Številka 252. Trst v četrtek 13. septembra 1906. Izhaja tm'cI dan •jai nt ied!li£l ii praznik cs 5. in. cit fouieltlil ti 9. tri slina). Fa^unlJne Številke se prodajajo po S »Tfi (6 atotink) r rrr.ogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Št Petru, 8ež*ni, NabrPŽiui, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ogJafiOT ee računajo po vTStah (Široke 73 mm, visoke >»;m mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 «tot.; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po *0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 it. beseda, najmanj pa po 4© etot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave '-jdinoet". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnoga druitva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! HsroSalsa anaša za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez dcposlane naročnine ae uprava ne ozira Vsi dopisi naj se po&iljajo na uredništvo lista. Nefrankovsna pisma se ne sprejemajo la rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glorgio Galattl 18. (Narodni dota). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. I.a-tnik konsordj lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konzorcija lista ,,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ^^ Poitao-hranllnlčnl račun 8t. 841.652. roa v. ui7. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Veliko narodno slavje v Tolminu. Ko je g. Vrtovcc dovršil svoj govor, sta padla — na dano znamenje — ovoja z obeh novih zastav, ki sta ob urnebesnom klicanju, mahanju z robci in klobuki in ob sviranju našega „Naprej", veselo zavihrali v zraku. Na to se je pričelo zabijanje žebljev. Zastopniki društev so se podajali na veliki oder in so zabijali žebelj po tern-le redu : Gospa Marija P r i m o ž i č kakor kmniea zastave „Narodne Čitalnice", ob razvitju : „Vihraj zastava v čast Slovenije !" Gospa L c o p o 1 d i n a G a b r č e k kakor kumira zastave „Rokodelskega bralnega društva*4, istotako pri razvitju : „Vihraj v bodrilo zavednemu slovenskemu delavstvu !" Gospod A. Vrtove c, predsednik slavnostnega odbora, pri zabijanju žebljev: ..Hiti slovenski krvi, bodi Slovencu ponos!" Gospod A. K o m e 1, kakor predsednik „Rokodelskega bralnega društva": „Zastavi, bodi vama geslo: Vsi za enega, edeu za vse!" Načelnik „Tolminskega prostovoljnega ^ahiluega društva"', gospod Henrik vitez pl. Ziernfeld: „Zastava, bodri Slovenijo k vstrajnosti !** Za goriško „Pevsko in glasbeno društvo" g. dr. Henrik T u m a : „Ostani zvesta buditeljiea svobodnega tolminskega ljudstva Za „Trgovsko in obrtnijsko društvo za Goriško" g. J. Z o r n i k : Zavihajmo si rokave in hajdi na delo za slovenski narod !" Za „Goriško Čitalnico" gospod Gabrijel-čič : „Vihraj ponosno v znamenju omike in napredka \u Zastopnik akademičnega ferijalnega društva „Adrija* : „Za svobodo in omiko !" Za „Kolesarsko društvo Gorica" g. R. Dr« torka; „Pomagajmo si sami, ker drugi r.am ne bodo pomagali!" Predsednik slovenskega delavskega pev. društva „Slavec" v Ljubljani, gospod Ivan I) r a š i 1 : „V slogi je moč !" Gospod Alojzij Križnic, predsednik „Kanalske Čitalnice" ob zabijanju žeblja zastavi „Čitalnice" : „Visoko plapolaj, zastava, tu na meji naše zemlje, ponosno oznanjuj vsemu svetu, •ia žije tukaj narod, ki nikdar ne ukloni til-uika pred tujcem, narod, ki se zaveda, da je -lovenske krvi !u. a ob zabijanju žeblja zastavi „Rokodelskega bralnega društva" : „Drigni se prapor in pokaži, da biva v našem ljudstvu zavednost, da hočemo prosvete in luči, da dvigamo jasno svoje čelo, da stopamo brez strahu so vragu na pot in zabranimo njegov naval !"* Starosta „Solkanskega Sokola*, brat dr. Franko: „Zastavi, kliči ta nam : branite naju. če treba se srčno krvjo \u Zastopnik „Goriškega Sokola" : Ponosno vihraj v znak svobode in napredka :" Starosta „Sokola"' v Prvačini, brat dr. J. Faganelj: „Umom in dlanjo! Plapolaj v znak prosvete!" Starosta „Jeseniškega Sokola" brat L. K u m ar: „Za svobodo, bratstvo in enakost Zastopnik „Tržaškega Sokola", brat Ant. Muha ; „Ponosno vihraj zastava v znak bratske vzajemnosti !" Predsednik pevskega društva „Kolo" v Trsta, g. Mak so Cotič: „Ponosno vi-hrajta zastavi, zbirajta okolo sebe uarodne junake, vzgajaj ta narodu trdne značaje, ki naj ohranijo potomctm sveto našo slovensko ded-ičino !" Predsednik „Trž. podpornega in bralnega društva, gospod M. Kamuščič : „Zastavi, bodita znak napredka in sloge med Slovenci !" Zastopnik „Delavskega podp. društva" v Trstu, g. A. Krizmaučič : „Pod vajino okrilje naj se zbero vsi sinovi in hčere majke Slave !" Gosp F ran V o g r i č, za „Hrvatsko Čitaonico" v Vrbniku : „Nek se krše kleti vrazi — Uči, pali, sjeci, gazi — Izdajalcem glave skini — U prekrasnoj domovini!" Predsednik „Čitalnice« v Cerknem g. Peter Gurman: „Zastavi, bodita v bodrilo vsem Slovanom !" Predsednik „Narodne Čitalnice" v sv. Luciji, g. Lucijan K o v a č i č : »Zastavi, vihrajte nam, da dosežemo cilj popolne omike in svobode \u Zastopnik „Slov. Čitalnice" v Dolenji Vrtojbi: „Zastavi, budita v narodu zavest !" Predsednik „Delavskega bralnega društva Idrija", g. K r o m e z : „Zastavi, bodita zvesti čuvarici primorskih Slovencev !" Predsednik > Bralnega in pevskega društva1" v Št. Andrežu, g. Alojzij B raj 11 i k „Kakor skalni bregovi Soče naše stoj ta trdno j zastavi v bran domovine naše !" Predsednik „Pevskega in tamburaškega društva« v sv. Luciji, g. Peter Munih: „Zvesto vodi narod do svobode in omike !" Zastopnik pevskega društva „Nabrežina", g. Gruden: „Prinašam vama iskrene pozdrave od obali Adrije!" Predsednik „Bralnega in pevskega društva Brje", g. Ant. Pečenko: „V blagor domovine v napredek naroda !"', Predsednik pevskega društva „Prešeren" v Št. Petru pri Gorici, g. Ant. Silič : „Zastavi razveseljuj ta žulj a ve roke !" Podpredsednik „Bralnega in pevskega društva Podbrdo" g. Lenard Bizjak: „Za-i stavi vihrajta Slovencem v ponos, sovragomv strah !" Zastopnik „Slov. pev. društva" v Trstu, g. A. Ž i b e r n a : „Vihrajta v čast Slovan-stvu in v sramoto njega sovragov !" Zastopnik pev. društva „Zarja" v Ro-janu pri Trstu, g. Ant. Bremic: „Vihraj ponosno zastava in ne boj se sovražnega vraga !" Predsednik pevskega društva „Slava" od sv*. Marije Magdalene spodnje, g. A. M i k 1 a-vec : „Slovenska zastava, vihraj v ponos vsega Slovan9tva. poleg tega naj ti bo v dolžnost, da čuvaš razvaline starega tolminskega gradu !" Zastopnik pevskega društva „Skala" v sv. Križu pri Trstu, g. Fr. Košuta: „Zastavi, ponos Tolmina, vihrajta in zbirajta pod svoje okrilje slovenski narod ! Predsednik pevskega društva „Lipa" v v Bazovici g. Vinko Š k r j a n c : „Od obali sinje Adrije kliče narod vama : na svidenje !" Ce je morda v tem delu poročila kaka netočnost ali pomanjkljivost, naj se nam oprosti blagohotno, ker se ob takih prilikah prav lahko dogaja kaka pomota. Ko je bil dovršen tudi ta slovesni čin, glavni vse slavnosti, so zastavonoše ponesli vse zastave na oder. da izvrše ganljivi čin posestrenja z razvitima zastavama. Sledil je odmor. Društva so se razšla po določenih I jim gostilnah in zasebnih hišah na obed. Po ■ vsem Tolminu je bilo vrvenje, kakoršnjega ta lepi trg menda še ni videl. Popoludanska slavnost. Ob 2. uri popoludne že je začelo vreti ljudstvo na slavnostni prostor. To je bilo ne-j prestano prihajanje množic. Ob velikem na-j valu ljudstva so pričela pevska društva izva-I jati svoje točke hitro eno za drugo. Od tržaških, oziroma okoličanskih društev so nasto-. pila 11a ohcijelnem vsporedu : „Velesila" iz I Skednja, „Slava" od sv. Marije Magdalene ' spodnje in „Kolo" iz Trsta, vsa tri burno pozdravljana. Sploh je množica priredila vsakemu društvu prisrčne ovacije. Tu ni mesta, da bi ocenjevali petje, ali da bi hvalili eno ali drugo pevsko društvo, ampak le to moramo konstatovati, da smo doživeli v Tolminu impozantno tekmovanje na tem kulturnem delu, da smo videli, kako razveseljivo se je jela širiti glasbena umetnost širom naše domovine in z vso pravico smo vsklikali: K p pur si muove! Višek efekta pa je bil, ko so združeni pevci — kakih 300 — pod . spretnim vodstvom starega pevovodje g. M. Z e g e iz Kanala zapeli „Morje Adrijansko". j Mogočno je donelo s slavnostnega prostora tja po vsem Tolminu. V teh momentih je bilo navdušenje neopisno. Na to se je vršila javna telovadba — proste in vaje na orodju —, ki so jo izvajali telovadci goriškega, solkanskega in jeseniškega Sokola. Izvajanje je bilo eksaktno in je pričalo zopet, kako so naša telovadna društva jela prav umevati sokolsko idejo in svojo glavno nalogo. Občinstvo je sledilo vajam z največo pozornostjo in vidnim zadovoljstvom. Ob prihajanju in odhajanju je množica prirejala telovadcem burne ovacije. Na veselici smo zapazili dve markantni častitljivi osebi: bivšega deželnega predsednika kranjskega, okolo 80-letnega barona W i n k le r j a in 88-letnega upokojenega svečenika Bencina. Zapazili smo pa tudi več dru-zih duhovnikov, kar beležimo z zadovoljstvom v teh časih, ko bi hoteli izvestni krogi po sili konstruirati nezdružljivost med verskim čutom in delavno ljubeznijo za narod svoj. Neka odlična oseba, ki je bila v družbi z baronom Winklerjemt nam je pripovedovala, da je ta stari slovenski poštenjak kar navdušeno govoril o vspehu slavnosti, izlasti pa o napredku naših pevskih in sokolskih društev. Bakljada in razsvetljava. To je bilo nekaj krasnega, nekaj veličastnega. Takovih prizorov morejo nuditi le malo kje, kajti razsvetljavo, ki so jo priredili ljudje, so poveličevali gorski orjaki. Ves Tolmin je bil v morji luč. Divno, čarobno je bil razsvetljen ljudski vrt. Tu je olepševalno društvo priredilo ves ta čar. Po sijajno razsvetljenih ulicah pa se je vršila bakljada: z godbo na čelu, ob gromenju topičev in veselem vskli-kanju razvrščenih množic. In tudi gorski orjaki — kakor rečeno — so povečavah slavnost z velikimi kresi. Ti velikanski plameni v temni noči in visoko tam gori na višavah — to vam je bil prizor z največimi efekti. Kresovi so goreli: na Mrzlem vrhu (1400 m), na Lazu, na Zabškem vrhu, na Krnici, na Ko-balah. na Senici, na Rodneh, na Tolminskem vrhu, na Slemenu (na italijanski meji), na Bu-cenici. Poleg teh je gorelo še več manjih kresov. V tem je pirotehnik Makuc iz Gorice prižigal krasne umetalne ognje. In vsemu temu je sledil ples na slavnostnem prostoru: na treh plesiščih, obsegajočih 480 in2. To je bilo rajanje in veselje, da nikdar kaj tacega. Vse, sploh vse je preskrbel slavnostni odbor, da je priredil slavnost, kakoršnje še ni videla soška dolina, da je bil tega dne Tolmin: dom mogočnih pojavov rodoljubnega navdušenja, ljubavi, samozavesti in narodnega ponosa ter nekaljene radosti! Priredil nam je pravi s 1 o-venski in slovanski dan! Čestitamo mu na tem iz srca. Ob enem , pa se do rodoljubov po soški dolini obrača-j mo toplim apelom : naj neprestano netijo med i narodom ta sveti plamen ljubavi do samega sebe in rodne zemlje, da bomo na takov način dobro oboroženi za novo življenje, ki se ! odpira soški dolini, in pred vsemi nevarno-' stmi, ki utegnejo zagroziti našemu narodnemu obstanku. Prelep, prediven, predrag nam je ta kos slovenske domovine, niti eno ped te j zemlje ne sme preiti v pest sovražnika. Tej ! nalogi in skrbi bodi posvečeno vse naše bo-! doče delo! Došle pozdrave priobčimo jutri. Naša šolska mizerija. (Dopis.) V ravnokar minolih počitnicah^ je dobila cela vrsta slovenskih starišev od vodstva tukajšnjih državnih ljudskih šol obvestilo, da njihovi, koncem šolskega leta 1905/6 v te šole vpisani otroci ne morejo biti vspre-jeti. Kakor vzrok služi gospodoma voditeljema navadno : „oče tega otroka ni v državni službi", ali „vsi prostori so že zasedeni od nemških otrok", ali: „otrok stanuje predaleč od šole". Izlasti vodstvo šole v via Fontana strogo odklanja one otroke, katerih stariši niso v državni službi, ali pa če stanuje otrok na periferiji mesta. Mi bi se proklet j malo brigali za umetne vzroke gospodov voditeljev ob odklanjanju slovenskih otrok, ko bi imeli za našo deco potrebnih slovenskih šol. Ali dokler nimajo državni organi toliko poguma, da bi nam oskrbeli zakonito štev. potrebnih šol za slovensko mladino v našem mestu, toliko časa zahtevamo, da namestništvo pouči vodstvo državnih ljudskih šol v Trstu da 'morajo vsprejemati slovensko mladino v te šole, kajti naša mladina ima tako pravico do izobrazbe, kakor mladina drugih narodov. Seveda : mi nikakor ne silimo v nemške šole zaradi nemškega značaja teh šol, ampak, ker drugih šol ni! To menda gospoda na namestništvu dobro ve. Ali mislijo morda gospodje, da bomo dajali slovenske otroke v laške šole ?! Ne! Tega ne. Žal nam je za tiste otroke, ki m o raj o v te šole, kajti ti so za nas izgubljeni. V nemških šolah se vsaj nekoliko — dasi bore malo ! — goji slovenščina! Ali voditelji teh šol še tega ne privoščajo našim otrokom ! Povdarjamo tu, da imamo do teh šol tiste pravice kakor drugi v Trstu naseljeni narodi. Tudi Nemci nimajo večib, kajti znana fraza „te šole vzdržuje država za tržaške Nemce" je le dokaz o gnilih šolskih razmerah v Trstu. Mi smo tu avtohtonni, Nemci pa ne! Mi imamo torej prej pravico do javnih šol v Trstu nego Nemci, a mi nimamo n i Č, Nemci pa kar — hočejo! Kje ima država zakon, ki jej dovoljuje favorizirati tržaške Nemce s tem, da jim daja vse polno šol, brez ozira na to, če so Nemci avstrijski podaniki ali pa ne ?!! Pa ne samo Nemci uživajo prednosti v teh šolah, ampak tudi vsak pripadnik kakega drugega naroda, ki je prišel slučajno v Trst, lahko precej vpiše svojega otroka v nemške šole ; za slovenske otroke pa še ob začetku šolskega leta ni prostora!! Znani so nam slučaji, ko so bili turški podaniki, Armenci, Grki, Arabci vsprejeti brez obotavljanja. In tudi Lahi iz kraljestva dasi imajo v Trstu dovolj laških šol dosezajo hitro vspre-jem svojih otrok v te šole. Za Slovenca pa ni prostora! Ker pa za nas Slovence na c. kr. oblastvih nikdar ni naklonjenosti ter moramo vse le s silo izvojevati, zato svetujemo vsem onim slovenskim starišem, katerih otroci so bili od voditeljev nemških ljudskih šol oklonjeni, naj vlože nemudoma na namestništvo sledečo vlogo : Visokemu c. kr. namestništvu v Ti stu. Moj otrok..... (ime), rojen dne.... leta 190.. v..... ni vsprejet v tukajšnjo c. kr. ljudsko šolo...... (ime ulice, kjer je šola}, kakor je razvideti iz priloge A (tu je priložiti dopis ravnateljstva šole, s katerim je bil otrok odklonjen), da-si sem ob vpisu otroka predložil vse zahtevane in tu priložene listine : krstni list (priloga B) izpričevalo o cepljenju kožic (priloga C), izpričevalo o zdravju oči (priloga D). Ker živim v Trstu in ker sem avstrijski državljan, ki ga veže državni šolski zakon pošiljati svoje otroke v šolo, prosim, da visoko c. kr. namestništvo prisili vodstvo c. kr. državne ljudske šole v ulici... da vsprejme mojega otroka... v to šolo, ali pa naj mi visoko c. kr. namestništvo naznani, v katero slovensko javno ljudsko šolo naj vpiSem svojega otroka. V Trstu, ulica..., dne... sept. 190<». Ime in stan. Odsek za volilno reformo. (Brz. poročilo). DUNAJ 12. Odsek za volilno reformo se je danes predpoludne pod predsedstvom načelnika dr.a Ploja sestal na sejo. Navzoči so bili: ministerski predsednik baron Bed;, minister notranjih stvari Bienerth, ter ministra grof Dzieduszycki in dr. Pacak. Ministerski predsednik je v svojem govoru pokazal na važnost delovanja odseka za volilno reformo, ki se mora dovršiti z vso možno naglico, ker se ni možno več vrniti nazaj na potu za novo zgradbo naše ustave. Ministerski predsednik Stran II. »EDINOST« fitev. 252 V četrtek, dne 13. septembra 1906 je menil, da mora vsakdo uporabiti svoje najbolje moči, da se to veliko delo dovrii. Vlada bo tudi v bodoče ostala, kar je bila: dobrohotna zaveznica vsake opravičene želje in posredovalka nasprotujočih si interesov. Mini-sterski predsednik je naglašal, da je delegacijam določen primeren čas, in da bodo tudi deželni zbori zamogli zborovati, akoravno le malo časa. Na to je odsek pričel debato o razdelitvi volilnih okrožjih na Češkem. Dr. Pergelt je predlagal, naj se tozadevne peticije izroče poročevalcu in naj o njih razpravlja skupno z razdelitvijo volilnih okrožij. Posl« dr. Kramar se je s tem predlogom strinjal in predlagal dalje, naj se stavi z dnevnega reda tudi razdelitev volilnih okrožij za Moravsko. Oba predloga sta bila vsprejeta, nakar je odsek pričel razpravljati § 7. temeljnega zakona o volilnem redu državnega zbora. Po kratki debati je bila razprava odložena na jutri. , Hrvatski glasovi po dogodkih v Zadru in na Reki. i. Reski „Novi list" izvaja : Dalmatinski Hrvatje so se nasproti neznatni italijanski manjšini (30°/0 prebivalstva) pokazali tako koncili)ativne, da je intransin-gentna klerikalna stranka (hrvatska) mnogo njih označala kakor „izdajalce domovine". Italijanom se je predlagalo varstvo manjšin v deželnem zboru in v občinskih svetih; popolno jamstvo za italijanski jezik v uradih; v šolah obširen pouk v italijanskem jeziku itd. Dalmatinski Italijani so od svoje strani priznali program zedinjenja s Hrvatsko, pod pogojeni, da ohranijo svoj obstanek kakor narodni element. Da bi bilo možno takoj praktično uporabiti ta pogajanja, o katerih je bilo podanih v deželnem zboru dalmatinskem krasnih izjav, so Hrvatje stavili en pogoj : sporazumljenje tudi glede Istre! In ta zahteva je bila povsem opravičena! V Istri je po statistiki 140.000 Italijanov in 180.000 Hrvatov. Da-si je torej nuinerična večina naša, sta deželni zbor in pokrajina v italijunskih rokah. Sedaj treba upoštevati, da mej tem, ko imajo 3% dalmatinskih Italijanov od strani hrvatske večine vsako možno pravo, nima 65 % istrskega prebivalstva, ki predstavljajo Hrvate in »Slovence, od strani Italijanov n i k a k i h pravic. V dalmatinskem deželnem zboru govore in iuterpelirajo italijanski poslanci v italijanskem jeziku, vlada jim odgovarja v njihovem jeziku; v Istri pa se smatra Hrvate in Slovence za ničle. In če hoče kdo govoriti hrvatski, tedaj mu žvižgajo in ga insultirajo, predsednik deželnega zbora ne priznava hrvatskega jezika, vlada ne odgovarja na hrvatske interpelacije hrvatski, kakor odgovarja v dalmatinskem deželnem zboru na interpelacije italijanski. Tako je v šolah, v uradih, povsodi. Hrvatski jezik, jezik večine prebivalstva v Istri je pri večini, ki je v deželi na krmilu, prepovedana stvar! Toliko je res. da se seje deželnega zbora ne morejo vršiti radi demonstracij, ki jih provzročajo Italijani, čim bi hoteli hrvatski poslanci govoriti v svojem hrvatskem jeziku, tako, da vlada vedno prenaša deželni zbor: iz Poreča v Koper, iz Kopra v Pulo, toda povsodi se dogaja ista stvar ! J e -1 i t o vse pravično in človeško?! Toda nepotrebno je vsako vprašanje : interesovana stranka ne odgovarja, ne more, ne da bi obsodila samo sebe. Dalmatinski italijanski poslanci so priznali hrvatski pogoj kakor opravičeno stvar. Kar so hrvatski poslanci zahtevali za Istro, so morali storiti. Hoteli bi videti ono hrvatsko-daimatinsko stranko, ki bi hotela sklepati sporazumljenja in kompromise z Italijani v Dalmaciji, dokler se hrvatske poslance v Istri žali, napada in izžvižguje, ako govore hrvatski. Taka stranka bi propadla v 24. urah. In po vsej pravici. Italijansko- dalmatinski poslanci so priznali opravičenost te zahteve. Dva njih sta se navlašč podala v Istro in Trst, da bi pregovorila svoje rojake, naj tudi oni odjenjajo. Toda vse je bilo zastonj : istrski Italijani so odgovorili: ne in ne!! Isti niso hoteli niti slišati o kakem sporazumu! Boj do skrajnosti, boj in sovražtvo ! In zato ni bilo možno, da se tudi v Dalmaciji kqj stori. Storilo se je male poskuse, tako, da se odncšaji niso prekinili, drugega pa nič. In ko je prišla volilna reforma za av-' klesan iz rudečega granita, je nad štiri metre strijski parlament, so dilmatinaki Italijani zastonj zahtevali en mandat za Zader, za kateri niso imeli (z ozirom na število prebivalstva) nikake pravice. Toda. ako bi bile okol-ščine drugačne, bi bili Italijani v imenu sprave dolg in ravno tako visok — in vse to tvori samo en kamniti kos. Tla so iz dragocenega mozaika, ki spleta zmagoslaven lovorov venec, na čegar peresih so utiszgena imena velikih bitk. Ob njegovi strani počivata dva najboljša dobili mandat. Tako je prišlo, da Zader ni prijatelja velikega pokojnika: maršala Duroe dobil svojega poslanca. Kdo je kriv ? Hrvatje ne in ne, tisočkrat ne! Dalmatinski Hrvatje niso mogli dovoliti, da se v Dalmaciji darujejo mandati, dočim traja v Istri boj do skrajnosti! To bi bil navaden samomor one stranke, ki bi se drznila priti na volitve s takimi rezultati! Toda Zadrani, mesto da so se obrnili, kamor so se morali, so se vrgli na Hrvate. In tako so pričele v Zadru proti-hrvatske demonstracije, ki so 6i sledile do prihoda Sokolov. Če bi bilo prišlo do sporazumljenja, bi bili Sokoli vsprejeti z brezmejnimi ovacijami in „ŽivioM-klici na brate Hrvate. Tako so bili izžvižgani. Posebni proglasi so fanatizovali italijansko meščanstvo proti Sokolom. In prišlo je, kar smo videli! Demonstracije na Reki niso druzega nego oklep v tej žalostni verigi posledic za ne-vspeh. K temu naj se doda staro nasprot-stvo reških avtonomašev za vse, kar je hrvatsko, razburjenje duhov na obeh straneh, žvižganje, ko je prihajal vlak, kamenje itd. in tedaj se vidi žalostno realnost, v kateri se nahajamo. Grof Apponyi prorokuje bodoče dogodke. Iz Budimpešte poročajo : Med govorom, ki ga je grof Apponvi imel v Jaszberenv-u, ga je nekdo prekinil s vsklikom : „Kaj je pa z ogrsko banko?" — „Tudi to pride", odvrnil je Apponyi. — „A kedaj vprašal je zopet omenjeni vprašalec. — rPiej neS° se misli!" odgovoril mu je Apponyi. Dogodki na Ruskem. Novi poveljnik libavske eskadre. Kakor poročajo iz Petrograda. bo imenovan poveljnikom libavske eskadre kapitan Essen, ki je znan iz rusko-japonske vojne kakor bivši poveljnik ladij „Rurik* in „Se-bastopol". _____ ______ Spor med Bolgarsko in Grško. Grško-turška zveza proti Bolgarski. Berolinski listi poročajo, da je grški poslanik v Carigradu prejel od svoje vlade nalog, naj predloži porti načrt ofenzivne zveze proti Bolgarski in sicer pod nastopnimi pogoji : Turčija napove Bolgarski vojno in udere v Vztočno Rumelijo. Združena grška in turska flota napadeta bolgarska pristanišča v Ornem morju. Mir skleneta potem skupno oba zaveznika. Bolgarija bi plačala 500 milijonov frankov odškodnine, od katerih bi Grška dobila svoj del. Guvernerja v Rumeliji bi bodoče imenovala Turčija. — Bolgarski eksarh bi moral zapustiti Carigrad in bolgarske škofe bi se moralo odstraniti iz Makedonije. Turčija odstopi Grški otok Kreto. Sultan je baje protiven temu načrtu, toda turška vojna stranka bi bila zadovoljna s tako zvezo. Grška zahteva od Bolgarske 50 milijonov odSkodnine. Pariški list „Petit Bleu" poroča, da je Grška zahtevala od Bolgarske 50 milijonov frankov odškodnine za škodo, provzročeno po protigrških izgledih v Bolgariji. 19 milijonov bi se uporabilo za Anhialo, kjer so bile porušene grške hiše, šole in prodajalnice; ostali znesek bi se pa razdelil med grške rodbine, ki so bile oškodovane v drugih krajih. ___ Jfapts m Kaptltmvt« irota. Iz Pariza smo prejeli: Dovolite mi. g. urednik k tozadevni Vaši notici, priobčeni v eni zadnjih številk, opazko, da na zgoraj omenjenem grobu ni le nadpis „Napoleon", ampak tudi besede iz njegove oporoke: „je desire que mes cendres reposert sur les bords de la Seine, au milieu de ce peuple frangais, que j' ai tant aime". Približno: „Želim, da moj prah počiva na Sene bre- jll Bertrand. In ta polumrak, ta nezadostna svetloba, ki prihaja skozi pisana okna, ostavlja ti v dufii neizbrisljiv spomin tega mističnega svetišča. —a. Drobne politične vesti. Tri nove kitajske luke odprte trgovini. Iz Pekinga javljajo, da je kitajska vlada odprla mednarodni trgovini tri nove luke, namreč: Tieling, Tungšangse in Fakumen. Grški patrijarhat kaznoval ruskega meniha. Iz Carigrada poročno : Sinoda grškega patrijarhata je znanega ruskega meniha na gori Atos radi njegovega protikanoničnega vedenja kaznovala s tem, da mu je odvzela svečeniško čast. Panteleimon je bil baje vzrok ponovnim sporom na Ato-šlci gori ter ga grški patrijarhat mrzi izlasti tudi radi tega, ker skuša naseliti ruske menihe v Jeruzalem. Vstaja na Kubi. Iz Ne\v-Jorka poročajo: Dospel je semkaj v tajni misiji neki kubanski general, da se posvetuje z vlado združenih držav. Ob enem je došlo 300 beguncev, ki opisujejo položaj na Kubi kakor zelo pesimističen in pripovedujejo, da je v pokrajini Havanski 1000 ustašev, ki so dobro oboroženi. Predsednik Palma je izdal dekret, s katerim je suspendirana ustava v pokrajinah Pinar del Rio, Havana in Santa Clara ter je proglašeno vojno stanje. Vlada je zaukazaia aretovati skoraj vse uplivneje člene liberalne stranke. Zato je predsednik te stranke in več členov že pobegnilo. Vstaši izkrcavajo orožje in strelivo v Manzanillu. Ameriška križarka „Des Moines" je baje odplula v Havano. Iz tega sklepajo, daje vstaja nevarne j a. nego se je mislilo doslej. Domače vesti. Ali je to-le prav ?!.... Prejeli smo : Znano je, da Slovenci jako potrebujemo inteligencije. Saj je ravno pomanjkanje inteligencije vzrok toli vspešnemu germanizovanju naših koroških bratov. Istotako občutimo to pomanjkanje izobraženih ljudi tu v Trstu in (še bolj) v Istri. Nepozabni pokojni vladika Dobrila, vnet Slovan, je dobro znal za to našo mizerijo in poskušal je, da bi vsaj deloma prišel temu v okom z vstanovitvijo takozvanega „deškega semenišča" ali „konvikta" v Trstu. V tem dobrodelnem zavodu, vstanovljenem za slovenske in hrvatske dijake tuk. drž. gimnazije, je že več naših ljudi prišlo pod streho v teku svojih gimnazijskih let. Ranjki škof Šterk — blagega spomina — se je mudil skoro raje v konviktu, nego v škofiji: tako je ljubil svoje „sinke" (kakor jih je na-zival). Ves drugačen pa je sedanji g. škof nasproti temu zavodu. Popolnoma naravno! Dijaki, sami Slovenci ali Hrvatje, ne umejo svojega „gospoda". A ta njihove govorice sploh ne pozna. G. škof je pa bil tudi tako dober, da je ob prvem svojem pohodu v tem zavodu, odkar je v Trstu, na srce polagal gojencem, naj z vnemo in pridnostjo goje nemščino, češ, to je jezik velikega, kulturnega naroda, z nemščino se „deleč pride". Naravno torej, da med vladiko in dijaki ne more obstojati več isto razmerje, kakor za časa vladike Šterka, ki je z veseljem in ljubeznijo obiskaval svoje „sinke". V zadnjem času je pa g. škof Nagi izdal odredbo glede tega zavoda, ki že presega meje. Odredba se namreč glasi : da mora vsaki, ki hoče ostati v konviktu, predno gre v 6.ti razred, obljubiti, da pojde v semenišče, sicer — neka ide !!! Ako omenjamo, da bo g. škof bolj cenil dijaka Neslovana, ki misli stopiti v semenišče, nego Slovana, ki bi se hotel posvetiti posvetnemu stanu, pridemo govi h, v sredini francoskega ljudstva, ki sem je ljubil nad do zaključka, da bo ta zavod, vstanovljen od vse". slovenskega vladike našim lju- Ko človek čita te priproste besede, dem, kmalu prenapolnjen s tujci, stopa mu pred oči veličina nesmrtnega Korza. Inašimi sovražniki!! In ta utis povečuje ono tiho in pretresljivo I Kako se more škof na naši pose-svetišče, ki hrani ostanke onega, pred kate- j s t i tako spozabiti, tega ne moremo umeti. rim je nekdaj v strahu trepetala vsa Evropa, i Rad bi vprašal vladiko: da li misli, da Ne kakor drugi navadni smrtniki, on počiva ima oblast za tako postopanje? Zdi se mi, visoko nad z e -m 1 j o pod zgodovinsko ku-' da ne. Testamentama zapuščina se mora tako polo v stolnici invalidov. Grob njegov je iz- j upravljati, kakor je bila volja umrlega, ki je zapustil. Mislim torej, da omenjena naredba tri. škofa presega meje njegove oblasti. Jaz vsaj še nisem čul, da bi imel n. pr. upravi* telj kakega stipendija ob jednem pravico spreminjati določila istega, ali pogoje, pod katerimi se lahko dobi... Dalje mi je neumljivo, čemu sploh ta odredba? Zakaj se ne bi mogli poslužiti dobrot tega obče dijaškega zavoda dijaki, ki nimajo postati „gospodje" ?! Ali so ti tako malovredni, ali tako zapeljivi ljudje ? Ali misli morda g. škof, da nasproti g. „cand. theol.", vspričo „vzvišenega" poklica teli slednjih oni niso vredni njih družbe ? Zakaj pa ljublj. škof trpi na svojih zavodih tudi dijake, ki se pozneje ne mislijo podati v semenišče ?! Kakšne Škodljive posledice bi imela ta odredba, se vidi že iz tega, da so letos vsi dijaki, ki imajo prestopiti v VI., VII. ali VIII. razred, bili prisiljeni zapustiti konvikt, ker niso hoteli dati „obljube"! V zaključek naj podam gospodu škofu še mal nasvet. Umakne naj svojo gori omenjeno naredbo še pred začetkom šolskega leta! Poklicane faktorje pa poživljam, naj se energično zavzamejo za to stvar in naj preprečijo, da se ne uresniči naredba, ki bi imela tako hude posledice. Posebno naj uva-žujejo poklicani faktorji okolnost, da je t o s 1 o v a n s k i zavod, da se tu vzgaja mnogo naše inteligence, ki jo toli krvavo potrebujemo. Ironija usode. Pod tem naslovom piše puljski ,.Omnibus" ozirom na dogodke na Reki in v Zadru. „Eden najgorečnejih apostolov iskreiieg.-zbližanja med Hrvati in Italijani, dr. Smo-dlaka iz Splita, je moral poslušati, kako so bili v Zadru in na Reki pozdravljeni njegovi lastni sorojaki, razni bližnji sorodniki in drug: najmileji prijatelji. In neki drugi goreč apostol italijansko - slovanske zveze, Fran Supilo na Reki, mora gledati svojega lastnega brata, krvavečega in v nevarnosti za življenje vsled poškodeb. dobljenih za to, ker se je vprl njemu, ki mu je hotel iztrgati iz rok narodno zastavo, ta najsveteji simbol vsakemu človeku, ki je I-koliekaj vnet za svojo narodnost. Ta ko se ne dela mir! Zadar isi Reka gledata sadove tega dela ! In tu ne delamo razlike, kajti od italijanske strani v teh dveh mestih se ni oglasil niti en glas, k: bi bil rekel, da----vsaj vse ni bilo pno storjeno !" Tako piše „Omnibus" pocl naslovom „Ironija usode". Mi pa pravimo, da na forsiranje italijansko-slovanskega sporazumljenja je bilo to, kar se je zgodilo gospodu Supil na Reki, v pravem pomenu besede krvava ironija. Shod koroškim Slovencem v prilog. V nedeljo dne 23. t. ji i. se bo vršil v veliki dvorani „Narodnega doma" javen manifesta-cijski in protesten shod našim koroškim bratom v obrambo. Političen shod se bo vršil v nedeljo, dne 16. t. m. v Grebinju na Koroškem. Govorili bodo dr. Brejc, mons. V. Podgorec i:i posl. F. Grafenauer. Gospod namestnik princ Hohenlohe se je včeraj dopoludne povrnil iz Pule. Razpis natečaja. S prvim polletjem šolskega leta 1906/07 ima se podeliti en štipendij iz cesarjeve privatne blagajne v letnem znesku 400 K. Pravico do uživanja tega štipendija imajo mladeniči iz Istre, ki obiskujejo strokovne razrede mornarskega oddelka c. kr. trgovinske in pomorske akademije v Trstu ali mornarske šole v Malem Lošinju. Porotne razprave. Dne 17. sept. se bo vršila porotna razprava proti Josipu Ba-logu radi goljufije. Predsednik vitez Nada-lemzki. Branitelj dr. Maurer. Dne 18. sept. proti Alfredu Lukovecu radi ropa. Predsednik : svetnik Pederzolli-Branitelj odvetnik dr. de Volpi. Dne 19. sept. proti Josipu Starku radi goljufije. Predsednik: višjega sodišča svetnik Crusig. Branitelj odvetnik dr. Pinkerle. Dne 20. sept. proti Evgeniji Tišina in Dragotinu Tišina radi zlorabljenja službene oblasti. Predsednik : vitez Nadamlenzki. Branitelj odv. dr. Pinter za Evgenijo in odv. dr. Robba za Dragotina. Dne 22. sept. proti Abrahamu Paroliiu radi sodelovanja na ponarejanju denarja. Predsednik: svetnik Crusig. Branitelj odv. dr. Robba. Dne 24. sept. proti Umbertu Roinito in Marcelo Caligaris radi ropa (umora). Pred- V četrtek, dne 13. septembra 1906 »EDINOST« it 252. Stran HT aednik: sretnik Pederzolli. Branitelj odv. dr. Vodušek in dr. Buzzi. Dne 25. sept. proti Ivanu Parletiču radi sokrivde na požigu. Predsednik : vitez Nadam-lenzki. Branitelj odv. dr. Pinkerle. Dne 27. sept. proti Josipu Rattiniju radi ubojstva (§ 140). Predsednik: svetnik Crusig. Branitelj odv. dr. Robba. Dne 28. sept. proti Rudolfu Krtu radi tenkega telesnega poškodovanja. Predsednik : Pederzolli. Dne 29. sept. proti Virgiliju Mahorčič radi goljufije. Predsednik: vit. Nadamlenzki. Branitelj odv. dr. Robba. Šolska mizerija v Trstu. Kakor vsako leto se bo gotovo tudi letos pojavila ta naša kronična bolezen, da ne bomo imeli kam pošiljati svojih otrok v šolo, ker po nemških ne bo prostora, slovenskih pa nimamo, oziroma bo šentjakobska slovenska šola tudi prenapolnjena, kakor vsako leto. Radi tega pa opozarjamo posebno še bolj imovite sloje, da imajo šolske sestre, katerim je poveijeno vodstvo in pouk na Ciril-Metodijevi šoli v Trstu, tudi svoj penzijonat v ulici Pasquale Be-senghi št. 6, kjer so deklice lahko celi dan, ali pa sploh vso šolsko dobo, kakor to želijo starimi. Natančneja pojasnila se dobijo v zavodu. Nove domobranske artilerijske stot-nije v Ljubljani. Graška „Tagespost" poroča. sskons>n> dala Udi p« «0» ctran IV. >EDINOST c štčv. 252 V četrtek, dne 13. septembra I i' >. MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; resRtn^tiskane besede *e računajo enkrat već. Nairnanj^a pristojbina 40 atf.-tink. Pleča se takoj. Velika zaloga koles (bicikljev)!^^^^^- - JJg Germanist in MaziosiaSo so „BIALI OGLASI" v „Edinosti* L- I teles ffl Mm (molociVlet) ROFSLER s JABERM * & I Pri kolesih in motccikieiah potrebnih priliklin — ccteeićna čelalnica ^ v* kolesarska šola UtrUm Trt t* ?i«m«ro ».aročl kak .KALI 0CLAS-.bc] TT TOTT "D T^HT TIT & Milje Ur ar v naprej, ker drugače ne be njegov oe'a« objavljen \jrlLJ w5Ci i X-» 130 * .«U. oglasov" ...U. TRST - Piazza del!a Caserma štev. 3 liMte preračuni, koliko mu Je p'ačmti « tem. da precteje b«*® Oglate treba „»..vit! n, ..lbSEHAT»l «a vprLttrJa rctim pistm to dijsl „MSEBATIfl OliOELEK' ^^ Infcriracije etfiro le. če te pit«« priloieca znamka za odgovor. ivv večletni trgovski pomočnik jestvin za loCU OC mesto ali deželo vešč slovenskega, lahkega in nemškega jezita. Več pove „Inserat.ii od delek Edinosti". 102*2 Postrežnica 6t. 3, IV. 11. Slovenka, ae tikoj v*prejme (dvakrat na dan) ul. Kandler 1023 V no Som Be mal° »tanovanie r Kolonji flajcfll Z Todo io malo vrta. Več »e poiz^e ▼ ulici defla GusrHa fL 11. Pekama._1020 j Mata ririižina ob8t°j^a iz treh Iflctld Ul lULIllCl malo »'.snovanje z vrtom, vodo, sko mogoče plin v ulicah Fabio Nevero, Konusa, Con.meiciale, ali v ^korkl.ii blizu mesta. Tod-pigjJa bi ee pogodba za več let in vzelo bi se tudi -tanovaojn v podnajem. Ponudbe, pismene aii uutmene prejme ..Inneratni oddelek Edinosti" pod rM a l a družin a". Hišica (»oba in kuhinja) je na prodaj na Opči-neh na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče lahko kupi tudi zemljišče kraj hiSe. Cena 3000 K. Naslov pove „Inseratni cddelek Edinoali". 1000 Lin rt t« Ql/b*rllo (ulica Rafiineria ;t. 3). Tovarna neilr. onrilla sladčič, konfe t ur Zmerne cene. Po?iljatve na deželo. kanditov. 361 svetlo ali temno, ee prodaja; popolne sobe in posamezni komadi Iztera Btolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Toi rente 34, A. G u 11 i c h. 4ol Pohištvo co hiša pri sv. Jakobu z 8 prostori, w» vrtom in vodnjakom. Obrniti se na Kristijan V e r Č o n, ul. del Vento št. 8 (1016 Proda HalovoP z* vtziti 9 konjem vešč slovenskega UtldVcu in italijanskega jezika iSče službe. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1013 Električni motor se prodajo takoj. Naslov Edinost **. 1 Vb. konjs-ke sile, steklene omare ?a pisarno pove „Inseratni oddelek 1010 Gospodska hiša v tržaški okolici nova z lepim razgledom, ob glavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali drugo obrt se proda po ugodni ceni »li pa ae zamenja s keko hišo v mestu ali z malim po-sestvem v bližini mrstm. Pojasnila pri „Inseratnem oddelku Edinosti". 1100 Mali dvorec v Skorklji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: 1 sobo, kuhinjo, iu>nico: v 1. radstropju : 2 sobi in kuhinja; v II. nadstr. tudi 2 pobi in kuhinja, vse urejeno na noro, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Kadi preselitve se dvorec proda za nizko '■eno. 330 C aH a rcc.ll lm vallki so m prodaj OUIII FontMoa«!lt 15. ulioft Restavracija „ftURORA" Velik koncert originalno stajerske pevske, plesne in instrument, družbe D' Murtaler z9 Graz" Le nekoliko dni. Ob 7. uri zvečer. V nedeljo koncert zjutraj Originalni glasbeni proizvodi. M C. kr. priv. Ritmične Adriatica di Sicurta t lsvnics in rezerrri zakladi društva glasom bilance 31. decembra 1004. Zadružna elavaica (od kci'h vplačano 5 3,200.000) ....... 1 Kezervr.i zakladi dobitkov .... zaklad proti vpadanju vrednosti* javnih efektov ... , Kezervni zaklsd premij za zavaravanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra lf:U4...... 8.000.000 7,4^9.015 4.14.4154 83,152.182 -2^5,430.382 TRŽAŠKA PRALN5CA ulica Giovanni Boccaccio št. 4. Naznanjam slavnemu občinstvu, da o;v-, m .j> 27. avgusta t. 1. pod zgoraj cmenjen■» v.iJk zavod /a likanje u a lesk. Hitra postrežba, čista izvršitev. Cene. kakoršnjih v Trstu še ni bilo. • li .mje 1 srijif........20 &•■■•. • • ., »n [>ran;e 1 *rAj«-c.....24 e o ,, ovratnika .... 4 ,, « ., in prauj-3 ovratnika .... 5 ,, « « ,, i«.ira uia >et.......7 • o in prauju mauit t.....9 ,, » • .. n.ipr^nika ........ 10 * c likanje in pranje naprsnllrov 12 ,. « Priporočaje se na številno naročbo, /. <'■•1:!0.: k spostovanjem TRŽAŠKA PRALNICA ulica Giovanni Boccaccio 4. j Izplačane Škode v v^eh oddelkih od Kdor i^e službo :tll k«t«r5no-ko:i ustanovj'.ve društvaj ^ >..ooi . , ... ... sleuje : kdor ište uradnike ali službeno ! »tj^vs^^u^mržs «or r, odiatl ...novanj^ i ulomu kakor tudi prevozov po suhem in nurju; kdor ima za prodati hi^e, polja, dvore*: kdor _ ' cbi^p. TH zavarovanje življenja porazno- žcjj p„.0jilot vknjižbe itdM prodati »Ti kupiti trB,nih kombinacijah, za glavnice, rente plačeve za j ali ,oh rabljene predmete itd. itd. ^ po.lu/i MALIH OOI.ASOV „E d i n o 8 t i'S ki so uajeenejl, nwjv«č Posredovalnica =--pripraTni v il S. &iovafl!!! 18 (vopl s!.Tfirre MaaGa)! . . - . ^ -------- Agencija za nepremične in trgovino j KUpOVailJC «1 pr063janjC m KOLESA (BICIKL! prodaja IX kupuje hiše j V. EISELT ; Clevclaitd, V?estfie\5, eolembij Daja v naiem stanovanja, dvorce,' skladišča in prodajalnice. __TELEFON 14-73 - Ulica Torrc Bianca št. 16, !. nadst. od 10.—12. predp. in od 4.—7. pop. Preskrbuje kupovanja, protejanja in vknjtifce. — Iščejo se kapitalisti prve ni drue* vknjiibe. Josip Gorjauc krčmar v Gorici na Xormt št. 3 v ^Rtems-ovi palači toči briska in furlanska vina prve vrste in izvrstno pivo postreže ob vsaki uri Bz gorkimi in mrzlimi jedili = ima sobe za prenošišča. s Vse po zmernih cenah. Priporoča svojo krčmo sJmvnemu občinstva. Slovenci! Podpirajmo ,Dijaško podporno Jmštvo" v Trstu TRST C o rs o 4 GAL GORICA Corso Verdi 45 Klastifne ilogoviee in obveze za krtice, kilni pasovi, trebušne preveze in opasniee, vata (dr. Brunojobvez. blago. Predmeti za strežbo bolnikov, ggf Cene, da s* ni biti tekmovanja. popolne tovarniške naprave za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov Kdor ima ^ pr^aj torec•prip»TensHiBtB-| ~ - kakor r\UUI llllCft novanje treh rodbin, oziroma s 31 . m *■ ri u m Hauovauji, ne velikimi, z vitom, vodo, po možnosti [ Trinelle ZB Stroje Id kOtle, Kllligerit, PeCOlIt, ASDCSt, PIOCKen, plinom, naj pismeno obvesti o podrobnostih pod - «- » -DVOREC 77", oziroma naj pride osebno v .lu^eratni oddelek Edinosti". — Prednost imajo dvorci v Ko-ionji, sv. Ivanu, v bližini ulice Giulia, Boschetto, Hossetti. nun .TO Planici NtIir' za>o2eD' 86 ponuja dru&tvom ridllldl in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za na-s7ov je pra&ati pri „Inseratnem uradu Edinosti" (700 GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej JmI) ulica Um 24 (uritiićje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem, zzz: PateuM iliian-postelja laMch odlikovan v Florenciji 1905 se zlato kolajno in nagrado. - je edini divan, ki služ1 ob jednem tudi za posteljo se žimnieo in pod-zglavjem in neobhodno potreben onim, družinam,ki imnjo malo stanovanje. V Plačevanje na obroke, -pi jtoton PMmUM, nI. S v. Ivana 10 Garlo Vite« Trst. Trg S. Caric 2 — Uhod ul. del Arsenale ADTORIZOVASA mehanična delalnica za instalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. felita zaleta priprav za žarne loči ia m Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Teboicoi rnd Giuseppe Montaibetti Ulica Šalita 10. Cene zmerne Telefon 1396 Cene zmerne Učilišče in vzgojevališče za deklice Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske iole na Primorskem. Letna plača 4f>0 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.-----/M Šolske sestre Trst — ulica G. Besenghi št. 6 - Trst. _ _____. (Sj j- . ^ . . 4 •>-_. -fc- > • • •'» ..•;'•>"!• «3- - 'fc ZALOGA P OH i SIVA TOVA RN ^E ZADRUGE vgorici-šolkan V^ ^^TRSTvmDEIRETTORIl(ROSflRlO) 0 p. PflLflČOMflREfiZI podruinitfc:opljet, kekfl Tel^ON n ibji ? Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Teisfose it. C47. - Via della Stazione štv. 7. - t ei«f«ao it 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = Mljuje prsilieti)?, ti u iealjejo la potomie it preralasje Mi la to prnee.) S preje« a m tadf pthlitvt io drv«e predmete v »hrambo v lastna za to pripravljata taka skladišča. MT Edini tržaiki and M s „VACUM-CLEANEB". flŠČEKJK in SHKiNJEVANJK PBEPROH b Cleveland, V?estjiel5, Coltimbu, svetovno7.nane znamkf aST* modeli 1905 Kolesa Courier najnoueji sisrem 13 kg, najfineja oprava Pnemalit prve trste. Jamti se n dve leti. Kcds:i Cene zmerne. FRRNCESCO BEDHAR Trat, ulioa Pontarosso ftt. 4. ^ppppppqqppf:yy anton skerl mehanik, xtprl«aienl zvedenec. Trst - Carlo Goldonijer trg it. - Trst Zaslopnit tovarne koles in mototoles ,M' Napeljava iu zaloga električnih zvončkov. :,u in prodaja gramofonov, zouofonov in fonograio. Zaloga priprav /.a točiti pivo. Lastna iii h :n: n. delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koli?'. UiOtoUolc-s itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniSkih cenah. TELEFOM Stev. 1734. oooooooooooocooo : Ivanka Doreghini i TRST. - Ul. Madonnina št*. 8. __m__ velika zaloga pohištva, niaiiufaktur, ur. slik, zrcal in tapetarlj. Popolne spalne in obedovalne st*. Moške obleke na izbero UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačHu in tudi na obroke. 0000000000000000 Kleparska delavnica arturo piscur TRST ulica deli' Istitutn št. 5 i zvišuje vsakovrstno «lelo po ni/kili kuhinjska oprema j lisilra, Eisiia, ii lima Meia; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. 1 II li IB »■ " "«■ ' ; Mario Giordani operater kurjih »ees — Speeijaliht Ambulator — CORSO štev. 23, II. nadslr odprto od 8.—12. in od 1.—7. pop. Zdravi hitro kurja ečes". tudi zastarela po neki posebni metodi, ki ue pr«t-MTOvsk 11 i k a k i h bol««t*iii. Zagotovlja ozdravljenje __raščenih nohtov ti:di naj- žih je za ozdravljenje, jednostavno brez iz/aJka Marljiva dealnfekelja. — Cene zmerne Po zahtevi pride zdravit na dom. Vsalta oseba bo dobila navodilo higigijeničnega ravnanja z nogami- J b Točna postrežba in niake cene. F.PettOt urar TUST - nI. Poste naore št. g priporoča velik' izbor ur: Ornega. ^ Schaflhauae, LonfliM*. Tavanes i*A. i r kakor tndi zlate, srebrn« in koviniKB ure za |oape. Za bor sr aa birmo. Sprejema popravljanja po nizk^, cena h