Savinjski vestnik CELJE, 29. decembra i951 Glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in šoštanja leto iv., štev. 52 — cena 5 din Ureja uredniški oHbor. Odgovorni iirednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun St. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska üskarna v Ce- lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN SODELAVCEM SE ZAHVA- LJUJE ZA NAKLONJENOST IN SODELOVANJE TER 2ELI SREČNO NOVO LETO 1952 UREDNIŠTVO IN UPRAVA »SAVINJSKEGA VESTNIKA« Ob novem letu Leto 1951 je bilo za naše gospodar- stvo leto važnih in učinkovUih ukre- pov, kateri so prilično normalizirali naše notranje gospodarsko življenje. Tako so delavski sveti in upravni od- bori — katerim je država koncem le- ta 1950 z Zakonom o xipravljanju dr- žavnih gospodarskih podjetij prepustila podjetja v neposredno upravljanje, po prvih, začetnih težavah — krepko za- grabili vodstvo zaupanih jim podjetij. Z novimi predpisi, kateri bodo uzako- nili nov iinančni sistem ho delavski kolektiv in vsak njegov posamezni član neposredno soudeležen nad skup- no ustvarjenimi viški dela. Delavski sveti in upravni odbori bodo na ta na- čin prišli še mnogo bolj do veljave, po- stali bodo v polni meri odgovorni za uspehe in neuspehe v podjetjih. Odgo- vorni bodo tudi za višino zaslužka de- lavcev in nameščencev podjetja, ali z drugo besedo, za izboljšanje ali poslab- šanje njihove življenjske ravni. Izko- ristiti dosedanje izkušnje v upravljanjii podjetja, razvijati s pravilnim razume- vanjem po učinku iniciativo in storil- nost slednjega delavca, prisluhniti gla- su potrošnika in upoštevati njegove že- lje v izbiri in kvaliteti blaga bodo ve- like in prvenstvene naloge naših go- spodarskih podjetij v bodočem letu. Z ukinitvijo vrste obveznih oddaj in odpravo garantirane preskrbe se je sprostila naša trgovina. Tržišča so po- stajala tekom letošnjega leta vse bolj založena. Ukinitev živilskih nakaznic j?, dosegla, da potrošnik ne kupuje več blaga, ki mu je določeno, neglede na to ali ga rabi ali ne, temveč izbira pri nakupu po svojih dejanskih potrebah in finančni zmogljivosti. Zato se je povpraševanje po nekaterih artiklih dvignilo, po drugih padlo, hkrati s tem pa se je pričela tudi dvigati ali padati cena. Industrijska in kmečka proizvod- nja se je pričela ravnati po naravnem zakonu ponudbe in povpraševanja. Naš trgovski aparat, navajen na pla- nirane kontingente blaga iz časa ga- rantirane preskrbe, je dobil široko po- lje trgovanja v novih pogojih. V letu 1951 se je naša trgovina precej izbolj- šala, zlasti v Ljubljani, Mariboru in tudi drugih krajih. Žal ni napredka v povečanju asortimana opaziti v Celju v taki meri kot v drugih središčih, če- prav ne maramo zanikati priličnega razvoja. Vendar bo potrebno še mnogo napraviti za večjo izbiro blaga in kul- turnejšo postrežbo. Naš trgovski aparat se počasi otresa starega, preživelega načina čakanja kontingentov. Močna je tendenca velikega zaslužka ob ma- lem prometu, namesto da bi z veliko izbiro, dobrim blagom in kulturnim nastopom do kupca, na zdravi osnov' dosegli večje finančne uspehe. To bo treba v prvih mesecih prihodnjega le- ta korenito izboljšati; prenehati s trgo- vinami podeželskega tipa ter razviti vrsto specialnih trgovin, n. pr. z manu- fakturo, galanterijo, konfekcijo, otro- škim blagom, železnino itd. Celje kot trgovsko središče širokega področja mora dobiti vrsto spodobnih trgovin mestnega merila, tako glede lokalov samih, kot glede izbire blaga in kul- turne postrežbe. Z ukrepi izdanimi zadnje mesece za uravnovešenje blagovnih in neblagov- nih izdatkov na predvojno razmerje se je približno zmanjšal denarni pritisk na blagovne fonde. Zmanjšanje po- vpraševanja po blagu je rodilo nadalj- nje znižanje cen prehranb-enim in in- dustrijskim izdelkom. Ponovno so se znižale cene moki, masti, sladkorju, tekstilu in raznim drugim industrijskim izdelkom. —• Proste cene najvažnejšim živilom kot so kruh, moka, mast, slad- kor itd. danes predstavljajo približno 30% cene istega blaga na prostem trgu pred letom dni. Tako država z dolo- čitvijo cen navedenim živilom vpliva na celotno prehranbeno tržišče, ker se v sorazmerju s cenami teh najvažnej- ših živil ustvarja cena drugega blaga in brez administrativnih ukrepov .po- zitivno vpliva na spekulativne tenden- ce večjih kmetov. Mnogi od njih so namreč ukletili krompir in pričakujejo visoke cene. Toda potrošnik je pamet- no preračunal, kaj se mu bolj splača in je temu primerno preuredil svoj jedilni list na močnata jedila, ker so cene mo- ke in zdroba zanj ugodnejše. Zato je kljub prilično dobri letini letošnjo zi- mo poraba krompirja znatno manjša kakor prejšnja leta in se krepko moti oni kmet, ki pričakuje za svoj krompir spomladi visoke cene. Prvič je nemo- goče, da bi široka potrošnja v pomlad- nih mesecih porabila vse viške krom- pirja, ki so še danes pri kmetih, ker se je normalno ta krompir trosil vse leto — od jeseni preko zime — do no- vega pridelka. Zato povpraševanje spo- mladi ne bo tako ueliko kot to priča- kujejo špekulantski tipi na vasi, a ka- dar pa povpraševanja ni, cene nujno padajo. Drugič pa je pretiran porast cen onemogočen zaradi nizkih cen mo- ke, masti itd. Zato bo prav verjetno marsikateri kmet razočaran pri svojih spekulativnih nagibih, ker bo spomla- di prodal krompir po isti ceni, kot bi ga bil lahko tudi v jeseni (le da bo ta- krat že lažji), morda pa še ceneje, kar ho pač krepak nauk za prihodnjo je- ten. Naša ljudska armada - del naše skupnosti Naši deloA^ni ljudje so z veliko lju- beznijo navezani na našo ljudsko ar- mado, saj je del naših narodov, šola mladih ljudi in тн>тајеп branilec na- še neodvisnosti. Ob deseti obletnici JA so naši narodi proslavljali praznik JA kot splošen vscljudski praznik. Me.l JA in narodi naše domovine ni nobene meje. JA je ostala prav tako ozko po- vezana s političnim in splošnim raz- vojem naše domovine, kot je biba po-j vezana v času NOB. Po vseh naših krajih so proslavilf 10. obletnico JA. Ne samo na dan 22. decembra, že šest mesecev poprej so vsak dan, od ure do ure proslavljali deset let JA s požrtvovalnim delom, v tekmovalnem poletu. Kolektivi so ta iian dočakali s sijajnimi usfpehi. I v celju so odlikovali 90 bivših borcev Celjani so proslavili 10. obletnico 1A na veli' i centralni proslavi v Na- rodnem domu. O JA je spregovoril za- stopnik celjske garnizije. Na proslavi j'' sodeloval mešani pevski zbor in tamburaški zbor iz Celja. Najsvcča- !ie;ši je bil trenutek, ko je sekretar M K KPS tov. Šumrada v imenu MO /3 razdelil med člane borcev odliko- vanja, s katerimi je Pr«zidij Ljudske sk'ipščine odlikoval zaslužne borce iz pretekle vojne. S ponosom v srcu je ')S-letna Mlakar Frančiška sprejela iz s'.^kretarjevih rok Orden zaslug za na- rod druge stopnje. Požrtvovalna ženi- ca je dala že leta 1941 3 otrok v par- tizane, leta 194.2 je kljub svojim šest- desetim letom tudi sama stopila v par- tizane. Danes v svobodni domovini pa si ne privošči zasluženega počitka. Podeljenih je bilo 90 odlikovanj. OBILO USPEHOV PRI GRADITVI LEPŠEGA ŽIVLJENJA V NO- VEM LETU 1952 ZELI VSEM ČLANOM, MNOZiCNIM ORGANIZACI- JAM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU MESTNI KOMITE KPS CELJE ČLANSTVU, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM CESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM V PRETEKLEM LETU IN ŽELI ŠE BOLJ USPEŠNO IN SRECNO NOVO LETO 19.52 OKRAJNI KOMITE KPS CELJE-OKOLICA MESTNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE IN ZVEZE BORCSV CELJE ČESTITATA SVOJEMU ČLANSTVU KNOVEMU LETU 1952 П' JIM ŽE- LITA NA POLJU USTV^iRJALNEGA DILLOVA14JA ¿>L ^íi^OGO USPEHOV. vsem organizacijam, odbornikom IN vsemu ČLAN- stvu SRECNO in uspehov polno novo leto 1952 želita OKRAJNI ODBOR OF in OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV CELJE-OKOLICA Gradnja termoelektrarne v Šoštanju se nadaljuje Šoštanjsko termoelektrarno so začeli graditi že leta 1947. Po izidu zloglasne resolucije je delo na gradbišču opešalo in leta 1950 tudi obstalo. Stroji, ki so bili naročeni pri naših takratnih »pri- jateljih«, niso prišli. Gospodarska blokada držav sovjet- skega bloka ni popolnoma prekinila gradnjo tega objekta. Le kratek premor je povzročila. Z gradnjo bodo nadalje- vali takoj po novem letu, ko bo to gradbišče prejelo kredit v višini 50 mi- lijonov dinarjev. Gradbena dela bodo izvajala »Gradiš« in »Ograd« iz Šošta- nja, Podjetje za melioracije iz Ptuja in železniško gradbeno podjetje iz Ljub- ljane. V letu 1952 se bo težišče vseh del razvijalo na izgradnji pogonskega ob- jekta in pri regulaciji Pake. Regulacija bo zahtevala mnogo težaškega dela na suhem in v vodi. Potreben bo tudi ba- ger, ki ga še vedno nimajo. Poleg tega bo treba odkopati še 20.000 kub. metrov zemlje. Pri dosedanjih delih so izkopali in prevozili že 80.000 kubičnih metrov zemlje. Zaradi nadaljevanja teh del bo treba podreti stanovanjsko hišo »Agra- rija«. V tej hiši stanuje 24 strank s 128 prebivalci. Za te bodo zgradili novo naselje, pravzaprav dva bloka v Me- tlečah. Za delavce in uslužbence bodoče ter- moelektrarne bo treba zgraditi še na- daljnjih 24 stanovanj, po možnosti tudi samski dom. Težave imajo z vodovo- dom, kajti mestna napeljava je pre- slaba. Dosedanji poskusi, da bi povečali pritisk in množino vode, so se pone- srečili, ker v Šoštanju hočejo zvaliti vse stroške za ta dela na novo elek- trarno, čeprav bi od teh del imeli vsi korist. Z dograditvijo nove termoelektrarne v Šoštanju bo elektroenergetski sistem v Sloveniji izpopolnil vrzel, ki jo ču- timo danes, posebno še, kadar vodne elektrarne nimajo dovolj vode. Ko bo ta elektrarna začela obratovati, bodo prekinitve toka v posameznih področjih prenehale. Od hitre dograditve termo- elektrarne v Šoštanju zavisi tudi čim- prejšnje obratovanje tovarne aluminija v Stmišču. F. L. Kako bomo v СеЦи praznovali novoletno ietho Praznovanje Novoletne jelke bo tndî na področju našesra mesta prineslo veselje pio- nirjem in cicibanom. Na četrtnih odborih in na drugih terenih živahno o tem razpravljajo în se pripravljajo na praznik naših otrok in naših družin. Tam, kjer so pionirski sveti bolj aktivni, so le-ti prevzeli organizacijo priprav s so- delovanjem množičnih organizacij, predvsem pa organizacij žena. Zveze borcev in frontne organizacije. Na ostalih terenih pa je naj- bolj delavna organizacija žena, ponekod pa tudi odbor Fronte. Vsestransko zanimanje za Novoletno jelko, kar dokazuje tudi to, da se je na občnih zborih OF zadnje čase o tem mnogo razpravljalo, spričuje, da Se krog ljudi, ki jim je vzgoja naših otrok pri srcu, vedno bolj širi. Veselje in tudi presenečenje pa pripravljajo tudi vsa naša večja podjetja otrokom delavcev in nameščencev, ki so pri njih v službi. Tako postaja praznik Novoletne jelke vedno bolj domača prisrçna prireditev, kjer se tudi s krajšimi kulturnimi programi in s pogostitvami otrok ustvari prijetno vzdušje tovarištva in prijateljstva. Posebno živahne so priprave na področjih odrednih pionirskih svetov vseh mestnih če- trti in Jožeiovega hriba. Potrebna sredstva za pogostitev zbirajo na lastnih področjih, deloma pa prispeva Mestni ljudski odbor. V znamenju Novoletne jelke bospodarstvo njegovo ]^o končani osnovni šoli ga je poslal v meščansko šclo v Celje. Z zelo dobrim uspehom je končal 5 razrede, potem pa ga je želja po znanju povedla še naprej. Dokončal je tudi kmetijsko in zidružno šolo. Vse do druge svetovne vojne je delal na kmetiji in ustvar- j.tlno uporabljal svojo znanje. Ni čuda, da je Ocvirkovo gospodarstvo postalo znano daleč naokoli kot eno najvzor- nejših. To pa zaradd toga, ker je nje- gova močna volja jio ustvarjanju bila morda najznačilnejša črta v njegovem značaju, čeprav ne edina. Že v rani mladosti ga je odlikovala vztrajnost v iskanju rei^nice, združena z vestnostjo pri delu. Zato ni mogel ostati sanio kmet, ki mu ^življenjsko pot in cilje določajo le meje njegovega grunta. V zapletenih nasprotjih stare Jugoslavije je kmalu sipoznal resnične sile družbe- nega uapreflka, ki se jim ni pridružil le s prazno besedo. Že leta 1950 je v rojstnem kraju ustanovil »Društvo kmečkih fantov in deklet«, ki ga je vodil 10 let. Ustanovil je knjižnico in dramatski odsek tega društva. Tudi sam je mnogo igral in režiral. Sploh se je neumorno trudil, da bi svoje sovrst- nike, mladino in ostale iztrgal zasta- relim in škodljivim nazlranjem. Sam pa se je izpopolnjeval in učil z delom v različnih naprednih političnih orga- nizacijah. Glasilo Kamunistične partije — Ljudska glavica — ga je zvesto vo- dilo mimo nevarnih čeri takratnega uradnega in zakulisnega političnega življenja. Prav njegova zasluga je, da je Sv. Jurij ob Taboru postal v pogojih težke in krvave okupacije trdnjava slovenstva in postal zanesljiva opora v osvobodilnem boju v tem predelu naše dežele. Takoj po ustanovitvi OF je tov. Ocvirk postal eden njenih prvih organizator- jev v domačem kraju. Gestapo ga je kmalu odkril. J 5. maja 1941 ob prvem svitu so ga hoteli dobiti v roke. Jedva jim je ušel. Ne dolgo po tem dogodku ga že vidimo v Ljubljani kot neumor- nega aktivista OF. V Rožni dolini, kjer je deloval, je odgovarjal za vojaški sektor. To delo je vestno opravljal vse do kapitulacije Italije, ko je Tstopil v 10. Ljubljankso brigado. Bil je hraber borec. Udeležil se je iežkih borb na Ilovi gori, Turjaku in drugod. Zaradi njegovega požrtvovalnega dela je bil 26. januarja 1944 sprejet v Partijo. S tem mu je bila izpolnjena davna želja. Pozneje je še z večjo vnemo vršil različne dolžnosti. Postal je politični komisar bataljona in dosegel čin kape- tana. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom Bratstva in ediinstva ll.stop-^ nje, z redom Zaslug za narod lil. stop- nje in z Redom hrabrosti. ' Po demobilizaciji se je z isto vztraj-j nostjo in požrtvovalnostjo oklenil dela pri obnovi naše porušene dežele. Po- stal je predsednik Okrajnega odbora OF Celje. Julija 1946 pa mu je Partija zaupala važno delo pri organizaciji go- spodarstva v okraju Celje-okolica s tem, da je postal predsednik okraja. Zagrizel se je v delo in uspehi niso izostali. Zaoral je globoke brazde v trdo ledino in tako bil prvi, ki je postavil temelje naprednemu gospodarstvu ter s tem opravičil veliko zaupanje Partije in delovnega ljudstva. Postal je isto- časno član Okrajnega komiteja KPS Gelje-okolica, leta 1948 pa so ga člani Partije izvolili za svojega sekretarja, ljudstvo pa mu je izkazalo polno za- upanje, ko ga je izvolilo za zveznega poslanca. Tako mu je bilo dano naj- višje priznanje za njegov trud in na- porno deloi Čeprav je že nosil v sebi klice bolezni, v svoji skromnosti tega ni pokazal, niti ni potožil tega svojim najbližnjim. Nasprotno, s svojo vedro- stjo in svežostjo je podžigal svoje so- delavce in podreíene ter skupno z nji- mi s podvoreno silo hitel svetlemu cilju nasproti. Da poglobi njegovo znanje ga je Partija poklicala v Višjo partij- sko šolo pri CK KPJ, toda tu ga je do- hitela prerana smrt. Pokojnik je predstavljal pravi lik novega socialističnega človeka. Bil je človek izredno močne volje, ki ne po- zna zaprek. Poleg borbenosti ga je od- likovala doslednost in nepristranost, kar So j? posebno odražalo v njegovem odnosu do sočloveka. Prav ta odlika je večala krog njegovih zvestih in iskre- nih sodelavcev in prijateljev, njega pa dvigala kot vzor pravega komunista. Dragi Ivan! Težko nam je v misli, da odhajaš od nas za vedno, da nas zapuščaš Ti, ki si nam bil vzor hrabre- ga borca in najzvestejšega tovariša. Ti, ki si bil vedno pripravljen na največje žrtve, kadar je šlo za skupno stvar, kadar je šlo za iskreno tovarištvo. Ti, ki si bil vedno med najboljšimi. V naj- težjih trenutkih, v najtežjih dneh si nam smejočega se lica vlival pogum, nas bodril naj vztrajamo v borbi za pravico in poštenost, v borbi za lepše življenje. In ob Tvoji strani, predragi Ivan, smo resnično zmagovali, zlahka premagovali tudi najtežje ovire ter s pospešenim in zanosnim korakom sto- pali od zmage do zmage. Vedno smo se veselili snidenja s Teboj, kajti čutili smo, da prihajaš k nam ne le kot naš predpostavljeni, temveč tudi kot naš najiskrenejši — najboljši prijatelj — kot človek. Prišel si zopet k nam, vrnil si se — mrtev. Res je! Nič več si ne bomo po- dajali rok, nič več gledali v oči, toda vztrajali in delali bomo, kot da si med nami, dragi Ivan. LIvaležni smo Ti za vse Tvoje veliko delo, ki si ga opravil vestno in skrbno, in obljubljamo Ti, da bomo pri svojem delu korakali po Tvojih stopinjah. Naj Ti bo lalika slovenska zemlja, ki si jo ljubil nad vse! , Celjani so se dostojno poslovili od zaslužnega borca Ivana Ocvirka V ponedeljek, dne 24. decembra jei Celjane pretresla žalostna vest, da je dne 23. decembra v Beogradu umrl poj dolgi in težki bolezni tov. Ivan Ocvirk^ slušatelj Višje partijske šole pri CK KPJ, zvezni ljudski poslanec, dolgoletni predsednik okrajnega ljudskega odbo- ra, večletni sekretar okrajnega komi- teja KPS in predsednik okrajnega od-| bora Fronte Celje-okolica. > Čeprav je bil pokojnik politični in gospodarski predstavnik okoliškega okraja, je v Celju malo ljudi, ki bi ga ne poznali. Znan je bil malone vsem, kajti njegov tovariški odnos do ljudi je vzbujal simpatije pri vseh, ki so bili z njim kdajkoli v kakršnih koli stikih. Zato so se prebivalci Celja od njega dostojno in v velikem številu poslovili. V gručah so ljudje prihajali dne 25. decembra od 10. do 15. ure v Dom ljud- ske prosvete, da bi se od njega poslo- vili. Katafalk so krasili številni venci, med katerimi je bil najlepši venec Zvezne ljudske skupščine. Častno stra- žo ob odru so vršili njegovi nekdanji najožji sodelavci: člani okrajnega ko- miteja KPS, člani okrajnega odbora Fronte ter člani IO OLO. « Ob 15. uri se je v imenu Okrajnega ljudskega odbora ter v imenu okraj- nih množičnih organizacij od pokojnika poslovil predsednik okrajnega Izvršne- ga odbora tov. Mišo Bobovnik. V imenu Mestnega komiteja KPS in ostalih po- litičnih in gospodarskih forumov v Ce- lju pa org. sekretar mestnega komiteja KPS tov. Lojze Trpin. Po žalostinkah godbe SKUD »France Prešeren« iz Celja in pevskega zbora Tekstilne to- varne iz Št. Pavla pri Preboldu so ka- petani JLA in člani okrajnega komi- teja KPS položili krsto na voz. Od ve- likega števila navzočih, ki so prišli tudi iz vseh strani okraja, se je razvil po celjskih ulicah velik žalni sprevod, ka- kršnega v Celju še ne pomnijo. Na Glaziji se je žalna svečanost zaključila, nakar so pokojnika odpeljali v njegov rojstni kraj. Vencev organizacij, ko- lektivov in društev je bilo toliko, da so jih odpeljali na dveh kamionih. Pokojnika so v sredo, 26. decembra z velikimi žalnimi svečanostmi poko- pali na domačem pokopališču v St. Ju- riju ob Taboru. O tem bomo še po- ročalL stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. decembra 1951 Stev. 52 FRAN ROŠ: Novoletna napitnica Zaprimo stare knjige zadnjo stran, četudi nam bila je zanimiva, nobene tajne zdaj nam več ne skriva, dovolj nam dala je spoznanj, dognanj. Odprimo nove knjige prvo stran, ki še nocoj ničesar ne odkriva, kar nosi mrka ali ljubezniva bodočnost nam. uspehov, zmag in ran. Nalijmo vina sončnih si goric, ki vsaki mračni misli v njem bo leka, in želje, nade zlijmo v silen klic: Zivi naj mir med narodi sveta! Naj zmagovita vera bo v človeka! In domovini v zdravje — eks! Do dna! Celjske menze so predrage Tako je glasil članek, ki je bil objavljen v 50 številki našega lista. Namen tega članka je že od začetka bil ta, da bi po tem vpra- šanju sprožil diskusijo, ki bi uspešno vpli- vala na razvoj družbene prehrane. Na čla^ nek je nekaj teh menz že odgovorilo, pogre- šamo pa besed abonentov samih, član ured- ništva, ki je ta članek pisal, oziroma samo iz podatkov sestavil, se strinja z odgovori tudi glede ostrih in pikrih mest. Pisec je že uvodoma v članku navedel, da članek ni osebno dognan, kar bi bilo vezano s stroški in časom. Uredništvo rade volje objavi od- govore, in se vnaprej oprosti, če so bili ti odgovori malce skrajšani, ker bi tako lahko napolnili celo stran, če bi vse prizadete menze odgovorile z nekaj napisanimi stranmi. Objavljamo tri prispevke k diskusiji o celj- Kot podlago za navedene podatke v članku, je pisec vzel cenik, ki mu je bil najbolj pri roki. Ker se vsebina članka, kot že rečeno, nanaša pretežno na DUR Tovarne emajlirane posode in čeprav ne dvomimo o piščevi dobro- hotnosti, bomo kljub temu dodali nekaj be- sed kot dopolnilo v oklepaju navedenog.A piščevega stavka in celotnega članka sploh, odnosno navedb, ki se nanašajo na ĐUK Tovarne emajlirane posode. Do junija meseca 1951 je plačeval aboneilt, ki je jedel trikrat na dan 900 din mesečno, ali 30 din dnevno za hrano. Kalorična vred- nost hrane je bila tedaj 4000 kalorij in je tolika tudi sedaj. Povprečno število abonentov je bilo v letih 1949 in 1950 250, dočim je sedanje število abonentov 200 in ne 61. Sedaj plača abonent za kosilo in večerjo 70 dinarjev, za zajtrk, kosilo in večerjo pa 85 dinarjev. Mesečno plača abonent za kosilo in večerjo 2.100 din in ne 3.186 kot navaja pisec članka. Toliko v odgovor na omenjeni članek, za- hvala pa našim abonentom in sindikalni po- družnici, ki so 7. dobrimi nasveti in tovariško pomočjo mnogo pomagali našemu vodstvu pri reševanju vseh težkoč, katerih, kot sam pisec članka priznava, ni malo. V članku »Celjske menze so predrage« ugo- tavljamo, da so navedem za Delavsko-usluž- bensko restavracijo Direkcije lokalne indu- strije, ki spada pod našo upravo — napačni podatki. Tako je n. pr. navedeno, da se hrani v tej »menzi« približno 80 abonentov kar je netočno. V mesecu novembru je bilo izdano povprečno пџ dan 164 kosil in 70 večerij. Približno i^o stanje je bilo tudi v prejšnjih mesecih. Pri tem je potrebno upo- števati še to, da se precejšnji del abonentov vozi ob sobotah in nedeljah domov. Ti abo- nenti ob teh dnevih odpovejo hrano, tako da je dejansko število abonentov preko tedna čez 200. Prav tako so netočni podatki, ki se na- našajo na zaposleno delovno silo. Po podat- kih, ki jih je DUR predložila v začetku tega meseca Poverjeništvu za trgovino in gostin- stvo, je zaposleno v kuhinji 9 kuhinjskih mo- či poleg treh administrativnih, skupaj torej 12 moči in ne 15 kakor se navaja v članku. Vpi;ašanje sklada vodstva, ki je prav tako v članku postavljeno, smatramo za popolno- ma odveč. Pri malo večjem poznavanju pred- pisov bi lahko pisec ugotovil, da je zadeva s skladom vodstva v popolnem skladu z ob- stoječimi zakonitimi predpisi. Želimo, da pi- sec članka pojasni ali ve, zakaj imajo pod- jetja sklad vodstva in kako bi brez sklada vodstva nagradil zaposlene nameščenec za njihovo posebno prizadevanje, ki pride brez dvoma tudi pri nameščencih v DUR-ih v pošlev. Smatramo, da imajo pravico do na- grade za posebno prizadevanje pri delu pravtako nameščenci v DUR-ih, kakor na- meščenci, ki so zaposleni v industrijskih, tr- govskih ali drugih podjetjih. Nadalje se pisec članka spotika tudi pri režijski postavki »razno«. Zelo nas zanima, ali on ve za mesec dni v naprej kdaj se mu bo pokvarila v stanovanju vodovodna pipa, cev itd. Prepričani smo, da ne ve in je ver- jetno kar razumljivo, da tudi DUB tega ne more vedeti. K članku istega naslova, ki je bil objavljen v »Savinjskem vestniku« dne 15. decembra, daje Uprava DUR-a trgovskih podjetij v Ce- lju pojasnilo, ki naj služi vsem abonentom delavsko-uslužbenskih restavracij in menz kot podlaga za nadaljnje razmotrivanje. Res je, da so cene nekaterim živilom padle, to pa še ne izenači občutno povišanje uslug in režijskih stroškov (plače osebja), ki so bile že sedaj pasivna postavka napram stro- škom za nakup hrane, če ne bi krili ta minus z dobičkom pri pijačah. Zvišale so se cene električnemu toku, kur- javi, vodarini, usluge dimnikarja, perice in slično. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so pla- čevali še lansko leto ustanovitelji vse režijske stroške za svoje uslužbence-abonente menz; z letom 1951 pa je to breme po uldnitvi te uredbe prešlo na abonente. Se večji udarec je bilo razveljavljenje 6. člena »Pravilnika o poslovanju v delavsko- uslužbenskih restavracijah«, ki je določal, da nosijo vse investicijske stroške ustanovitelji. S tem so kratkomalo prešla vsa bremena na menze oziroma na ^DUR-e, ki pa ne smejo zvišati cen, še manj pa nuditi gostom slabšo hrano. Umevno je, da je treba iskati izhoda, ki bi zadovoljil abonente, menzam oziroma DUR-om pa omogočil nadaljnji obstoj. To je izvedljivo le tedaj, da se izognemo inve- sticijam, režijo pa zmanjšamo na najnižjo mejo. Če znižamo število tehničnega in admini- strativnega osebja, kajr smo deloma že storili, tudi najrealnejša kalkulacija še vedno pokaže primanjkljaj, ki ga bo treba kriti z dobičkom prodanih pijač, ker hočemo nuditi našim abonentom slej ko prej okxisno in kalorično hrano. Naša restavracija se je pobrigala in naku- pila krompir po »dovoljeni« ceni 10 dih za kilogram. Naš nakupovalec je imel vse po trebne listine v redu, kljub temu mu je narodna milica zaplenila ves krompir. Po intervencijah pri vseh instancah se nam je zagotovilo, da se bo fakturni znesek povrnil naši upravi, krompir pa smo tako rekoč na- bavili za neznanega potrošnika. Še nekaj o »raznih izdatkih«. Po nalogu varnostne sfužbe smo morali zavarovati vrata v skladišču z železno rešetko v roku 8 dni. To delo je iz- vršila delavnica MLO »Inštalacija« v določe- nem roku za ceno 12.855 din. če še navedemo, da spada pod »razne izdatke« tudi nepredvi- dena desinsekcija, predvidene naročnine za časopise, naročnina za telefon, pristojbina za radio in še marsikaj drugega, smo tudi to postavko dovolj pojasnili. K reorganizaciji trgovsice mreže v Celju v •¿«•VMW »Kovinskega Mjpvisa« iz Celja, ki je Uiel v 50. številki »Savinjskega vest- mikM, ћегешо med dragim tudi tole: »Dej- stv» je, da se discipline cen kakor tudi vseh navodil s tem v zvezi podjetje striktno drži, zavedajoč se, da za nasprotna ravnanja vod- stva podjetja kazensko in moralno odgo- varja.« Ni naš namen, da zožujemo diskusijo o re- organizaciji trgovske mreže na probleme, ki zadevajo več ali manj poslovanje v smislu raznih navodil, ki jih izdajajo organi Mi- nistrstva financ FLRJ. A'sakdo, ki se za tO zanima, lahko prebere Uradne liste, predvsem pa Uradni list FLRJ št. 9-51 in 23-51. Ome- njena lista namreč zadevata vprašanje сеш, tako nižjih kakor tudi višjih komercialnih cen, 8 katerimi imajo servisi največ opravka. Vendar se nam zdi potrebno ugovarjati trditvam »Kovinskega servisa«. Smatramo, da omenjeno podjetje »i upravičeno dobavljati blagu trgovükini podjetjem, kakor na primer Obrtno nabavni xadrugi, po nižjih enotnih cenah, prav tako pa ne po cenah, formiranih na osnovi faktorjev, objavljenih v 1>adnem listu št. 9-51, v kolikor ne gre za material po razdelitvenem planu. Podjetje »Kovinski ser- vis« je dobavilo n. pr. neki Obrtno-nabavni zadrugi razno blago, katerega cene ne odgo- varjajo predpisom. Navajamo le nekaj pri- merov: 22.7.: Tračno železo IIa 45-3 mmm po din 10,96 za kg; tračno železo Ha 60-2 mm po din 11,19 za kg; ploščato železo 175-4 mm pO din 11,40 za kg; oglato železo la U mm p« (Ип l'A,5'¿ za kg; 4. 7.: okroglo železo razlićnili dimenzij preko 10.000 kg po cenah od 12,03 . do 12,23 din za kg; svinčene cevi po din 19,40 | za kg. Proste prodajne cene navedenim predmetom so se v istem razdobju gibale takole: Tračno železo II 92 do 96 din za kg; ploš- čato železo 102 din za kg; oglato železo la 112 din za kg; okroglo železo 103 do 107 din za kg. Toliko v odgovor »Kovinskemu servisna v zvezi s trditvijo o disciplini cen. KO SO SE ZNI2AUE CENE, SE .ÏE ZNI2ALA TUDI MAUIGANSKA STOPNJA VINA Trgovinska inšpekcija je po znižanju cen vina izvršila več kontrol v gostinskih obratih, tako državnega sektorja kakor tudi v obratih socialističnega zakupa in pri privatnih go- stilničarjih. Kontrola je pokazala, da je marsikdo skušal znižanje cen izkoristiti zato, da zniža tudi maligansko stopnjo in si tako zagotovi regres na račun potrošnika. Gostilničar M e š t r o v Rok je zmešal dve vrsti vina tako, da se je maliganska stopnja temu »novemu produktu« znižala za 1.2 ma- ligana. Kontrola je namreč ugotovila, da ta razlika obstoja med vinom v kleti in vinom v točilnici. V točilnici II a 1 u ž a n pijejo gosti za 1,4 maligana slabše vino, kot ga pa ima lastnik v kleti. Lastnik točilnice pojas- njuje to razliko na ta način, da je zmešal med boljše vino nekaj vina iz gnilega grozd- ja, ki ga doslej ni mogel prodati. V to- čilnici Trgovine državnih posestev točijo vino, ki je slabše za 0,8 maliganov od vina v kleti. Ta razlika nastaja predvsem zaradi malomarnosti osebja, ki dopušča, da se vino drži v nepokritih loncih in steklenicah. To je le nekaj primerov, ki kažejo, da je treba tudi v tem pogledu kontrolo pojačati. Potrošniki naj vedo kje se posluje pravilno in kje ne. V bodoče bomo še objavili karak- teristične primere. , SILVESTROVANJE V PROSTORIH »HOTELA »EVROPE« ob sodelovanju »Ronny« kvinteta (Ljubljana),! ki bo izvajal od 20. do 22. ure v kavarni^ koncertno in zabavno glasbo. Od 22,30 dalje; pa v baru zabavno in plesno glasbo. ' V vrtni dvorani se servira Silvestrov menul — sprejemajo se rezervacije do 31. 12. do 15.] ure. — Ples v vrtni dvorani in baru! Posojilo j Garick, znani angleški igralec, ju dobilj nekega jutra, ko je bil še začetnik, pismoj svojega tovariša, ki ga je z nekaj besedami' prosil posojila. j »Ljubi Garick, pošlji mi šiling. Tvoj Bayle.! P. S. Pošlji mi rajši dva.« ] Garick je odgovoril: > »Ljubi Bayle, žal imam en sam šiling. Tvoj Garick. — j P. S. : Pravkar sem ugotovil, da potrebu-* jem svoj šiling za kosilo.« \ Odkritje spominske plošče na Vranskem Prosimo, da nam Vranjčani oprostijo na- pako v prejšnji številko, ko smo pisali, da je bilo odkwtje spominske plošče pred štiri- najstimi dnevi. Svečano odkritje spominske plošče je bilo v resnici 22. decembra na dan 10. obletnice JA. Odkritja plošče se je udeležilo veliko število ljudi, ki so s tem dokazali, da glo- boko spoštujejo žrtve, ki so kot borci ali kojL talci padli v boju zoper fašizem. Navzoči so bili predstavniki vseh množičnih organizacij, KLO, učenci in dijaki vranskih šol. Na čelu dolge povorke so bili konjeniki, a za njimi godba iz Liboj. Odkritju spominske plošče so se odzvali tudi Ljudski poslanec tov. Vlado Kozak v imenu CK KPS, tov. Helena Borovšak v ime- nu GO OF in podpredsednik ZB Celje-okolica tov. Semernik. Tov. dr. E. Šerko je imel lep pozdravni: govor, v katerem je obudil spomine_na žrtve iz NOB. Za njim je govoril tov. Ferdo Kozak. Spominsko ploščo je odkril tov. Viktor Šo- štar-Miha, ki je nosilec spomenice 1941. Plo- ščo je dal v varstvo Olgi Lončar, materi dveh padlih partizanov. Spregovorila je tudi Helena Borovšakova, ki je predala pohvalo četi predvojaške vzgo- je, ki se je izkazala v šestmesečnem tekmo- vanju na čast 10. obletnice JA. Nadalje so nastopili dijaki nižje srimnazije z recitacija- mi, pevci iz Laškega pa so pod vodstvom tov. Gorica zapeli dve pesmi. Tudi pevski zbor iz Vranskega je zapel eno pesem. Vmes je igra- la godba na pihala iz Zabukovice. Ob koncu je srekretar osnovne partijske organizacije na Vranskem, tov. Križnik, prebral pozdrav- no pismo maršalu Titu. Vsem navzočim pa se je za navzočnost in položene vence zahva- lil predsednik KLO, tov. Jurhar. Za krateR čas... UGODNA NOVICA — MENDA ZA VSE LJUDI Nedavno so na londonski zobotehnič- ni izložbi ljudje lahko slišali ugodno novico. Namreč zobotehnika je močno napredovala tudi v pogledu zmanjšanja bolečin pri pacientih, ki trepetajo pred kovinastim »čmrljem«. Angleški zobo- tehniki bodo namesto jeklenih svedrov uporabljali diamantne, ki povzročajo manj bolečin. Toda tudi ti sveëri bo- do morali V »koš«, kajti neki zoboteh- nik je iznašel stroj, ki s pomočjo pri- tiska in strgalnega praška popolnoma brez bolečin opravi čiščenje zoba. Neki profesor in študent iz Indije sta izna- šla zobno kremo, ki sproti čisti votel zob in nobeno nadaljnje čiščenje ni potrebno. Iznašli so tudi sredstvo, ki v nekaj sekundah umori živec. Sploh iz- gleda, da bodo človeški zobje s po- močjo moderne medicine trajali veliko del j kot doslej. TOLARJI MARIJE TEREZIJE бЕ VEDNO V OBTOKU V nekih predelih Afrike in Srednjega vzhoda domačini ne sprejmejo nobe- nega drugega denarja kot srebrnike z likom Marije Terezije in letnice 1780. Vsak poizkus, da bi zamenjali denar, je bil tamkaj neuspešen, celo spre- memba letnice bi utegnila imeti slabe posledice za plačnike, ker bi jih doma- čini ne hoteli vzeti. »SAMO« 34000 LOČITEV ZAKONA NA ANGLEŠKEM Na Angleškem so mnenja, da se je zakomska zvestoba uveljaYila, ker je 'po uradnih obvestilih bilo lani le 54.000 ločitev zakona v Britaniji, med- tem ko je bilo leta 194? 69.000 ločitev in 15.000 otrok, ki so s tem izgubili zaupanje v družinsko srečo in trdnost. Največji odstotek ločitev pade na tiste, ki so bili poročeni nad pet let. Takoj za temi so na vrsti tisti, ki so bili v zakonskem življenju že nad 18 let. Iz statistike je razvidno, da je šte- vilo ločitev pri zaikonili nad 20 let večje, kot pri oinih izpod pet let. VESELA ZGODBA DVEH VINSKIH BRATCEV Dva vinska bratca se prizibljeta k hotelskemu vratarju: — Hej vratar! Daj nama posteljo z dvema sobama! Vratar je stvar razumel in ju peljal v sobo z dvema posteljama. Oba bratca ležeta v eno posteljo in nekaj minut mirno ležita. Kar se oglasi prvi: — Cuješ kolega. Meni se zdi, da nek- do spi poleg mene v postelji. — Meni se je tudi tako zdelo, da nekdo smrči poleg mene, — pravi drugi. — Veš kaj? — reče zopet prvi. — To je nesramnost. Vrziva ju ven! — Prav pa dajva! — odgovori drugi In sta se prerivala pretepala in tol- kla, dokler se prvemu ni posrečilo, da je vrgel drugega na tla. — Čuj kolega, — pravi prvi. — Jaz sem se svojega že rešil. — Mene pa je ta nesnaga z moje plačane postelje zabrisal, — za javka drugi. — Nikar ne javkaj, — se ga usmili ■ prvi. — Pusti ga nasilneža in lezi k meni v mojo posteljo, saj je dovolj pro- stora. — Drugi je to storil in oba sta pomirjena zaspala. Kritik Whistler je bil sprt s pisateljem Ruskinom. V dokaz, kako je Ruskim izobražen, so ne- koč v Whistlerjevi družbi pripovedovali, da prebije Ruskin skoraj vse dneve v muzejih. Na to je Whistler odgovoril: »Po tem merilu bi moral biti policist, ki straži Narodno galerijo, največji umetnostni kritik na svetu.« Umetno drsanje v USA in Kanadi Spisal Stanley M. (Cleveland), priredil dr. Jos. Tominšek Fredpomnja prireditelja V Clevelandu (Ohio v USA) mi živi drag tovariš Stanley M., ki za zdaj želi ostati anonimen. V modernem, naprednem vele- mestu more kot akademik izdatno zadostiti svojemu izrednemu vedoželju, ki se poleg glavnega predmeta, realnih ved, razteza zla- sti na klasična jezika; izmed živih jezikov obvlada namreč poleg slovenščine anglr sci- no, nemščino, francoščino; učil se je pa tudi ruščine, zamorščine i. pd. Redki prosti dnevi 80 mu zasedeni z glasbo in s športom, ki ju goji z amerikansko doslednostjo. Lanske po- čitnice je izrabil za devettedenski tečaj v umelnem drsanju, izza otroških let mi pri- ljubljenem. Napotil sem ga, da ta tečaj opiše za Celjt. Za! a i V moji deški dobi, ko sem pred 60—70 leti ' prejšnjem stoletju bil dijak eeljske gimnazije, se je v Celju drsalo staro in mlado, prostak in veljak (najelegantnejši je bil vodja Slovencev dr. Josip Sernec) na posebnem drsališču, vsaj trikrat večjem, nego je današnje. Pripravili so ga na velikem travniku med mestom in Golovcem, kjer je bilo tedaj vse nezazidano. Na drsališču se je flirtalo in plesalo, zlasti kadrilja; v posebnih sankalnih naslonjačih eo se nedrsalri dali kavalirsko potiskati po gladini. Zime so tedaj bile redno snežene in ledene. »Z zimo je križ,« tožijo zimski športniki. Ko bi bile zanesljive, bi Celjani, ki v mar- sičem prednjačijo, tudi v drsanju obnovili tradicijo prejšnjega stoletja. Najidealnejše pa bi bilo, če bi kot prvi postavili umetno drsali če in bi Celje postalo naš slovenski Cobourg, po vzorcu kanadskega, katerega delo je opisal Stanley tako skrbno, da je prireditelj imel kaj male pocla: Mislim, da se ne motim s trditvijo, da imajo Združene države Amerike in Kanada največ možnosti za gojitev umetnega drsan.la, tega lepega in elegantnega športa. Društvi »United State Figure Skating AssociationNov naročnik«. Uredništvo je prepričano, da bo- do dosedanji naročniki še vnaprej zadovoljni z našim listom, uredni- štvo pa se bo trudilo časopis kvali- tetno dvigniti. Cena celoletni naročnini je 300 din. polletna 150 din, četrt letna pa 75 din. ŽELITE DOBIVATI NAŠ ČASOPIS ZASTONJ? Broz pomisleka Vam ga bomo redno pošiljali, če dobite za naš list 10 novih haročnikov, ki bodo za celo leto vnaprej plačali naročnino. Vsak, ki pridobi 10 novih naroč- nikov, naj naši upravi pošlje nji- hova imena, točne naslove, kakor tudi svoj točen naslov. Po prejemu nakazanih naročnin, postane zibi- ralec naročnikov naš redni naroč- nik. Vsem svojim dobaviteljem želi ve- liko uspeha v novem letu KOTEKS - CELJE Trg V. Kongresa št. 4 (prej Jelene) KRAJEVNA ČEVLJARSKA DELAVNICA NAZARJE ' želi svojiim strankam zadovoljno Novo leto 1952. PODJETJE LJUDSKE TEHNIKE »ELEKTRORADIO«, ŠOŠTANJ želi vsem svojim odejmalcem za- dovoljno Novo leto 1952. OKRAJNA GASILSKA ZVEZA, ŠOŠTANJ želi vsem prostovoljnim gasilskim društvom in njihovim članom okra- ja Šoštanj veselo Novo leto 1952. OBRTNO NABAVNA IN PRODAJ- NA ZADRUGA. ŠOŠTANJ |eli svojemu članstvu veselo in srečno Novo leto 1952, ter se pripo- roča za obisik v njeni poslovalnici s solidno postrežbo. Zadruga ima na zalogi kompletne konjske vprege po ugodnih cenah. Med najboljšimi organizacijami ZB v okraju Celje-okolica je -KO ZB Laško. Ta organi- zacija glede, da vedno oživlja spomine na težke dni NOB, si stalno prizadeva ohraniti pridobitve NOB, vztraja pri izvenarmadni vzgoji ljudi, da bi bili pripravljeni v sled- njem trenutku braniti svojo svobodno do- movino. Zasluga prizadevnosti te organiza- cije je, da imajo v Laškem menda najlepši spomenik padlim žrtvam v okraju. Trenutno gradijo v Laškem tudi lasten dom, ki bo še letošnjo zimo služil članom ZB za kulturno in politično delo. PATROLNI TEK V CELJU V počastitev 10. obletnice Jugoslovanske ljudske armade je Okrajni odbor т Celju pri- redil v soboto popoldne po ulicah mesta Celja patrolni tek s streličem v mestnem parku. Tekmovale so 3 članske moške in žen- ske ekipe. Vsega skupaj je nastopilo 16 patrol, od teh ena iz štor ter ena iz Laákega. Med moškimi je že drugikrat osvojila prvo mesto I. ekipa LM iz Celja (Hajdnik Anton, Šijanee Ludvik, Vovk Viktor), med ženskami pa ekipa učiteliišnic (Veršnik Milena, Dolenc Marija, Naglav Ivica). I. ekipa LM je pre- jela prehodni pokal Celjske garnizije, ekipa učiteljišnic pa prehodni pokal strelske dru- žine »Tempoc. Na splošno so rezultati teka za 3 minute boljši od lani, boljii pa so tudi v streljanju. à AH TEKMOVANJE ZA POKAL CELJSKE GARNIZIJE Moštveno tekmovanje za pokal celjske gar- nizije v proslavo 10. obletnice JLA je na predvečer proslave bilo končano. Zmagalo je moštvo Tovarne emajlirane posode s 33 toč- kami, sledijo Cinkarna 31, Kovinarska šola 24, Garnizija 22 in pol. Metalurška šola 21 in Notranja uprava 18 in pol točk. Ob zaključ- ku je zastopnik garnizije v lepih besedali povedal pomen tega tekmovanja, ki je zdru- žilo v medsebojnem spoznavanju pripadnike garnizije, oblasti, delovnih kolektivov in našo mladino. Kapetan moštva Tovarne emajli- rane posode pa je pri prevzemu pokala na- glasil željo, naj bi to tekmovanje postalo tradicionalno. Rezultati zadnjih dveh kol so bili naslednji: Cinkarna—Metalurška šola 7 in pol : 2 in pol, Garnizija—Emajlirana 1 in pol : 8 in pol. Notranja uprava—Kovinarska šola 3 in pol : 6 in pol. Kovinarska šola—Garnizija 4 : 6, Emajlirana—Cinkarna 4 in pol : 5 in pol in Metalurška šola—Notranja uprava 7 in pol : 2 in pol. KOVINARSKA SOLA JE PRIREDILA SIMULTANKO Gojenci Kovinarske šole so 23. decembra pri- redili simultanko na 20 deskah, ki jo je odigral drugokategornik Fajs Mirko. V treh urah je 17 partij dobil in 3 remiziral. Ne- odločen uspeh so dosegli: Kuzma Jože, Vec- ko Bogomil in Kovač Jože. Gibanje prebivalstva v preteklem tednu v Celju Od 17. do 24. decembra 1951 je bilo rojenih 12 dečkov in 15 deklic. POROČILI SO SE: Poštni uslužbenec Lipovšek Jakob in sna- žilka Kregar Ana, oba iz Celja; podoficir JLA Vabič Ivan iz Celja in delavka Štiihec Blanka iz Varaždina; ključavničar Landgrat Heinrich iz Birkacha, Bavarska in Žaler Nada, zlatarka iz Celja; delavec Papinutti Teodox- in tkalka Peško Pavla, oba iz Celja; posest- niški sin Šribar Franc iz Celja in poštna uradnica Kač Danijela iz Št. Pavla pri Pre- boldu; zidar Košir Gustav iz Zadobrove in delavka Brence Silva iz Celja; avtomehanik Božič Vladimir in natakarica Pristovnik Ana, oba iz Celja; delavec Šket Anton in delavka Čakš Marija oba iz Celja; pekovski pomočnik Zupane Ivan in gospodinja Modere Ida, oba iz Celja; brivec Pader Dragotin iz G^^ii iii trg. pomočnica Cizej Ivana iz Pankraca ter skladiščni delavec Super Anton in sklad, de- lavka Badej Marija, oba iz Celja. iSreano II« v o leto ld5â, ki naj bo polno zmag in uspehov želijo: FOTO PAJK, Mozirje CANDER ANTON, trafika, Šmartno ob Paki BENKO, zakupna gostilna, Šmartno ob _Paki GOSTILNA MALOS, Šmartno ob Paki OKRAJNA LEKARNA, Šoštanj KRAJEVNA MESNICA, Nazarje KRAJEVNA CEVLJARNA, Topolščica VOJAKI ČESTITAJO Veselo in srečno Novo leto želimo sorod- nikom vsem prijateljem in znancem, vojaki Baš F., Grobelnik J., Dolinar S. in Zeme K. iz vojne pošte 3258 Karlovac. SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1952 žele matere sestri Deželak Mariji, upravnici Dečjih jasli v Celju, da še v bodoče z isto požrtvovalnostjo skrbi ter neguje naše malč- ke. — Predsedniku Sveta za ljudsko zdrav- stvo, tov. Svetličiču, kateremu se moramo zahvaliti, da so postale Dečje jasli to, kar si vsaka mati želi, želimo tudi mnogo sreče pri njegovem nadaljnjem delu. UMRLI SO: Upokojenka Skorjanc Ivana, stara 81 let iz Celja; dojenček Topličanec Pavel iz Celja; upokojenka Tominšek Beti, stara 81 let iz Celja; delavec Videnšek Martin, star 49 let iz Dobrne; upokojena poštna uradnica Šporer Ivana, stara 72 let iz Celja; posestnica Šte- pihar Marija, stara 59 let iz Dobrne; upo- kojenka Zupane Frančiška, stara 78 let iz Celja in gospodinja Plevnik Cilka, stara 39 let iz Buč. V Celje-okolici ROJSTVA 7 dečkov, 7 deklic, skupaj 14 novorojenč- kov. POROKE Krašovec Miroslav, strojni ključ, iz Go- tovelj in Kozmus Kristina, trgovska pomoč- nica iz Žalca; Gorišek Stanislav, kmet iz Ka- lobja in Urbančič Frančiška, poljedelka iz Voglajne, KLO Slivnica; Gajšek Alojzij, po- ljedelec iz Goričice in Polak Marija-Emilija, poljedelka iz Proseniškega. SMRTI Trebovs Jožef, prevžitkar iz Trnovca KLO Drami je, star 70 let; Vodovnik Marija, upo- kojenka iz Dobrovelj, KLO Braslovče, stara 67 let; Leskovšek Neža, poljska delavka iz Podpeči, KLO Št. Vid, stara 72 let; Lisec Matija, polj. delavec iz Lokavca KLO Rim- ske Toplice, star 37 let; Tobakoviž Dana iz Negoševega, Bačka Topola, stara 23 let; Beve Elizabeta, upokojenka iz Sp. Rečice, stara 86 let; Brunšek Marija, hči poljedelca iz Ogorevca, stara 6 dni; Hrast Franc, rečni nadzornik iz Nove vasi 24, KLO Sv. Jurij pri Celju, star 58 let; Dobovišek Marija, kmetica iz Podgrada, KLO Rifnik, stara 70 let; Grobelnik Mihael, rud. upokoj. iz Za- bukovce, star 89 let; črešnovar Margareta, zasebnica iz Sv. Pankraca, stara 87 let; Kot-^ nik Franc, brusač iz Vitanja, star 38 let; Friškovec Anton, upokojenec iz Pake KLO Vitanje, star 76 let. Sporočamo žalostno ves-t, da je po dolgi in težki bolezni dne 23. drcenibra 1951 preminul v Beogradu naš dragi sin, brat, svak in stric IVAN OCVIRK slušatelj Višje partijske šole pni CK KPJ Pogreb dragega pokajnika je bil v sredo, 26. decembra 1951 ob 14. uri v Šentjurju ob laboru v Savinjski dolini. Šentjur ob Toòoni, Beograd, Celje, dne 26. decembra 1951. Žalujoči: oče Matevž; sestre: Rozi. Angelca, por. Košmrl, Milica, por. Gre- gorčič, Pavla in Iva; svaka; Drago in Nace; nečaki: Bora, Bojan in Milica. 23. decembra 1951 je po daljši in težki bolezni v Beogradu umrl tovariš fVAiV OCVIRK ljudski poslanec, borec NOV, večletni član Okrajnega izvršnega odbora ZB NOV Celje-okolica, rezervni kapetan JLA, odlikovan Л Redom bratstva i« edinstva II. stajjuje. Redom zasluge za narod III. stopnje in Redom hrabrosti Pogreb zvestega borca iz NOB in nejiozalinega tovariša je bil v sredo, dne 26. decembra 1951 v Šentjurju ob Taboru v Sa- vinjski dolini. Celje, dne 26. decembra 1951. Okrajni odbor ZB NOV Celje-akolica V Beogradu je po težki in daljši bolezni umrl tovariš IVAN OCVIRK ljudski poslanec, večletni sekretar Okrajnega komiteja KPS Celje- okoüca, predsednik Okrajnega odbora OF, predsednik Okrajnega ljudskega odbora itd. Od vzornega borca za pravice delovnega ljudstva in izgrad- njo socializma, prijatelja in učitelja mladine smo se poslovili v srecio. dne 26. decembra na pokopališču v Šentjuriju v Savinjski dolini. Celje, 26. decembra 1951. Okrajni komite LMS Celje-okolica Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl v Beo- gradu tovariš IVAN OCVIRK večletni predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica, ljudski poslanec, rezervni kapetan JLA, odlikovanec z Redom bratstva in enotnosti II. stopnje, Redom zasluge za narod III. stop- nje, Redom za hrabrost, član sindikalne podružnice administra- tivnih uslužbencev Okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica. Nepozabnega predsednika nesebičnega in iskrenega tova- riša, smo spremili na zadnji poli 26. decembra 1951 v Šentjuriju v Savinjski dolini. Celje, 26. decembra 1951. ^ Sindikalna podružnica administrativ- nih uslužbencev Okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica OBJAVE IN OGLASI POPIS 2IVINE, PERUTNINE Ш CEBEI.- NIH PANJEV Na podlagi Odredbe predsednika Gospo- darskega sveta vlade FLR Jugoslavije (Ur. list FLRJ št. 52-51 dne 16. nov. 1951) bo v času od 16. do vključno 20. januarja 1952 popis živine, perutnine iu čebelnih panjev. Pri tem popisu bodo razen živine, perut- nine in čebelnih panjev popisane tudi po- vršine zemljišč in člani gospodinjstev. S popisom bodo zajeta: a) vsa državna, zadružna in privatna kme- tijska gospodarstva (posestva, ekonomije). b) vse državne, zadružne in družbene usta- nove in organizacije, ki niso organizirane kot kmetijski proizva.jalci in imajo živino, perutnino ali čebelne panje. c) vsa gospouinjstva nekmetovalcev, ki imajo živino, perutnino ali čebelne panje. Cilj in namen popisa. Da bi spremljali razvoj fonda živine in pravilno planirali, so potrebni točni podatki o številčnem stanju živine. Zaradi pregleda o spremembah, ki se dogajajo v fondu ži- vine v teku leta, nam je potrebno, da v od- rejenih časovnih razdobjih izvršimo njegovo opazovanje. Zaradi tega bomo izvršili popis živine po stanju na dan 15. januarja 1952. Cilj tega popisa je, da ugotovimo točno število živine, perutnino in C belnih pnn.j v, ki so last posameznih gospodarstev odnosno gospodinjstev nekmetovalcev. Glede na to, da je to četrti popis živine po osvoboditvi, je potrebno, da dobimo po- datke, na podlagi katerih bo mogoče pra- vilno izdelati plan o razvoju naše živinoreje. Razen tega nam ta popis mora pokazati, v koliko se je stanje živine popravilo, glede na lanskoletno sušo in kako vplivajo na razvoj živinoreje novi gospodarski ukrepi, ki jih iz- vaja naša vlada. Pozivamo vse kmetovalce, upravnike dr- žavnih kmetijskih posestev, ekonomij in usta- nov, predsednike kmečkih delovnih zadrug in kmetijskih zadrug, kakor tudi vse ostale državljane, ki imajo živino, perutnino ali če- belno panje, da dajo p pisovaicer.i točna podatke in s tem omogočijo pravilno in pravočasno izvedbo popisa. Kdor hote zavira popis živine sli noče dati podatkov, ki jih je dolžan dati, ali kdor da lažne podatke, bo kaznovan za prekršek po obstoječih zakoniti!: pri^pisKí. Urad za statistiko in evidenco Celje-mesto in Celje-okolica ODREDBA Izvršilni odbor MLO Celje odreja: Z dnem 1. januarja 1952 se ukinejo na področju Celje-mesto vse terenske pisarne kot pomožni organi državne uprave in sicer: Terenske pisarne L, II., III. in IV. mest- ne četrti, dalje terenske pisarne Gaberje, Sp. Hudinja, Dolgo polje Medlog-Babno,- Ložnica, Zavodna, Ostrožno-Dobrova, iiisce in Breg; 2. Vse potrebne uradne posle (razdeljeva- nje bonov itd.) bodo vršili uslužbenci mest- nega ljudskega odbora enkrat, po potrebi tudi večkrat na mesec po terenu, čas, v ka- terem se bo vršilo na terenu uradno poslo- vanje in kraj, bo objavljen naknadno ; 3. O vseh ukrepih, ki jih bo izdajal mestni ljudski odbor, bodo prebivalci mesta Celje obveščeni potom lokalnega časopisja, urad- nega vestnika in z objavami na uradni de- ski mestnega ljudskega odbora ter na raz- glasnih deskah pri OF Domu, Fizkulturnem domu v Gaberju, na deski sedanje terenske pisarne Dolgo polje, v Zadružnem domu na Babnem in na deski sedeža terenske pisarne Dolgo polje, v Zadružnem domu na Babnem in deski sedeža terenske pisarne za Lisce pri kapucinskem mostu in na uradni deski pri posestniku Fazarincu Francu na Ostrož- nem. Utemeljitev: V prvi fazi razvoja državne uprave in obla- sti je bilo nujno omogočiti državljanom stik z organi državne uprave, ne da bi se jim napravljajo z daljšimi poti ovire pri rednem izvrševanju gospodarskih in drugih poslov, zlasti ker je bilo prebivalstvo mesta Celje kot industrijskega mesta v pretežni večini zajeto v zagotovljeno preskrbo. Zaradi smo-i trnejšega upravljanja gospodarstva in raz- deljevanja vseh vrst potrošnih kart, je mest- ni ljudski odbor razdelil svoje področje na 12 enot, ki so navedene pod 1. ter so v teh enotah poslovale terenske pisarne, kot po- možni organi državne uprave. Sporedno z razvojem oblasti, poglabljanjem socialistične demokracije in s tem v zvezi odmiranjem države in državne uprave, zlasti pa s prehodom od garantirane preskrbe na prosti trg, je odpadla potreba po takih manjših enotah in s tem v zvezi tudi potreba po terenskih pisarnah kot pomožnih organih državne uprave in jih je bilo ukiniti. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Tajnik: Predsednik: Pelko Florijan Jerman Rik* A. M. DRUŠTVO »ŠLANDER« vabi svoje člane na letno skupščino, ki se b* vršila v četrtek dne 3. I. 1952 ob 19. uri r društvenem lokalu. Odbor. GOSTILNA »NA GRiCU« vabi na Silvestrovanje in domače koline. SVECARSTVO CELJE Savinjska ulica 1 izdeluje vse vrste sveč iz prinesenega materiala. Se priporoča PRESKAR JOŽE KLOBUČARSTVO CELJE, Tomšičev trg 13, izdeluje vse vrste klobukov najnovejših mo- delov. Kape za gasilce, železničarje, smučarje in razne športne čepice. Sprejemamo tudi popravila. Tomažin Dominik POZOR! Šivalne stroje in motorje dobite v prosti prodaji za gotovino in na bone pri predstavništvu S i n g e r , Celje Tomšičev trg. Trgovski poslovodja z večletno prakso išče namestitve poslovodje, skladiščnika, ali slično. Naslov v upravi lista._ Mirna nameščenka išče opremljeno sobo za takoj. Naslov v upravi. ZAMENJAM nadpritlično podkleteno eno- družinsko hišo 120 m2 zazidane površine v trgu Kozje, z vodovodom, električno razsvet- ljavo, vrtom, dvoriščem in njivo za manjšo enodružinsko hišo v bližini Celja ali pa za- menjam stanovanje v navedeni hiši za dvo- sobno sitanovanje v Celju. Pojasnila pri gradbeni upravi okraja Celje-okolica. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 30. decembra 1951 tov. dr. Fišer Jože, (Gregorčičeva ul. 7 .Nedeljska zdravniška de- žurna služba traja od sobote opoldne do po- nedeljka do 8. ure zjutraj. KINO KINO »METROPOL« CELJE Od 22. dec. 1951 do 2. jan. 1952; slov. film » K E K E C « KINO »DOM« CELJE Od 25. dec. 1951 do 3. jan. 1952; ital. film »VOLK IZ GORE SILA« i TOVARNA AERO CELJE POŠTNI PREDAL 32 TELEFON 121 vas opozarja na svoje izdelke V novem letu 1952 želimo našim odjemalcem veliko uspeha I stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. decembra 1951 Stev. 52 Sporočamo žalostno vest, da je dne 21. decembra 1951 v Beogradu po daljši bolezni umrl tovariš OCVIRK slušatelj Višje partijske šole pri CK KPJ, poslanec Ljudske skupščine FLRJ, večletni sekretar OK KPS Celje-okolica, odlikovanec Reda bratstva in edinstva II. stopnje, Reda zasluge za narod III. stopnje in Reda hrabrosti Pogreb nepozabnega in požrtvovalnega borca za izgradnjo socializma je bil 26. decembra 1951 v Šentjurju ob Taboru v Savinjski dolini V Celju, dne 26. decembra 1951 ' Okrajni komite KPS Celje-okolica Sporočamo, da nas je po dolgotrajni in mučni bolezni za vedno zapustil tovariš IVA]¥ OCYIRK ljudski poslanec in večletni predsednik Okrajnega odboica OF Celje-okolica Nepozabnega pokojnika smo spremili na zadnji poti v sredo, dne 26. decembra 1951 v Šentjurju ob Taboru v Savinj- ski dolini. Požrtvovalnega in nesebičnega delavca za pravice delov- nega ljudstva bomo ohranili v trajnem spominu. Celje, dne 26. decembra 1951. Okrajni odbor OF in Okrajni odbor AFŽ Celje-okolica Dne 23. decembra 1951 je po dolgotrajni bolezni v Beo- gradu umrl tov. ^ IVAIV OCTIRK večletni predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica, zvezni ljudski poslanec, rezervni kapetan JLA itd. Pogreb je bil v sredo, dne 26. decembra 1951 v Šentjurju ob Taboru v Savinjski dolini. Celje, dne 26. decembra 1951. Okrajni ljudski odbor Celje-okolica 2 Stane Terčak Živi zid Pa je bila tudi resnica. Ce ni nihče mogel zavzeti postojanke, tomšičevci so jo. Ce ni šlo, kar po tomšičevce na pomoč, pa je padla postojanka za postojanko. Komandant Efenko in namestnik komandanta Ris sta se prav po »risasto« zaletela v najgostejši metež. »Nas že ne bodo, saj se ne imenujemo zaman tomšiči!« je več- krat poudaril Efenko. »Tomič-Brigade«, kakor so ji pravili Svabi, si je znala med njimi ustvariti prav poseben ugled in spoštovanje. Da to drži v polni meri, so dokazali tomšičevci že takoj prvo noč, ko smo pre- koračili Sotlo. Pri Bučah so jih Besarabci, Nemci in Kočevarji dobili pošteno po trdih buticah, da so si zapomnili, kdaj so za- stavljali »Tomič-Brigadi« pot. .Komandant Badovinac je prišel iz štaba brigade, »Fantje, danes smo mi na vrsti. Prvi bomo prestopili hrvatsko-slovensko mejo, kakor se tudi spodobi. Naš bataljon je določen za predhodnico. Štajerska je naš novi dom. 2e to noč nas bodo sprejeli štajerski gozdovi.« Skozi mrak smo v daljavi opazovali temne obrise Kozjanskega hribovja. V dolini pod nami pa se je leno, tiho valila kalna Sotla. »Kaj bo Sotla, saj je tako ozka, da jo lahko preskočiš,« je modroval Janez, ki so mu bili znani ti kraji. »Res je ozka pa je globoka, marsikdo je že zagagal v njej,« mu je odvrnil Ivo. Počasi in previdno smo se ji približevali. Od vseh strani smo jo radovedno in pazljivo ogledovali. »Tipali smo ji obisti.« kakor se je strokovnjaško izrazil komandir čete Ivan. Kmalu smo našli pripravno, že naprej določeno mesto, ki so ga izbrali hrvatski terenci. Toda dokler se ni popolnoma znočilo, se Sotli ni bilo varno približevati. Nemci so budno čuvali svoj rajh. Tukaj je bil »kitajski zid«, ki naj brani in čuva njihovo državo pred nižjimi rasami. Treba je bilo naseliti to zemljo s čistokrvnimi in pravovernimi. Ker ni bilo dovolj Kočevarjev, so morali priti na pomoč Besarabci in Tirolci. V pas Brežice—Krško so naselili dvanajst tisoč Kočevarjev, dva tisoč šest sto Tirolcev in osem sto Besarabcev. To so bili čuvarji meje. Za plačilo so prejeli najlepša posestva; naselili so se v lepe, snažne slovenske vasi. Iz teh krajev pa so izselili tri in trideset tisoč Slovencev na Hrvatsko in v taborišča v Nemčijo. Popolnoma se je zmračilo, ko smo se pritihotapili do Sotle, meje med Slovenci in Hrvati, ali tisti čas med Nezavisno državo Hrvatsko in Tretjim nemškim rajhom. Tukaj se je na zemljevidu končala oblast brezglavnika Paveliča, dejansko pa že pri stolnem gradu Zagrebu. O tem smo se sami na lastne oči prepričali. Ko- maj dobrih deset kilometrov od Zagreba smo dva dni nemoteno počivali. Sotla se je zvijala po ravnini v globokem koritu kakor srebrn pas, vsa zavita v lahko meglico, ki se je potegnila še tja na štajersko stran. Njive in travnike je prekrivala megličasta koprena. V daljavi na polju je stala vrsta starih, mogočnih hrastov. Tih ob Sotli pa se je vijugala in nam zapirala pot nad tri metre visoka žična ovira. Na vsakih šest do sedem metrov so bili po- stavljeni močni tramovi, ki so nosili žično omrežje. ^ To so bile prepreke, katerih naj bi se stari jurišači iz Gra- hovega, Velikih Lašč in Kočevja ustrašili. Omalovažujoče smo se nasmehnili. »Mnogo nepotrebnega dela so imeli Kočevarji preden so postavili te ograje. Saj nismo ovce, da bi nam tako zapirali prehode,« se je razjezil Viktor, ki se je v roški ofenzivi lasal z Italijani. »Eto, došao je Mičo,« je sporočil šestnajstletni kurir Branko, Dalmatince, ki je bil že s štirinajstimi leti v internaciji v Italiji. Po razpadu se je na Primorskem priključil Šercerjevi brigadi. Bil je štabni kurir brigade. Najmlajši partizan v diviziji. Vsi smo ga imenovali: senca komandanta Mica. Kadar koli se je prikazal Branko, smo vedeli, da je v bližini tudi komandant. Po ozki poti, ki jo je zgazil bataljon med grmičevjem ob Sotli, je prišel Mičo Došenovič, komandant Sercerjeve brigade. Bil je najstarejši partizan v Štirinajsti divizij, Bosanec, ki je prišel v brigado v dneh, ko smo napadali Kočevje. Dolgo pot je moral prehoditi iz Bosne, kjer je dovršil prvi partizanski oficirski kurz. Dva meseca so potovali Titovi oficirji v Slovenijo. Z njim je prišel takrat v našo divizijo tudi poročni^ Milenko vročekrven, neučakan, iniciator najnevarnejših akcij. Mičo pre- udaren do skrajnosti, toda nepopustljiv. Mičo je bil po poklicu delavec. Ob mobilizaciji je bil mo- biliziran v bivšo jugoslovansko vojsko. Toda ob razpadu se ni vrnil domov z ostalimi. Ostal je v gozdu. Partizanil je od prvega dne. Z drugo skupino Titovih oficirjev je prišel v Slovenijo tudi on, »da pomogne Slovencima«, kakor se je večkrat sam izrazil. Bil je srednje rasti, vitek, molčeč. Nihče bi mu ne prisodil, da je Bosanec. Gosti plavi lasje so mu lezli izpod titovke. Lepe, svetloplave oči so vedno očetovsko motrile brigado. Kadar smo počivali, je vedno obhodil vse bataljone, šele nato se je tudi sam odpočil. Imel je silno razvit čut odgovornosti. Znano je bilo v vsej diviziji da je imel štab brigade, dokler je bil Mičo komandant, najslabše prenočišče. »Borci se morajo naspati, borci se morajo pošteno najesti. Eh, za nas je lahko. Mi dobimo, kar ostane,« je v smehu večkrat dejal v štabu brigade ostalim, ki so poskušali godrnjati. 2e po obleki ga je bilo lahko spoznati. V štabu je bil skoraj najslabše oblečen. Ako smo zaplenili obleko, je sklical tovariše in jo po- razdelil med najpotrebnejše. Takih pa je bilo vedno dovolj. Tako ni sam prišel nikoli na vrsto. Mnogokrat po ves dan ni za uži 1 nikake hrane, če je ni bilo dovolj za vse borce. Nikoli ga nismo videli utrujenega ali malodušnega. V tem Bosancu se je skrivala čudovita energija. Mičo je redko kadil. Kadar smo dobili ciga- rete, je tudi on vzel svoj delež. Cigarete je spravil v prsni žep. Vsi ostali smo ob takih praznikih kadili kakor za stavo. Mičo nas je gledal in se nam hudomušno nasmihal. Toda kmalu so prišli dnevi, ko ni bilo v vsej brigadi cigarete. Takrat je Mičo pregledoval bataljone. Najboljši mitraljezci so bili deležni do- brot iz Mičovega prsnega žepa. »E, pa popuši malo, hude ti lakše! Dobro smo radili, treba da popušimo cigaru.« To je bilo vse, kar je povedal ob takih priložnostih. Tako je dvigal moralo v težkih dneh. V borbi je bil previden in lokav. Vsako akcijo je sam pre- gledal na terenu. Vse je hotel natanko sam preudariti. Ko pa je bil sklep storjen, je izvedel akcijo za vsako ceno. V najtežjih trenutkih se je pojavil med borci. »Ne boj se ništa, čuvaj se i udri! Niko ti ništa ne može.« Kadar ni šlo vse gladko na polo- žaju je vse do podrobnosti pregledal. Po bataljonu ali brigadi je završalo: »Mičo je tukaj!« Z nekaj kratkimi povelji je vse zopet uredil: »E, pa tako treba, ne može to drukčije,« in mirno odšel na drug sektor. »Naš Mičo, to ti je tič!« so govorili borci. Ura je morala biti okoli osme zvečer. Noč je bila dokaj topla. Ves januar in prve dni februarja je bilo vreme prav pomladansko. Zimo leta 1943-44 smo partizani v šali imenovali »partizanska pomlad«. Toda ta partizanska pomlad se je na Šta- jerskem spremenila v sibirsko zimo z meter visokim snegom, ki je trajala po hribovju skoraj do konca aprila. Spremljala nas je ves čas našega pohoda, prizadela nam je težke izgube v mo- štvu in komori. Na to strupeno zimo, ki je kar čez noč prišla, ima vsak borec Štirinajste udarne divizije težke, bridke spo- mine. Do smrti pa jo bodo pomnili ranjenci, ki so takrat prav zaradi nje pretrpeli nečloveške muke. Mesec je motno sijal skozi kopreno megle, ki je vstajala iz Sotle. Veter je pihal s Kozjanskega hribovja po ravnini ob Sotli. S seboj je prinašal komaj zaznavni pasji lajež s samotnih kme- tij na obronku pogorja. Tu pa tam so se dvigali posamezni mladi hrasti in bukve. V mlinu ob reki, približno kilometer od nas, so mieli. Ropot mlinskih kamnov in šumeče vode, je razločno odmeval v noči. V mlinu je brlela drobna lučka. Njen sij je pošiljal svetlobne trakove preko meglenih polj. Više ob Sotli pa je bilo zavito v popolno temo Sedlarjevo. Nikjer nobene luči. Vasica se je zdela kakor izumrla. Le od časa do časa je presekal tišino hripav lajež. Mrko, nekam gro- zeče nas je sprejemala Štajerska. Drogovi žične ovire so nemo strmeli v nebo. Zdeli so se nan> kakor strahovi. Silno smo bili radovedni, kako nas bodo po- zdravili ob ovirah. Stev. 52 »SAVINJSKI VESTNIK«, Фае 28- deceiabra 1951 Stran 5 Jože Krofi i č: PLAZ 7ima. Snep:. Po grapah zameti. Drče v TP<)koju. Smreke z bremeni snega. Drežnica zamrznjena. Ob njej nekaj лтап. Lačne kraka jo. Starka je obne- mogla; lakota jo je stria, zisma stisnila; peruti prhutajo po zmrznjenem srežu, po sneženi skorji. Ne more se dvigniti. Nekaj vran odleti v zasnežene gozdo- ve, nekaj se jih spreletava nad one- moglo sestro. Sosedov Čuvaj se pripla- zi, plane, odnese... Temni oblaki visijo nad grebeni. S sjnreke se usuje sneg. Skalni previsi I/puste tu in tam iz objema plaziče, ki se ustavijo v kotanjah ob drevesnih deblih. Sneg še naletava. Kakor bi vejal, ga nosi in zametava stezice. Mrači se. Pušen kolne in lovi ravno- težje po počiva jočem vinogradu. Bučo, polno izabelca, previdno drži predse, kakor bi z njo iskal stezico. Že opol- dne je odšel v klet in se preveč odže- jal. Pri kozolcu ga oblaja pes. Brcne ga, da boleče zacvili. Pušnovka stopi na prag. Ni ji bilo prav, da pretepa Čuvaja. »Kaj ti mar, trobenta! Pes je pes in VI vsi ste ipisi, vragovi, kar žrli bi, de- 1:im pa sam,« tako je Pušen pozdravil ženo. iPreveč si delal, vidim, saj komaj .še hodiš,« ga je podražila. /Molči — saj pijem svoje.« Razkora- čil se je in spet na dolgo potegnil iz buče. Prd peči je sedela Marija Suežnica — pastirička. Uboga, zapuščena, sama ПЧ svetu. Očeta ni poznala, mati jo je zapustila pred tremi leti, staro komaj l)et let. -He, kaj pa ti? Nimaš nič dela? Aaaa? Kar }x>sedaš za pečjo!« je za- vpil nad ubogo Marijo Snežnico. Stienila se je v kot, ko je Pušen si- lil za njo, in trepetala pred zverino. Pušnovka je stopila vmes. Še bolj se je razjezil, odrinil ženo in planil k pastirički. iMarš! Lenuhov ne maram v hišd. Marš!« Oči so se mu izbuljile. Zvonjenje avemarije je komaj prodi- rajo skozi gosti metež. Marija Snež- il ica je obstala pri kozolcu. Duša ji je bila polna otožnoeti in nemira. Pribli- žal se ji je Čuvaj in se ji dobrikal. Za- zeblo jo je. Po telesu, v duši, v srcu. 3 suhimi rokami si je popravila razmr- .šiiiie lase in si z rokavom obrisala sol- ze. Sti.<;nila se je sama vase, kot bi se hotela ogreti. Skozi vas je držala pot k cerkvici svetega Štefana, od koder so doneii zvonovi. Neznana sila potegne Marijo Saežnico na to pot. Za njo skače Ču- vaj. Pri cerkvici se ustavi. Na tihem, samotnem kraju, pri materi, odeti s £iebrnö odejo in zapuščeni, kakor јг zripuščena Marija Snežnica. Iz hiše va- škega učitelja je bilo slišati lahko me- lodijo harmonija. Žalostno .je legla Ma- ri il Snežnici v srce. Učitelj Pod javor- šek je zapel, kakor bi si hotel pregna- ti samoto. Čuvaj je bevsknil v okno, skozi katero je svetila luč. Pesem je uLihnila. »Tiho, Čuvaj, tiho!4< ga je pokarala. >Da ne zbudiš matere ... Naj spi... Marije Sncžnice ne sme videti brez ';trehe, brez doma, brez ljubezni... Mati, mati, nič ti ne bom tožila le pri tebi bi rada bila. Saj je na svetu tako hladno, tesno po domovih ... Nikjer ni (prostora zame, povsod me grdo gle- dajo.« Kakor bi se odtrgala iz objema ma- t-'re, je pohitela ob cerkvenem zidu у goro... Brez ceste — brez poti... •^neg je še kar naletaval. Vas se je zavila v temo. Cozd se je zavil v molk. V plašno samoto se je pogreznila Marija Snežuica. Na majhni planoti je stala zametena drvarska koliba. Ápotova je bila, okrog nje A}X)tovi gozdovi, drče. Gle- dala je v dolino, pobeljene travnike, njive, počivajoče trsje in ob breg pri- klonjeno klet — svojo poisestrinio, bo- gato. V.SO polno kipeče kapljice ... Sa- ma je bila uboga, zbita, prazna brez iepotiičja — v temnih nočeh jo je strašil zmaj, v poletju se je skrila v zelenju, kakor bi jc bilo sram svoje nngote — pozimi je trepetala pod snežnim bremenom. Le kadar so prišli k njej drvarji, se je ogrela, zatrepe- tala od veselja. Trda. kruta, samotna noč... V ko- libi hlad. Čuvaj se je usedel k ognji- šču — Marija Snežnica je prižgala ogenj. Plamen je osvetljeval stene ko- libe in risal s sencami strahove po njih. V kotu je bilo na pogradu nekaj sla- me in raztrgana o liSfieUa (toÍM шт teta 1952 ì SLOVO OD STAREGA LETA BO V VSEH PROSTO- j RIH PODJETJA. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK >SAVINJSKI VESTNIK« 29. decembra 1951 Stev.52 DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA RESTAVRACIJA UNION CELJE želi vsem svojim cenjenim gostom srečno in veselo Novo leto Í952, želeč jim prinadaljnji graditvi socia- lizma, dviganju življenske ravni delovnega človeka mnogo vspehov. Podjetje pa se priporoča še za na- daljni ohisk ter zagotavlja najboljšo in kakovostno izbiro jedil in pijač z kulturno in sodobno postrežbo Vse za dvig socialistične domovine! Vse za dobro delovnemu ljudstvu! Našim veleodjemalcem in ostalim potrošnikom električne energije želimo SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1952 z željami, da še v naprej s polnim razumevanjem spremljate našo na- porno horho za zadovoljitev potreb vseh odjemalcev električne energije! Direkcija podjetja ELEKTRO CELJE in vsi področni obrati KMETIJSKA ZADRUGA_ VRANSKO • JEROMIN Želi vsem svojim članom srečno ' in uspeha polno Novo leto 1952 L-Vabimo vas, da si ogledate naše Ф zaloge ter se priporočamo - Odbor Priljubljena izletna točka, kraj prijetnega od- diha, čestita srečno Novo leto vsem obisko- valcem in se priporoča. Uslužbenci hotela 17 opremljenih sob s 37 ležišči 40 skupnih ležišč v depandansi * Solidna postrežba — dobra kuhinja Družabni prostori! * Pridite na Silvestrovanje! nudi vsem proizvajalcem hmelja strokovno in teh- nično pomoč. Odkupuje ves pridelek slovenskega hmelja, izvršuje v svojih shladiščih vso potrebno manipulacijo in prodajo doma in v inozemstvu kot zadružna organizacija proizvajalcev naš hmelj. Oskrbuje Kmetijske delovne zadruge in preko Kme- tijskih zadrug vse ostale proizvajalce hmelja z vsemi sredstvi, ki so potrebna za proizvodnjo te naše iz- redno važne industrijske rastline. Da bi bilo leto 1952 plodovito tudi v našem hmeljars vu želi vsem čla- ncm - zadružnikom in vsem podjetjem ter ustano- vam s katerimi imamo poslovne stike Hmezad Žalec >SAVIN JSKI VESTNIK« 29. decembra 1951 Ster. 52 OKRAJNI MAGAZIN ^ CELJE - OKOLICA ! Priporočamo se za nadaljnji obiski ; Suina m ибџексу (иЉа Uam Ша 1952 Želi s svojimi izvenindu- strijskimi obrati vsem do- baviteljem in odjemalcem TOVARNA EMAJLIRANE POSOOE CELJE »SAVINJSKI VESTNIK« 29. decembra 1951 Stev. 52 KOVINSKI SERVIS * CELJE želi svojim odjemalcem v poslovnem letu 1952 pri izvrševanju lijihovih planskih nalo^ obilo uspeha. Da bi dosegli v bodočem poslovanju cim večji uspeh, pa jim želi pomagati s sledečo zalogo proizvodov in polproizvodov, katere ima na zalogi, za dobavo v poljubnih količinah: palicno železo, kotno železo, nosilci, okensko železo, plo- čevino, cevi, gradbeni material, steklo, samotni material, okovje, poljedelsko orodje, votlo steklo, mavec, cement, zidne barve itd. Za obilen obisk se priporočamo. Telefon: 112. Poštni predal 88. Telegram: Inservis Celje TOVARNA TEHTNIC IN SIT CELJE, MARIBORSKA 1 pMimmikù шики^ • Caie Zadruga z omejenim jamstvom Telefon številka 34 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tudi v letu 1952 vse najboljše in priporoča špecerijsko poslovalnico št. 1 na Tomšičevem trgu Špecerijsko poslovalnico št. 2 v Prešernovi ulici špecerijsko poslovalnico št. 5 v Stanetovi ulici Špecerijsko poslovalnico št. 4 v Novi vasi Špecerijsko poslovalnico št. v Gaberju Špecerijsko poslovalnico št. 6 na Ostrožnem Špecerijsko poslovalnico št. 7 v Zavodni Pekarno št. 1 na Bregu Pekarno št. 2 v Gaberju Pekarno št. 5 v Zidanškovi ulici Pekarno št. 4 v Drapšinovi ulici Pekarno št. 5 v Stanetovi ulici Pekarno št. 6 na Tomšičevem trgu Najceneje Vas bodlo postregli tudi v zadružni gostilni »Beli vol« v Stanetovi ulici v zadružni gostilni »Branibor« v Stanetovi ulici v zadružni gostilni »Savinja« v Prešernovi ulici Medicama in slaščičarna na Tomšičevem trgu I • VSEM SVOJIM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO SADJE • ZELENJAVA CELJE, TOMŠIČEV TRG 9 • TELEFON ŠTEV. 366^139 Čim več zdravega sadja delovnemu ljudstvu! - SKLAD ZA MEHANIZACIJO IH INVESTICIJSKO GRADNJO ZADRUŽNEGA KMETIJSTVA CELJE ŽELI VSEM ZADRUŽNIKOM SREČNO IN VESELO LETO 1952 IN LEPIH USPE- HOV V PROIZVODNJI TER NADALJNJI RAZŠIRITVI KMETIJSKIH DELOVNIH ZADRUG Svojim odjemalcem nudimo razmo tekstilno in špeceriijslko Mago, želetzmimo, umetna gnojila in kmetijske pridelke т>о znižanih cenah. Odkupujemo vse ijoljske pridelke, zdravilna zelišča im les do prostih cenah. — VSEM ZA- Ì3RUZNIKOM IN OSTALIM ODJEMALCEM ŽELIMO SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1952, TER SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJI OBISK V NAŠI ZADRUŽNI TRGOVINI, KJER VAM BOMO POSTREGLI TOČNO IN SOUDNO KMETIJSKA ZADRUGA RIFENGOZD laško \ Toraroa organskih bariril • Celje I I Želi vsem delovnim kolektivom srečno NO VO LETO 1952 in mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi SOCIALIZMA »SAVINJSKI VESTNIKi 29. decembra 1951 Stev. 52 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE - OKOLICA želi vsem delovnim ljudem na področju okraja ter vsem okrajnim In krajevnim uslužbencem srečno in uspehov polno NOVO LET01952 Komunalna banka mesta Celja (prej Celjska mestna hranilnica) Želi vsem svojim komiitentom srečno in uspehov polno leto 1952Î Komunalna banka v Celju vrši v našem socialističnem gospodarstvu sledeče važne naloge: Zbira hranilne vloge na hranilne knji- žice od vsakogar in jih obrestuje po 5%; izplačuje jih v vsakem znesku takoj! ^ Zbira vsa prosta dolgo- in kratkoročna sredstva lokalnega gospodarstva. Izvaja finančni in gotovinski plan lokal- nega gospodarstva. Vrši proračunsko službo MLO Celje. Provaja bančne posle po uredbi. Dovoljuje državljanom svojega poslov- nega območja potrošniške in druge kre- dite. Za vse vloge jamči država. Državljani, vlagajte svoje prihranke na hranilno knjižico Komunalne banke Celje, s tem koristite sebi in skupnosti! PREKOPA želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno Novo leto in mnogo uspehov ipri izgradnji socializma * Vsem interesentom nudimo vsakovrstne prašiičke v starosti od 6 tednov do 1 leta po konkurenčnih cenah. Pohitite z naikupoml Vsem cenfenim od¡emaícem zeli srečno in veselo novo leto ter se se nadalje priporoča »POHIŠTVO« TOVARNE POHIŠTVA Celje, Zidanškova ul.15 TELEFON 52 Uprava gospodarskih podjetij KRAJEVNEGA LJUDSKEGA ODBORA M O Z 1 R I E želi vsem odjemalcem SREČNO NOVO LETO Kmetijskim zadrugam in vspm nfihO' vim članom R rovem gospodarskem letu 1952 ter želimo še večjiti uspehov pri nadaljnjem razvoju zadružništva OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG - CELJE - OKOLICA