Poštnina plaćana v aofovmi. Leto LXX|I., št. 18$ a LSublJana, četrtek fy. SLOfENS izha,a vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. //J.nserati do 80petit vrsta Din 2. do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Dini 3. večji inserati petit vrsta Din 4g-% Popust po dogovoru, inseratni davek po5ebe|. // „Slovenski Norod vel(a mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.— 0 Rokopisi se ne vracaio. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafiiM ufica d«¥. 5 Telefon.- 31-22, 31-23, 31-H 31-25 ta 31*31 Podružnice: MARIBOR, Grajski tra H. 7 f NOVO MESTO, Uubnamfca cc_ telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredniitvo: StrossiiKJ/ertevq unca 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 f SLOVENJ GRADEC, Stotnikov tog S /7 Poitna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Presekani manevri in senzacije: Položai v Evropi se ni prav nič spremenil Uradna izjava angleške vlade: Solnograiki sestanek in Btarckhardtovi prav nič vplivali na stališče mirovne fronte, ki je trdno odločena, razgovori s Hitlerjem niso London, 17. avgusta, br. Angleška vlada je snoči l uradnim komunikejem presekala vsa ugibanja in kombinacije okrog soinogra5kega sestanka in razgovora satanskega komisarja Društva narodov Burckhardta s kancelarjem Hitlerjem. V svojem komunikeju ugotavlja, da se mednarodni položaj ni v ničemer spreme-mL Solnograiki sestanek ni dal nt kake pohode za mirno reševanje obstoječih sporov in predstavlja le interni posvet osi Rim-Berlin. Burckhardta pa je povabil v Bercbtesgaden kancelar Hitler. Njun razgovor je bil prav za prav docela zasebnega značaja. Kot komisar Društva narodov v Gdansku je prof. Burckhardt posredovalec mod sdanskim senatom in poljsko vlado in v tem svojstvu ga je konzultiral Hitler v docela lokalnih gdanskih zadevah. Burckhardt niti ni imel kakega drugega pooblastila niti ni mogel prevzeti kake posebne misije. Angleško vlado pa je obvestil o tem svojem razgovoru zaradi tega, ker ie Anglija članica odbora trojice Društva narodov za gdanske zadeve. Docela netočne so vesti, da bi bil prof. Burckhardt dobil od Hitlerja kak načrt 6 prošnjo, da ga sporoči angleški in francoski vladi. Komunike končno ugotavlja, da igra gdansko vprašanje v sedanjem mednarodnem položaju samo podrejeno vlojjo v zahtevah, ki jih postavljata nemška in italijanska vlada. Londonski listi v zvezi s tem komunikejem ugotavljajo, da je bil insceniran zopet nov manever v že par mesecev trajajoči živčni vojni* z namenom, da se izzove razdor in nezaupanje med Poljsko in zapadnima velesilama Angleška in francoska vlada sta ponovno kategorično zagotovili poljski vladi, da bosta brezpogojno izvršili svoje obveznosti in priskočili Poljski na pomoč v primeru vsakega direktnega ali indirektnega napada na neodvisnost Poljske in ogražanje njenih interesov. »Times«, ki veljajo za glasilo ministrskega predsednika Chamberlaina, objavljajo v zvezi s tem dolg uvodnik, v katerem ugotavljajo, da so pogrešni vsi računi na nadaljno popustljivost Anglije. Monakovska politika .ie za vselej likvidirana. Nad nasiljem mora zmagati pravica. Ce želita Nemčija in Italija mimo poravnavo, se morata predvsem odreči svojemu novemu načelu »življenskegra prostora«, ukiniti vojaške, ukrepe in priznati vsem narodom, zlasti Cehom pravico samoodločbe. Sele potem bi bilo možno govoriti o razorožitvi, o novi razdelitvi sirovin in o zopetni vključitvi totalitarnih držav v sistem svobodne svetovne trgovine. BerUn. 17. avg. br Nemški tisk je včeraj očitno pr» navodilu z merodajne strani ostavi] napad«3 na Poljsko. Splošno se ie mislilo, da je to Drva posledica solnogra-škega sestanka. Danes db so se pojavili v npmskih listih še ostrejši napadi na Poljsko. Listi objavljajo večkolonska poročila o baje nevzdržnih razmerah na Poljskem in o preganjanju Nemcev. Ce tudi se prav tako nadaljuje tudi krt-Mka zapadnih velesil, je vendarle opažati znatno milejši ton in boli realno presojanje položaja. V berlinskih diplomatskih krogih sklepajo iz raznih drugih znakov, da bi bila Nemčija pripravljena pričeti po- gajanja. Zanimivo pa je, da glasilo gdan-skib narodnih socialistov »Danziger Vor-posten« že v naprej odklanja vsak kom* m is in zahteva brezpogojno priključitev G danska Nemčiji. V Berlinu še vedno upajo na popuščanje Anglije. Obenem pa so prepričani, da mora priti neizogibno do vojne, če bi se ta nemška pričakovanja ne uresničila. Kar se tiče Italije, so v Berlinu mnenja« da bo šla z Nemčijo, ker mislijo, da more le na ta način doseči uresničenje svojih zahtev. Novim vestem o bližnjem sestanku Hitlerja z Mussolinijem pripisujejo zategadel večji pomen, ker potrjujejo vtis, da v Solnogradu še ni bilo vse končano. Enodušna volja Anglije: odpor proti nasilju London, 17. avg. br. Minister za letalstvo Kingslev VVood je imel v Birnaing-hamu govor, v katerem je naglasil, da lati-ko Anglija mirno gleda v bodočnost. Moč Anglije stalno narašča in angleški narod je danes bolj složen kot je bil kdaj poprej. Izkušnje zadnjih let so nas naučile, je dejal med drugim, da je naš prispevek za ohranitev in obrambo miru tem večji, čim večja jc naša pripravljenost, čim odločnejša je naša volja, da se zoper-stavimo vsakemu nasilju. To pa je danes enodušna volja vsega angleškega naroda. 2 milijona prostovoljcev dosedaj v Angliji London. 17. avg. br. Pretekli teden se je prijavilo nadaljnih 24.000 prostovoljcev za vojaško službo in za civilno obrambo. Skupno je dosedaj prijavljenih že nad 2 milijona prostovoljcev, a še vedno Prihajajo nove prijave. V svrho sestave točnega vojaškega registra bo v kratkem izvedeno posebno ljudsko štetje. V to svrho je že določenih 65.000 števnih okrajev. Vse tiskovine so že pripravljene. Prostovoljno sta se javila za vojaško službo v primeru vojne med drugimi tudi bivši zunanji minister Antonv Eden in bivši vojni minister Duff Cooper. nrvi kot major pe-šadi je. drugi kot topničarski. kapetan. Obramba vzhodnega Sredozemlja zagotovljena Carigrad. 17. avg. br. Predsednik turške republike Ismet Ineni se je danes v spremstvu člana vlade odpeljal v Traki-,jo, kjer bo prisostvoval velikim vojaškim manevrom. V Dardanelah so sedaj že dokončno nameščeni obrambni topovi, izdani pa so rudi že vsi ukrepi za obrambo vzhodnega dela Sredozemskega morja. Vsi ti ukrepi so v skladu z angleško-turško deklaracijo, da bosta Anglija in Turčija v primeru napada, ki bi dovedel do vojne v Sredozemskem morju, najtesneje sodelovali in se medsebojno v vsakem pogledu podpirali. Nemško-italijanski načrt S posredovanjem Vatikana naj bi se spet sestala konferenca štirih velesil, da ugodi zahtevam Rima in Berlina - V Parizu in Londonu odklanjajo Pariz, 11. avgusta, e V pariških političnih krogih doznavajo, da je načrt, držav osi Rim - Berlin za rešitev sedanje situacij naslednji: Posrednim potom bi državi osi Rim -Berlin predlagali 30-dnevno premirje. V *«n času naj bi ne bilo nobene akcije, temveč bi se sestala konferenca Anglije, Francije, Italije in Nemčije, ki naj bi rešila vprašanje G danska, vprašanje i tali-.lanskih zahtev v Tuni*u in še nekatera druga odprta vprašanja v smislu zahtev držav osi Rim-Berlin. Nato bi se pričeli razgovori o splošni pomiritvi Evrope. Glede posredovalcev za to akcijo obstojata dve verziji: Na eni strani naj bi bil to ameriški delegat Fish, ki sodeluje na zasedanju Interparlamentarne unije v Oslu, drugi pa trdijo, da bi pobudo za sklicanje take konference na r^ošnjo Mus-aOHnija prevzel Vatikan. V Parizu pa naglasa j o, da niti Francija, «rti Anglija nista razpoloženi, da kreneta na to pot. Obe velesili imata določene obveznosti do Poljske, poleg tega pa bi imela taka konferenca zelo nepovoljne posledice za razgovore v Moskvi. O tem piše snočnji oficiozni »Tempa«: Tako imenovani načrt o ponudbi, ki ste ca formulirali državi osi Rim-Berlin, ie nenavadno podoben drugemu Monakovu, m kale, da je bil poveden Američanu H»- miltonu Fishu. članu Interparlamentarne unije in delegatu Zedinjenih držav, ki je nedavno obiskal nemškega zunanjega ministra Ribbentropa blizu Salzburga. Fish je nato z zasebnim letalom tega diplomata odlete] v Oslo. Več dni so se v Londonu širili glasovi, da bosta Italija in Nemčija skušali dobiti pristanek p rezidenta Roo-sevelta ali kake druge vodilne osebe za svoj predlog, naposled sta si na izbrali Fisha za svoj načrt. Ta načrt je bil hkrati objavljen v Oslu in ga je zabeležila tudi neka ameriška agencija v Rimu. češ da sta totalitarni državi ponudili premirje za 30 dni, kakor da se nahajamo že v vojni in da želita, da se sestane konferenca štirih velesil, ki naj reši gdansko vprašanje in še neka druga vprašanja, nanašajoča se na zahteve Italije glede Tunisa in Dri-butija. Hkrati naj bi se rešilo tudi vprašanje TransjordanUe in južne Slovaške itd. Ko bi bil na ta način mir zavarovan, bi se pristopilo k splošnim mirovnim pogajanjem, ki bi obsegala vprašanje kolonij in dragih sprememb meja v korist Rajna in Italije. Obenem pa spremljata Rim in Berlin svojo ponudbo z grožnja, da bi bila vojna neizogibna, če se odkloni ta načrt in da pade vsa odgovornost na države, ki ne bi hotele sprejeti italijanske-nemških predlogov. Dokaz, da niti Ribbentrop, niti Ciano nimata preveč zaupanja v uspeh teh predlogov, je dejstvo, da sama nista smela predložiti tega načrta, temveč sta ga skušala spraviti pod okrilje Vsi francoski in angleški listi v Italiji zabranjeni Rim, 17. avg. br. Od francoskih in angleških listov bosta pripuičena odslej v Italiji samo pariški »Temps« in londonski Times-. Tudi ta dva lista se bosta smela v Italiji prodajati le tedaj, če ne bosta objavljala neugodnih poročil o Italiji in Nemčiji. Vsi drugi angleški in francoski listi so odslej v Italiji prepovedani Nem&ko-poljska meja zaprta v vsej Gornji sleziji Ker so N«d zaprl* mefo in prekinili vse zveze, so to storili tudi Pollaki Varšava, 17. avgusta. AA. Reuter: Te dni so Poljaki zaprli prehode na vsej meji Gornje Slesije, ker so Nemei poprej zaprli mejo pri Ribniku. Ti poljski varnostni ukrepi bodo ostali v veljavi vse dotlej, dokler Nemčija ne pojasni, zakaj je zaprla mejo pri Ribniku, ali pa doaler tega ukrepa ne razveljavi. Varšava, 17. avgusta, e. V zvezi z najnovejšim incidentom, pri katerem ie bil poljski obmejni stražnik ubit na poljskem ozemlju od treh gdanskih obmejnih stražnikov, sta se včeraj sestala predsednik gdanskega senata Greiser in poljski komisar v Gdansku Chodacki. Po konferenci je Chodacki z letalom odpotoval v Varšavo, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Bečkom. Poleg uboja poljskega vojaka, pa se je položaj izredno poostril zaradi nenadna odredbe nemških oblasti, da se od 15. t. m. dalje popolnoma zapro mejni prehodi ▼ severni Šleziji. Prekinjene so tudi vse telefonske in brzojavne zveze. Poleg toga so vsem Poljskom v Gornji Sleziji odvzeti potni listi. Glede na to je poljski vojni minister odredil popolnoma enake ukrepe. V poljskih krogih domnevajo, da so Nemci zaprli zaradi tega. da bi prikrili svoje voia-ške priprave na meji. Po vesteh poljskih listov je v zadnjem času opažati velike premikanje nemške vojske proti meji. Pospešeno se dovršuje avtomobilska cesta Berlin — Vratislava. Po istih vesteh se pospešujejo tudi gradbena dela cest, vodećih skozi protektorat. V prvi vrsti se gradi avtostrada proti madžarski meji in več strateških cest skozi Slovaško. Nemška poročila . Katovice, 17. avgusta. A A. DNB. Iz vseh krajev vzhodne Gornje Slezije poročajo o aretacijah Nemcev pretekli ponedeljek, torek in sredo. Število aretirancev cenijo na 150 do 400 oseb Gre predvsem za voditelje raznih nemških organizacij, upravnih odborov in drugih prvakov nem- ških organizacij. Lokale mnogih nemških organizacij so zaprli in zapečatili. V vseh uredništvih listov, ki izhajajo na vzhodnem Gornjem Sleskem. so izvršili preiskave. Ti ukrepi so zelo razburili in so se mnogi Nemci zatekli v gozdove Iz verodostojnih virov se je izvedelo, da so člani zveze poljskih revolucionarjev dobili orožje. Zato je treba pričakovati val oroti-nemškega terorja. Vse telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Iz Trnovic poročajo, da so na Srednje Poljskem aretirali 450 Nemcev obeh spolov in vseh starosti. Aretacije se vrše tudi v vzhodni Gornji Sleziji, ker so aretirane! skušali zbežati na nemška tla. da se rešijo pred poljskim terorjem. Mnogo Nemcev so s silo odvedli v vzhodno Galicijo in jih tja poslali na prisilno delo. Zarota proti zlotu Varšava, 1avgusta, b. Poljske oblasti so začele ostro akcijo proti propagandi, katere namen je vzbuditi v ljudskih množicah poplah in nezaupanje v poljski denar. Izvršile so številne preiskave v raznih nepoljskih tvornicah in trgovinah v poznanjskem okrožju ter odkrile pri tem pravcato zaroto proti poljskemu zlotu. Aretirale so mnoge sumljive elemente, pri katerih so našle večje vsote denarja, ki se je na skrivaj tihotapil v inozemstvo. Posebno na veliko se je v zadnjem času tihotapilo v inozemstvo poljsko srebro. Srebrni denar je v zadnjih tednih skoraj popolnoma izginil iz prometa, ker so ga razni elementi v tuji službi pokupovali povsod. Zanimivo je, da se nekatere tuje radijske postaje najavile pomanjkanje srebrnega denarja na Poljskem, še preden se je to pojavilo, kar dokazuje, da je bila akcija sistematično organizirana z namenom, da bi se omajalo zaupanje poljskega naroda v lastno valuto. Policija, ki je sedaj odkrila niti te organizacije, je na delu na vsem poljskem ozemlju, da iztakne vse, ki so se bavili s takimi posli. Uspelo ji je že aretirati veČino kolovodij te svojevrstne propagande proti poljski državi. Bliža se doba največje napetosti Po sodbi berlinskih krogov bo evropska kriza dosegla vrhunec za časa niirnberškega kongresa Varšava. 17. avgusta, e. Dopisnik »Ga-zette Polske« javlja iz Berlina, da tam prevladuje mnenje, da bodo v teku naslednjih treh tednov poljsko-nemški odnošaji dosegli kulminacijsko točke napetosti in da bo sedanja živčna vojna za časa kongresa stranke v Mimbergu dosegla svoj višek. Po poročilu »Gazette Polske« pa v Berlinu ne verjamejo, da bi pred kongresom v Niirnbergu prišlo do kakih dramatičnih dogodkov. Sodijo, da se Hitler o priliki proslave pri Tannenbergu ne bo dotaknil mednarodnih problemov. V vsakem primeru pa v Varšavi prevladuje mnenje, da bo v teku prihodnjih treh tednov Evropa preživljala eno najtežjih kriz. „če pride do vojne, bo našla angleški nsrod dobro pripravljen" Izjava biviega ministrskega predsednika Bald-vina — »Gre za svobodo vsega Človeškega roda44 NfH Vork. 16. avg AA Reuter: Na svečanem banketu, ki je bil prirejen na čast udeležencem mc dnan>dnega kongresa za demokratično \v.cojo. ie imel govor bivši angleški ministrski pied.^ednik Bald\vin. Med drugim ie v svojem covoru dejal: Ce bi izbruhnila vojna, bi našla angleški narod dobro pripravljen in opremljen z materialnimi sredstvi za obrambo. Vojna bi angleški narod našla v takšnem razpoloženju, v katerem je vsak posameznik globoko prepričan, da bi ta vojna pomenila boj. od izida katerega bo odvisna svoboda vsega človeškega rodu. Ce hi do takšnega spopada prišlo, se mi Britanci zavedamo, da moramo do konca odigrati vlogo, ki nam jo tak spopad narekuje. Lord Bald-win* ie poudaril, da ie v težkih povojnih letih bil dalj časa na čelu vlade velike in demokratično urejene države in da zaradi tega lahko smatra, da si je pridobil bo- gate izkušnje, kar se tiče demokratske državne uprave v praksi. Prišel je do. prepričanja, da ie demokratični red najtežja in najodgovornejša oblika državne uprave. V totalitarnih državah stori vsak posamezni državljan enostavno to. kar se mu ukaže. Tam ni treba razmišljati o tem, koliko so umestni ti ali oni ukrepi, še manj pa je vsakemu posamezniku dano na razpolago, da bi izbiral in se odločil za eno aii drugo rešitev kakega vprašanja. Napredek in uspeh demokratično urejenih držav pa ie nasprotno odvisen od sposobnosti in pripravljenosti vsakega odraslega državljana, da razume in sprejme svoj delež odgovornosti za usodo državne skupnosti. Prepričani demokrati na svetu si morajo biti na jasnem, da demokratski ideji ne preti nevarnost od strani totalitarne fašistične ideologije in prav tako ne od komunistične. Kdo bo zmagal v novi vojni Samo tista, ki ima dovolj surovin Budimpešta. 17. avg. AA Ha vas. Pri svečanostih, ki jih prirejajo vsako leto v Tinaniju v spomin na Karla IV.. je član parlamenta grof Sigrej izjavil med drugim, da more v novi svetovni vojni računati na zmago samo drsava, ki obvlada morja. Taksna drsava namreč lahko polaga s sredstvi vsega sveta m a nami, ki sa neobhodno medtem ko jih Govornik je nato izjavil, da ho in končni svoj govor z seda mi: Madžarska vojska je blesteče i stala ogenj, in se ne more podrediti nobenemu drugemu sistemu, kakor samo uV> s temu, ki ga določijo Madžari sami. Budimpešta, 17. avg. AA. Štefani: Potrjuje se vest, da bo Daranyi odstopil kot predsednik parlamenta, češ da je Bjessff zdravstveno stanje slabo. Verjetno k da pride na njegovo mesto sedanji pra\ osod-ni minister Nuti, na njegovo mesto pride sedanji državni podtajnik v istem mine« strstvu, jwojcTehKorfant71 Varšava, 17. avg. Na varšavski kliniki je snoči na posledicah operacije preminil eden najuglednejših poljskih politikov hi borcev za svobodo poljskega naroda Woj-cieeh Korfanty. Zasedanje interp lamentarne unije Oslo, 17. avg. br. Po svečani otvoritvd zasedanja interparlamentarne unije, kateri je prisostvoval tudi kralj, je bila včeraj prva delovna seja. Ta seja je bila docela v znaku mednarodne napetosti. Vat govorniki so se bavili z mednarodnim položajem in naglašali potrebno strnitve vseh demokratskih sil v borbi proti nasilju, ki skuša obvladati ves svet. Prvi je govoril poljski delegat senator Dembsky, ki ie obširno orisal sedanji mednarodni položaj v zvezi z napetostjo med Poljsko in Nemčijo zaradi Gdanska, Pojasnil je zgodovinski razvoi in dokumenta rično podkrepil svoja izvajanja. Podčrtal je, da je Poljaki vsiljena borba za njeno neodvisnost. Poljska ne zahteva ničesar, ne pusti pa si z nasiljem kratiti svojih pravic. Njegova izvajanja so sprejeli zborovalci z dolgotrajnim pritrjevanjem in na ta način izrazili svoie samcat i je do Poljske. Angleški delegat lord Irwing ,e izpopolnil izvajanja Dembskega o mednarodnem, položaju in prav tako podčrtal odločnost demokratskih držav, da se z vsemi sredstvi postavijo v bran slehernemu nasilm» Jugoslovenski delegat Markovtč je v svojem govoru podčrtal, da je tudi ? u poslavlja privržena ideji demokracije ter pa srcu in duhu na strani Anglije in Francije, toda njen geografski položaj ji nujno narekuje, da vzdržuje prav tako dobra odnošaje tudi z državama osi Rim-Berlin* Jugoslavija se ne želi vmešavati v velika mednarodne spore in borbo med velesilami, vztraja pa na tem, da na obeh straneh spoštujejo njeno nevtralnost. V*akJ kršitvi te nevtralnosti se bo z vsemi sredstvi uprla. Ameriški delegat je opozarial na nevzdržne razmere v nekaterih državah .a med drugim predlagal, na i se interparlamentarna unija zavzame za to. da bodo nemške oblasti izpustile iz k on cen tra pivskega taborišča 12 čeških parlamentarcem, ki lih imajo zaprte že od marca meseca Danes se bo razprava o mednarodnem položaju nadalievala Kakor se zatrjuje, bo ob koncu razprave stavil ameriški delegat predlog, naj bi interparlamentarna unija dala pobudo za politično premirje ▼ Evropi, ki naj bi se izkoristilo za to. da se sestanejo zunanji ministri vseh evropskih držav in skušajo najti pota in načina, da se mirno rešijo vel spori. Mol fcres uics ni bil atentator na vlak Chicago, 17. avg br. V zvezi z atentatom na ekspresni vlak Chicago - San Franei« sco je policija aretirala v Renu 6 oseb. Id so osumljene, da so sodelovale pri tem atentata. Med njimi 1e bil rudi »mož oreg ušes*, ki so ga nekateri očividci onaziii ▼ bližini neposredno po nesreči Mož pa ie dokazal svojo nedolžnost in so ^ zoneg izpustil Pred dvema letoma ie ori neM železniški nesreči prišel ob nogo in je boje takrat prisegel, da se bo maščeval nad vsemi železnicami. Zato so domnevali, da je bil soudeležen tudi pri tem n ten tatu* Sedaj zsslednjelo oblasti še nekega dn> gega moža brez ušes. Število smrtnih žrter $e je povišalo na 26, ker so našli med ro> ševinami Se dve trupli. Ponesrečeni vlsnr je bil najbolj luksuzni vlak v vsej Aire-riki. Imel je poleg spalnega m jedi^ voza še bioskop. čitalnico, damski sal-bar, plesni salon in poseben razgledni S tem vlakom 5» se vorili skoraj izk!n>£-no le ameriški milijonarji. Po objavi *e-lezniške uprave je stal ta vlak brez lokomotive nad 2 milijona dolariev. Irski teroristi ie v ne mirujejo 17. avg. br. Na trgu sredi mesta je bflo v pretekli noči 9 ni Irskih teroristov razdejanih 40 tsvrma telefonskih govorilnic. Vse telefonske zveze se prekinili, aparate uničili, ceMce na Jelstisi raadejsH z eksplozijami, dehsim pa puigeM. IT. augusta. Dsugiatl TO. — ris 11-726, London 20.7236, Nesr 442-6*75 Bv-ueeij 75.20, Milan 23.30, stordam 237.90, Berttn 177.65 3.26. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, eefetefe, rt. avgusta l«tf. PoCtticni o&tornU Da ne bomo Iznenađeni! Sofijski »Mir* je te dni v članku »Svat pred svetovno vojno?* razpravljal o mednarodnem položaju in iznesel tala misli: »Vse kaže, da Človeški razum še nt našel praktične možnosti, da bi mogel na miren način rešiti sedanji svetovni konflikt. Zato tudi obstoja velika verjetnost, da krena svet na staro znano pott na pot krvavega razračunavanja. Tisti, ki misli drugače, samo kaže, da se boji pogledati stvarnosti v oci, a oni, ki vedo, da ne bodo mogli očuvati svoje nevtralnosti, se bodo morali pripraviti na vse. Ako je bito za večino ljudi teto 1914 iznenađenje, bodoči konflikt ne more za nikogar več biti presenečenje. Zato bodo imeli dobre izglede na uspeh samo oni, ki so politično in vojaško pripravljeni za vse slučaje. Vsakomur se vsiljuje vprašanje, stoji-li svet pred novo vojno? Da bo v novo vojno potegnjena ne samo Evropa, marveč ves svet, to je toliko, kakor gotovo. Ni seveda izključeno, da se odigrajo še dogodki, ki lahko preprečijo katastrofo, katere obrisi se že kažejo pred očmi zaskrbljenega človeštva, toda to je malo verjetno. Tisti, ki so pripravljeni na vse eventualnosti, delajo sedaj samo realno politiko Kdo se skriva pod št. 31857? Beograjska ugledna revija »Industrijski pregled* je objavila pod tem naslovom uvodnik, ki ga je v celoti ponatisnila tudi sarajevska »Jugoslovenska pošta*. Članek, v katerem se s prstom kaže na to, kako lahkomiselno nasedamo tujim trikom, se glasi: »Zgražamo se, ko vidimo, kako delujejo temne sile pri nas, in to javno, odkrito. Naivnost naših ljudi lahko postane usodna, a brezbrižnost in nemarnost katastrofalna. Ali hočete, da vam navedemo samo en primer? Evo ga! V velikih beograjskih listih je bil te dni objavljen tale oglas: »Kupujemo kompletne električne centrale v dobrem stanju in z modernim pogonom. Ponudbe s podrobnim tehničnim opisom, označbo fabrikata, starosti strojev in fotografijami pošljite na »Publicitas* d. d. Zagreb, Ilica it. 9, za številko 31.857*. In zgražamo se zopet, ko pomislimo, da se bodo našli naivni ljudje ali lahkomiselni spekulanti, ki se bodo odzvali temu anonimnemu pozivu in poslali opise in fotografije svojih elekttičnih central številki 31.857! Električne centrale so — energija, življenje, moč industrije, ki deluje za obrambo države! Kdor ima v rokah električne centrale, lahko vedno zavira delovanje te za državno obrambo neobhodne industrije. Kdor ima v rokah načrte in fotografije električnih central in njih strojev, lahko te naprave kvari, ruši in sabotira. In potem ni potrebna nobena druga špijonaža! ... Kdo je ta številka 31.857? Kdo se pod njo skriva? Kdo je ta finančnik, ki hoče kupovati, ki hoče pokupiti naše električne centrale, kjerkoli bi one bile in v kateremkoli kraju bi se one nahajale? Na čigav račun jih hoče on kupiti? Pa zakaj in v katero svrho? Radi špekulacije, dobiČka-ieljnosti? Tega ne verjamemo, ker se električne centrale ne kupujejo tako na slepo, kjerkoli bi one bile in v kateremkoli kraju države bi se one nahajale, ne glede na to, ali so donosne ali ne. Dobronamerno gotovo ne! Iz altruizma ali želje, da se vnese novo življenje in impuls v proces naše elektrifikacije, prav gotovo tudi ne! Zakaj potem? Jasno je: »Nekdo*, ki mu je ležeče na tem, da zbere na ta način čim več podatkov o naših električnih silah, ki so mu potrebni podatki o naših vodnih močeh, ta »nekdo* bi morda celo pokupil nase električne centrale in jih izkoriščal do usodnega trenutka, ko bi lahko onemogočil proizvajanje te življenjske sile naše industrije in naše obrambene pripravljenosti! Te dni je bilo objavljeno, da je bila nekemu gospodu iz Beograda — njegov poklic ni bil označen — podeljena koncesija za elektrifikacijo drinske kotline. Kolikor je nam znano, ne bo on sam izvršil tega ogromnega posla. Kdo potem stoji za njim? Res, te dni je bil izdelan načrt uredbe o elektrifikaciji, toda ... A mi se čudimo in zgražamo, da se lahko v našem tisku, pa naj bodo oglasne pristojbine še tako velike, objavljajo taki »rodoljubni* inserati. Zgražamo se, da pristojna mesta ostajajo ravnodušna nasproti takemu odkritemu in nedostojnemu postopanju in' dustrijske špijonaže! Zahtevamo strogo preiskavo v tej stvari, a mi sami smo tako preiskavo že tudi uvedli! Bojimo se namreč, da bi se za to številko 31.857 ne skrivali naši ljudje, ki odstopajo svoja imena za plačilo tujcen Čemu v inozemstvo? Revija »Narodna Odbrana*, glasilo istoimenske organizacije, je objavila prav umesten članek o naravnost zločinski razvadi gotovih naših državljanov, da odhajajo na letovanje v inozemstvo. Iz tega članka posnemamo: ».. .V zadnjem Času, zlasti tekoče leto odhaja vedno več naših ljudi v inozemstvo na odmor. Kakor da bi mi doma ne imeli vse polno prekrasnih krajev, ki se lahko povsem merijo z inostranskimi. Glede cen pa sploh ne govorimo. Pa kljub temu se neprestano veča število onih, ki odhajajo na oddih v tujino. Vzrokov za to je več. Nekateri odhajajo v inozemstvo zato, da tam študirajo in se priuče tujega jezika. Drugi gredo v inozemstvo v zdravilišča, kakršnih doma nimamo. Tem tega ne moremo zameriti. Toda večina naiih ljudi, ki odhajajo v inozemstvo, hodijo tja zaradi zabave ali na oddih. Te je treba najstrožje obsoditi!...« List nato navaja, da ae je Število onih naših državljanov, ki odhajajo v inozemstvo na zabavo aH oddih, od leta 1933 pa do leta 1938 skoraj podvojilo. Leta 1933 jih Je odšlo v tujino 68395, leta 1938 pa le 116.964. Ti so L 1933 v inozemstvu potrošili 150J800.000 din, leta 1938 pa že 282,400.000 din. Ako primerjamo, da so inozemski letoviščarji teta 1938 pri nas potrošili 384^00.000 din, vidimo, da amo bili lani v tujskem prometu aktivni samo še srn 101,600.000 din. Letos bomo v tem pogledu Se na slabšem. Ako pojde stvar tako naprej, bomo v nekaj letih glede tujskega prometa že pasivni. Spričo tega zahteva »Narodna Odbrana*, naj ae z vsemi sredstvi omeji odhajanje naših državljanov na letovanje v inozemstvo. To se lahko izvede s primarnim pooštrenjem davanih predpisov, kakor so to storila U vsa druge države. Gasilska razstava Ljubljana, 17. avgusta V zvezi z velikimi gasilskimi prireditvami v Ljubljani je prirejena tudi gasilska razstava. O nji trda, da je doslej najzanimivejša gasilska razstava prt nas. V resnici je zbranega mnogo zanimivega gradiva, zlasti v zgodovinskem dara razstave. Razstava je prirejena v gimnazijski telovadnici v Vegovi ulici. Prostor ne ustreza povsem, zlasti, ker je nekoliko pretesen. Zato tudi niso mogli razstaviti v dvorani vseh starinskih brizgaln, ki so razpostavljene po dvorišču. Razstava bi bila lahko izpopolnjena tudi v tem pogleda; tako je marsikdo na nji pogrešal znamenito ljubljansko parno brlzgalno, ki počiva Se delj časa v mestni baraki >Meksikl«, ob Bohoričevi ulici. Gasilska razstava zbuja posebno zanimanje; izreden obisk je bil zlasti te dni, ko so ljubljanske ulice preplavljale gasilske množice, vendar je tudi še zdaj tako dober, da so razstavo podajšali do kon;a tedna. Končana bo v nedeljo zvečer. — Na razstavi najde marsikdo mnogo zanimivega že zato, ker pri nas nimamo gasilskega muzeja in razne gasilske zgodovinske znamenitosti niso splošno pristopne. Sploh je pa težko potegniti črto med pravimi gasilskimi znamenitostmi in še vedno uporabnimi predmeti, kar velja zlasti za gasilske brizgalne. Tako vidimo razstavljene na prostem stare brizgalne, ki so še uporabne. Nekaj jih je celo naprodaj. Čete, ki si ne morejo nabaviti drage gasilske opreme, kupujejo takšne brizgalne. Rea prava znamenitost je pa ročna brizgalna, izdelana 1.1833 v Ljubljani pri Samassi. Imeli so jo v Nemškem Rovtu. Razstavljena je tudi parna brizgalna iz Celja, še vedno uporabna. Nova je bila že L 1897. V dvorani sta razstavljeni dve, še starejši ročni brlzgalnl. Najstarejša je že 250 let stara, in sicer iz Dupllc pri Kamniku. Ta brizgalna je še brez vetrnika in je zato brizgala sunkovito. Druga ročna brizgalna je bila izdelana v Ljubljani pred 186 leti. Obe ti brizgalni so morali tudi ročno prevažati. Razstava se deli v glavnem v 6 oddelkov. V prvem manjšem prostoru je reprezentančni oddelek, vendar zdaj ne učinkuje v resnici reprezentativno, zlasti še, ker ga ne krase več prapori. V njem je razstavljenih le nekaj slik, organizatorjev našega gasilstva, slika princa Tomislava In medalje. Glavni razstavni prostor je v sami telovadnici, predeljenl na več koj. Ob vhodu so ob stenah veliki zemljevidi, izdelani iz lesa precej dobro. Prikazujejo gasilsko organizacijo po državi in zlasti v naši banovini. TI zemljevidi so zelo veliki ter merijo po več m2. Prvi nam prikazuje, kako so opremljene naše gasilske edinlce s cevmi, motorkaml ter sploh z brlzgalnamL Tako imajo n. pr. prostovoljna gasilska društva v dravski banovini 237.703 m cevi in 1084-brizgaln. Na drugi karti vidimo, kako Je razpredena gasilska organizacija po dravski banovini, koliko je edinic. gasilskih domov, čet itd. Tretji zemljevid je posebno poučen, ker prikazuje moč našega gasilstva v primeri z drugimi banovinami. Absolutno največ šteje gasilcev gasilska zajednica savske banovine, In sicer 32.678, med tem ko jih šteje zajednica dravske banovine 32.029, toda relativno je največ gasilcev pri nas glede na stavilo prebivalstva. Gasilskih čet je v naši banovini 969, v savski 913. Manj razveseljiva je statistika požarov, ki Je tudi ponazorjena na posebnem zemljevidu. Kaze nam, da sta bila v zadnjih treh letih v dravski r.-anovml 2202 požara, skoraj polovica vseh požarov v državi. Toda upoštevati moramo, da Je statistika poiarov iz drugih banovin zelo nepopolna ter da tudi v drugih pokrajinah države najbrž nimajo nič manj požarov kakor pri nas. — K statističnemu oddelku moramo prišteti tudi posebno, manjšo razstavo gasilcev tovarn Kranjske industrijske družbe. Dalje Je treba omeniti še številne modele. Med občinstvom pa statistika ne budi posebnega zanimanja. Ljudje se najbolj zanimajo za slike starih požarov in največ zanimanja jc deležna zelo stara oljnata slika iz Hotedršice, ki prikazuje gašenje v starih časih, seveda nekoliko simbolično, s sliko sv. Florijana v ospredju. Atrakcija je pa tudi model vasi, ki kaže zelo nazorno, kako udar! strela v višje poslopje, v tem primeru v sv mik vaške cerkve, če ni strelovoda, električno napravo, ki ponazorja strelo, je dal razstavljalcem univ. prof. Ossna. Občinstvo bi bilo treba atesti opozoriti na oddelek, ki prikazuje varnostne ukrene pri požaru in pri letalskih napadih in kjer nas slike svare pred neprevidnostjo pri električnih napravah in ko izbruhne požar. Nazorno Je prikazana tudi nepravilna električna instalacija na lesenih stenah In kakšna bi morala biti, da bi nc prišlo do požara po kratkem stiku. V ta oddelek spadajo v naravnih modelih prikazane nepravilnosti, ki povzročajo požare, n. pr. pri površno zidanih dimnikih in požarnih zidovih ter kakšna je pravilna ureditev. Prikazano je tudi, da požar lahko nastane v seniku, če je spravljeno v nJem vlažno seno, in kar se dogaja pogosto, da ogenj povzroči cigareta, ko kadilec zaspi. Mnogo blaga je razstavljenega v oddelku Nabavi jalne zadruge Gasilske zajednice. Razstavljeni so skoraj vsi predmeti gasilske opreme, od gasilskih krojev, zastav, samarijanskega materiala do najmodernejših gasilnih aparatov, velikih in malih brizgam. Vidimo tudi maske, azbestne obleke in mnogo sanitetnega blaga. Gradivo v tem oddelku razstave je nekaterim obiskovalcem najbolj všeč, celo tako, da so nekatere reči vzeli seboj. Odnesli so že masko proti dimu, nekaj plncet in škarij, žepno električno luč itd. . . Paznik ne more nadzirati hkratu vsega razstavljenega gradiva ln priložnostni tatovi so precej predrzni. Gasilcem iz južnih pokrajin so bile všeč zlasti nekatere manjše, prenosne brizgalne, ki Jih izdelujejo slovenska podjetja. Razstava je imela zato tudi trgovski uspeh, čeprav je njen glavni namen, da prikaže predvsem le razvoj našega- gasilstva, njegovo zgodovino, naloge v sedanjosti ln nudi potreben pouk občinstvu, zlasti glede obrambe proti letalskim napadom. Da bi pa razstava dosegla ta namen v polni meri, bi bilo potrebno na nji stalno vodstvo, ker marsikaj za laika ni dovolj nazorno, pa tudi za vse gasilce same ne. Razstavo je organiziral razstavni odbor s predsednikom Srečkom šlehto. Pri ureditvi je sodeloval tudi arh. apinčič. Prezidava Narodnega gledališča odložena Narodnega gUdaniSi Mariborske in okoliške novice — Nova grobova. V splošni bolnici so umrli delavec Jožef Kozoderc, star 33 let, doma iz Ptujske gore, 221etna služkinja Jožefa Holer ln 351etna zasebnlca Helena Gigler. žalujočim naše globoko sožalje. _Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmar jeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu, tel. 20—05, ter Savo-stova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu, tel. 22—70. — Plavalni »olimpijski dan«. V nedeljo ob 15.30 bo priredil krajevni ottmpijsKi odbor v Mariboru s sodelovanjem Mariborskega plavalnega kluba plavalni olimpijski dan. Spored bo obsegal zanimive točke plavanja, ekshibicijo umetnih skokov z deske in stolpa ter waterpolo tekmo dveh izbranih moštev. Pri skokih bo sodeloval poleg garde skakačev MPK dolgoletni ju-goslovenski prvak in ohmpijec Branko Zl-herl, član SK Ilirije iz Ljubljane. Nedvomno bo Interesantna prireditev, ki bo nudila revijo plavalnega sporta v Mariboru, privabila na otok mnogo gledalcev, ki bodo s svojim obiskom obenem doprinesli svoj obolus v olimpijski fond, Iz katerega se črpajo sredstva za udeležbo naših državnih re prozen tan tov na olimpiadi v Helsinkih L 1940* — Iz gledališča. Danes so se pričele v Narodnem gledališču vaje za novo gleda, liško sezono, ki se prične kakor običajno s 1. oktobrom t. L — Obupanec Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah si je prereza! žile 281etui posestnik Martin K. Vzrok poekusenoga samomora je neozdravljiva bolezen. Martina K. so prepeljali v bolnico. — S skokom v Dravo se Je notei izog. niti aretaciji. Na Kozjaku so nekateri fantje kradli med is panjev. Otožnih! so mlade zlikovce zajeli. Med njimi Je bil tuđi mladenič, ki ae Je hotel rešiti pred aretacijo na ta način, da se Je na dravograjskem mostu vzpel preko ograje in ae vrgel v Dravo. Naključje pa Je hotelo, da Je priletel mladenič na plitvino, kjer je Obležal s težkimi poškodbami. Pri zaslišanju je dejal, da Je skočil zaradi tega v Dravo, ker si je hotel zaradi sramu končati življenje, — Rasne nesrečo. 643etni čevljarski mojster Mirko Rutnik iz Nove vasi ae Je preteklo nedeljo voaH na vrtfrjaku na raz-stavtfču Mariborskega tedna. Pri tem Js priletel vanj nek drugI moški m Je Rutnik dobil poškodbe na levi nogi. Oaz dva dni ga Je pričela noga tako boleti, da Ja moral iti v bolnico, — V Stražgojnclh Je padel 211etni puuust nitki srn Jožef Gteif tako nesrečno a kolesa, da ae Je zlomilo kolo in se mu je sprednji del kolesa narll v prsi. Vsega krvavega so prepeljali v mariborsko bolnico. — Posestniškemu sinu Jožefu Sramhi hl Podove Je izginila 150 din vredna suknja. — Pri Racah se je neki pea zakadil v delavca Joalpa Kmet-ca, ki ae Je peljal na kolesu. Pri padcu a kulaša Je dohtl Kmete© poškodbe na glavi m rokah. Za saajaataaam hude mrcine pola. vednjejo orcanJki. — Pri Mariji Snežni Js nastal prepir med domaOmt fanti, ki ae je končal a aploindzn pretepom. Sredi metala Ji blatil uiiiiatiillsl sta Mnfr berger, ki Je bil z nožem zaboden v Krambergerja so odpremih v bolnico, udeležence pretepa, 5 po številu, pa so orožniki ovadili mariborskemu državnemu to. žilstvu. — V Velki Je neznan tat odpeljal posestniku Štefanu Kronaveterju 1000 din vredno kolo. — Na Freakopenskl ulici Je pod železniškim podvozom, padla na tla tovarniška delavka Curman, stanujoča v Jezdarski ulici 8, ko se Je peljala na kolesu. V tem trenutku Je privozil na kolesu mesarski vajenec Stanko Kos, ki Je za vozil naravnost v Gurmanovo. ležečo na tleh. Cunnanova je dobila poškodbe na glavi in nogah. — Na Pobreskl cesti Je obležal na tleh kamnosek Herman Rozman s Pobrež j a, ki se je vozil na motornem kolesu. Rozman ima poškodbe na glavi ln rokah. Re. sevalci so ga odprem ili v bolnico. — S stavbnega odra na dvorišču mariborskega gradu je padel 271etni zidar Alojz Ra-doHČ, stanujoč na Vodnikovem trgu 3. Padel Je 2 m globoko in obležal nezavesten a pošlcoduairđ na glavi. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. — Dobrota Je sirota. Mirko Kalan iz Studencev, Prečna S, Je prijavil orožnikom, da Je posodil svoje novo dvokolo nekemu Maksu Koražiju. ki ga pa m več vrnil. Orožniki so Koraži jo lislertffl Pri zastiaanju Je izjavil, da je kolo, vredno okoti 1000 din, prodal nekemu zidarju za 400 dm. Zadeva bo imela svoje odmeve pri sodišču. — Nenavadna nesreča ae Je pripetila na tezenskem letališču. 281etni mehanik za. grebškega Aerokluba Valter Kehna je spravil letalo v pogon. Najbrže ni pravočasno odskočfl in ga Je propeler udaril s tako sik) po glavi, da je obležal v mlaki krvi. Tgf#y»% so odpremfli v mariborsko bolnico. — Krvave sadov ščlne. V Dogoaah je nanuli v prepiru 181etni Albert K. na Emila Toplaka ter ga z nožem zabodel v pleča m vrat. — Na cesti med Poljčanami in Slovensko Bistrico Je neki Karel Kaukler napadel Slletnega kolesarskega pomočnika Franca Rapa iz Laporje ter ga z bi-čevnikom tako premikaatil, da je dobil po vsem telesu hude poškodbe. Toplaka in Rapa so odpremfli v mariborsko bolnico. — Strela Je udarila v Wosk lakHoan trafike na Kralja Petra trgu. Razbila Je ogledalo in električni števec Hujše neare. če ni bDo. Jakličeva ima zaradi tega okoli 500 din škode. — U RaavanJa, Naša sokolska četa bo imela v nedeljo 20. avgusta svoj letni te. lovadni nastop z otvoritvijo letnega telo-vadsKa, Naše Razvanje Je lepa iztetna točka. Prepričani smo, da nas bo v nedeljo posedlo mnogo Mariborčanov ter okoličanov. — Po neeelleiie Jo Je »kupila. V neki gostimi na Tesnem Je nastal med gosti pretep. Po zraku so frčali kozarci in steklenice. Neki kozarec Je pri tem priletel 241etni Štefaniji SinkoviČ z Metelkove ulice s tako silo v glavo, da se Je Sinkovičeva zgrudua na tla in je obležala a hudunl poškodbami na glavi. Reševalci so SJnkovi-čevo odpremih v bolnico. Za pretepače sedaj Maribor, 17. avgusta Je nase Narodno gledališče zopet osivelo. Pričele so se vaje za novo sezono, niso pa še pričeli napovedane prezidave poslopja uprave Narodnega g-ledaliAca v Slovenski ulici. Podoba je. da so prezidavo odložili na prihodnje poletje. Ob koncu pretekle gledališke sezone se je gledališka uprava zelo podvizala z zaključkom, ker so s gotovostjo računali, da bo prišla takoj po zaključku na vrsto že toliko let pričakovana preureditev glavnega poslopja v zvezi z nadzidavo pritlične stavbe v Slovenski ulici, kjer so prostori gledališke uprave hi dnevne gledališke blagajne. Da se topot tudi javnost na lastne oči prepriča o obstoječi dobri nameri, so na nasprotno stran ceste napeljali že v juniju ogromno množino stare opeke, s katero naj bi se izvršila nadzidava omenjene stavbe, kjer naj bi bili novi prostori gledališke uprave, arhiva in posebna dvorana za pevske vaje. ker je dosedanja dvorana dodeljena študijski knjižnici. Sedaj smo na pragu gledališke o kakšni prezidavi pa ni duha ne Zanimivo bi bilo ugotoviti, kje je ta ne-všečna zadeva prav za prav obtičala. Tudi za lajika je namreč jasno, da ne more biti to delo končano do otvoritve nove gledališke sezone, čeprav bi sedaj z njim takoj pričeli. Obžalovati je. da se prezidava ni izvršila. Mariborska javnost, zlasti ona, ki je gledališču naklonjena, je sprejela vest o odložitvi prezidave ter nadzidave s pikrimi opazkami. Ob tej pKliki se znova poraja vprašanje čim temeljitejše obnove vsega gledališkega poslopja. Pri tem se poživlja spomin na svojecasno posrečeno zamisel obnove in preureditve, ki jo je sprožil tedanji operni mojster našega Narodnega gledališča g. Mitrovič. Delo našega Tiarlbor-Fkega gledališča zasluži, da posvečamo temu načrtu čim večjo pažnio ter zanimanje. Obmejnim Rušam meščansko šolo Nova šola bi bila važna pridobitev za Dravsko dolino v prosvetnem in narodito-kulturnem pogledu Maribor, 16. avgusta O priliki letošnje banovinske skupščine slovenskega učiteljstva, organiziranega v dravski sekciji JTJU v Ljubljani, je odsek za obmejno in manjšinsko šolstvo razmotri val tudi položaj meščanskega šolstva v naši Dravski dolini. Ugotovil je, da so v tem delu Podravja meščansko-šolskl oko-JsM preobsežni. Zato je bil sprejet predlog za posredovanje pri pristojnih čini-teljih, da se naj alovenjgraški meščansko-šolskl okoliš raztegne še na občine Gu-štanj, Vuzenlco in Pako, ker so od meščanskih šol v Mariboru in Mežici preveč oddaljene. Pri tem pa smo popolnoma pozabili na naše Ruše, ki so v obrtnem, industrijskem, kmetijskem in narodno kulturnem pogledu zelo razvite. Ruše imajo danes sodobno zgrajeno narodno šolo z otroškim vrtcem ter z obrtno nadaljevalno šolo. Frekvenca v vseh teh šolah je zelo visoka. 2e pred dvema stoletjema so imele naše starodavne Ruše svoje višje šole, danes, ko predstavljajo močno industrijsko središče v našem zapadnem Podravju, pa so glede oskrbe s šolstvom na stopnji običajne vasi. Le zaradi primerjanja navajam, da imajo na primer meščansko šolo v Gornji Radgoni, Vojniku itd. Sedaj dajejo Ruše mariborskim meščanskim šolam povprečno 25 do 30 učencev, često še več, nedvomno pa bi zmogle same dva do trikrat toliko učencev, če bd bile sedež meščanske Šole. Še več bi jih dala ruška okolica. Število učencev ne more delati torej nobenih pomislekov. Tudi vprašanje šolskih prostorov bi bdio vsaj za nekaj let ugodno rešeno. Po zgraditvi impozantne ga novega poslopja narodne šole je ostalo prazno staro šolsko poslopje, v katerem so še 4 uporabljive razredne sobe. Vsaj za nekaj let bi nudila ta zgradba dovolj prostora za meščansko šolo. Kdor pa pozna razumevanje ruških krogov za razvoj šolstva in nacionalno kulturni napredek je trdno prepričan, da bode prej ali slej žrtvovali poleg države in banovine znatne prispevke za zgraditev dostojnega meščansko šolskega poslopja. Če hi hi2c tako potrebno. Dan na dan čujemo tudi o velikem številu brezposelnih učiteljev in profesorjev. Poznam interesente, ki bi celo želeli priti iz velemestne okoliške meščanske sole na meščansko šolo v Ruše. Torej n. pomislekov tudi glede učnega osebja ter glede njihove preskrbe s stanovanjem in hrano. Ni pa treba še posebej navajati velike važnosti, ki bi si jo pridobile Ruše in z njim vred vsa Dravska dolina v prosvetnem in narodno kulturnem pogledu, če bd dobile meščansko šolo. Naš narodno zavedni mali Beograd meščansko šolo v polni meri potrebuje ln tudi z-v^nSi. - Ob-mejski. Sokolska misel na Dravskem polju Jubilejno sokolsko slavje v Racah, združeno z razvitjem novega prapora Maribor, 16. avgusta Sokol si je že pred leti osvoiil teren na našem Dravskem polju in mlada navdušena srca dravskopoljske mladine, številna, marljivo delujoča sokolska društva vzgajajo idealno mladino Dravskega polja v duhu vzvišenih Tvrševih idealov. V nedeljo 15. t. m. pa smo bili priča lepemu, učinkovitemu slavju Sokolskega društva v Racah, ki je proslavilo na dostojen in prazničen način lOletnico svojega plodnega in agilne-ga dela z razvitjem društvenega prspors in s telovsdnim nastopom. Rački Sokoli so se ves čas marljivo in pridno pripravljali za ts svoj praznik, ki jim je prinesel lepo zadoščenje za vztrajno ter nesebično sokolsko delo. S postajališča Rače-Fram se je razvila po prihodu popoldanskih vlakov učinkovita sokolska povorka, ki je krenila skozi vas. Povorko, v kateri je bilo 384 sokolskih pripadnikov v krojih, mnogo več pa še civilistov z znaki, je zaključilo 80 Sokolov kolesarjev. Povorka je bila deležna prisrčnega pozdrava zbrane množice, ki je pohitela na letno telovadišce. kjer jc bilo najprej slovesno razvitje društvenega prapora, nato pa lep telovadni nastop. Za to priliko je bilo letno telovadišce okusno okrašeno ter je tvorilo ličen zunanji okvir dostojnemu sokolskcmu slavju. Najprej je starosta Sokolskega društva v Racah Hubert Kmetec v toplin prisrčnih izvajanjih orisal lOletno društveno delo. Sledilo je razvitje društvenega prapora, ki so ga izdelale alovenjebistriSke šolske sestre. Na čelni strani nosi prapor napis: »Tyršev duh, vodi nasV. nad napisom pa letnici 1029-1039. Potem, ko je kumica Ana Falcševa pripela na prapor krasen spominski trak, je sprejel novi prapor z obljubo sokolske zvestobe zastavonoša Oto Brezov-šek. Sledilo je učinkovito pobratimstvo sokolskih praporov. nakar so vsi navzoči gromko odpeli vseslovansko himno »Hej Slovani«. Drugi del sokolskeca slavja je tvoril telovadni nastop, ki ga je vodil Kan Moraus. Posamezni nastopajoči oddelki 6o strumno, disciplinirano izvajali svoje vaje oh sviranju godbe »Poštnrea roga« iz Maribora ter razvanjske godbe. Vsi so bili deležni toplega, navdušenega primanja, največje priznanje pa je doživel vzorni oddelek dece in telovadcev na drogu, bradlji in kozi, kjer je nastopala izbrana vrsta iz Po-brežja, Hoč ter Od Sokolskega društva Maribor I. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo letno telovadišce. je nastopajoče ves čas burno, iskreno pozdravljalo. Po nastopu je bila zabava, ki je potekla v najlepšem razpoloženju. Povezala ie sokolske pripadnike z Dravskega polja in Maribora ter poglobila vezi prijateljstva in bratstva. Rački Sokoli so lahko zadovoljni z dosedanjimi uspehi zglednega sokolskega dela in ponosni na prelepo slavje, s katerim so proslavili lOletnico obstoja ter neutrudnega dela svoje** kotske-gs društva. Spor med kraja šolskim odourom na Teznem in občino Hoče poravnan Deca iz Sp. Dobrave bo zopet posedala tezensko iolo Tezno, 16. avgusta 2e precej let je, trajal spor med krajevnim sol. odborom na Teznem in občino Hoče zaradi Šoloobveznih otrok iz Spodnje Dobrave, ki jih je bilo zadnje leto skoraj 200 in ki hodijo v tezensko solo, Čeprav spada naselbina pod upravo občine Hoče. Ker se je občina Hoče branila, da bi prispevala sorazmerne letne prispevke, se je kraj. šolski odbor končno odločil, da otrok v letošnjem sol. letu ne bo sprejel v svojo sok) in je s svojim sklepom tudi uspel. Tudi starti iz Sp. Dobrave niso bili brezbrižni in so poslali na merodajno mesto vlogo, da se sklep kr. loL odbora razve. IJavl. Čeprav omenjena vloga se ni rešena, Je bil te dni sestanek zastopnikov krajev. šol. odbora na Teznem in občine Hoče in je bil končno vendar dosežen popoln sporazum zlasti glede na dejstvo, da m za toliko število otrok prostora ne v soli pri Dev. Mariji v Brezju in ne pri Sv. Miklavžu, v šolo v Razvanje pa bd starši zlasti pozimi dece zaradi slabih poti ne mogli pošiljati. Obojestranska uvioevnost Je končno zmagala v prid dece iz Sp. Do. brave. Občina Hoče bo prispevala odslej primeren znesek za vzdrževanje šolskega poslopja ln nakup šolskih potrebščin. S tem pa Še nikakor ni rešeno vprašanje neobhodne potrebe za zidanje nove šole v Sp. Dobravi, kajti tezenska šola je že ne. kaj let za tako veliko število otrok pretesna. Iz Ljutomera Tukaj se mudi že par dni univ. profesor g. dr. Fran Ilešič is Zagreba, ki zbira podatke o prvem slovenskem taboru v Ljutomeru in podatke O dobi čitalnic. Kakor smo zvedeli, so tu različni izpovedi glede mesta, kje bi naj tal prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Po podatkih, ki jih je dobil dr. Ilesič do sedaj, kate vse, da je bil prvi slovenski tabor na Huberjevem posestvu, ne pa v Serseno-vem logu. — Molska tombola. Sokolska četa pri Mali Nedelji bo imela svojo veliko tombolo v nedeljo, 3. aaptein&ra. — Dežja Je ie dovolj. V ponedeljek ponoči ln v torek dopoldne je padla velika množina dežja ter je sedaj zemlja dobro namočena. Tudi v sredo je deževalo ves dan, čeprav bi želeli, da bi bilo zopet lepo vreme. Preveč deževno vreme bi napravilo večjo škodo krompirju, ki je bil sedaj zelo segret od prevroče zemlje ter bi močni preokret povzročil gnitje krompirja, ki ga bo letos itak selo malo zaradi prevelike spomladanske vlage ln poletne auie. POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM