15). JtevlM
V UiMjmi, v tareh, 11. Idila na
xuu. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24—
pol leta........12 —
četrt leta    ......   , 6-—
na mesec   ......   .   2*—
v upravništvu prejemam
cek> leto.......K 22*—
pol leta .......   » 11*—
četrt leta.......550
na mesec....... 1*90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nllca št 5  v pritličju levo), telefon St. 34.
Izhaja vsak dan zvečer tsvzesest nedelfo te prasalae.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezne številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon it. 89.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: celo leto K 25*—
pol leta .......   » 13'—
......6-50
......2-30
Četrt leta na mesec
za Nemčijo: celo leto.......K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo; Knaflova ulica st. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Vojsko s klerikalci.
Klerikalci se pritožujejo! Na obtožbe, ki se iz-rekajo proti njim, na konkretne obdolžit ve, ki prihajajo, v javnost, nič ne odgovarjajo, ker ničesar odgovoriti uc morejo, pač pa delajo mile obraze in tožijo, da se jim godi krivica. Tako postopajo duhovniki vedno. To je stara metoda^ ki jo poznamo s prižnice in iz spovednice. Duhovnik ni nikoli kriv, naj ima še take stvari na vesti in ničvreden je samo tisti, ki se mu upre in se ustavlja njegovemu početju. Živo se spominjamo uprav klasičnega slueajo, ki se je zgodil pred leti. Neki duhovnik je pokvaril otroka. Oče se je zaradi tega razljutil in je napravil velik škandal. Tedaj je pa tisti grdi duhovnik nastopil kot preganjana nedolžnost. Jokal je po celi fari in tožil, kaka krivica se mu godi in premotil je farane tako, da so začeli očeta po duhovniku zlorabljenega otroka preganjati in sovražiti tako, da je moral mož naposled pobegniti v Ameriko.
V vlogi tega grdega duhovnika nastopa zdaj klerikalna stranka. Ravno tako, kakor je delal ta izpride-ni duhovnik, delajo zdaj klerikalci,
Z najljutejšo nasilnotjo so si klerikalci pridobili moč v deželi,a čim je prišlo gospodstvo v njih roke,ustano-vili so v deželi tako brutalno strahovlado, da svet kaj takega še ni videl.
Danes se klerikalci pritožujejo, da vlada proti njim črno sovraštvo, a tega seveda ne priznajo, da so to črno sovraštvo sami vzbudili, da so njihova dejanja rodila ta čustva. Ko bi ne bilo vzrokov klerikalce sovražiti, bi jih nihče ne sovražil. Kakor nastajajo revolucije vedno samo tam, kjer so razmere take, da jih ljudje že več ne morejo prenašati, tako nastane sovraštvo proti kaki stranki le tam, kjer dotična stranka tako vlada, da nastane nezadovoljnost in naposled besnost.
Resnica je: klerikalci so danes sovraženi na Kranjskem, tako sovra-ženi, da vsled tega pojemajo in se u blažu jejo vsa druga nasprotja. Tega na so klerikflci sami krivi, to sovraštva so sami izzvali, ker v svoji strankarski zagrizenosti ne poznajo nobene meje, ker so brutalni, nasilni, lakomni in tako brezobzirno kruti, da mora tudi najpopustljivejšemu človeku kri vzkipeti.
Staro spoznanje je: če se hoče kaka stranka vzdržati na krmilu, mora vladati tako, da ji tudi njeni nasprotniki ne morejo nič ugovarjati, da morajo tudi nasprotniki priznati, da vlada pravično, pošteno in objektivno. Stranka, ki je ua krmilu, mora vedno gledati na to, da svojim nasprotnikom ne da v roke nobenega orožja, s katerim bi ji mogli do živega.^
Klerikalci pa, pijaui svoje moči, so postopali ravno nasprotno. Od prvega trenotka, ko so prevzeli gospodstvo v deželi, divjajo proti napredni stranki in njenim pristašem z najskrajnejšo brezobzirnostjo, ki je dospela do viška s proklamiranjem političnega bojkota. Ni je na svetu stranke, ki bi se bila že predrznila kaj takega storiti. Politični bojkot: to pomeni, da v deželni upravi ni nobene pravice za naprednjaka, da zanj ni nobene postave in da je v naprej odločeno, da se mu zgodi vsaka krivica samo za to, ker je drugačnega političnega mišljenja kakor tisti, ki imajo slučajno moč v rokah.
Klerikalci izvršujejo politični bojkot že ves čas, kar so gospodarji v deželi. Izvršujejo ga s tisto hladno hudobijo, ki je — kar je jako značilno! — znana samo duhovskim strankam. Naprednjak je brezpraven, odkar imajo klerikalci večino v deželnem zboru. Ali da so klerikalci zmogli toliko nesramuost, da so politični bojkot javno proglasili za svoj princip, da so se upali to največjo nemoralnost razglasiti kot vodilno načelo deželne uprave, to priča, da klerikalci niso samo zagrizena in krivična stranka, nego občenevarna banda! In prava sramota je in v zgodovini je to zabeleženo kot dokaz propalosti avstrijskih javnih razmer, da vlada tako početje ravnodušno dopušča, namesto da bi tako deželno zastopstvo razgnala z železno metlo.
In pa ta korupcija, ki se je u gnezdila v deželni upravi, odkar je v klerikalnih rokah. Med dunajskimi krščanskimi socijalci so se dobili pošteni ljudje, ki so začeli proti nečuveni korupciji te stranke boj. V kranjski klerikalni stranki ga ni. Kdini, ki se mu je početje klerikalne stranke gabilo, je bil Mandelj, a ta ni hotel začeti boja, ampak je samo mandat z vidnim zaničevanjem od sebe vrgel. Drugi so vsi edini in složni tudi v tej korupciji. Koritarstvo cvete in se goji sistematična. Dežela
je v največjih denarnih stiskah, a za klerikalne strankarske in privatne naprave je vedno dovolj denarja na razpolago.
Klerikalcem vse, naprednjakom ničesar, to je deviza. Klerikalci zadolžujejo deželo, da je groza in nalagajo mestnemu prebivalstvu najhujša bremena, a deželnega proračuna se ne upajo rešiti, ker nečejo, da bi javnost spoznala pravo stanje deželnih financ in ker se boje, da bi za uredbo deželnih financ neizogibno zvišanje deželnih doklad imelo slabe i>osledice za klerikalno stranko.
Tako delajo klerikalci in da so s tem izzvali odpor, da so s svojim preganjanjem naprednih občin, naprednih učiteljev in naprednih obrtnikov — Kobalova klet! — s svojimi šikanami in s svojim protekcionizmom vzbudili proti sebi tudi sovraštvo, je pač naravno.
Obtožb kar dežuje, a klerikalci niso v stanu jih zavračati, ker so utemeljene in resnične. Odgovoriti ne morejo ničesar, zato pa nastopajo zdaj v vlogi zgoraj omenjenega grdega duhovnika in milo tožijo, kakor že znajo črni.
A vojska je in se bo dobojevala pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Smešno bi bilo reči, da upamo na uničenje klerikalne stranke, kakršno se je zgodilo na Dunaju. Dokler ho smel duhovnik nesramno zlorabljati spovednico in prižnico, ne bo konec klerikalizma. Upati pa smemo, da bo mogoče klerikalcem iztrgati nekaj mandatov tako, da ne bo imela nobena stranka sama zase večine, ampak se bo morala v vsaki stvari sporazumeti z nasprotno stranko. To je pa cilj, ki je vreden dela in truda, cilj, ki bo na dobro spremenil vse razmere v deželi in naši nesrečni kro-novini dal vestno, nepristransko deželno upravo. Torej boj klerikalni korupciji in strahovladi na celi črti!
Slovonrt! MM! kongres o Belfirodo.
B e 1 g r a d, 10. julija.
Kongres slovanskih časnikarjev je bil danes v izvanredno okrašeni skupščinski dvorani otvorjen. Navzočih je 300 časnikarjev vseh slovanskih narodov, tudi zastopnik lužiških Srbov, svečenik D e 1 e n k. Otvoritve
kongresa so se udeležili minister notranjih del, naučni minister in pravosodni minister, metropolit Dimitrije, poslanika Rusije in Bolgarske, zastopnik akademije naukov, Z u j o v i ć , vseučiliški rektor in rektor bogoslovja, župan D a v i d o -v i č, mnogo književnikov, odposlanci raznih društev in veliko število uglednih meščanov in dam. Predsednik zveze slovanskih časnikarskih društev H o 1 e č e k je otvoril kongres i govorom, v katerem je pojasnil pomen kongresa in razmotrival vprašanje o slovanski vzajemnosti z ozirom na slovansko časopisje, poudarjal potrebo osredotočenja slovanskega kapitala in navajal, kako se je slovansko časopisje v zadnjih krizah in aferah izkazalo zmožno svoje naloge.
Holečkov govor je bil burno pozdravljen. Predsednik ruske časnikarske zveze, P r o k o f i j e v, je izjavil, da se ruski časnikarji pridružujejo zvezi slovanskih časnikarskih društev, kar je kongres burno pozdravil. Za predsednika kongresa je bil izvoljen N u š i č, predsednik srbskega časnikarskega društva, za podpredsednike Rus Kulakovski, Ceh M i š k o v s k v, Hrvat Grlo-v i č, Poljak Krutikovskv, Bolgar Ge o r g i e v .Slovak H u r b a n-V a j a n s k y, Slovenec G a b r -š č e k in Srb dr. K r u 1 j. Za glavnega tajnika je bil izvoljen Čeh H e j r e t, za tajnike pa Padlo-v i č, K o 1 e d a r o v in Smail aga C e m a t o v i č. Za častnega predsednika je bil izvoljen H o 1 e č e k.
V imenu srbske vlade je pozdravil kongres naučni minister J o v a -novic ,v imenu naučne akademije Z u j o v i č, v imenu vseučilišča rektor G a v r i 1 o v i č, v imenu mesta Bel grad a župan D a v i d o v i č. Govori so bili vsi z burnim navdušenjem pozdravljeni.
Belgrad, 10. julija. Opoldne je prestolonaslednik Aleksander v navzočnosti vseh udeležnikov kongresa otvoril razstavo slovanskih časopisov. Kongresisti so burno pozdravljali prestolonaslednika.
Belgrad, 10. julija. Pred poslopjem narodne skupščine, v katerem zboruje kongres slovanskih časnikarjev, plapolajo velike zastave vseh slovanskih narodov. Glavne ulice so okinčane z zelenjem, z grbi in ?s zastavami slovanskih narodov. Popoldne so se udeležniki kongresa zbrali
na grobu Dositeja Obradoviča pred saborsko cerkvijo. V imenu čeških časnikarjev je govoril Jan Hejret o značaju in osnovi kulturnega napre dovanja srbskega naroda, kateremu je položil temelj neumrljivi Dositej Obradovič. Govornik je položil venec na Obradovičev grob, pevsko društvo ^Stankovič« pa je zapelo »Večnaja pamjat«. Na predlog podpredsednika Kulakovskega je kongres s toplim brzojavom pozdravil kralja Petra.
Politična kronika.
Ministrski    predsednik baron Gautsch bo začel konferirati z voditelji političnih strank   najbrž šele koncem tega tedna. H konferenca m z ministrskim predsednikom do zda;, še ni bil povabljen noben parlamen tarec. Včeraj dopoldne je   bil prvi splošni sprejem pri Gautschu. Baron Gautsch je sprejel   tudi deputacijo dunajskih veleindustrijcev, ki so mu predložili svoje želje glede socialnega zavarovanja. Vlada bo najprvo predložila zbornici proračunski provizorij in zakon za najetje posojila, ki jih je uveljavila s § 14., in na redni proračun za 1. 1911. Vlada bo tudi pred-ložila vse* one predloge, s katerimi §e je že bavil prejšnji državni zbor. Od konferenc s posameznimi strankam: bo tndi odvisno, če se bo sboraiea v poletnem zasedanju bavila tudi i me-ritoričnim delom. Vladi je pred vsem na tem, da se reši bančna pred -loga, ki je bila v odsekih prejšnje* zbornice že rešena. Nadalje želi vlada, naj bi se bramhna predloga še v poletnem zasedanju ndkaznla bramh-nemu odseku. To bi bilo pa to tedaj mogoče, če bi   stranke   soglašale v tem, da se   prvo   branje   hram Ime predloge hitro izvrši, oziroma da so predloga brez prvega branja odkažo odseku, kar je ]>a zelo neverjetno.
Novi predsednik   drž. zbora bo
najbrže le z majhno večino izvoljen. Za poslanca dr. Svlvestra bodo glasovali nemška nacionalna zveza, nadalje napredni nemški poslanci, ki nist> v tej zvezi, nemški socialni demokra ti in pa poljski klub. Krščanski socialisti nočejo glasovati za dr. Svlvestra in sicer zaradi tega, ker je nemška nacionalna zveza pri ožjih volitvah glasovala za socialnodemokra-tične kandidate.   Če bodo krščanski
LISTEK.
Skušnioue Tomaža Krmežllaučka.
Šaljiva povest;   spisal L. Sepetavec. (Dalje.)
Kozoglav ni nikoli izvedel za tajnost tehanta Valentina Cefute, a ta tajnost je provzročila popoln preobrat v Tomaževem in v Kozoglavo-vem življenju.
Na samotnem že na pol razpadlem gradiču blizu blatne Ligojne je živela stara gospa, o kateri so ljudje govorili, da je nekoliko prismuknjena, ki pa so jo duhovniki proglašali za pravi vzor krščanske žene. Stara Kosovka je živela popolnoma samotarsko s svojo služkinjo in že mnogo let ni zapustila svojega stanovanja. Edini človek, s katerim je občevala, je bil tehant Valentin Čefuta in kaplan Matjok je Tomažu razodel, da lovi tehant lepe hranilnične knjižica, ki jih ima stara Kosovka.
Tomaža je stvar zanimala. Za nobeno stvar ni bil tako vnet, kakor za hranilnične knjižice in pa za gotov denar in prva njegova misel je bila, kako bi se mogel okoristiti tega slučaja.
V nedeljo popoldne jo je med krščanskim naukom popihal iz cerk-
ve in je šel v sosedno vas, nad katero je ob robu mogočnega gozda stal gradič stare Kosovke. V gradu in v okolici je vladal nedeljski mir. Še kokoši na grajskem dvorišču so dremale. Tomaž je videl, da je samo en del gradu še vporaben, drugi del pa da že razpada. Pogumno je šel v grad in je začel rekogniscirati, previdno pazeč, da bi ga kdo ne zalotil.
Nikogar ni srečal in nikogar ni videl. Ko se je do dobra orijentirah kje leži stanovanje stare Kosovke, je preiskal še podstrešje in si napravil varno pot iz podstrešja v zaprašeni in razpadajoči del gradu in od tamkaj v gozd.
Vedel je, da hodi tehant staro Kosovko pogostoma in najraje v večernih urah obiskovat in namen njegov je bil opazovati in prisluškovati pri teh obiskih. V konsumu si je napravil iz vrvi lestev in jo nesel na podstrešje starega gradiča. Po tej lestvi je hotel priti pred okno in tamkaj poslušati, kako lovi tehant hranilnične knjižice.
Ko je Tomaž videl tehanta, da se je po večerji odpeljal proti gradiču stare Kosovke, jo je hitro mahnil za njim. Prepričal se je kmalu, da je ravnal jako previdno, ko si je pripravil skrivno pot iz zapuščenega dela gradiča v podstrešje, kajti grajska vrata so bila zaklenjena.
»Moj tehant mora imeti tehtne vzroke, da se boji vsakega presenečenja,« si je mislil Tomaž. ko*je ple-
zal v podstrešje in privezoval lestev iz vrvi na tram. »Morda se mi moja vratolomna telovadba vender izplača.«
Tomaž se je spravil na streho in začel po lestvi plezati navzdol. Lestev je visela blizu razsvetljenega okna in če se je Tomaž le malo prijel zidu in se nagnil na stran, je videl v sobo.
Ta soba je bila prostorna. Na enem koncu je bil napravljen cel al-tar na drugem pa je visela velika oljnata slika, predstavljajoča mladega polnokrvnega duhovnika.
»Kje sem že videl ta obraz?« Tako se je vpraševal Tomaž in je z največjo pozornostjo ogledoval to sliko. »Videl sem že ta obraz, hudič naj me lasa, a spomniti se ne morem.«
Premotril je potem sobo in zagledal tehanta, ki je klecal pred al-tarjem kakor zatopljen v gorečo molitev, a drugega človeka ni bilo v sobi.
»Hm — to mora že nekaj posebno ca pomeniti,« si je mislil Tomaž. »Moj tehant se rad skloni nad ocvrte piščance, a pred altarjem ne moli, če ni potreba.«
Končno je tehant vstal. Še enkrat se je priklonil pred altarjem in potem šel do vrat ter jih odprl.
»Gospa — vstopite,« je rekel tehant i veliko svečanostjo.
V sobo je stopila vsa siva in sključena gospa. Komaj se je premikala. Tehant jo je prijel za roko in jo
peljal pred altar. Tomaž je riskiral življenje: primaknil se je k oknu tako, da je mogel v?e videti in slišati.
»Gospa,« je začel govoriti tehant. »Povejte mi danes, kako si hočete zaslužiti odpuščenje svojih grehov. Strašni so grehi, ki jih imate na vesti, in večna kazen bo toliko strašnejea, ker vas na tem svetu ni zadela nobena kazen.«
Stara gospa je bridko zaihtela in si z rokama zakrila obraz.
»Gospa! V starosti ste, ko mora človek biti vsa hip pripravljen, stopiti pred večnega sodnika. Smrt stoji pred vratmi, pa pride pogubljenje na vekomaj veke. Kaj ste storili, da bi zadobili odpuščenje grehov t«
»Vse sem storila, kar sem mogla,« je jokala stara gospa. »Postim se, ubogajme dajem, molim, tudi na žebljih sedim vsak teden eno popoldne in bičani se, in za pokoro že dolgo let nisem šla iz hiše . . .«
»In s takimi malenkostmi si hočete pridobiti odpuščenje vaših smrtnih grehov in večno izveličanje,« je s strašno slovesnostjo zaupil tehant, da se je stara gospa kar stresla. »Ali veste, kaj ste vse storili t Zakono-lomnica ste in zapeljivka. Kot onio-žena žena ste zapeljali v greh božjega namestnika in ga izneverili nagemu Izveličarju. Svojega moža ste zastrupili, svojega ljubimca, nevrednega a nesrečnega mašnika Matevža Stebalarja ste pognali v nesrečo in s svojim sinom, s sadom vašega gre-
ha ste tako ravnali, da je pobegni! od vas in se utopil.«
»Ne — ne — moj sin živi — moj sin se ni utopil,« je zavpila starka. »Moj sin živi in se ho vrnil.«
»Vaš sin je mrtev.« je zagrme?, tehant. »Mrtev in pokopan in po krivdi svoje matere morda tudi pogubljen.«
»Ne — ne — ne,« je zaklicala stara gospa in tako zajokala, da je moral tehant umolkniti za nekaj časa.
Ko je Tomaž zaslišal ime »Matevž Štebalar« se je tako zganil, da bi bil skoro z lestve padel. V tem tre-notku se je tudi spomnil, da predstavlja velika oljnata slika, ki ga je tako zanimala, župnika Matevža Stebalarja. Ves trd je bil samega presenečenja in z napeto pozornostjo je čakal, kaj bo še videl in slišal.
Stara Kosovka je prišla šele če/, nekaj časa zopet k sebi. Tehant jo je dvignil izpred altarja in jo posadit na stol ter se vsedel poleg nje. 1
»Gospa — vi ste v zmoti, v veliki nesrečni zmoti, ki vas zna spraviti v večno pogubljenje. Koliko let Vam že dopovedujem in dokazujem, da je vaš sin mrtev, a vi nečete verjeti. Samo zaradi tega mrtveca sina nečete storiti, kar vas more edino obvarovati groznih peklenskih muk. Poglejte gospa! Kdor hoče postati deležen božje milosti, mora za svoje grehe storiti pravo pokoro. To se pravi, dopcinastvBftora.žrtvvf, ki ori-
socialisti ostali pri svojem sklepu, itedaj dr. Svlvester sploh ne bo dobil večine ali bo pa dobil le majhno večino.
Nemška nacionalna sveta hoče na to delovati, da se število članov posameznih odsekov zmanjša. Večina odsekov je imela v prejšnji zbornici 52 članov, kar je oviralo delovanje posameznih odsekov. Nadalje p« v parlamentu ni zadosti tako velikih lokalov, v katerih bi mogli zborovati tako mnogoštevilni odseki. Delajo torej na to, da bi samo najvažnejši odseki imeli po 52 članov, manjši pa ;po 24 aH največ po 30 članov, a *
LE Dunajska krščansko - socialna stranka rapidno propada in razpada. Včeraj zvečer je bilo zborovanje nacionalnih članov meščanskega kluba, ?ki nameravajo v meščanskem klubu ^ustanoviti novo frakcijo pod imenom r*fc>vobodna zveza nacionalnih članov meščanskega kluba«. Na čelu te-|SjS) gibanja je občinski svetnik G u s-*?enbauer. Najbrže lx>do člani te ■zveze dobili večino v meščanskem !khibu in potem nastopili zoper Gtjssmanite.
* *
*
V parlamentaričnih krogih se govori, da se namerava baron ft a u t s e h pogajati z voditelji posa-■noeznih strank tudi glede delozmož-Ffosti tistih deželnih zborov, ki a-s led obstrukeije ne delujejo. Razvem češkega deželnega zbora, katerega delo-■xm ozn ost je %a parlamentarično situ-.arijo odločilna, ne delujejo deželni v.hoH štajerski, gališki in moravski
A" južni Albaniji so se uprli tudi Toski. Turške čete so bile iz Alezije •dirigirane v južno Albanijo. — Tur-tški poslanik na Četinju je skušal al-il>anske ubežnike, ki so v Podgoriei. •pripraviti so tega. da so vrnejo v »lomovino. Toda to se mu ni posreei-3o, ker so Albanci zahtevali, da se izpolnijo vsi mirovni pogoji. Tudi sk;i-<lerski nadškof ima tako težko stal** wV, ker Albanci ne zaupajo turški fHadi in zahtevajo, da mora kaka evropska velevlast jamčiti za to. da bo turška vlada izpolnila svoje obljube. Ir Berolina pa poročajo, da nobena velevlast noče sprejeti te garancije.
Štajersko.
Iz Trbovelj. Neki dopisnik iz Trbovelj - Vod je v četrtkovi »Naro-dtm« številki ironično omenjal veselico, katero so priredili zagorski-•hrastniški in trnovski Nemci in od njih odvisni »dentanh - freundlieh« "Slovenci po domače nemčurji. Dopisnik je celo stvar opazoval iznad > hudičevega hriba« in sicer od smešne strani. Ce pa to zadevo malo bolj natančno in resno pretipljemn, našli bodemo, da ni tako smešna in tudi ne *»ko nenevarna za nas Slovence, kakor si domišl ju je »samotar«. Nemška industrija (rudokop - kemična tovarna in steklarna) je požrla že skoro vso hrastniško dolino, katere slovenski prebivalci in domačini se že ko-m»j in komaj za silo otepajo nemške-trn nasilja, Nemci imajo tam nemško šnlvereinsko šolo«, radi katere so protestirale kar tri občine pri dežel -nem šolskem svetu štajerskem, a v zasmeh temu protestu se je šola celo razširila za 1 razred. Hrastiiiškim Nemcem in renegatom je pa to ozemlje že preozko in sedaj BO prestavili svoje torišče v Trbovlje. Vse kaže, da s«' tudi v Trbovljah med našim nrad-
ćajo. da se res kesa^žrivovati more to, *wl česar se najtežje loči. Abraham je W>iJ pripravljen žrtvovati in zaklati svojega sina Izaka, da bi si pridobil večno milost, vi pa. zapeljivka, pre-šestnica in morilka niti par brani 1-n ionih knjižic nečete a- dobre namene zasipata sveti cerkvi. In vi hočete do-sseči odpuščen je grehov in hočete poslati deležni večnega izveličanja. Ali ste blazni?«
»O, saj bi rada -— pa ne smem — moj sin živi — njegovo je vse —« je zopet ihtela stara gospa in začela novic jokati in jokala je tako bridko, da se je Tomažu kar milo storilo.
Telia rit Valentin čefuta je še dolgo obdeloval staro gospo in ji dopovedoval, da je njen sin mrtev in da mora zaradi izveličanja svoje duše darovati sveti cerkvi v dobre namene >voje hranilne knjižice, a vse to prigovarjanje, prepleteno z obširnimi •popisovanji peklenskih muk in nebeških sladkosti ni nič pomagalo. Stara gospa je trdovratno izjavljala, da njen sin živi in da se vrne in da mora njeno premoženje preiti v njegove roke. Vsako pokoro, vse najhujše je hotela stara gospa prevzeti nase, da dobi odvezo in sme po dolgih letih zopet prejeti sveto obhajilo, samo hranilničnih knjižic je rekla, da ne da in jih ne da.
Ne da bi bil kaj opravil je te-hant Valentin Cefnta zapustil staro gospo in se odpeljal domov.
{Dalje priooanjlfrl
ništvoiu v ozračju ravnatelj Heinri-hovem marsikaj izpremiuja na škodo Slovencem. Ce stopi v pokoj kak starejši uradnik, ki je bil Slovenec oziroma zmernejši Nemec — takoj dobimo kot nadomestilo kakega strastnega nemškega naeijonalea, nikdar pa mesta ne zavzamejo mirnejši stari sposobni uradniki, ki so še dolgo let v rudniški službi. V kratkem smo dobili v Trbovlje zopet nekega takega »heil - kričača« iz Hrastnika in to gre tako dosledno dalje. Naši slovenski uradniki domačini in nedomačini si ne upajo v teh razmerah kake pro-tinemške niti pihniti, kot podrejenci se morajo klanjati nemškemu pred-postavljeneu   začetniku, akoravno imajo desetkrat več v glavi nego ta in morajo biti zadovoljni, da se jih radi njihove vestnosti v   službi še končno ne preganja in ne   spodi iz službe za to, ker so   Slovenci, ako ravno se mnogi zaradi šikan ne upajo na dan in so čisto pohlevni. Tako se od ene strani ubija slovenska zavednost med   uradništvom,   od druge strani pa se razvija nemška in rene-gatska premoč, ki išče vedno širših tal. Kar se tiče nemških društev, ne moremo sicer   uobenega imenovati resnim; kajti »Sangerbund« je le na papirju,    >^Šulverein« dosedaj še ni pokazal svojega pravega lica in ga doslej še nismo resno opazili, a drugih Nemci nimajo v Trbovljah. Pač pa imamo »Veteransko društvo« z nemškim povoljnim jezikom, kateremu so prvi načelniki   in poveljniki Nemci,  a  Slovenci -— domačini, ki hočejo nekaj veljati in so res vsega spoštovanja vredni; kateri so naši in jih tudi štejemo med svoje — so ponosni in veseli, da smejo na nemški komando svoje stare kosti premikati, akoravno so svoje dui pri vojakih hudiča klicali   nad   v milita r«. Pri tem društvu se kategorično vzgaja in goji germanizatorični duh. Nasprotno pa je pod vso častjo in prenezuat-no, da bi uglednejši trnovski Slovenci pristopali k »Sokolu«, k pevskemu in tamburaškemu društvu, da, marsikdo često zabavlja, če mora odriniti 2 K članarine za Ciril in Metodovo družbo ali podpreti s par desetieami to ali ono narodno društvo. Slovensko pevsko in tamburaško društvo, ki je prvo začelo oživljati trnovske rojake v narodnem duhu, ki je bilo začetek in središče narodnega življa v Trbovljah in okolici, to društvo boleha in v sramoto Trbovelj in vseh sedanjih malomarnih društvenikov se zna pripetiti, da bode društvo nekega dne poginilo in za vedno zaspalo — ker že zdaj dremlje. In to   eno   leto po slavnsti loletnice, katero je društvo tako slovesno obhajalo   lansko leto. S »Sokolom« je isto. Nol»euega pravega zanimanja, nobenega navdušenja, sam prepir,    nobene žilavosti, nobene bratske ljubezni in nobene —■ discipline.   Z eno besedo: Narodno življenje v Trbovljah je mlačno, in tako leno — mlačno, da   se povsod vse kisa in temu so krivi brez razlike vsi v to poklicani faktorji, ki bi lahko razmere izpremenili in ublažili, ako bi imeli v sebi le nekaj krepke volje, ljubezni do svojega naroda in več vztrajnosti. Eni ne smejo, drugi nočejo. Tako se bode mogoče zgodilo, da bodo v doglednem času naši stari Trbovčani, ki so   včasih   pri ^edaj mrtvem »Sangc.rbundu« navdušeno prepevali nemške pesmi, z isto -last-jo in z istim veseljem zopet paradirali pri    kakem    nemškem slavlju. Vrhu  te  narodne mlačnotsti domačinov, prihajajo v Trbovlje s torbo na hrbtu razni obrtniki - tujci, ki se v Trbovljah zredijo in potem svoj »ku-hel - deutsch« prodajajo javno z brezskrbno nesramnostjo in si upajo žaliti celo slovenska društva in domačine, ne da bi se jih o pravem času prijelo za njihov ponemčurjeni jezik. Trbovci, ne podcenjujte gibanja naših nasprotnikov — oni delajo tiho, a vztrajno; ne norčujte se iz veselic in prireditev Nemcev, kakršna je bila »Schulvereinska« na Vodah, in p kateri je tako brezpomembno pisal »samotar« iz hudičevega hriba, ampak krepko se držite svojih društev, podpirajte jih, krepite se, na sovraga pa pazite — da vas speče ne požre — še pred no se bode te zdramili. To za danes   v resno   premišljevanje.   —-Opazovalec iz C e č.
Iz Celja. Uradna Dunajčanka nam jo prinesla imenovanje novega predsednika za celjsko okrožno sodišče. Imenovan je višji sodni svetnik pri nadsodišeu v Gradcu dr. Maks Bouvier, v )>okoj stopil je dosedanji predsednik Anton pl. Wurmser. Predsedniško mesto v Celju je gotovo jako važno in zaradi tega je naša dolžnost, da spregovorimo nekoliko besed o tem imenovanju in da se poslovimo od dosedanjega predsednika. Dosedanji predsednik je bil vesten in zelo priden uradnik; prijazno je sprejemal stranke ter nikomur, vsaj vedoina ne, delal krivice. V narodnem obziru bil je prizanesljiv ter je še precej spoštoval naše jezikovne pravice. Obravnave vodil je pravilno in nepristransko. Pri porotnih obravnavah je razven svojega končnega
govora vse, prodnašal v obeh jezikih. Dasiravno je bil Nemec in se je čutil vedno kot Nemca, nas nikdar ni izzival, marveč je varoval ugled svoje visoke službe. Dobro bi bilo, ko bi bili vsi nemški uradniki vsaj taki, kakoršen je bil on. O novem predsedniku vemo samo toliko, da je po svojem mišljenju odločen Nemec. Sele pred dvema letoma bil je poklican v Gradec; poprej pa je služil dolga leta kot državni pravdnik v Celovcu. Da tam gotovo niso bila tla, na katerih bi bil mogel kazati oziroma preskušati svojo nepristranost in jezikovno sposobnost, je jasno. Vendar ga nočemo soditi poprej, ko ne spoznamo njegovega delovanja. Pričakujemo, da bi vsaj ne bil slabejši, kakor je bil njegov prednik in da ne bi imeli nikdar vzroka se pritoževati proti njemu v narodnem in jezikovnem obziru. Pravosodstvo bi naj bilo vzvišeno nad vsemi prepiri in bi moralo poznati res samo in edino enake pravice za oba naroda in oba jezika.
Prememba slovenske posesti v Celju. Pred nekaj leti je kupila zadružna zveza v Celju iz nemških rok veliko ogelno hišo na ringu v Celju. Kakor Čujemo, se je ta hiša prodala sedaj slovenski južnoštajerski hranilnici v Celju in je namestnija v Gradcu pogodbo odobrila. Kupnina znaša 130.000 K. S tem ostane hiša v slovenskih rokah. Vzrok prodaje je hujskarija vsakovrstnih nasprotnikov zoper celjsko zadružno zvezo, ki je vsled tega svoj v hiši naloženi denar rajši dvignila. Južnoštajerska hranilnica je že davno nameravala lastno hišo si pridobiti in je bila že v podajanjih z nemškimi posestniki ter bi so bila v drugem slučaju slovenska posest v Celju pomnožila, sedaj pa ostane pri starem.
Cisti dobiček »Planinskega sejma«, katerega je priredil dne 7. maja t. 1. »Celjski odsek« »Slov. planinskega društva« v tukajšnjem »Narodnem domu« znaša 539 K 32 v. Ta lepi, gmotni uspeh bodi najlepše plačilo delavnemu in požrtvovalnemu »Celjskemu odseku«, kakor zlasti cenjenim damam, ■— katerim izrekamo tem potom še enkrat najtoplejšo zahvalo za prijazno sodelovanje — sploh vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k temu, da se je slavnost tako dobro obnesla. — Odbor.
Strela ubila S govedi. Graški listi poročajo iz Zg. Štajer.fn: Minulo sredo je razsajala v okraju Murau huda nevihta, tekom katere je ubila strela na Zechncrjevi planini S glav goveje živine, 5 volov in 3 tetiće. Živali so si poiskale zavetje pred dežjem pod neko visoko smreko. Tam jih je našel drugi dan pastir mrtve. Lastnik, kmet Pleschberger, ima 3500 K škode.
Občinske volitve v Ptuju. Kakor je poročal »Slov. Narod«, je došla v 3. razredu do boja med vladajočo Orni govo kliko in vsenemško opozicijo. Zmagali so Ornigovei z 256—^»01 jrla-som nad opozicijo, ki je dobila 71 do 111 glasov. Za opozicijonalee so glasovali tndi nekateri slovenski in socijalist ični volilei. Gg. Kasimir. dr. Treitl in Strohmaier ne bodo torej več sedeli v ptujskem občinskem svetu.
Iz Celja. Jutri, v torek se prične na višji gimnaziji zrelostni izpit, /a katerega se je javilo 38 kandidatov, med njimi 2 privatista. Višjo gimnazijo v Celju je obiskovalo minulo leto 320 učeneev, med njimi 78 Sloveneev in 238 Nemcev. Ako se sešteje slovenske dijake s samostojnih gimnazijskih razredov in višje gimnazije, se dobi tudi število 238 Slovencev.
Kje naj bi stala slov. višja gimnazija v Celju? Ogelno hišo na Rinem in Vrtni ulici v Celju, takozvani »Zadružni dom«, je kupila od Zadružne Zveze Južnoštajerska hranilnica v Celju. Bivši predsednik Zadružne Zveze g. Mihael Vošnjak je imel svoj čas z nakupom te hiše lepe načrte. Mislil je, da bi Zadružna Zveza še kupila zraven Bašcvo, Dolin ar je vo in svoj čas Joštovo posestvo s hišami vred. Hiše bi se podrle in ker so povsod lepi vrtovi, bi se dobilo naravnost idealno stavbišče za sloven. višjo gimnazijo v Celju. S tem bi g. Vošnjak, čigar zasluga so v prvi vrsti samostojni gimnazijski razredi v Celju, svoje delo nekako zaključil in dovršil. Politične razmere so se pri nas tako zasukale, da je postala izvršitev tega načrta, ki bi gotovo tudi koristil mestu Celju kot takemu nemogoča. Danes je padel narodni politični vplivna Sp. Štajerskem tako daleč, da še rešitev tako nujnega ljudskošolskega vprašanja v Celju ne more nikamor naprej.
Poroka in smrt. Iz Maribora poročajo: V soboto dopoldne se je poročila gospodična Ivanka Hirsehmann, hčerka gostilničarja Hirsehmanna na Meljski cesti, gostilna »pri zelenem travniku«. Poroka se je vršila ob 7. zjutraj, ob četrt na 3. popoldne pa je umrl nevestin oče, gostilničar Hirsehmann.   Bil je šele 53 let star.
Iz Laškega trga. Veleposestnik g. Matija Resnik je prodal graščino Marija Gradec s posestvom   vred g.
a
Ivanu Petri ču iz J are je doline pri Idriji za. 54.000 K.
Is Polzele. Pot iz Polzele na vrh Goroljke je Celjski odsek Savinske podružnice S. P. D. na novo markiral. V kratkem se postavi pri kolodvoru tudi orijentacijska tabla. Zlet na Goroljko je posebej priporočati zaradi krasnega razgleda in lahkega dostopa.
Telovadno društvo »Sokol« v Št. Pavlu pri Preboldu priredi dne 6. avgusta t. I. veliko ustanovno slavnost z svojim prvini javnim nastopom v Preboldskem gradu na katero prireditev se prosi, da se ozirajo vsa sosedna narodna društva.
Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljutomeru je zborovala dne 4. t. m. v poslovnem letu 1910. je štela 79 članov; družba je dobila 310 K 63 v (lani 419 K 04 v) ustanovila se je nova ženska podružnica. Dejstvo pa je, da pešajo dohodki iz nabiralnikov. Kazpečala je 800 rač. listov in 500 nar. kolkov. Odbor se je sestavil takole: Fr. Stajnko ml., predsednik; Kocuvan Mat., podpredsednik; J. Baukart, tajnik; nam. Mirko Muršec; Iv. Vršič, blagajnik; nam. Fr. Zacherl. Dolgoletni predsednik g. J. Karba je bil izvoljen soglasno za častnega predsednika. Sklene se, da priredi podružnica v zvezi z žensko ]x>družnieo veliko veselico.
Roroiko.
Nezgoda pri delu. Pri Sv. Ru-
pertu je vozil delavec Frane Ettinger stole in mize iz prvega nadstropja na vrt. Pri tem se je izpodtaknil in padel na tlak tako nesrečno, da so morali nezavestnega odpeljati v bolnico.
Pri nabiranju planinskih cvetlic
se je ponesrečila hčerka neke postre-škinje v Celovcu. Cvetlice je nabirala za neko prekupčevalko. Padla je raz visoko strmino v okolici celovški. Dobil jo je hlapec posestnika Ziegel-bauerja težko ranjeno pod veliko skalo. Zlomila si je nogo in dobila težke poškodbe na glavi.
Smrtni padec na Dobraču. 391et-ni dninar Martin Braudstatter je padel na Dobraču čez 15 m visoko stenn in se ubil. Ponesrečenca so dobili šele drugi dan v nekem težko dostopnem jarku.
Tekma motornih čolnov na Vrb-skem jezeru se vrši letos od o. avgusta do 14. avgusta. Tekme se vrše v Poljčanah.
Primorko,
Dopolnilne občinske volitve v Gorici. Včeraj se je vršila v Gorici občinska dopolnilna volitev za 3. razred. Izvoljeni so bili laški naeijonalni kandidat je dr. Bombig, dr. Pavia, Št. Devctak in K. Bubbia s 422 do 438 glasovi.
Kot hospitautinja v prvi razred slovenske  gimnazije v  Gorici se je
oglasila letos tudi hčerka g. naduči-telja Merljaka iz Batuj. Izpit je prestala z dobim uspehom. V lanskem prvem razredu je bila hospiiantinja hči ravnatelja Tominška, ki je končala prvi razred z odliko.
Samomor finančnega stražnika. V Strassoldu v Furlaniji se jo ustrelil finančni stražnik Dragotin Slavs. Ko je prišel v ponočni službi do pokopališča, si je nastavil puško na srce, sprožil in ostal mrtev na licu mesti*. Pravega vzroka za samomor se ne ve.
Utonil je v Skednju Dietni učenec Karel Mudrič. Igral se je ob morju in padel v vodo. Ko so ga potegnili na suho, je bil že mrtev.
Zastrupiti se je hotela v Trstu 221etna dninarica Ana Stebel z ogli-kovim plinom. Domačini so njeno nakano spoznali in jo pravočasno rešili.
Sumljiv slučaj kolere v Trstu. Parnik »Cvklops«. last tvrdke Trip-kovič, je priplul iz Ankone v Trst. Med moštvom je obolel po poti en mornarski vajenec na sumljivih znakih kolere. NataiTčna zdravniška preiskava pa je dognala, da je bolan mladenič le na želodcu. »Cvklops« je dobil včeraj dovoljenje za prosti promet. Pomorska oblast v Trstu je na ukaz trgovskega ministrstva odredila, da se mora moštvo vseh ladij in tudi ribških bark, ki so priplule iz kakega laškega pristanišča, zdravniško preiskati in podvreči petdnevnemu zdravniškemu nadzorstvu. Zdravniško nadzorstvo se prične s prvim dnevom vkrcanja. Tekom teh pet dni se ne sme nikdo izkrcati, ra-zun če to zahtevajo posebne službene okolščine. Tudi se mora desinficirati obleka iu sumljiva prtljaga. Zapisek potnikov se mora izročiti vedno tudi tržaškemu policijskemu uradu.
Nasilna potepuha smrtno ranila stražnika. Snoči je izsledil in aretiral policijski agent Štefan Ljubic v Reki dva nevarna potepuha Mihaela Pavlina in Štefana Uzelaca. Pri aretaciji se mu nista zoperstavljaia. Med potjo pa je zabodel nenadoma eden
aretiraneev Ljubica z uoiem v trebuh. Ljubic je padel in obležal smrtno ranjen na tleh, med tem sta pa hudodelca pobegnila. Ranjenca je dobila policijska patrulja in ga odnesla v bolnico. Rana je smrtna in zdravniki imajo malo upanja, da bi Ljubic okreval. Oba hudodelca so ujeli še snoči in jih izročili sodišču.
Ruska topniearka »Hivinee« je priplnla včeraj ob 10. dopoldne v Trst. Topničarka ima 1340 ton in 154 mož posadke. Poveljuje ji korventni kapitan Vovkov. V Trstu ostane osem dni.
K zagonetnemu umoru 131etne deklice v Trstu, o katerem smo žo včeraj poročali, javljajo danes listi, da se je pri včerajšnjem raztelesenju deklice neovržno dokazalo, da se je deklica samo zastrupila. TTradno pu se rezultat še ni razglasil.
Preprečeni vlom. V soboto po noči je zapazil stražnik dva sumljiv;«, postopača, ko sta hotela vdreti v trgovino zlatnine na Barriera Veechia, v Trstu. Poklical je jvoinoe in ona, aretiral. Vlomilca sta sodišču že znana ptička, 27 let ni Ivan Stercijani in Kalabrež 311etni R. Bevilaao.ua, ki ima še na dolgu 4 moece zapora. Pri vlomilcih so dobili vse priprave za vlom in tudi takozvani »tihi sveder«.
Poskušeni samomori. Samomori so prišli v Trstu že tako v navado, da ga ni dneva brez poročila o enem ali več samomorih. Včeraj so poskusili kar trije napraviti zadnji obračun z življenjem. 2f>fetni mestni učitelj Bgid Tamanini je pil oetovo kislino. 261etni Anton Kurt je skočil vpričo več pasantov v morje. Seveda so ga takoj rešili. Temu se poj>olnoma blede, oddali so ga tudi res v opazovalnico. Kalabrežan 221etni Rlinsail pa se je hotel ustreliti v glavo, zadel pa se je v ramo. Vse so odpeljali v bolnico.
Odlikovanje. FJavnatelj ljudske šole v Reki S. Pflepie, je dobil povodom 401etnice svojega službovanja častno kolajno in zlat zaslužni križec s krono.
Poneverjenje na sarajevski pošti. V soboto BO prišli na sled na glavni pošti v Sara je vem večjemu poneverjanju. Do sedaj manjka 1000 K. Storilca še niso dobili.
Naše iledalisfe.
309 let bo, odkar so te začele v Ljubljani prvič prirejati dramatske predstave; 190 let, odkar h je slovenska govorica prvič uporabljala kot instrument Talije in 122 let, odkar se je vršila v kranjskem deželnem gledališču prva slovenski! dra inatska predstava; 62 let je. odkar je »Slovensko društvo« začelo redno prirejati slovenske .urJedališke predstave; 50 let. odkar je ljubljanska čitalnica začela gojiti slovensko dramatiko, in 44 let je minilo, odkar je ljubljansko Dramatično društvo prevzelo skrb za slovensko gledališko umetnost.
Kolik kos naše kulturne zjrodo-vine izražajo navedene številke! Koliko krutih bojev s fanatičnim kranjskim nemštvom. koliko idealnega truda in vzorne požrtvovalnosti slovenskih prvih mož in najodličnejših dam se skriva za omenjenimi številkami iz historije našega narodnega preporoda! Imena: bai%>n Žiga ftois, Anton Linhart, Valentin Vodnik, dr. Janez 15Iei\veis, Fran Malavasič, Kamilo Mašek, Heidrich, Miroslav Vil-har, dr. Benjamin Ipavee, Iviika Svetce, Peter Grasselli, Josip Nolli in Ivan Murnik stoje na čelu navdaš*« ne i n neomajno trdovratne borbe za slovensko neodvisno gledališče.
Prvo odločilno bitko za ^vojo gledališče pa so dosegli Slovenci šele I. 1802. ko so otvorili novo deželno gledališče s slovensko predstavo, in drugo prav tako važno zmago >o si priborili 1. 1000., ko so vzeli Nemcem vse najboljše gledališke dneve v tednu ter so mogli igrati po petkrat vsak teden. S tem je bila 501etna vojna za samostojno slovensko gledališče končno dobljena. Nekdanji absolutni gospodarji in brezobzirni zatiralci slovenske dramatske umetnosti so se z zaključkom minole sezone umaknili v svoje poslopje »pri Šik-cu«. Od prihodnje sezone nadalje igrajo Slovenci sami v kranjskem deželnem gledališču.
Borba je torej končana in zmaga je danes popolnoma naša. Od 24. oktobra 1867. 1. do danes je priredilo slovensko gledališče okoli 2200 predstav, nad 2100 pa jih je priredilo samo ljubljansko Dramatično društvo tekom svojega obstanka. Od 1. 1871. je gojilo naše gledališče opereto \n spevoigro in od 1. 1889. tudi že slovensko opero. Josip Ogrinec, Jakob Alešovec in dr. Fran Celestin so bili prvi naši izvirni dramatiki; dr. Benjamin Ipavee, Miroslav Vilhar in Anton Foerster pa naši prvi izvirni skladatelji za gledališki oder.
Iz ničesar, iz lastnih slabih moči, ubogi, teptani, zaničevani in celo od lastnih rojakov nerazumevani so si ljubljanski Slovenci s silnimi žrtvami ustvarili svoje gledališče ter so
z ničimi sredstvi gojila dramo, opero in opereto. Na Čelu vseh teh kulturnih delavcev pa je stalo Dramatično društvo, čigar odbor jo opravljal nad vse požrtvovalno iu brez najmanjše odškodnine vso upravo (artistično in finančno) gledališča ter je vršil skoraj petinštirideset let neumorno tudi — najmočnejše živčevje uničujoče — posle intendantov, dramaturgov in učiteljev s pravcato ilirsko navdušenostjo docela brezplačno. Poročila o skoraj vseh občnih zborih tega društva so dokaz 0 uprav obupnih, a vedno junnškovztrajnih borbah odbora za ohranitev in napredek slovenskega gledališča, ki je žo blizu pol stoletja najvažnejše kulturno in umetniško zabavišče vsega naroda.
Po inicijativi iu vzoru ljubljanskega Dramatičnega društva so bila ustanovljena z istimi cilji po raznih slovenskih trgih iu mestih dramatična društva in dramatični krožki: v Trstn prireja on dot no Dramatično društvo 7—8 mesecev vsak teden po dve gledališki predstavi v gledališki dvorani hotela »Balkana<: (drama in od sezone 1910/11 tudi že opereto) ; v Mariboru (od 1909/10 prir * tamošnje Dramatičuo društvo (> e-cev po o predstave na mesec (drama in spevoigra) ; v Gorici, Kranju, Idriji {Dramatično društvo), v Žirih, na Jesenicah, v Radovljici, Kamniku, v Novem mestu, v Črnomlju, Ribnici, v Celju. Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, v Opatiji, v Bojanu, pri Sv. Ivanu in pri Sv. Jakobu (pri Trstu), v Tolminu in drugod prirejajo naša društva že desetletja slovenski' gledališke predstave z diletanti, v Trstu, Mariboru in v Celju pa tudi že z nekaterimi plačanimi igralci. Središče vsem tem društvom pa je ljubljansko slovensko gledališče, ki jih podpira s svojim bogatim repertoir-rm, s svojo garderol>o in včasih tudi svojimi igralci. Vse leto dajejo ta Iruštva ljubljanski gledališki pisarni mnogo dela Skoraj 45 let pa pri-fiajajo Slovenci iz vseh krajev tudi k ljubljanskim gledališkim predstavam, zlasti ob nedeljah in praznikih (►opoldne in zvečer. Igralci slovenskega gledališča v Ljubljani prirejajo predstave že desetletja po vsem Kranjskem, Sp. Štajerskem in Primorskem, pa tudi v Istri. Naši igralci so v Pnlju prvič igrali v slovenskem jeziku. S tem je vršilo naše gledališče ne le važno kulturno znanje, nego nrli svojo uarodnopolitično nalogo zh vso Slovenijo.
Proti vsem fanatičnim naskokom »r.mjskega neuistva  in  proti nemv-lostni skoposti kranjskega, deželnega odbora je siromašno ljubljansko Dramatično društvo z neomajno vztrajnostjo vendarle  vzdržalo slovensko gledališče v Ljubljani že malone 45 let. Dvignilo ga je na stopnjo, ki je iprav čudovita, ako poznamo nic-■ stna sredstva, s katerimi je moralo delati. Storilo je za kulturo in za-vednost Slovencev daleko več. kakor so mogli celo   idealni Ustanovitelji našega gledališča sploh kdaj smijati. Da je moglo slovensko gledališče v Ljubljani s toli klavrnimi sredstvi iu - toli   majhnim   osobjem dostojno vprizarjati dela Shakeapearja, Schil-( rja, Goetheja. Lessinga,    Orili par-■•"•rja.   Ibsena,   Tolstega. Gorjkega, rJauptmanna, Verdija, Bizeta, Caj-vskega, Puccinija in B. Wagnerja: tem je naše gledališče storilo več, or se je kdaj nameravalo.
Pojdite po svetu in pozvedujte, imajo še gledališče, ki bi s 26.000 kronami letne podpore moglo place-; 1*2 mesecev igralski in pevski Piisemble ter prirediti v 6 mesecih po 129 dramskih, opernih in operetnih idstav v obsegu iu obliki naših! Poizvedujte, kje je še gledališče, ki bi dajalo v 6meseeni sezoni okoli :->o no-• -i nad 50 različnih iger, oper ii operet J Kje se igrajo še dramske ovitete le po enkrat dvakrat in op~*r-ne novitete po štirikrat petkrat? Kje najdete še deželno   gledališče, kjer ravlja vsa   ravnateljska, dramaturška, tajniška, arhivarska, knjižni-rska in  nadzorniška dela en se:u človekl Xi ga. pa če ga iščete Z DlO-renovo svetilko.
V Sofiji gojc le dramo, pa mirijo 160.000 K letne podpore: a- Belem gradu ^oje le   dramo,   a dobivajo
10.000 K letne podpore; v Zagrebu tuajo 212.000 K letne subvencije, v Gradcu celo 320.000 K stalne letne -dpore, a slovensko gledališče dobiva šele zadnja   leta   —   26.000 K . >tue podpore ter mora gojiti s to smešno svotico   dramo,   opereto in opero!
V Sofiji so mogli le letos igrati V asovo dramo »Pod jarmom«, torej v eni sezoni, 40krat; v Ljubljani so dosegli samo »Rokovnjači« 35 predstav, toda v 12 sezonah! V Belemgra-du so mogli   igrati   Nušičovo igro
Pot okoli sveta« v dobi od 26. marca t. 1. do 31. maja t. 1. šestnajstkrat, morejo pa igrati drame tudi po 30 do 40krat! V Zagrebu morejo igrati v eni sezoni drame po 4—5krat. opere 12—35krat in operete po lOkrat. Pri takih finančnih in lokalnih raz-
merah je delovanje osobja in vodstva pač toli lahko, da.se z delovanjem gledališča v Ljubljani uiti izdaleka ne da primerjati. Zato pa se čudom čudijo vsi slovanski gledališki strokovnjaki našim uspehom ter ne morejo nikakor razumeti, da more slovensko gledališče ob takih podporah in naših malenkostnih dohodkih ne le obstajati brez ogromnih deficitov, nego gojiti celo opero in opereto.
Ponosni smo lahko Slovenci, da smo si 45 let vzdrževali svoje lepo gledališče, a poskrbeti treba, da bo njegova bodočnost lepša in lažja. Naše hrepenenje stremi za izboljšanjem, za povečanjem personala, za olepša-njem gledališke opreme iu za dviganjem umetniške stopnje slovenskih prestav. Gledališka umetnost pa more cvete t i in roditi dobre sadove le ob izdatnih podporah. Ako se podpora ne zviša, naše gledališče pač nikakor ne more nadalje vzdrževati poleg dobre drame še opero iu opereto. Gažni t roški in ceua orkestra so se v poslednjih letih podvojil] in potroj;li!
Priti moramo na jasno, ali naj bo naše gledališče umetniški zavod ali pa naj še nadalje hira in usiha. Doslej se je naše gledališče vseh 45 \ let ljuto borilo za svoj pretežki obstanek, pri čimer je morala umetnost seveda večkrat stradati.
Zavoda, ki so se zanj idealno žrtvovali iu juuaško bojevali naši predniki, ne smemo pustiti, da pade danes, ko smo dosegli končno zmago. Da bi bili Slovenci 1. 1911. maloduš-ui in brezbrižni za svoje gledališče, med tem ko so bili naši pradedi iu dedi pred 100 leti polni euergije iu navdušenja: te sramote si slovenski uarod pač ne nakoplje. Sram bi nas moralo biti vseh Slovanov i u \>e Evrope! —ov—
Rnjuitie SAMSKO prapora v Škofli LoM.
Odelo se je mesto v svečano opravo, da pokaže na svoj zgodovinski dan, ko razvije škofjeloški »Sokola ponosno svoj prapor po 141ctnem svojem delovanju, da se zaveda tega važnega momenta, da je vzljubilo ^-Sokola«, obenem pa da izpriča do-šlim bratom »Sokolom« iu drugim gostom, da Loka ni več tisto črno mesto, kakršno so si ustanovili nekdanji škofje in kakršno hoče imeti še vedli« > nasilni župnik Šinkovec, ki si je deval ta dau ledne obkladke ua. <voj rejeni želodci-, da ni tako črna, kakršno boce imeti samostan in cela rimsko - klerikalna stranka. Prodrla je napredna misel, ubila sence mračnjaštva in ponosno se je dvignil prapor sokolski, prapor pravega, umnega napredka in dela. Pokazalo se jo, kako malo je ljudstvo upoštevalo umazano agitacijo proti »Sokolu«. Od hiše do hiše so hodili naročeni hinavci, tercijalke so ječale in milo molile A Šinkovcem vred, da bi jim ljubi ]>og naklonil vsaj to veselje, in posla] dež. Celo nežni mladim niso prizanesli. A' samostanski šoli so rekli učencem in učenkam, kdor gre gledat »Sokola«, ta bo izključen! Kratko, vse to cviljenje ni pomagalo nič. Zavel je nov sokolski prapor in krasno je uspelo njegovo slovesno razvitje z vsemi z razvitjem spojenimi slavnostni i. Par mračnjakov seveda ni razobesilo zastav in sicer nekaj v Loki sami in eden na Trati, ki se je, kar bodi mimogrede povedano, -ijai-no pokazala in častno sprejela došle goste.
Zleta gorenjske sokolske župe in razvitja prapora se je udeležilo okrog 300 bratov »Sokolov« v kroju. Med temi z veseljem konstatiramo leno število koroških »Sokolov« borovcTj-skeera društva. Sokolstvo je pozdravil škofjeloški župan, notnr Leučrk, kateremu je odgovoril župni starosta dr. Matija Marinšek. Tri razvitju samem, ki je bilo impozantno, je najstarejši praporščak gorenjske sokolske župe pozval kumico novega prapora, požrtvovalno gospo Mileno dr. Za k rajsko vo, da izroči prapor novemu praporščaku. Ob svečanostni tišini je izpregovorila kumica pomenljive besede praporščaku: »Izročam ti čist prapori ohrarj ga tako čistega, in brani ga, ako treba, tudi i življenjem!« In d vi črnil se je prapor ponosno nad množicami, ki so ga z velikanskim navdušenjem pozdravljate. Pri slovesnosti je sodelovala domača godba, katere usneh se mora pohvaliti, posebno v očigled težkočam, pod katerimi se je osnovala. Prišla pa je tudi mestna godba iz Kranja, ki zasluži vse priznanje. Igrala je pridno in neumorno od jutra pri sprejemu gostov na Trati do poznega večera v šumečem gaju vesel ičnecra prostora.
Obhod po mestu je bil veličasten, udeležilo se ga je okoli 300 »Sokolov« v kroju in nebroj došlih gostov iz vseh krajev mile naše domovine. Javna telovadba na lepem v ta namen popolnoma ograjenem prostoru je pokazala velik napredek gorenjske sokolske župe.
Popoldanska veselica na veseliČ-nem prostoru je bila jako številno obiskana Prostor sam je bil okrašen z zelenjem in cvetjem, med katerimi so blesteli paviljončki. Med zvoki godbe in petja se je spremenil prostor v pravi raj šumnega veselja in proste zabave, tako da se bode spominjal vsak z radostjo tega slavja. Zato pa gre največja zasluga škofjeloškim g ospe m in gospodičnam, ki se niso strašile dela in požrtvovalno spravile veselico na tak višek. Poleg teh pa se mora izreči javno priznanje in pohvala prvoboritelju škofjeloškega »Sokola«, g. Franu Dolencu, kateremu je treba izreči zaradi njegove velike požrtvovalnosti prisrčno zahvalo. Veselica je uspela moralično iu financijaluo izborno. Slovensko ljudstvo pa z veseljem pozdravlja novi prapor, ki veje ponosno nad glavami škofjeloških »Sokolov«, prapor Sokolski, prapor napredka.
V nt to 12. julija zvečer oh 8.
se vrši
v areni »Narodnega doma"
shod
nakaterem bodo govorili drž. poslanec dr. Vladimir Ravnihar in deželni poslanci: Engelbert Oangl dr. Fran Novak in dr. Karel Triller.
Somišljeniki! Udeležite se ga v velikem število.
Dnevne vesti.
+ Ljubljansko okrajno sodišče.
Dvorni svetnik A u d o 1 š e k , dosedanji predstojnik okrajnega sodišča ljubljanskega, je šel v pokoj in sedaj so vse nemške moči in vsi nemški vplivi na delu, da bi prišel na to mesto nemški sodnik. Tekom kratkih mesecev je nemška vlada postavila na mesto deželnosodnega predsednika v Ljubljani in na mesto okrožno-sodnega predsednika V Novem mestu, kateri mesti sta bila slovenska posest, dva Nemca in je zagrizenega nemškega naeijonalea postavila za I. državnega pravdnika v Ljubljani. Dvoma svetnika Andolšek in Polec sta smela iti v pokoj, ker sta Slovenca, starejša dvorne svetnika Pajk in Scbneditz pa ne smeta iti v pokoj, ker sta Nemca. Zdaj torej hočejo spraviti na mesto predstojnika okr. sodišča ljubljanskega Nemca in čuje se. da je izbran za to mesto neki nemški naeijonalec iz Celja. Tako jemljejo Slovencem mesto za mestom, ker je slovenskim klerikalcem vsak nemški naeijonalec ljubši, kakor naroden sodnik!
+ Odlikovanje. Major Fran Vilfan pešpolka št. 78 je bil povodom svoje vpokojitve odlikovan z viteškim križcem Fran Josipovega reda. Major Vilfan je rodom Ljubljančan in je služil delj časa pri pes-polku št. 17.
-j- Naslov vladnega svetnika je dobil višji računski svetnik in predstojnik računskega departementa pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani gosp. Josip M o d i c povodom svoje vpokojitve.
— Zborovanje slovenskih učiteljišču ih abiturientov in abiturientk se vrši dne 17. julija 1911 v Ljubljani v dvorani »Mestnega donia«. Pripravljani odbor vabi tem potom cenjeno učiteljstvo, posebno pa učiteljski naraščaj na zgroraj imenovano zborovanje, ki bo za nas načelne važnosti in na katerem se bodo razmotri -vala za nas najpomembnejša in najaktualnejša stanovska vprašanja. — Istim potom se vabi na zborovanje ♦ udi prijatelje učiteljskega stanu, ki se interesu jejo na bodočem razvoju tega stanu v narodu. Najvljudneje se naznanja, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala in so tem potom vabljeni tudi zastopniki posameznih korporaeij. Na večer se priredi vrtni koncert. Podrobni dnevni red objavimo pravočasno v stanovskem glasilu kakor tudi v drugih slovenskih listih.
— Proti Tolstovrški slatini so začeli nemški časopisi strasten bojkot. »Freie Stimmen«, »Tagblatt«, »Mit-teilungen der Siidrnark« so prinesli strupene članke, naj noben Nemec ne naroča te slatine, ker je v slovenskih rokah in podpira razna narodna društva. In mi Slovenci? Kritikovali bomo po stari navadi domaČe podjetje ter naročali in pili tuje slatine.
Za pogorelee v Gaberjih, katerim je požar dne 24. junija t. 1. uničil poslopja, je daroval cesar 3000 kron.
Hnd petelin je Šmartinski kaplan Krische, ki si hoče z rogovile-njem proti naprednjakom napraviti karijero. Svetujemo pa temu človeku, naj bo le lepo tiho, kajti sicer mu bomo našteli stvari, da mu bo kar po ušesih šumelo. Devičniki ne smejo
imeti umazanih lilij. Krisohe že ve, kaj mislimo s tem.
Iz Novega mesta. Koncert, ki ga je priredil tukajšnji »Salonski orkester« v prid pogorelcem na Gaberju, je bil tako polnoštevilno obiskan, da je kljub veliki obsežnosti Tučkovega vrta zmanjkalo prostora. To je lep dokaz simpatij in naklonjenosti, ki jo uživa naš vrli orkester, zhasti pa, ker je poleg zabave občinstva, poavetil svoje delovanje v človekoljubne namene. Posamezne točke, katerih je bilo jako mnogo, so zelo ugajale številnim gostom in burnega odobravanja in zahtevanja po ponavljanju ni bilo konca. Vodstvo orkestra je v spretnih rokah in posamezni člani se odlikujejo po mojsterski izurjenosti, da so kos vsaki težki nalogi. Meščani sploh goje simpatije do ubogih Ga-berčanov, pri katerih so bili vedno dobro postrežeui, kadar so počivali v njihovem prijaznem selu na potu na Gorjance ali pa nazajgrede v mesto.
Monumentalni spomenik rodbine Ivana Majdiča v Kranju. Slikovito ležeče mestno pokopališče v Kranju ima množico prekrasnih nagrobnih spomenikov. Kdo se tu ne spomni impozantnega, iz črnega marmorja narejenega spomenika z umetniško izvršenim   genijem   žalosti na grobišču družine veleindustrijca g. Vinka Majdiča!   Mogočne nagrobne kamne družin Frane Om^rsa ali Karel Puppo, smemo, ne da bi pretiravali, prištevati   pravim nagrobnim posebnostim. Veličastna po svoje sta masivna, orjaška, v obliki piramide narejena stebra na grobu slovenskega pesnika prvaka dr. Franceta Prešerna in globoko čutečega lirika Simona Jeuka; za-dnjega    krasi tudi pesnikov relief, delo nedavno umrlega kiparja Ivana Vurnika v Radovljici. Tem spomenikom se vredno pridružujejo drugi, večji    ali manjši, opremljeni s pomenljivimi simboli. Vse pa nadkriljnje po vzvišenosti in velikosti v preteklem letu postavljena, a še-le pred   kratkim dodelana grobna kapelica, skoro bi jo lahko imenovali mavzolej, na grobu umrlega veleposestnika in veletrgovca Iv. Majdiča. Kakor znano, je bil pokojnik   velikodušen   dobrotnik mesta Kranja, ki je določil velika volila za »Dijaško kuhinjo«, za mestni ubožni zaklad, za Vineeneijevo družbo iu za »Društvo v varstvo otrok in oskrbo mladine« itd., ki pa je zapustil tudi precejšnjo vsoto, da se porabi za monumentalni spomenik sv. Janeza Ne-pomuka.   Mimogrodo c me u jamo, da že izdeluje spomenik nadarjeni slovenski kipar Franc Bernekar. Spomenik bodo v kratkem postavili pred poslopjem c. kr. okrajnega sodišča v Kranju. Mavzolej na grobu rodbine Ivana.  Majdiča.  v  katerem počivajo Ivan Majdie, lijearova žena Ivana, rojena Sturm in njun v cvetju moške starosti nenadoma preminuli nadarjeni sin Janko Majdič, je zgrajen v modernem romanskem slogru v podobi čveterokofnika, čegar streho tvori kamenita kupola. Mavzolej meri 3 m f>0 cm v Čveterokotniku in dosepra s križem, ki sklepa  kupolo, približno višino devetih metrov. Mavzolej je narejen iz trdega granita iz GrizinJana, ki ima prijetno, mmenosivkasto barvo. Od postavka pa do vrha krase zgradbo fino obdelani, bogato profilirani granitov! kosi, katerih je vsega skupaj nad štiristo. Vogelna stebra kupole imata po en kubični meter prostornine. Nad portalom, čigar timpanon nosita dve simbolični konzoli, je v polkrogu narejen genij žalosti. Z njegove karakteristične glave odseva tako istinita žalost, katero čutijo ljubeča   srca ob spornimi na drage rajnike. Ozadje mavzoleja izpolnjuje v obliki velike altarne slike narejeni, zgoraj zaokroženi relief iz snežnobelega   marmorja iz Karare. Relief predstavlja na mojsterski način prizor na sodni dan. Veličasten anprel plava tu preti nami,   "ki pa je poslal Gospod, da vzbudi iz smrtnepra spanja v miru spava joče in jih pripelje pred sodlx> Gospodovo. V ange-lovem  obrazu  je  izražena brezpri-merna milina in nepopisna ljubezeu. Saj je to anprel, ki prinaša umrlim veselo poročilo,    da je napočil dan vstajenja.     Ljubeznivo razprostira angel svoje roke, da bi sprejel pod svoje okrilje vstajajoče, ki prihajajo iz grobov v svetlih haljah, z obrazi, ki žare od veselja. Polni blaženega zaupanja upirajo svoje poglede v angela, njih srce se topi v sladkem pričakovanju, da jih skoro popelje Izveli Čar v blažena nebeška domovanja Angel in vstajajoči, ki se ga oklepajo, polni hrepenenja, bodo dozdevno v tem trenutku izginili izpred naših oči, da stopijo pred Sodnika. Da, le toliko hočejo še počakati, da se jim pridruži tudi oni-le vstajajoči, ki si s trudom in naporom tu spodaj na-pravlja pot iz tesnega groba, od katerega mora še odvaliti mogočen kamen. Zgoraj omenjenega genija žalosti in relief, ki predstavlja vstajenje, je izvršil dobro znani in priznani slovenski umetnik Ivan Zajec. Obe deli   kažeta vse one vrline, katere imamo priliko opazovati pri drugih
njegovih umotvorih. Zajec ume temu, kar hoče ustvariti iz kamna, vdahniti velike, mogočne poteze in svojo svežo, samoraslo moč. Mavzolej dobiva svetlobo skozi dve visoki, pisanobarvni okni, ki sta primerni slogu. Tako nastaja v notranjščini neka posebna razsvetljava, ki ima na sebi čar mističnega, svečanostnega in skrivnostnega. Notranjost mavzoleja pokriva križni obok, katerega je jako spretno in slogu odgovarjajoče poslikal znani slikar Matija Brada-Ška. Križni obok ima pod kupolo tri odprtine, ki imajo služiti kot ventilatorji. Žrf je hermetično zaprt prostor, ki ga pokriva marmornata plošča z dvojno vlogo. V žrf je lahko priti po železnih, v zid vzidanih stopnicah. Nad portalom je citati v črno marmornato dno z zlatimi črkami vklesan napis: »Rodbina Ivan Majdičeva.« Pod reliefom se nahaja tudi iz črnega marmorja narejena plošča, ki nosi v zlatih črkah nagrobni napis. Na Kranjskem sta le dva večja mavzoleja, kakor je pravkar opisani, namreč oni Jožef ine Hočevar v Krškem in oni Anastazija Grii-ua (grofa Antona Auersperga) v Thurn a m Hardtu, oba je napravila ljubljanska tvrdka Feliks Toman. — Mavzolej na grobu rodbine Ivana. Majdiča v Kranju je napravil po lastnem načrtu gosp. Feliks Toman iz Ljubljane. Mavzolej dela vso čast njegovi delavnici, ki sploh uživa jako dober glas. Bila je srečna misel, da je izvršitelj oporoke )>okojnega Ivana Majdiča, namreč gospod Rudolf Ko-kalj, generalni zastopnik zavarovalne družbe »Dunav« itd. v Kranju, izročil to delo vrlim motom, kakor sta kamnosek Feliks Toman in kipar Ivan Zajec. Delo hvali oba mojstra in tvori pravi umetniški okras mestnemu pokopališču v Kranju.
Mica Kovačeva, piva nič pvače-va, ali izlet pevskega društva »Ljubljane«. V nedeljo je prigrmelo v Lesce kakih sto klerikalcev in klerikalnih devic. Prišli so z Bleda in se zaleteli v znano narodno gostilno Leg;*-tovo. Komaj so posedli za mize, so že izzivali mirne goste. V družbi je bil »ta fletni fajmošter<t iz Begunj, videli smo tudi »ta trebnhastega-«: ix Lesee in nekega novopečenepja kapla-neta. Ko se je zaslišal žvižg lokomotive, so hiteli klerikalci in klerikalke na kolodvor. Tako so hiteli, da so nekateri kar popolnoma pozabili plačati »ceho«. Obe natakarici sta milo gledali za njimi. Prav katoliško!
Nezgode. "21 letni delavki Mariji Zupan v Zagorju je pri deiu spodrsnilo in je prišla pod voz, ki ji je stri desno nogo. — 161etnemu mizarske* mu vajencu Jakobu Dolinarju je vsled lastne neprevidnosti odrezala cirkulavna žaga dva prsta leve roke. — Kajžarjev sin Anton Sitar iz Kri« /.•■v v kranjskem okraju je padel dne 6. julija doma s črešnje in si zlomil levo nogo. — 201etni krovec Martin Oberthaler je padel dne 4. jnlija na Vrhniki s strehe in si desno nogo težko ] »oškodoval.
Morilec ameriških izseljencev. Včernj se je pričela v Zagrebu zanimiva obravnava proti nekemu Bošnjaku Ivanu Milkoviču. Obtožba >** glasi, da je Milkovič ameriške izs« 1 jenee, ki so se vrnili s svojimi prihranki iz Amerike, moril in jih oropal. Tri izseljence, ki jih je Milkovič ubil in vrgel v vodo, so dobili pri Karlovcu. Morilec svoja grozodejstva odločno zanika, vendar pa se je nabralo med preiskavo toliko gradiva, ki dokazuje njegovo krivdo, da mu bo lahko krivdo dokazati. Obravnava vzbuja v Zagrebu veliko zanimanje. Trajala bo več dni.
Ameriške novice. Umrla je v; Clevelandti ena najstarejših naselni-kov STletna Uršula Pečjak, ki se je naselila v Clevelandu pred 25. leti. Doma je iz Gradenea pri Hinjah na Dolenjskem. Pokojna zapušča vi Ameriki 10 otrok. — V železni« š k e m rovu j c u b i 1 o v Charle-voitu *2f>letnega Slovcnea Franca Ferlana, ki je doma iz Brzina na Štajerskem. Padla je nanj velika plast, podkopane zemlje, ki ga je zadušila, predno so ga mogli od kopat i. — Ponesrečeni Slovenec. Blaž Hauptman, doma iz Šmartua pri Litiji je padel v neko globoko jamo v okolici Forrest City in utonil. Jama leži v jako močvirnem ilovnem svetu. Hauptmanu se je vdrla izpodje-dena zemlja, ker je stopil preblizo na rob jame, ki je jako globoka in napolnjena z vodo. Hanptman je bil v Ameriki 6* let. Doma v Šmartnem ima ženo in pet otrok.
Utopljenca našli. V soboto so iz Ljubljanice blizo Fužin potegnili truplo 651etnega vpokojenega rudarja Tomaža Brvarja, o katerem smo že poročali, da je šel bržkone namenoma v vodo. Na truplu, koje so prepeljali v mrtvašnico k Dev. Mariji v Polju, ni bilo opaziti nikakega na-silstva.
Ubegli šolarji. Iz Gradca ata od svojih staršev pobegnila lSletni Anton Kropač in Roman Glantschnig. Iz Gorice pa je iz konvikta pobegnil Klletni gimnazijec Karel Zettler. — Prva dva govorita samo nemško« zadnji pa slovensko in laška
S     Mali Robinzon, o katerem smo
včeraj poročali, Se ne govori resnice, ^daj je izpovedal, da je še s šestimi drugimi takimi paglavci pobegnil iz zavoda sv. Vincencija v Celovcu in ko se je policija obrnila tja, je prišel odgovor, da je vsa njegova pravljica neresnična. Mora biti pravi ptiček ta dozdevni Sehneeweiss.
Se nista prava mojstra. Minuli teden sta se v naše mesto zopet priklatila dva goljufa, ki pa še nimata dovolj prakse. Najprvo sta Šla v Snttnerjevo trgovino, kjer je eden kupil nikelnasto uro, katero je plačal z drobižem. "Drugi si je izbral pa obesek ter ga plačal z bankovcem za 50 K. Ko je pograbil drobiž, je hotel na znan način spraviti tudi bankovec, kar se mu pa vsled blagajničar-kine pazljivosti ni posrečilo, marveč Je moral z najvljudnejšim oprošče-njem oddati bankovec. Na to stn odšla v Benediktov o trgovino ter kupila gumb za 30 v in isto poskušala, kar jima pa zopet ni vspelo. Od tu išta šla v drožerijo v Šelenburgovo ulico po kalodont in naletela na isto .smolo, kakor preje. Nazadnje pa sta iposknšala svojo srečo v Magd i cevi trgovini, kjer jima pa usoda zopet ni bila mila. Že vsa obupana sta odšla po Dunajski cesti na Slovenski trg. Ker sta bila zelo pazljiva, sta opazila, da ju nek gospod zasleduje in kakor plaha zajca sta odšla vsak svojo pot. Eden je srečno odnesel pete, drugi pa je zbežal v kavarno Union, kjer je šel takoj pri drugih vratih ven. Tu ga je sprejel takoj pri drugih vratih stražnik in aretiral. Pravi, da je provizijski potnik in kroŠnjar jz urami Alojzij Fried. da je rojen 1882. v Budjejovicah in da je prišel v Ljubljano iz Trsta, kakor tudi njegov tovariš, o katerem noče nič drugega vedeti, kakor da je istotako, kakor on, provizijski potnik. Pri sebi je imel garderobni listek ročue torbice, katero je imel spravljeno na kolodvoru in črn ovoj ni list. Oddali so ga sodišču.
Junaka. V nedeljo sta se sprla v neki gostilni v Vodmatu dva gosta in si skočila v lase. Pri tem je tudi eden grozil svojemu nasprotniku s samokresom. Nek drug gost je pa hotel strahovali stražnika. Ko je ta odpovedal godbo, je stopil junak k stražniku in mu zagrozil, da bodeta vsled toora že obračunala v Trnovem, kadar bode stražnik civilno oblečen. Le-ta ga je legitimoval. potem pa i«n>til iti. kamor je hotel. Komaj pa
>ride izzlvaČ na Staro pot. kjer je srečal nekega moža, kateremu je žarel groziti s samokresom. Oba imata pričakovati zasluženega plačilo.
Vlomilčeva smola. Leta 1879. V Star? Loki rojeni. Se 1 okrat predka-
novani slaboglasni Lovro Dermota, je pred kratkem v Mostah vlomil in ukradel 50 K vredno obleko, katero je najprvo nesel na Vič in ker je ril mogel tam prodati, je šel z njo v Ši-ško. Tam je z obleko krošnja ril po gostilnah in se v neki žganjariji tako napil, da je pozneje prenočil kar pod nekim kozolcem. Ko se zjutraj prebudi, je opazil, da je bilo prejšnji dan vse njegovo delo zastonj, kajti med tem. ko je možakar brezskrbno -paI, mu je obleko, ki jo je bil prejš-MJi dan ukrade! sam. sedaj odnesel nek drug nočni ptič. Dermota je šel nato v Ljubljano, kjer ga je policija aretirala in izročila deželnemu sodišču.
Delavske knjižice prodajal. 33-
letni brezposelni mlinar iz Homca A Ibert Jerman je v neki žganjariji prodajal delavsko knjižico, gla.^ečo se na ime Antona Naehtigala. Ko je -rražnik o tem doznal, je šel takoj pO Jermana, kateri je bil pa med tem časom prodal knjižico za 40 vin. ter ga aretiral.
Gostilniško kazalo je nek ponočnjak odtrgal in odnesel pri gostilni Josipine dermanove v Kolodvorski ulici ter ji s tem napravil 0 kron škode.
Na cesti onemogla. V nedeljo popoldne je £4 let na Meta Hribarjeva \ Ravnikarjcvi ulici tako onemogla, da so jo morali / rešilnim vozom odpeljati v deželno bolnišnico.
V spanju okraden. Ko je včeraj !>opoldne delavec Ivan Hrašar pri vojaškem skladišču na ljubljanskem polju zaspal in prej položil poleg- sebe kovčeg z obleko, ga je med spanjem obiskal nek uzmovič in mu od-ne>el kovčeg.
Zaradi prepovedanega povratka je bil v nedeljo zvečer aretiran znani Metni nasilni postopač Mihael Vojska.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Slovencev in 14 Hrvatov.
Izgubil je sluga Matevž Iglic /lat prstan. — Ključavničar jeva žena Marija Doberletova je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — \eža Sopcieeva je Izgubila žensko ročno torbico s srednjo vsoto denarja. — Policijski oddelkovodja je našel v nedeljo na frančiškanskem mostu nekaj blaga za žensko obleko.
Dotični znani gospod, ki si je na veselici »Merkurja« v areni »Narodnega doma« izposodil hote ali ueuote
dežnik, se pozivlje, da ga blagovoli izročiti restavraterju »Narodnega doma«, ker bi imel sicer neprilike.
»Slovenske Filharmonije« popoten orkester koncertira danes v park-hotelu »Tivoli«. — Začetek ob pol 5. popoldne. Vstopnina prosta.
»Slovenske Filharmonije« oddelek koneertira jutri pri večernih predstavah Elektroradiografa »Ideal« na vrtu hotela »Malic«, Franc Jožef ova cesta. Začetek ob 8. zvečer.
narodno obramba.
V Štepanji vasi bo v nedeljo, 10. julija popoldne pri vrlem narodnjaku g. Ivanu B r i c 1 j u velika veselica ondotne Ciril-Metodove podružnice. Ta veselica bo gotovo nekaj nenavadnega, saj se trudi odbor na vse moči, da bo zabave v prek in v prek dovolj. S posameznimi stvarmi pridemo počasi na dan. ker ni dobro, Če se izve vse naeukrat. A z mirno vestjo lahko rečemo že danes, da se bo pozneje vsakdo, ki bo slišal, kaj izvan-rednega so zopet priredili Štepaujci, kesal, ker ni šel v Štepanjo vas. Da pa ne bo koga vznemirjalo tako nepotrebno kesanje, naj sklene vsakdo takoj, ko prebere te vrstice ali izve na drug način o naši prireditvi, da ne gre v nedeljo nikamor drugam kot v prijazno, zavedno Štepanjo vas, kjer bo ta dan veselje in radost doma.
Pod rožnica sv. Ciril in Metoda za občino Moste priredi 20. avgusta veliko vrtno veselico pod imenom >Ciril - Metodov bob v Šmartuem«, v Šmartnem pri g. Dolničarju, na kar že sedaj opozarjamo slavno občinstvo. Cenjena društva pa prosimo, da Se po moči ozirajo na to prireditev.
Obrambnemu skladu družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili: 016. dr. Jos. Globevnik, Novo mesto (plačal 10?» K 1 v) ; 917. moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu (plačala 108 kron) ; 918. Krško uradništvo.
Krško uradništvo se lepo zanima za obrambno delo. Kmalu bo imelo zbran kamen za Ciril-Motodov obrambni sklad. Prispevali so gg.: Dr. G. 5 K, dr. Jan 20 K, Korbar 90 kron, dr. Maurer 10 K, neimenovan 5 K. PerovŠek 20 K, dr. Pučko 20 K, Kajar 30 K, Rezač 10 K in dr. Vido-vič 10 K. Naj bi jima sledila tudi druga mesta po skupinah!
C. M. podružnica za Škofljico priredi v nedeljo, dne Ki. julija na senčnatem vrtu g. J. Jesiha pri ^Rdečem križu« v Rudniku veselico v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Pričetek ob treh popoldne. Spored: godba, srečolov, korijandoli, prosta zabava, ples itd. Nadejamo se mnogobrojne udeležbe domačinov in okoličanov, posebno tudi Ljubljančanov. Poslednji naj uporabijo vsako priliko, da nam donesejo slovenske zavednosti in rodoljubnega ognja.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala za god rodoljubna gospa Marija vdova Medvedova v Zagorju ob Savi 20 K. Blagopokojni njen soprog bi ji gotovo srčno se smehljajoč rekel: »Prav tciko! Hvala !< Mesto njega pa v imenu družbe sv. Cirila in Metoda kličemo: »Prav tako, častita gospa! Hvala!«
Na dan sv. Cirila in Metoda nabrala je gospa Ljuba Lipejeva v Bre-žieah v družbi, zbrani pri črni kavi pri g. Scbweigerju 13 K in jih poslala naši družbi. G. Albin Ravnikar na Rakeku je poslal 7 K. Hvaln cenjenim darovalcem!
Društvena naznanila.
Sokol II. naznanja svojim članom, da se udeleži korporativno v kroju II. sleta Sokolske župe Ljubljana L, kateri je v nedeljo dne 16. julija t. 1. v Kamniku. Zbirališče državni kolodvor« Odhod vlaka ob 7. 28 zjutraj. Odbor vabi člane, kakor tudi eenj. občinstvo, da se kar v največjem številu odzovejo vabilu. Na zdar. Odbor.
Turistični napredek. Prometno društvo na Bledu prireja letos za le-toviščarje skupne izlete tujcev. Ta misel je imenitna, ker se s tem tujcem nudi zabava in so taki skupni izleti v francoski rivijeri že davno uvedeni. Že lansko leto je hotelir pri Zlatorogu na Bohinjskem jezeru g. Rauhekar prirejal take skupne izlete, ki so bili od tujcev zelo pohvaljeni. Gospod Rauhekar namerava letos zopet prirediti iz hotela Zlatorog skupne izlete.
Prosveta.
Zemljevid   »Matice Slovenskem.
Vsem naročnikom tega zemljevida naznanjamo, da je bil zemljevid v rokopisu že izdelan pred poldrugim letom, da pa še ni izšel vsled tiskarsko-telmičnih ovir.
Klub ljubljanskih diletantov priredi v nedeljo, dne 16. julija t 1. v areni Narodnega doma »Gospodje
sinovi«. Velekomična burka v III. dejanjih. Za slovenski oder priredil Fr. Kobal. Po predstavi prosta zabava in ples. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Vstopnina 40 v. Začetek ob 8. zvečer. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor Kluba ljubljanskih diletantov.
Slovensko Soholstvo — v Kamnih!
Po sklepu župnega občnega zbora se vrši dne 16. julija t. 1. II. zlet sokolske župe Ljubljana I., in sicer v Kamniku. Bratje in sestre župe Ljnb-Ijaue I. in ostalih bratskih žup, udeležite se v polnem številu tega sokol-skega praznika! Vabimo pa tudi iskreno in prisrčno vse prijatelje slovenskega Sokolstva na ta dan v prijazni Kamnik!
V Kamniku bi je jo že nekaj let narodni, pa tudi kulturni boj med načelom svobode in načelom cerkveno-duhovsk<* avtoritete, torej med obema glavnima svetovnima nazoroma. Proti nasilno nastopajočemu sovražniku nastopi Sokolstvo pogumno in neustrašeno za svobodo misli in narodov napredek!
Dosedanje delo kamniškega Sokola je pripravilo v mestu in okolici tla za sokolsko misel, zato pridite vsi, ki vam je pri srcu narodov napredek! 16. julij bodi praznik nalrega dela in stremljenja za povzdigo narodnih, telesnih »a nravnih sil, ta dan preglejmo svoje moči in črpajmo iz nje nove energije za naše nadaljnje kulturno delo!
Na svidenje v Kamniku, kamor na« vleče k bratom srce in nas kliče sokolska dolžnost!
V Ljubljani, dne 25. junija 1011.
Predsedstvo sokolske župe Ljubljana I-
Dllaiko podporno društvo »Railoso]".
Zadnji termin za vlaganje prošenj je 15. avgust. Abiturijentje naj prilože prošnjam maturitetno in ubožno spričevalo, iz katerega naj bo jasno razvidno premoženjsko stanje prosilčevo, oz. njegovih staršev, viso-košolec naj pa priloži prošnjam spričevala o prestanem izpitu, oz. kolo-kvijska spričevala in ubožni list. Na prošnje, ki ne bodo imele teh prilog, se odbor ne bo oziral. — Opozarjamo gg. visokošolee in abiturijente, da je letos društveno denarno stanje zelo neugodno. Število podpor društvu se je namreč let09 zelo skrčilo; naravna poslediea temu bo. da tudi društvo ne bo moglo dati toliko podpor, kakor v preteklem letu. Apeli na občinstvo, denarne zavode, občinske zastope itd. so ostali večinoma glas vpijočega v puščavi. Prosilcev vsako leto več, denarnih prispevkov vedno manj! Kako bi bilo mogoče dvigniti prispevke društvu?
Odbor je storil v tem oziru, kolikor je mogel, vspehi so bili majhni. Mislimo, da ne preostaja drugega, nego da jjomaga dijaštvo samo društvu pri nabiranju podpor. To bi bila lepa, hvaležna in prav koristna naloga visokošoleev in abiturijentov v počitnicah. Dijaštvo naj ne zahteva samo od podpornega društva, temveč naj tudi dejansko pomaga društvu pri nabiranju prispevkov. Abituri-jenti in visokosolci! nabirajte prispevke za »Radogoja« pri privatnih osebah, prirejajte društvu v korist veselice, igre itd.; Ie na ta način se bo dalo najpotrebnejšim dijakom pomagati toliko, da nadaljujejo, oz. končajo svoj visokošolski študij. Pričakujemo, da ta naš poziv najde mnogo odmeva ne le med kranjskim, ampak tudi med goriškim in štajerskim dijaštvom, ki bi v tem oziru lahko storilo mnogo več, kaor doslej.
Na delo tedaj gg. abiturijenti in visokosolci: ne držite v počitnicah križem rok. da ne boste po razdelitvi podpor jadiknvali. če društvo ne bo moglo ugoditi vašim željam.
Odbor »Radogoja«.
RizniorarL
• Vročina. Kakor poročajo iz. Nev Torka, je vročina klub nevihtam še vedno neznosna. Še pred tremi dnevi je zahtevala 55 žrtev. Število žrtev vročine znaša v Zedinjenih državah najmanj 1000.
• Kolera. Trgovec Žiga Klein, ki se je bil vrnil iz Amerike na nekem italijanskem paruiku, je zbolel za znaki kolere. — V mestni bolnišnici v Stani bul u so konstatirali en slučaj kolere. — V Anatoliji se kolera razširja. — V guberniji Samara je zbolelo tekom zadnjih 5 dni 15 ljudi za kolero, od katerih je eden že umrl.
• Katoliški poštenjakoviČ ali vse za cerkev. Iz Frankobroda poročajo, da je katoliški župnik Schneider v Wiesbadnu odstranil b» ,prodal mu o-
go zelo dragocenih starin brez vednosti cerkvenega predstojnika iz samostana v Armsteinu. Oblasti so |t uvedle preiskavo in je ta dognala, da je župnik brez vednosti vlade prodajal umetnine, oljnate slike in lesene sohe visoke arheologičue vrednosti nekemu trgovcu z umetninami v Wiesbadnu. Oljnate slike so vse last fiskusa in vlada je trgovcu prepovedala, da ne sme teh umetnin naprej prodajati. Zanimivo pa je, da župnik ni kradel v svojem lastnem interesu, marveč za stavbni fond za cerkev v Niedersehlbachu.
• Potres na Ogrskem. Škoda, ki jo je napravil potres v Kečkemetu, morejo šele danes natančneje presoditi. Občina sama ima en milijon kron škode. Skupna škoda pa bo znašala v Kečkemetu nad 10 milijonov kron. Občinski svet je sklenil, da ne sprejme tuje pomoči, pač pa da zaprosi pri vladi za večje brezobrestno posojilo. Velike preglavice delajo mestu sedaj zidarji, ki hočejo nesrečo brezvestno izkoristiti in zahtevajo naravnost nezaslišane vsote. — Potres, ki je po zatrdilu učenjakov, posledica usedanja cele ogrske nižine, in se bo še večkrat ponavljal, pa je imel tudi še druge posledice. V Budimpešti na oglu ulice Arena in Szontv utce, je včeraj počila zemlja kakih 20 m na dolgo in napravila se je kakih 25 m globoka luknja, v katero so popadali vozovi. Počile pa so tudi vodovodne cevi in napolnile luknjo z vodo, tako da so konji utonili. Le s težavo so rešili gasilci voznike iz globoke špranje. Razpoka pa se je napravila vsled tega, ker se je podrl v globini kanal, ki ga je bil zrušil potres. Sosedne hiše bodo morale sedaj biti par dni brez vode, brez plina in brez električne luči. — Mostni stavbni urad pa je mnenja, da se bodo enaki slučaji dogajali še v drugih ulicah. Seveda je promet na pod cestni železnici popolnoma ostavljen.
TelefonsKa in brzojavna poročila,
Jugoslovanska parlamentarna zveza.
Dunaj 11. julija. Iz krogov slovanskih parlamentarcev izve naš dunajski urednik, da bo imela v soboto ali nedeljo jugoslovanska parlamentarna zveza svoje pivo zborovanje. V tej zvezi se zedinijo napredni poslanci in narodno dalmatinski ter ne-klerikalni hrvaški in slovenski poslanci in bo za predsednika izvoljen dr. Iv-čevie. Oni štirje dalmatinski klerikalni poslanci, ki jih vabi dr. Šusteršič v svoj klub, se še niso odločili za vstop. Posebno neodločen je don Perić in je skoro izključeno, da bi pristopil v Šusteršičev klub, ker je svoj Čas izjavil, da s Šusteršičem ne mara sedeti v istem klubu.
Konference s parlamentarci.
Dunaj 11. julija. Včeraj so bili brzojavno pozvani na Dunaj na konferenco z ministrskim predsednikom Gautschem člani predsedsiva „Enotnega Češkega Kluba. Dr. Kramar se je že danes dopoldan odpeljal, popoldan se odpeljejo Fiedler, Klofač in Udržal. Konference bodo obsegale posvetovanja glede stališča Čehov napram vladi. Tudi predsedstvo nemškega „National-Verbanda" je bilo pozvano na konference. Ker pa nobeden član predsedstva na Dunaju ni navzoč, so morali konferenco preložiti na poznejši čas. Konferenc e s češkimi socijalnim! demokrati se vrše  13. t. m.
Dunaj, 11. julija. Listi poročajo, da bo imel ministrski predsednik Gautsch tudi z Jugoslovani konference kar pa ni zelo verjetno, ker Zveza „južnih Slovanov še ni konstituirana. Gautsch bo imel konference zato menda samo SustersiČem, kar pa je pri dejstvu, da tudi klerikalni klub še ni konstituiran zelo Čudno.
Škandali na dunajskem rotovžu in kriza.
Dunaj, 11. julija. Današnji jutranji listi poročajo o znani korup-cijski aferi dunajskih gozdov iz peresa dunajskega župana dr. Neumeier-ja, ki zlasti ostro napada dunajskega podžupana Hierhammerja in imenuje njegovo postopanje »Paseha\virt-sehaft«. Hierhauinvjr hoče nastopiti proti Neumeierju v današnji seji ta-kozvanega »Biirgerkluba«; njegovi napadi pa najbrže ne bodo prišli v razpravo, ker je Neumeier v Nemčiji in se bo zadeva vsled tega najbrže zavlekla. Gotovo pa je, da odstopi eden izmed obeh, kar pa nima mnogo pomena, ker sta oba iz podobnega lesa. V zvezi s to zadevo je prišlo na rotovžu danes do velikega škandala med nekim občinskim svetovalcem in nekim uradnikom, ki bo imel za posledico dvoboj na pištole. Stavka mizarskih pomočnikov v Gradcu.
Gradec, 11. julija. Mizarski pomočniki so začeli stavkati in je ena njih prvih zahtev, takozvana črna lista. Načelnik pomočnikov naj bo posredovalec med mojstri in pomočniki.
Mladočečka   organizacija za Moravsko.
Brno, 11. julija. Mladočeska organizacija raztegne svoj delokrog tudi na Moravsko. Dr. Kramar je že kupil lisa bivšega ministra Žačka »Moravsko orlico«.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 11. julija. V ogrski zbornici pridejo jutri na razpravo vojaški reformni zakoni. Opozicija se že pripravlja na obstrukcijo. IV-bata o teh zakonih bo zavzela najbrže celo poletje.
Nov ogrski trgovinski minister.
Budimpešta, 11. julija. Iz parlamentarnih krogov se poroča, da. bo podpredsednik avstro-ogrske banke Popovič poklican v ministrstvo kot. trgovinski minister, namesto umrlega ministra Hieronvmija.
Povodnji na Ogrskem.
Budimpešta, 11. julija. Iz cele Zgornje Ogrske prihajajo poročila o velikih povodnjih. Železnični promet je deloma ustavljen, mostovi, zlasti v porečju reke Maros, so hudo poškodovani. Nevihte in toča 80 napravile velikansko škodo posebno poljedelstvu.
Stavka pekovskih pomočnikov.
Budimpešta, 11. julija. Stavka pekovskih pomočnikov je končana.
Slovanski časnikarski kongres v Belgradu. Belgrad 11. julija. Na snočnem banketu na čast slovanskim žurnali-stom, kateremu je prisostovalo nad 400 oseb in sicer od vlade naučni minister Jovanović in pa župan Da-vidović ter mnogo pisateljev, urednikov, meščanov in meščanic je nazdravil predsednik Vusić vsem udeležencem 10. slovanskega časnikarskega kongresa. Govorila sta nato še Vavfinek in Pavle Harinović. Rus Kulakowsky je nazdravil misli ojačenja slovanske samostojnosti in slovanskega edinstva. Srb Curčić je pozdravil jubilanta Ho* lečka, Slovak Vajaskv je nazdravil srbskemu narodu, Rus Vergun je spregovoril v vseh slovanskih jezikih, ter nazdravil Belgradu, slovanski straži ob Donavi in deklamiral svojo pesem, ki jo je spesnil na čast Belgradu. Bolgar Zlatorov je pozdravljal ekonomsko kulturno bratsko zbližanje Srbov in Bolgarov. Slovenec SokliČ je pozdravil vseslovanske narode, ter jih pozval, da naj stoji zvesto na strani Slovencem v njih kulturnem boju. Lu2iški Srb Tužidskv je povdarjal, da ostanejo Lužičani vedno verni svojemu slovanskemu plemenu. Govoril je nato Sva-nički in Rus Basmakov, ki je poudarjal, da leži velikost Slo-vanstva v moči njegovega razvoja v njih bojnem in kulturnem razvitku. V vseh teh težnjah najdejo v Rusiji slovanski narodi tople prijatelje. Rusija ne išče eritorijalnega povečanja marveč ljubezen slovanskih narodov, ker je pozvana, da čuva nad slovanskimi interesi. Hrvat Grlović naglasa skupnost hrvaških in srbskih interesov in teženj. Poljak Kuljakowsky nazdravi slovanski narodnostni ideji in pravi, da bodo Poljaki vedno ostali verni svojim bratom. Burne ovacije so sledile njegovim besedam. Godba je po posameznih govorih zaigrala himne dotičnih narodov in pevsko društvo je zapelo tc himne. V bratskem razpoloženju se je vršil banket pozno v noč. Danes imajo na kongresu posamezni referenti svoje referate.
trna gora in Turčija. Dunaj. 11. julija. >Neu»* Freie Predse« poroča iz Carigrada, da se jo sestal tam ministrski svet, ki je sklenil v očigled dejstvu, da odklanjajo Malisori turške ponudbe in zahtevajo garancijo evropskih velevhisti preklicati vse storjene ponudbe, obenem pa podaljšati Malisorom rok, da se podvržejo za 20 dni. Po celi Makedn-niji je opažati obsežno četasko gibanje. Turška vlada je poslala v vsta-ško ozemlje mnogo novih vojev, ter blokirala celo črnogorsko mejo. — Razmerje med obema državama je do skrajnosti napeto in skoro brezupno.
Berolin, 11. julija. V Petrograd-skih političnih krogih so baje zelo nezadovoljni s postopanjem Orne jjor^. Posebno je Rusija zamerila črnogorskemu kralju Nikolaju, da ščuva Al-banee proti Turčiji ter da je tudi onemogočil mirovna pogajanja nadškofa iz Skadra. Rusija baje namerava odtegniti Crni gori velike letne subvencije, ki jih dobiva Crna gora od Rusije. Ta vest pa je brez dvoma skrajno tendencijozna.
Pogajanja zaradi Maroka. — Zedi-njene države proti Nemčiji. Pariz, 11. julija. Nemško - fran-eoska pogajanja se vrse tajno. Francosko ministrstvo je v zbornici odklonilo odgovor na interpelacijo glede stanja spornih točk. »Ecco de Pariz« poroča iz New Yorka, da so Ze-dinjene države s posredovanjem svojega poslanika v Berolinu izjavile, da ne morejo pripustiti, da bi si pridobila Nemčija na zahodni obali Maroka kako pristanišče, ker je to nasprotno amerikanskim interesom.
^■H^av
Književnost.
— Jfciin. Češko napisal I. S. M a-
c h ar, po šesti spopolnjeni izdaji | avtorjevim dovoljenjem prevel V. M. Zalar. Založil L. Scliwentner. Cena broš. 3 K. vez. 4 K, s pošto 20 v več. Ovitek te knjig-e je naslikal češki umetnik Kupka. Ta slika pove prav za prav eelo vsebino knjige. Poleg ponosnega ])aganskega Rimljana je naslikan potuhnjen srednjeveški pa-pee in boj med poganskim in krščanskim Rimom je bistvo Macharjeve knjige. »Rim« je po obliki potopis. Ta oblika da Maeharju vso svobodo, da je s čudovito pesniško silo in umetniškim mojsterstvoni povedal marsikaj, kar strogo ne spada v okvir njegovega dela. Z navdušenjem in ljubeznijo popisuje Maehar jioganski Rim in s sovraštvom in za-
ičevanjem slika krščanski Rim in srednjeveško pa pestvo, ki je z tav \ ratnostjo zastrnpljevalea uničilo pogansko kulturo. V vsakem stavku ega znamenitega dela, ki je preloženo že tudi na nemški jezik, se zrcalita rjuh in pesnika moč I. S. Maeharja, avtorja »Magdalene« (ki je tudi že rasla v slovenskem jeziku, čeprav v slabem prevodu) in mnogih liričnih n satiričnih pesmi. »T?imu« želimo, da bi našel čim največ bralcev. Slo-
'•nski prevod »Rima« jo odličen.
Znpančič v novi izdaji. Naj---eji naših živečih lirikov Otou Zupančič je  doživel     nek<ij posebnega ti v Sloveneih zel<> redkega. Njegove -mi Iti sicer   »Caša opojnosti« in (Vz plan« so v prvi izdaji pošle. Za-ižnik L. Sehwentner je sedaj »Cašo jnosti« in >Cez plan« izdal v dru-cri iako lični izdaji. Kaj je Oton Žu-; ;iTičič v slovenskem   pesništva pač ni treba praviti in ocenjevati njegove -tui bi bilo pač tudi precej odveč. ( .iša opojnosti« in »Cez plan« veljata vsaka broš. 2 K. vez. H K, s po-. 10 v več.
Ase tu naznanjens knjige se do-bivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
izpred sodišču.
Kazenske  razprave  pred okrajnim sodiščem.
Aroganten    napadal ee. Znani aemškntar Pressel v Šiški, bivši že-lezuičar, se je razkrinkal včeraj pred okrajnim sodiščem po raznih pričah cot prepirljive«   in   skrajno nasilen •vek. Pred sodišče je tiral sam go-Herbstovo iz Šiške, ker se je ču-• ! užaljenega   s tem,   da   je gospa Berbstova pozvala 18. maja t. 1. orožnike in to zato, ker jo je on napadal z revolverjem. Stvar se je vlekla del j asa in včeraj šele je prišlo do končne rešitve. Glavna priča Terezija Se-flev je namreč jasno in odločno pod prisego izpovedala, da je Pressel dne !s. maja prišel iz kuhinje z revolverjem v roki    in    nameril    na gospo rlerbstovo, ki je sedela na stopnicah tako, da mu je kazala hrbet. Ona je £ospo   opozorila na pretečo nevar-st ha sele nato se je Pressl umaknil. Priča tudi potrdi, da je ona sa-na-vetovala Herbstovi,   da naj ni »t i tako nevarnemu nasilnežu po-> Tožnike.    Dalje   je označila -selna kot prepirljivca, ki se pre-i .t   z vsemi   strankami v hiši. Za i je prišel nekoč med prepirom celo na stranišče. Zastopnik obtoženca navaja v zagovor   njegovo nervoz-. na katerej boleha že odkar je na železnici   neko  nesrečo. — m pa loži Pesselja tudi gn. linčeva, ker ji je nekoč zagrozil s palico in jo sirovo zmerjal z beseda-Sie Lnder Sie«. Sodišče je kaznovalo Preaselna radi obeh pregreškov 20 kron kazni   ali   3 dni zapora, malenkostno   zadostilo  je dobil sel za svoj polom v tem,   da je iče obsodilo na 10 kron globe tu-i Balantičevo, ker mu je med uekim prepirom zaklicala: »Pojdi že stran, i proklet, hudičev, stari dedec.«
• . *
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Preveč je imel korajže. France Klop č i č, 18 let star sin kajžarja v Srajcah,    )«■ šel ponoči 14. svečana
. 1. s tremi svojimi tovariši po vasi N"teska. Prišel je pa od nekod 181etni (rane C e r a r, po dom. Hadarinov, posestnika sin iz Soteske. Ko je za-
ikal, sta mn dva Klopci če va tovariša žvižgala. To je Cerarja ujezilo, pobral j»- kol in jih hotel napoditi. Ona đva, ki sta žvižgala, sta navidezno be-iala. on pa je tekel za njima, na kar ga vsi štirje napadli. Klopčič je pa skočil k njemu ter ga / odprtim
(»/cm sunil v levo nadlehtnico in levo lopatico. Obdolženec je vse prignal in se zagovarjal s popolno pijanosti, česar priče niso potrdile. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev Težke ječe.
»Domovina"
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja^ da javijo to eini preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gosp. prof. Anton Jug, Ljublja-n a ,  Palm atinova u 1 i e a 3 I.
Poslano.-
Na notico v »Jutru« glede stavke v moji kartona/ni tovarni sporočam cenj. občinstvu v informacijo sledeče:
Za svojo tovarno nisem sklenil z društvom knjigoveških pomočnikov nikdar kake pogodbe. Nasprotno, pred 4 leti sem celo odločno odklonil vsako posredovanje imenovanega društva. Tudi nisem zvišaval polagoma delavnega časa, temveč je lc-ta ostal do danes taisti, kot je bil nekdaj. Sicer sem se pa bil glede delavnega časa vedno natančno domenil i vsakim pomočnikom, predno sem ga sprejel v službo. Izrazil tudi ni nobeden izmed gospodov nikdar kake nejevolje, dokler nisem pred par tedni strogo prepovedal donašati opojnih pijač v tovarno. Tedaj na je pri nekaterih gospodih izbruhnila jeza na dan in zapretili so mi — ne da bi se kdo bil popreje osebno obrnil do mene — potom svojega društva takoj z najskrajnejšimi sredstvi. Ker nisem bi! vezan na nobeno pogodbo in se naravno vsled tega tudi nisem hotel z društvom potrajati, stopili so pomočniki v stavko.
Izmed stavkajočih knjigoveških pomočnikov ne i zvrsti je nobeden knjigoveških del in sem jih večji dol Še-le sam moral izučiti v kartonažni stroki. V/lic temu imajo po 24—28 K plačo na teden in tudi praznike popolnoma plačane, dasi takrat ne delajo. Ker pa ima voditi vsak večji oddelek uslužbenk, je naravno, da se morajo držati tovarniškega delavnega časa. drugače podrejene moči dela nimajo.
Stavkajoči gg. pomočniki ne pomislijo, da se ima moja tovarna na zunanjih trgih (ki pridejo pri meni v prvi vrsti v poštev) boriti z nepopisno konkurenco in da bi moral kmalu tovarno zapreti, če bi bil odvisen od takih organizacij, ki bi od mene lahko slehrni trenotek — grozeč s stavko — poljubne zahteve izsilile. Takemu terorizmu pa se bom Videl že se pravočasno izogniti, o tem naj bodo gg. stavkajoči pomočniki prepričani.
_ J. Bonač, sin.
• Za vsebino tega poslanega ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar.
Bonna poročila.
LJmU|anska
»Kreditu banka v Ljubljani*.
Urun karti iiMjske Nrie 11. julija 1911.
■iHtfcanl p—Ml I) 0nara( I Blagovni
«*/• majeva rent«  .... 92-151 92^5
«•*•/• srebrna renta.  .  . . 9595 96*15
•*>/• avstr. kronska rento  .  . 92 05     92 25
Off.      m              .   . 9115    9135
4*/« kranjsko deželno potojllo 94*50 95*50
'\. k. o. češke dež. banke . 93 65 94*65
»»
M It
t* »» M II
Srečke la 1.1860 Vi   ■ « m   t* t* 1884 • « • •
m tiske.....
zemeljske l.itdaje
ogrske nlpoteSnc • dan. komunalne
avstr. kreditne . .
ljubljanske . . .
avstr. rdeč. križa .
bazilika .... „ turske.....
OaUloo.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda .
Dunajske bančne družbe . Južne železnice . . . . Državne železnice . . . Alplne-Montan .... Češke sladkorne družbe • z i vnos ten ske banke.   . .
Cekin!
Marke
Franki
Lire
Rublji.
Val«to.
418 — 61f>— 305 — 292-75 278-248 — 497-50 500 — 81*60 7025 44 50 34-50 24850
47350
656- -546 50 ! 19-70 745-90 813 — 288-— 280-50
11-36
117-40; 95-05 94 60
253-70
430 — 622-— 317 — 29875 284 -254 — 507 50 510* -88 60 76*25 50-50 39 25 25150
47550 657 — 547-50 12070 746 90 814 — 291 80 281*50
11-39 117*625 95*20 94-80 2S4-50
Žitne cene v
Dne 11. julija 1911. Termin.
Pšenica zaoktober 1911. . za 50 kg 11*51
Rž za oktober 1911   .   .   .   za 50 kg 9 48
Koruza za juli 1911   ...   za 50 kg 761
Koruza za avgust 1911 .   .  za 50 kg 7-71
Koruza za maj 1912 .   .  .  za 50 kg 6*90
Oves za oktober 1911   .  .  za 50 kg 8 —
i
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
Hainfineiš-Manstm Itatrerai ceniki brtrulania.
K. Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
SjHial. \\wai s kolsiiin pcssu!.
Izposojevanje koles.
osam
Razglas.
Zaradi poprav pri župni cerkvi v Qor. £ogatcu
vršila se bode pismena ponudbena zmanjše valna razprava. — Proračunjena so:
zidarska dela....... K 272477
krovska in kleparska dela    .   . » 1008 10
zidarska dela pri opornem zidu » 1242"82
umetno kamenje ...... »    538'—
ključavničarska dela     .   .   .   . » 45220
vrtna ograja....... »   225*—
K 6190.89
Ponudbe je vložiti do 20. julija t. L do 12. opoldne pri zoprn uradu v Gor. Logatcu.
Proračuni, načrti in stavbni pogoji so na vpogled vsaki dan od 8.—12. ure dop. in od 2.—6. pop. v pisarni župnega urada v Gor. Logatcu. Zapečatene in z 10% vadijem, ki ga je določiti na podlagi ponujane skupne svote, opremljene ponudbe, v katerih so enotne cene in proračunjeni zneski navesti v Številkah in besedah, izročiti je do določenega časa v župni pisarni v Gor. Logatcu. — Ponudba je lahko za vsa dela skupaj, ali za vsako posebej.
Stavbni odbor si pridrži pravico oddati delo tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku. 2392
GOR. LOGATEC, 10. julija 1911.
Stavbni odbor.
STLE-
*-* JEVA
1 '*v~ 1 n~f~c< ršt~n cfn c^rci r*t*- rko oXa 1 ?K JTo,
Serravallo
vo
železnato Klaa-vlno
Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
s: Izborni okus. s:
Večkrat odlikovano. :: Nad 7000 zdravniških spričeval.
J. S£HHitVAiiL09 i. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barko vije.
Msorolofllčno porofitoT"
Viiira sad mcrjem 306*^.
Srednji zračni tialc 736-J mm
julija	Čas opazovanja	Stanje barometra v sna	Temperatura v C°	Vetrovi	Nebo
10	2. pop.	741-8	T8*l	sr. jjvzh.	oblačno
	9. zv.	742 1	15-4	brezvetr.	del oblač.
j* 11.	7. zj.	742 1	123	si. vzhod.	oblačno
Siednja včerajšnja temperatura 15*9*, norm. 196V Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Za vse izkazano srčno sožalje ob prebridki izgubi naše ljubljene sestre, oziroma svakinje, nečakinje, sestrične in tete, gospodične
Marije Joras
kakor tudi za časteče spremstvo pokojnice k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zahvalo. 2387
Posebej pa se iskreno zahvaljujemo našemu visokospoštovanemu župniku g. Vrhovniku in ostali duhovščini za spremstvo, cenjenim mladeničem in mladenkam iz Trnovega kot nosilcem vencev ter vsem ljubeznjivim darovalcem prelepih vencev.
Srčna hvala!
V Ljubljani, 11. julija 1911.
Žalujoča rodbina Joras.
Stanovanje
s 4 sobami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi  pritiklinami se odda
za avgustov termin.
Poizve se pri hišniku, Franca Jožefa cesta itev. 16. 2174
Sffctai tesarji
dohe takoj trajnega dela ob dobrem zaslužku.
Hellingbauten Reka, Sekcija B.
s Šestimi stanovanji v Ljubljani, blizu florijanske cerkve. — Izve se vsak dan od 8.—9. pri magistratnem slugi Bevcu tam ali pa popoldne na Dolenjski cesti 50.
Pa*oda se
20*82
oziroma sc
imovina ludi sama odda ? najem.
i Novaku, vas Rašica pri Laščah.
Izve se pri
Zanesljivega, treznega
in izurjenega
strojnika
k Lanzovi lokomobili pri  parni zagi
n sprejme s 1. avgustom 1911.
Skušnje za kurjača in strojnika so pogoj. — Ponudbe s prepisi spričeval, katerih se ne vrne in s popolnim opisom dosedanjega službovanja je poslati
upravi graščine Josipdol, pošta Ribnica na Štajerskem. 2389
Spreten
• v v
5C i$ec
za
Kristjan, 22—28 let star, samec, popolno znanje slov. in  nem. jezika v govoru in pisavi. Splošna in trgovska izobrazba. _>3&s
Ponudbe pod: „Y. X. 28 W. H. 5557" na Rudolfa Mosse na Dunaju I«
Robert Smielovvski
arhitekt In mestni stavbni mojster
stavbna pisarna, Rimska cesta Z^imm
se priporoča si. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, ::    katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo.
priredi že mali dodatek „pravega : Franckas kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je našel pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 04 vplačili.
„_____ „44
- vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .-. - .-• Rezervni fondi K 53,758*285-24. — IspUCane odškodnine tat kapitalije K 118,390.603*81.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Ven noJnenUo daje* —————
eer Generalno zastopstvo i Uoollai Sf^rSiK« v Gosposki uliti itev. iz. -ew
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
4668
1604
mnn toplice u uran
Dolenjske železnice postaja Straža-Toplice.
Akratoterme 38» Celzija, pitno in kopalno zdravljenje. Izredno učinkovito za protin, revma, ischias. nevralgijo kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basini, oddeljene kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje, gozdovnata okolica. Dobra in cena restavracija. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri zdraviliški upravi.
Razglas
iz konkurznega sklada Avgusta Kraufsdorferja. bivšega trgovca pri Sv. Antonu v Slov. goricab
se proda pod roko
skoraj popolnoma novo in dobro ohranjeno,
va
0 Ml
Shranjeno je deloma v Mariboru, deloma pri Sv. Antonu.
V Mariboru ležeče blago se je cenilo na 1900 K ter ono pri Sv. An tonu na 2600 K. Ceneje kakor l0°/0 nad inventiranim zneskom, se sploh ne odda.
Radi ogledovanja blaga se naj obrnejo kupci v Mariboru do g. Alojza S umen jak, trgovca v Tegethofovi ulici, ter pri Sv. Antonu do g. Jožefa TuŠak. trgovca ravno ta m.
Ponudbe ter vprašanja radi nadaljnih pojasnil se naj pošljejo do najpozneje 16. julija 1911. podpisanemu upravitelju konkurznega sklada.
Sv. Lenart, dne 8. julija 1911.
Dr. MIlan Oorlšek
2390
odvetnik.
Valjčni mlin v Domžalah
L BOtlČAR, LJUBLJANA
Centralno pisarno m skladišče: Vegovo ulica 6.
Telefon interurb. st. 129. Telefon internrb. it 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Cotnp., Stolni trg štev. 9.
ANTON ŠARC, LJUBLJANA.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
,TETRrV
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. ::
Vzorci na razpolago.
1977
na- jako prometnem kraju v Ljubljani.
Več se poizve »Slov. Naroda.«
upravništvu
2300
le nato sredo, soboto in nedeljo vso noč odprta.
Marija In Viktor Izlakar. 507
C0GNAC!
STAR, pristen   Jestilat dalmatinskega yina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesentne.
Dobi se edino pri tvrdki: 1066
BR. N0VAK0V1Ć, Ljubljana.
Mlad inteligenten obrtnik, krojač, bi se rad seznanil z mlado gospodično, ki ima 2—3 tisoč kron. — Ponudbe s sliko na upravnistvo »Sl.
Naroda" pod šifro 3   Srečna ženitev". s
V4 ure od postaje v slovenskem kraju na Koroškem, sicer ne zastonj, ampak
s 4500 kronami naplatila je iako] naprosi
s stoječimi 2374
lepimi poljskimi pridelki.
Cena je silno nizka ;n ako je posestvo preveliko, se more cena do 9000 K znižati in drugo obdrži posestnik sam. Proda se samo dokler še vse na polju stoji (žito in drugo) —  Na vprašanja
odgovarja Anton Renko, posestnik in trgovec v Celovcu.
Hotel
Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljani 1913
Sv. Petra cesta štet. 27
Lepe zračne sobe.
Priznano fina kuhinja.
Izborne pijače. Nizke cone. Lepi restavracijski prostori.
Ilalvečli restavracijski vrt v Llabliani
NIZOZEMSKA
inruEifSKA
NA DUNAJU I.v
BVaV 2172
ZAVAROVALNICA ASPERNPLATZ I,
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejšimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. Glavno zastopstlO Z3 Štajersko
ii Iraijski: Gradac L Sdmirigasst 41. Glavni zastopnik za Kranjsko: Ciril GloMnik. Ljubljana, Elizabeta tista k.
zaradi oddaje del za novo Šolsko stavbo družbe sv. CiriCa in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bode v kratkem zidala novo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu v Trstu z 22 šolskimi sobami in z vsemi potrebnimi pritiklinami.
Proračuni, pogoji, načrti in pripomočki so na ogledu v Trstu pri stavbnemu voditelju gosp. arh. Costaperaria ul. Kandler št 8 vsaki dan od 2.—7. ure popoldne in v Ljubljani v društveni pisarni (Narodni dom) vsaki dan od 9.—11- ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne.
Zapečatene ponudbe opremljene s 5% vadijem je izročiti do vključno 29. julija t. I. vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Za betonska dela se sprejmejo ponudbe le od specijalnih betonsko stavbnih tvrdk. Te ponudbe se morejo staviti ali popolnoma samostalno ali pa skupno s ponudbo za prevzetje del cele stavbe.   Družba si pridržuje pravico oddati betonsko-stavbna dela ali samostalno ali skupno z drugimi deli.
Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim "pogojem, dalje take, katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo vpoštevale. Društveno vodstvo si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Za ponudbe, ki ne bodo sprejete, ponudniki nimajo pravice zahtevati nikake odškodnine, dobijo pa svoj vadij tekom 4 dni po odločitvi oddaje nazaj.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dne 8. julija 1911.
2380
Prva saM eburtna tidta v, zlatnine ii mim
TTNER
Ljiljana, im tro (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „       „ „     970 „
14 kar. zlata  .*    «■    •  •  • «• t« 44*~~~* tf
Nikelnasta damska „ z verižico „ „ 8*50 „ Prava srebrna „    „ ,»    „ 9*50 14 kar. zlata „    „     . . Uhani zlato na srebro   . . 14 kar. zlati uhani....
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Telefon it 273. Telefon st. 273.
„ „20-m 1-80 4-50
t* »»
] Olfnate barve priznano najboljše	•II-II-■-^ Fasadne barve j edino   stanovitne   proti vremenskim vplivom Ji 1
mm                  m      m        mm w Kranjska firnez in laneno olje	Lake angleške in lastnega izdelka
Ul   Steklarski in 1   mizarski klej	Čopiče —— ws» vcakn nhnl — 1"!
j Prašno olje I              za pode	Karbolinej j| in gips
Olje in mazilo za stroje	IJarve in potrebščine za umetnike, slikarje, kiparje iti).
priporoča \ A doli Hanptmann [ prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. j Zahtevajte cenike!                     Zahtevajte cenike! ■ B-H-—-BBBBM1-!l-l=ll=!l	
Delniška glavnica K 6,000.000.
837
Rezervni fond okoli K 300.000.
JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI
Selenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne pošte).
Kupuje in prodajat vrednostne papirje9 rente, obligacije, zastavna pisma, prijo-rite te, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. — Promete k vsem žrebanjem.
Menjalnica.
u   Vloge na knjižice od dneva vložitve n
#%%
od dneva dviga, rentni davek plačuje banka iz avojega. — jla tekoči in žiro račun po dogovoru. — Živahna zveza z Am
Akreditivi.
ii     Centrala v Trstu,
Eskompttajes menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Remboura - krediti. — Borzna naročila. —
Inkaso.
u      Filijalka v Opatiji. n
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
nannnoeen
.GF
UE
4945