriti, povedal pa je, da razmišljajo ob klasičnih prodajalnah s tekstilom in obutvijo tudi o frizerski dejavnosti, cvetličarni, zlatarstvu, lekarni, drogeriji in podobnih lokalih. Želijo si predvsem čim bolj pisane ponudbe, kot je to običajno v podobnih centrih.
Pred centrom je že asfaltiran velik parkirni prostor za 220 vozil, narejeni pa so tudi priključki na Ljutomersko in Opekarniško cesto.
vki
Foto: vki
				
Lenart • Konstitutivna seja		1	Sv. Andraž • Konstitutivna seja	
Novi župan, nova revizija
V petek, 1. decembra, so se na prvi, konstitutivni seji sestali svetniki občine Lenart. Sejo je sklical dosedanji župan mag. Ivan Vogrin. Zbrane je pozdravil in povedal, da je s tem opravil svojo zakonsko dolžnost, ter vodenje seje prepustil najstarejšemu svetniku Štefanu Frasu.
Opozicija zahteva podžupana
V občini Sv. Andraž je bila sklicana konstitutivna seja za ponedeljek, 20. novembra, vendar je takrat odpadla zaradi bolezni župana. Svetniki so jo nato opravili v ponedeljek, 27. novembra.
Dosedanji župan mag. Ivan Vogrin je nameraval sejno dvorano zapustiti, vendar ga je novi župan mag. Janez Vogrin zaustavil pri vratih in predlagal, da mu preda posle in tudi ključe občinske stavbe. Mag. Vogrin je povedal, da je vse, kar je imel, predal članom občinske uprave, in se z novim županom dogovoril, da se dobita v ponedeljek zjutraj, ko bosta uredila še ostale formalnosti in bo odgovarjal tudi njegova vprašanja. Po tem dogovoru je mag. Ivan Vogrin sejo zapustil.
V nadaljevanju seje so svet-
niki imenovali začasno komisijo za potrditev mandatov v sestavi Anica Mlinarič, Feliks Kocbek in Simona Peserl Ve-zovnik. Potrdili so mandate vsem petnajstim svetnikom in sprejeli ugotovitveni sklep o izvolitvi župana.
Ob koncu seje je svetnike nagovoril novi župan mag. Janez Kramberger in jih povabil k sodelovanju pri razvoju občine Lenart. Svetniki so zraven vabila za sejo, poročila o izidu volitev prejeli še poročilo o izvrševanju proračuna občine Lenart za leto 2006 in finančnem stanju občine
Lenart na dan 13. novembra 2006. Novi župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je povedal, da bo takoj po prevzemu poslov na občino pripeljal novo revizorko, ki bo pregledala poslovanje občine. Povedal je še, da se za novo revizijo ni odločil zaradi tega, ker tej revizorki ne bi zaupal, ampak želi, da se pregleda poslovanje občine Lenart še po 13. novembra letos. Po njegovih informacijah naj bi se še tudi po 13. novembru podpisovale nekatere pogodbe in podobno.
Zmago Šalamun
Najprej so imenovali člane komisije za potrditev mandatov, ki so jo sestavljali Helena Čuček, Rosvita Druzovič in Ivan Pučko. V nadaljevanju so potrdili mandate občinskim svetnikom in sprejeli ugotovitveni sklep o izvolitvi župana Francija Krepše. Imenovali so tudi člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; sestavljajo jo predsednica Helena Čuček, Marjanca Herga Najvirt in Marjan Gavez. Svetniki so od župana tudi zahtevali, da imenuje podžupana. Župan Franci Krepša je povedal, da se še ni odločil, koga bo imenoval.
Dnevni red so nato razširili s točko razno, v kateri so svetniki ponovno zahtevali od župana, da imenuje podžupana. Sprejeli so še sklep, da bodo seje občinskega sveta praviloma vsak prvi četrtek v mesecu. Nato so svetniki izrazili svoje želje, o čem želijo razpravljati na naslednji seji. Zanima jih, kako je s hišnim redom v telovadnici, kako je z organizaciji zimske službe, saj v prejšnjih letih ni najboljše delovala. Svetnika Darka Roj-sa je tudi zanimalo, kako je z mladinsko sobo in ali jo lahko dobijo nazaj člani društva mladih, kdaj bo pričela delo-
vati zdravstvena ambulanta, kdaj bo občina vzpostavila spletno stran, kako je z razpisi za sredstva za delovanje društev. Svetnike in svetnice je tudi zanimalo, kakšno je finančno stanje občine, koliko je kreditov in drugih odprtih obveznosti. Kar nekaj časa so namenili informiranju. Svetniki so namreč nezadovoljni z občinskim glasilom Novice Občine Sv. Andraž, ki jih urejuje kar direktorica občinske uprave Bernarda Ban. Menili so, da bi morale Novice izhajati večkrat letno in imeti več informativne vsebine.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Novi lenarški občinski svetniki in svetnice med konstitutivno sejo
Slovenija • Družini prijazno podjetje
Občinski svetniki in svetnice skupaj z županom Francijem Krepšo in občinsko upravo

Del strategije za povečanje rodnosti
Po trenutno dostopnih podatkih sta na seznamu podjetij, ki želijo pridobiti certifikat Družini prijazno podjetje, med 33 prijavljeni, s Ptujskega podjetje Intera Ptuj in Ljudska univerza Ptuj. Le-ta gradi na sistemu European Family Audit, ki ga uporabljajo v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem in Italiji.
V Sloveniji gre za pilotski projekt, ki v okviru pobude Egual v letih 2006 in 2007 ne bo bremenil prijavitelja. Po tem času pa bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kot nosilec in koordinator celotnega postopka pripravilo sistem subvencioniranja stroškov pridobitve certifikata. Cerifikat naj bi v letu 20072008 tudi v Sloveniji prerasel v stalno prakso. Glavni cilj razvojnega partnerstva Mladim materam - družinam prijazno zaposlovanje je zmanjševanje prikrite diskriminacije pri zaposlovanju mladih žensk (potencialnih mater) zaradi materinstva. Pobudo Equal financira Evropski socialni sklad, prizadeva si za ustvarjanje boljših pogojev dela na delovnem mestu, na katerem ni prostora za kakršnokoli diskriminacijo, bodisi na podlagi spola, rasne,
etnične, verske ali ideološke pripadnosti, invalidnosti, starosti ali spolne orientacije.
V Slovenije so se aktivnosti znotraj razvojnega partnerstva Mladim materam - družini prijazno zaposlovanje začele v letu 2005, končale pa se bodo novembra 2007. Anketa Urada za informiranje Republike Slovenije izpred let je pokazala, da je bilo 28 odstotkov zaposlenih zaradi starševstva tako ali drugače pri delodajalcih zapostavljeno. Dopust za nego in varstvo otroka je v letu 2004 koristilo le dva odstotka očetov, očetovski dopust do 15 dni pa 72 odstotkov očetov. Kot kažejo raziskave, je prikrita diskriminacija žensk zaradi materinstva na trgu dela težko dokazljiva, z uradnimi statističnimi viri je ni mogoče dokazati, obstajajo le nekatere analize, ki pa kažejo, da sta (potencialna)
nosečnost in materinstvo glavni vzrok, da delodajalci raje zaposlujejo moškega kot žensko. Klici na brezplačno telefonsko številko, kot izhaja iz drugega poročila Republike Slovenije o uresničevanju določil Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk Urada za žensko politiko, pa kažejo na to, da je diskriminacija žensk zaradi nosečnosti ali materinstva pri iskanju zaposlitve velika. Po podatkih mednarodnih raziskav pa lahko delodajalci s pozitivnim učinki, zlasti še z višjo produktivnostjo zaposlenih ne samo pokrijejo, temveč tudi presežejo stroške, ki jih imajo z izvajanjem družini prijazne politike.
Poskusno certificiranje Družini prijaznega podjetja se je pričelo letošnjo jesen, potekalo bo v dveh fazah. Vključilo se je 33 organizacij iz cele Slo-
venije. Prvi znaki Družini prijazno podjetje bodo podeljeni maja 2007. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je podeljevanje znaka Družini prijazno podjetje uvrstilo med ključne elemente Strategije za povečevanje rodnosti v Republiki Sloveniji. Vpeljava znaka Družini prijazno podjetje pa je tudi eden od ciljev, ki so zapisani v Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2005-2013, umeščen pa je tudi v aktualni socialni program in srednjeročni program dela ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Zaskrbljujoč odnos do starševstva
Podjetja, ki so se prijavila v postopek certificiranja Dru-
žini prijaznega podjetja, že v večini ravnajo na način, ki zaposlenim omogoča lažje usklajevanje materinstva oziroma starševstva s službenimi obveznostmi. V Sloveniji že obstajajo primeri dobrih praks pri obravnavi starševstva na delovnem mestu. Ta se predvsem kaže v omogočanju fleksibilnega delovnega časa, možnostih opravljanja dela na domu. Na splošno pa je stanje v Sloveniji, kar zadeva odnos delodajalcev do starševstva, zaskrbljujoč, v njihovih očeh gre za moteč dejavnik v delovnem procesu, ne pa za vrednoto. Delodajalci in tudi sodelavci se negativno odzivajo na nosečnost, bolniške odsotnosti zaradi nege otroka, najhujša oblika diskriminatorskega obnašanja pa je neobnovitev pogodbe o delu, ker je moral zaposleni izostati z dela zaradi
otrok ali zaradi nosečnosti. Raziskave tudi kažejo, da veliko več kot od delodajalcev mladi pričakujejo do države, uzakonjen fleksibilnejši delovni čas, nižje cene vrtcev, nižje cene otroške opreme, prijaznejšo davčno zakonodajo, pomoč pri reševanju stanovanjskega problema in podrobno. Prav tako je njihova želja, da bi bila kriterij za mlado družino starost otroka in ne staršev.
V Ljudski univerzi Ptuj, kjer so zaposlene pretežno ženske, tudi direktorica je ženska, večino tega, kar naj bi od podjetja zahteval certifikat Družini prijazno podjetje, že izvajajo. Tudi v Interi se zavedajo pomembnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, obenem pa tudi družbene odgovornosti do svojih zaposlenih in širše družbe.
Ormož • Mednarodna študentska debatna akademija IDAS 2006
Gostili študente iz 17 držav
17. novembra se je v hotelu Ormož pričela Mednarodna študentska debatna akademija. To je že četrta tovrstna akademija, organiziral jo je ZIP, Za in proti, zavod za kulturo dialoga.
Na akademiji, ki se je končala v petek, je sodelovalo nekaj manj kot 60 študentov in študentk iz 13-ih držav - Avstrije, Bolgarije, Estonije, Hrvaške, Malezije, Nemčije, Romunije, Rusije, Singapura, Slovenije, Srbije, Taivana in ZDA. Udeležili so se je študentje z različnim debatnim predznanjem, od odličnih govorce pa do začetnikov, ki so v enotedenskem bivanju v Ormožu pridobili prve debaterske izkušnje.
Osnovna tema Akademije je bila Evropski parlament. Delo je potekalo v obliki predavanj, delavnic in debat. Debaterji in debaterke so se seznanili z različnimi elementi debatne teorije, izpopolnili veščine argumentiranja in javnega nastopanja in pridobili veliko znanja o Evropskem parlamentu. Debatirali so v britanskem parlamentarnem stilu, kar pomeni, da v vsaki debati sodelujejo štiri debatne ekipe, sestavljene iz dveh debaterjev oz. debaterk. Dve ekipi trditev
Finalna debata je potekala v prostorih ormoškega gradu, prisostvovali pa so študentje Iz 13 držav sveta. Že priprava na debato je bila živahna, sama argumentacija pa še toliko bolj.
Ptuj • Veseli december od 16. do 28. decembra
Dvanajst dni prazničnih prireditev za otroke
Za prireditve, združene pod naslovom Veseli december, odgovarja Nevenka Gerl z dveh strani, kot strokovna sodelavka CID-a in kot članica Društva prijateljev mladine Ptuj, ki letošnjo leto zaključuje s hudimi težavami, prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi. Že trinajst let je brez poklicnega sodelavca.
zagovarjata, dve pa negirata. Pri tem morajo med seboj sodelovati, hkrati pa so si tudi konkurenti. Vsak govor je trajal sedem minut in je potekal v angleškem jeziku.
»Debatna aktivnost razvija kritično mišljenje, spodbuja zanimanje za aktualno družbeno dogajanje, uči metode natančnega raziskovanja razpisanih tem, vzpodbuja uporabo različnih virov, spodbuja k strokovnemu razpravljanju, navaja na strpnost in spoštovanje drugače mislečih, uči artikuliranega in jasnega govora, obvladovanja strahu
pred javnim nastopanjem in vzgaja za aktivno državljanstvo«, je mnenja Bojana Skrt, direktorica ZIP. Prav tako verjame, »da le družbeno osveščen, kritičen posameznik in posameznica, ki znata svoja stališča jasno, prepričljivo in argumentirano zagovarjati, znata prisluhniti in razumeti popolnoma nasprotne argumente in vzpostaviti dialog, lahko s svojim znanjem in zavzetostjo vplivata na družbeno dogajanje v svoji okolici in širše ter pripomoreta k nastajanju boljšega sveta. Pa tudi k višjem nivoju kulture dialoga na Slovenskem in povečati aktivno participacijo mladih.«
Debatna aktivnost je v Sloveniji sorazmerno mlada, saj letos praznuje šele 10 let obstoja. Organizirana je na osnovni in srednješolski ter študentski ravni in vključuje okrog 40 klubov, ki zajemajo približno 700 debaterjev. Kljub temu pa so slovenski govorci v svetovnem merilu že dosegli prepoznavnost in dobre rezultate.
Predavanja in delavnice so vodili ugledni predavatelji in predavateljice iz vsega sveta - Chris Burk, Sam Nelson, James Thomas in Alfred C. Snider iz ZDA, Sam Greenland iz Avstralije, Jens Fisher iz Nemčije, Branka Josimov iz Srbije, Loke Wing Fatt iz Singapura in Bojana Skrt iz Slovenije. V okviru akademije so organizirali tudi okroglo mizo s predstavnikom Ameriškega veleposlaništva v Sloveniji, ki je predstavil svoje poglede o sodelovanju ZDA in EU ter funkciji Evropskega parlamenta. Odgovarjal je na vprašanja udeležencev Akademije. Akademija je del projekta Evropski parlament je prav tako pomemben kot slovenski parlament, ki ga delno financira Evropski parlament, akademijo pa je finančno podprlo tudi ameriško veleposlaništvo v Sloveniji. Organizirana je bila v sodelovanju z World Debate Institute iz ZDA.
Viki Klemenčič Ivanuša
Javna dela sicer pomagajo blažiti težave, vendar to ni izhod. Kljub težki finančni situaciji in težavami s prostorom, iz Miklošičeve 5 se morajo izseliti, ker se stavba prodaja, ponujena rešitev v Prešernovi, kjer je imel včasih sedež SDS pa je problematična, ker ni kurjave, so se v Društvu prijateljev mladine Ptuj odločili, da bodo začrtane projekte izvedli, ob jesenskem grajskem živ žavu še Veseli december, prav tako tudi projekte pod okriljem LAS. Brez prostora, sredstev in zaposlenega sodelavca pa bodo v letu 2007 prenehali z delovanjem, so že septembra obvestili ptujski mestni svet, ki pa ni reagiral. Bližajoče se volitve so jih kot kaže ustavile. Kaj bodo povedali decembra, pa bomo kmalu videli.
Ne glede na vse Nevenka Gerl upa, da bo Veseli december tudi letos zelo vesel. Društvo prijateljev mladine Ptuj ga je pripravilo v sodelovanju s ClD-om Ptuj, Mestnim gledališčem Ptuj in Gimnazijo Ptuj. Pokrovitelj projekta je že po tradiciji MO Ptuj, svoj delež pa so zagotovili tudi sponzorji in donatorji. »Dedka Mraza, teto Zimo in vse njune spremljevalce bomo
na Ptuj pripeljali že v soboto, 16. decembra, prireditev bo ob 18. uri na Mestnem trgu. Sodelovali bodo tudi učenci OŠ Ljudski vrt, njihov pevski zbor, plesalke iz plesnega centra Mambo in vrsta prostovoljcev z Gimnazije Ptuj. Upam, da bo dogodek res lep in da bodo otroci navdušeni. Že septembra smo se začeli pogovarjati z vsemi na Ptuju, za katere vemo, da pripravljajo prireditve za otroke v decembru. Vse prireditve so našle mesto v zaporedju dogajanja v skupni programski knjižici oziroma zloženki, ki jo bo kot nosilec projekta izdalo DPM Ptuj. Izšla bo v nakladi 2200 izvodov, prejeli jo bodo vsi otroci v Vrtcu Ptuj ter otroci od 1. do 3. razreda vseh osnovnih šol v MO Ptuj.
Od 18. do 21. decembra bodo potekale lutkovne igrice Vrtca Ptuj v dvoranah primestnih in mestnih četrti. 21. decembra bo Plesni center Mambo izvedel projekt Božiček pleše, 22. in 23. decembra pa bodo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekale predstave, ki bi jih sicer izvedli v Mestnem gledališču, če ga ne bi prenavljali. 22. decembra si bodo otroci na dveh predstavah, ob 16.30 in
Trnovci • Nov gasilski avto
Gasilci trkajo na vrata
Gasilci PGD Trnovci so se te dni razveselili novega vozila GVV1, namenjenega prevozu moštva, 500 litrov vode in pripadajoče opreme. Avto je stal 20 milijonov tolarjev.
Foto: Črtomir Goznik
»Vse dogodke prazničnega decembra za otroke oziroma Veselega decembra smo letos prvič zbrali v skupni programski zloženki. Dedek Mraz s spremstvom pride na Ptuj 16. decembra.«
18.30, lahko ogledali plesno-gledališko predstavo Zgodbice od A do Ž, dve predstavi bosta tudi 23. decembra, ko si bodo otroci lahko ogledali znano slovensko pravljico o mladem princu pod naslovom Zlata ptica. Po drugi predstavi, 23. decembra, se bo ob 19.45 pred Gimnazijo Ptuj za letos dedek Mraz s svojim spremstvom poslovil od ptujskih otrok. 27. decembra bo prireditev za male in velike, ki jo pripravlja družba Radio-Tednik v dvorani Cen-
ter na Ptuju, zadnja prireditev za otroke v prazničnem decembru pa bo 28. decembra, lutkovna predstava Zaljubljeni žabec, ki jo na ptujskem gradu organizira Pokrajinski muzej. Organizatorji smo se trudili, da se prireditve ne bi pokrivale in da bi bile dostopne čim več otrokom. Na predstavah oziroma prireditvah bomo otroke tudi obdarovali z jabolki, prestami, bonboni in baloni,« je še povedala Ne-venka Gerl.
MG
Gasilci so avto kupili v sodelovanju z občino, za kar so hvaležni bivšemu županu Viliju Trofeniku, ki jih je še uvrstil v letošnji program. 60 % omenjene vsote bo tako zagotovil občinski proračun, 40 % pa gasilsko društvo samo. Predvidevajo, da jim bo od skupno 9 milijonov potrebno zagotoviti okrog 7,5, ko bodo odšteli povrnjen DDV. Dva milijona so podjetni Trnovčani že »našparali« v preteklosti, ostanek pa si poskušajo zagotoviti s podporo sponzorjev. Najpomembnejši pa so seveda prostovoljni prispevki krajanov. Te dni poveljnik Mirko Lovrec in predsednik društva Milan Rajh trkata na vrata prebivalcev v vaseh Trnovci, Mezgovci, Senčak in Rucmanci, ki zajemajo požarni rajon ter se
dogovarjata o prostovoljnih prispevkih. Odziv je po besedah Mirka Lovreca presenetljiv. Omogočili so namreč dve obliki prispevka - dona-torji prispevajo okrog 30.000 tolarjev (125 evrov) in botri 50.000 tolarjev (210 evrov). Med 57 domačini, ki sta jih doslej obiskala, se jih je kar 47 odločilo za to, da postanejo botri. Znesek bodo lahko poravnali v več obrokih, saj je tudi obveznost društva, da poravna svoj dolg, raztegnjena na 30 mesecev.
PGD Trnovci ima okrog 200 članov. Pohvali se lahko tako s članskimi tekmovalnimi ekipami kot tudi z zagnanim delom z mladino in pionirji. Gasilski dom pa je center družabnega življenja v vasi.
vki
Foto: vki
Ptuj • Narkomanija med nami
Igle za med, testi za drogo redkeje
Nedavno tega smo na varnostnem sosvetu MO Ptuj iz ust najodgovornejših lahko slišali, da je na Ptuju vse več mladih, ki se, predvsem ob koncih tedna, čez noč sestajajo na različnih manj opaznih mestih in poleg alkoholnih pijač uživajo tudi prepovedane droge.
Resno zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da ne gre le za danes že skoraj povsem običajne kadilce omamne trave oziroma kanabisa ali marihuane. Po pričevanju občanov, ki so na več mestih našli odvržene injekcijske igle in tudi sami videli, kaj nekateri mladi počno, naj bi bilo med njimi že kar precej uživalcev trdih drog, torej takih, ki so od navidez nedolžnega "tri-pa" že zašli na iglo. Po nekaterih trditvah prič, policistov in kriminalistov naj bi šlo tudi za mladoletne osebe, bojda celo za lepo število osnovnošolcev, zato se člani sosveta resno vprašujejo, kje je odgovornost njihovih staršev, kako lahko ti dovolijo, da se njihovi otroci potepajo tudi čez noč, se nekontrolirano družijo z uživalci drog in tako mimogrede postajajo tudi
sami zasvojenci. In če so že tako neodgovorni do početja svojih otrok, je toliko bolj zaskrbljujoče tudi dejstvo, da je zelo malo staršev, ki bi svojega otroka ob jutranji vrnitvi domov vsaj prekontrolirali in testirali prisotnost oziroma uživanje nedovoljenih drog s katerim od hitrih urinskih testov.
Kako opraviti urinski test
Presenečeni smo bili, ko nam je v Lekarni Ptuj ena od farmacevtk zaupala, da se predvsem ob koncih tedna in v nočnem času nakupi sterilnih igel dejansko močno povečujejo. V glavnem naj bi šlo za znane, predvsem mlajše osebe, ki igle kupujejo pod pretvezo, da jih nabavljajo za
očeta ali mater, ki ima sladkorno bolezen in potrebuje "inzulinke", kot pravijo sterilnim iglam, ki jih v medicini uporabljajo za to, da si vbrizgavajo inzulin. Zaskrbljujoče je, da ob živahnejših koncih tedna včasih čez noč prodajo po več deset takih igel, ob tem pa je zanimivo, da lahko na prste ene roke preštejejo nakup katerega od hitrih urinskih testov, tester-jev droge, ki s preverjanjem urina testirane osebe dajo dokaj zanesljive podatke o vsebnosti katere od prepovedanih drog, tudi trdih. Za primerjavo lahko povemo, da se cene takih hitrih testov glede na vrsto in količino testiranja drog gibljejo od 850 do 3500 tolarjev za kos, njihova uporaba pa je zelo enostavna. Običajno so v enem kompletu hitrega urinskega testa na
ACON MOP
TESTNA PLOŠČICA ZA HITRO ODKRIVANJE OPIATOV. (HEROIN. MORFIN. KODEIN) V URI tíiggnoí/ično smds/vo zá domaíů uporabo
	
i DADE BEHRINO	
, Syïa^RapidTestd.a.u.®	
]	THC
	Serija: AT6D16 Uporabno do: 31,07,2007
HITRI URINSKI TEST	1 TEST
DADE BEHRING	
1, Syva®^HapidTest d.a.L.®	
	THC/OPI/COC/mAMP
	Serija: BM6F16
	Uporabno do: 30.09 2007
HITRI URINSKI TEST	1 TEST
Tçîl la doloĚarije priiotnosti redovoljtnih dfoç « urinj.
AGON MULTI DRUG 5
HITRO ODKnVANJg
P£T1H RAZLICNIH DHOC V URINU:
Tnt n dotořsnje priutrosti redouoljcriih drog vuriru.
ACON THC
TESTNA PLOŠČICA ZA HITRO ODKRIVANJE KANABINOLOV " (MARIHUANA, HAĚlS) V URINU dtagnosíiúía smdstvo za tíonato upofsbc
Foto. M. Ozmec
Nekaj primerov hitrih urinskih testov, ki so na voljo v lekarni, njihova cena pa se giblje med 800 in 3500 tolarji.
Foto. M. Ozmec
Take so sterilne igle, "inzulinke", ki jih odvisniki najpogosteje kupujejo ob vikendih, predvsem v nočnem času.
nedovoljene droge testna ploščica, kapalka in navodilo za uporabo. Za izvedbo testiranja poleg tega potrebujete še zelo čisto posodico, kamor zberete urinski vzorec testirane osebe. Pozor: obvezno bodite poleg osebe, ki daje urin, in bodite pozorni, da ne bo v urin vrgla ali iztisnila kakšne druge snovi; ne bomo izdali česa, dejstvo pa je, da se po pričevanju kriminalistov nekateri že poslužujejo raznih ukan, ki potem pri testu nevtralizirajo dokaz o prisotnosti droge. Pred izvedbo testa je treba urin ohladiti na sobno temperaturo; najenostavnejše je, če ga pustite od 20 do 25 minut v pokriti posodi. Potem s kapalko nanesete nekaj kapljic urina v vdolbino za vzo-
rec in počakate 5 minut, nato odčitate rezultat. Pomembno je, da rezultat testa odčitate najkasneje v 10 minutah.
Nedovoljene droge in njihovi metaboliti se v telesu zadržujejo različno dolgo. Za primerjavo naj navedemo nekaj primerov, v kolikem času lahko z urinskim testom dokažemo prisotnost drog v telesu: kanabis (trave) 3 dni, pri pogostem kajenju tudi do 4 dni, kokain le 6 do 8 ur, nekateri metaboliti 2 do 4 dni, heroin od 36 do 72 ur, meta-don 3 dni, morfin 48 do 72 ur, amfetaminidi 48 ur, bar-biturati do 24 ur, benziodia-zeptini do 3 dni, fenciklidini (PCP) pa 6 do 48 ur.
Glede na dejstvo, da se za nakup testerjev droge starši ali skrbniki red-
ko odločajo, morda tudi zaradi cene, odvisnikov oziroma uživalcev drog pa je očitno vse več tudi med mladimi, bi bilo zelo smotrno in predvsem zelo preventivno, da bi nakup subvencionirali ali povrnili stroške, delno ali v celoti. Naj bo to kot zelo resen in nadvse koristen predlog občinskim svetnikom ali celo poslancem; kajti če se najde denar za raznorazne subvencije na za človeka manj ranljivih področjih, bi jih čimprej morali najti tudi za to, saj gre za boj proti drogam. Morda tudi iz evropskih skladov. Zakaj pa ne, saj se tudi Evropa bojuje proti drogam, mar ne?
M. Ozmec
Ptuj • Srečanje ob mednarodnem dnevu invalidov
Zupani ne marajo invalidov in upokojencev?
Medobčinsko društvo invalidov Ptuj je v počastitev mednarodnega dneva invalidov, 3. decembra, ki ga v Sloveniji praznujemo od leta 1993, v Mestni hiši na Ptuju organiziralo priložnostno srečanje, na katerem so želeli predstaviti problematiko, s katero se srečujejo v vsakodnevnem življenju in delu. Na srečanje so povabili župane iz občin na Ptujskem, a se je vabilu odzval le ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši na Ptuju je 4. decembra potekalo srečanje ob 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo invalidov Ptuj, ki ga vodi Zdenka Ornik (v sredini). Na fotografiji skupaj s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom (desno) in podpredsednikom Francem Megličem. Srečanja so se udeležili poverjeniki iz Ptuja, Kidričevega, Dornave, Markovcev, s Hajdine, iz Juršincev in Gorišnice.
Kot je povedala predsednica društva Zdenka Ornik, tokrat niso prišli po denar, želeli so le predstaviti svojo problematiko, za katero pa, kot kaže, med župani ni zanimanja, saj jih na srečanje ni bilo. Sicer pa je že iz prispevka večine občin na Ptujskem razvidno, koliko jim pomenijo: nekateri jih odpravijo z 20 tisoč tolarji. Sicer pa tudi na Ptuju težko pridejo do denarja, le skozi projekt Zdravega mesta, kjer lahko sodelujejo na razpisu z rekreativnimi programi; njihova osnovna dejavnost je namreč pomoč invalidnim osebam.
Medobčinsko društvo invalidov ima na Ptujskem že 31-letno tradicijo, trenutno združuje 946 članov. Največ jih je iz Ptuja - 376, sledijo Markovci s
104 člani, iz Kidričevega jih je 98, s Hajdine 92, iz Gorišnice 76 in Vidma 16. Eden od poverjenikov je tudi povedal, da so invalidi poleg upokojencev tisti, za katere prve občinski možje nimajo posluha. Poznajo jih samo takrat, ko zbirajo glasove.
Ptujski župan dr. Štefan Če-lan je predlagal, da bi o problematiki invalidov zagotovo lahko govorili na enem od kolegijev županov, prav tako vidi možnost za tesnejše sodelovanje in s tem uspešnejše reševanje problematike invalidov tudi skozi socialno-eko-nomski svet. Skozi oba organa je možno reševanje omenjene problematike sistematično naravnati in tudi formalizirati. Ena od možnosti je tudi invali-
dom prijazna regija, o kateri je že bil govor; ta celo nadgrajuje projekt občine po meri invalidov, za katerega pa se v MO Ptuj (še) niso odločili, čeprav so bili povabljeni. Res je, da so nekatere arhitektonske ovire bile v zadnjih letih odpravljene, Mestna hiša pa še vedno ostaja za invalide neprijazna ustanova, saj je še vedno brez dvigala. Celotno družbeno skrb za invalide bi bilo potrebno spraviti v neke okvire, ki bi jih spremljali od rojstva do smrti, zdaj pa je tako, da je za mlade invalide še nekako poskrbljeno, sicer ne v dovoljšnji meri, izšolajo se že, na primer tudi v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, zatem pa so prepuščeni sami sebi.
Janez Ciglar je prepričan,
da bi vsak, ki konča usposabljanje v zavodu, moral imeti tudi zagotovljeno delovno mesto. Sam je ob iskanju zaposlitve zamolčal, da je končal usposabljanje v Kamniku; prepričan je namreč, da če bi o tem takrat, ko je iskal službo, govoril na glas, je ne bi dobil. Zdenka Ornik je povedala, da se v društvenih prostorih na Potrčevi 15 (Platana) najpogosteje oglašajo s problemi delovni invalidi.
Srečanje v Mestni hiši na Ptuju, ki je bilo 4. decembra, želijo v Medobčinskem društvu invalidov čim prej pozabiti, saj so o problemih, ki jih dobro poznajo, govorili sami sebi.
Ormož • Zahteve po dopolnitvi so neutemeljene
Primopredaja le akt dobre volje
Po zapletu s primopredajo na občini Ormož je novi župan Alojz Sok svoje videnje predstavil na tiskovni konferenci, kjer pa ni bila dana možnost sodelovanja tudi drugi strani, dosedanjemu podžupanu Miroslavu Tramšku. Zato je v četrtek sklical svojo tiskovno konferenco, da osvetli še svoj pogled na razvoj dogodkov.
Najprej je Miroslav Tram-šek povedal, da mu je nekdanji župan Vili Trofenik z 12. novembrom predal vsa pooblastila za vodenje občine, s poudarkom na pripravi prve, konstitutivne seje novega sklica. Zato je od takrat naprej v dogovoru s Trofeni-kom vodil vse posle. Trofenik je bil na prvo sejo novega sveta povabljen, na primopredajo pa ga Tramšek niti ni vabil. Glede očitane nepopolnosti primopredaje, kot jo je označil župan Sok, pa Tramšek pravi, da nikakor ni mogla biti nepopolna, saj ne obstajajo ne pravne ne statutarne določbe, kako naj bi primopredaja potekala in kaj naj bi vsebovala. On jo vidi kot gesto dobre volje, ko stari župan novemu preda svoje mesto. »Če karikiram, bi lahko novemu županu le predal ključe urada. V medijih sem zasledil, da je primopredaja v Ljubljani, ki je neprimerno večja občina, trajala petnajst minut; potem ne vem, zakaj se je v Ormožu zadeva vlekla celo uro.«
Sicer pa je Tramšek za primopredajo skupaj z občinsko upravo pripravil pregled vseh tekočih nalog po proračunu 2006, predstavil je naloge, ki so v teku, pa tudi tiste, na katere se je treba pripraviti, a jih še ne začeti. S tem naj bi se olajšal prevzem nalog novemu županu. Predmet primopredaje je bil predstavljen na sedmih straneh, sistematično po projektih, odprtih razpisih, vključena je bila veljavna prostorska dokumentacija, investicije v teku s pogodbami in brez njih. »Realizirani prihodki občine pa so taki, da so do dneva primopredaje omogočali delovanje občine, ne da bi črpali denar iz dovoljene zadolžitve. Koriščenje kreditov se bo pričelo ob zaključkih projektov, za katere so bili najeti,« je povedal Tramšek, ki je na primopredaji povedal tudi, kolikšna je zadolžitev občine iz prejšnjih let. »Menim, da je bila primopredaja izvršena v dovolj velikem obsegu, obsežnost zahtev, ki jih je postavil župan, pa je vprašljiva že
Miroslav Tramšek, dosedanji podžupan občine Ormož, je na tiskovni konferenci predvsem želel osvetliti dogodke še z druge plati in s tem dejanjem »ne odpira kakšne fronte proti novemu županu«.
zaradi dodatne obremenitve zaposlenih. Da bi odgovorili na vse to, kar župan zahteva, bi skoraj potrebovali zaključni račun.«
Tramšek Soku pri njegovih zahtevah ni nasprotoval. Na njegovo željo so dokumente dopolnili in se ponovno sestali prejšnji petek. Tramšek je zagotovil, da ne namerava
delati problemov in se bo te primopredaje udeležil, izrazil pa je pomislek, kaj bo, če bo imel župan še kakšne dodatne želje.
Na vprašanje o pozivu novega župana, da vodje občinskih oddelkov podajo odstopno izjavo, pa je bil Tramšek mnenja, da gre za šikaniranje. Povedal je, da se na
občini dela strokovno, da se vlaga veliko truda. Če pa želi župan izbrati svoj tim, kar je legitimna želja, pa obstajajo druge možnosti, da to stori.
Kdo bo ščitil interese občine Ormož?
Na tiskovni konferenci so bili prisotni še predstavniki LDS, SD, Desus in AS. Slavko Kosi iz LDS je bil mnenja, da je bilo že samo srečanje primopredaje zgrešeno zastavljeno. Odvijalo se je v prisotnosti odvetnika in na primopredaji se ni pojavil le novi župan občine Ormož, ampak kar trije župani. Malce ironično se je vprašal, kaj naj to pomeni: ali namerava biti Sok župan treh občin in ima dva podžupana ali kako? S prisotnostjo odvetnika pa naj bi pokazal svojo držo, namreč, da dvomi v vse. Po Kosijevem gre za pridobivanje časa, da se župan odloči, kaj bi sploh rad. Tudi zahteva po dopolnitvi zapisnika se mu zdi za lase
privlečena, saj če želi, lahko župan Sok v vsakem trenutku dobi vse podatke od svojih zaposlenih. Opozoril je, da so zaposleni na občini strokovni in ne politični delavci, zato so zahteve po odstopu do njih nekorektne.
Zmotila ga je tudi izjava enega izmed županov sosednjih občin, češ da bodo skozi sodelovanje vseh treh občin lažje izpolnili predvolilne obljube. Kosi je mnenja, da če so želeli svojo občino, naj si organizirajo svoje delo tako, da ne bodo obremenjevali občine Ormož. »Naš župan naj organizira delo tako, da bo imela občina racionalno in učinkovito upravo. Delitvena bilanca mora biti korektna, poštena in hitra, vendar ne v škodo občine Ormož. Pri tem pričakujemo, da bo župan občine Ormož zastopal in se zavzemal za interese občanov občine Ormož; Sv. Tomaž in Središče ob Dravi namreč imata svoja župana, ki bosta ščitila njihove interese.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Cerkvenjak • Druga seja občinskega svet^ M Sv. Tomaž • Druga seja občinskega sveta
Tokrat o dvolet- Nova občina nem proračunu išče svoj grb
V četrtek, 30. novembra, so se svetniki občine Cerkvenjak sestali na 2. redni seji.
Najprej so obravnavali odlok o proračunu občine za prihodnji dve leti. Za leto 2007 so predvideni prihodki 352 milijonov tolarjev, odhodki pa 345 milijonov tolarjev. Za leto 2008 pa so predvideni prihodki v višini 364 milijonov tolarjev, odhodki pa v višini 357 milijonov tolarjev. Svetniki so oba predloga proračuna v prvi obravnavi z manjšimi popravki sprejeli in tako sta pripravljena za drugo obra-
vnavo. To pa pomeni, da bodo na naslednji seji proračuna za leto 2007 in 2008 sprejeli.
Po besedah župana Jožeta Kranerja bo naslednja seja 14. decembra letos.
Svetniki so se na seji tudi odločili, da ostane vrednost točke tudi v prihodnjem letu enaka letošnji. Na seji so bili imenovani tudi člani statutarne komisije, ki ji bo predsedoval Primož Čuček, člana pa sta Vojko Gajšek in Mirko
Kozar. Nadzorni odbor občine pa bodo v tem mandatu sestavljali Simona Firbas, Danijel Zorko in Valerija Rodo-šek. Svetniki pa so razpravljali tudi o odloku o pripravi Lokacijskega načrta za poslovno obrtno cono Cerkvenjak. Podali so svoje pripombe, občani pa lahko pripombe podajo do sredine decembra, dokler traja javna razgrnitev.
Zmago Šalamun
V ponedeljek, 27. novembra, zvečer so se na svoji 2. seji sestali svetniki občine Sveti Tomaž. Na dnevnem redu so imeli le dve vsebinski točki. Imenovali so člane statutarne komisije, ki jo tvorijo Ivan Balažič, Aleš Luci in Robert Skuhala ter člane inventurne komisije v kateri so Marjan Goričan, Franc Grašič in Janez Rep.
Na seji so dnevnemu redu dodali še točko Imenovanje komisije za celostno podobo občine Sveti Tomaž. V komisijo so imenovali pet članov - Ireno Korenčič, učiteljico na domači šoli in predsedni-
co KD Sveti Tomaž; Zdenko Šafarič, likovno pedagoginjo; Andreja Lucija, arhitekta; Roberta Beleca, zgodovinarja in Jožeta Kumpa, zidarja. Komisija bo imela za nalogo izbrati grb, zastavo, žig in
Tak je po rušitvi poslopja Kmetijske zadruge pogled na center Sv. Tomaža.
himno občine ter podobno, kar bo dajalo razpoznavnost novi občini. Ker se s pripravo simbolov občine nekoliko mudi, so po daljši razpravi in številnih pomislekih sklenili, da bodo izdelavo grba in vse aktivnosti v zvezi z zakonsko registracijo grba zaupali podjetju Heraldika iz Ljubljane. Predloge za simbol v občinskem grbu želijo pridobiti z javnim natečajem. Izbrani simbol bodo nagradili s 100.000 tolarji.
Pod točko so se pogovarjali o okrasitvi kraja v času prihajajočih praznikov in o organizaciji praznovanja prihoda Novega leta na prostem, ki ga želijo popestriti tudi z ognjemetom.
Župan Mirko Cvetko je svetnike seznanil, da se je v ponedeljek končno začelo rušenje razpadajoče zgradbe nekdanje Kmetijske zadruge, da je končana preplastitev parkirišča pred mrliško vežico in da je v vežici vgrajena klima.
Foto: VKI
Ptuj • Varnostni sosvet tudi o primeru kavarna Evropa
So nočni lokali sploh potrebni?
Člani varnostnega sosveta MO Ptuj, ki ga vodi župan dr. Štefan Čelan, so na seji v četrtek, 30. novembra, ob oceni trendov varnostnih pojavov razpravljali tudi o preventivnih aktivnostih v času decembrskih praznikov. Ob obravnavi primera kavarne Evropa pa so se resno vprašali, ali so nočni lokali Ptuju sploh potrebni.
Komandir Policijske postaje Ptuj Darko Najvirt je
ocenil, da so v prvem poletju letošnjega leta ptujski policisti zastavljene naloge sicer uspešno opravili, saj so pri svojem delu dali velik poudarek preventivnim akcijam in sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ter tako občanom zagotovili visoko stopnjo varnosti. Na območju, ki ga pokriva Policijska postaja Ptuj, so ob polletju obravnavali 664 kaznivih dejanj, kar je okoli 16 % manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko je bilo na območju mestne občine obravnavanih kar 738 kaznivih dejanj ali kar 74 % več kot lani v tem obdobju. Največja, kar 94 % porast je bila ob poletju dosežena na področju splošne kriminalitete, največ, kar 570 je bilo premoženjskih deliktov, kjer so poleg tatvin izstopala še kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari ter goljufije. Na področju mladoletniške kriminalitete so na PP Ptuj obravnavali 31 % več kaznivih dejanj, v katerih so bili udeleženi mladoletni osumljenci, medtem ko je bilo na območju MO Ptuj tega poja-
va za 56 % manj. Zanimivo je, da so beležili tudi rahel upad kršitev predpisov s področja prepovedanih drog.
Manj ugodno kot lani pa je bilo tudi stanje varnosti v cestnem prometu, kjer se je ob poletju sicer pripetilo 636 prometnih nesreč ali za 14 % manj kot lani, žal pa so bile posledice letos hujše, saj sta lani v prometnih nesrečah umrla 2 udeleženca, letos pa že 6. Poraslo je tudi število poškodovanih v prometnih nesrečah, več pa je bilo letos tudi samomorov, saj so jih ob poletju obravnavali šest, lani pa štiri.
Aleksander Solovjev iz Centra za socialno delo je menil, da je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da je vse več mladoletnih oseb, ki storijo po več kaznivih dejanj skupaj, v celoti gledano pa so tudi kazniva dejanja težja kot pred leti. Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, je menil, da je izredno zaskrbljujoč predvsem 94 % porast splošne kriminalitete, zlasti zaskrbljujoča pa so kazniva dejanja, ki so jih zagrešili posamezniki na
starem mestnem pokopališču, saj so brez vzroka polomili, razdejali in oskrunili večje število grobov. Jure Šarman iz Centra interesnih dejavnosti (CID) pa je ob tem menil, da sta glavni vzrok za taka početja alkohol ali prepovedane substance, ki so predvsem med mladimi v skokovitem porastu, zato bi se bilo treba te problematike lotiti kompleksneje.
Ko so razpravljali o preventivnih aktivnostih v času decembrskih praznikov, je svetovalec župana Janez Merc menil, da je v samem Ptuju največji problem predvsem vse večja in nekontrolirana uporaba raznih pirotehničnih sredstev, saj se le redki držijo predpisov. Zato je pozval vse policiste, inšpektorje, medije in vse druge, ki lahko poskrbijo za večjo varnost, da se temu problemu letos posvetijo intenzivneje.
Morajo biti lokali za mlade odprti do jutra?
Ko so se lotili obravnave aktualne problematike na področju splošne varnosti obča-
NLB € Kažipot
Ker vam želimo olajšati prehod na evro, smo zbrali nekaj pomembnejših informacij in datumov, ki bodo v naslednjih tednih krojili naše in vaše denarne zadeve.
Ob uvedbi evra velja načelo kontinuitete obstoječih pogodb, zato že sklenjenih bančnih pogodb, ne glede na vrsto posla, ne bo treba spreminjati - obisk banke ni potreben.
V 22 poslovalnicah bank NLB Skupine po vsej Sloveniji lahko večje količine kovancev hitro in enostavno preštejete na samopostrežnih števnih strojih.
1.12.2006 - Za fizične osebe smo v NLB izenačili prodajni menjalniški tečaj (evro : tolar) s tečajem zamenjave: 239,640 tolarjev za 1 evro. S tem želimo zagotoviti pravočasno in ustrezno oskrbo z evrsko gotovino in sicer pod enakimi pogoji, kot bo potekala zamenjava s 1. januarjem 2007.
15.12.2006 - V poslovalnicah NLB boste občani (fizične osebe) lahko kupili začetne pakete evrokovancev s slovenskimi motivi. V paketu bo
nlbO
44 kovancev v skupni vrednosti 12,52 evra (3.000,00 tolarjev). Uporabljali pa jih boste lahko šele od 1. januarja 2007 dalje.
22.12.2006 - Izplačilo pokojnin v tolarjih
29.12.2006 - Poslovalnice NLB bodo delale po ustaljenem poslovnem času, sodobne tržne poti (NLB Klik, Teledom in NLB Mobo,..) pa bo mogoče uporabljati do 18.30
31.12.2006 - Do 21.00 ure še mogoč dvig tolarjev na bankomatih; do 23. ure možno kartično poslovanje. Zagotovite si ustrezno količino gotovine za vaše potrebe.
1.1.2007 - Postopno vključevanje bankomatov; od predvidoma 1. ure dalje ponovno možno plačevanje s karticami. Seznam delujočih bankomatov bo dostopen na spletnem naslovu www. bankomati.net in na telefonski številki 01 477 20 00 ali 01 583 41 84.
1.1.2007 - Začetek dvojnega obtoka - gotovinskega plačevanja v tolarjih in evrih (vračila le evrih).
www.nlb.si
3.1.2007 - Vse poslovalnice NLB bodo za stranke delale po običajnem poslovnem času; sodobne tržne poti bodo ponovno delovale od predvidoma 6. 00 ure
14.1.2007 - Zadnji dan dvojnega obtoka -gotovinskega plačevanja v tolarjih in evrih
1.3.2007 - Zadnji dan brezplačne zamenjave tolarjev v evre v bankah
Podrobnejše informacije o uvedbi evra so vam na voljo:
-	v vseh poslovalnicah NLB po Sloveniji
-	v rubriki Evro prihaja v mesečnih izpiskih prometa na osebnem in kartičnem računu
-	v posebnih sporočilih uporabnikom NLB Klika
-	na spletnih straneh www.nlb. si/evro
-	v € informativnem centru: tel. štev. 01 477 20 00
-	vprašanja pa lahko pošljete tudi na elektronski naslov evrovprasanje@nlb.si
Foto: M. Ozmec
Aleksander Solovjev je prepričan, da ne gre za splošno pokvarjenost mladih, ampak za vse bolj predrzne posameznike.
Promocijsko sporočilo
nov, je župan dr. Štefan Če-
lan opozoril na trenutno najaktualnejši in najbolj pereč problem, ki se je zgodil prejšnji mesec v kavarni Evropa, ko naj bi skupina mladih fantov zlorabila mladoletnico, jo fotografirala v nespodobnih situacijah in kočljive fotografije spravila na spletno stran. Župan je pojasnil, da so se tisti, ki so za varnost v mestu odgovorni, že sestali in o tem resnem problemu večkrat razpravljali, ter dodal, da sta se s komandirjem PP Ptuj že dogovorila, da bodo v decembru policisti skupaj z inšpektorji in komunalnimi nadzorniki pogosteje opravljali preglede in nadzore v nočnih lokalih. Ob tem bodo dosledneje preverjali upoštevanje vseh zakonskih predpisov in kriterijev, še posebej število gostov in predvsem število mladoletnih oseb, vse morebitne kršitelje pa bodo takoj oglobili.
Da so v zvezi s primerom Kavarna Evropa opravili veliko aktivnosti tudi policisti, je zatrdil komandir PP Darko Najvirt in pojasnil, da so ustrezno ukrepali zaradi ugotovljenih kršitev javnega reda in miru, med drugim pa so podali ovadbo tudi zoper vodjo varnostne službe v tem lokalu. Ker so v primeru domnevne zlorabe mladoletnice ugotovili elemente kaznivih dejanj, je zadevo v celoti prevzela kriminalistična policija iz Maribora. Lastnika lokala naj bi že obvestili, da so v omenjenem primeru ugotovili v nočnem času prisotnost štirih mladoletnih oseb, zato naj bi ga oglobili za 200.000 tolarjev. Posebne aktivnosti bodo namenili tudi preverjanju govoric o tem,
ali je res, da naj bi mladoletniki varnostnike ob vhodih podkupovali s tisočakom ali dvema ter si tako zagotovili nezakonit vstop v lokale v nočnem času.
Župan Štefan Čelan je v zvezi s primerom kavarna Evropa članom varnostnega sosveta pojasnil, da sta bila zakonca, ki sta lastnika tega lokala, že pri njem. Ob globoki zaskrbljenosti zaradi razvpitega dogodka, za katerega naj bi izvedela šele iz časopisov, sta izrazila prepričanje, da je zadeva podtaknjena s strani nelojalne konkurence, saj naj bi se vedno, kadar sta čez vikend odsotna, pripetila kaka neljuba zadeva. In tako je tudi župan z občinsko upravo zaskrbljen, saj so v začaranem krogu, iz katerega vsaj za sedaj ne vidijo enoznačnih izhodov.
V dokaj vroči razpravi smo slišali še nekaj možnosti, kako ukrepati, da se kaj takega v bodoče ne bi več pripetilo. Med drugim je komandir Darko Najvirt resno vprašal, ali res morajo biti lokali za zabavo mladih odprti od 23. ure zvečer do 4. ure zjutraj, saj bi bilo dovolj, če bi bili odprti, denimo, od 15. ure popoldne do 23. ure. Tako je bilo včasih, pa ni bilo takih in podobnih težav in tudi vandalizma je bilo manj. Ker pa je prepričan, da bi to težko dosegli kar čez noč, je predlagal, da bi vse lastnike nočnih lokalov čimprej povabili na skupen pogovor in se z njimi resneje pogovorili o varnosti v njihovih lokalih v nočnem času.
Aleksander Solovjev je menil, da ne gre za posplošen pojav "pokvarjenosti" mladih, ampak da je skoraj
na vsaki šoli na Ptuju nekaj posameznikov, ki izstopajo s svojo predrznostjo, pretiravajo in morda tu in tam najdejo kakšnega posnemovalca. Pri tem je poudaril, da lahko takoj našteje vsaj pet posameznikov, v glavnem mladoletnikov, ki bi zaradi varnosti drugih že zdavnaj morali biti v zavodih, kajti gre za osebe, ki svoje prekrške ali morda celo kazniva dejanja vedno znova ponavljajo, njihova dejanja pa so vse hujša in vse bolj predrzna.
Ob nejasnih odgovorih na vprašanje, ali so Ptuju nočni lokali sploh potrebni, so člani sosveta opozorili še na nekatere druge problematične točke, kjer se čez noč zbirajo mladi, se opijajo in uživajo prepovedane droge; slednje naj bi potrdile tudi policijske kontrole. Pri tem so posebej opozorili na shajališče v Ka-juhovi ulici, pod šolo Ljudski vrt, na shajališča ob Potrčevi cesti, za ali pod avtobusnim postajališčem in v garažah ob Ulici 5. prekomorske brigade. Odslej bodo policisti predvsem ob koncih tedna pogosteje opravljali kontrole. Ob vsem tem pa se je kot rdeča nit vlekla ugotovitev, da so za početje mladoletnih oseb odgovorni izključno njihovi starši, ki svojim otrokom neodgovorno dovoljujejo izhode po prepovedanem nočnem času. Zato so najodgovornejši menili, da bo treba zaostriti kaznovalno politiko tudi do njih, kajti vsi se svoje odgovorne starševske in predvsem vzgojne naloge očitno ne zavedajo.
Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu v iskanju ravnovesja med konkurenčnostjo in solidarnostjo
v letošnjem letu je Evropska unija sprejela več kot 4500 zakonodajnih aktov. Poslanska skupina socialdemokratov (PSE) je v Evropskem parlamentu odigrala svojevrstno vlogo pri krmiljenju Evropske unije v smer krepitve konkurenčnosti ob hkratnem ohranjanju evropskega socialnega modela. Evropa je edini kontinent, ki zagovarja socialno pravičnost in konkurenčnost kot medsebojno dopolnjujoča se cilja. In PSE je najbolj izrazit zagovornik tega modela.
Zlasti pri direktivi o storitvali je poslanske skupina Socialdemokratov dokazala, da čezmejna sprostitev trga storitev ne gre nujno v škodo že pridobljenih delavskih in socialnih pravic. Po več kot enoletnem napornem iskanju kompromisa z vsemi socialnimi partnerji je t.i. Bolkenstenovo pošast, ki je posegala na področja zdravstva, sociale, zaposlovanja, varstva potrošnikov, turizma in industrije, spremenila v direktivo, ki notranji trg končno dopolnjuje s prostim izvajanjem storitev, obenem pa zagotavlja pravno varnost izvajalcem in uporabnikom storitev ter bistveno poenostavlja obstoječe administrativne postopke.
Poslanska skupina socialdemokratov bo še naprej branik nove socialne Evrope, ki jo povzema v deset načel:
1)	Pravice in dolžnosti za vse. Dolžnost države je, da vsem državljanom zagotovi dostop do javnih storitev, na primer izobraževanje in socialna varnost. Pravica države je, da od državljanov pričakuje njihov prispevek h družbi blaginje. Pravica podjetnikov je, da pričakujejo stabilno, pravično in transparentno konkurenčno okolje. Dolžnost poslovnega sveta je, da prispeva svoj delež v javne finance in podpira dosego cilja polne zaposlenosti ter se obenem zaveda t.i. korporativne socialne odgovornosti. Pravica posameznikov je, da so vključeni v družbeno in profesionalno življenje. Dolžnost posameznikov je, da v skladu s svojimi interesi in interesi družbe izkoristijo vse možnosti za obogatitev družbe, v kateri živijo.
2)	Polna zaposlenost je uresničljiv cilj. Evropska unija in njene države članice so sposobne, da v prihodnje potrebe trga delovne sile uskladijo s človeškimi viri; najprej z boljšimi možnostmi zaposlitve mladih, v prihodnjih letih pa z daljšo vključitvijo starejših v delovno okolje.
3)	Vlaganje v človeške sposobnosti vseh ljudi, preko investicij v inovacije, raziskave in razvoj. Izobraževanje je najbolj zanesljiva pot do razvoja. Pri tem pa je pomembno vseživljenjsko strokovno izpopolnjevanje, kajti v času globalizacije ni garancije za »doživljenjski« poklic, zagotovljena je lahko le zaposljivost za celotno delovno dobo.
4)	Vključujoča družba, v kateri je vsakdo pomemben. Globalizacija nekaterim prinaša mnoge priložnosti, marginalizira pa predvsem neizobražene, nezaposlene, starejše, ženske, mlade, etnične manjšine itd. Evropska unija mora ostati zagovornik ohranitve pravice vseh državljanov do visokega nivoja javnih storitev v vseh državah članicah.
5)	Splošna pravica do otroškega varstva. Kvalitetno in splošno dostopno otroško varstvo je najboljša investicija v otrokov osebni razvoj. Ustanavljanje kvalitetnih vrtcev obenem ustvarja nova delovna mesta in dodatno spodbuja gospodarski razvoj.
6)	Enake pravice za moške in ženske. Ženske predstavljajo največjo skupino, ki je izključena iz trga delovne sile. Poleg tega načelo enakega plačila še vedno ni uresničeno. Nove delovne priložnosti za ženske in odprava plačne razlike ni samo moralni imperativ, temveč je ključ do rešitve demografskega problema in do zagotovitve večjega blagostanja družin.
7)	Brez socialnega dialoga ne bo šlo. Nekateri menijo, da je čas organiziranega dela mimo. Evropski Socialdemokrati menimo, da je temelj moderne družbe tripartitna organizacija dela, v skladu s skupno odgovornostjo države, sindikatov in delodajalcev. Socialni dialog se
Foto: Evropski parlament, Arhitekt: Architecture Studio.
mora okrepiti na vseh nivojih, na delovnem mestu, v industriji, sektorskem kolektivnem pogajanju, na nacionalni in evropski ravni.
8)	Različnost naj postane naša moč. Nekateri svojo politično moč gradijo na ksenofobiji in nestrpnosti do manjšin in priseljencev v Evropi. Socialna demokracija vidi izjemne priložnosti za razvoj Evrope, ki postaja vse bolj raznolika. Brez spoštovanja različnosti in privrženosti skupnim evropskim vrednotam ne bo uspešne integracije Evropske unije.
9)	Preprečitev klimatskih sprememb mora biti v ospredju razvojne politike. Prihodnjih deset do dvajset let bo odločilnih, kajti zvišanje cen energetskih virov in vplivi klimatskih sprememb bodo zopet prizadeli najrevnejše. Evropski Socialdemokrati imamo program za povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje potrošnje in investicije v obnovljive energetske vire.
10)	Evropa naj bo dejavna na vseh področjih in ne omejena samo na enotni trg. V času globalne ekonomije lahko samo združena Evropa kljubuje pritiskom po znižanju delavskih in socialnih pravic za ceno konkurenčnosti. Evropski Socialdemokrati smo izbrali tri-steberni model socialne Evrope, ki temelji na konkurenci, ki spodbuja razvoj; na sodelovanju, ki utrjuje družbo; na solidarnosti, ki združuje. Smo za konkurenčnost, vendar ne na podlagi davčnega in socialnega dampinga med državami članicami. Konkurenčnost naj temeljni na inovacijah, nižjih cenah in boljših delovnih mestih. Verjamemo v evropsko sodelovanje, ki ohranja družbo blaginje. Verjamemo v solidarnost, ki preko evropskih strukturnih in kohezijskih fondov ohranja socialno kohezijo. Evropa je najbolj kohezivna regija na svetu. V razširjeni Evropi 27-ih članic bo ohranitev te stopnje kohezije posebej izziv. Evropski Socialdemokrati ostajamo branik nove socialne Evrope, ki bo vključujoča, inovativna, kohezivna in zelena Evropa.
www.socialistgroup.org
Ormož • Drugo regijsko tekmovanje odraslih zborov
Najboljši zbori Štajerske in Prekmurja
V soboto je v Domu kulture v Ormožu potekalo zadnje izmed šestih slovenskih regijskih tekmovanj odraslih pevskih zborov, namenjeno pa je bilo zborom Štajerske in Prekmurja.
Nastopilo je devet zborov v dveh tekmovalnih koncertih. Pravico nastopiti so imeli odrasli zbori z najmanj 20 pevci, ki so sodelovali na So-zvočenjih 2005 ali pa so jih na regijsko tekmovanje predlagali strokovni svetovalci na območnih revijah v sezoni 2005-06. Tudi tekmovalni nastop posameznih zborov je bil predpisan, sestavljen je moral biti iz slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, umetne skladbe slovenskega avtorja 2. polovice 20. stoletja in dveh skladb po lastni izbiri. Pravila so zares dodelana, saj določajo tudi, da je skladba s solisti dovoljena le, če solistični delež ne prevladuje.
Nastopili so Ženski pevski zbor glasbene matice Maribor (Zsuzsa Budavari Novak), Ženski pevski zbor Nove Kreditne banke Maribor (Irena Jošt), Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor (Daniel Marinič), Moški pevski zbor Nove kreditne banke Maribor (Miran Antauer), Vokalna skupina Fantje Sv. Ane iz Frama (Damijana Arlati), Komorni moški pevski zbor Ptuj (Ernest Kokot), Mešani pevski zbor Štefana Kovača Murska Sobota (Alenka Brulc-Šiplič), Akademski pevski zbor Maribor (Zsuzsa Budavari Novak) in Komorni zbor Orfej Ljutomer (Romana Rek Gnezda). Tekmovanje je bilo na visoki strokovni ravni, ocenjevanje pa je potekalo po pravilih, ki
Zmagovalni Komorni zbor Orfej Ljutomer
veljajo na Naši pesmi, saj je zlato odličje na regijskem tekmovanju pomenilo tudi direktno uvrstitev na državno tekmovanje Naša pesem. Zbori so tako že sedaj dobili določeno oceno kam kvalitetno sodijo. Strokovno komisijo so sestavljali Urša Lah, Marjan Vatovec in Stojan Kurent. Ocenjevali so tehnično pripravljenost, interpretacijo, sestavo programa - po težavnostni in primernosti. Podeljenih je bilo pet bronastih, ena srebrna, zlata priznanja pa so prejeli Akademski zbor Maribor (81 točk), Komorni moški zbor Ptuj (84) in Komorni zbor Orfej Ljutomer (84,7). Slednji
zbor je prejel tudi priznanje kot najboljši mešani zbor, zbo-rovodkinja Romana Rek Gnezda pa tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske sodobne skladbe - Gazela 5, Damijan Močnik, (France Prešeren). Veliko priznanja je požel tudi Komorni moški zbor Ptuj, ki je prejel posebno priznanje kot najboljši moški zbor, zborovodja Ernest Kokot pa je prejel priznanje za najboljšo izbiro programa.
Tekmovanje je organiziral JSKD območna izpostava Ormož. Tomaž Bolcar, ki je prireditev organiziral, je bil ob koncu zelo zadovoljen, vendar tudi nekoliko razoča-
ran, ker so se tako kvalitetne prireditve udeležili le redki zborovodji in člani ormoških pevskih zborov, pa je bila to ena redkih priložnosti za izobraževanje in seznanitev s tem, kaj je ta hip aktualno v zborovodstvu in kako se dela. Ker so v ormoškem domu kulture prostorsko omejeni in so nekoliko slabši pogoji za organizacijo takšne prireditve, saj ni prostorov za opevanje in garderob, je organizator še toliko bolj hvaležen sosedu, ki ob takšnih priložnostih vedno priskoči na pomoč - župniku Albinu Žnidariču, za uporabo župnijskih prostorov.
Viki Klemenčič Ivanuša
Gorišnica • Smeh iz stare dvorane
Kako so se možili včasih
Stara kulturna dvorana v bivši gorišniški občinski stavbi je, vsaj za nekaj uric, spet zaživela. Znano je, da se opusteli zgradbi počasi, a vztrajno piše konec, saj obnova naj ne bi bila rentabilna; preden pa bo „storila svoj konec", jo bodo gorišniški kulturni entuziasti še dodobra izkoristili.
Prvi decembrski konec tedna so tako v njej pripravili pre-miero in ponovitev veseloigre oziroma burke Maksek iz repertoarja dunajskega gledališ-
ča „Bauernbrune", za domače okolje in v pristno gorišniško narečje pa jo je priredil Lojze Matjašič. Zgodbica ni zahtevna in je bila za lepo število gledal-
cev prav prijetna poživitev sobotnega večera ali nedeljskega popoldneva. Govori namreč o kmečkem življenju, v ospredje pa na hudomušen in burkaški
Prizor iz burke Maksek, s katero se je občinstvu predstavila gledališka skupina PD Ruda Sever.
način postavlja zaplete in zanke okoli ljubezni, ki se spleta med neukrotljivim vaškim lovcem ter županovo hčerko, ki jo njen oče sicer želi omožiti z bogatim, a umsko omejenim kmečkim fantom. Konec je, kot se spodobi za veseli in praznični december, srečen.
V dve uri trajajoči predstavi so se v različnih vlogah izkazali člani gledališke skupine PD Ruda Sever iz Gorišnice: Fran-ček Antolič, Telopea Matjašič, Štefka Bedenik, Jure Tuš, Zoran Vesenjak, Lojze Matjašič, Jože Ožinger, Pero Popovič in Kristina Antolič. Režijo je v svoje roke vzel Lojze Matjašič, šepetala je Marta Tuš, masker-ka Dina Horvat, za zvočne in svetlobne efekte je poskrbel Matija Toplak, sceno pa so postavili Jože Ožinger, Franček Antolič in Pero Popovič.
SM
Nevihta sladkih rož
Antologija slovenske poezije 20. stoletja
Tednikova knjigarnica
Nevihta sladkih rož
Naslov tokratne Knjigarnice sem si izposodila pri študentski založbi Beletrina in njihovi knjižni novosti, eni najdebelejših (čez 600 strani) izvirnih slovenskih novitet z 22. slovenskega knjižnega sejma, ki se je minuli teden odvil v Cankarjevem domu v Ljubljani.
»Nevihtasladkih rož« so sicer pesniške besede Kajetana Koviča (v pesmi Adam in Eva, str. 240 omenjene knjige), a so na moč prikladne za celovito antologijo slovenske poezije preteklega stoletja. Takšni literarni izbori, pravzaprav avtorsko vrednotenje leposlovja s tiskanjem izbranih pesmi in avtorjev, namreč običajno - posebej v Podalpju - povzročajo kritiške in avtorske nevihte. Nevihta sladkih rož pa se poda tudi k samemu knjižnemu sejmu, saj so razstavni prostori, predvsem dopoldan, doživljali nevihto šolajoče se mladine na Knji-gosledu (učne ure z vodenim ogledom knjig in sejemskih dogodkov). Sicer pa je lepa domača beseda za antologijo tudi cvetober.
Antologijo je izbral in uredil ter jo pospremil z zapisom V objemu dveh struktur (Zakaj antologija slovenske poezije 20. stoletja?, Vstop v poezijo 20. stoletja, Zgodba o prešernovski strukturi, Bežanje v prostost - ali murnovska struktura, Kako je antologija sestavljena?) na staneh 622 do 642 pesnik, literarni in filmski kritik, publicist, novinar Dela Peter Kolšek.
Peter Kolšek (1951 v Celju, diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike) je že sestavljal antologijo slovenske poezije Sončnice poldneva (Ljubljana: Mihelač, 1993) skupaj z Dragom Bajtom. Kolškove kritike poezije so leta 2003 izšle v knjižni obliki v založništvu Literarno-umet-niškega društva Literatura v zbirki Novi pristopi.
Sama ureditev antologije je nekoliko nenavadna, a ne povsem neobičajna: avtorji niso predstavljeni po letnicah rojstva, marveč so nanizane njihove pesmi, kot so zasegali slovenski knjižni prostor. Prav zato, zaradi takšne časovne zmede, knjigi zelo manjka abecedno kazalo. Četudi je jasna četverica sopesnikov, pa je iskanje npr. Kajetana Koviča, ko bralec že uzre Jurija Koviča in ni dovolj pozoren, zamudno. Sicer pa so knjigi dodane natančne, pregledne in abecedno razvrščene biografije in bibliografije, kar je odlika za vsakršno rabo. (Seveda, ko bo antologija udomačena v bralskih rokah, zagate s kazalom odpadejo.)
Antologija torej zajema celotno 20. stoletje in v njej so upoštevani opusi vseh uveljavljenih avtorjev od Dragotina Ketteja (1876) do leta 1971 rojenega Primoža Čučnika, skupaj je predstavljenih kar 133 avtorjev, od tega 16 pesnic, če pogledamo knjigi kanček skozi prste. Pet avtorjev oziroma dedičev avtorskih pravic ni dovolilo objave, je bilo povedano na predstavitvi knjige. Še huje (za bralca antologije): prazni listi v knjigi, listi z imenom, a brez poezije...
K branju velike, zamolklo rdeče knjige, vas vabim, spoštovani bralci Knjigarnice, z odlomljenimi verzi zadnje pesmi (odlično izbrana za zadnjo antologijsko, globoka poezija o poeziji) iz Nevihte rož (Primož Čučnik, str. 551):
SPOZNANJE
Vidim, kaj seje zgodilo. Poezija je iz mene naredila pošast. Strašim v spanju, strašim pomirjene. Zbujam se sredi noči, ker sem nežen, ker se speči ustrašijo prikazni mojega drugega jaza. Imena, kijih črkujem.
Poezija je iz mene naredila stezo. Sledim si v spanju, hodim za svojo senco. Moje življenje se pokriva z življenjem juter, kijih čakam. Živeti pesniško povzema vsa razpoloženja.
Besede so muka in dar. Zmaga in poraz. Edino in odveč.
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Foto: SM
Ptuj • Območna revija pihalnih orkestrov
Praznični cas se je zacel s pihalnimi orkestri
V dvorani Gimnazije Ptuj je 1. decembra potekala že tradicionalna revija pihalnih orkestrov, ki jo je organizirala Območna izpostava JSKD Ptuj v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj in Gimnazijo Ptuj. Praznični decembrski večer s pihalci je povezovala Mateja Kuharič.
V imenu ptujskega župana dr. Štefana Čelana je udeležence letošnje tradicionalne revije, ki poteka že od leta 1996, pozdravil svetnik mestnega sveta MO Ptuj in častni občan Ptuja Albin Pišek. Koncert je začel Pihalni orkester Ptuj z dirigentom Štefanom Petkom, ki je lansko leto praznoval že 150-letnico delovanja. Orkester deluje kot samostojno društvo, ima 60 aktivnih članov. Letno izvede okrog 30 nastopov. Ponaša se s številnimi občinskimi in republiškimi priznanji. Pihalni orkester Podlehnik, ki ga vodi Milan Feguš, letos praznuje četrt stoletja neprekinjenega delovanja. Videti in slišati jih je pogosto, letno opravi vsaj
25 nastopov. Tudi Pihalna godba občine Dornava, ki jo vodi Zlatko Munda, nastopa
pogosto, podobno kot druge godbe v občinah, ki naj bi bile eden od simbolov vsake
Foto: Črtomir Goznik
Nastop pihalnega orkestra Dornava, ki ga vodi Zlatko Munda, je spremljal tudi novi dornavski župan Rajko Janžekovič, ki je bil tudi edini župan na letošnji reviji pihalnih orkestrov.
lokalne skupnosti, pa gradi na tradiciji nekdanjih godb. Iz Lenarta je v petek prišel Pihalni orkester Mol, katerega začetki delovanja segajo v leto 1956, vodi ga Igor Alatič.
V	njem prevladujejo mladi glasbeniki, veliko nastopajo tudi v tujini. Za nastanek Pihalnega orkestra Talum pred 58 leti je zaslužno nekdanje podjetje TGA, danes Talum.
V	okviru orkestra deluje tudi glasbena šola, vodi pa ga Stefan Garkov.
Pihalni orkestri so tudi tokrat ogreli dlani gledalcev. Žal pa jih je bilo tokrat manj, morda tudi zaradi drugih dogodkov prvega decembrskega večera na Ptuju in okolici.
MG
Ormož • Zaključen projekt Ljudske univerze
Izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih
Pred letom dni se je na Ljudski univerzi Ormož pričel projekt za izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih in te dni je bil zaključen. Partnerja v projektu sta bila še Osnovna šola Velika Nedelja in Javna razvojna agencija Ormož.
Projekt je načrtoval vključitev najmanj 510 brezposelnih v računalniško usposabljanje, na nedavni tiskovni konferenci pa je direktor LU Ernest Vodopivec povedal, da jih je bilo kar 576, saj so se usposabljali ne le brezposelni Urada za delo Ormož, kot je bilo načrtovano sprva, ampak tudi udeleženci z Uradov za delo Lenart in Slovenska Bistrica. Usposabljanje je zaključilo 10 % manj kandidatov, kot so načrtovali; Vodopivec je to pripisal veliki dinamiki na trgu delovne sile.
Učinki računalniškega opismenjevanja so pridobitev novih znanj, večja zaposljivost, večja uporaba storitev informacijske družbe, brezplačno učenje računalništva na daljavo po zaključku projekta, uvedba e-učenja na daljavo na druge izobraževalne programe nosilca projekta in partnerjev ter spodbuditev izdelave e-gradiv, kar bo povzročilo strukturne spremembe nosilca projekta.
Osnovni modul je zaključilo 234 udeležencev, napredni pa 221. Izpite za pridobitev evropskega spričevala je opravljalo 97 udeležencev, pridobilo pa si ga je 57. 8 udeležencem je uspelo opraviti izpit ECDL complette, ki obsega osem modulov, 49 udeležencev pa izpit ECDL start, ki obsega štiri module, 10 jih ni opravilo nobenega modula. Specialistična
digitalna znanja so zagotovili 7 udeležencem.
V projektu je bilo opravljenih 6256 ur, kar je ena in pol krat več, kot jih običajno opravi ljudska univerza v enem letu. Zato je bil projekt za njih seveda velik zalogaj. Izobraževanje je potekalo v računalniških učilnicah e-šole Velika
Nedelja ter še nekaterih šol in LU. Za učenje na daljavo je bil zakupljen sistem za e-izobraže-vanje, ki omogoča prilagojeno učenje, mentorstvo, spremljanje napredovanja, preverjanje znanja tudi na daljavo, komunikacijo učečega z mentorjem in učna orodja. Za dosego cilja so izvedli tudi več podpornih
dejavnosti, razvili so motivacijski program za vključitev v računalniško opismenjevanje, organizirali so 19 motivacijskih delavnic in opravili razvr-stitveno testiranje.
Za dosego cilja so načrtovali 169.240 evrov, vendar jih 49.000 niso uspeli izkoristiti.
Viki Klemenčič Ivanuša
' Našim kupcem plina in l^urilnega olja za ogrevanje doma ponujamo različne ugodne načine obročnega plačevanja. Z Magno lahko stroške ogrevanja razporedite tudi na 12 obrokov, odločite pa se lahko tudi za BanKredit Petrol. Dodatne infbmiacije na brez-nlnřni šti:>uilki HRn 99 RR in na uiuiw.ni4rol.&i

dostava plina za plinohram in kflknvn.<ítnpaf] kiirílnpaíí nWa

Od tod in tam
Cirkulane • Pisano barbarino
V novi občini Cirkulane so, sicer že po starem običaju, minuli konec tedna praznovali barbarino. Barbara, zdaj zavetnica Cirkulan, je bila po ljudskih virih izjemno lepo dekle, ki jo je njen oče zaradi krščanske vere dal ubiti. Grofje Sauri so v spomin na tragični dogodek iz davnine v 17. stoletju dali postaviti cerkev v njen spomin v današnjih Cirkulanah in od takrat je v teh krajih navada, da se tretjega decembra s posebnimi prireditvami obeležuje njen god. Letos je bilo še posebej pisano in veselo, dogajanje pa se je začelo v zgodnjem nedeljskem jutru s prvo mašo in sema-njim dnem, ki se je nato potegnil v pozno popoldne. Poleg stojnic, kjer je bilo na voljo marsikaj - tako za radovedneže kot za lačne in žejne - so v okviru Barbarinega domačini in gostje lahko pozdravili prihod borlskega grofa Saura I. In Najmartina III., ki sta se pripeljala s kočijo, nato pa prisostvovali še slovesni dopoldanski sveti maši. Barbarino pa se ni zaključilo v nedeljo, ampak se je nadaljevalo še v ponedeljek; prav tako z dvema mašama in pisano ponudbo na stojnicah v centru občine.
SM
Trnovci • 50 skupnih let zakoncev Lovrec
Foto: Hozyan
Na katarinino sta po 50 letih svojo zakonsko zvezo ponovno obnovila Ana in Leopold Lovrec iz Trnovcev 13. Tudi pred 50 leti sta se vzela natanko na katarinino takrat 19-letna Ana Vičar iz Trnovcev in 27-letni Leopold Lovrec sKokolajn-ščaka. Po poroki sta se preselila na Rucmanski Vrh k Jaku-povim, kakor po domače imenujejo nevestino domačijo. Mladoporočenca je čakalo veliko dela pri obnovi kmetije. Leopold je občasno delal pri zidarjih, Ana pa je skrbela za dom, kmetijo in številno družino. V zakonu se jima je rodilo šest otrok - Milan, Franc, Ivanka, Olga, Mirko in Janez. Mirko z družino je ostal na domačiji, pa tudi ostali otroci so se poročili v okolico, tako da se skoraj vsako nedeljo pri starših zbere nekaj deset otrok in članov njihovih družin. Sicer pa sta zlatoporočenca čila in zadovoljna člana društva upokojencev, ki sta aktivna v pevski in folklorni sekciji. Na poroki se je zbralo kar 130 dobro razpoloženih gostov. Z zla-toporočencema se je veselilo 14 vnukov, na poti pa je tudi že prvi pravnuk. Civilni del poroke je v ormoškem gradu opravil podžupan Miroslav Tramšek, cerkvenega pa Stanko Matjašec, župnik v farni cerkvi pri Sv. Tomažu.
vki
Ljutomer • Pridobili poklicne kvalifikacije
Končuje se projekt Možnosti zaposlovanja v zavarovanih območjih v okviru programa Phare: Nacionalni program Maksimizacija potencialov človeških virov v obmejni regiji, za katerega se je pred dobrim letom prijavila Prleška razvojna agencija skupaj z madžarskim nacionalnim parkom Orszeg, ki je primerljiv s Triglavskim narodnim parkom. Omenjeni projekt je eden zadnjih, ki so se ga lotili v okviru programa Phare - prekomejno sodelovanje, Evropska unija pa ga je na slovenski strani sofinanciran v višini dobrih 130.000 evrov. Kot je ob zaključku projekta povedal direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster, je sofinacerski delež, sami so prispevali nekaj več kot 10 odstotkov, relativno visok, predvsem zaradi izdatkov za plače zaposlenih. Dobrega pol leta je bilo namreč zaposlenih deset ljudi, polovica kot turističnih vodnikov, polovica pa kot kvalificirani ljudje za predelavo na kmetijah. Del stroškov se je razporedil tudi za nabavo didaktične opreme, prevoznega sredstva in gradivo, s tokratnega projekta pa niso financirali nobene infrastrukture. „Projekt je dosegel izjemno dobre rezultate, saj se je nanj odzvalo kar 40 slušateljev s področja turističnega vodenja po zavarovanih območjih in trideset slušateljev s področja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji - pri peki kruha in potic v krušnih pečeh ter pri predelavi sadja. Večina od njih je tudi končala usposabljanje," je dodal Šoster. Prvi del usposabljanja je trajal 160 ur, drugi 120 ur, predavali pa so strokovnjaki iz celotne Slovenije. Nekateri slušatelji so si v okviru projekta v Ljubljani pridobili nacionalne poklicne kvalifikacije, večina paje pridobila licenco lokalni turistični vodnik, ki jih je podeljevala Pomurska turistična zveza.
hiilrn Čneta«-;;:
Foto: SM
Brengova • Arheološko najdišče vabi
Predstavitev gomile -velik pomen za kraj
Rimsko gomilno grobišče v Brengovi, v Anželovem gozdu, obsega 15 gomil in je eno od številnih grobišč v Slovenskih goricah, kjer se nahaja nad 500 gomil.
Z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov se gomile ohranjajo v prvotni legi kot arheološki terenski spomeniki, ki oblikujejo historično pokrajino in so neprecenljiv vir za preučevanje kulturnega, materialnega in duhovnega življenja prednikov na naših tleh iz prazgodovinskega in rimskega obdobja.
Največ arheoloških najdb iz gomil v okolici Cerkvenjaka je danes shranjenih v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Izkopal in pridno zbiral jih je domači učitelj in ljubitelj arheoloških vsebin Vlado Lorber, ki mu je pri raziskovalnem delu pomagal in svetoval arheolog - kustos Pokrajinskega muzeja v Mariboru Stanko Pa-hič. Tako je leta 1963 rešil tudi arheološke ostaline iz gomile številka ena v Anželovem gozdu, ki se je po zimski zmrzali spomladi sesula v peskokop. Ob reševanju keramičnih ostalin iz gomile številka ena je med žganino našel tudi bronasti novec rimskega cesarja Hadrijana (117-138 leta), ki časovno opredeljuje celotno gomilno grobišče v prvo pol-
Notranjost gomile in Ivan Tušek, arheolog, konservátor svetovalec dediščine OE Maribor.
Foto: ZS
na Zavodu za varstvo kulturne
ovico 2. stoletja.
Sredi leta 2004 so na pobudo občine Cerkvenjak in Zgodovinskega društva Slovensko-goriški forum ter s pomočjo domačinov v Anželovem gozdu potekala arheološka zaščitna izkopavanja rimske gomile 14. Vodila jih je strokovna ekipa Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območne
enote Maribor. Rimsko go-milno grobišče v Anželovem gozdu obsega 15 delno že prekopanih gomil, ki ležijo na parcelni številki 290/1 k. o. Brengova. Vse gomile so okrogle oblike in imajo na vrhu sledove nekdanjih kopanj iskalcev zakladov ali domačinov, ki so kamnite plošče iz grobnic uporabljali sekundarno kot
Dve evromuhi na en mah!
če do 22. decembra 2006 zamenjate tolarske prihranke v evre in vežete depozit, dvakrat prihranite. Z ugodnejšim menjalnim tečajem boste namreč pridobili, z odlično 3-odstotno letno obrestno mero pa po treh mesecih depozita prihranke še oplemenitili. Bi ju radi na en mah ujeli? Pohitite v najbližjo poslovalnico in preverite ponudbo.
Informacije: 080 88 00
Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, •martinska 140, Ljubljana
Banl^Vustria Creditanstalt
gradbeni material. V srednjem delu gomile 14 je bila po celotni dolžini v smeri vzhod-za-hod izkopana 12 metrov dolga in 2 metra široka sonda, ki je bila v srednjem delu globoka 1,2 metra. V sredini gomile je bila iz kamnitih plošč rumenega peščenjaka sestavljena grobnica, na njenem dnu je bila do 10 cm debela plast žganine z drobci žganih kosti pokojnika in odlomki keramičnih posod. Vhod v grobnico je bil iz severozahodne strani, kjer je bila pokončna kamnita plošča vstavljena v zato narejen utor na stranskih ploščah ter na vsaki strani zagozdena z navpičnima kamnitima klinoma. Kamnita plošča na dnu grobnice je bila ožgana in popokana zaradi še vročega pepela, ki je bil položen vanjo. Pri vhodu v grobnico je bila položena še dodatna kamnita plošča, ki je služila za podstavek žari, žganina in deli žganih človeških kosti ter odlomkov keramičnih posod pa so bili najdeni tudi pod poševno padlo vhodno ploščo.
V soboto, 25. novembra, je v Anželovem gozdu v Brengovi potekala otvoritev prezentirane rimske gomile št. 14. Zbrane so pozdravili Ivan Tušek, arheolog, konservator svetovalec na Zavodu za varstvo kulturne dediščine OE Maribor, vodja mariborske enote zavoda Srečko Štajnbaher in župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, ki je poudaril, da si želijo s tem projektom nadaljevati in ga predstaviti ne samo slovenski, ampak tudi evropski javnosti. Vsi zbrani so bili enotnega mnenja, da je prezentacija grobnice s pri-datki nedvomno velikega pomena za zgodovino kraja in slovenskogoriškega prostora ob šolskih zgodovinskih in izobraževalnih urah, spremljajoča vsebinska tabla in ureditev ostalega gomilnega grobišča »in sito«, kot arheološki spomenik pa za zgled okoličanom in na ogled širši javnosti.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ptuj • Praznična stojnica Lions kluba
Foto: Črtomir Goznik
Na prostoru pred gostilno PP na Novem trgu na Ptuju bo v prazničnem decembru ob sobotah delovala tudi stojnica ptujskega Lions kluba. Že po tradiciji je njihova praznična stojnica bogata z drobnimi izdelki, ki vabijo k nakupu in obdarovanju vseh tistih, ki jih imamo radi. Izkupiček od praznične prodaja bodo namenili v dobrodelne namene. Ljudi, ki potrebujejo njihovo pomoč, je vedno več, tega se tudi sami zavedajo.
MG
Ptuj • Iz umetniške zbirke Talum
Foto: Črtomir Goznik
V Galeriji Magistrat ptujske Mestne hiše so prvega decembra odprli razstavo 17-ih izbranih umetniških del, najnovejših pridobitev umetniške zbirke Talum, ki bo na ogled mesec dni. Gre za dela, ki so jih postavili prvič na ogled javnosti. Kidričevski Talum je velik mecen in podpornik umetnikov in umetnosti. V svoji umetniški zbirki ima že več kot 300 enot. Zbirko zelo dobro pozna dr. Marjeta Ciglenečki, kije odprtje razstave pospremila tudi s strokovnega vidika. Gre za eno najpomembnejših zbirk na področju sodobne umetnosti na Slovenskem. Razstavo je odprl ptujskin župan dr. Štefan Čelan.
MG
Ptuj • Božični bazarji Kluba soroptimist
Foto: Črtomir Goznik
Božični bazarji so že tradicija ptujskega Kluba soroptimist. Prvo praznično stojnico je imel že 2. decembra, organiziral bo še dve, 9. in 16. decembra. K prazničnemu nakupu drobnih daril vabijo vse, ki imajo dober namen. Z izkupičkom želijo pomagati mladi Mojci Sagadin, ki boluje za izredno redko boleznijo, mitrohondijskim obolenjem. Če bo šlo vse po sreči bo Mojca odšla na operacijo v Houston, Klub soroptimist želi pomagati pri pokrivanju stroškov.
MG
Mina Markovič
Že v prvem letu med svetovno elito
Stran 16
Rokomet
Poje okreva v celjski bolnišnici
Stran 16
Iji'
Odbojka
Sara Vidovič (Ptuj) in Nika Zidarič (Branik)
Stran 17
Judo
Ptujčanom 5, Gorišniča-nom 3 medalje
Stran 17
Sah
ŠD Ptuj Veplas Velenje tretji na DP
Stran 18
Strelstvo
Simoniča odlična v finalu Zagreba
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Drava, PrvaLiga Telekom Slovenije
Dno: tekma s Factorjem; vrh: točki v Domžalah in Mariboru
1.	krog (29. 7.): Maribor - Drava 1:0
Tekmo je odločil gol Dragana Jeliča (v 71. minuti), ki je pozneje odšel v Turčijo.
2.	krog (05. 8.): Drava - Koper 2:1
Drava je povedla 2:0 (zadela sta Gorinšek in Trenevski), na koncu pa reševala zmago.
3.	krog (12. 8.): Primorje - Drava 1:0
19-letni Bunderla je vstopil v 77. minuti, osem minut pozneje pa je dosegel edini gol na tekmi.
4.	krog (19. 8.): Drava - Nafta 3:0
Moštvo Nafte je takrat vodil še Bojan Malačič, ki je moral po naslednjem krogu odstopiti. Na tekmi je dva zadetka dosegel Sead Zilič.
5.	krog (26. 8.): Factor - Drava 0:1
Edini zadetek na tekmi je dosegel Sead Zilič (31. minuta), Matjaž Lunder pa je prejel rdeči karton (70. minuta).
6.	krog (30. 8.):
HIT Gorica - Drava 3:2
Domačini so povedli 2:0, nato pa so Ptujčani z goloma Tisnikarja in Tignja izenačili. Dve minuti kasneje je sodnik Jeneš neupravičeno pokazal na belo točko (Zečeviča je žoga zadela v roko, ko je bil v skoku obrnjen stran od gola, stal pa je zunaj 16-metrskega prostora) in izključil Zečeviča. Kljub igralcu manj so bili Ptujčani blizu izenačenju.
7.	krog (9. 9.): Drava -Bela krajina 4:2
Gostje so igrali dobro in povedli 1:2, nato pa so Dravaši zadeli še trikrat, čeprav so imeli priložnosti tudi Belokrajnci.
8.	krog (13. 9.): CMC Publikum - Drava 3:3
Najbolj »nora« tekma leta v 1. SNL: Celjani so vodili 3:0, Drava pa je imela izključena dva igralca (Emeršiča in Toplaka)! Sledil je velik preobrat in trije zadetki v mreži Publikuma (Bošnjak in dva krat Tiganj - najboljši igralec tekme). Če bi na koncu bil iz dveh lepih priložnosti zadel
Foto: Crtomir^Goznik
Nogometašem Drave je v 19. krogu prvič v 1. SNL uspelo osvojiti točko v mariborskem Ljudskem vrtu; na sliki sta Sead Zilič (Drava, beli dres) in Fabijan Cipot (Maribor).
MéCŮ^
sr:" MEys
še Kronaveter _
9.	krog (16. 9.): Drava - Domžale 1:1
V dobri tekmi sta imeli obe ekipi priložnosti za zmago, a je ostalo pri rezultatu iz 1. polčasa (1:0 Tiganj, 1:1 Žinko).
10.	krog (23. 9.): Drava - Maribor 1:1
Štajerski derbi je upravičil ta sloves: Drava je imela v prvem polčasu vsaj pet velikih priložnosti za visoko zmago, a je »s škarjicami« zadel samo Zilič. V 2. polčasu so se prebudili gostje, Zeba pa je po samostojnem prodoru izenačil.
11.	krog (27. 9.): Koper - Drava 1:0
Koprčani so hitro dosegli gol, Ptujčanom pa tudi iz najlepših priložnosti ni uspelo premagati odličnega Handano-viča. Še najlepšo je Gorinšku
na koncu pripravil Dabanovič, ki se je vključil v napad.
12.	krog (30. 9.): Drava - Primorje 0:2
Goran Arnaut je z dvema goloma poskrbel za zmago gostov.
13.	krog (14. 10.): Nafta - Drava 1:1
Solidna igra obeh ekip, izenačil je Viktor Trenevski.
14.	krog (18. 10.): Drava - Faktor 0:2
Najslabša predstava Drave v jesenskem delu prvenstva.
15.	krog (21. 10.): Drava - HIT Gorica 3:1
Povsem drug obraz Ptujča-nov; že dve minuti po izenačenju na 1:1 je zadel Horvat, zmago je potrdil Sead Zilič.
16.	krog (29. 10.): Bela krajina - Drava 2:4
Gostje so hitro povedli, nato pa so z igralcem manj (izključen Kronaveter) dosegli še dva zadetka. Domačini so zmanjšali na 2:3, na koncu pa so si sami dosegli še četrti zadetek.
17.	krog (4. 11.): Drava -CMC Publikum 2:2
Celjani so dvakrat vodili (0:1, 1:2), vendar sta Drevenšek (53. minuta)in Tiganj (86) poskrbela, da je točka ostala na Ptuju.
18.	krog (10. 11.): Domžale - Drava 1:1
Drava je z igralcem manj (izključen Šterbal) izenačila v zadnji sekundi tekme (Krona-veter). Pred tem je Dabanovič nekajkrat odlično posredoval.
19.	krog (18. 11.): Maribor - Drava 1:1
Vijoličasti so povedli iz zelo sporne 11-metrovke (blamaža sodnika Babnika), v predzadnji minuti tekme pa je s strelom od daleč izenačil Berko.
20.	krog (25. 11.): Drava - Koper 2:1
Drava je povedla 1:0 (Zilič), gostje pa so izenačili v 58. minuti. Dve minuti kasneje je po lepi podaji Ziliča tekmo odločil Rok Kronaveter. Dabanovič je do konca tekme še enkrat več v letošnji sezoni »zaklenil« gol.
JM
Nogomet
Kmalu razrešitev SPora
Čeh - Austria?
Najboljši ptujski nogometaš Nastja Čeh, ki je v svoji karieri igral za Dravo, Maribor, Olim-pijo, belgijski Brugge in avstrijsko Austrio, je trenutno brez kluba, saj še vedno traja njegov spor z dunajskim klubom. Slednji je našega reprezentanta avgusta suspendiral, čeprav po mnenju Nastje za to ni imel nobene osnove. »Spor se sedaj rešuje na avstrijskem sodišču, vsi argumenti pa so na moji strani. Sam si želim čim prej končati ta spor in spet igrati nogomet; v roki imam že tudi konkretne ponudbe. Na Dunaj se ne nameravam vrniti v nobenem primeru, zato sem pripravljen tudi nekoliko popustiti, samo da bo te negotovosti konec. Če bo šlo vse po načrtih, se bo to zgodilo kmalu, takrat bom tudi izdal ime kluba, ki se zanima zame,« je bil skrivnosten Nastja, ki je dodal, da ne gre za
slovenski klub.
Skoraj istočasno pa smo lahko v hrvaških medijih zasledili zapise, da se najbogatejši hrvaški klub Dinamo zanima za usluge našega reprezentanta. Podpredsednik tega kluba Zdravko Mamič je pred časom dejal, da bo v klub pripeljal igralca s tega govornega področja, ki bo tipa Rivaldo. Ali se bo v tem primeru potrdilo reklo, kjer je dim, je tudi ogenj, pa bomo videli v prihodnjih dneh.
Čeh medtem vzdržuje telesno pripravljenost z igranjem malega nogometa. Za ekipo Poetovie nastopa tudi v zimski ligi MNZ Ptuj, kjer je v treh krogih pokazal, da je zares mojster preigravanj in da mu je igranje malega nogometa še vedno velik užitek.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Ceha lahko trenutno na Ptuju spremljamo pri igranju malega nogometa: v 1. ligi MNZ Ptuj igra za ekipo Poetovio.
Rokomet • Velika Nedelja
Poje okreva v celjski bolnišnici
Na tekmi 11. kroga 1. A MIK lige je član Velike Nedelje Dino Poje na tekmi proti Gorenju v Velenju staknil hudo poškodbo ličnice in bil takoj prepeljan v celjsko bolnišnico: »Hotel sem prestreči podajo Vukovića do Reznička, ampak sem naletel na komolec Reznička in od tistega trenutka se praktično ničesar ne spominjam. V ponedeljek sem prestal operacijo, ki je trajala uro in pol. Zdaj je najhuje že mimo, obraz pa je »polepšan« z dvema ploščicama in desetimi vijaki. Po besedah zdravnikov bi čez dva tedna že lahko pričel z delom v fitnesu in s kolesarjenjem, čez šest tednov pa bi že lahko zaigral z zaščitno masko. V bolnišnici bom zagotovo do nedelje, v torek pa upam, da bom lahko bodril svoje soigralce s tribun celjske dvorane v Zlatorogu. Poškodbe so sestavni del športa in s tem se je treba pač sprijazniti. Dneve pa mi krajšajo številni kolegi z rokometnih igrišč, je pa res, da že pogrešam žogo in komaj
Kljub težki poškodbi ličnice je Dino Poje v celjski bolnišnici nasmejan kot vedno.
čakam vrnitev na rokometni Poje, sicer zaenkrat še drugi
parket,« nam je ob obisku po- strelec lige.
vedal zmeraj optimistični Dino	UK
Rokomet • Pred ženskim EP
Nič kaj optimistično!
Danes se bo pričelo evropsko žensko rokometno prvenstvo, na katerem bo sodelovala tudi slovenska reprezentanca, v kateri bodo sodelovale tudi štiri rokometašice Mercator Tenzor Ptuja in sicer Mojca Derčar, Ana Mihaela Ciora, Miša Marin-ček in Kristina Mihič.
Naslov bo branila reprezentanca Norveške, ki so tudi prve nasprotnice naše izbrane vrste. Osnovni cilj naše reprezentance je preboj v drugi krog tekmovanja, za kar bo potrebno zmagati vsaj eno tekmo (Nemčija, Poljska).
Za napoved smo zaprosili nekdanji vrhunski rokometa-šici, ki sta igrali tudi za ženske rokometne gigante Olimpijo in Podravko, Ines Černe - Mlač in Vesno Havlas.
Ines Černe Mlač: »Seveda smo zadovoljni s tem, da imamo v reprezentanci štiri naše rokometašice, ki so sestavni del ekipe za EP. Vprašanje pa je, ali so dekleta zadovoljna s samimi pripravami, treningi in minuta-žo. V Sloveniji v ženskem rokometu ni samo Krim - to bi bila poguba za ta šport - tudi drugje se igra dober rokomet. Našim želim vse najboljše, vendar vem, da se bo težko prebiti iz predtekmovalne skupine, ki je

Ines Černe Mlaž
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Havlas
zelo kakovostna. Na vprašanje, kje iskati zmago, bo moral odgovoriti naš selektor Beguš, ki bo moral postaviti ekipo tako, da bo sposobna odgovoriti na moderne predstave naših nasprotnic. Nisem ravno preveč optimistična, želela pa bi si, da se naša dekleta v klub vrnejo nepoškodovana in da se po EP vrnejo v optimalnem stanju, saj nas že v začetku januarja čakajo dve tekmi 3. kroga pokala EHF, kjer ne bo nikakršnega eksperimentiranja.«
Vesna Havlas: »Kaj pričaku-
jem od slovenske reprezentance na EP? Ne pričakujem nič! Vzrok za bolj črne misli je v tem, da je slovenska reprezentanca prestara. Kar se tiče trenerjev, izbira ni najboljša, sicer pa moram reči, da v Sloveniji sploh nimamo velike izbire. Želim si sicer, da bi se naše igralke uvrstile v drugi krog. Vsi govorijo, da je možen preboj preko Poljske, moje mišljenje pa je, da bi bilo mogoče prej preko Nemčije. Moje favoritke za naslov so Norvežamke.«
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Ivana Zera druga na mladinskem TOP-u
V Ljubljani je potekal prvi mladinski TOP te sezone, na katerega sta bili poklicani tudi igralki NTK Ptuj Ivana Zera in Vesna Rojko. Med osmimi najboljšimi mladinkami v Sloveniji je odlično drugo mesto osvojila Ivana Zera, ki je premagala vse nasprotnice razen zmagovalke Mance Fajmut (Fužinar). Uspešna je bila tudi Vesna Rojko, ki je morala pri-
znati premoč še Kristini Fato-rič (Arrigoni), premagala pa je Ano Verdinek (Logatec), Vlono Maloku (Merkur), Kajo Hud-nik (Ilirija) in Sanjo Smiljanič (Logatec). Dekleti sta bili zadovoljni, saj se je Ivana, po krajši krizi, spet vrnila v formo, Vesni pa je kljub poškodbi gležnja uspel dober rezultat.
Danilo Klajnšek
Vesna Rojko in Ivana Zera
Športno plezanje • Mina Markovič
Ze v prvem letu preboj v svetovno elito
Šele 19-letna ptujska plezalka Mina Markovič (PD Ptuj, Rock Pilar) je prejšnji teden v Škofji Loki z zmago na četrti tekmi za državno prvenstvo zaključila zelo uspešno sezono. Pred njo si je želela, da bi se približala svetovnemu vrhu oz. da bi se približala desetim najboljšim plezalkam na svetu. Te skrite želje so se ji izpolnile, saj je v sezoni 2006 nanizala zares lepo število vrhunskih uvrstitev na tekmah za svetovni pokal, v katerem je na koncu osvojila šesto mesto. Mesto nižje, na 7. mestu, pa je Mar-kovičeva uvrščena na svetovni plezalni jakostni lestvici. Če izpostavimo največje uspehe odlične plezalke v letošnjem letu, potem si ti sledijo tako: 2. mesto na tekmi svetovnega pokala v Ximingu, 3. mesto na tekmi za svetovni pokal v Shanghai in še nekaj uvrstitev v finale na tekmah svetovnega pokala. Mini Markovič smo postavil nekaj vprašanj o uspehih v letu 2006 in o prihodnosti.
Splošna ocena sezone 2006?
Mina Markovič: »S sezono sem zelo zadovoljna. Rekla bi, da sem dosegla precej več, kot sem pred sezono pričakovala in načrtovala. Nasploh pa sem zelo vesela 2. mesta v Ximin-gu in 3. mesta v Shanghaiu na tekmah svetovnega pokala, kjer sem tudi plezala odlično. Pred uspehom v Ximingu si nisem mislila, da bom tako hitro prišla do prve medalje v svetovnem pokalu. Skupno 6. mesto v svetovnem pokalu pa je za kakšna štiri mesta boljše od mojih letošnjih pričakovanj, tako da sem zelo zadovoljna.«
Ali ste v letošnji sezoni tudi kaj napredovali iz plezalnega zornega kota?
Mina Markovič: »Ja , mislim, da sem veliko napredovala. Dobila sem tudi kar nekaj izkušenj, saj sem veliko tekmovala na tekmah za svetovni pokal. Hkrati pa imam veliko podporo in konkurenco v slovenski reprezentanci, kjer si med seboj veliko pomagamo in izme-
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič, odlična športna plezalka iz Ptuja
njujemo izkušnje. Kot pa veste, so v slovenski reprezentanci ob meni v ospredju še Natalija Gross, Maja Vidmar in Lucija Franko, od katerih se lahko tudi še kaj naučim. Svoj napredek pa vidim tudi v steni, ko lahko delam veliko težje gibe in sem tudi bolj vzdržljiva.«
Na tekmi za svetovni pokal smo v TV prenosu videli, da plezate izredno hitro. Zakaj?
Mina Markovič: »To je
moj stil in tako plezam vedno. Razlogov pa je več. Prvič mi je dolgi čas, če sem predolgo v nekem delu smeri, drugič 'navija me' in tretjič je veliko bolj zanimivo in atraktivno za gledalce, če spremljajo dinamično plezanje, kot pa, da opazujejo plezalce ali plezalke, ki veliko premišljuje v smeri in počivajo.«
Kako bodo potekale priprave za naslednjo sezono?
Mina Markovič: »Priprave bodo potekale že sedaj v mesecu decembru, saj bom v januarju manj trenirala in se bolj posvetila študiju. Potem pa se bom intenzivno pripravljala na prve tekme, ki bi naj bile že v mesecu marcu in mogoče bo prva prava preizkušnja zame evropsko prvenstvo v bolder-jih. Nato pa se bodo predvidoma v mesecu maju začele prve tekme za svetovni pokal in državno prvenstvo, za katere želim biti dobro pripravljena.«
Kakšni so vaši načrti v plezanju v letu 2007?
Mina Markovič: »Želela bi vsaj izenačiti uspehe iz te sezone in če se bo dalo, jih še malo izboljšati, ampak to bo sedaj zelo težko, saj sem prišla v sam vrh najboljših svetovnih plezalk. Moja največja želja pa je še naprej uživati v plezanju!«
David Breznik
Nogomet • NK Aluminij
Rozman treniral v Dortmundu!
Zaščitni znak NK Aluminija je dobro delo z mladimi. V Kidričevem so vzgojili že veliko dobrih mladih nogometašev, od katerih so nekateri zaigrali tudi v slovenskih nogometnih
reprezentancah različnih starostnih kategorij.
Zadnja novica iz tega kluba pa je povezana z Matjažem Rozmanom, sicer vratarjem reprezentance U-19. Ta mladi
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Rozman, vratar Aluminija
vratar je prejel povabilo iz znanega nemškega kluba Borusie Dortmund, da opravi pri njih nekaj treningov in odigra prijateljsko nogometno srečanje. Matjaž se je dobro izkazal, tako da so bili pri tem nemškem nogometnem gigantu zadovoljni z njegovimi obrambami. Branil je na srečanju s članskim moštvom in tako na lastni koži doživel to, kar lahko mnogi le sanjajo. Dobro opravljeno delo pa mu je prineslo ponudbo za vrnitev v Dortmund, kjer bi naj treniral skupaj z najboljšo zasedbo tega nogometnega nemškega prvoligaša. Vsekakor so v Aluminiju lahko ponosni na to, da je zanimanje pokazal tako uveljavljen klub. S tem so še enkrat dobili potrditev pravilne usmeritve pri delu z mladimi.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Odbojka • Nika Zidarič, NKBM Branik
Odbojka je bila dobra odločitev
Nika Zidarič je 18-letna od-bojkarica mariborskega NKBM Branika in prihaja iz športne družine (njen oče je bil roko-metaš v Ormožu), tako da ji je bil šport vedno blizu. Preden je stopila na odbojkarska igrišča je poskusila s smučanjem, tenisom, jahanjem, zanimala jo je tudi glasba. Ko pa so na njeni osnovni šoli iskali igralke za odbojkarski klub, jo je pritegnila ta dinamična igra. Svoje je naredila tudi dobra družba, tako da je bila odločitev še lažja. »Moj prvi trener je bil Robi Pipuš, največ pa sem se naučila od Edija Dolinška, ki je zares veliko naredil za ekipo. Tudi sedaj, ko je trener Mitja Koželj, so njegovi nasveti neprecenljivi,« je dejala Nika.
Kako pa je z usklajevanjem treningov in šole? »Sem dijakinja 4. letnika 2. gimnazije v Mariboru, poleg mene odbojko igrajo še tri moje sošolke. Vse smo v športnem oddelku, učitelji pa imajo za naše treninge in tekme veliko razumevanja. Treninge imamo vsak delovni dan popoldan, trikrat na teden pa še v dopoldanskem času. Če k temu dodamo še tekme in priprave na tekmo, potem je to zares veliko časa. V šoli zaenkrat zaradi tega nimam težav, znam si razporediti učenje in šport,« pove Nika in doda, da sta ji najljubša predmeta biologija in nemščina. »Šport mi veliko daje, v prvi vrsti občutek odgovornosti, pomemben pa je tudi zaradi tega, da si v dobri družbi: ponočevanje, alkohol in cigareti odpadejo. Na začetku se sam odločiš, nato pa se tega držiš.«
Ekipa NKBM Branik nastopa letos v interligi, Nika pa igra na mestu libera, čeprav sezone ni začela na tem mestu. »Naša
Nika Zidarič (NKBM Branik)
prioriteta je državno prvenstvo, šele nato interliga. Je pa v interligi lepo nastopati, saj so tekme, ki jih igramo v gosteh dobro obiskane; večinoma igramo v manjših dvoranah, kjer je vzdušje odlično. Najboljše je bilo na gostovanju v slovaški Senici, ki je vodilna ekipa lige. Sama sem imela na začetku malo treme, potem pa nas je vzdušje kar poneslo in smo odigrale odlično ter jih edine
doslej tudi premagale.«
Kateri bodo vrhunci sezone? »Najpomembnejši bo zaključek DP, saj v pokalu po porazu na prvi tekmi z Novomeščankami nimamo veliko možnosti za napredovanje. Naša ekipa je nekoliko slabša kot lani, na drugi strani pa je TPV Novo mesto precej močnejši. Tu je še močna ekipa Nove Gorice, tako da bo zaključek DP zelo zanimiv.«
Jože Mohorič
Judo • 43. pokal Nagaoka v Ljubljani
Ptujčanom 5, Gorišničanom 3 medalje
Za kolajne tekmovanja Nagaoka v ljubljanski dvorani GIB, v spomin tragično preminulega predavatelja Koičija Nagaoke, se je pomerilo približno 200 borcev in bork iz 42 slovenskih, italijanskih in hrvaških klubov. Največ uspeha so imeli predstavniki organizatorja Olimpi-je, ki so zbrali 199 točk, drugo mesto je pripadlo Šiški (146) in tretje Dupleku (76). Prireditelji so v članskih kategorijah naleteli na slab odziv slovenskih klubov, saj sta na primer Raša Sraka in Sašo Jereb poškodovana, predstavnice celjskega Sankakuja Petra Nareks, Urška Žolnir, Lucija Polavder in še nekatere druge pa so s trenerjem Marijanom Fabjanom na pripravah na Japonskem.
Na dvodnevnem tekmovanju so zelo uspešno nastopili tudi tekmovalci JK Drava. V soboto so pri mlajših članih in članicah Ptujčani osvojili pet kolajn, kar je velik uspeh. Zmago v kategoriji do 73 kg je osvojil Rok Tajhman, do 78 kg pa Urška Urek. Pri mlajših članih je v kategoriji nad 100 kg zmagal član JK Gorišnice Damjan Fras.
Turnir Nagaoka je bil eden pripravljalnih za kadetsko vrsto, ki bo zdaj začela sezono, medtem ko čaka člane še nekaj tednov priprav. Ti s tekmami svetovnega pokala začenjajo
Rok Tajhman (JK Drava)
februarja, še prej pa bodo 22. decembra deležni priznanj na podelitvi judoist leta. Vrhunca sezone bosta dva, aprilsko prvenstvo stare celine v Beogradu in septembrsko svetovno prvenstvo v Riu de Janieru.
Starejše deklice: - 57 kg: 3. Tanja Kociper - JK Gorišnica; nad 63 kg: 2. Anja Petek - JK Gorišnica.
Kadeti: - 55 kg: 3. Klemen Vrhovnik - JK Impol, 4. Matej Škerlak - JK Impol; - 60 kg: 1. Alen Pulko, 3. Žiga Pristovnik - oba JK Impol; - 66 kg: 2. Rene Brdnik - JK Impol; - 81 kg: 1. Mattia Gustin - ITA, 3. Andrej Čuš - JK Drava Ptuj; + 90 kg: 3. Nejc Kučan - JK Impol.
Kadetinje: + 70 kg: 2. Urška Urek
-	JK Drava Ptuj.
Mlajši člani: - 73 kg: 1. Rok Tajhman - JK Drava Ptuj; - 81 kg: 3. Uroš Tajhman - JK Drava Ptuj; - 90 kg: 3. Ervin Vinko, 5. Jure Šegula - oba JK Drava Ptuj; - 100 kg: 1. Primož Fer-jan - JK Impol, 2. Jožef Šimenko - JK Drava Ptuj; + 100 kg: 1. Damjan Fras
-	JK Gorišnica.
Mlajše članice: - 78 kg: 1. Urška Urek - JK Drava Ptuj. Člani: - 73 kg: 3. Rok Tajhman
-	J K Drava Ptuj; - 90 kg: 1. Grega Greif - JK Impol, 3. Ervin Vinko - JK Drava Ptuj; - 100 kg: 1. Primož Fer-jan - JK Impol, 3. Jožef Šimenko - JK Drava Ptuj; + 100 kg: 1. Matjaž Ceraj
-	JK Impol.
Sebi Kolednik
Odbojka • Sara Vidovič, ŽOK MTD Ptuj
Lepo je zmagovati tudi v 2. ligi
Sara Vidovič je 18-letna dijakinja ptujske gimnazije. »Težav pri usklajevanju šole in športa nimam. Zaenkrat mi gre v šoli zelo dobro. Mislim, da je pomembno, da si dobro razporediš dan, predvsem čas za učenje. Koliko vem tudi moje klubske kolegice nimajo težav pri usklajevanju. Včasih se pojavijo manjše težave, ki pa jih rešujemo sproti.«
Sara obiskuje 4. letnik splošne gimnazije, nekoliko ji pomaga status športnice, vendar se nanj nerada izgovarja, saj pravi, da profesorji hitro ugotovijo, kdaj dijaki to izkoriščajo kot izgovor in ti stopijo na prste. »Pride kakšen teden, ko imam zelo natrpan urnik, potem pa pride tudi kakšen, ko je spet vse normalno. Ob vsem tem imam dovolj časa, da se dobim s prijateljicami na kavi. Res je, da nimam toliko časa, da bi posedala pred televizijo, kar pa po drugi strani niti ni tako slabo.«
Odbojko trenira že sedmo leto, prej je bila aktivna v plavalnem klubu. V poletnem času, ko v klubu nimajo treningov, rada igra odbojko na mivki: »Za odbojko sem se odločila, ker so se vanjo vpisale moje kolegice iz šole. Najprej je bilo vse bolj za hec, nato pa sem se zaljubila v ta šport. Bolj so mi všeč kolektivni športi, saj so bolj dinamični, zna biti zelo zabavno. Naša ekipa je skoraj v isti postavi skupaj že tretje leto, zelo dobro se poznamo in ujamemo v in izven dvorane, zato rada hodim na treninge in tekme.«
Po končani srednji šoli se namerava posvetiti študiju farmacije v Ljubljani. Obstaja več možnosti, da bi še naprej igra-
Sara Vidovič (ŽOK MTD Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
la odbojko. Edina varianta je ptujska ekipa, za kaj več nima ambicij. Vseeno pa daje prednost šoli, saj meni, da v odbojki zanjo ni prihodnosti: »Pri nas je zelo težko živeti od športa. Posebej od odbojke ter v ligi, kjer me igramo. Mislim, da je boljše, da v drugi ligi zmagujemo, kot pa da nas v prvi vsi premagujejo. Za prvo ligo bi morali spre-
ODBOJKA - četrtfinale pokala
V sredo so bile odigrane povratne četrtfinalne pokalne tekme v ženski konkurenci.
Rezultati: Benedikt - Luka Koper 0:3 (prvo srečanje 3:0), Broline Kamnik - HIT Nova Gorica 0:3 (0:3), Sloving Vital - Šentvid 3:0 (3:1), TPV Novo mesto - Nova KBM Branik 3:1 (3:0). V polfinale so se uvrstile ekipe Benedikta, HIT Nove Girice, Sloving Vital in TPV Novo mesto.
Danilo Klajnšek
meniti celoten sistem. Za vrhunske igre bi morale trenirati tudi dvakrat na dan, kar pa niti ni moj cilj. Želim si, da bi tudi v času študija igrala odbojko. Konec koncev lahko treniram tudi v Ljubljani. Upam, da mi se mi bo časovno izšlo, zaenkrat s tem res nimam težav.«
Edina stvar, ki jo moti, so prazne tribune: »Ne vem, zakaj ljudje ne prihajajo v dvorano. Ne samo k nam, kot opažam, tudi drugi športi razen izjem nimajo želenega obiska. Ponavadi pridejo za nas navijati le prijatelji in starši, potem pa se že konča. Škoda, saj je odbojka zelo zanimiv šport. Tudi za nas bi bilo precej boljše igrati pred polnimi tribunami.«
UG
Košarka • 3. SKL - vzhod, 8. krog
Dravograjčani uspešnejši
1.	CASINO MARIBOR
2.	MARIBOR
3.	PRAGERSKO
4.	PRIMAFOTO SL.GR
5.	DRAVOGRAD
6.	LENART
7.	POLJČANE
8.	PTUJ
9.	PALOMA SL. VRH
10.	KOROŠKA
8	8	0	16
8	7	1	15
8	6	2	14
8	6	2	14
8	5	3	13
8	3	5	11
8	2	6	10
8	1	7	9
Zlatko Marčič, trener KK Ptuja: »Sam rezultat pove vse, kljub slabi igri obeh ekip, zaslužena zmaga Dravograjčanov. Pokazali so več košarkaškega znanja in predvsem borbenosti.«
8 1 8 1
7 9 7 9
Ptuj - Dravograd 58:82
15:25, 18:17, 13:12, 12:28
KK Ptuj: Fajt 2, Ferme 11, Gajič, Avguštin 10, Kramberger 7, Horvat 7, Holc 11, Kotnik 9, Rus 1, Vodušek.
Po izenačenem začetku tekme, so Dravograjčani v šesti minuti najprej povedli za tri točke, do konca četrtine pa povečali prednost na deset točk (15:25). Do polovice druge četrtine so se domači približali le na dve točki zaostanka, nato pa so ponovno popustili
in prednost gostov je do konca polčasa narasla na devet točk (33:42). Po precej izenačenem nadaljevanju so si Dravograj-čani odločilen naskok nabrali v začetku zadnjega dela igre, ko so z delnim rezultatom 18:0 povedli za več kot dvajset točk. Ptujčani se tudi zaradi odhoda na klop nekaterih ključnih igralcev (pet osebnih napak) do konca niso več pobrali.
2. SKL za mladince
9. krog: Ptuj - Paloma Sl. Vrh 92:58
20:22, 29:12, 21:10, 22:14 KK Ptuj: Frangež 3, Krajnc 5, Be-
drač 2, Rus 18, Fajt 5, Avguštin 23, Kotnik 17, Kramberger 6 in Vodušek 13.
10. krog: Radenska Creativ - Ptuj 72:42
24:14, 18:8, 11:12, 19:8 KK Ptuj: Frangež 1, Bedrač 2, Žele, Kotnik 2, Vodušek 5, Rus 14, Fajt 3, Kramberger 5, Avguštin 8 in Krajnc 2.
Lestvica: Radenska Creativ 18, Dravograd 15, Ptuj 14, Ruše 13, Palo-ma 11, Konjice 10 in Koroška 9.
2. SKL za kadete
9. krog: KK Ptuj - KK Maribor B 63:82
11:19, 19:19, 20:27, 13:17 KK Ptuj: Mihelač 5, Žele 11, Ko-privc 13, Nadižar 7, Drevenšek 3, Kramberger 3, Ciglar T. 6,Horvat 8 in Lačen 7.
Lestvica: Bistrica 18, Maribor 15, Ptuj 14, Ljutomer 12, Lenart 11, B. Besedič-Meltal 11.
UG
Šah • Ekipno državno prvenstvo v Murski Soboti
Tretje mesto je nedvomno uspeh!
Najboljša slovenska šahovska moštva so se letos zbrala v Murski Soboti, kjer so se pomerila v borbi za šestnajsti naslov slovenskega moštvenega prvaka. Od 25. novembra do 3. decembra se je v hotelu Diana zbralo rekordnih 23 velemojstrov in dve velemojstrici ter številni mednarodni mojstri in mojstri. Med njimi je potrebno posebej izpostaviti aktualnega evropskega prvaka Zdenka Kožula, igralca z najvišjim ratingom Andreja Vo-lokitina, ki že tretje leto uspešno nastopa za ptujsko moštvo, slovenske olimpijce: Beljavske-ga, Pavasoviča, Sermeka in Tra-tarja ter poznane olimpijce drugih držav: Nikolića, Riblija, Saxa itd. Skratka, tekmovanje, ki je po kakovosti preseglo prav vse mednarodne turnirje v zadnjem desetletju v naši državi!
Ptujsko moštvo je tokrat veljalo za enega izmed favoritov in je to svojo vlogo v glavnem tudi upravičilo. Ves čas je bilo v vodilni skupini in šele poraz v zadnjem srečanju ga je uvrstil na tretje mesto. Doseženi rezultat je gotovo uspeh, čeprav so bili Ptujčani leta 1994 že drugi, leta 1993 in 1995 pa tretji. Ponovili so torej svoj drugi najboljši rezultat, vendar tokrat v precej kvalitetnejši konkurenci. Člani domačega moštva so dosegli nekaj od-mevnejših zmag. Mednarodne-
mu mojstru Danilu Polajžerju pa bo prav gotovo ostala trajno v spominu lepa zmaga s še-stajstletno velemojstrico Ano Mužičuk, Ukrajinko, ki nastopa za slovensko reprezentanco in je ena najobetavnejših mladih šahistk na svetu (v okvirju)!
Ptujčani so sicer na tekmovanju dosegli pet moštvenih zmag, dve srečanji sta se končali neodločeno ter samo enkrat izgubili, vendar je bil prav poraz v zadnjem krogu proti neposrednim konkurentom za drugo mesto odločilen. V moštvu sta na čelnih deskah blestela mladi ukrajinski velemojster Andrej Volokitin, ki je dosegel najboljši rezultat na prvi deski - 6,5 točke iz osmih partij in Aleksander Beljavski, ki je bil najboljši med igralci na drugi deski - dosegel je 6 točk iz osmih partij. Oba sta si tudi izboljšala rating točke, Voloki-tin za 16 in Beljavski za 8 točk. Ostali člani moštva so igrali v spremenljivi formi: Maksimen-ko je dosegel 4,5 točke v osmih partijah, Polajžer 3 v šestih, Mazi 4 v osmih, Podkrižnik 2 v petih in Roškar 2,5 v petih partijah. S tako spremenljivo formo dela ekipe seveda ni bilo mogoče doseči več kot tretje mesto.
Končni vrstni red: ŽŠK
Maribor LANCom 30,5, ŠK ZM Branik Maribor 29, ŠD Ptuj Ve-
Ptujsko moštvo je na DP doseglo naslednje rezultate:
ŠD Ptuj Veplas Velenje - LŠK Metalka Trgovina 3:3 (Volokitin - Svešni-kov 1:0, Beljavski - Farago remi, Maksimenko - Šebenik 0:1, Mazi - Pod-lesnik 0:1, Podkrižnik - Šoln remi, Roškar - Števanec 1:0),
ŠD Ptuj Veplas Velenje - ŠD dr. Milan Vidmar 3,5:2,5 (Volokitin - Šolak 1:0, Beljavski - A. Kovačević 1:0, Maksimenko - I. Jelen remi, Mazi - Baša-gić remi, Podkrižnik - Gombač remi, Roškar - Guid 0:1),
ŠD Ptuj Veplas Velenje - ŠD Gorenjka 4,5:1,5 (Volokitin - Nevednichy 1:0, Beljavski - Ankerst 1:0, Maksimenko - Mencinger 1:0, Polajžer - Ilijin remi, Mazi - Kozamernik 0:1, Roškar - Truta 1:0), ŠD Ptuj Veplas Velenje - ŠD Radenska Pomgrad 4,5:1,5 (Volokitin
-	Ruck remi, Beljavski - Ribli 1:0, Maksimenko - Cigan remi, Polajžer - Gru-škovnjak 1:0, Mazi - Gjuran 1:0, Roškar - A. Lazar remi),
ŠD Ptuj Veplas Velenje - ŠK Triglav 4:2 (Volokitin - Nikolić remi, Beljavski - Dizdar 1:0, Maksimenko - Sermek remi, Polajžer - Ana Mužinič 1:0, Mazi - Šitnik 1:0, Roškar - Štajner 0:1),
ŠD Ptuj Veplas Velenje - ŠK Nova Gorica 4:2 (Volokitin - Markuš remi, Beljavski - Borišek remi, Maksimenko - Grosar 1:0, Polajžer - Ana Srebrnič remi, Mazi - V. Srebrnič 1:0, Podkrižnik - Karer remi),
ŠD Ptuj Veplas Velenje - ŽŠK Maribor LANCom 3:3 (Volokitin - Kožul 1:0, Beljavski - Pavasovič remi, Maksimenko - Mihaljčišin remi, Polajžer
-	Sax 0:1, Mazi - Mohr remi, Podkrižnik - Barle remi),
ŠD Ptuj Veplas Velenje - ŠK ZM Branik 2:4 (Volokitin - Palac 1:0, Beljavski - Gyimesi remi, Maksimenko - Tratar remi, Polajžer - Veličković 0:1, Mazi - Mikac 0:1, Podkrižnik - Supamčič 0:1).
Tenis • Zimska liga 2006/07
2. liga
Tretji krog v 2. teniški zimski ligi 2006-2007 ni postregel z nobenim presenečenjem. Igralci Trgovine Jager so z gladko zmago proti TK Skorba gadi zadržali vodečo pozicijo in so na dobri poti, da tam tudi ostanejo in si priborijo vstopnico v višji rang tekmovanja. Gladke zmage pa so dosegli tudi igralci TK Štraf in TK Gorišnice. Slednja je tudi edini tekmec ekipi Trgovine Jager za prvo mesto, saj za njimi zaostaja samo točko.
Rezultati 3. kroga: Š.C. Skorba - TK Štraf 0:3 (Korošec -Cajnkar 2:9, Pravdič - Gostan 2:9, Les-jak/Iljevec - Janže-kovič/Cajnkar 7:9); Trgovine Jager - TK Skorba gad 3:0 (Za-vrnik - Berlak 9:2, Križe - Šlamberger 9:3, Križe/Čeh - Do-
bnik/Ogrinc 9:5); TK Gorišnica - Tigri 3:0 (Očko - Korpič 9:3, Žnidarič - Pa-ternost 9:5, Očko/Žnidarič - Pater-nost/Makovec 9:8)
Vrstni red: Trgovine Jager 9, TK Go-rišnica 8, TK Štraf 4, TK Skorba gad 3, Tigri 2, Š. C. Skorba 1 točka. (DK)
Foto: arhiv SZS
Andrej Volotkin, Aleksander Beljavski in Maksimenko, stoji Danilo Polajžer (vsi ŠD Ptuj Veplas Velenje).
plas Velenje 28,5, ŠK Triglav Krško 25, ŠD Radenska Pom-grad Murska Sobota 24,5, ŠD dr.Milan Vidmar Ljubljana 23, LŠK Metalka Trgovina Ljubljana 21,5, ŠK Nova Gorica 21 in
ŠG Gorenjka Lesce 13 točk.
Moštvo ŽŠK Maribor Lan-com je tako že devetič popolnoma zasluženo osvojilo najvišji naslov.
Janko Bohak
Ana Mužičuk - Danilo Polajžer 0:1 (Siciljanska obramba)
1. e4, c5; 2. Sf3, e6; 3. d4, cxd4; 4. Sxd4, Sc6; 5. Sc3, Dc7; 6. Le3, a6; 7. Dd2, Sf6; 8. f3, d6; 9. 0-0-0, Le7; 10. g4, 0-0; 11. g5, Sd7; 12. h4, Sde5; 13. f4, Sxd4; 14. Dxd4, Sc6; 15. Dd2, B5; 16. h5, Tb8; 17. g6, b4; 18. Sa4, Sa5; 19. b3, Ld7; 20. Sc5, Lc8; 21. Dh2, h6; 22. f5, exf5; 23. exf5, Lxf5; 24. Sxa6, Dc3; 25. Ld4, Sxb3; 26. axb3, Lg5+; 27. Kb1, Dxb3+ ;28. Ka1, Da3+; 29. Kb1, b3; 30. gxf7+ Txf7 in bela se je predala!
Ekipa Trgovine Jager
Mali nogomet
ZLMN Ormož
1. LIGA
Rezultati 2. kroga: Bramac Bresni-ca - Zidarstvo Čurin 3:1, Kog - Avto-šola Prednost 4:0, Mladost Miklavž - Mihovci Center 1:1, Nova Slovenija Ormož - Belcont Tomaž 2:2.
1. BRAMAC 2	2	0	0	11:3	6
2. N. SLOVENIJA 2	1	1	0	6:4	4
3. BELCONT 2	1	1	0	4:3	4
4. MIHOVCI 2	1	1	0	3:2	4
5. KOG 2	1	0	1	6:8	3
6. MLADOST 2	0	1	1	3:5	1
7. ZID. ČURIN 2	0	0	2	2:5	0
8. AVT. PREDNOST 2	0	0	2	1:6	0
2. LIGA
Rezultati 3. in 4. kroga: Stora gora - Borec 1:2, Invest Ormož - Mladost Miklavž II 7:0, Vikingi - Avtoservis Zi-darič Pušenci 6:2, Borec - Kog 1:9, Črni ribič Texas Pušenci - Stora gora 5:3, Impossible Team - Svetinje 4:5, KOŠ Ormož - Vikingi 5:1, Avtoservis Zidarič Pušenci - Invest 0:2, Plečko Trgovišče - Mladost Miklavž II 1:2.
9.	PLEČKO 4 1 0 3 8:16 3
10.	BOREC 4 1 0 3 6:17 3
11.	MLADOST ii 4 1 0 3 4:18 3
12.	IMPOSSIBLE T. 4 0 0 4 7:29 0
UK
Občinska liga Videm
Skupina A
Rezultati 2. kroga: Bar Osmica -ŠD Pobrežje 2:1, Belavšek - KMN Ma-jolka 1:6, ŠD Lancova vas - NK Tržec veterani 3:3, Varnica je bila prosta.
1.	BAR OSMICA	2
2.	TRŽEC VET.	2
3.	ŠD POBREŽJE	2
4.	KMN MAJOLKA	2
5.	LANCOVA VAS	1
6.	VARNICA	1
7.	BELAVŠEK	2
Skupina B
Rezultati 2. kroga: ŠD Videm - AS 1 4:3, Leskovec - Lancova vas veterani 5:3, ŠD Zg. Pristava - ŠD Majski vrh 2:3, AS 2 je bil prost.
2	0	0	5:1	6
1	1	0	10:4	4
1	0	1	10:4	3
1	0	1	6:4	3
0	1	0	3:3	1
0	0	1	2:9	0
0	0	2	2:13	0
1.	ČRNI RIBIČ
2.	INVEST
3.	SVETINJE
4.	KOG SK RAČ.
5.	KOŠ
6.	VIKINGI
7.	AVT. ZIDARIČ
8.	STORA GORA
4
26:6 16:5 15:8 22:10 15:7 15:12 11:15 13:15
1.	LESKOVEC
2.	AS - 2
3.	AS - 1
4.	ŠD VIDEM
5.	ŠD MAJSKI VRH 2
6.	ZG. PRISTAVA 2
7.	LANC. VAS VET. 2
0 0 0 0
10:7 10:6 7:5 4:3 7:7 3:7 9:15
Darko Lah
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Pari 12. kroga - PETEK: Slovan - Cimos Koper, SOBOTA: Rudar EVJ
-	Jeruzalem Ormož, Prevent - Riko hiše. Srečanji Gold Club - Sviš (24:21) in Gorenje - Trimo Trebnje (v četrtek) sta že bili odigrani, tekma Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja bo odigrana v torek, 12. decembra.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Pari 10. kroga: MIP Gorica Leasing - Dol TKI Hrastnik, Pekarna Grosuplje - Gorišnica, Krka - Klima Petek Maribor, Termo - Istrabenz plini Izola, Radeče MIK Celje - Dobova, Atom Krško - Sevnica.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
Pari 11. kroga: Grča Kočevje - Drava Ptuj, Aleš Praznik - Šmartno 99, Pomurje - Črnomelj.
ODBOJKA
1.	DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
Pari 12. kroga: Benedikt - HIT Nova Gorica (13. 12.), Luka Koper - Galeb Grup Hitachi, Jesenice Bled - Broline Kamnik, Šentvid - Slovingtal.
2.	DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
Pari 10. kroga: Kajuh Šoštanj - MTD ŽOK Ptuj, Magro Grosuplje - ŽOK Kočevje, Ecom Tabor - Mislinja, Prevalje - Partizan, Aliansa Šempeter
-	Formis Bell, Nova KBM Branik II. - Comet Zreče.
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA -MOŠKI
9. krog: Ptuj - Sobota (sobota ob 17.00 v športni dvorani Mladika).
3.	MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
Sobota ob 10.00: Ptuj II - Kajuh Slovan; ob 13.30: Ptuj II - Melamin
TENIS
ZIMSKA LIGA 2006-2007
1. liga - pari 4. kroga: SOBOTA ob 9.00: Okrepčevalnica Patruša - Arte d. o. o., TC Kidričevo - TC Luka; SOBOTA ob 12.00: TK Neptuh - TK Skorba.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
TURNIR U-10: V nedeljo v dvorani Center zanimiv turnir
NŠ Poli Drava Ptuj organizira v nedeljo, 10. decembra, tretji mednarodni zimski turnir za mlade nogometaše U-10. Turnir bo odigran v dvorani Center, s pričetkom ob 9. uri. Igralni čas je 1 krat 13 minut z dvominutnim odmorom. Na turnirju bo sodelovalo 16 ekip, ki bodo razdeljene v štiri skupine. Med njimi je kar 12 prvoligaških ekip iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. V nadaljevanje, ki bo trajalo od 15.-17. ure, se bodo uvrstile dve prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine. Finale bo na sporedu ob 16.45.
Skupina A: NK Bjelovar, NŠ Poli Drava 1, NK Nafta, NK Slovenska Bistrica.
Skupina B: ND Triglav, NŠ Poli Drava 2, NŠ Maribor, NK Aluminij. Skupina C: NŠ Poli Drava 3, ND Mura 05, NK Faktor, MNK Fotex. Skupina D: NK Slaven Belupo, NK Domžale, NK Stari Grad, NK Gan-čani.
MALI NOGOMET
RAD IGRAM NOGOMET U-8
NK Ormož v nedeljo, 10. decembra, v športni dvorani na Hardeku gosti turnir akcije Rad igram nogomet za U-8. Nastopile bodo ekipe: Drava Poli A, Drava Poli D Aluminij 2, Ormož A. Urnik tekem: Ormož A - Drava A (ob 9.30), Drava D - Aluminij 2 (ob 9.50), Drava A - Aluminij 2 (ob 10.10), Ormož A - Drava D (ob 10.30), Drava D - Drava A (ob 10.50), Aluminij 2
-	Ormož A (ob 11.10).
MALI NOGOMET
KOŠ 2006 - urnik predtekmovanja:
Sobota, 9. december 2006, Ormož, Športna dvorana na Hardeku. Skupina A: 9.00: Poetovio Ptuj - Mihovci Center, 10.00: Poetovio Ptuj
-	Meteorplast Ljutomer, 11.00: Mihovci Center - Meteorplast Ljutomer. Skupina B: 9.30: KOŠ Ormož - Pušenci, 10.30: KOŠ Ormož - Belcont
Tomaž, 11.30: Pušenci - Belcont Tomaž.
Skupina C: 12.00: Kog - Zluftana slatina Beltinci, 13.00: Kog - Bar Saš Ptuj, 14.00: Zluftana slatina Beltinci - Bar Saš Ptuj.
Skupina D: 12.30: Mladost Miklavž - Crveni Ljubljana, 13.30: Mladost Miklavž - Dolina Winettou, 14.30: Crveni Ljubljana - Dolina Winettou.
Skupina E: 15.00: Golgeter.com Rogatec - Nova Slovenija Ormož, 16.00: Golgeter.com Rogatec - Kočevje, 17.00: Nova Slovenija Ormož
-	Kočevje.
Skupina F: 15.30: Altafin - E-bit Ormož, 16.30: Altafin - AS Bau Nova Gorica, 17.30: E-bit Ormož - AS Bau Nova Gorica.
POLFINALE: 18.00: A1 - B1 (X), 18.30: C1 - D1 (Y), 19.00: E1 - F1 (Z). FINALE: 19.30: X - Y, 20.00: X - Z, 20.30: Y - Z.
UK
Foto: Darko Lah
Ekipa Bar Osmica z dvema zmagama vodi v A skupini lige Videm.
Štiriurni mini maraton aerobike
Center aerobike Ptuj in Zavod za šport Ptuj vas vabita v soboto, 9. decembra, ob 17. uri v športno dvorano Gimnazije, kjer bo potekal 4-urni maraton aerobike. Organizatorji ponujajo hi-lo, step, pilates in TNZ step. Vstop je prost!
4
4
4
4
4
4
4
Foto: DK
Strelski novički
Simoniča odlična v finalu Zagreba
2. odprto kontrolno tekmovanje
V soboto je v Ljubljani potekalo 2. odprto kontrolno tekmovanje, ki je bilo namenjeno predvsem selekcioniranju reprezentančne ekipe za 31. meddržavni dvoboj med strelskima reprezentancama Slovenije in Hrvaške, ki bo potekal 16. 12. v Ljubljani.
Med člani se je najbolje odrezal Boštjan Simonič, SD Kidričevo, ki je dosegel 572 krogov in premagal svojega klubskega kolega Cvetka Ljubiča z enakim rezultatom, vendar s slabšo zadnjo serijo 95:93. Na tretjem mestu je s 571 krogi pristal Aleksander Ciglarič, SSK Coal Petišovci. Dobro sta se odrezala tudi Simon Simonič, SD Kidričevo in Ptujčan Matija Potočnik, ki sta s 563 in 562 krogi zasedla 7. in 8. mesto. Med članicami je prepričljivo zmago slavila Ptuj-čanka Majda Raušl, ki je s 376 krogi deklasirala konkurenco za več kot 10 krogov.
Med mladinci s pištolo sta juršinska strelca Simon Si-monič in Rok Pučko dosegla 556 krogov in 548 krogov ter zasedla 2. in 6. mesto. Zmagal je Rok Ivanc, SD Grosuplje, s
562 krogi. Pri mladinkah s pištolo je Mojca Porš, SD Mrož Velenje, še vedno nerešljiva uganka za vse ostale, saj je ponovno zmagala, tokrat s 369 krogi. Ptujčanki Katarina Matič in Mateja Levanič sta s 340 krogi in 323 krogi zasedli 3. in 5. mesto.
Pri članih je, s standardno zračno puško, zmagal Izidor Hreščak s 592 krogi, pred Raj-mondom Debevcem z enakim rezultatom, vendar slabšo zadnjo serijo in Željkom Mo-ičevičem s 589 krogi. Tadej Horvat, SD TS Ormož, je s 583 krogi zasedel 8.mesto, Boris
Hergula, SD TS Ormož, pa s 574 krogi 20. mesto. Pri članicah s puško je Vesna Mele dosegla 366 krogov in zasedla 10. mesto. Zmagala je Zdenka Stolnik s 392 krogi.
V reprezentančno ekipo s pištolo so bili vpoklicani: pri članih Boštjan Simonič, Cvetko Ljubič in Aleksander Ciglarič; pri članicah Majda Raušl, pri mladincih Simon Simonič in pri mladinkah Mojca Lazar in Katarina Matič.
30. Trofej Mladosti
Na jubilejnem 30. t. i. »Trofe-
Foto: Simeon Gonc
Boštjan Simonič, SD Kidričevo
ju Mladosti«, izredno močnem in priznanem mednarodnem strelskem turnirju, ki se je odvijal v nedeljo v Zagrebu je pri članih s pištolo zmagal Mikec Damir, SČG, s 580 krogi iz kvalifikacij in finalom 98,7 kroga, pred Slovakom Kop-pom s 581 krogi iz kvalifikacij in finalom 96,3 na 2. mestu in Zlatičem, SČG, s 574 krogi in finalom 101,4 kroge. Slovensko čast v finalu sta reševala kidri-čevska strelca brata Boštjan in Simon Simonič, ki sta osvojila odlično 4. in 5.mesto s 574 in 572 krogi. Se posebej velja omeniti Simonov najboljši finalni rezultat 101,8 krogov in Boštjanov tretji najboljši rezultat 100,9 krogov, s katerima sta se povzpela iz 5. oziroma 8. mesta. Tik izven finala sta ostala juršinski strelec Simon Simo-nič s 572 krogi na 9. mestu in Cvetko Ljubič, SD Kidričevo, s 570 krogi na 11. mestu. Ludvik Pšajd, SD Juršinci, je s 567 krogi osvojil 14. mesto, Aleksander Ciglarič, SSK Coal, pa s 564 krogi 23. mesto.
Pri članih s puško je odličen rezultat uspel tudi Tadeju Horvatu, SD TS Ormož, ki pa je s 588 krogi zasedel žal nehvaležno 9. mesto. V finale sta se med Slovenci uvrstila Hreščak in Debevec, ki sta s 592 in 593 krogi osvojila 5. in 6.mesto. Boris Hergula, SD TS Ormož, je s 569 krogi zasedel 61. mesto.
Simeon Gonc
Nogomet • Stojnci - veterani
Z dobrimi igrami nadaljevati tudi spomladi
NK Stojnci - veterani
V	Stojncih ima nogomet dolgo in bogato tradicijo. Ker so se doslej le redki vračali v klub, so letos ustanovili veteransko ekipo v okviru NK Stojnci. Ekipa šteje več kot 25 nogometašev, ekipo pa sestavljajo izključno igralci, ki so nekdaj igrali za člane Stojncev.
V	letošnji sezoni so se vključili v tekmovanje in igrajo v vzhodni ligi MnZ Ptuj. Njihova želja je bila uvrstitev okoli tretjega mesta, zato so sedaj toliko bolj zadovoljni, ko so osvojili naslov jesenskega prvaka. Z dobrimi igrami želijo nadaljevati tudi v drugem delu prvenstva.
Danilo Klajnšek
Smučanje • Sejem zimske športne opreme
Skromnemu obisku botrovalo toplo vreme
Zima se meseca decembra že dolgo ni zdela tako oddaljena kot letos. Temperature se gibljejo krepko nad ničlo, vremenoslovci pa še kar nekaj časa napovedujejo podobne vremenske razmere. To je pretekli konec tedna tudi botrovalo skromnemu obisku na letošnjem 28. sejmu Zima šport, ki ga organizira Smučarski klub Ptuj.
Police za rabljeno smučarsko opremo so bile precej polne, precej je bilo prisotnih tudi trgovin, ki so prodajale novo opremo, a interesa med kupci ni bilo kaj prida. Ljudje v tem toplem vremenu o smučanju še ne razmišljajo, tudi zaradi dejstva, ker je »smučarija« postala eden dražjih športov. V ptujskem smučarskem klubu, kjer zimsko sezono vsako leto otvorijo s sejmom, gledajo že naprej: »Sejmu v decembru sle-
di izobraževanje in izpopolnjevanja naših učiteljev na predse-zonskem seminarju, kjer pod vodstvom demonstratorja iz
ZUTS-a vsako leto potrjujemo učiteljske licence. V času počitnic bo sledil božični in nato še februarski tečaj smučanja in
Foto: UG
Največji del ponudbe na sejmu je bil tudi letos namenjen otrokom.
deskanja na snegu, ob ugodnih zimskih razmerah pa bomo v sodelovanju s ptujskimi vrtci organizirali tudi Vrtec na snegu. Vrhunec sezone bo za naše člane nedvomno smučarska tekma v veleslalomu, ki bo v mesecu januarju na mariborskem Pohorju,« pravi predsednik kluba Bojan Skok.
Stanje trenutno še ni alarmantno, čeprav so začetek sezone na mnogih smučiščih že zamaknili za kakšen teden. Podobno se dogaja tudi na tekmah svetovnega pokala v smučanju, ki odpadajo kar po tekočem traku. Upajmo pa, da bo zima čimprej pokazala zobe, da bodo na svoj račun prišli ljubitelji belih strmin. Nenazadnje pa se hitro približujejo prazniki, ki imajo poseben čar, če so oviti v snežno odejo.
UG
Pikado liga Štajerski tednik
V nedeljo Žabice v Ringu
Po sedmem igralnem dnevu je na prvem mestu še edina neporažena ekipa Bar Žabica, sledi Bar Ring, ki je odigral neodločeno z Barom Sharky v prejšnjem krogu, v tem pa zanesljivo premagal Bar Center. Slednji ostajajo v boju za tretje mesto, saj zaostajajo samo točko za Barom Žago, ki je zanesljivo premagal Bar Zeleni Gaj.
V nedeljo, 10. 12., ob 16.00 uri se bosta v Baru Ring pomerila domača ekipa in prvo uvrščeni Bar Žabica; z zmago lahko gostje iz Gabrnika že postanejo jesenski prvaki.
II. razred
Po odigranem drugem krogu sta neporažena le še Bar Capri in Bar Esa, brez točke pa je še Bar Žaga 2. V tem krogu je bilo najzanimivejše v dvoboju med ekipama Bar Grajena in Bar Esi iz Gorišnice; slednji so zmagali s tesnim rezultatom 9:7.
IZIDI 2. KROGA: Bar Capri - Bar Žaga 2 11:5 (25:16), Bar Ring 2 - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2 8:8 (21:22), Bar Esa - Bar Grajena 9:7 (21:17).
V	petek, 8. 12., je na sporedu 2. Štajerski tednik rang turnir v baru Zeleni Gaj.
V	soboto, 16. 12., bo na strelišču v Pragerskem odigran memorialni turnir. Najboljšim se obetajo visoke denarne nagrade, za 1. mesto kar 100.000 sit (400 evrov), lepe nagrade pa čakajo tudi tekmovalce do 7. mesta.
1.	BAR CAPRI
2.	BAR ESA
3.	BAR GRAJENA
4.	ZELENI GAJ 2
5.	BAR RING 2
6.	BAR ŽAGA 2
2 0 2 0 1 0 0 1 0 1 0 0
21:11 20:12 18:14 14:18 13:19 10:22
PARI 3. KROGA (15. 12., ob 19.
uri): Bar Žaga 2 - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2, Bar Ring 2 - Bar Esa, Bar Grajena - Bar Capri.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Bar Ring
I. RAZRED: REZULTATI 7. KROGA (2. 12.): Bar Center - Bar Ring 5:11			
(13:24), Bar Žaga - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 10:6 (25:18), Bar Sharky			
- Bar Opel 7:9 (17:23), Bar Dolence	- Bar Justa 2:14 (7:29), Bar Amur		
- Bar Žabica 3:13 (9:29).			
1. BAR ŽABICA 7 7	0	0	96:16 21
2. BAR RING 7 6	1	0	74:38 19
3. BAR ŽAGA 7 3	2	2	58:54 11
4. BAR JUSTA 7 3	1	3	63:49 10
5. BAR AMUR 7 3	1	3	61:51 10
6. BAR CENTER 7 3	1	3	51:61 10
7. BAR SHARKY 7 2	3	2	57:55 9
8. BAR OPEL 7 2	1	4	44:68 7
9. OKREP. ZELENI GAJ 7 1	0	6	35:77 3
10. BAR DOLENCE 7 0	0	7	21:91 0
PARI 8. KROGA (9. 12. ob 19. uri): Bar Ring -			■ Bar Žabica, Bar Opel
- Bar Center, Bar Žaga - Bar Amur, Okrepčevalnica Zeleni Gaj - Bar Do-			
lence, Bar Justa - Bar Sharky.			
Pikado • PK Bull Shoot
Na Slovaškem prvič na EDU rang turnirju
Na Slovaškem je od 1. do 3. 12. potekal EDU (evropska pikado zveza) rang turnir, ki so se ga udeležili tudi igralci ptujskega pikado kluba Bull Shoot-Bar Ring. V petek je potekal Warm Up turnir 501 M. O., kjer je bilo prijavljenih 78 igralcev iz Evrope. Denis Krajnc in Igor Čerček sta zasedla 13. oz 17. mesto.
V soboto je bil na sporedu glavni turnir (501 D. O.), kjer je bilo prijavljenih 140 igralcev. Ptujčanom se ni izšlo vse po načrtih, saj jim žreb ni bil ravno naklonjen; že v prvih krogih so igrali proti Čehom, ki sodijo v sam vrh evropskega pikada (v finale sta se uvrstila dva Čeha, tretje mesto je zasedel hrvaški igralec Krčmar). Od Ptujčanov je najboljši rezultat dosegel Adi Kolarič, ki je končal na 33. mestu, na 49. mestu pa je končal Igor Čerček. Ostali igralci so bili slabši od
76. mesta.
»Z rezultatom nisem razočaran, saj smo na EDU rang turnirju nastopali prvič. Osnovni namen je bil spoznavanje igralcev in pridobivanje občutka za takšna tekmovanja, saj je potrebno na takšnih turnirjih najti tisto pravo sproščenost. Vidi se, da Čehi ogromno trenirajo, kakor tudi Hrvati, ki pa jih pikado zveza zelo dobro podpira (imajo pokrite vse stroške turnirja, mi moramo to plačati sami). Stroški turnirja niso mali, zato upam, da bomo še uspeli pridobili sponzorje. Samo tako lahko računamo na kakšen uspeh na EDU rang turnirju, poleg seveda ogromno odigranih iger,« je po turnirju povedal Denis Krajnc. Na turnirju je Ptujčane spremljal tudi predsednik pikado zveze Slovenije Jože Grantaša.
JM
Ptuj • Mladi forum s stojnico ob svetovnem dnevu aidsa
Brošure, kondomi in rdeče pentlje
Tema letošnje svetovne kampanje proti aidsu je »odgovornost«. Prvi primer aidsa je bil v Sloveniji odkrit pred desetimi leti. V tem času je bilo vseh obolelih 130, od tega jih je umrlo 77.
Okužbo z virusom HIV so letos do 20. novembra odkrili pri 28 ljudeh, za aidsem pa jih je letos zbolelo pet. Najpogosteje se z virusom HIV okužijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Po podatkih Instituta Republike Slovenije za varovanje zdravja je v naši državi »epidemija še pod nadzorom«. Pravih podatkov o tem, koliko pa je v resnici okuženih z virusem HIV, ki pa še ni aids, pa v Sloveniji ni. Domnevajo, da
jih je kar nekaj sto, saj se testirajo redki, na sto prebivalcev se izvedeta v povprečju le 1,2 testa. Na prednost preventive pa so s svojo stojnico ob svetovnem dnevu aidsa že po tradiciji opozarjali člani Mladega foruma Ptuj. Projekt, ki je bil že sedmi po vrsti so izpeljali pod novim vodstvom, ki so ga izvolili dan poprej. Predsednica je postala Patricija Ba-bosek, podpredsednica pa Branka Bratuša. Predsednik
Mladega foruma Slovenije Dejan Levanič, ki je tudi sodeloval na stojnici, je novi ekipi zaželel veliko uspehov pri delu, jo pozval k nadaljnjemu razvijanju projektov, vključno z mednarodnimi, ki mladim prinašajo veliko izkušenj, spoznanj in interakcije z drugimi organizacijami.
Letošnja stojnica je potekala pod naslovom Mladi forum z vami tudi v intimi. Obiskalo jo je okrog 500 ljudi, razdelili so
okrog 400 brošur o osveščanju oziroma zaščiti proti aidsu, 350 kndomov in okrog 300 rdečih pentelj, simbola boja proti aidsu. Nova predsednica Mladega foruma SD Ptuj Patricija Babosek je ob tej priložnosti povedala, da ljudje dobro poznajo problematiko aidsa v sodobni družbi, hkrati pa ugotavlja, da pa bo na tem področju potrebno še marsikaj narediti.
MG
TeieiiomVj
Slovenije
Od tod in tam
Ptuj • 7. Ptujčanki se je nasmehnila sreča
Podjetje Kaass avto, d. o. o., s Ptuja je minulo sredo izročilo vrednostni bon za 500 evrov. 18-letna srečna iz-žrebanka Suzana Vajda s Ptuja je sodelovala v spletni nagradni igri in si „priklikala" kartico, s pomočjo katere bo na Petrolovih bencinskih servisih kupovala gorivo in ostali potrošni material. Nagradna igra se je začela 15. septembra letos, v sklopu prihoda že četrtega Škodine-ga avtomobila, ki posega v avtomobilski razred, kjer ta znamka doslej še ni bila prisotna. Gre za družinsko, večnamensko vozilo, ki že z imenom roomster poudarja svoj glavni adut; to je prostornost.
Danilo Majcen
Ormož • Odprli okrepčevalnico Kaval kebap
Minuli teden se je ponudbi hrane v Ormožu pridružila se okrepčevalnica Kaval Kebap Mesarstva Herga iz Mezgovcev, ki ima podoben kiosk tudi na
Ptuju. Odprtje prvega specializiranega lokala s hitro prehrano je najbolj razveselilo mladino, na otvoritvi pa so nove okuse z zanimanjem preizkušali tudi starejši. Prvi dan obratovanja Kaval Kebapa so do enih razdelili že okrog 200 brezplačnih kebapov, ki naj bi Ormožane navadili na nov okus. Sicer pa bodo v lokalu poleg turške specialiteteprodajali še hamburgerje in njegove variacije s sirom in konjskim mesom, hot doge, čevapčiče, pleska-vice v lepinji, torteline in podobne hitre prigrizke. Za postrežbo in pripravo bodo skrbeli trije zaposleni.
Za lačne bodo njihova vrata odprta od ponedeljka do sobote med 8. in 22. uro, v nedeljo pa med 14. in 22, sprejemali pa bodo tudi naročila.
Tako je v Ormož, poleg pizze, priromala še ena ponudba mednarodne kuhinje.
vki
Zagojiči • 90 let Franca Fošnariča
V teh dneh je v krogu svojih najdražjih praznoval 90. rojstni dan Franc Fošnarič, dolgoletni član DU Zagojiči, v Spodnjem Ptujskem polju. Ob visokem življenjskem jubileju so mu ob skromnem darilu čestitke izrekli tudi člani UO DU. Pred davnimi leti se je izučil za sedlarja in s tem poklicem si je služil kruh vse do upokojitve. V zakonu se mu je rodilo šest otrok, trije sini in tri hčere. Na jeseni življenja ga razveseljuje 16 vnukov in 11 pravnukov, 12 pa jih je na poti. Za topel dom in skrbno nego poskrbi hčerka Angela. Dneve si redno krajša z branjem Štajerskega tednika, tudi za branje najbolj drobnega tiska ne uporablja očal. Franc, še na mnoga leta.
L. Župec
Foto: DM
Foto: vki
Foto: Laura
Cirkulane • Podeljene licence za turistične vodiče
27 vodičev, med njimi tudi videmski župan
V večnamenski cirkulanski dvorani so v začetku decembra slovesno podelili licence, diplome in izkaznice vsem „novopečenim" turističnim vodičem po Turistični coni Haloze Zagorje.
Prireditev, ki so se je udeležili tudi predstavniki sosednje hrvaške občine Cestica, se je začela s prikazom kratkega promocijskega filma o omenjeni coni, ki je bil narejen za zagrebški velesejem. Kot je povedala vodja projekta Sonja Golc iz LPC Halo, je v pripravi že tudi pravi, kar 45 minutni promocijski film o TC Haloze Zagorje, s katerim se bodo predstavljali na številnih napovedanih sejmih doma in v tujini, saj bo film posnet v štirih jezikih. Pred dokončanjem pa je še internetna stran s celotno ponudbo osmih hrvaških in sedmih slovenskih občin, ki so zajete v turistični coni in zloženka. Zaradi ustanovitve nove občine Cirkulane bo sicer potrebno nekaj popravkov, saj občina Gorišnica zdaj ne spada več v meddržavno turistično cono; težavo pa bodo vsi
vključeni rešili s podpisom aneksa k pismu o nameri in pogodbi o medsebojnem sodelovanju.
„Kot vidite, se projekt TC Haloze Zagorje uspešno izvaja po začrtanih smernicah in ciljih, med katere spada tudi izobraževanje turističnih vodičev. Slednje se je izvajalo v septembru, obsegalo pa je teoretični in praktični del z izpitom, ki so ga opravili vsi vključeni, tako na hrvaški kot na slovenski strani, saj vodenje po coni pomeni in predstavlja poznavanje vseh značilnosti ter spomenikov na tem območju. Vsem, ki ste uspešno opravili izpit za turističnega vodiča seveda iskreno čestitam!"
Čestitkam se je pridružil tudi novoizvoljeni cirkulanski župan Janez Jurgec ter predstavnica občine Cestica, ki je med drugim povedala, da
sicer ne pričakujejo, da bo TC Haloze Zagorje tako močno turistično območje kot je, recimo, Jadran, da pa verjame in upa, da bodo v primerjavi z obalo dosegli vsaj 15-od-stotni delež tamkajšnjega obiska in turistične prepoznavnosti.
Licence za turističnega vodnika po TC Haloze Zagorje je prejelo 27 oseb, med njimi iz domačih krajev Janez Janžekovič, Brigita Šešerko, Breda Mojsilovič, Dušanka Zupa-nič,Vesna Polanec, Klavdija Vozlič, Laura Rožman, Mateja Muršec, videmski župan Friderik Bračič, Ksenija Arbeiter, Zlatko Gomilšek, Lidija Tement, Zora Mihalina in Mirjana Bračko. Register vodičev na slovenski strani bo zaenkrat voden v LPC Haloze, na hrvaški pa v okviru občinske uprave občine Cestica.
SM
Prejemniki licenc za turistične vodiče po TC Haloze Zagorje.
Nagradno turistično vprašanje
Dominik S. Černjak napoveduje
pomladitev v turističnih društvih
Ptujsko mestno jedro praznično zadihalo. S prazničnimi lučkami se, žal v večini, ponaša le ožje mestno jedro, skromna (neinovativna) pa je tudi praznična obleka ptujskih trgovin in lokalov ter nekaterih drugih objektov. Mesto pa še čaka na božično-novoletni sejem. Skok v novo leto pa bo že po tradiciji potekal na Mestnem trgu s silvestrovanjem na prostem.
25. novembra je bila volilna seja Turistične zveze Slovenije, lahko bi ji rekli, da je bila na nek način tudi zgodovinska, saj se je po 18-ih letih njenega vodenja za sestop odločil že legendarni dr. Marjan Rožič. Sam je izbral tudi svojega naslednika Dominika S. Čer-njaka, univerzitetnega diplomiranega pravnika, ki je bil tudi izvoljen. Precej časa je bil v igri za novega predsednika Turistične zveze Slovenije tudi Ptuj-čan Peter Vesenjak, direktor podjetja Hosting, nekdanji državni sekretar v turizmu, ki je bil tudi med ustvarjalci trenutno še aktualnega turističnega znaka, rožic, ki ga sedaj rušijo "plameni", kar zlasti med strokovno javnostjo, ki ni bila v zadostni meri povabljena k ustvarjanju novega logotipa, vzbuja ogorčenje. Zahtevajo, da se razpis za novi logotip Slovenije ponovi.
Novi predsednik Turistične zveze Slovenije, ki je za nekatere kontro-verzna osebnost, se zavzema za drugačnost v razvojni viziji slovenskega turizma. Turistična društvena organizacija, ponaša se z več kot 600 društvi, je eden od treh stebrov slovenskega turizma. Poudarja, da morajo vsi trije stebri: javni, civilni in zasebni delovati bolj povezano in usklajeno, tudi znotraj vsakega posameznega stebra. Poslanstvo Turistične zveze Slovenije je v ozaveščanju in vzgoji ljudi. K že
tradicionalnim projektom, kot so Moja dežela - lepa in gostoljubna, Turistični spominek Slovenije, Turizmu pomaga lastna glava, Več znanja za več turizma, bodo dodali nekatere nove. Prav tako si novi predsednik prizadeva za dodatni vir zaslužka. Že po zdajšnji zakonodaji je mogoče, da si društva del zaslužka ustvarijo s tržno dejavnostjo. Černjak pa napoveduje tudi pomladitev v vrstah trusitičnih društev.
V organih Turistične zveze Slovenije bodo v novem mandatnem obdobju delovali tudi nekateri Ptujčani. Član upravnega odbora je postal Albin Pi-šek, ki je med udeleženci volilne skupščine dobil izredno veliko podpore, med vsemi kandidati se je uvrstil na tretje mesto. V komisiji za vinske ceste naj bi deloval Gorazd Žmavc, v komisiji za razvoj pa mag. Slavka Gojčič.
Grajske vinske zgodbe potekajo v okviru projekta Vino se predstavi. Nagrado bo prejel Mitjan Vinkler, Slape 12, Ptujska gora. Danes sprašujemo, koliko turističnih društev deluje v Sloveniji.
Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 15. decembra.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj v prazničnem pričakovanju.
Ù f/teký ^^
Nostalgično novoletno potepanje
Tri dežele - tisočera doživetja Južna Dalmacija-BiH-Črna gora
29.12., 5-dnevni program samo 59.990 SIT/os. 28.12., 6-dnevni program samo 69.990 SIT/os.
Program, ki je »zadetek v črno« v vseh letnih časih!
Split-Mostar-Medjugorje-Dubrovnik-Ston-Korčula (pri daljšem programu tudi najlepši biseri Črne gore). S polpenzioni in silvestrovanjem v Neumu (vključeno v ceno)! Odhodi avtobusov: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Otočec.
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK ^^ TUI potovalni center
Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ
VferM of TUI
Foto: SM
Kuharski nasveti
Rožiči
Rožiče danes cenimo kot eno izmed zelo zaželenih živil tako v klasični prehrani kot v zdravih oblikah prehranjevanja. Včasih so jih uporabljali kot hrano v sili; starejši ljudje znajo povedati, da so imeli košček rožiča v žepu pri opravljanju težkih opravil na kmetiji tako kot danes kakšen piškot ali bonbon. Uporabljali so jih tudi za prehrano živali in mogoče tudi zaradi tega niso bili cenjeni, kjlub temu da lahko iz njih pripravimo okusne jedi, saj so že sami stroki okusen posladek. Kako dragoceni so rožiči oziroma semena, nam morda pove tudi dejstvo, da so včasih draguljarji uporabljali semena kot enoto za tehtanje dragih kamnov. Da so tudi danes vse bolj cenjeni, nam kaže dejstvo, da so na policah prisotnih tako celi oziroma v strokih kot tudi v drugih oblikah.
V prehrani lahko uporabljamo ro-žičevo moko oziroma mlete rožiče in rožičeve stroke. Ro-žičevi stroki so temno rjavi in dolgo približno 10 do 25 centimetrov. Rožičevo drevo uspeva v Dalmaciji in drugod po južni Evropi. Rožičeva moka vsebuje največ ogljikovih hidratov, kar 80 %, v glavnem škrob in nekaj sladkorjev, zelo malo beljakovin in maščob ter nekaj vlaknin. Zaradi velike vsebnosti škroba so primerni za številne jedi, pri katerih je osnovno živilo bogato s škrobom.
Cele rožiče lahko kupimo pozno v jeseni, rožičeva moka oziroma mleti rožiči pa so na razpologo vse leto. Mlete rožiče lahko kupimo v različnih stopnjah mletosti - od precej grobo mletih do skoraj v prah zmletih. Fino mleti
Mokri smrček
Odgovor: Ko izbirate psič-ko, si vzemite čas in dobro preučite pasemske lastnosti živali, ki jo želite izbrati. Njene lastnosti naj se ujemajo z vašim načinom življenja. Pri
rožiči so primernejši za uporabo, sploh, če jih uporabimo za različne kreme ali nadeve pri slaščicah. Nekateri še danes raje kupijo cele rožičeve stoke in jih meljejo tik pred uporabo, tako so rožiči okus-nejši. Najokusnejši so mleti rožiči, če jih uporabimo dva do tri mesece po tem, ko so dozoreli.
Rožiči si zelo koristni tudi za prebavo. Iz njih so včasih kuhali sirup proti kašlju, še danes pa iz njih pripravljajo tudi rožičev liker. Danes jih vse pogosteje vključujemo v prehrano tudi zaradi zdrave prehrane, ko v veliko jedeh nadomeščajo kakav. Iz praže-nih rožičevih semen si lahko pripravimo tudi kavni nadomestek. Zmlete rožiče lahko uporabimo tudi za zgoščevanje juh in omak. Ta podatek lahko izkoristimo ravno sedaj, ko pri pripravi mesnih jedi pripravljamo sladko slane omake. Tako je rožičeva moka kot nalašč primerna za
Nakup psičke
Vprašanje bralca Toneta iz okolice Ptuja: Odločili smo se za nakup čistokrvne psičke. Z živaljo se nameravamo udeleževati razstav. Ali je pomembno, da kupimo žival pri vzreditelju oz. jo lahko nabavimo tudi preko oglasov v časopisih in preko interneta, saj se cene močno razlikujejo? Hvala za odgovor.
nakupu čistopasemske živali se nikar ne prenaglite. Psičko kupujte samo pri pravih vzre-diteljih, oglejte si njene starše in se z lastnikom posvetujte o njihovem značaju. Pri prepro-
zgoščevanje omak pri divjačini, ko pripravljamo srnine steake v omaki.
Rožiči so zelo okusna hranilna naravna hrana. Danes jih še vedno najpogosteje uporabljamo za pripravo slaščic, sladkih krem, nadevov za kvašeno testo, kot so potice, kvašeni rogljički, metuljčki, mini potice in podobne kvašene jedi. Mlete rožiče lahko uporabljamo tudi kot dodatek pri peki kruha ali mešani črni kruh obogatimo z dodatkom rožičeve moke. Prav tako lahko ostalo pekovsko pecivo izboljšamo z dodatkom mletih rožičev.
Rožiče pogosto mešamo z bučami. Tako lahko poljubne buče, kot so zukini, fino zmeljemo in bučkam dodamo enako količino rožičeve moke. Zmes dobro premešamo, in če želimo, da je na-rastek slan, začinimo s soljo, rahlo popramo, dodamo sesekljan drobnjak in peteršilj ter vsipamo v pomaščen pekač. Zmes naj sega v pekaču vsaj štiri centimetre visoko. Pred peko čez narastek prelijemo mešanico kisle smetane, jajc in parmezana. Na-rastek večkrat prebodemo in pečemo pri 200 stopinjah Celzija 30 do 40 minut.
dajalcih boste težko našli res kakovostno žival, prav tako je zelo vprašljivo njeno poreklo. Prodajalcu dajte jasno vedeti, da želite psičko za nadaljnjo vzrejo oziroma razstave in vnaprej pripravite ustrezno pisno pogodbo. Če je le mogoče, vzemite psičko iz gnezda zdrave in plodne psice (takšne, ki je imela že več legel). Prepričajte se, da je psi-ca, ki vam jo kažejo, v resnici mati psičke, ki jo želite kupiti. Pred prevzemom živali vam bo resen vzreditelj priložil rodovnik (vzreja, poreklo, predniki), certifikat o opravljenih zaščitnih cepljenjih mladiča
Tako pripravljeno zmes še pogosteje ponudimo kot sladek narastek. Takrat rožičem in bučam dodamo sladkor, vanilijev sladkor, malo mletega cimeta in klinčkov, sok limone, po želji pa ga lahko izboljšamo še z mletimi orehi in naribanimi jabolki. Zmes vsipamo v dobro pomaščeni pekač, prav tako naj sega vsaj štiri centimetre visoko, in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Nara-stek večkrat prebodemo in pečemo pri 180 stopinjah C 30 do 40 minut. Že mlačen narastek potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven čaja ali kave.
Pripravimo pa si lahko tudi rožičeve kroglice. Vzamemo skodelico rožičeve moke in skodelico namočenih rozin. Rozine namočimo čez noč v mešanici ruma in sladkorja v prahu. Odcedimo jih, dodamo rožičevo moko in fino naribano jabolko. Po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu. Iz mase oblikujemo manjše krogljice, jih povaljamo v mletih orehih, na vrh vsake krogljice pa damo polovičko celega oreha. Kroglice damo za nekaj časa v hladilnik, da se strdijo, in nato ponudimo.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TED-NIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik. si.
in natančen program hranjenja. Pred nakupom se prepričajte, da so starši registrirani pri Kinološki zvezi Slovenije. Cene kvalitetne živali, ki jo kupite pri slovenskem vzre-ditelju, registriranem članu Kinološke zveze Slovenije, so še zmeraj zelo ugodne, torej bistveno nižje od cen čistopa-semskih psov v ostalih starih članicah EU.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
& 02/771 00 82
V vrtu
Zima pred vrtnimi durmi
Vrtna narava je legla k zimskemu počitku. Dokler je ne prekrije in zavaruje snežna odeja, poskrbimo, da bodo pre-zimni posevki in občutljivejše rastline primerno zavarovani pred posledicami brezsnežne zmrzali in močnih zimskih vetrov Zima, z njo pa radosti in tudi nevšečnosti, pride prej ali slej, pride pa zagotovo. Ob prvih obilnejših snežnih padavinah pomagajmo rastlinam z otresanjem snega, ko ječijo pod njegovo težo.
V SADNEM VRTU je v začetku zime koristno pognojiti sadno drevje in grmovnice jagodičevja s kompleksnim gnojilom, ki vsebuje fosfor, kalij in mikroelemente. Navedena rudninska hranila se počasi izpirajo v tla h koreninam, njihova topnost in delovanje pa je počasno. Drevo fosfor potrebuje pri tvorbi brstja, cvetov in plodov, za kakovost pa je potreben kalij. Dušična gnojila, ki so rastlini potrebna za rast, tvorbo listnega zelenila in ob asimilaciji, prihranimo za spomlad in jih trosimo tik pred začetkom vegetacije in med vegetacijo. Gnojilo potrosimo po tleh v širši drevesni kolobar, lahko pa tudi po plitvi snežni odeji, da se bo počasi topilo in izpiralo v tla. Sadnemu drevju vselej gnojimo v količinah, kolikor jih v tleh manjka oziroma kolikor so jih rastline že predhodno porabile. Odmerke je potrebno prilagajati potrebam sadne vrste, starosti in stanju dreves ter navodilom proizvajalca glede na prisotnost posameznih hranil v gnojilu. S kompostom je gnojenje priporočljivo opraviti v pozni jeseni, preden zemljo prekrije snežna odeja, da hkrati varuje plitvejše korenine pred golomraznico. Vsakih nekaj let je dobro pognojiti sadno drevje s hlevskim gnojem, ki pa mora biti dobro odležan in preperel. Najbolje ga je pred zimsko zmrzaljo zakopati, da iz njega ne izpuhti preveč hranljivih snovi v zrak.
Ne glede na količino in način hranjenja svežega sadja v priročni zimski hrambi ga redno pregledujemo in sproti odstranjujemo poškodovane in nagnite plodove, da ne bi okuževali še zdravih.
V	BIVALNEM VRTU zavarujemo naprave, ki so nam med letom služile za namakanje, oroševaje in škropljenje vrtnega rastja, da jih ne bi poškodovala zmrzal. Vodovodne napeljave ni dovolj le zapreti, marveč jo odklopimo na hišnem priključku, jo izpraznimo in prezračimo do osu-šitve. Pipe in razpršilne naprave na prostem naj bodo pozimi odprte in zračene.
Okrasne pampaške trave, vretenaste iglavce in druge zimzelene rastline obvežemo in po potrebi zavarujemo pred zmrzaljo, da jih ne poškoduje sneg. Povezovanje in omotavanje rastlin opravimo preden zapade sneg in ko niso zmrzle. Varovala naj bodo ne glede na vrsto materiala dovolj zračna, da se v notranjosti ob rastlini vlaga čim prej osuši, ne da bi se zadržala in zamrznila. Ovijala naj bodo dovolj odporna na veter, da jih ne poškoduje.
Rastline, rastlinska semena in dele rastlin, ki jih preko zime hranimo v varovanih prostorih za naslednjo vegetacijo, setev ter nadaljnje razmnoževanje, sprotno pregledujemo in odstranjujemo vse, kar bi količkaj obolelo ali bilo napadeno po škodljivcih. Posebno so potrebni zgodnejši pregledi hitro po tem, ko so bili vloženi, ker so tedaj hitreje pojavijo poškodbe.
V	ZELENJAVNEM VRTU, dokler zemlja ni zmrzla, v dovolj zavetnih legah lahko posejemo špinačo, korenček, grah, bob in čebulo. Zgodne zimske posevke vrtnin je priporočljivo opraviti na težjih tleh, ki jih zgodaj spomladi ne bo mogoče pripraviti za zgodnjo setev. V tem času opravljene posevke vrtnin zavarujemo pred zmrzaljo s kompostovko in prekrijemo z zračno dvoplastno folijo ali zastirko.
Miran Glušič, ing. agr.
\&Mi & àœmbra - li àcembra
8-petek	9-sobota	10-nedelja	11-ponedeljek è
12-torek è	13-sreda	14-četrtek s>	
Odločnost: priprava na nepredvidene dogodke
Postavljanje ciljev je bolj umetnost kot znanost. Zato se morate potruditi, če želite spraviti na papir pot, ki si jo zamišljate. Cilji nas definirajo in ohranjajo našo motivacijo. Našemu življenju dajejo smisel, brez katerih ne napredujemo. Celo najbolj motivirani in k ciljem usmerjeni ljudje (na primer olimpijski zmagovalci in vozniki formule ena) kdaj pa kdaj zaidejo v brezvetrje, kjer ni motivacije. Vendar pa glodajoči občutek, da stojijo na mestu, niti ni tako slab. To pomeni, da je nastopil čas za nove cilje.
Ko si postavite nove cilje, se o njih več ne pogajate. Ne glede na vse, kar boste doživeli na poti do cilja, morate svojemu novemu cilju ostati neizmerno predani. Nič vas ne sme prestrašiti. Vendar to ne pomeni, da vam poti ne bodo prekrižali nepredvideni dogodki. Naleteli boste na ovire in naenkrat boste prisiljeni spremeniti svojo strategijo. Prav tu pa odločnost vključuje določeno stopnjo prilagodljivosti. Tako kot je pomembno, da vztrajate pri svojih ciljih, je še bolj pomembno, da ste prilagodljivi glede strategije, ki ste jo izbrali za dosego vašega cilja. Bodite se pripravljeni prilagajati in zavedajte se, da boste morali včasih tudi nekoliko skreniti s poti.
Ne pozabite, da sta tako vaša strategija kot tudi vaš cilj le vaša. Vi imate svojo pot. In le vi lahko odločate o popravkih, prilagoditvah, ko boste na vaši poti naleteli na ovire. Zatorej bodite odločni glede svoje strategije, istočasno pa tudi odprti za spremembe. Morda boste svoj cilj dosegli prej, kot ste si predstavljali, na način, ki se vam je prej zdel popolnoma nemogoč. Naj vas nepričakovane ovire ne ustavijo. Dopustite svoji odločnosti da vas vodi po ovinkih, če je to potrebno.
energija: kako nadzorovati svoje odzivanje v stresnih situacijah?!
Ljudje se v resnici razlikujemo le po energiji!
Ali ste morali kdaj javno nastopati? Kakšni občutki so vas prevevali? Verjetno poznate občutek panike. Morda se pri vas pojavi, kadar morate skleniti na primer resnično pomemben posel, ki bi za vas v nasprotnem primeru pomenil tudi konec vaš kariere. Morda pa se pojavi, ko sodelujete pri marketinški raziskavi ali programu in že zamujate z rokom. Če se testirate na paniko, vam test največkrat pokaže, da nimate razvite sposobnosti, da bi v stresnih situacijah dosegli optimalno, sproščeno stanje. Ce ste zaradi stresa panični, se morate naučiti, kako se sprostiti ali zbrati svojo energijo, ne glede na to, kako utrujeni ste. Odvisni ste predvsem od svojega odzivanja na stresne situacije. Vendar, kako situacije nadzorovati? Temeljno orodje pri uravnavanju svoje energije in nadziranju zbranosti v stresnih situacijah je osredotočanje. Proces v sedmih korakih izhaja iz borilne veščine Aikido in ga lahko uporabite v manj kot desetih sekundah ter z njim nadzorujete situacije, v katerih vam stres grozi, da vas bo ugonobil, ne glede na to ali ste policist, ki se mora soočiti s kriminalcem, ali pa raziskovalec na pomembnem projektu, ki mora izpeljati predstavitev pred popolnimi tujci.
Predvidevam, da vas zelo zanima, kako daleč lahko poletite?
Mitja Petrič
Otroci in zodiakalna znamenja
Vodnar (od 21. januarja do 19. februarja)
Deček z dvema vrčema
Če vas je štorklja s sporočilom in košaro obiskala konec januarja ali veliki del februarja vam je prinesla dete rojeno v znamenju Vodnarja. Zanimivo je, da boste že relativno zgodaj odkrili posebnosti in da je to otrok, ki je svojeglav. Punčke so po navadi oblečene v roza in fantki v modra oblačila, pri njih ste lahko nekoliko bolj izvirni in nenavadni. Kajti taki so tudi sami. Od trme so kar zaripli v obraz. Toda to ne pomeni, da so bolni, ampak je to njihova sveta jeza. Seveda se vsaka mama in oče zavedata, da je njihovo dete nekaj posebnega. S svojo samostojno držo spodbuja okolico in privlači sosede. Nikar ne bodite prepričani, da morate biti z njim vsakih pet minut, kajti ko pride njihov čas, se bodo lahko zaposlili sami. Pripravljeni so narediti veliko, lahko so zelo uspešni in dobijo polno priznanj in odlikovanj. Toda oni to počnejo po principu, ko si tega sami želijo. V primeru, da želite imeti pet minut miru in ga daste v stajico bo cela vas ali blok v zraku, kajti tega on že ne bo trpel. Bodite diplomatski in kupite v trgovini kakšno igračo, ki govori,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
poje ali spušča zvoke, to bo veselje in tako ga boste zaposlili. Seveda bo čez čas morali najti kakšno drugo dejavnost. Kot smo že omenili, v šoli lahko pridobijo več priznanj in odlikovanj, ampak pod pogojem, da jih zanima. Roko na srce tudi učiteljica, ki jih bo učila, ne bo imela lahkega dela, kajti zanima jih vse in včasih postavljajo vprašanja, na katere težko najdemo odgovor ali je le ta dvoumen. Znani so po tem, da radi popravljajo in še rajši opozarjajo. Prijateljski duh je kot ogenj, toda v sebi se počutijo nerazumljeni in se zaradi tega znajo vesti uporno. Vzgoja pri njih mora biti zmerna in ko nekaj ne naredijo, jih opozorite - ter pri tem vztrajate. Njihova soba je lahko razmetana, oni najdejo notri mir. Pomembno jo je tudi pospraviti, ko je pravi čas zato.
Oaza sredi puščave
Znani so po tem, da so polni dogodivščin, potegavščin in novosti. Zdi se, da je to tako kot bi jih stresali z rokavom. Vse jih zanima in tudi najljubšo igračo so razstavili in punčko pregledali v notranjost. Duh raziskovanja in svobodoljubnosti jim je prirojen in tako bo ostalo vse življenje. Privlači jih delo z računalniki in igranje računalniških igric. Pri tem nekaj zdrave omejitve ne bo odveč, kajti če ne se oživijo v vlogo teh junakov. Branje pravljic, povesti in pesmic bo dota prihodnosti. Tako bo za de-
klice spodbudno in poučno, da so zaposlene in da lahko ustvarjajo. S skupinami se bodo dobro počutili, čeprav sprva strmijo po odstopanju. Mnogokrat so simbolizirani z vetrom, ki jih žene naprej. Nepredvidljiva narava vas bo včasih presenetila, toda negovati pogovor bo ugodna popotnica. Ne smete pozabiti, da so varovanci planeta Urana, kar pomeni, da so hitri, drzni in neustrašni. Predstavljajo se z bliskovitim spominom. Največkrat se počutijo kot oaza sredi puščave.
Od frizerja z vijoličnimi lasmi
Najtežje obdobje bo obdobje pubertete, kajti tedaj se morajo dokazati in to počnejo zelo nerazumljivo. Prav nič vas ne sme presenetiti, da pridejo domov z vijoličnimi lasmi ali kako drugače prepoznavni od drugih. Kajti taki pač so in vi jih imate radi. Če pomislite dobro, jih vedno tolerirate in zagovarjate. Seveda je splošno znano, da ne znajo biti poslušni in da bodo določene stvari naredili v bistvu drugače, samo zaradi tega, da vam kljubujejo. V duši so topli in kakorkoli obračate dojemanje je takšno kot je, to še ne pomeni, da ne potrebujejo pohvale, objema ali iskrenega pogovora. Metode vzgoje boste morali prilagoditi tej individualni osebnosti in tako boste dosegli več. Znani so po tem, da so v svojem bistvu »čudežni otroci«, da imajo svojo ostro logiko in so na besede občutljivi. Čeprav dajejo občutek, da jih malenkosti ne zanimajo, so pripravljeni opazovati bolje kot se zdi na prvi pogled. Radi imajo kakšnega idola na katerega se navežejo. Seveda jim veliko pomeni tudi glasba. Sprejemanje novosti in nevezanost - ki je lahko samo navidezna je nekaj, kar se lahko naučite od
Laser TV
Duševno zdravje
Smo siti politike?
V Sloveniji še vedno odmeva fenomen Jankovič. Ali so ljudje v resnici tako siti politikov in političnih strank, da so se obrnili k preverjenemu gospodarstveniku in njegovi listi. Je njegov prihod na čelo glavnega mesta v resnici tako poguben za glavno mesto in Slovenijo, kot ga želijo predstaviti glavni slovenski politični akterji?
Če razčlenimo dogajanja v različnih zgodovinskih obdobjih in različnih družbeno političnih sistemih, je nemogoče trditi, da ne bi bilo tesne povezanosti, če že ne celo zlitja politike in gospodarstva. Enostavno se tako politika kot gospodarstvo med seboj prepletata, ker je nemogoče vladati brez denarja in nemogoče imeti denar brez pomoči oblasti, ki odloča o posameznih segmentih gospodarstva in njegovega delovanja ter o osebah, ki odločajo v gospodarstvu. Pri letošnji zmagi v slovenskem glavnem mestu, tako župana kot njegove liste, ne smemo pozabiti ostanka tradicionalnih multinacionalnih vplivov iz pretekle Jugoslavije in ostankov spreg politike in gospodarstava iz tistega obdobja. Oboje skupaj kaže le navidezno sliko naveličanosti prebivalcev glavnega mesta spolitičnimi strankami in vodečimi politikami. Nikakor se ne morem strinjati s tezo pogubnosti za glavno mesto pod novo župansko oblastjo, saj je bila izražena volja ljudstva, kar edino šteje v demokraciji. Lahko morda postavimo tezo, da so iz ozadja pripravljali prevzem prestolnice posamezne politične sive eminence že štiri leta, igrajoč na karto ponovnega prevzema oblasti iz ozadja. Lahko pa je bilo v ozadju le nezadovoljstvo meščanov prestolnice, ker seje ogromno govorilo in pisalo, a premalo naredilo, da bi živeli boljše in bi bili bolj zadovoljni in srečni v samem mestu kot takem. Zadovoljstvo in smeh na obrazih pa vsekakor bolj pritegnejo volivce kot resnoba in tarnanje ter obtoževanje in omalovaževanje delov prebivalstva.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
njih. Pri njih gre tudi za princip, da dokažejo znanje in da iz dneva v dan na svoj način
kažejo notranjo modrost.
Tadej Šink,
horarni astrolog
www.radio-ptuj.si
kotiček
Vsi poznamo LCD, plazma TV in projekcijske TV, v zadnjem času se tehnologija prikazovalnikov neverjetno razvija. Zato vam sedaj predstavljamo novost, ki bo prišla na tržišče konec leta 2007. Podjetje Mitsubishi je razvilo nov tip prikazovalnikov za TV-je, katerih značilnosti prekašajo vse do sedaj poznane. Deluje na principu laserjev in se imenuje Laser TV. Vsa platforma je narejena na optoelektronskem čipu firme Silicon Valley-based Novalux. Prednost bo predvsem v 30 % večjem kontrastu in svetilnosti ter seveda polovico manjši
porabi električne energije, kar je pri sedanjih plazmah kar velik problem, saj imajo porabo med 300 in 1500W. Prav tako zagotavljajo najmanj ZA polovico manjšo ceno od recimo sedaj popularne 42« plazme. Naredili bodo lahko zelo velike in zelo tanke projekcijske zaslone, ki imajo trenutno veliko boljšo kvaliteto prikazovane slike od HD plazem. Na najboljše bo še bo potrebno malo počakat, da pride tak tv v katero od naših trgovin in jih bomo lahko praktično primerjali.
Podjetje MDE elektronika posluje že 15 let, ukvarja-
Miloiii Danilo elektronika
Milošič Danilo s.p. Vareja 2A, 2284 Videm pri Ptuju PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 mde@amis.net, www.mde-elektronika.com
mo se s prodajo, veleprodajo in servisom različne elektronike. Najbolj smo se specializirali za prodajo in servis osebnih računalnikov ter servisiranje vseh vrst GSM aparatov. Vedno imamo na zalogi preko 100 vrst različnih baterij za GSM aparate in seveda vso dodatno opremo. Prav tako imamo veliko zalogo osebnih računalni-
kov, ki jih sestavimo tudi po željah strank. Poslovno sodelujemo s skupino Si-ris (www.siris.si) ki ponuja svoje storitve prodaje in servisiranja po vsej Sloveniji. Prav tako smo pooblaščeni posrednik podjetja Voljatel na področju Ptuja, kar vključuje prodajo in montažo pri strankah. Prav tako se ukvarjamo z ostalimi telekomunikacijami. Pri
nas dobite tudi kakovostne digitalne satelitske sisteme, ki vam jih pridemo tudi zmontirat. Naša poslovalnica se nahaja na Gubčevi ulici 23, ob Mariborski cesti, zraven gostilne Mitrej. Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu 02 788 55 48, pošljete e-mail na mde@amis.net ali obiščete našo spletno stran na www.mde-elektronika.com.
Info - Glasbene novice
Glasbene revije v zadnjih letih izgubljajo svojo moč in pomen. Osnovni razlog je verjetno svetovni splet, kjer se najde kup podatkov in informacij, a je večino teh povzetih po nekaterih največjih glasbenih revijah, kot so Billboard, New Music Express, Music Week, Rolling Stone...
Slavna irska četverica U2 je po dveh lomljenih albumih hitov sedaj izdala celotno kolekcijo U2 18 Singles. Kvartet skupaj s skupino Green Day trenutno dobro zažiga s hitom The Saints Are Coming, ki so si ga sposodili od skupine Sykds. Drugi dodatek novi kolekciji je klasična in idejno povzeta pesem iz 80-ih let WINDOWS IN THE SKIES (****), kiji manjka malo komercialnega naboja in odločnejši refren ter jo jeproduciral Rick Rubin.
Kanadski band EVANESCENCE je s svojo rokersko gotiko takoj prepoznaven in zelo glasbeno enolično je zgrajen tudi njihov album The Open Door. Njihova letošnje uspešnica Call Me When You're Sober je nekako idejna kopija njihove največje uspešnice Bring Me To Life. Aktualna nova pesem LITHIUM (***) je prava grozljivka, a vendarle gre za epsko baladno rock izpoved in v njej se ob klasičnih rock instrumentih v ospredje postavi klavirska spremljava in glas pevke Amy Lee.
BILLY IDOL seje rodil v majhnem britanskem mestu Stanmo-re s pravim imenom William Broad. Njegovo zlato obdobje so bila 80. leta, koje zmagoval z naslednjimi hiti Mony Mony, Dancing With Myself in Hot In The City, medtem ko njegova zvezda v zadnjih letih izgublja sijaj. Rocker po duši se je prodal ali pa presenetil, saj je posnel album božičnih napevov z rahlimi rock dodatki in tako je za single izbral bledo izvedbo klasike WHITE CHRISTMAS (**)pevca Binga Crosby.
Kraljica r&b glasbe MARY J BLIGE je prišla do glasbene prelomnice, saj bo v ponedeljek, 11. decembra, postavila na tržišče prepez svojega skoraj petnajstletnega dela na plošči Reflections - A Retrospective. Množici r&b standardom je ameriška pevka pridodala še enega nove WE RIDE (***), ki mu je moderni ritem in stil vrinil producent Bryan Michael Cox.
Britansko glasbeno odkritje je LILY ALLEN, saj je s svojo pop in reagge poletno parodija Smile zmagovala na vseh svet svetovnih lestvicah. Sledil je podoben komad LDN, ki se sedaj umika preprosti popevki LITTLE THINGS (***), kipa ima ogromno pasti v dobrem tekstualnem delu.
Ameriška dama NORAH JONES je s svojo glasbo na zgoščenkah Come Away With Me in Feels Like Home očarala svet. Odlična glasbenica je pred kratkim zaključila snemanje tretjega albuma in najavna pesem THINKING ABOUT YOU (***) je zelo zahtevna kombinacija popa in jazza.
Irska tako imenovana new age mojstrica ENYA je svoje oboževalce nazadnje razveselila leta 2006 z umetnino Amaranti-ne. 20. novembra je po svetu izšla razširjena verzija albuma Amarantine - Special Christmas Edition in ta vsebuje dvanajst originalnih posnetkov in štiri nove. Ena izmed novih skladb je mogočna balada THE MAGIC OF THE NIGHT (****), kije božični napev.
GIRLS ALOUD je ženski kvintet, ki je v Veliki Britaniji zelo in zadnje štiri leta ter je svoje zares velike uspehe združil na kompilaciji The Sound Of Girls Aloud. Skupina je doma še zmeraj na uradni lestvici s hitom Something Kinda Ooooh, ki ga bo v božičnem tednu zamenjal atraktiven in dinamičen pop komad I THINK WE'RE ALONE NOW (*****), kije seveda priredba mega hita pevke Tiffany iz konca 80-ih let.
DJ-i so tisti, ki skoraj najbolj sledijo glasbenemu ustvarjanju in njim v pomoč ponujam seznam prihajajočih komercialno obarvanih klubskih hitov Boogie 2Nite - BOOTY LUV, Truly Madly Deeply - CASCADA, Another One Bites The Dust - QUEEN & THE MIAMI PROJECT, Yeah Yeah - BODYROX & LUCIANA, Party For The Weekend - SOUL SEEKERS, Heart Of Glass - BLONDIE & EDISON, Counting Down The Day - SOULFREAKZ & ANDREA BRITTON in Rain Down Love - FREEMASONS.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Siempre - Il divo
(2006 - BMG - Menart)
Ko piscem ali kritikom zmanjka presežnikov, potem so prav gotovo poslušali ploščo Siempre skupine Il Divo. Stik popa s klasiko in obratno dela čudeže, prav tako pa delajo čudeže Carlos Marin, Urs Buhler, David Miller in Sebastien Izambard s svojo vokalno interpretacijo.
Baritonist, tenorja in pop pevec s svojimi večglasnimi harmonijami prevzamejo še tako zahtevnega poslušalca in ko zapojejo v ene glas to zares zadoni in prepričan sem, da boste tudi vi prevzeti in boste dobili kurjo kožo. Kvartet je na pladnju oziroma zgoščenki ponudil enajst prečudovitih pesmi, izmed katerih so samo štiri avtorske in kar sedem priredb. Slednje so bile značilne za njih že na prvencu Il Divo in kasneje na drugi plošči Ancora. Dobro uho ali nos za spoj pop melodij in na primer godalnega orkestra imajo kot pro-
ducenti že od začetka Steve Mac, Per Magnusson in David Krugger, ki so ploščo Siempre tudi posneli v Dublinu in Stockholmu.
Če avtorsko delo malo zapostavim, potem naj napišem, da so priredbe boljša stran albuma Siempre, kar je po eni strani nenavadna ugotovitev, vendar po drugi strani so Il Divo tem priredbam dali svojo novo luč ali dimenzijo. Uvodni temi sta zapeti v italijanskem jeziku, a naslovi so v izvirniku. Še eno skupno lastnost imata, saj je glavni ali izpostavljen instrument kla-
Filmski kotiček
Parfum
Vsebina: Jean-Baptiste je mladenič, čigar glavno čutilo niso oči (kot pri vseh nas), temveč voh. Svet dojema skozi vonjave, toda sam je brez vonja. Zaradi tega ga v življenju nihče nima rad, saj je vonj ena izmed osnovnih sestavin ljubezni. Še več, fant prinaša nesrečo, saj kdorkoli, ki ima karkoli opraviti z njim, slej ko prej umre - po nesreči. Jean je obupan, saj v krutem svetu ne naleti na razumevanje, najbolj od vsega pa si želi ljubezni. Kmalu ugotovi, da so mlade device tiste, ki imajo esenco ljubezni in odloči se, da jo bo iz njih trajno zajel, jo ustekleničil in iz nje ustvaril ultimativni parfum,
Vsab 5re6û in neÁeUo mfd \9.\0 in 20. uro
Kdo je režiser filma Parfum?
Odgovor;_
Ki
NAGRADNO
1 M VPRAŠANJE
ARo
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Milja Vmkler, Slape 12,2323 Ptujska Gora Nagrajenec lahko nagrada (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikenda v ptujskem Mestnem kinu.
Odgfimre poSljUe do torka, 11 decembra, m naslov: Radio-Tedmk Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Injb).
Perfume - The Story of a Murderer
Igrajo: Ben Whishaw, Dustin Hoffman, Alan Rickman, Rachel Hurd-Wood Režija: Tom Tykwer Scenarij: Andrew Birkin, Bernd Eichinger, Tom Tykwer Žanr: Drama Dolžina: 147 min Leto: 2006
Država: Francija, Španija, Nemčija
vir. Night And White Satan se v podnaslovu imenuje Notte Di Luce in je počasnejša ter 'muzikalno' pestrejša izvedba klasike zasedba Procul Ha-rum. Še bolj slovestno izveni Caruso in v njej gospodje pojejo kot angelči, a meni je vseeno ljubša originalna izvedba Lucia Dalle. Akustična kitara in violinski vložki so dobrodošel dodatek skladbi, ki jo je kvartet posvetil njihovemu vzorniku italijanskemu tenoristu Enricu Carusu. Španski pridih sestavljata Without You in Have You Ever Really Loved A Woman. Bolj bleda Without You se v bistvu imenuje Deste El Dia Que Te Fuiste in v njej prideta v prvi plan ob zaključku tenora Buh-ler in Miller. Če Nilssonova izvedba ni popolna, tega prav gotovo ne morem zapisati za Havr You Ever Really Loved A Woman. Kastanjete delajo čudež v nežni in magićni Un Regalo Que Te Dio La Vida, ki jo je v izvirniku zapel Bryan Adams. Triperesna deteljica izsposojenih skladb se nadaljuje z zelo zahtevno, a vokalno popolno izvedbo skladbe Musica, ob katera bi gotovo navduševala tudi skladatelja Johna Milesa. Bolj znani sta angleški Somewhere, ki ima
močno orkestralno podporo in prihaja iz mjuzikla West Side Story. Mladi pa boste glede na datum posnetka poznali prelepo You Raise Me Up, katere avtor je Josh Gro-ban, a je dosegla več uspeha v izvedbi skupine Westlife. Avtorskima Una Noche in Tell That To My Heart (Amor Venme A Buscar) je skupen španski jezik, čiste vokalne linije, precej improvizacije in akustična glasbena spremljava. Ritmično malo izstopa La Vida Sin Amor, saj se tempo stopnjuje do vrhunca pesmi, vendar vse skupaj kot vedno temelji na uigrani vokalni moči četverke. Zasanjana Come Primavera je še en pevski presežek, v kateri pesmi je najbolj slišno večglasno petje.
Čustven naboj vas na ploščo Siempre popelje v nebesa, saj je imajo pesmi zares magičen sproščujoč občutek. Skratka, Il Divo so glasbeni fenomen 21. stoletja, ki zares ohranjajo kvalitetno mejo na visokem nivoju in približujejo ali izobražujejo mlade. Štirje gospodi nedvomno prepevajo kot anglečki in bi morali biti za vzor skoraj vsem zvezdnikom popularne glasbe.
David Breznik
parfum ob katerem bo prav vsak človek začutil le brezpogojno ljubezen. Njegov morilski pohod se tako prične ...
Kako je film nastal, pojejo že ptički na vejah: leta 1988 Patrick Suskind napiše roman Parfum, ki je takoj postal klasika svetovne književnosti. Roman se v um serijskega morilca spusti tako, da bralec popolnoma razume vso logiko morilčevega razmišljanja in na nek način celo simpatizira z njim oz. si želi, da bi morilec svoj načrt izpeljal do konca - kajti to je njegova bit in drugačen sploh ne more obstajati.
Nemški producent Bernd Eichinger je eden izmed tistih strastnih zaljubljencev v film, ki je za dober film pripravljen žrtvovati vse - celo denar. Tako je že leta 1986 na veliko platno spravil ve-likoproračunski film Ime rože in sicer tako, da je odprodal prav vse kar je imel, tudi stavbo svojega podjetja. Tveganje se je izplačalo, a njegova nrav se do danes ni prav nič spremenila: denar ni pomemben, na koncu je pomemben le dober film. Ker pisatelj ni in ni hotel prodati filmskih pravic, je Bernd tako dolgo višal ceno, da je Patrick le klonil - 10 milijonov evrov bi redkokdo odklonil.
Vmes je o tem filmu razmišljal tudi veliki Kubrick,
toda po dolgem razmišljanju je ugotovil, da romana ni mogoče posneti. A Tom Tykwer, trenutni čudežni otrok evropskega filma, ga je postavil na laž. Res je, da je izpustil nekaj manjših delov knjige, a vse ostalo je na filmski trak posnel tako verno in s takšno ljubeznijo do romana, da film spada v tisto majhno skupinico filmov, ki so tako dobri, da knjige ,na kateri temeljijo, dejansko ni potrebno več prebrati, saj branje ne prinaša kakšnih
novih uvidov.
Čeprav je film videti produkcijsko popolnoma ameriško oz. hollywoodsko, torej razkošno in bogato, najdemo onkraj prelepih slik in prizorov tudi vsebino. Tykwer se ni ustrašil niti moralistov in je brez sramu vključil za mnoge zelo sporno sceno proti koncu ter seveda tudi precej nekonvencionalen konec, ko se Jeanu dokončno uresniči največja želja: za nekaj bežnih trenutkov ga ljudje ljubijo, strastno in brez zavor. Kaj bodo z zadnjimi 20 minutami naredili ameriški cenzorji, lahko samo ugibamo. Evropski liberalizem bodo preklinjali do neba, na koncu pa film verjetno prepovedali mladoletnim.
Matej Frece
CID vabi!
Praznična delavnica
petek, 8. decembra, ob 16. uri: Praznična darilca. Delavnico bosta vodili Lea Kolednik in Nuša Topolovec. POLNO! Glasbeni dogodek decembra
petek, 8. decembra, ob 20. uri: jazz koncert: Samo Šalamon Trio feat. Drew Gress & Tom Rainey (ZDA/SLO). Nastopajo: Samo Šalamon - kitara, Drew Gress - bas, Tom Rainey - bobni. Samo Šalamon se tokrat predstavlja na Ptuju v sklopu evropske turneje z eno izmed najboljših ritem sekcij na svetu. Poslastica za vse ljubitelje modernega jazza! V Sloveniji bo izveden samo še en koncert te zasedbe, in sicer v Mariboru. Vstopnina je 1000 SIT, za dijake in študente 500 SIT. Razstava
Na ogled je pregledna razstava likovnih del učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Napovedujemo
petek, 15. decembra, ob 20. uri: Kitarski večer. Nastopili bodo mladi kitaristi, učenci Marka Korošca in Sama Šalamona. Na bobnih jih bo spremljal Erik Repič, na bas kitari Peter Pravdič, kot pevci pa se bodo preizkusili številni mladi upi. Vstopnine ni! CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
MAJHNA MIŠ

Štajerski TEDNIK
MESENA KLOBASA
LIKER IZ
VIŠENJ
PLAČILO
NA RAČUN
MALIGNA TVORBA
NORVEŠKA AKROBATSKA SMUČARKA (KARI)
NIKELJ
MLADA KRAVICA, TELIČKA
RASTLINA TAVŽENTROŽA
(LJUDSKO)
AMERIŠKI POLITIK (KENNETH)
PESTICID ZA
ZATIRANJE PRŠIC
DALMATINSKA ANČKA
NAŠA TISKOVNA AGENCIJA
IT. BARITONIST (RUFFO)
TONE LOGONDER
NEMŠKI RAZISKOVALEC
NIZ. NOG. (JAAP)
PRASTARA IGRAČKA
HERAKLOV SIN
LAHKA TKANINA
VREMENSKA POSTAJA PRI LJUTOMERU
SLIKAR MEŠKO
RASTLINSKA BODICA
RUSKI ZGODOVINAR MINC
MANEKENKA (MELANIJA)
JAP. SMUČ. TEKAČICA
DUHOVNIKOV STREŽNIK PRI MAŠI
STAR OČAK
HRVAŠKI NOGOMETAŠ (HRVOJE)
ČEŠKI LUTKAR TRNKA
NOVEJŠI ODPAD
MIRKO OPARA
ORGANSKA SPOJINA
KLETVICA
SLADKO KORENINICA (LJUDSKO)
BOLGARSKI PESNIK DALČEV
GRČAVA PALICA, KREPELO
OTOK V KIKLADIH
GRŠKA PESNICA
AMERIŠKI ROKOBOREC (LLOYD)
PROTOKOL ZA POVEZAVO
MED STREŽNIKI
JAPONSKA PLAVALKA KIMURA
RIMSKA 6
ITALIJANSKA KNEŽJA RODBINA
RJA NA ŽELEZU
RADO LORBEK
KIM SAIKI
GORATA IRAN. POKRAJINA
JEZERO V SEVERNI IRSKI
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (MARTIN)
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: škrob, trapa, rusa, društvo, predikant, kv, Otmar, Dena, taksator, trabakula, hobotnica, Strahinj, ergometrin, Na, ARD, Enver, bis, Vida, Kassian, trg, ŽU, akordant, Sti-panovič, Hanoi, cof, Aja, Inari, Šranc, alt, rak, Kasim. Ugankarski slovarček: ADELMANN = ameriški publicist in politik (Kenneth, 1946-); CINTAVER = ljudsko ime za rastlino tavžentrožo; KEASER = ameriški rokoborec, zlato na OI 1976 (Lloyd, 1950-); LENZ = nemški raziskovalec Afrike (Oskar, 1848-1925); MEKOTNJAK = kraj pri Ljutomeru; OLIAROS = grški otok v Kikladih; OOTAKA = japonska smučarska tekačica (Tomomi, 1976-); STAM = nizozemski nogometaš (Jaap, 1972-), TRAA = norveška akrobatska smučarka (Kari, 1974-).
Zanimivosti
Asterixa pri 50 letih čaka "lifting"
Pariz (STA/AFP) - Priljubljeni stripovski junak Asterix, ki je luč sveta ugledal oktobra 1959pod svinčnikom avtorja Alberta Uderza, bo do svojega 50. rojstnega dne doživel popolno prenovo. Vrsto stripov, imenovano Velika zbirka, bodo na-mrečponovno obdelali s sodobnimi oblikovalnimi tehnikami, poživili barve, "z Asterixa očistili prah" ter jo ponovno izdali v novem, nekoliko večjem formatu. Tako bodo lahko mlajše generacije uživale v dogodivščinah priljubljenih junakov njihovih staršev v posodobljeni različici, je povedala hčerka avtorja stripov Sylvie Uderzo, ki že 26 let upravlja z zbirko. Vsako leto do leta 2009 bo tako izšlo osem do deset prenovljenih stripov. Prvi štirje bodo izšli še ta mesec, ko jih bo mogoče kupiti po 14,90 evrov, prihodnje leto pa bo posamezen izvod stal 17,80 evrov.
Japonska namerava razviti le 400 gramov težko vohunsko letalo
Tokio (STA/AFP)-Japonska agencija za obrambo namerava razviti miniaturno ultralahko vohunsko letalo, ki naj bi temeljilo na ideji papirnatega letala. Letalo naj bi v dolžino merilo le 60 centimetrov, težko pa naj bi bilo 400 gramov. Po pisanju časnika Nihon Kezai Šimbun naj bi letalo stalo okoli milijarde japonskih jenov (8,68 milijona ameriških dolarjev). Letalo brez posadke bo opremljeno z vgrajenim fotoaparatom, slike pa bo pošiljalo v vojaška oporišča. Kako daleč bo letalo lahko v eni operaciji poletelo, sicer še ni znano, ne bo pa namenjeno za napadalne operacije.
Na naslov uničenih dvojčkov WTC še vedno prihaja pošta
New Yokr (STA/AP) - Tudi več kot pet let po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 na naslov dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku še vedno prihaja pošta, čeprav sta bila stolpa, ki sta imela lastno poštno številko, v napadu povsem uničena. Na naslov ljudi, ki so umrli v uničenih stolpnicah, tako vsak dan prihaja na stotine pisem, vse od računov za telefon do ponudb za počitnice. Poštni uslužbenci, ki delajo v zgradbi poleg luknje, kjer sta nekdaj stala dvojčka, se sprašujejo, kdaj bodo ti pošiljatelji ugotovili, da je bil WTC uničen pred petimi leti in da prejemnikov pisem ni več med živimi. Pošta prihaja na naslov mrtvih ljudi, čeprav so jo pošiljatelji dobili vrnjeno s pripombo, da je oseba umrla. Pošiljanje odvečne pošte na naslove Američanov ni sicer nič posebnega, saj podjetja, ki to počnejo, zelo počasi posodabljajo svoje imenike, vendar pa je pošiljanje pošte na naslov, ki je bil uničen pred očmi vsega sveta, nekaj posebnega tudi za lenobne birokrate.
Turisti bodo lahko spali v Mussolinijevi postelji
Rim (STA/APA) - V Italiji bodo v turistične namene obnovili hotel "Campo imperatore" v Apeni-nih, kjer je nekdanji fašistični voditelj Benito Mussolini po odvzemu oblasti 25. julija 1943 preživel čas med 6. septembrom in 12. septembrom 1943. Hotel, ki se nahaja na višini 2000 metrov, bodo preuredili v moderno domovanje, turisti pa bodo lahko noč prespali tudi v nekdanji Mussolinijevi postelji. Za obnovo, ki se bo začela maja prihodnje leto, bodo porabili okoli dva milijona evrov.
Lujzek • Dober den vsoki den
Pa smo v decembri - grudni, zodjem mesci v totem leti in se že novo leto pred nami sveti V petek, 22. decembra, se bo začela prova kolendarska zima, pa gnes, ko vam pišem toto pismo, še nič prav po snegi in zimi ne diši. Prejšji tjedens o bli dneiv še tak topli, ke se niti še pikapolonice niso na topo skrile, v lufti pa so se mušice lovile
Od Mikloša smo se poslovili, pred nami pa sta Božišek in dedek Mraz, ki je še boj sivi kak jaz. Provijo, da je december veseli mesec, še posebno za otroke in trgovce, ki preštevlejo novce. Tolar je na smrtni postelji, rodi-ja se bo evro, v plenice ga bomo povili in se s totim otrokom vred veselili ali pa tudi žalostili. Mija z Mico sma že tolarsko inventuro naredla in se žalostno zavedla, da je hišna blagajna nelikvidna, če glih sma bla celo leto delovno pridna. Skoro glih tak kak naša vloda, ministri in poslanci, ki so se znašli v blatnem klonci. Cigoni, pardon Romi, vsem sivijo lase, minister
Drobnič pa nazaj medposlonce gre. Slovenski izbrisanci se tudi za svoje pravice borijo, hodili so na izlet v Evropo tam povedali, da se jim godi krivica kak bi rekla moja Mica . Problem na problem, lubezen do vlode se tanjša in je zavolo toga vso-ki den boj plešasti tudi gospod Janša .
Gremo dale za iste pare. Na našem Suhem bregi se že pri-provlamo na silvestrovoje, ki ga bomo pripravli v vaškem domi in bomo tam vsi zbroni. Gnes, 3. decembra, ko vam pišem toto pismo praznuvlemo rojstni den našega največjega poeta Fran-čeka Prešerna, ki ga slavijo verni in neverni lidje, saj je Fran-ček pisa pesmi za vse. Provijo, da je rad vinčeka pija, ženske lubil, nasploh bija provi ded s svojimi pesmicami vred..
Fertik, nega več, možgoni so prozni, papir je sfalija in bi rad enega čajčeka spija. Mica ga že kuha, pisker pokrivle, da ne bi notri padla kokšna muha, ki se v razpoki pod oknom greje do tople pomlodi, ko bodo drgoč zabrenčali tudi obodi.
Te pa srečno do drugega tjedna in žegna.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 9. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
NEDELJA, 10. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00,
15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
PONEDELJEK, 11. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča li-
nija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
TOREK, 12. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
SREDA, 13. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
ČETRTEK, 14. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju.
14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
PETEK, 15. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Praznični december vas bo v tem tednu prijetno presenetil. Zaznamovala vas bo povečana mera romantike in druga svečka na adventnem venčku bo gorela še močnejše. Ogenj sreče naj gori tudi v vašem srcu. Sledili boste svoji filozofiji in odkrivali skrite zaklade v sebi.
BIK
Potreba po odgovornosti in doslednosti bo močna. Seveda boste kovali načrte in speljali pomembne povezave. Z denarjem boste nekoliko obremenjeni, toda scenarij se bo v nadaljevanju odvil po principu, konec dober vse dobro. V ljubezni vas zaznamuje strast!
DVOJČKA
Odločno boste pokazali, da ste pripravljeni sodelovati in da ne drži, da ne zdržite dolgo pri miru. Ali boste tezo resnično ovrgli ali ne je druga zgodba. Želite si sodelovanja, vendar je možna ostrina besed in mišljenja. Zdi se, da prihaja čas prijetnih dolžnosti in uspeha.
RAK
Projekte vodite tako, da za seboj nezavedno pustite pečat. Življenje je v svojem bistvu igra in prav je, da ste spontani. Konec leta je za vas čas slovesa od preteklosti, vendarle bodite optimistični. Ključ uspeha bo tudi v tem, da se izrazite v pisani besedi. Bodite sami sebi umetnik!
LEV
Blesteli boste v vsem, česar se lotite Želja po pohvali bo načeloma močna, toda čaka vas resen in ustvarjalen teden. Primerno bo, da naredite nekaj sprememb v povezavi z domom. Ljubezenski sreči ni videti konca in tako doživite prijetne trenutke. Prijatelji bodo sol in aroma.
DEVICA
Delavni teden je pred vami. Počitka ne bo, kajti obveznosti kličejo in pri tem boste celo uživali. Praznično razpoloženje uporabiti sebi v prid v smislu priprave doma, pospravljanja in okraševanja svojega doma. Čeprav ste po naravi tradicionalist, boste letos nekoliko pohiteli.
TEHTNICA
Besede bodo prijetne in tako izpostavite ravnovesje. V vaši bližini se bo čutila posebna harmonija in mnogi bodo vedeli, da ste zaljubljeni. Vaše življenje bo kot cvetovi - dehteče in bujno. Primerno, da se odpravite po nakupih, v mesto in si privoščite dan ali dva oddiha.
ŠKORPIJON
Spoznali boste, da so prijatelji kot vino, dalj časa jih imate, bolj so pristni. Tako boste imeli možnost okrepiti stare vezi in se podajati nasproti novim izzivom. Čas je, da naredite več pomembnih korakov naprej. Pridobili boste občutek posebne sreče v pogledu ljubezni.
STRELEC
Sreča vas ne bo zapustila, toda stara ljudska modrost pravi, da je previdnost mati modrosti. Prevelika želja po odkrivanju novega ne bo obrodila sadu. Zavedajte se, da je v življenju potrebno postopati korak za korakom. Novosti bodo prihajale in vi jih boste sprejeli z odprtimi rokami.
KOZOROG
Samozavestna drža bo nekaj, kar je normalno in je vaš zaščitni znak. Upali boste slediti svojim sanjam in se prepustiti toku življenja. Sledi neka pomembna poslovna informacija, ki bo izboljšala razmere na delovnem mestu. V ljubezni si boste privoščili krajši oddih.
VODNAR
Veseli decembrski dnevi, okrašene lučke in mesto vas bo razveselilo in napolnilo upanje v vašem srcu. Bodite prožni, kajti čas sprememb je blizu. Potrebovali boste več svobode in manevrskega prostora. Prav je, da si ga vzamete in spodbudno je, da pomagate ljudem v stiski.
RIBI
Zadnji mesec leta in drugi teden decembra prinaša sporoči-lootem, da je vse za nekaj dobro. Slepa vera ne pomaga, aktivno sprejemanje sveta okoli sebe in radost v duši sta dve zadevi, ki lahko pripomoreta k stvarnemu dojemanju okolice. Služba: prihaja vaših pet minut.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Maribor • Obudili spomin na generala Maistra in njegove borce
Slovenci imamo vojaško zgodovino
Sredi novembra so potekale tradicionalne slovesnosti ob spominskem dnevu mesta Maribor in dnevu 72. brigade Slovenske vojske, katere poveljstvo je nastanjeno v mariborski Vojašnici generala Maistra, njene enote pa domujejo domala po vsej državi. S slovesnostjo so Mariborčani in pripadniki omenjene brigade obudili spomin na 23. november 1918, ko so general Rudolf Maister in njegovi borci razorožili zaščitno stražo oziroma tako imenovano zeleno gardo mariborskih Nemcev.
V Vojašnice generala Maistra so tako v torek, 21. novembra, pripadniki 72. brigade Slovenske vojske ob dnevu enote pripravili dan odprtih vrat, dan kasneje pa je na Trgu svobode v Mariboru potekala osrednja slovesnost ob dnevu 72. brigade Slovenske vojske in spominskem dnevu Mestne občine Maribor. Na slovesnosti sta župan Mestne občine Maribor Boris Sovič in poveljnik 72. brigade Slovenske vojske podpolkovnik Friderik Škamlec spregovorila o pomenu spominskega dneva, poudarila delo in zasluge ge-
nerala Maistra in z zadovoljstvom izpostavila vzorno sožitje občanov in vojske, ki do-muje sredi Maribora. Skratka, 72. brigada je povsem vpeta v življenje mesta.
Slavnostni govornik na proslavi v štajerski prestolnici je bil minister za obrambo Karl Erjavec, ki je poudaril, da ne drži, kar trdijo nekateri, da Slovenci nimamo vojaške zgodovine. Imamo generala Maistra, slovenske partizane in borce za samostojno Slovenijo ter dodaja: »Rudolf Maister, katerega spomin ohranja tudi naša vojska, je
bil velik Slovenec in zaveden domoljub. Zavedal se je, da prihaja usoden trenutek in, da mora ukrepati kot vojak, častnik. Vedel je, da ni časa za oklevanje, mlačnost in omahovanje, medtem ko so v Ljubljani, žal, oklevali in čakali, da bodo drugi priskočili na pomoč in rešili vprašanje slovenskega naroda.« Erjavec je tudi opozoril na pomembno vlogo Maribora v slovenski vojaški zgodovini, pri tem pa pohvalil zgledno sodelovanje mesta in 72. brigade Slovenske vojske.
Zmago Šalamun
Na dnevu odprtih vrat Vojašnice generala Maistra si je veliko obiskovalcev, predvsem mlajših, z zanimanjem ogledovalo večnamenski transportni helikopter AS 532 AL cougar slovenske vojske.
Cirkulane • Prašnički z novo knjigo
Vojni luzerji - v spomin vsem žrtvovanim
Martin Prašnički, po rodu iz današnje nove občine Cirkulane, se je javnosti pred kratkim predstavil s svojo novo knjigo, ki jo je naslovil Vojni luzerji 1914-1918. „Zakaj takšen naslov knjige? Zato, ker so udeleženci prve, pa tudi druge svetovne vojne veliko pretrpeli in na koncu mnogi med njimi izgubili vse, kar se je izgubiti dalo," je namen izdaje pojasnil avtor Martin Prašnički.
Avtor knjige Vojni luzerji Martin Prašnički pravi, da je publikacijo posvetil vsem pozabljenim slovenskim vojakom.
Med razlogi, zakaj se je odločil napisati tovrstno publikacijo, pa je Prašnički naštel še te: „Kar 92 let po izbruhu največje vojne do tedaj se Slovenci še vedno ne moremo opredeliti, če je bila to tudi naša vojna, ali pa smo bili v njej le žrtve. V tej vojni so izginili mnogi naši možje in fantje, ki jim niti njihova družina niti naša država niso namenile dovolj spoštljivega spomina. Pogosto se sliši izgovor, da o žrtvah te vojne ni več podatkov in da zato tudi spominska obeležja niso popolna. Dokazati pa se je dalo, da se s trudom lahko pride tudi do teh podatkov. Za primer Cirkulan lahko povem, da je na spomeniku
vojnim žrtvam le 42 imen, sam pa sem jih odkril in dokazal še 70 več! V avstro-ogrski vojski so se namreč organizirano bojevale vojaške enote, ki jih upravičeno lahko imenujemo slovenske; v nekaterih polkih je bilo tudi štiri petine Slovencev! Kljub temu slovenski arhivi o teh enotah hranijo zelo skromne podatke. Ob vsem tem sem osebno prizadet, ko vedno znova ugotavljam, da v vsakem političnem in državnem sistemu in času obstajajo ljudje, ki se znajo povzdigniti nad druge ljudi tako, da jih žrtvujejo za svoje cilje, ko pa bi jim bilo treba priznati zahvalo ali plačilo, se jih otresejo in obrnejo od
njih! To dejstvo je potrdila tako prva kot druga svetovna vojna v odnosu do naših fantov in mož. Zato sem se poskusil s to knjigo oddolžiti vsem žrtvovanim, anonimnim in pozabljenim vojakom vseh vojn na Slovenskem!"
Knjiga sicer opisuje zgodbe preprostih ljudi, ki so jih pognali v vojno pod parolami zvestobe domovini, vladarju in bogu, v njej pa nastopajo resnične osebe iz Haloz: „Mnogi Haložani bodo pod določenimi imeni prepoznali sosede, znance ali celo sorodnike. Čeprav zgodba v ospredje postavlja resnična brata Tončka in Frančka iz Medribnika, pa je v knjigi opisanih vrsta
dogodkov, ki se nanašajo na medvojno življenje v celotni župniji svete Barbare in širše. Prav tako je v knjigi prikazano veliko dogodkov iz vojaškega življenja v slovenskih polkih, še zlasti v znamenitem 87. pešpolku, kjer je služilo največ naših fantov!"
Knjigo Vojni luzerji je avtor pisal tri leta,material zanjo pa je zbiral še precej več časa. „Kljub temu je knjiga razmeroma tanka, saj ima le 109 strani, razlog za to pa je dejstvo, da sem jo izdal v samozaložbi," je ob koncu še povedal avtor Martin Prašnički.
SM
Cirkulane • Pobratenje lovskih družin
Lovski bratje iz Cirkulan in Kranjske Gore
Lovska družina Cirkulane, ki bo naslednje leto praznovala 60-letnico obstoja, je zadnja leta pod vodstvom Franca Milošiča vse bolj aktivna. Med zadnje večje uspehe si v LD štejejo podpis listine o pobratenju z LD Kranjska Gora.
„S to listino o pobratenju, ki sva jo v imenu obeh LD podpisala starešini Franc Milošič in Jernej Smolej, je izražena volja vseh članov obeh družin po medsebojnem zbližanju, z namenom poglabljati lovsko prijateljstvo in tovarištvo, izmenjave mnenj, izkušenj in dosežkov s področja ohranjanja avtohtonih vrst divjadi, ekologije ter ohranjanja lovskih šeg in navad zanamcem," je vsebino listine povzel Franc Milošič.
Slovesen podpis listine se je zgodil konec novembra v Kranjski Gori, poznanstvo pa se je začelo že precej prej:
„Eden naših občanov živi v tej občini in je tudi lovec, njegova družina oziroma sorodniki pa živijo tukaj, v Cirkulanah, in so prav tako lovci. Tako se je začelo medsebojno spoznavanje, v preteklih štirih letih smo bili mi gostitelji kranjskogorskih lovcev, pa tudi mi smo se odpravili na ekskurzijo k njim. Pobratenje dveh lovskih družin na različnih konci naše države se mi zdi še posebej pomembno, saj gre za zelo različne lovske revirje in okoliše; naš je hribovit, njihov pa gorski, kjer imamo opravka z različnimi živalskimi vrstami.
To pa pomeni pridobivanje novih izkušenj tako za člane ene kot za člane druge družine," je še povedal Milošič ter ob tem dodal, da tovrstno sodelovanje pojmuje tudi kot promocijo nove občine: „Saj veste, da so lovci zelo pisana druščina, člani prihajajo iz najrazličnejših poklicev in okolij. Danes v Kranjski Gori zato Cirkulane in Haloze niso več neznane!"
Pobratenje LD Cirkulane z LD Kranjska Gora je sicer prvo pobratenje cirkulanskih lovcev.
SM
Listino o pobratenju sta v imenu obeh lovskih družin podpisala Franc Milošič (starešina ne) in Jernej Smolej (starešina LD Kranjska Gora).
Foto: SM
LD Cirkula-
Foto: ZS
Foto: SM
Kaj je vokerija?
Perutnina Ptuj
Prihaja

Vokerija je mega trendovski dogodek ki se bo v slovenskili trgovinali dogajal v mesecu decembru. V vseli pogledili zanimiva kulinarična izkušnja, ki se je velja udeležiti, saj se bo na kraju samem dobila tudi kal<šna nagrada. Seznam dogodkov boste našli na www.perutnina.com, kjer vas čaka tudi NAGRADNA IGRA in še veliko zanimivih informacij!
Hitro. Enostavno. Okusno.
z novo generacijo izdelkov iz Perutnine Ptuj postaja kuhanje užitek Priprava je enostavna in hitra, okus pa tako doben kot še nikoli. Napočil je čas, da spremenite stare navade in popestrite jedilnik!
Čas priprave SAMO 7 minut
OKUsmtc
Zdrava kombinacija nežnega piščančjega fileja in zelenjave za ljubitelje eksotike. Kot vse kuhinje sveta, tudi azijska uporablja različne začimbe, mariniranje mesa pa je sploh ena glavnih značilnosti. Vok »Okus Azije« je sestavljen iz mariniranih koščkov piščančjega fileja, bambusa, kalčkov, gobic in dišečih začimb. Pripravljen izdelek je potrebno le še 7 minut pražiti v vročem voku ali ponvi. Zelo okusno. Očarani boste.
8MC13Ua * Qomx
Okus, ki nam je blizu in se pogosto znajde na slovenski mizi. Zadetek v polno, so rekli vsi, ki so ga poskusili... Kaj torej še čakate? Mehki koščki piščančjega fileja, smetana in gobice so glavne sestavine te slastne jedi. Na embalaži vas čakajo štirje predlogi za domiselno pripravo jedi.
Pustite domišljiji prosto pot in kuhanje bo bolj enostavno...
brigita.selinsek@perutnina.si
w
Perutnina Ptuj

NAGRAJUJETA
Pravilno določite glavne sestavine vok izdelka OKUS AZIJE.
Sedem je napačnih,TRI so pravilne. Katere? Obkrožite TRI pravilne!
I. peterëilj, 2. bambus, 3. grah, 4. tabasco, 5. mango, 6. piščančji file, 7. ananas, 8. bazilika, 9. puranji file, 10. kalčki.

Srečnim izžrebancem smo pripravili lepe nagrade 25 xTefál vok LofC, 25 x darilni paket Perutnine Ptuj. v nagradni Igri lahko sodelujete tudi na internetnl strani wwv/.perutnina.si

Kupon z nagradno igro odrežite in pošljite v kuverti na naš naslov do 31. 12. 2006.
Perutnina Ptuj d.d., Marketing - VOKERIJA, Potrčeva c. 10, 2250 Ptuj.
Pogoji in pravila sodelovanja v nagradni igri:
Nakup izdelkov ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. S podpisom potrjujete, da ste seznanjeni in se strinjate s pravili sodelovanja. Pri žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno odgovorjeni kuponi, ki bodo prispeli na naš naslov do 31.12. 2006.
Žrebanje bo potekalo 8.1. 2007 na upravi krovnega podjetja, na Potrčevi c. I O, v Ptuju.
Izžrebanci bodo objavljeni na intemetni strani www.perutnina.si. Nagrade ni mogoče zamenjati ali izplačati v gotovini.
Prejeli smo
»Dim zadušil 10000 piščancev«
V prostovoljnem gasilskem društvu Gerečja vas smo z zanimanjem spremljali članke, nanašajoče se na temo požara v piščančji farmi v Gerečji vasi (torej, na požarnem območju za katerega skrbi naše društvo). Tudi v Tedniku, izdanem v torek, 24. oktobra 2006, smo tako zasledili članek z naslovom »Dim zadušil 10000piščancev«. V tem članku nas je razžalostilo dejstvo, da je bilo zapisano polno neresnic oziroma laži in nepreverjenih dejstev, ki naše društvo in gasilce nasploh kažejo v slabi luči in, ki jih odločno zavračamo. Ker gasilci nimamo na voljo dovolj sredstev za svoj profesionalni PR in smo večinoma polno zaposlene osebe, se sicer z nekaj zamude odzivamo na ta članek in podajamo tudi naš pogled na akcijo gašenja.
Ce gremo po vrsti, je bil kraj in čas požara pravilno in točno naveden. Ko so naši gasilci prihiteli na kraj požara (to se je zgodilo štiri minute po alarmiranju), je bil ogenj že razvit, v farmi pa polno dima in strupenih plinov. Akcijo gašenja požara je prevzel pod-poveljnik PGD Gerečja vas
Mirko Zupanič, ki na začetku gasilcev ni pustil v stavbo, saj bi to zaradi strupenih plinov in dima kljub dihalnim aparatom predstavljalo preveliko tveganje. Poudariti je potrebno, da je med akcijo na po-žarišče prišel tudi regijski po-veljnikJanez Liponik, vendar je ponujeno vodenje akcije odklonil in prepustil vodenje domačemu podpoveljniku do konca. To delo je Mirko Zupanič opravil, kot vedno, zelo dobro. Zelo strokovno in bravurozno je vodil akcijo, v kateri je pokazal ogromno znanja in izkušenj.
Kot že rečeno, gasilci zaradi razvitosti požara in prisotnosti dima ter strupenih plinov sprva niso vstopili v stavbo, saj je bilo to, kljub dihalnim aparatom, prenevarno. Vstop v stavbo je bil mogoč šele s prihodom tiste enote PGD Ptuj, ki je lahko s svojo opremo iz-sesala dim in strupene pline, s čimer je bil vstop tudi dovolj varen.
Zaradi razvitosti požara in polno dima, je bilo utopično pričakovati, da bi lahko rešili piščance, ki jih je bilo precej mrtvih že ob prihodu gasilcev. Akcija je bila zatorej usmerjena v reševanje farme (stavbe), kar je gasilcem v celoti uspelo. In ne, požar strehe ni prebil, kot je bilo navedeno v že omenjenem članku. Je pa uničil notranjost, poškodoval
je strešno izolacijo (ki je padala in gorela), krmilni sistem za krmljenje piščancev, napajalni sistem za piščance, pri ostrešju pa bo morda potrebno zamenjati kakšno ožgano »špero« (toda načeloma je ostrešje ostalo celo in ga ni potrebno obnavljati). Gasilci so svoje delo opravili odlično in dosegli, da se objekt ni porušil in še sedaj stoji. Porabilo se je precej več vode, kot je navedeno v članku (med 3 in 4-krat toliko).
Posebej ogorčeni smo v PGD Gerečja vas (pa tudi v drugih gasilskih društvih) nad komentarjem pod sliko z zadušenimi piščanci, kjer piše, navajam »V akciji so jih gasilci veliko tudi pohodili«. Takšno pisanje meče izredno slabo luč na gasilce in gasilske organizacije in ga zavračamo. Komentar namreč namiguje na krivdo gasilcev, da piščanci niso preživeli. Klasična novinarska floskula, ki je v smeri klevetanja gasilcev, zato celo mislimo, da potrebuje opravičilo. S tem ne trdimo, da se ni moglo zgoditi, da bi kateri gasilec stopil na kakšnega piščanca, trdimo pa, da vsekakor gasilci nismo povzročili smrti piščancev. Če se je zgodili, da je kateri gasilec stopil na kakšnega piščanca, je to bilo ob koncu akcije, ko so bili vsi piščanci že mrtvi (zadušeni in zastrupljeni)
in se je pričelo gašenje notranjosti (predvsem stelje) in pospravljanje. Zatorej še enkrat ogorčeno zavračamo kakršnokoli krivdo za smrt piščancev!
Za zaključek si v bodoče želimo objektivno poročanje na temelju preverjenih dejstev. Verjamemo sicer, da članek ni bil namenjen blatenju gasilcev in navajanju napačnih informacij, vendar je kljub temu prikazal gasilce v slabi luči in navedel kar nekaj neresnic. Mislim, da si noben gasilec tega ne zasluži. Gre namreč za prostovoljno in humanitarno delo, ki marsikdaj zahteva tudi odrekanje. V želji po bodočem boljšem in objektivnejšem poročanju se zahvaljujemo za objavo!
V imenu upravnega odbora in poveljstva PGD Gerečja vas,
Sebastijan Pungračič,
poveljnik PGD Gerečja vas
Začetek gradnje krožišča Suha veja - predvolilna poteza g. Čelana
Občani naselja Suha veja, ki spada v mestno četrt Breg in je del mestne občine Ptuj, smo si pošteno oddahnili, ko je po večletnih obljubah v soboto - na dan začetka pred-
volilnega molka pred županskimi volitvami, na križišču Videm-Podlehnik končno zaril bager, ki je označil pri-četek gradne krožišča Suha veja, ki je v zadnjih letih prizorišče številnih nesreč. Toda naše veselje je trajalo lekaj dni, še isti teden po volitvah se je gradnja ustavila, čeprav je bil naročnik izgradnje stari in spet na novo izvoljeni župan g. Celan. Krajani, ki smo verjeli g. županu, da pa tokrat le gre zares, smo spet ostali z dolgimi nosovi in grenkim priokusom, da je šlo le za predvolilno potezo pridobiti si naše glasove, čemur smo uspešno nasedli.
Ceprav je nedvoumno šlo za predvolilno gesto našega župana, tokrat ne sprejmem pravičila, da v občinski blagajni ni dovolj sredstev, saj je po zaslugi gospoda poslanca iz ptujskega območja, za ta namen v mestno hišo prispel denar iz državnega proračuna, ki se lahko aktivira ob minimalnem sofinanciranju občine, kar sploh ne bi smel biti problem, saj je župan dne 10.10 05, z dopisom št. S1./05-507, predstavniku mestne četrti Breg pisno odgovoril, da je bilo za rekonstrukcijo tega križišča v letu 2005 namenjenih 18.000.000 tolarjev, od tega je bilo po javnih podatkih občine za pripravo projektne dokumentacije po-
rabljenih le 1.272.000 tolarjev. Na sestanku mestne četrti Breg, februarja letos, ki sem mu prisostvovala, je bil sprejet sklep, da je na voljo maksimalno 40.000.000 tolarjev sredstev iz občinskega proračuna. Glede na dejstvo, da je nepredvideno v mestno hišo za ta namen prispel državni denar, ki ob sofinanciranju občine le v višini 20.000.000 tolarjev, omogoča izgradnjo tega krožišča po pridobljenem projektu v vrednosti 60.000.000 tolarjev, se upravičeno sprašujem, zakaj se je gradnja krožišča Suha veja ustavila, ko finančnega problema več ni? Prav tako želim pisno informacijo, ali držijo govorice, da pogodba z izvajalcem del še sploh ni podpisana? Cemu potem izkop zemlje? Visoki kupi zemlje prispevajo k povečanju nevarnosti, saj ovirajo preglednost. Nalijte nam že enkrat čistega vina, praznih obljub smo že siti. Želim pisno informacijo o nadaljnjem poteku del s terminskimi plani. Pravica do javnih informacij je eden od temeljev demokratičnega nadzora javnosti nad oblastjo v državi in v lokalnih skupnosti, saj gre za porabo denarja davkoplačevalcev.
Spoštovani gospod župan, ali bomo morali spet čakati na nove volitve, da se bo gradnja krožišča nadaljevala?
Milena Leskovar
Kidričevo • Srečanje ljudskih pevcev
So ptičice zbrane
V petek, 24. novembra, je DPD Svoboda v Kidričevem priredila prvo srečanje ljudskih pevcev in godcev. Bilo je prvo takšno srečanje.
Prireditev se je pričela ob 17. uri v restavraciji Pan. Prijavili so se pevci iz različnih krajev: Maribora, Haj-doš, Hajdine, Ptuja, Podleh-nika, Grajene, Podgorcev, Turnišča, Lenarta, Tezna, Sel, tri skupine domačink iz Kidričevega in seveda tudi gostiteljice, ljudske pevke DPD Svoboda. Člani DPD Svobode so za vsakega nastopajočega izdelali majhno spominsko darilo v obliki cveta in ga priložila programu.
Dobitnice zlatih Gallusovih značk	Ljudska pesem je naša
Foto: s. Kerbler
pristna, nezlagana podoba ljudi, naroda, ki želi ohraniti svojo prvobitnost - je misel, s katero je vse zbrane pozdravila predsednica DPD Svobode Majda Kle-menčič Vodušek, ki je povezovala program. Zbrane je nagovoril še župan Jože Murko.
Ljudskim pevkam DPD Svoboda iz Kidričevega so se na koncu zahvalili za njihovo petje z zlatimi Gallusovimi značkami, ki jih podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Ob tej priložnosti so v društvu pripravili spremljajoči razstavi. Predstavili so se likovna sekcija društva DPD Svoboda, likovni krožek učencev OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in sekcija kreativnih delavnic za odrasle pri DPD Svoboda.
Tina Emeršič
Auić
o oMckUvi^.
e.e.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomikiavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA,
BARVA
FIAT MAREA 1,8 I 16V
FIAT STILO 1,9 JTD
FORD FOCUS 1,6 I
FORD MONDEO 2 TDDI KARAVAN
OPEL CORSA C 1,0
OPEL CORSA C 1,3 DTI
OPEL ASTRA 2,2 DTI CABRIOLET
RENAULT TWINGO 1,2
RENAULT MEGANE COUPE 1,6
R MEGANE 1,5 DCI GRANDTOUR
RENAULT ESPACE 2,2 DT GRAND
SEAT ALHAMBRA 2,0 I
VW GOLF 1,6 LIMUZINA GENERATION
VW PASSAT 1,9 TDI 130 KARAVAN
VW TOURAN 1,9 TDI
940.000 1.630.000 1.250.000 2.470.000 1.080.000 1.895.000 2.990.000 840.000 670.000 2004 2.380.000 2000 2.050.000 998.000 1.240.000 2.790.000 3.590.000
1998 2001
1999
2003 2001
2004 2003 2001 1996
1997 1999 2002 2004
3.922.55 6.801,86 5.216,15
10.307,12 4.506,76 7.907,69 12.477,04 3.505,25 2.795,86
9.931.56 8.554,49 4.164,58 5.174,42
11.642,46 14.980,80
KOV. VIJOLA SREBRNA KOV. ZELENA KOV. MODRA ČRNA SREBRNA SREBRNA ČRNA
KOV. BORDO RDEČA
KOV. SIVA
SREBRNA
KOV. BORDO RDEČA
MODRA
KOV. ČRNA
SIVA
Na zaiogi preko 40 vozii.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
z brezplačno prilogo
AER^IKE
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:____
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naro~ila: Podpis:____
RADIOTEDNIKPtuj do.o. Rai~eva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AER^IKE

nove narsânoke šta

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Viktorija Kolednik
Medribnik 17, 2282 Cirkulane

Nagrajenko prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
€
Mali oglasi
STORITVE
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
DO 45 % ZNIŽANJE avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkanizer-stvo Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77.

TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dornava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električnih ključavnic, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
POPRAVILO TV-, video- in radioapa-ratov, servisiranje PC računalnikov, servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
SADIKE sadnega drevja: jablane starih in novih sort, hruške, breskve, nektarine, marelice, slive, češnje, višnje, nešplje vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci, pri gasilskemu domu. Grabšinski breg. Inf. na tel. 02 758 08 91 ali 041 391 893.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 679 937.
V najem vzamem kmetijska zemljišča - njive v občinah: Hajdina, Videm, Kidričevo. Ponudbe na telefon 041 561 893.
PRODAM 100 kg prašiča in odojke. Muretinci 6. Tel. 740 8 3 67.
PRODAM mešana drva. Tel. 031 539 431.
KUPIM bikce simentalce. Tel. 041 825 057.
PRODAM pujske od 30 do 50 kg. Tel. 755 17 01.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Vel. Nedelji, tel. 713 60 33.
PRODAM odojke težke 25 kg. Tel. 031 593 030.
PRAŠIČE od 40 do 100 kg prodam. Tel. 041 368 437.
PRODAMO dva prašiča domače reje, enega 230 kg, drugega 160 kg. Telefon 757 11 41.
PRODAM 250 kg težko svinjo, domače reje. Telefon 02 764 24 61.
PRODAM traktor Torpedo 48, zelo dobro ohranjen in kiper prikolico Tehnostroj. Telefon 041 824 852.
PRODAM prikolico, nosilnost 2,5 tone in malo rabljene trodelne brane. Telefon 041 327 202.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 230 kg. Telefon 782 50 31.
PRODAM odojke od 20 do 25 kg. Stojnci 130, telefon 766 90 01, 031 416 934.
PRODAM 3 svinje domače reje 180 kg. Telefon 751 17 71.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU, desni breg, prodam zemljišče za industrijsko gradnjo. Tel. 041 561 893.
KUPIM gradbeno parcelo v okolici Ptuja: Podvinci, Kicar. Tel. 040 705 124.
GARAŽO na Ptuju oddam v najem. Telefon 031 801 855, 778 65 31.
PRODAM 150 m2 poslopja s 45 a zemlje na mirnem kraju v bližini gozda, 5 km od Ptuja. GSM 041 561 893.
PRODAM 7 arov komunalno opremljene gradbene parcele v Novi vasi pri Ptuju. Tel. 773 36 41.
PRODAM gradbeno parcelo, komunalno urejeno, na območju Gerečje vasi. Tel. 041 664 336.
INSA^
1nepremičnine
Info: EUROPARK IVIarIbor
V ČUDOViTEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup
garaže, vsi pril<ljučl<i, CK, tal(oj vseljivol CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. S1,3m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169
MOTORNA VOZILA
PRODAM osebni avto citroen saxo 1,0; letnik 97, drugi lastnik, prevoženih 82.300 km, reg. do 17. 2. 07, cena 450.000 sit. Tel. 040 742 799.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
FIGURICE kinder ali pez, lahko tudi nekompletne, kupim. Tel. 041 429 376.
Prireditvenih
NOVO! KREDITI
- mobilno bančništvo -
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI (do 8 let) ( tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT )
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesbeig
Traionovo 1, Ptui |ob Moribonid cesti|. M.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
moinoit obtočnean odplgah
UGODNA POSOJILA'
lC02/2280n0
SoliS 1.0.0. Razlagova 24, Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, do 8. do 12. ure Marina Kancler, dr.dent.med v ZD na Ptuju
^ Mercator Center Ptuj	#
Ormoška cesta 30, Ruj
V soboto, 9. decembra 2006, ob 11.00 uri, I Vas vabimo ustvarjalno
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJVTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Petek, 8- december
10.30 Ormož, v Hotelu, Miklavžev koncert
16.00 Jelovec, kmečki turizem Lončarič, analiza in pokušina mladega vina 16.00 Ptuj, CID, praznična delavnica, izdelovali boste praznična darilca 16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, ustvarjalna delavnica, izdelovanje
božično-novoletnih voščilnic 18.00 Maribor, Sinagoga v Židovski ulici 4, otvoritev razstave Brnski judovski arhitekti III - Ernst Wiesner
19.00 Ptuj, Grajska kavarna na gradu, druženje z naslovom »Vino se predstavi«,
Grajske vinske zgodbe, Vinska klet Goriška Brda 19.00 Maribor, SNG, Labodje jezero, VelDvo, za izven
19.30 Ptuj, Stara steklarska delavnica, monodrama Alma Ajka - Delikatesno metafič-
ni manifest v treh slikah 19.30 Maribor, SNG, premiera Avtobus, StaDvo, za abonma Drama premiera in izven 20.00 Ptuj, CID, glasbeni dogodek decembra, Jazz koncert
-	Ptuj, CID, na ogled je pregledna razstava likovnih del učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
-	Ptuj, Galerija FO.VI, Prešernova ulica 12, otvoritev prodajne razstave novih slik in grafik Marike Vicari in Jerneja Forbicija
Sobota, 9- december
10.00 Ptuj, CID, gledališki seminar za mlade
17.00 Spuhlja, v gasilskem domu, botanično predavanje, Ptujsko jezero in cvetje na
nasipu vam bo predstavil Marjan Šenica, ljubiteljski botanik 18.00 Maribor, SNG, koncert Komornega orkestra Savitra, KazDvo, za abonma
Koncerti ciklus plus in izven 18.00 Videm, v dvorani predbožično-novoletni koncert Pri »Prešernovcih« doma 18.00 Hajdoše, dvorana gasilskega doma, kulturni večer posvečen spominu na
prvega zborovodja Valentina Žumra 19.00 Cirkovce, v večnamenski dvorani, abonmajski koncert Tamburaški orkester PD
Cirkovce, gostje večerja vokalna skupina Utrinek 19.00 Vitomarci, dvorana gasilskega doma, gledališki večer ob 111-letnici ljubiteljskega igranja v Vitomarcih 19.30 Ptuj, Stara steklarska delavnica, monodrama Al'en al'dva? 19.30 Maribor, SNG, Avtobus, StaDvo, za abonma Drama vikend 2 in izven 20.00 Ptuj, na gradu, modna revija pod krinko avtorice Sanje Veličković
Nedelja, 10- december
10.00 do 14.00 Ptuj, na gradu, vabljeni na muzejsko delavnico za otroke in starše
Angeli, izdelovali boste okraske iz volnene preje 17.00 Gerečja vas, v gasilskem domu, gledališka predstava Gospa poslančeva, v izvedbi KD Skorba
19.30 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Patty Diphusa Kabaret (izpoved porno dive)
Ponedeljek, 11- december
18.00
18.30
Ptuj, leposlovna sobana študijskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Literarni večer s pesnikom in pisateljem Milanom Deklevo do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Srečanje mladih evropskih parlamentarcev na
Ptuju. Zasedal je Varnostni sosvet. Člani Koronarnega društva Ptuj soodločajo o svojem zdravju. Obletnica rojstva Karola Pahorja. Iztok Geister dobitnik številnih priznanj gost večera v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Novinarska konferenca ob šestem festivalu Monodrame Ptuj. Razstava likovnih del umetniške zbirke Talum. Žveglin sejem na Ptuju. Smučarski sejem. Revija pihalnih orkestrov na Ptuju. Z glasbo v veseli december.
Kino Ptuj
8.	december, ob 19.00 Tsotsi. Ob 21.00 Prepovedan Sadež.
9.	in 10. december, ob 17.00 Sezona lova (sinhronizirano v slovenščino). Ob 19.00
Tsotsi. Ob 21.00 Prepovedan sadež.
ODPIRALNI ČAS V DECEMBRU:
Ponedeljek - eobota, od 8.00 do 20.00 ure. Vee nedelje, 3., 10., 17., 24. in 31. decembra 200«. odprto od 6.00 do 15.00 ure.
25.	decombre 2006, zaprto.
26.	decembre 2006, odprto od 6.00 do 13.00 ure.
Sij HhetKMmtnapoljši sosed
v
Štajerski
in
^emicnci ùiâtiirLiacL
OfíicLiciho^z:
podarjata čiste petke v mesecu decembru. Ne prezrite tokratne akcije od petka do ponedeljka.
Štajerski tednik znova preseneča. Svojim zvestim bralcem podarja kupon, s katerim boste lahko vse do vključno ponedeljka, 11. 12. 2006, očistili dve svoji srajci brezplačno.
Prijazne uslužbenke vas pričakujejo v poslovalnici Kemične čistilnice Maribor v Trstenjakovi ulici 5 na Ptuju, telefon 02 771 13 31.
Ob čiščenju je potrebno predložiti izvod Štajerskega tednika s tem kuponom.
QLANDIA
Dežela nakupov
in
petovi^^
podarjata Renault Megane
Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
(SIT)
Cena

RENAULTTHALIA1,4 EXPRESSION RENAULT LAGUNA1,8 RT FIAT SEICENTO 900 PEUGEOT 306 1,61 HUSKY RENAULTCLI01,5 DCI EXPRESSION PEUGEOT 607 2,2 HDITIPTRONIC ROVER 2141
PEUGEOT 206 BREAK 1,41 DAEWOO KALOS1,4 SX RENAULT THALIA 1,4 ROVER 214 S11,416V BMW 3201
R SCENIC 1,5 DCI AUTHENTIQUE R LAGUNA 1,616 V EXPRESSION FIAT STILO 1,616V PEUGEOT 206 1,41 ELAN RMEGANE 1,5 DCI AUTHENTIQUE OPEL MERIVA 1,7 DTI ENJOY BMWZ3 2,2CABRIO R LAGUNA 1,616V CONCORDE VOLKSWAGEN POL01,0 SEAT CORDOBA 1,416V STELLA R LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION ŠKODA OCTAVIA 1,6 GLX
Informativni preračun
960.000 4.006,01 780.000 3.254,88
640.000 2.670,67 920.000 3.839,09
2001 1998
2002
1997 2000
1999
2002	1.540.000 6.426,31
2001	2.800.000 11.684,19
1998	680.000 2.837,59 2004 2.040.000 8.512,77
2003	1.390.000 5.800,37 940.000 3.922,55 680.000 2.837,59
2000	2.490.000 10.390,59 2003 2.450.000 10.223,67
2002	1.895.000 7.907,69
2002	1.680.000 7.010,52
2003	1.580.000 6.593,22
2003	1.960.000 8.178,94
2004	2.720.000 11.350,38
2001	3.370.000 14.062,76 1.430.000 5.967,28
620.000 2.587,21 2003 1.660.000 6.927,06
2002	2.240.000 9.347,35 1997 995.000 4.152,06
po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
2000 1998
MODRA KOV. RJAVA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. MODRA KOV. SIVA KOV. VIJOLA KOV. ZELENA BELA MODRA KOV. MODRA KOV. S. ZELENA BELA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SIVA BELA
KOV. VIJOLA KOV. S. ZELENA RDEČA
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA LETNIK		SIT CENA EUR		BARVA
AUDI A4 AVANT 1,9 TDI	2003	3.360.000	14.021,03	KOV.ČRNA
CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD	2002	2.990.000	12.477,05	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	3.490.000	14.563,51	KOV. SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1,6	1998	450.000	1.877,82	MODRA
DAEWOO TACUMA 2,0 AVTOMATIK	2001	1.460.000	6.092,47	KOV. ZLATA
FORD ESCORT 1,6 ICLX	1995	290.000	1.210,15	KOV. SIVA
FORD GALAXY 1,9 TDI	2002	3.090.000	12.894,34	ČRNA
LANDROVER FREELANDER 1,8 I	1999	1.880.000	7.845,10	KOV. SREBRNA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2004	2.890.000	12.059,76	RDEČA
RENAULT CLIO 1,5 DCI	2002	1.390.000	5.800,37	BELA
RENAULT CLIO 1,4 RT	1999	990.000	4.131,20	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2,2 DCI	2004	2.690.000	11.225,17	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1,6	1996	599.000	2.499,58	RDEČA
VW PASSAT 1,9 TDI LIMUZINA	2001	2.690.000	11.225,17	MODRA
VW GOLF V 2,0 TDI SPORTLINE	2004	3.790.000	15.815,39	KOV. ČRNA
SERVIS TER PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL
Znamka
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI FIAT BRAVA 1,6 KIA PRIDE
RENAULT THALIA 1,5 DCI LANCIA LYBRA 2,4 JTD KAR. FIAT PANDA 4 X 4 FORD MONDEO 1,8
Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
lllllPrstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Oprema Letnik
SSIT Cena €
T. MODRA SREBRNA SR SR
DECA BELA
[360.000 1.890.000 490.000 390.000
8.304,12 3.000,00 1.373,00 5.633,00 7.886,83 2.045,00 1.627,44
Cena v EURje obračunana po fiksnem tečaju 239,640
GRANDE PUNIO
«^flamy/
POPUSI

NAJbolje prodajani model v Evropi v svojem segmentu NAJ prostornejši v svojem segmentu NAJugodnejši pogoji
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, i\/l. Gubca 49, ordinira vsal< dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
.iilB6LCONT^ir
Hardei< 34/g, 2270 OI?MOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si
NASAIZVEDBA-VASATOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina
priznanje za na/boljše dosežke v gradbeništru:
• ZAMONTAŽOPVC OKEN IN VRAT Ki^ • ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdellci in storitvami:
r	okna
jI''	vrata
jI''	garažna vrata
jI''	industrijska vrata
r senčila jI'' zimski vrtovi jI'' izolacijske steklene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
Nagradni vprašanji
Kdo podarja avtomobil?
Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ©.
QLANDIA?
Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju.
Ime in priimek:
Naslov, pošta: Telefon:
Podpis:
JI
H
V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie mar^kt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon
Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo Investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj.
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke aH pokojnino, do 50 % obr Krediti na osnovi vozila ter
leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tUdI na domi NUMERO UNO Robert Kukovecs.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 46 26, mob 041 750 560,041 331 991.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markove!
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
OPTIKA
Pogled na svet skozi umetniški dotik je možen samo z Art optiko na Slomškovi 24 na Ptuju. Imajo novo ponudbo in nov prodajni tim. Na vse modele so pripravili do 30 % popust. Okulist Vas bo pregledal vsako sredo. Za informacije odtipkajte 771 59 80.
Dobrodošli
V deželi nakupov
QLANDIA
Pridružite se nam v QIandii na Ptuju, deželi prijetnih naltupov in privlačnih tigovin tudi ob nedeljah.
V	petel(, 08. decembra ob 17. uri
vabljeni na otroško igrico Zakaj čebelam ni nikoli dolgčas ter na ustvarjalno likovno delavnico
V	soboto, 09. decembra ob 16. uri
vabljeni na lutkovno predstavo Kraljičin zobobol in na ustvarjalno likovno delavnico Ob nedeljah vabijo prijazno odprta vrata vseh lokalov v centru. (razen lekarne)

I S
¥ S
L^xjMHl rfu|
am dm
Rata
BASS s MORE
'MSBfe

STEN ©TIME-
ZOOTIC
Mestna občina Ptuj, župan Občina Markovci, župan
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1; ZUrep-1), 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06), sta župan Mestne občine Ptuj in župan Občine Mar-kovci sprejela
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga medobčinskega lokacijskega načrta
za del poselitvenega območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za
del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci 1.
Javno se razgrne predlog medobčinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero, v Občini Markovci, ki ga je pod številko 185-LN/06, z datumom oktober 2006, izdelala družba Urbis, d. o. o., iz Maribora.
2.
Ptujsko jezero omogoča tudi razvoj navtičnega turizma, šport in rekreacijo. Reka Drava in jezero sta uvrščena v območje »Natura 2000«, s poudarkom varovanja ptic, zlasti v zimskem času. Za izvajanje Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in jezeru, ki je bil sprejet v oktobru 2006, je potrebno urediti pristanišča, vstopno izstopna mesta in plovbne poti. Medsebojne usklajenosti obravnava razgrnjeni predlog medobčinskega lokacijskega načrta.
3.
Javna razgrnitev predloga medobčinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje) in v prostorih Občine Markovci, Markovci 43 (sejna soba).
Javna razgrnitev bo od torka, 19. 12. 2006 do vključno četrtka, 18. 1. 2007.
4.
V	času javne razgrnitve bosta javni obravnavi predloga medobčinskega lokacijskega načrta izvedeni v sredo, 10. 1. 2007, ob 16. uri na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj in ob 18. uri na sedežu Občine Markovci, Markovci 43.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu medobčinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep so objavi v Uradnem listu RS in v časopisu Štajerski tednik.
Številka: 350-05-538/2005 Datum: 30.11. 2006
Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj Franc Kekec, župan Občine Markovci
www.radio-tednik.si
Pričela se je
TRADICIONALNA NOVOLETNA AKCIJA
opekarne Opte Ptuj, d.o.o.
Še zadnjič pred uvedbo
Tudi letos so za vas pripravili izjemne popuste do -30^^ za vse njihove izdelke:
o^? Poius,	^^ "
'opus^ ^ ' V od 2.845,20 SIT z DDV za m2 ' ' .
* ' ^ I
SSÎSfïiir'' : PoÍUst	J^'
KÈtœr?^- PopUst
od 84,00 SIT z DDV	^ PopUst	^jj!.
-- "	Popust	Popust
Opte Ptuj, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj Telefon: 02/ 745 9000, Faks: 02/ 745 9020 www.opte-ptuj.si e-mail: opte@siol.net
AKCIJA TRAJA OD 6.12. DO 23.12.2006
POHITITE, DA NE ZAMUDITE! Zaloge so omejene
íPoíHaíujtí naí na í(j£.íoun£m ífiLtu!
RADIOPTUJ
fta
www.radio-ptuj.si

Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi želite.
SPOMIN
Jutri, 9. decembra 2006, mineva leto žalosti, kar nas je zapustila draga žena, mama, babica
Marija Matjašič,
roj. Kuhar
PERŠONOVA 21, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče, podarite cvet in z lepo mislijo obudite spomin. Hvala.
Najdražji: mož Ignac, hčerka Slavica, sin Rado ter vnuki Rok, Iva in Luka
Nisem odšel, ker ne bi hotel med vami živeti, odšel sem, da bi nehal bolečine trpeti.
SPOMIN
8. decembra je minilo 6 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Franc Hameršak
BUKOVCI 68
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Vsi najdražji
Lepe sanje naj ti lajšajo spanje, ljubezen tvoja v večnost sega, v vsa naša srca se zajeda, res je, da žalost nas razjeda, a nekega dne spet skupaj bomo mi, radi te imamo vsi.
SPOMIN
Minilo je dve leti, odkar si za vedno odšel od nas, ljubi mož, oče, sin, dedek, brat ter svak
Vlado Zupanič
Iskrena hvala vsem, ki ga obiščete in počastite njegov prerani grob s svojim obiskom.
Njegovi najdražji
Skromno in pošteno si živela, vsakomur pomagala in dobro mu želela, imela zlato si srce in roke, zato hvala ti za vse.
SPOMIN
10. decembra 2006 bo minilo leto dni neizmerne žalosti in bolečine, odkar je odšla naša draga matika
Marjeta Golob
IZ ZAGOJIČEV 5
Hvala vsem, ki se ustavite pri njenem grobu, ji prižgete svečko in se je spomnite z lepo mislijo.
Vsi njeni
Že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ne dneva, ne noči, povsod si z nami ti.
SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 9. december 2005, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pra-dedek
Janez Murko
IZ KICARJA 25
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Zdaj si spočij svoje zlato izmučeno srce, zdaj si spočij svoje zdelane roke.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, sestre, tete in botre
Elizabete Kokol
S POBREŽJA 103 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala za izrečena sožalja.
Posebna hvala g. patru za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Francu Kodermanu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Mariji Forstnarič za molitev v vežici ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Zvonko in Martin ter hči Elizabeta z družinami, sestre in brata z družinami
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi sina, brata, strica, svaka
Antona Vidoviča
IZ STOGOVCEV 12 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, godbi in pevcem iz Taluma, sindikatu, protokolu in delavcem DE Promet, delavcem DE Livarske zlitine, zastavonošu ZVVS, za odigrano Tišino, cerkvenim pevkam, molivki, zahvala govornikoma g. Vladimirju Kajzovarju in g. Miranu Lipovcu za ganljive besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama, ata, sestra Marija in brat Srečko z družinami ter ostalo sorodstvo
Vse življenje boriti si se znal, tudi hudi bolezni se dolgo nisi vdal, v novembrskem jutru utrujen in izmučen si zaspal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, ata, tasta in dedka
Janeza Murka
IZ DRAŽENCEV 9
Iskreno hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala tudi zdravniškemu osebju, pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku, govorniku, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: tvoji najdražji
Podlehnik • Projekt za sanacijo plazov
Slabo stanje cest
Podlehniške in haloške asfaltirane ceste nasploh je možno prepoznati po nekaj tipičnih značilnostih: so zelo ozke in vijugaste, praviloma brez ustreznega odvodnjavanja ali pa je slednje vsaj napačno postavljeno in absolutno vse so brez utrjenih bankin, tako da je morebitna vožnja po robovih izključno vprašanje sreče ...
To, kar je povedano, lahko opazi vsak laik in ni potrebno nobeno strokovno poznavanje. Pač pa se večina cest v Halozah je in se še vedno gradi po takšnem, laičnem principu; samo da je malo utrjenega gramoza in da se nanj pokrije črna smola, morda še s kakšnim stranskim utorom za padavine, in zadeva je končana; slavnostno se režejo otvoritveni trakovi in na veliko govori o velikih pridobitvah za Ha-ložane, ki so terjale ogromne denarje. Žal, gre res za veliko denarja, saj se cena enega samega kilometra ceste v halo-ških grapah in bregačah giblje tam od 15 milijonov tolarjev in potem krepko navzgor, pa še ta znesek velja za bolj neproblematični teren. Poanta visokih cen pa, na najhujšo žalost, ni v kvaliteti izvedbe, ki je največkrat - roko na srce - zelo, zelo daleč od najnižjega kakovostnega kriterija, ampak se izvajalec praviloma in jasno da v soglasju z investitorjem (občino) izgovarja na strašno zahtevne terene, kjer se je cesta pač koliko toliko uredila. Sledeč tej logiki bi torej kilometer haloške ceste, široke vsaj za srečanje dveh avtomobilov (kar je sanjsko), s pravilnim odvodnjavanjem in predvsem s pravo ter temeljito utrditvijo podcestnega terena, stal vsaj kakih 30 milijonov ali še več. Potem bi bila haloška cesta mogoče celo podobna pravi cesti, ki je ne bi sesulo že prvo neurje in ki bi zadržala svojo prvotno podobo asfalta vsaj kakih deset ali več let. Tako pa je podoba pred nekaj leti asfaltiranih vijug danes hudo klavrna in to brez izjeme, kjerkoli že. Pa cvetoče luknje in razpokanine na asfaltu, ki definitivno kažejo na nekvalitetno izvedbo (ponavadi že po prvi preživeti zimi) še niso najhujše zlo in ne predstavljajo neposredne življenjske nevarnosti za voznike, čeprav bi jih bilo potrebno čim hitreje popraviti, saj njihovo opuščanje pomeni le nadaljnji razpad in vedno več denarja za popravilo. Tega pa občine praviloma nimajo, zato se sanacije začnejo takrat, ko že teče voda v grlo.
Ponavadi šele, ko se del cestišča vdre, ko plazovi spodjejo zemljišče do te mere, da postane tisti odsek ceste praktično neprevozen in vsak voznik, ki si upa čezenj, tvega vse.
V Podlehniku najmanj 15 cestnih plazov
S plazovi, ki so dodobra načeli občinske oz. lokalne ceste na več koncih, so se nekoliko odločneje in strokovneje odločili spopasti v občini Podleh-nik. „V naši občini smo že zabeležili veliko cestnih plazov, ki resno ogrožajo varnost voznikov. Sanacije plazov so praviloma zelo drage, zato bomo poskušali pridobiti nekaj državnega denarja za popravilo. Seveda pa je za sofinanciranje potrebno pripraviti ustrezen projekt, zato smo ob pomoči našega svetnika Sebastjana Toplaka na ogled terena povabili priznana strokovnjaka za plazove, sicer geomehanika, zakonca Škrabl z mariborske fakultete za gradbeništvo," je način pristopa k sanaciji nevarnih cestnih plazov pojasnil novi župan Marko Maučič.
Sonja in Stanislav Škrabl, ki, med drugim, kot strokovnjak sodeluje pri pripravi celotnega avtocestnega programa za Slovenijo, zlasti ko gre za „kritične odseke", sta si v spremstvu župana Maučiča in svetnika Toplaka tako najprej ogledala enega najhujših plazov, ki je po junijskem neurju spodjedel lep kos ceste na Vranušek. Kot je povedal Maučič, gre za najbolj kritični plaz na občinskih cestah, saj lahko pride do sesutja odseka vsako minuto. Poleg tega tik nad spodjedenim odsekom stoji zgradba Vaupotičevih, ki bi se z nadaljnjim plazenjem lahko sesula v dolino. Del prizadetega terena so sicer označili s trakom, vendar je vožnja po njem zelo tvegana: „Da se zdaj lotimo nekega pavšalnega utrjevanja terena pod cesto, ki ga je že odnesla voda, nima smisla, saj je „luknja" prevelika in bi kaj takega pomenilo le zapraviti precej občinskega denarja za nič. Zato želimo slišati mnenje, kako dolgoročno
rešiti to težavo, jasno da s čim-manj sredstvi, vendar pametno porabljenimi."
Cestni plazovi so že zahtevali življenja ...
Stanislav Škrabl je po ogledu plazu, ki v teh dneh ogroža že cesto, ležečo nekaj metrov nižje, ugotovil, da ne gre za hudo globok gibljiv teren in da se plaz lahko sanira z močno kamnito zložbo kot opornim zidom, postavljenim in utrjenim na trdno podlago pod zgornjim slojem zemlje: „ To je, upoštevajoč okolje in tukajšnji teren, najboljša rešitev, ki ne bo zahtevala prevelikih sredstev, jasno pa je, da mora biti narejena kvalitetno!" Ob tem je Škrabl med ogledom cest opozoril še na mnogo kje nepravilno nagnjena cestišča in posledično temu mulde za odvodnjavanje, ki so urejene na napačnih straneh: „To je sicer znana težava haloških cest, posledica tega pa je dejstvo, da se voda steka preko cestišč in pod njimi, pozimi zmrzuje, to pa potem povzroča pokanje asfaltne prevleke in njeno hitro uničevanje."
V Podlehnku so zaenkrat evidentirali petnajst večjih plazov, ki ogrožajo ceste; ob omenjenem sta precej kritična še dva na cesti v Gorco, pa na cesti v Mezincih in v Rodni vrh: „Sicer je tega veliko; nekateri plazovi so vidni, drugi se šele nakazujejo in pričakovati je, da bodo začeli drseti v kratkem ali po prvem večjem neurju, gotovo pa pomladi. Takšne primere bi bilo dobro sanirati že zdaj, v začetni fazi," je menil Maučič, s tem pa sta se strinjala tudi Škrablova, ki sta za manjše in manj nevarne plazove predlagala tudi relativno poceni in dobro sanacijo z železniškimi tiri, vgrajenimi v betonske temelje. Primer tako rešenega cestnega plazu v Podlehniku je bil viden prav tako nekoliko dalje na taisti cesti na Vranušek oziroma Sedlašek. Žal je zaradi plazu spodjeden teren pod asfaltno cesto na tem mestu pred nekaj leti povzročil hudo nesrečo gasilskega avtomobila, ki je hitel na pomoč v bližini goreči
Napoved vremena za Slovenijo
Grudna suh veter piska, poleti suša pritiska.
Najhujši plaz, ki je že dodobra spodjedel cesto in grozi, da bo ob nadaljnjem plazenju zemlje sesul še Vaupotičevo hišo, je na cesti na Sedlašek.
domačiji; voznik je namreč nekoliko preveč zavozil na rob asfalta, teren se je udrl in avto je zgrmel v prepad, pri tem pa je umrl eden od gasilcev. „Zaradi takih tragedij so cestni plazovi zelo nevarni, tudi če na prvi pogled ne izgledajo tako. In zato je nujno, da se s celovitim in strokovno pripravljenim projektom lotimo njihove sanacije."
Za vse plazove okrog 200 milijonov tolarjev ?!
Škrabl je do začetka sanacije plazov svetoval, da naj se nevarnejši odseki cest obvezno in nujno označijo z opozorilnimi oznakami in prometnimi tablami, kjer je to potrebno: Tako bodo ljudje vsaj opozorjeni, da morajo na takih točkah voziti zelo previdno!"
Škrablova bosta v naslednjih dneh, po dogovoru z županom, že pripravila projekt sanacije plazov z geotehnič-nim poročilom in projektantskim predračunom, kar bo osnova za planiranje sredstev v občinskem proračunu, hkra-
ti pa tudi osnova za pripravo dokumentacije za pridobitev državnega sofinanciranja. To pa bo seveda naloga župana Maučiča, ki pravi, da se bo na vsak način potrudil pridobiti vsaj nekaj denarja iz državne blagajne za namen sanacije cestnih plazov. „Koliko bi znalo stati popravilo vseh plazov na cestah v občini, bi zdaj težko ocenil, verjetno pa bi se cifra znala gibati tudi tam okrog 200 milijonov tolarjev. To pa je, upoštevajoč stanje pri nas in naš proračun, toliko denarja, da o tem ne moremo realno niti sanjati, zato je nujno, da se pridobijo sredstva iz državne blagajne. Zato moramo letos narediti celovit posnetek stanja na terenu, dela pa bi se morala začeti naslednje leto!"
SM
^irssntKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
P^AVna^ V prometni
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 tel'I^.SÎ 080 1 3 14
Danes bo v vzhodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni in deloma osrednji ter južni Sloveniji bo občasno deževalo. Spet se bo okrepil jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj C.
V soboto bo oblačno s padavinami. Meja sneženja bo na okoli 1600 m nadmorske višine. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V noči na nedeljo se bo ohladilo, meja sneženja se bo spustila na okoli 700 metrov nadmorske višine. V nedeljo popoldne bodo padavine ponehale in predvsem v zahodni Sloveniji se bo delno razjasnilo.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
SiU
Štuki 26a líSmsrGraJw
Bošt|aiAmiis.p. Tél.: 02 787-86-70, 041 716-251
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORILE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Upravo in trgovino smo preselili v industrijsko cono - Puhova ulica 15!
Tel:+ 386 (0)2 78 79 610 Fax:+ 386 (0)2 78 79 615
e-pošta: info@tehcenter.si spletna stran: www.tehcenter.si
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
ê	Jeklene konstrukcije in industrijske armature
ê	Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
ê	Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
ê	Oprema in deli za železarne
ê	Izdelava orodij in priprav
ê	Izdelava zobnikov in reduktorjev
ê	Izdelava valjev in gredi
ê	Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod
ê	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
ê	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
TRGOVINA
ê	Črna in barvna metalurgija ê Varilni material in varilna tehnika
ê	Električno orodje ê Pnevmatsko orodje
ê	Ročno orodje ê Rezilno orodje
ê	Merilno orodje ê Stroji in naprave
ê	Vijačni material in okovje
ê	Ležaji ê Verige in bremenske vrvi
Crna kronika
Policisti nadzirali parkiranje
V soboto, 2. decembra, med 8. do 14. uro so policisti PU Maribor izvedli poostren nadzor cestnega prometa, v katerem so ugotavljali kršitve, povezane z nepravilnim parkiranjem motornih vozil, zlasti na parkirnih prostorih za invalide. Ugotovili so 71 kršitev zaradi nepravilnega parkiranja, zaradi česar so 58 kršiteljem izrekli globo, 13 voznikov pa so opozorili.
Prihaja obdobje pokanja
Policija že več let intenzivno izvaja aktivnosti, ki so usmerjene v preprečevanje negativnih posledic pri uporabi pirotehničnih izdelkov. Kljub številnim aktivnostim in splošni oceni o zmanjšanju zlorab uporabe pirotehničnih izdelkov pa z doseženim stanjem še niso zadovoljni. Posebej želimo poudariti, da je uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde), dovoljena le v času med 26. decembrom in 2. januarjem, vendar pa tudi v tem času ni dovoljena v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Prodaja navedenih izdelkov lahko poteka med 19. in 31. decembrom. Mladoletnikom do 15. leta starosti sta dovoljena prodaja in uporaba le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba je dovoljena le v skladu z navodili proizvajalca, prepovedana pa je predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih ter njihova lastna izdelava ali izdelava zmesi.
Zasegli mamila
Kriminalisti SKP PU Maribor in policisti PP Podlehnik so 2. decembra okoli 9. ure na cesti Hajdina-Gruškovje ustavili in kontrolirali 34-letnega voznika osebnega avtomobila, doma iz okolice Žalca. Med postopkom so za so-voznikovim sedežem našli v nosilni PVC vrečki dve prozorni vrečki, v katerih so bili posušeni rastlinski delci, ki so po vonju in videzu ustrezali prepovedani drogi konoplji, in sicer bruto okoli 250 g. Zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, sta mu bili PVC vrečki z vsebino zaseženi. Osumljencu so policisti odvzeli prostost, kasneje pa opravili še hišno preiskavo na naslovu bivanja. Pri preiskavi so kriminalisti zasegli predmete, za katere je podan sum, da gre za prepovedano drogo konopljo. Zoper 34-letne-ga moškega bodo podali kazensko ovadbo na ODT Ptuj.
Foto: SM