Medij Mestne občine Ptuj, leto XIII, številka 1, ISSN 1318-8550 cena 0.42 €,100 SIT, poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ 29. januar 2007 Prosinec ■ Mesto PUij v projektu Adhoc ■ Mina in Klemen - junaka 2006 j ■ Ptuj dobil svoj ■ Danes sem odtekla moj prvi maraton ■ Kdo bo ob kulturnem prazniku prejel oljenko ■ Analiza kurentove maske skozi oči ljubiteljskega raziskovalca Konrada Kekca ¿FEC[$ ¿1 A°d 4 * daje ^ J Sobota 10. februar, 11.00 OTVORITVENA SLOVESNOST 47. KURENTOVANJA NA PTUJU Nedelja 18. februar, 14.00 47. MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA 9. Srečanje tipičnih slovenskih pustnih likov in mask s povorko. Pot povorke: Potrčeva ulica, Slomškova ulica, Miklošičeva ulica, Mestni trg, Krempljeva ulica, Minoritski Pot povorke: peš most, Dravska ulica, Minoritski trg, Krempljeva ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica, trg, Dravska ulica, Cafovaulica (ob OŠ Olge Meglič), Prešernova ulica, Muzejski trg z zaključkom v Slomškova ulica, Slovenski trg, Prešernova ulica, Muzejski trg z zaključkom v Karnevalski dvorani na Vičavi. Karnevalski dvorani na Vičavi. MESTNA OBČINA PTUJ r d r*\m-: POTOVANJA 29. JANUAR/PROSINEC 2007 Ptuj - mesto možnosti in priložnosti V začetku leta je Slovenija zamenjala svojo valuto tolar z evrom, našo novo skupno valuto. Ugibanj in študij o tem, kako bo ta sprememba vplivala na potek naših življenj, je mnogo. Kot Ptujčana pa me predvsem zanima, kako bodo te spremembe vplivale na nas, prebivalce Ptuja. Uvodnik sem začel namenoma z evrom ravno zato, ker je bila to zadnja od velikih sprememb, ki se nam je zgodila. Ko govorim o spremembah, mislim na prelomne dogodke, ki so nas na tak ali drugačen način zaznamovali v bližnji preteklosti. To je seveda pridobitev samostojne države, naši pridružitvi Evropski uniji in Natu ter sedaj evro. Ključno vprašanje, ki se pojavi pri opisanih procesih sprememb, je, če smo Ptujčanke in Ptujčani sami dovolj izkoristili spremembe, ki so se nam zgodile. Poudarek je na besedi dovolj, saj se je Ptuj kot mesto vsekakor pričel pospešeno razvijati, še posebno v zadnjih štirih letih. Ker pripadam mlajši generaciji, me še posebej zanima, ali lahko za Ptuj rečemo, da je razvit do te mere, da je postal mesto možnosti in priložnosti za vse, predvsem pa za mlade. Nekje ta teza zagotovo zdrži, nekje pa tudi ne. Ptuj trenutno spada med slabše razvita mesta v Sloveniji. Sem pa trdno prepričan, da bomo v doglednem roku priča pozitivnim spremembam, ki se delno že dogajajo. Med mladimi se pojavlja logično vprašanje, kam po šolanju, kje bomo zaposleni, kaj bomo v življenju počeli oz. na kak način bomo zagotavljali svojo eksistenco. Pod besedo mladi mislim vse mlade, od tistih, ki se po končani srednji šoli zaposlijo, pa do študentov. Največji problem pri iskanju zaposlitev imajo vsekakor študentje oz. mladi diplomanti. Osebno opažam, da se na Ptuju dogaja proces, imenovan »beg možganov«, ko mnogi mladi ostanejo v kraju študija, kjer lažje dobijo zaposlitev, primerno njihovi izobrazbi. Prepričan sem, da je v našem skupnem interesu, da se mladi izobraženci vrnejo v svoj rojstni kraj. Politika v Mestni občini Ptuj vsekakor je razvojno naravnana, pospešeno dela na trajnostnem razvoju, toda to je včasih premalo, če ni zaledja iz gospodarstva, iz državne politike ter še od kod. Kje se po mojem mnenju nahaja recept, da Ptuj postane mesto možnosti in priložnosti v pravem pomenu besede? Odgovor na to vprašanje vidim v vedno večjem angažiranju nas mladih na vseh področjih družbenega, gospodarskega in političnega življenja. Mladi smo v zadnjem desetletju postali politično precej apatični, kar je delno tudi posledica razočaranj nad politiko in hkrati relativno kvalitetnega življenja, ko eksistenca postane samoumevna. V zgodovini so bila med drugim mladinska gibanja tista, ki so korenito posegala v zgodovinske tokove. Če pogledamo samo 20. stoletje, vidimo, da je mladina sodelovala v vseh ključnih dogodkih, ki so spreminjali svet. Mladina je sodelovala npr. v državnem udaru leta 1941 v stari Jugoslaviji, vključila se je v partizanski boj med drugo svetovno vojno, študentske demonstracije so Francijo za vedno spremenile, spomnimo se lahko tudi študentskih demonstracij v Jugoslaviji... Rečemo lahko, da smo mladi, ko je to potrebno, revolucionarni in ob pravi sinergiji s srednjo in starejšo generacijo lahko marsikaj naredimo in postorimo. Mogoče je, da smo premalo samoinciativni ter včasih premalo ambiciozni. Dejstvo pa je, da se mladi ne smemo samo ozirati in čakati na to, kaj nam bo doprinesla država oz. mesto, začeti moramo najprej pri sebi ter se vprašati, kaj želimo sami narediti s svojo prihodnostjo. Trdno verjamem v naše sposobnosti, pri tem mislim na vse generacije, od mladih do starih, zato na prihodnost gledam z velikim optimizmom skozi prizmo pozitivnih sprememb, ki se bodo zgodile. Povezovanje in dialog nas vseh, ne glede na razlike, ki obstajajo med nami, so tista rdeča nit, ki nas bo še bolj približala našemu skupnemu cilju: Ptuju kot mestu možnosti in priložnosti. Vasja Strelec SPREHOD PO VSEBINI Komu občinsko priznanje - oljenko? 4 Portreti - nekateri groteskni, drugi smešni, 5 a vsi intimni Kurentovanje 2007 6 Govor župana dr. Štefana Čelana na dan 7 samostojnosti Mesto Ptuj v projektu Adhoc 8 Drug pogled: Analiza kurentove maske 12 skozi oči Konrada Kekca Agharti, trgovina z naravnimi izdelki 14 Pričeli s soproizvodnjo toplotne in elek- 15 trične energije Ptuj dobil svoj prvi prehodni dom 16 Prostovoljno delo osrečuje 17 Novoletno obdarovanje novorojencev v 17 porodnišnici Ptujska prometna zmešnjava ali kako se 17 ubraniti mestne obvoznice Premiera Kvarteta 18 Sirup sreče z Laro P. Jankovič 18 Arsana, društvo za glasbeno umetnost v 19 letu 2007 ne bo imelo počitnic Terrafolk in Anja Bukovec na ptujskem 19 gradu Nova knjiga - Novoletna zabava 20 Vinsko pivski aforizmi in karikature Mila- 20 na Fridauerja Fredija in Aljane Primožič »The Beatles, Tito in jaz« ali 30 let spo- 21 minov Alenke Pintarič Georgica curiosa aucta 22 Božič, kot ga v Evropi ne pomnimo več 23 ZRS Bistra Ptuj zaključila projekt Ra- 24 čunalniško opismenjevanje brezposelnih oseb Eko ustvarjalna delavnica 24 Luč miru iz Betlehema na Ptuju 26 Mladi forum SD o resoluciji Mladi zdaj 26 Danes sem odtekla moj prvi maraton, po- 28 trebovala sem 4,46 ure Božični mnogobojček 29 Mina in Klemen - junaka 2006 30 Popularizacija balonarstva na Ptujskem 32 Zaznamovali so ptujski šport v letu 2006 32 Naslovnica: Aleksander Blaž, izdelovalec miniaturnega kurenta Foto: Staša Cafuta Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, Jadranska ulica 16, Ptuj, kontaktna oseba: Liljana Vogrinec, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodo-pivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. 3 29. JANUAR/PROSINEC 2007 IZ MESTNE HIŠE Kdo bo ob kulturnem prazniku prejel občinsko priznanje - oljenko? Zupan MO Ptuj dr. Štefan Čelan bo v skladu z Odlokom o priznanjih Mestne občine Ptuj podelil zaslužnim kulturnim delavcem oljenke. Izročene bodo ob kulturnem prazniku. Letošnji prejemniki oljenk so: Mitja Gobec, zborovodja, David Bedrač, pesnik in profesor slovenščine na OŠ Ljudski vrt, Stanislava Vauda Benčevič, svobodna kulturna delavka iz Ptuja, oblikovalka oblačil, tekstilij in kostumo-grafka. Nataša Petrovič Foto: Zasebni arhivi prejemnikov oljenk Mitja Gobec v letošnjem letu obeležuje 50-letnico zborovod-skega dela. Od upokojitve leta 1997 živi in dela na Ptuju. Pred tem je živel in delal v Ljubljani. V svoji pol stoletja dolgi karieri je vodil 13 zborov, zadnji je Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivan Rudolf Breg Ptuj, ki ga vodi od leta 2002. Pomembno je njegovo mentorsko delo. Med drugim je 15 let strokovni spremljevalec območnih revij za odrasle pevske zbore, predavatelj na seminarjih Zveze kulturnih društev Slovenije in Zavoda za šolstvo. Ob 110-letnici rojstva Karola Pahorja je pripravil tudi Pahorjev večer v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Bil je urednik zborovske revije Naši zbori, revije Grlica, tajnik žirij Naše pesmi v Mariboru, Revije mladinskih pevskih zborov v Zagorju in Slovenske pevske zveze. Uredil je prek 60 samostojnih notnih zbirk za vse zasedbe pevskih zborov in zbirke za potrebe republiških seminarjev, šest notnih zbirk za Slovence v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Na Ptuju je bil pobudnik in urednik notnih zbirk Ko gasilski rog zapoje za moške zbore leta 1994, Okoli hišice - monografija skladb Jožeta Gregorca leta 2001 in Otroški in mladinski zbori Franja Luževiča leta 2003. Članke, razprave, recenzije je objavljal in še objavlja v revijah Naši zbori, Grlica, Glasba v šoli, in časopisih Delo, Večer, Delavska enotnost, Štajerski Tednik. Je tudi soavtor in korektor učbenikov za glasbeno vzgojo od 7. do 9. razreda osnovne šole. Za svoje delo je prejel red dela s Mitja Gobec srebrnimi žarki 1976, Gallusovo listino 1989, zlato Gallusovo značko 1979 ter še veliko drugih priznanj in plaket. Trenutno ureja notne zbirke za Slovence v Avstriji in za Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ob svojem zborovodskem jubileju pripravlja tudi izid zgoščenke s posnetki pevskih zborov, ki jih je vodil. Mitja Gobec sodi med najvidnejše poznavalce slovenske zborovske literature in hrani obsežno notno knjižnico zborovskih revij in partitur. David Bedrač, profesor slovenščine na OŠ Ljudski vrt v Ptuju, pesnik, avtor treh pesniških zbirk,vodja literarnega kluba na Ptuju, mentor in predavatelj na številnih literarnih delavnicah, šolah in kolonijah po Sloveniji v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je eden tistih mladih literarnih ustvarjalcev, ki je pomembno zaznamoval sodobno slovensko poezijo. Da gre za izjemnega ustvarjalca, je opozoril že s svojo prvo pesniško zbirko Neskončnost, ki David Bedrač jo je izdal v samozaložbi. Druga, Poezija pomolov, je izšla pri založbi Litera leta 2002 in je bila tistega leta ena vidnješih pesniških zbirk pri nas. Zadnja zbirka Pesmi iz šipe, ki je izšla lani v zbirki ArTerija pri Umetniškem društvu Stara steklarska Ptuj, pa je potrdila, da sodi med tiste pesnike, katerih branje in interpretacija sta vselej prepričljiva. V njej, kot je zapisal recenzent Borut Gombač, nadgrajuje svojo poetiko. Zbirka Pesmi iz šipe je napisana v sub-tilnem pesniškemjeziku. Ekspre-sivnost pesniškega izraza se kaže v natančnem prisluškovanju vsakodnevnostim in zgodbam, ki jih ljudje pišejo na tej in oni strani šipe. Pesniku je ljubezen še vedno največji čudež, je tudi slog življenja in stalna nevarnost, da njena moč in sila lahko razbijeta še tako debelo in zavarovano šipo. Z zbirko slovenska poezija dobiva verze, ki so do neskončnosti zavezani jeziku in njegovim strukturnim in semiotičnim sistemom. Njegova odličnost pesniške izpovedi pa se ne ustavi zgolj in samo pri lastni muzi. Svoje vedenje o jeziku in ustvarjalni navdih prenaša na številne generacije vseh starostnih skupin v literarnih delavnicah in šolah, kar bo v kratkem izšlo tudi v knjižni obliki. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na njegovo delo lektorja, izbora literarnih del pri izdajah drugih literarnih ustvarjalcev ali pri bralni znački, literarnih kvizih in literarnih večerih. Stanislava Vauda Benčevič, svobodna kulturna delavka iz Ptuja, oblikovalka oblačil, tek-stilij in kostumografka, je znala povezati stare in nove materiale, stare in nove tehnologije v avtorske umetniške projekte z njej lastno izvirnostjo in z njimi očarala občinstvo po Evropi in svetu. Njena ljubezen do gledališča pa se kaže v številnih kostumografijah, ki vzbujajo občudovanje, saj ne samo da se zlijejo s predstavami, gledališkimi ali plesnimi, Stanka zna pri njih ohraniti svojo izpoved in s kostumi nagraditi vsebino. Leta 1998 je diplomirala na Naravoslovni tehnični fakultet, na oddelku za oblikovanje oblačil in tekstilij. Stanislava Vauda Benčevič Prvič je opozorila nase na skupni razstavi modnih skic in vzorcev Tourquerije na ptujskem gradu leta 1992. Tega leta se je začela tudi njena pot kostumografinje v Teatru III na Ptuju. V letih 1994 in 1995 je bila mentorica v kostumski delavnici ptujskega muzeja in sodelovala pri kos-tumografiji zaključnih predstav na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Od takrat naprej je redna gostja gledaliških odrov v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, v Gavelli Zagreb, v Prešernovem gledališču Kranj, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana, Šentjakobskem gledališču Ljubljana, Mestnem gledališču Ptuj in Gledališču Glej Ljubljana. 4 à^ifflï IZ MESTNE HIŠE Leta 1998 je pripravila avtorski projekt Lične gospodične - tapiserije in oblačila iz koruznega ličja, ki ga je predstavila na Ptuju, v Mariboru, v Tokiu, Los Angelesu in na Dunaju. V svojo knjigo Mojstrovine Slovenije pa jo vključi tudi dr. Janez Bogataj. Leta 2002 je predstavila multimedijski projekt Vonj po vinu, skupaj z akademskim slikarjem Dušanom Fišerjem, v Ptuju, Ljubljani in Škofjji Loki. Leta 2005 se je lotila projekta izdelovanja oblačil iz odpadnega tiskarskega papirja in se z njim predstavi v Melbournu v Avstraliji. Lani nas je ponovno navdušila s svojim novim avtorskim mul- 29. JANUAR/PROSINEC 2007 timedijskim projektom Sonce na krilih metulja, oblikovala in izdelala je kostume za plesno predstavo Biti Plesnega centra Mambo Ptuj, pa za predstavo UD Stara steklarska Petragene-trix, se udeležila razstave "Aus Papir" v Hannovru z oblekami z odpadnega papirja in še bi lahko naštevali. Njena ustvarjalnost ne pozna meja ne pri materialu ne po vsebini in ne po umetniškem izrazu. Je ena tistih sodobni umetnic, ki znajo in hočejo iskati navdih v preteklosti in ga stkati v sodobni svet, ki se včasih zdi brezoseben. A le na videz, zakaj Stanka zna vsakemu materialu in obliki vdihniti dušo. Vpis v prvi razred devetletne osnovne šole Obveščamo vas, da je v priloženem Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj objavljeno obvestilo o vpisu otrok v 1. razred devetletne osnovne šole na območju Mestne občine Ptuj za šolsko leto 2007/08. Ivan Vidovič MODROST MESECA Ne da si nečesa ne upamo napraviti zato, ker je težko, ampak je to težko zato, ker si tega ne upamo. Lucij Anej Seneca Portreti - nekateri groteskni, 1 • v» • • , • • drugi smešni, a vsi intimni Jurij Kalan razstavlja v galeriji Magistrat Z akademskim slikarjem Jurijem Kalanom sem se srečal v devetdesetih, ko je Talum iz Kidričevega še organiziral likovne kolonije na dvorcu Štatenberg in kasneje na ptujskem gradu. In na Štatenbergu sem se tudi prvič srečal z njegovimi slikami. J. Kalan se je udeležil dveh Talumovih kolonij in slikarskega konca tedna v letu 2002, ko je deset slikarjev poklonilo slike v humanitarne namene. Jerajem sedela na eni izmed teras nekje na Prešernovi ulici na Ptuju in se v vročem popoldnevu ob hladni pijači pogovarjala o tem, kako malo je pravzaprav v Sloveniji slikarjev, ki se ukvarjajo s figuro, kaj šele s portretom. Tuhtala sva, da bi morda kakšno kolonijo (likovno) v prihodnje posvetili prav portretu. In med pogovorom je Z. Jeraj ugotovil, da je Kalan eden najboljših slovenskih portretistov. In z njim Portretiranje na otvoritvi razstave Jurija Kalana, 18. februarja. Ne morem in ne želim označevati Kalanovega slikarstva, ker za to nisem pristojen. To so že in še bodo naredili umetnostni zgodovinarji. Zagotovo pa lahko napišem, da gre za izjemnega portretista. Portretira predvsem svojo družino, prijatelje in znance ter njihove družine. Ne gre za realistično upodabljanje obrazov, čeprav so njegovi portreti zelo natančno izdelani in dovršeni v detajle. To ni fotografski prenos obrazov na platna. Njegovi obrazi so deformirani in groteskni. So torej spačeni in grozljivo smešni. Nihče si zares ne bi želel videti sebe takšnega na platnu. Morda druge. Tako jaz gledam in vidim njegove slike. Tisto o grozljivi smešnosti pa sem našel v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Grotesknost pač pomeni tudi to. Slike pa seveda niso prav nič grozljive. Prej bi rekel smešne. Nekoč sva s slikarjem Zmagom sem se seveda popolnoma strinjal. Ko sem si v Ljubljani v galeriji Isis ogledoval Kalanovo razstavo, so me presenetila njegova kiparska, ali morda bolje, rezbarska dela. V katalogu, ki je spremljal razstavo, sem prebral, da jih je Kalan, napol v šali napol zares, označil kot »pastirske rezbarije«. Gre ponovno za portrete, izrezljane iz lesa, ki jih umetnik v različnem številu niza na leseno podlago. Tudi v tem primeru se izraža značilnost njegovih naslikanih likov, predvsem grotesknost. Del te razstave imamo do 23. februarja priložnost videti v galeriji Magistrat na Ptuju. Morda smo vsi malce groteskni in potrebujemo slikarje, da nam to pokažejo. Darko Ferlinc Foto: Aleš Šprah ¿^kpr/M 5 29. JANUAR/PROSINEC 2007 IZ MESTNE HIŠE Kurentovanje 2007 se bo pričelo 10. februarja Člani Konzorcija kurent podpisali tristransko pogodbo o organizaciji prireditve »Kurentovanje na Ptuju« Kurentovanje na Ptuju je največja in najpomembnejša etnografsko-karnevalska prireditev v času pustovanja v srednji Evropi. Škoda bi bilo, da tako ne bi ostalo tudi naprej in po vseh težavah v Lokalni turistični organizaciji Ptuj, ki smo jim bili priča predvsem v zadnjem mesecu, pa tudi že prej, sedaj kaže, da smo Ptujčani s povezovanjem javnega in zasebnega partnerstva vendarle našli dolgoročnejšo rešitev. Bronja Habjanič Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, d. d., in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, d. d., so svoje moči združili v »Konzorciju kurent«. 12. januarja so javno podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelovanju pri organizaciji kurentovanja vse tja do leta 2013. Župan ptujske občine dr. Štefan Čelan je ob slavnostnem dogodku zbranim novinarjem pojasnil, »da je občina zmeraj participi-rala pri izvedbi in organizaciji kurentovanja in v vseh teh letih nam je s skupnimi močmi uspelo prireditev pripeljati na višji nivo, usoda letošnjega kurentovanja pa se je znašla na trhlih teme-Ijih. Kot župan sem skušal na vso stvar pogledati iz drugega zornega kota in ugotovil sem, da se je potrebno kurentovanja lotiti na nekih drugih temeljih - da bo prireditev postala trdna, resna in odgovorna zgodba o uspehu. Vesel sem, da smo se z vsemi ključnimi nosilci prireditve uspeli dogovoriti za dolgoročnejši način dela in povezovanja«. Rezultat dvomesečnega dogovarjanja in iskanja rešitev pa je Konzorcij kurent. Dolgoročno želijo člani novoustanovljenega konzorcija s kakovostno organizacijo doseči pozicioniranje prireditve na vse pomembnejše evropske prireditvene koledarje ter med najpomembnejše evropske pustne dogodke mednarodnega pomena. Za to pa je potrebno združiti znanje, moči in kapital. »Dosedanje delo po parcialnih principih in zgolj kratkoročno združevanje ni dalo želenega rezultata. Že v naslednjih letih bomo to priložnost izkoristili,« Foto: Aleš Šprah je menil dr. Čelan. Vso znanje in izkušnje bo prav gotovo potrebno dokazati že v prihodnjem letu, ko bo pustu za norčavost na voljo le tri dni, v istem letu pa Slovenija predseduje še Evropski skupnosti. »»Skupina Perutnine Ptuj je danes podjetje, ki ima svoje sedeže v štirih državah. Ni več samo ptujsko podjetje, ampak tudi slovensko, vendarle pa po tisti emocionalni noti ostaja ptujsko. Naš odnos do tega okolja in naša družbena zavest je pogosto manifestirana in je v preteklosti že kazala takšne in drugačne rezultate,« je dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, nagovoril zbrane novinarje. V konzorcij je bila Perutnina povabljena in ko so začutili, da je potrebno v takšni situaciji, v kateri se danes nahaja ptujsko kurentovanje, najti neko novo obliko, ni bilo več pomislekov o sodelovanju. »V konzorcij smo se povezali tisti trije, ki v tem trenutku upamo, znamo in hočemo potegniti neke nove smeri in smo pripravljeni in nenazadnje aktivno vpeti, da bomo letošnje kurentovanje izpeljali tako, kot se za tako prireditev na Ptuju spodobi,« je še dodal. V Perutnini so prepričani, da je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo dosegla tisti prag, ki pomeni neko razpoznavnost v prostoru, in da seveda Ptuj in takšna prireditev, kot je kuren-tovanje, sodi v širšo prostorsko umestitev in menijo, da ga bodo s skupnimi močmi v naslednjih letih lahko izpeljali še boljše ter skozi konzorcijski dogovor tudi dokazali, da se na Ptuju znamo in hočemo povezati ter da znamo in hočemo združiti znanje, kadre Podpisniki tristranske pogodbe o organizaciji kurentovanja. in nenazadnje tudi sredstva za izpeljavo tako zahtevnih projektov. »Z našega zornega kota, s stališča skupine Perutnine Ptuj, zavestno in odgovorno pristopamo k temu konzorciju in tudi zavestno in odgovorno bomo v njem delovali,« je bil jasen dr. Glaser. Z vpetostjo Slovenije v evropske in globalne tokove ter formacije postaja vse bolj živo zanimanje za lokalne posebnosti posameznih držav. Obujanje ljudskega izročila in z njim vse večja želja po poznavanju najbolj impresivnih posebnosti in likov iz zakladnice slovenske kulturne dediščine je tudi nova priložnost za revitalizacijo kurentovanja, pustnih mask in šeg na Ptuju ter tudi širše na področju Podravja. Posebej zato, ker gre za že prepoznaven lik in splet dogodkov, povezanih z likom kurenta, pu-stovanjem, ljudskimi šegami in izročilom ter sodobnim pustno sproščujočim razpoloženjem v času pričakovanja pomladi. Kurentovanje na Ptuju je namreč najstarejša in po obsegu največja pustno-karnevalska prireditev v Sloveniji s 47-letno tradicijo, na kateri se kreativno dopolnjujeta bogato etnografsko izročilo in moderno karnevalsko dogajanje. Andrej Klasinc, direktor ptujskih Term, pa je nadvse zadovoljen, da v neposredni bližini kopališča najmodernejši hotel na Ptujskem že dobiva orise svoje zunanje podobe. Na to investicijo se je čakalo desetletja in ravno premajhne nočitvene kapacitete so bile spremljajoči dejavnik nerentabilnih kurento-vanj. Ljudje so na Ptuj sicer prihajali, a prenočišč ni bilo dovolj. Z novim hotelom in s številnimi manjšimi, družinskimi hoteli, ki naj bi se gradili, bo zgodba ptujskega kurentovanja zagotovo uspešnejša, kot je bila dosedanja. »»Člani konzorcija se zavedamo, da je pri uresničevanju naše ambicije nepogrešljivo sponzorsko oziroma donatorsko udejstvovanje. Zato vsem zainteresiranim gospodarskim subjektom ponujamo priložnost, da nam že v letošnjem letu pridejo nasproti in na ta način dodatno afirmirajo svoje gospodarske dejavnosti in sodelujejo tako pri veliki množični prireditvi kot tudi pri poslovnem sodelovanju ter posledično pri odlično izpeljanem vseslovenskem projektu ohranjanja in negovanja tradicije slovenske kulturne dediščine,« je ob vstopu med člane konzor-cijskega tria vse zainteresirane pozval Klasinc. Prireditve v okviru letošnjega kurentovanja na Ptuju se bodo zvrstile od 10. do 20. februarja, ko bodo oživele ptujske mestne ulice in trgi z nastopi kurentov in etnografskih skupin iz cele Slovenije, umetnikov, uličnih gleda-liščnikov in glasbenikov, večeri pa bodo ob obilici dobre glasbe, hrane in pijače, namenjeni zabavi pustnih mask v karnevalski dvorani. Dogajanje se bo pričelo 6 Sferi •fffrff/t IZ MESTNE HIŠE 29. JANUAR/PROSINEC 2007 10. februarja z otvoritveno po-vorko kurentov in etnografskih skupin iz cele Slovenije, svoj vrh pa doseglo v nedeljo, 18. februarja, s tradicionalno mednarodno pustno povorko, končalo pa se bo v torek s pokopom pusta. Karnevalski šotor ali dvorana se iz središča mesta seli na obrobje, natančneje na Vičavo (prostori nekdanje vojašnice), bo pa večji kot lanska leta in bo tako tudi sprejel večje število zabave željnih obiskovalcev. Letos organizatorji na kurentovanju pričakujejo kar 100.000 udeležencev iz vse Slovenije in sosednjih držav ter Evrope, v zastavljenem obdobju do leta 2013 pa si bodo prizadevali tudi k vsakoletnemu povečevanju udeležbe na prireditvi. Po zaključku kurentovanja bodo člani Konzorcija kurent preučili tudi možnost organizacije drugih javnih prireditev na Ptuju. Letos naj bi s pomočjo svetovne popotnice Benke Pulko na Ptuju postavljali tudi Guinnes-sov rekord, za katerega se bo moralo na enem mestu zbrati največje število kurentov. Glede na to, da je v našem prostoru po besedah župana skoraj 1500 aktivnih kurentov, postavljanje rekorda ne bi smelo povzročati večjih težav. v v Govor župana dr. Štefana Celana na dan samostojnosti Ob 16. obletnici dneva samostojnosti in enotnosti države Slovenije Počasi bledijo spomini na tisti usodni 26. december leta 1990, ko smo Slovenke in Slovenci zbrali dovolj poguma in s plebiscitom izrekli za samostojnost slovenske države. Priznati si moramo, da z leti kljub vsemu počasi usihajo vsa evforična čustva, ki so nam v tistih usodnih dneh, ko se je rojevala slovenska država, polnila dušo in srce. Vsakodnevne tegobe in skrbi nam počasi odkrivajo realno plat življenja, ki nam ga na takšen ali drugačen način piše država. S članstvom v EU smo še dodatno postavljeni pred nove izzive, ki korenito posegajo v vlogo države in njenega vpliva na spreminjanje starih navad na področju socialnega, gospodarskega ter okoljskega življenja in dela. Zavedam se, da država ni nikoli popolna in v celoti v skladu s pričakovanji državljank in državljanov. Vendar si upam na tem mestu trditi, da bo v prihodnje potrebno temljito premisliti in na novo opredeliti vlogo države. Ta temeljit premislek bo moralo opraviti človeštvo kot celota in ne zgolj posamezna država. Žal smo v zadnjih letih priča vse pogostejšemu zagovarjanju stališč in vsakodnevnih praks, ki nas prepričujejo, da je potrebno odločanje o razvojnem zagonu prepustiti strokam in svobodni konkurenci, državo pa je potrebno čim bolj oddaljiti od teh odločitev. Katastrofalne posledice napačne ideologije kapitala - beri in razumi kot neodvisne stroke in svobodne konkurence, ki predstavlja zgolj manjšinski del človeške družbe, so namreč več kot očitne. Vsak dan smo priča vse večjemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Okoljske škode naraščajo s takšno naglico, da jim zavarovalniški sistemi niso sposobni več slediti. Kriza vrednot je prisotna v vseh slojih družbe. In še bi lahko naštevali. Na tem mestu se zastavlja realno vprašanje, kdo je lahko nosilec sprememb, ki bo odpravil zgoraj navedene pomanjkljivosti. Zagotovo ga ne bomo našli med tistimi družbenimi sloji, ki jim sedanja družbena ureditev omogoča zadovoljevanje zgolj njihovih lastnih interesov. Tržna ekonomija in na njo pripeti podsistemi se te odgovorne naloge zagotovo ne bodo lotili. Ali se te zahtevne naloge lahko loti sedanja moderno zasnovana država, ki svojo politično moč in obstoj gradi na ekonomski rasti? Bojim se, da brez korenite prenove pojmovanja države in njene vloge te zahtevne naloge ne bo moč izpeljati. Odgovor bi morda lahko poiskali v Platonovem pojmovanju države. Za Platona zagotovo vsi vemo, da je bil že od rane mladosti duhovno in telesno zelo nadarjen deček, ki je bil deležen skrbne vzgoje in izobrazbe. Smoter njegovega življenjskega dela je bil, da z močjo filozofije in vednosti izobražuje ljudi, ki bi mogli uresničiti resnično državo pravičnosti. Čutil se je poklicanega za politično-so-cialnega reformatorja. Za razliko od večine tedanjih filozofov je bil realist. Zagovarjal je tezo, da je država nastala iz socialno ekonomskih potreb, kot so: delitev dela, razvoj tehnike, denar kot menjalna vrednost, obrtniški, vojaški razred itn. Kljub materialnim dobrinam, ki jih posamezniku omogoča država, pa je po njegovem najpomembnejši smoter države v zagotavljanju sreče za vse in to s pomočjo najvišje vrline, ki jo lahko znanstveno spozna in izvede samo filozofija. Platonova država je vzgojna ustanova za najvišji ideal, ki mora skrbeti za telesno in duhovno oblikovanje njenih državljanov. Največjo skrb pa mora posvečati vzgoji vladarjev ali filozofov, ki morajo popolnoma nepristransko bdeti nad izvajanjem zakonov in najplemenitejših družbenih vrednot. Zanimiva so tudi spoznanja, da je že v njegovem času tovrstna država bila kritika na dotedanje obstoječe države in družbene ureditve. Če se na tem mestu vrnemo iz Platonovih časov v sedanjost in preletimo stališča sodobne stroke, ki razmišlja o tem, kako rešiti največje probleme človeštva, smo na videz lahko zelo presenečeni. Del družbe in to tiste, ki ima predvsem osebne koristi od sedanje družbene ureditve, nas nenehno informira o potrebi po prednostih zasebnega pred družbenim, o prednostih prostega trga pred socialno reguliranim trgom, o prednostih družbe, kjer se še ne polnoletni otroci ločujejo na tiste z več in one z manj pameti itn. Drugi del današnje družbe, ki pa razmišlja celoviteje, pa nas opozarja, da je moč nastale probleme rešiti le, če bomo uspeli vzpostaviti tako imenovano na znanju temelječo družbo. Torej takšno družbo, ki bo sposobna celovitega razmišljanja, odločanja in delovanja. To je torej družba, kjer trg ni le prostor za igro ponudbe, povpraševanja in cen, ampak je prostor za oblast inovativnih nad rutinskimi ljudmi, organizacijami, regijami itn. Tako Platon kot sedanji sodobniki so si torej edini, da je za celovitost zadovoljevanja interesov ljudi in narave potrebno imeti državo in ne zgolj seštevek bolj ali manj uspešnih posameznic in posameznikov. Izhajajoč iz zgoraj navedenih spoznanj bo torej v prihodnje država še kako pomemben subjekt pri spreminjanju sedanjih napačnih miselnih vzorcev in vsakodnevnih praks. Po moji oceni v tem trenutku stoji pred mnogimi narodi sveta odprto vprašanje o prenovljenem pomenu in vlogi sodobne države. Morda vam bodo današnje izrečene misli pomagale razumeti nekatera dejanja sedanjega predsednika naše države dr. Janeza Drnovška. V njegovem početju je na videz morda veliko nenavadnega, za prijaznejšo bodočnost človeštva in narave pa zagotovo veliko koristnega. Prepričan sem, da bo čas pokazal, kako bistveno je, da tako posamezniki kot narodi pri reševanju človeških problemov odkrijemo moč skupine pred posameznikom in pričnemo graditi državo na nekoliko prenovljenih, a še vedno sodobnih Platonovih izhodiščih. Leto 2007 nam naj vsem prinese veliko osebne in družinske sreče. Pri snovanju naše države pa ostanimo pri Platonu, ki pravi, da je država človek v velikem in človek država v malem. Dr. Štefan Čelan 7 29. JANUAR/PROSINEC 2007 IZ MESTNE HIŠE Mesto Ptuj v projektu Adhoc Program Interreg IIIB Cadses spodbuja mednarodno, razvojno naravnano sodelovanje na področju od Baltika do Grčije, med drugim tudi sodelovanje, s pomočjo katerega se s skupnimi močmi rešujejo tipični problemi urbanih okolij na tem območju. Projekt ADHOC sodi v ta okvir in je nasledek enoletnega pripravljalnega sodelovanja nemškega podjetja Wüstenrot Haus- and Städtebau GmbH, z mesti in inštitucijami, partnerji v projektu. Dušan Mlacovic Predstavitev projekta v decembru v Mestni hiši. Poleg mesta Ptuj so partnerji v projektu Adhoc nemška mesta Bamberg, Bautzen, Ravensburg in Zittau, poljski mesti Jelenia Gora (v vlogi vodilnega partnerja projekta) in Plock, glavno mesto avstrijske pokrajine Spodnja Avstrija, St. Pölten, slovaško mesto Trnava in hrvaško mesto Varaždin. V projekt so poleg naštetih 10 mest vključeni še nemško združenje za stanovanjsko, urbanistično in prostorsko načrtovanje, Ministrstvo za okolje nemške zvezne dežele Saške, Tehnična univerza v Kaiserslautern in Fakulteta za regionalno ekonomijo in turizem Univerze v Wroclawu. Adhoc je kratica za »Adapted Development of Historical Old Towns in Central and Eastern Europe« (Posebnostim prilagojen razvoj zgodovinskih mest v Srednji in Vzhodni Evropi), kar je uradno ime projekta. Mestna občina Ptuj je s podpisom pogodbe o partnerskih razmerjih v projektu Adhoc na uvodni konferenci partnerjev v Trnavi na Slovaškem, 13. julija 2006, uradno postala partner v projektu Adhoc. Namen projekta je priprava, vzpostavitev in vpeljava inova- tivnih pristopov za trajnostno oživljanje zgodovinskih mest oziroma zgodovinskih mestnih četrti v prostoru Centralne in Vzhodne Evrope. Ti pristopi bodo zasnovani na primeru in za potrebe mest, partnerjev v projektu ter za potrebe njim primerljivih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih mest. Pripravljeni bodo pod znanstvenim in strokovnim nadzorom institucij, partnerjev v projektu. V vsakem partnerskem mestu bodo izvedene pilotske aktivnosti v sodelovanju z znanstvenimi inštitucijami in v dialogu na lokalni in mednarodni ravni, s katerimi naj bi kot partner dosegli lastne, specifične cilje v projektu. Upoštevaje spreminjanje demografskih in družbenih pogojev, ki zgodovinskim predelom mest dodeljujejo vedno nove in nove vloge, in ob predpostavki, da so zgodovinske mestne četrti praviloma najbolj atraktivni mestni predeli (mestna središča), bodo pilotske aktivnosti načrtovane tako, da bodo pripomogle k ustvarjanju sistema njihove usposobitve za kvalitetno trajnostno rabo. Že na uvodni konferenci projekta v Trnavi na Slovaškem julija 2006 je bilo mogoče ugotoviti, da so med mesti partnerji v projektu znatne razlike v izhodiščnem položaju pri načrtovanju lastnih aktivnosti v projektu Adhoc; medtem ko je za mesta partnerje iz Vzhodne Evrope značilna želja po odpravi strukturnih neskladij, si srednjeevropska mesta v projektu prizadevajo za razvoj strategij za ohranitev vitalnosti mestnih središč. Institucionalni partnerji so si po tem kriteriju med seboj razdelili znanstveno in strokovno spremljanje aktivnosti posameznih mest partnerjev. Ptuj bo v projektu znanstveno sodeloval s Tehnično univerzo v Kaisersla-uternu, zadolženo za spremljanje projektnih dejavnosti mest partnerjev iz Srednje Evrope. MO Ptuj je pristopila k projektu Adhoc z namenom zagotoviti si strokovne osnove za sistem ukrepov, ki bi privedli do položaja, da bi ptujsko staro mestno jedro postalo učinkovit center mesta - regionalnega središča. Hkrati s strokovnimi osnovami za sistem ukrepov želimo skozi projekt izoblikovati tudi sam sistem zgornjih ukrepov in ga vključiti v lastne planske in druge dokumente za obdobje do leta 2015. Oboje, strokovne osnove in na njih temelječ sistem ukrepov, bo tvorilo organsko celoto in bo zasnovano v obliki študije/ strateškega načrta Adhoc, ki bo praktično vodilo za načrtovanje oživljanja ptujskega mestnega središča. Dokument, ki bo namenjen tako rekoč vsem akterjem, ki vstopajo v ta proces, bo predmet recenzije znanstvenih sodelavcev partnerjev - inštitu-cij v projektu. Način, kako doseči zgornji rezultat, je bil predstavljen 19. decembra lani v ptujski Mestni hiši. Bistvena sestavina izvajanja projekta je sodelovanje z njegovimi ciljnimi skupinami, ali drugače povedano, jasno začrtan, sistematiziran dialog med vsemi, ki sooblikujejo funkcioniranje mestnega središča. Mednje poleg Mestne občine Ptuj sodijo vsi, ki se neposredno ali posredno vključujejo v življenje mestnega središča, od njegovih prebivalcev, najsi bo posameznikov in skupin (npr. mlade družine, upokojenci), do društev, inštitucij, gospodarskih subjektov, delujočih v njem ali s pristojnostjo soustvarjati stanje v njem. Predstavitev projekta je bila namenjena prav njim, zato smo bili izvajalci projekta zelo zadovoljni tako z obiskom predstavitve kot z odzivom udeležencev na naš načrt dela v njem. Projekt je bil pozdravljen kot dobrodošel. Številčnost udeležencev na predstavitvi je dokaz, da so pričakovanja v zvezi z uspehom projekta na Ptuju visoka, medtem ko je bila živahna razprava po njej odraz skepse, če bo dejansko tako. Ravno zaradi slednjega smo se izvajalci projekta odločili, da bomo proces dialoga bistveno intenzivirali. Poleg predvidenih treh delavnic na lokalni ravni bomo organizirali sestanke delovnih skupin, na katerih naj bi Mestna občina Ptuj v sodelovanju s predstavniki posamičnih ciljnih skupin pripravila natančna izhodišča za urejanje bistvenih vsebin in funkcij mestnega središča, kot je npr. način varovanja in prezentacije materialne kulturne dediščine, da bo ta uporabnikom mestnega jedra prijazen in učinkovit, bivanje in delovanje v mestnem središču (prebivalci, društva, inštitucije, gospodarstvo) itd. O vsebini pogovorov bomo redno obveščali v Ptujčanu in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj. si). Delavnice, ki bodo sledile trem krogom posamičnih srečanj delovnih skupin, bodo organizirane kot pregled opravljenega. Na delavnici aprila bomo predstavili izsledke analize stanja mestnega središča in vizijo projekta. Septembra bomo predstavili in s ciljnimi skupinami uskladili cilje, opredeljene skozi vizijo, februarja 2008 pa bomo predstavili ukrepe za dosego zastavljenih ciljev. Projekt bo zaključen marca 2008. 8 IZ MESTNE HIŠE/ MESTNI SVET POTOVANJA 29. JANUAR/PROSINEC 2007 Ptuj kot partnersko mesto pri projektu »Evropska prestolnica kulture 2012« Župani mestnih občin Murska Sobota, Novo mesto, Velenje, Slovenj Gradec, Ptuj in Maribor so 25. januarja podpisali dogovor o sodelovanju pri kandidaturi za nominacijo za »Evropsko prestolnico kulture«, ki jo bo leta 2012 gostila Slovenija.Vo-dilno vlogo je prevzela Mestna občina Maribor, ki je za pripravo in oblikovanje prijave na razpis za Evropsko prestolnico kulture preko javnega razpisa izbrala kulturno izobraževalno društvo Kibla. Društvo je do 15. januarja 2007 zbiralo ideje vseh kulturnih institucij in ustvarjalcev, gospodarskih subjektov na področjih infrastrukture, turizma, tehnoloških parkov in ostalih zainteresiranih. Sedaj pa so kandidaturo razširili na celotno vzhodno kohezijsko regijo, ki vključuje pokrajine s sedmimi mestnimi občinami. Povabilu k sodelovanju so se odzvale vse mestne občine razen Celja, ki se na kandidaturo prijavlja samostojno. V podpisanem dokumentu so mestom dodeljena posamezna kulturna področja oz. nosilni kulturni programi, ki so najbolj tipični zanje. Oblikovane bodo skupine, ki se bodo ukvarjale s prireditvami na teh področjih tako v matičnem kot tudi v drugih mestih - seveda v sodelovanju s predstavniki vseh partnerskih mest. Vzpostavljena bo kulturna mreža celotne vzhodne kohezijske regije, ki bo namenjena trajnemu sodelovanju med mesti tudi v primeru neuspeha na kandidaturi. Rdeča nit celotnega projekta je Energija - čista energija, energija tisočletne zgodovine, energija, ki je prepletena v kulturi in ustvarjanju. Vsako mesto bo prijavilo tudi nekaj investicij. Del prijavljenih investicij v MO Ptuj bo s področja kulturne dediščine, del pa s področja novogradenj, ki bodo namenjene sodobnim kulturnim dogodkom in razstavam. Iva Ferlinc Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Kanalizacija na Cesti 8. avgusta, informacija o rezultatih meritev kakovosti zraka na Bregu, pri učnem centru Vičava umiriti promet sedaj fekalna in meteorna voda ne stekata v primarni vod, ampak v potok Rogoznica. Za iz- Vprašanje Miroslava Letonje: Zakaj sta bila ukinjena Božiček in dedek Mraz v "Cuker jami" v kleti ptujskega gledališča? Odgovor: V okviru projekta božično-no-voletnih prireditev, ki se izvajajo v prazničnem decembru za otroke v ptujski občini pod skupnim naslovom Veseli december, se ni ukinila nobena prireditev, temveč je bil v letu 2003 v dogovoru z vsemi izvajalci prireditev sprejet nov koncept izvajanja božično-novoletnih prireditev, in sicer z namenom, da se doseže višja raven izvedbe oz. večja in brezplačna dostopnost vseh prireditev vsem otrokom iz MO Ptuj. Za praznična dogajanja je zato za otroke v decembrskem času poskrbljeno na več lokacijah: • slavnostni prihod dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva se dogaja pred Mestno hišo v Ptuju v organizaciji Društva prijateljev mladine Ptuj, CID-a Ptuj ter s sodelovanjem ptujske gimnazije, otroškega pevskega zbora OŠ Ljudski vrt in Plesnega centra Mambo; • Vrtec Ptuj je organizator in izvajalec vrste lutkovnih predstav za otroke v dvoranah mestnih in primestnih četrti (letos jih je bilo 24). Vsak otrok iz MO Ptuj v starosti od 1. do 6. leta, ne glede na to, ali obiskuje vrtec ali ne, prejme osebno vabilo, s katerim je obveščen, kje in kdaj ga čaka dedek Mraz. Obisk prireditev je brezplačen za vse otroke in odrasle; Društvo prijateljev mladine Ptuj je v sodelovanju s CID-om Ptuj, Plesnim centrom Mamba in Gimnazijo Ptuj organizator in koordinator več plesno-gledaliških in lutkovnih predstav za otroke. Zaradi obnove ptujskega gledališča so se letos le-te odvijale v kulturni in športni dvorani ptujske gimnazije. Otroci potrebujejo vstopnico, ki je zanje brezplačna, zagotavlja pa jim sedež v dvorani. Vstopnino za prireditev plačajo le odrasli; Pokrajinski muzej Ptuj je izvajalec muzejskih delavnic v pedagoški sobi na gradu (izdelava angelčkov iz volnenega prediva in papirnatih okraskov za novoletno jelko) ter lutkovne predstave v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Lidija Radek Pobuda Marjana Kolariča: Za kanalizacijo na Rogoznici na Cesti 8. avgusta bi bilo treba vsaj v letih 2008/2009 zgraditi ločena sistema za fekalno in meteorno kanalizacijo, saj se gradnjo kanalizacije so krajani pripravljeni sodelovati z lastno udeležbo. Takrat, ko so gradili sistem, so polagali le ene cevi, na te cevi so bili izvedeni priključki brez soglasja občine, in zato se fekalna in meteorna voda ne stekata v glavni primarni vod, pač pa mimo njega v potok Rogoznica. Odgovor: Gre za več kot 20 let star kanal mešanega sistema iz betonskih cevi. Cevovodi so bili izvedeni na pobudo takratnih krajevnih skupnosti in nikoli niso bili uradno predani v upravljanje in vzdrževanje ter preneseni v evidence osnovnih sredstev takratne občine Ptuj. Vsa navedena kanalizacija, v katero so navezani hišni priključki in tudi meteorne vode, se je izvedla z izpustom vseh neočiščenih vod v Rogoz-nico, ker takrat druge možnosti na tem območju ni bilo. Precej kasneje se je izvedla nova ločena kanalizacija za meteorne vode in ločeno za komunalne vode, ki obe potekata ob obravnavanem območju ob Cesti 8. avgusta. V spodnjem delu pri potoku Ro-goznica se stara in nova kanalizacija povsem približata in zato je izjemoma začasno dovoljena navezava mešanega sistema na novo fekalno kanalizacijo. Takoj za priključkom stare kanalizacije na novo se je na novi kanalizaciji izvedel razbremenilnik. Njegova funkcija je, da v suhem vremenu vsa odplaka odteče na Centralno čistilno napravo, v deževnem vremenu pa le določena količina, viški pa se razbremenijo v potok Rogoznica. To je začasna rešitev, ki se je naredila s soglasjem upravljavca kanalizacije Komunalnega podjetja Ptuj. Zavedamo se, da je bila to vmesna rešitev, kjer kanalizacija v sušnem obdobju normalno funkcionira - vse mešane vode (fekalne in meteorne) gredo na čistilno napravo. Problem nastopi ob nalivih, ker tedaj le del vod, ki gredo preko razbremenilnika, priteče v čistilno napravo, večina sicer že razredčenih odpadnih vod pa v potok Rogoznico. Končna rešitev bi bila vsekakor v izvedbi posebnih kanalov za odvodnjo komunalnih vod za območje ob Cesti 8. avgusta, ki bi se navezali na obstoječi javni sistem kanalizacije in s CČN. Obstoječi kanal pa bi uporabili za odvodnjo izključno meteornih vod s izpustom v Rogoznico. Pri reševanju odvodnje meteornih vod območja ob Ulici 8. avgusta pa bi bilo potrebno upoštevati in predvideti tudi možnost od-vodnje padavin, ki se zberejo v 9 POTOVANJA 29. JANUAR/PROSINEC 2007 MESTNI SVET/STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO zaledju ob Slovensko-goriški cesti in severozahodno od nje. Glede na zahtevnost in kompleksnost rešitve bi bilo vsekakor potrebno najprej izdelati potrebno tehnično dokumentacijo, ki bi določila dolžine in premere cevovodov, trase in stroške izvedbe, šele nato bi se lahko pristopilo k izvedbi. Marijana Nikšič Zorko, Jernej Somen Vprašanje Konrada Rižnerja: Ali bo občina kot 43 % solastnica Komunalnega podjetja kakor koli ukrepala proti odločitvi Komunalnega podjetja v zvezi s plačevanjem storitev? Kdo je sprejel odločitev glede plačevanja pogrebnih storitev v naprej? Odgovor: Zaradi povečanja neplačanih računov s strani individualnih strank v zvezi s storitvami je bilo upravi družbe v avgustu lani dano navodilo, da se določene storitve, med katerimi so tudi pogrebne storitve, delno plačajo pred izvedbo le-teh, in sicer v izogib zmanjšanja terjatev neplačanih storitev. V primeru avansa gre za delno plačilo naročila, končni obračun pa se opravi šele po opravljeni pogrebni storitvi. Večina strank namreč v času med prijavo pogreba in izvedbo le-tega naroči kakšno dodatno storitev. Zdenka Matjašič Pobuda Albina Piška: Pri učnem centru Vičava (nekdanji učni center v stari kasarni) se naj v smeri med križiščem Vičava in Muzejskim trgom namestijo hitrostne ovire oz. naj se v smeri iz Vičave proti križišču zagotovi varen dovoz in izvoz do dvorišča in iz šole. Skoraj neobhodno potrebno bi bilo zagotoviti tripasovnico, seveda ob predpostavki, da je to tehnično izvedljivo. Zaradi varnega prehoda pešcev, predvsem dijakov elektro šole in ostalih pešcev, naj se namestijo hitrostne ovire. Prečkanje ceste ogroža povečan promet, predvsem v jutranjih urah. Nujno potrebno je nekaj storiti; predvsem pa bo ogrožena varnost pešcev v zimskem času zaradi poledice. Odgovor: Naprave in ukrepi za umirjanje prometa se postavljajo v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa in tehničnimi specifikacijami za javne ceste TSC 03.800:2000 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa. V kratkem se bodo pričeli postopki za izdelavo prometne študije za področje MO Ptuj, ki bi morala biti na področju investiranja v prometno infrastrukturo. Prometna študija bo obravnavala tudi postavitev naprav in ukrepov za umirjanje prometa in izsledki le-te bodo izhodišče za odločanje, kje in na kakšen način se bo umirjal promet v MO Ptuj. V skladu z novo zakonodajo bo morala MO Ptuj pripraviti Občinski program varnosti cestnega prometa, kjer se bo upoštevala tudi predmetna pobuda. Gorazd Ladinek Pobuda Janeza Rožmarina: Pripravi naj se informacija o rezultatih meritev o kakovosti zraka, ki jih je mobilna merilna naprava izvajala na desnem bregu Drave, v križišču na Bregu, že zaradi smradu iz kafilerije Perutnine Ptuj na Zagrebški cesti, ki je vedno bolj moteč; tisti dan, ko so merilno postajo odstranili, je bil smrad najhujši. Zanima ga, kaj je naprava zabeležila; ali se onesnaževanje zraka stopnjuje in ali se je za preprečevanje onesnaževanja že kaj naredilo? Odgovor: V okviru zbiranja podatkov za občinski program varstva okolja in na pobudo svetnika Vlada Čuša smo se z Agencijo RS za okolje dogovorili za izvajanje meritev kakovosti zraka ob najbolj obremenjeni prometnici v MO Ptuj. Po podatkih iz nedavnega štetja prometa je najbolj obremenjeno križišče na Bregu, kjer se združita Mariborska in Zagrebška cesta, v neposredni bližini pa je tudi križišče z Rogaško cesto in cesto z Zadružnega trga. V dogovoru z Agencijo RS za okolje je bila 23. oktobra lani na izbrani lokaciji postavljena mobilna merilna postaja, ki je pričela z merjenjem naslednjih parametrov kakovosti zraka: žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, ozon in prašni delci PM^. Istočasno so se beležili osnovni meteorološki parametri: smer in hitrost vetra, temperatura, relativna vlaga, sončno sevanje in pritisk. Meritve so trajale do 27. novembra lani, ko so mobilno merilno postajo odklopili in odpeljali. V navedenem obdobju je bilo mogoče na spletni strani Agenci- je RS za okolje s približno eno-urnim zamikom videti izmerjene urne in dnevne koncentracije za celotno obdobje merjenja v tabelarični in grafični obliki. Izmerjene vrednosti so bile podobne vrednostim, ki so jih izmerile druge merilne postaje na podobnih lokacijah drugod po Sloveniji. Zaključno poročilo pa pričakujemo v naslednjih dneh. V njem bodo upoštevani tudi podatki o številu in vrsti vozil, ki jih je zabeležil števec Direkcije za ceste RS na Mariborski cesti, in nekateri drugi podatki, s katerimi razpolaga Agencija RS za okolje. O pričetku meritev je bilo objavljeno krajše obvestilo v Ptujčanu in v Večeru, v času merjenja je bil posnet prispevek za lokalno televizijo, po zaključnem poročilu pa bomo pripravili informacijo za javnost in rezultate uporabili pri pripravi občinskega programa varstva okolja, o katerem bo javnost obveščena in povabljena k sodelovanju. Na vprašanje v zvezi s smradom iz kafilerije Perutnina Ptuj ne moremo odgovoriti, ker so bile izvedene meritve kakovosti zraka usmerjene na ugotavljanje vpliva prometa, katerega gostota se v zadnjih letih povečuje, ne pa na snovi, ki se sproščajo v zrak iz proizvodnih ter drugih objektov in površin (tudi stanovanjskih hiš, njiv ...). Perutnina Ptuj je dolžna opravljati redne meritve svojih emisij, poročila o njih pa pošiljati Agenciji RS za okolje. Podatki so dosegljivi na spletni strani www.arso.gov.si. Mag. Zdenka Bezjak LDS Predsednik LDS Jelko Kacin obiskal Ptuj V petek, 5. januarja je prišel na Ptuj predsednik Liberalne demokracije Slovenije Jelko Kacin. Namen njegovega obiska je bilo srečanje s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in s člani LDS Ptuj ter Spodnjega Podravja. Predsednik je povedal, da nas podpira pri naši nameri regionalizacije Slovenije s ciljem ustanovitve regije Spodnje Podravje. Predsednica LDS Ptuj in članica izvršnega odbora LDS Lidija Majnik in Jelko Kacin sta tudi odkrito spregovorila o trenutni klimi v stranki, o kateri poročajo malone vsi slovenski mediji. Skozi pogovor smo vsi skupaj prišli do ugotovitve, da se mediji in tudi vladajoča koalicija ne bi toliko ukvarjali z LDS-om kot se mi sami, če ne bi bili ključni dejavnik na politični sceni, ki je leta 2008 na parlamentarnih volitvah zopet pripravljen z vso odgovornostjo prevzeti oblast v Sloveniji. Vasja Strelec, MO LDS Ptuj 10 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO POTOVANJA 29. JANUAR/PROSINEC 2007 v Člani stranke Desus na Ptuju so zadovoljni z rezultati na lokalnih volitvah Desus je v MO Ptuj dobil 7,86 odstotka volilnih glasov in od 29 svetniških mest dva mestna svetnika. Po številu glasov in številu svetnikov smo se uvrstili na peto mesto med strankami oziroma listami. Dober rezultat pripisujemo dobri organizaciji volilnega štaba in delno prisotnosti upokojencev na Ptuju. Ptujski Desus se je zavzemal in predlagal dobre rešitve, ki bi morale biti v štirih letih realizirane; konkretneje: ureditev komunalnih problemov (prometna varnost, prehodi za pešce, pločniki, varnost na javnih mestih), kar je še posebej pomembno za življenje starejše generacije. Območni odbor Desus je že v prvem krogu podprl županskega kandidata dr. Štefana Čelana. Stranka Desus ugotavlja, da bi bilo potrebno najti učinkovitejše poti do upokojencev, če želimo na prihodnjih volitvah pridobiti nove kandidate. Pomembno je še, da nadalje zagotavljamo varnost vsem generacijam. Posebej pa smo občutljivi za socialne in druge probleme starejših. Albin Pišek, vodja svetniške skupine Desus Ptuj teflt' Ptuja Ptujski proračun za leto 2007 Preveč denarja za že sprejete obveznosti Ob razpravi pri sprejemanju proračuna za leto 2007 smo Zeleni Ptuja opozorili na odprte probleme, ko gre za zagotavljanje zdrave pitne vode, prometno ureditev, varnost pešcev in kolesarjev in iz leta v leto nižja sredstva za programsko dejavnost na področju družbenih dejavnosti. Naš mestni svetnik Vlado Čuš je na predlagani proračun vložil amandma, s katerim bi se zmanjšala višina sredstev za nakup pisarniškega pohištva in opreme občinske uprave. Gre za 5 milijonov tolarjev ali 20.864 €, ki bi jih prerazporedili za potrebe knjižnice, otroško-mladinskih programov, ki delujejo pod okriljem Centra interesnih dejavnosti, za dotacije športnim klubom, za interesno dejavnost otrok v vrtcih ter ekološko raziskovalnih dejavnosti. Lahko smo zaskrbljeni, da predlagatelj proračuna (župan) in mestni svet v tem primeru niso podprli predloga, s katerim bi tem vitalnim programskim postavkam vsaj malo izboljšali pogoje za delovanje. IO Zeleni Ptuja ^SOCIALNI L- nEMAl/ D i k&a DEMOKRATI Aktivno tudi v novem letu V januarju se je na Ptuju sestalo predsedstvo nacionalne organizacije Mladega foruma SD, ki je med drugim govorilo o resoluciji Mladi zdaj. Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma SD Slovenije, je ob predstavitvi dejal, da so mladi prišli do dokumenta, ki vsebuje konkretne rešitve na nekatera odprta vprašanja o mladinski problematiki. Ob sodelovanju lokalne oblasti, ki mora imeti posluh za mlade, nam lahko uspe uresničiti marsikaj. Tudi svetniška skupina Socialnih demokratov je v Mestnem svetu MO Ptuj aktivno začela s svojim delom in podala kar nekaj pobud za način dela v prihodnje. Več si lahko preberete na www.sd-ptuj.si. Iskrene čestitke ob 8. februarju, slovenskem kulturnem dnevu! SD Ptuj i irankom lad ihsioven ije Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, želimo Ptujčankam in Ptujčanom v vsakem trenutku veliko umetniških in duhovnih užitkov. Mestni odbor SMS Ptuj ptuj@sms.si 11 ŠPORT 29. JANUAR/PROSINEC 2007 STRANKE MESTNEGA SVETA POROČAJO/PTUJČANI Drug pogled: Analiza kurentove maske skozi oči Konrada Kekca Pogovor s Konradom Kekcem, ljubiteljskim raziskovalcem iz Nove vasi pri Ptuju Danes 65-letni upokojeni Konrad Kekec se z raziskovanjem kmečkih pustnih navad in šeg ukvarja že dobrih 46 let. Vrhunec svojega ljubiteljskega raziskovanja je dosegel z izdelavo kurentove maske, po njegovem mnenju takšne, kot je bila prva izdelana nekoč. Po vseh izsledkih in dognanjih, zapisanih na osnovi ustnega izročila, ter samostojnih raziskavah, jo danes s ponosom predstavlja širši javnosti. Mi smo se z njim pogovarjali na njegovem domu, v Novi vasi pri Ptuju. Bronja Habjanič Gospod Kekec, kako se spominjate svojega prvega srečanja s kurentovo masko? Decembra leta 1959 smo na šoli izvedeli, da bo naslednje leto organizirana prva karnevalska parada. Kot mlade učenjake so nas povabili, da v njej sodelujemo. In tako se je začelo. Njihova mogočna podoba me je takoj navdušila. Kaj kmalu sem opazil, da vsi liki kurentov niso enaki, ampak se med seboj razlikujejo, ravno tako so izvirali iz različnih pokrajin. Rogati so prihajali z Dravskega polja in s haloške strani, tisti s ptujskega polja, pa so imeli več perja in palico, dodatno pa še Foto: Bronja Habjanič trakove. Pritegnili so me zlasti pravi kravji rogovi in začel sem se spraševati, kakšno povezavo imajo s kravo. Tako se je začelo moje dolgoletno raziskovanje. Kaj kmalu sem spoznal, da bom, če bom hotel res natančno raziskati vlogo in pomen kurenta, moral kar precej vedeti o sami zgodovini kmetovanja, s čim so se takrat ukvarjali, kaj so sadili, kako so živeli. Kdaj in zakaj pa je kurent pravzaprav nastal? Kaj ste odkrili? Natančne letnice njegovega nastanka ni možno določiti, saj o tem ne obstajajo nobeni pisni viri. Kurentova maska je naj- Konrad Kekec, v ozadju kurentova maska, ki jo je sam izdelal. Kurentova maska, delo K. Kekca. verjetneje nastala že v srednjem veku, z gotovostjo pa lahko trdim, da je kurent nastal v času izjemno dolge in mrzle zime. Ljudstvo, ki je tedaj trpelo lakoto in mraz, je vedelo, da če hočejo preživeti, si bodo morali pomagati sami. V takratnem verstvu so nastopali številni demoni dobrega in zla, ljudje pa so si omislili svojega, takšnega, ki bi naj pregnal dolgo, ledeno zimo. In to je bil prvi kurent. Zakaj so ga takrat imenovali, ni znano. Ker je ob ljudeh pomanjkanje trpela tudi vsa domača živad, od perutnine do govedi, so v svojem demonu - maski - želeli pokazati vse to. Vendar pa prvotni kurent naj ne bi bil žival, ampak nekaj več. Zato je lik kurenta prva umetniška podoba, ki izkazuje značilnosti človeka - hoja po dveh nogah - in živali - kožuh, rogovje, perje. Kurent je tako nastal kot simbol vsega domačega življa in hkrati nadnaravne moči. Prva maska kurenta je bila izdelana iz goveje kože oziroma usnja, njegova oprema pa je izkazovala vse domače živali. Natančno takšno sem izdelal tudi sam. Prvi kurent je imel kravje rogove in tudi njegova podoba oziroma obraz je spominjal na kravo; ušesa so bila pritrjena pod rogovoma in označujejo vso perjad s kmečkega dvorišča; zobje so bili narejeni iz fižola, ki je bil v takratnih časih zelo pomembno prehrambeno živilo; brki so iz sirke, na kateri je bilo še zrnje, ki je ponazarjalo dobro setev, z brki iz sirke so želeli izraziti pomen metle in pometanja (zime izpred domačih duri, da se ne bi več vrnila); dolžina jezika je bila od 25-30 cm in naj bi izražala lakoto živali in ljudi; oči so obvezno obrobljene z belo barvo in nakazujejo nedolžen pogled nemočne, sestradane živali; čekani, ki so bili namenjeni bolj strašljivemu in grozljivemu videzu maske, so bili od domačega merjasca. V tem je tudi del simbolike, saj naj bi merjaščevi čekani ponazarjali domače prašiče; gamaše so bile nekoč iz ovčje kože; zvonci pa so namenjeni strašenju oziroma preganjanju zime in hudiča, ki naj bi bil kriv zanjo, s svojim zvokom pa prebujajo naravo. Po starem reku naj bi namreč hudič, ki sedi na domačem pragu, 12 Sferi •fffrff/t PTUJCANI/OBVESTILA 29. JANUAR/PROSINEC 2007 bil kriv za dolgo zimo, zato ga je potrebno pregnati in z njim naj bi odšla tudi zima. Vsaka maska ima svojo zgodbo in če jo znamo videti, nam zagotovo nekaj pove. Od kod pa kurent izhaja? Kurent je naša domača avtohtona maska. Maske iz ostalih držav so mu sicer lahko podobne, vendar je kurent in njegova umetniška upodobitev le naša maska in mojstrstvo naših prednikov. Veliko je govora o tem, da naj bi kurent izhajal iz Mar-kovec. Menim, da je to, poznavajoč zgodovino in življenjske razmere, popolnoma nepravilno razmišljanje. Povsem logično sklepanje nas namreč pripelje do zaključka, da je ostra zima najbolj prizadela prebivalce hribovitih vasi. Vasi v dolini, na ravninskih poljih, so bile vsekakor bolj založene z živežem, saj so bila polja velika in dosti bolj rodovitna, kot komaj obdelane zaplate zemlje v hribih. Prebivalci hribovitih vasi so bili prej prisiljeni v stradanje kot tisti v nižinskih vaseh. Zato menim, da so si prav oni prvi izmislili kurenta za preganjanje zime, ki so jo občutili veliko bolj in veliko prej kot njihovi sodobniki v rodovitnejših ravninah. Glede na ugotovitev, da je kurent naša avtohtona maska, je sklepati, da prvi kurenti izhajajo iz hribovitih vasi okoli Podlehnika. Ti prvi kurenti imajo še rogovje namesto palic in perja na kapi, kar dodatno dokazuje prvobitnost njihove maske. Zakaj ima kurent ježevko? Kakšen je njen pomen? Ježevko je prvi kurent nosil kot orožje, s katerim je preganjal zimo. Zakaj je bilo to orožje ravno ježevka, je lažje razumeti, če pogledamo, kako so takrat ljudje živeli. Palica namreč ni bila dovolj. Imeti je morala svoj simbol in ta simbol so postale bodice, pa ne živalske, temveč rastlinske. Vzrok zakaj je treba iskati v takratni živalski stelji. Med njo se je namreč pogosto znašlo bodičasto olupje kostanjev, ki se je kravam velikokrat oprijelo kože. Krave so, kadar so bile zime dolge, v hlevu preležale tudi po šest mesecev ali več in so imele kar velike bolečine od bodic. Tu lahko najdemo simboliko, zakaj to bodičevje najdemo na tako imenovani ježevki. Ljudje so se tako želeli maščevati hudiču, češ da naj tudi sam izkusi, kako boli, če moraš celo zimo preležati na takšnih tleh. Ker je bilo olupje ostro in neprijetno na otip, so ga ljudje ovili okoli palice in z njo podili hudiča od hiše. Menili so namreč, da se hudič, ki je bil kriv dolge zime, boji ostrih in neprijetnih bodic in bo zato bežal pred kurenti. Pravilno je torej, da je ježevka ovita s kostanjevim bodičevjem in ne s kožuhom ježa (živali). Ste raziskovali tudi, ali je pravilno poimenovanje kurent ali korant? Da. Ime korant so začeli uporabljati v Markovcih, vendar gre za popačenko. Pravilno ime te maske je kurent. To dokazuje tudi teza o nastanku njegovega imena. Namreč nemško govoreči prebivalci na našem ozemlju so, ko so prvič opazili kurenta, vzklikali kuhrennt, kar v prevodu pomeni krava, ki drvi, oziroma, dirjajoča krava. Poznavajoč izgovorjavo nemškega jezika je jasno, da iz dvobesedne zveze kuh rennt prihaja naše poimenovanje kurenta. Očitno je šlo za maske, ki so bile izredno hitre. Kaj pa predstavlja hudič? Hudič predstavlja krivca za dolgo zimo. Je samotar in se ne druži z nikomer. Po starem izročilu naj bi sedel na pragu domačije in dokler se ga ne prežene, bo zima vztrajala. Morda je celo hudič tisti lik, ki je povzročil nastanek kurenta - da bi ljudje lažje ponazorili svoje preganjanje hudiča, je potem tudi on postal maska, približno takšna, kot je danes. Značilnost hudiča je en sam zvonček, ki ga ima obešenega na hrbtu. Ta zvonček ima precej visok ton in se zelo razlikuje od zvoka kurentovih zvoncev. Pravi kurenti imajo vlogo tega hudiča preganjati in se nikakor ne smejo družiti z njim. Hudič je namreč predstavnik zime, ki jo morajo kurenti pregnati. Zato je pravilno, da hudič beži pred kurenti in ne da hodi med njimi. Včasih je moral hudič bežati po 20 do 30 metrov pred njimi in se skrivati za vogali domačij, kurenti pa so ga preganjali, dokler ga niso izgnali iz vasi. 18. razstava Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2007 Nikoli ni prezgodaj za prijazno vabilo! Vabimo vas k obisku in sodelovanju na 18. razstavi Dobrote slovenskih kmetij 2007, ki bo od 18. do 21. maja 2007 v minoritskem samostanu na Ptuju. Sodelujejo slovenske kmetije iz celotne Slovenije in zamejstva s preko 1000 dobrotami iz 13 skupin izdelkov. Posebej se predstavlja pokrajina Podravje. Odprtje razstave bo v petek, 18. maja, ob 10. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Ob bogatem kulturnem programu bo na dvorišču in pred samostanom ponudba dobrot na stojnicah. Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora ¿^kpr/M 13 29. JANUAR/PROSINEC 2007 PRIREDITVENI VODNIK Agharti, trgovina z naravnimi izdelki »To, kar damo vase in nase, postane del naše zavesti« Yedno več ljudi posega po bio pridelavi ali preverjeni ekološki pridelavi brez rafiniranih sestavin. Ptuj je dobil trgovinico z naravnimi izdelki. Od decembra naprej lahko vsi, ki posegate po naravnih izdelkih, kupujete na Potrčevi cesti 2, v trgovinici Agharti (zraven videoteke Stolp), ki jo vodi Mojca Lešnik. Beseda Agharti je ime mitskega kraljestva, ki naj bi bil v zemlji, najbolj poznan kraj tam pa Šambala. Staša Cafuta In kako se je vse skupaj začelo v zahodnem svetu? Po besedah Mojce Lešnik (v nadaljevanju Mojca) je besedo „vegetarijanstvo" leta 1842 sestavilo vegetarijansko društvo in izhaja iz latinske besede „vegetus", ki pomeni: „zdrav" ali „naraven". Z drugimi besedami: ljudje se obračajo k naravnemu, zdravemu in boljšemu načinu prehranjevanja. Namen hrane je povečati dolžino in kvaliteto življenja, očistiti um in okrepiti telesno moč. „Smo, kar jemo," poudarja brezčasni nauk Bhagavad-gite, ki je del Mahabharate, starodavnega zgodovinskega epa v sanskrtu. »Naj pomeni uživanje hrane zdrav in naraven način v pravem pomenu besede, brez skrajnosti, saj kot je rekel Buda: 'Če struno napneš preveč, poči. Če jo napneš premalo, ne igra'. Mojca se zaveda, da smo ljudje sčasoma izgubili občutek za količino, za pravo hrano, izgubili smo spoštovanje do hrane, občutek za potrebe telesa, mir in še marsikaj bi lahko našteli. Vse to nas je pahnilo v prepad »neozdravljivih« in dednih bolezni. »Vendar naj ne bo sedaj bistvo bolezen, temveč vračanje nazaj k sebi, k pozabljenemu,« še dodaja. »V trgovini Agharti izdelke skrbno izbiramo, saj se zavedamo, da je pomemben tudi izvor samega izdelka; kje je pridelan, kako se je z njim ravnalo, kdo ga pridela, izdela,« zagotavlja Mojca, ki vodi trgovinico. Pomembna je tudi energijska vrednost oziroma pozitivna vibracija izdelka. Najverjetneje vas zanima, kaj to pomeni. Predstavljajte si, da smo ljudje kot stebri, naš namen je stati pokončno in trdno. Na nas vpliva vse mogoče. »Recimo, Foto: Staša Cafuta da je hrana kot veter,« primerja Mojca. »Če jemo nepravilno, nas ta veter močno zamaje in težko se je spet usrediščiti, stati pokončno in trdno. Bolj kot je hrana energijsko močna ali negativno vibrirana, bolj vpliva na nas, bolj nas premika. Tudi vsakdanji stres, različne situacije, stari vzorci, ki jih ponavljamo v nedogled, in naš steber, ne samo da ni usrediščen, na njem se pojavijo prve razpoke.« Mnogo knjig, razprav in podobnega je že bilo na temo zdrava prehrana. »Redkokdo pa pove, kako pomembno je občutenje, spoštovanje hrane, kako pomembno je prisluhniti svojemu telesu, ki je ustvarjeno zato, da nam pove, kaj potrebuje. Spomnimo se, kaj so naše babice in dedje naredili pred obedom (morda kdo to še sedaj počne). Zmolili so. Ustavili so se, se zahvalili, naredili obred pred obedom in hrano zaužili s hvaležnostjo, s spoštovanjem in zavedanjem.« Pomembno je tudi, kaj namažemo na svojo kožo, kaj damo nase. So to konzervansi? Sintetični preparati, dodatki, umetne arome, nenaravne substance? »Počnimo stvari celostno, v harmoniji z naravo,« priporoča Mojca. Verjame, da je hrana ali kakršen koli drug izdelek boljši, če jo izdela ali pripravlja srečen, pozitiven človek. Del njegove energije ostane v hrani, v izdelku. Temu pa vsekakor sledi, da je tudi pomembno, kje se takšen izdelek prodaja, da ne izgubi te pozitivne vibracije. »Najbolje je, da je v prostoru, kjer je pozitivno, mirno vzdušje s prijetno glasbo, brez vsiljevanja, reklam, prepiha, naglice in negodovanja«. In kakšen namen ima trgovina Mojca Lešnik v svoji trgovinici Agharti. Agharti? »Naš namen ni biti samo trgovina, temveč prostor, kjer se lahko vsega pozabljenega spomnimo, kjer se ustavimo, zadihamo s polnimi pljuči in z občutkom, kjer lahko brez naglice izberemo natančno tisti izdelek, ki ga potrebujemo, kamor lahko pridemo po nasvet ali ga podamo. Lahko pridemo samo na pogovor, ali pa kar tako,« predstavlja Mojca trgovinico. »Pomagali si bomo tudi s svetovanji, predavanji, posredovanjem informacij in delavnicami, ki nas bodo spomnile, kako se vrniti k sebi, spoznati sebe in svoje prave potrebe. Živeti tu, zdaj in ta trenutek - bivati. Torej gre za čutenje. Za zavedanje.« Velika večina ljudi se zaveda, da smo marsikaj že pozabili. Ujeti smo v svet potrošništva, nezavedanja, nečutenja, v svet strahu, vendar pa imamo tudi možnost postati sami odgovorni za našo usodo. »Spomnimo se pozabljenega, zavedajmo se. Vprašajmo se, kdo in kaj je zares pomembno. In glasno lahko odgovorimo, da smo mi najpomembnejši. Sposobni smo brezpogojno sprejemati in ljubiti. Z zavedanjem in skupnimi močmi pa lahko spreminjamo,« še razmišlja Mojca. Kaj pa cene? »Menim, da ne gre za ceno izdelkov, temveč za ceno nas samih. Kupujemo prave ali nepotrebne stvari? Nas je pogoltnil svet reklam, svet večjega in boljšega, svet nepotrebnega, naš strah,« se sprašuje Mojca. Kot primer navaja: namesto tablete proti glavobolu spijmo velik kozarec vode in se umirimo (najbolj pogost vzrok za glavobol je dehidriranost in prevelik stres). Če pa glavobol še vedno »drži«, pa lahko na-nesemo kapljico eteričnega olja bazilike na senca. Preprosto in poceni. Poceni za naše zdravje. In kaj vse lahko kupite v trgovini z naravnimi izdelki Agharti? Bio ali preverjeno ekološko pridelavo brez rafiniranih sestavin in umetnih dodatkov Izdelke iz gensko nespremenjene soje (sojine omake, tofu, sojine deserte, napitke ...). Ekološko pridelane moke (pražita) in semena, izdelke iz žit, začimbe, stročnice, riž in mešanice. Zeliščne paštete, čemaže, zelenjavne namaze, biološko pridelane marmelade brez dodanega belega sladkorja. Prehrambene dodatke: alge, Q10, B12, zdravilne pripravke. Musli in žitno-sadne rezine. Hladno prešana, nerafinirana olja (lešnikovo, orehovo, oljčno, sezamovo ...). Kruhke, piškote in peciva, čokolade. Dietne izdelke (diabetes, hrana za celiakijo in vse vrste alergij). Dodatke za pripravo peciva in kuhanje. Ekološko pridelane sokove (100 % jabolčni, grozdni, iz rdeče pese ...). Naravno kozmetiko (Dr. Hauschka, Logona, Sante, Weleda). Čista, naravna eterična olja (Primavera) 14 OKOLJE IN PROSTOR 29. JANUAR/PROSINEC 2007 Pričeli s soproizvodnjo toplotne in električne energije V decembru so v Komunalnem podjetju Ptuj predstavili pričetek soproizvodnje toplotne in električne energije ali tako imenovane kogeneracije, s katero so pričeli na generatorju v prostorih kotlovnice na Volkmerjevi cesti. Vrednost naložbe znaša 1.794.358 evrov (430 milijonov tolarjev). Staša Cafuta Priprava in izvedba projekta Komunalno podjetje Ptuj se je odločilo, da pristopi k izvedbi tako imenovane nove ekološke postavitve sistema - soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE) z vgradnjo ene kogeneracijske enote s plinskim motorjem. Rezultati študije izvedljivosti so pokazali ekonomsko upravičenost izgradnje soproizvodnje električne moči 2428 kWe in toplotne moči 2265 kWt, in sicer na lokaciji kotlovnice Rabelčja vas zahod (EO-1), na Volkmerjevi cesti 20. Glavnina postrojenja kogeneracije (motor z elektrogenerator-jem) je nameščena v obstoječem prostoru kotlovnice oziroma prejšnje mehanične delavnice. V celoti je izvedena zvočna izolacija in požarno odporna obloga. V prizidku pa se nahaja vsa oprema. Vsa pridobljena toplota iz kogeneracijskega postrojenja, hlajenje motorja, dimnih plinov in mešanice goriva preko toplotnih izmenjevalcev in vroče vode vodi v obstoječe vročevod-ne kotle, kjer se voda dogreva Foto: Staša Cafuta in pošilja v sistem daljinskega ogrevanja MO Ptuj. Na vzhodni strani objekta je zgrajena nova transformatorska postaja sred-njenapetostnega postroja s transformatorjem 10/20 kV, preko katerega se v celoti plasira vsa proizvedena električna energija iz kogeneracije v elektroenergetsko omrežje. Ustanovitev nove družbe Top Energija Julija lani so v Komunalnem podjetju Ptuj s strateškim partnerjem Naša Energija, d. o. o. ustanovili hčerinsko družbo Top energija, d. o. o., katere direktor je Franc Jerenko, v lastniškem razmerju 60:40 odstotkov, kot obliko javno-zasebnega partnerstva. Gre za skupno podjetje dveh partnerjev, ki skupaj s povezanimi lastniki predstavljajo celovito energetsko podjetje. S tem je zadoščeno novemu energetskemu zakonu, po katerem je proizvodnja energije tržna dejavnost, ki mora biti zaradi trans-parentnosti poslovanja ločena od javnih služb. Sočasna proizvodnja toplotne, električne in hladilne energije Po besedah direktorja Komunalnega podjetja Jožeta Cvetka je potrebno pri planiranju oskrbe z energijo v čim večji meri izkoristiti primarno energijo pogonskega goriva in proizvesti maksimalno količino toplotne, električne in hladilne energije. »Učinkovitost sočasne proizvodnje toplotne in električne energije lahko izboljšamo z dodatno vključitvijo absorpcijskih hladilnikov. Tako dobimo trigeneracijo, torej kombinirano proizvodnjo toplotne, električne in hladilne energije hkrati. Uporabnost trigeneracijskega sistema je predvsem tam, kjer obstaja dovolj velika poraba električne, toplotne in hladilne energije. Trigeneracijski sistemi se največ projektirajo za objekte, kjer potrebujemo toplotno in hladilno energijo (trgovski centri, hoteli, poslovne zgradbe bolnišnice itn), temu primerna pa mora biti tudi soproizvodnja električne energije, ki jo oddajamo v električno omrežje. V primeru pomanjkanja pa se ta lahko prevzema iz omrežja. V primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije je manjše onesnaževanje okolja, manjša pa je tudi poraba energije. Trigeneracija se tako načrtuje za večje porabnike, kot so bolnica ali dom upokojencev, kjer je pretežni del instalacije za hlajenje že zgrajen,« še dodaja Cvetko. Kaj je soproizvodnja toplotne in električne energije (SPTE) ali kogeneracija? Soproizvodnja električne in toplotne energije, krajše soproiz-vodnja (SPTE), imenovana tudi kogeneracija, je proces sočasnega pretvarjanja energije goriva v toplotno in električno energijo. Pri tem uporabljamo električni generator, ki ga poganja mehanska energija vrtečih se delov motorjev oziroma turbin. Pri pretvorbi notranje energije goriv v mehansko se sprosti velika količina toplote, ki jo pri tem načinu koristno uporabimo. To je tudi osnovna razlika med soproizvodnjo in ločeno proizvodnjo električne energije. Sočasna izraba goriva za pridobivanje toplotne in električne energije omogoča velike prihranke primarne energije in zmanjšanje stroškov energetske oskrbe, ne da bi bilo treba spreminjati proizvodne procese. Franc Jerenko, direktor podjetja Top energija ob motorju kongeneracijske enote. Podatki o kvaliteti pitne vode za odjemno mesto HIT bar - Ul. 5. pre-komorske brigade, Ptuj. Odvzem vzorcev: 11. dcemeber 2006. Parametri so skladni s pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004). Parameter Dovoljeno Izmerjeno pH 6.5-9.5 7.1 Elektroprevodnost 2500 ^S/cm 465 MS/cm Oksidativnost 5 mg/l O2 <0,5 mg/l Kloridi 250 mg/l 8,5 mg/l Amonij 0,5 mg/l <0,02 mg/l Nitriti 0,5 mg/l <0,007 mg/l Nitrati 50 mg/l 30,2 mg/l Atrazin 0,1 Mg/l 0,07 Mg/l Desetil atrazin 0,1 Mg/l 0,11 Mg/l 15 29. JANUAR/PROSINEC 2007 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Ptuj dobil svoj prvi prehodni dom V začetku letošnjega leta je Center za socialno delo Ptuj v okviru projekta varne hiše, ki ga na Ptujskem izvajajo že dobra tri leta, s pomočjo članic kluba Soroptimist odprl vrata prvega prehodnega doma. Varno stanovanje, locirano v eni izmed okoliških občin, sprejme do osem stanovalk, s prehodnim domom pa so se kapacitete po besedah direktorja Centra za socialno delo Ptuj mag. Mirana Kerina, povečale za še enkrat toliko. Uporabnice varne hiše so zlasti ženske, žrtve fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja v družinskih in partnerskih odnosih, ki so se morale zaradi lastne ogroženosti pred nasilnimi partnerji ali drugimi družinskimi člani umakniti na varno, bodisi same ali pa skupaj z otroki. Bronja Habjanič Sicer so se na Centru za socialno delo Ptuj z večjo hišo, ki bi bila namenjena žrtvam nasilja, spogledovali že lansko leto, a je bil vložek, ki bi ga morale občine vložiti v nakup hiše, previsok. Sedanja hiša je s tega stališča ugodnejša rešitev, saj je center z lastnikom podpisal dolgotrajnejšo najemno pogodbo. Stroški bodo tako razporejeni skozi mesece posameznega koledarskega leta. Začetni finančni vložek, ki bi ga morale zagotoviti vse občine financerke, v kolikor bi se odločile za nakup, tako odpade. Najemnina se bo sicer razdelila na več plačnikov. Del sredstev bo zagotavljal center za socialno delo, del država in del občine (razen Gorišnice, ki delovanja varne hiše ne želi sofinancirati), po svojih finančnih zmožnostih pa bodo prispevale tudi uporabnice. Financiranje varne hiše je tudi kamen spotike, s katerim se žal morajo na centru soočati že vsa leta njenega delovanja. Za Foto: Bronja Habjanič nemoteno delovanje obeh - tako varne hiše kakor tudi prehodnega doma - bo v letošnjem letu center moral odšteti nekaj več kot 20 tisoč evrov. Dokler ne bo objavljen razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in vse dokler novega razreza financiranja za letos ne bodo predstavili županom ostalih občin na Ptujskem, bodo zadevo reševali z večjim finančnim vložkom na MO Ptuj. V prehodnem domu je mogoče bivati šest mesecev ali več, vse dokler si uporabnice same ali s strokovnimi delavci centra za socialno delo ne najdejo ustrezne rešitve oziroma novega doma. V »klasični« varni hiši je bivanje omejeno na pol leta. O morebitnem podaljšanju pa odloči strokovni svet Centra za socialno delo. Režim delovanja v prehodnem domu ni tako strog, pa tudi indikacija za sprejem je širša, vendarle pa mora lokacija doma ostati skrita za širšo Zraven mag. Mirana Kerina, direktorja Centra za socialno delo Ptuj, je Lijana Valentin, predsednica Kluba Soroptimist. Kuhinja in kopalnica v prehodnem domu v eni izmed okoliških občin. javnost. Semkaj se bodo lahko začasno umaknili tudi tisti, ki so ostali brez strehe nad glavo. »Čeprav so bile dosedanje uporabnice varnega stanovanja predvsem ženske in matere z otroki s širšega ptujskega območja, pa je zaradi strukture financiranja, saj del sredstev prihaja iz državnega proračuna, možna tudi nastanitev uporabnic iz povsem drugih koncev Slovenije,« je na otvoritvi pojasnil mag. Kerin. Tudi sicer je to dobrodošla možnost v tistih primerih, ko želi ženska zaživeti povsem na novo, v drugem okolju in daleč stran od nasilneža. Veliko zaslug, da je Ptuj končno dobil t. i. prehodni dom, gre zagotovo članicam kluba Sorop-timist. Te so s sredstvi in dona-cijami, približno 800.000 zdaj že nekdanjih slovenskih tolarjev, zbranih na dobrodelnem koncertu, pomagale, da se je hiša opremila, ček v višini 200.000 tolarjev pa so podarili tudi mladi člani Leo kluba Ptuj. »Prostori so že lepo opremljeni, vendarle pa bi rada vse ljudi pozvala, da pomagajo še z malenkostmi, ki polepšajo vsak dom in ga naredijo še prijetnejšega - da morda podarijo kakšne zavese, preproge, slike,« posameznike še nagovarja predsednica kluba Lijana Valentin. Kdor bi tako želel še pomagati, naj se obrne na Center za socialno delo ali na klub Soroptimist. Podatki o nasilju, sicer uradno dostopni, povečini ne govorijo o tistih pravih številkah, koliko nasilja se pravzaprav skriva za domačimi zidovi. Ženske še zmeraj nasilneža ne prijavljajo policiji, veliko zmede na tem področju pa je povzročil tudi zakon, veljaven šele dobrih šest mesecev. Moški morajo po novem na licu mesta takoj poravnati plačilni nalog v višini nekaj več kot 400 evrov. Namen zakonodajalca je bil sicer dober, a praksa še zmeraj kaže, da ženska nasilneža v večini primerov ne zapusti in tako gre plačilo iz skupnega družinskega proračuna in naslednjih prijav več ni. Tako je uradno registriranega nasilja na našem območju le med 20 in 30 primeri letno. Že nekaj časa pa si na Centru za socialno delo Ptuj prizadevajo za ureditev prehodnega doma za moške, saj se tudi med njimi znajdejo takšni, ki so žrtve nasilja. Predvidoma bodo tak dom uredili takrat, ko bodo zaživele pokrajine, saj bo financiranje na pokrajinski ravni zagotovo bolje urejeno. Želijo pa si tudi ureditve t. i. bivalnih enot za tiste družine, ki se znajdejo na cesti, bodisi zaradi izvršb, deložacij ali podobnih vzrokov. 16 Sferi •fffrff/t SOCIALNO VARSTVO/ KOMENTIRAMO POTOVANJA 29. JANUAR/PROSINEC 2007 Prostovoljno delo osrečuje Prostovoljci iz Centra za socialno delo Ptuj pod vodstvom Irene Toš, Marjana Kokota, Danile Jurgec vsako leto obeležimo 5. december, svetovni dan prostovoljstva. Pripravimo različne dejavnosti, namenjene otrokom. Na ogled igrice Piki-jev Božič smo povabili otroke iz vrtca Ptuj. Scenarij zanjo je priredila Valerija Ilešič. Otroci so poslušali otroške pesmice in izdelovali smrekice. Razveseljevali smo jih z ročnim risanjem, prostovoljci iz društva Povod pa s psički iz napihnjenih balonov. Iste dejavnosti so potekale popoldne v Qulandiji. Namenjene so bile otrokom mimoidočih nakupovalcev. Prostovoljci smo odraslim delili lepe misli in sprejemali njihove lepe želje za travnik želja. Sredi dneva je na CSD Ptuj potekala okrogla miza na temo Medgeneracijsko povezovanje. Delček prednovoletnega vzdušja, veselja in radosti smo pričarali tudi otrokom v ptujski bolnišnici na pediatričnem oddelku. Razveselili smo jih z igrico Pikijev Božič. Otroci so sijočih oči pomagali Pikiju krasiti smrečico in z navdušenjem sledili razpletu zgodbe. Naše darilo je bilo prijetna ura druženja. Prostovoljno delo bogati naše življenje. Pridružite se nam! Besedilo in foto: Marjeta Čič Novoletno obdarovanje novorojencev v porodnišnici V ptujski bolnišnici, ki se že vse od leta 1999 ponaša z naslovom »Novorojencem prijazna porodnišnica«, že deset let zapored obdarujejo prvorojence v novem letu. Dobrodelnemu obdarovanju novorojencev, ki je potekalo 3. januarja, so se poleg bolnišnice pridružili številni donatorji, ki jih je iz leta v leto več. Obdarili so zadnjega lani rojenega dojenčka in prvorojeni dojenčici v letošnjem letu. Simona Kralj je zadnjo nedeljo v lanskem letu rodila sina Aneja. Prva v letošnjem letu pa je mamici Blanki Kočevar na svet prijokala Pia. Kmalu za prvo-rojenko je privekala še Maša, hči Monike Zajšek. Zelo dobrodošla darila so mamicam oz. otrokom podarili Nova Kreditna banka Maribor, zlatarna Divjak, SKB banka, Ljubljanske banke, Mestna občina Ptuj, Mercator, Pikapolonica, Terme Ptuj, Tenzor in porodnišnica. Na slavnostnem dogodku, ki ga je vodil direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, se je predstavil tudi novi predstojnik ginekološko-porodnega oddelka Saša Djukanovic, ki je v imenu vseh sodelavcev povedal, da se veselijo vedno več novorojencev. Staša Cafuta Foto: Martin Ozmec, Štajerski tednik Rišemo Pikija. Desno: srečna starša zadnjega lani rojenega dečka Aneja (Simona Kralj in oče Bojan Žalar), v sredini sta starša letošnje prvorojene deklice Pie (Blanka Kočevar in Tomaž Černivec), levo pa druga letošnja mamica Monika Zajšek s hčerkico Mašo. Ptujska prometna zmešnjava ali kako se ubraniti mestne obvoznice Ivan Jurkovič V predvolilnem času nam je stari-novi župan zagotavljal svetlo (srečno) prihodnost, če ga bomo izvolili in enotno politično delovali. Srečna sedanjost in bodočnost se nam že prikazujeta, saj se sprejema občinski proračun za leti 2007 in 2008. V proračunu je veliko sredstev, namenjenih za izgradnjo in ureditev cest in pločnikov, nikjer pa ni najti ptujske obvoznice. Vse se vrti okrog Puhovega mosta in navezovalnih cest. Ne vem sicer, kaj so navezovalne ceste na Ptuju, vem pa, da se v mestu že desetletja dušimo v prometnih zastojih ob prečkanju Drave. Že pred desetimi leti so bili Fotoarhiv Ptujčana. sprejeti prostorski plani za obvoznico na relaciji Spodnja Haj-dina, mimo perutninske klavnice, nadalje ob jezu, s prečkanjem Drave pod markovskim jezom in dalje ob kanalu proti Ormožu. Tako umeščena obvoznica bi sprejela ves promet, ki ni namenjen v mesto in mesto bi se otreslo nepotrebne gneče in bi svobodno zadihalo. Upam in verjamem, da bo naš župan prej ali slej spoznal, da s tako cestno politiko ne moremo več naprej, in bo ugotovil, da pro- metni zastoji nam vsem samo škodujejo in hkrati odganjajo gospodarstvenike in turiste od Ptuja. Mestni svetniki bodo zagotovo podprli izgradnjo obvoznice, če jo bo župan le predlagal. Podporo izgradnji ptujske obvoznice pričakujem tudi v Ormožu, Gorišnici, Markovcih in Vidmu. Mestnim svetnikom predlagam, da kritično pregledajo dolgoročne programe in naj podprejo tiste načrte, ki bodo v resnici koristni za občane in bodo hkrati tudi v pomoč gospodarstvu. Vztrajanje na sedanji politiki bo Ptuju zagotovilo status glavnega mesta Butalcev namesto kulturne prestolnice Evrope. 17 29. JANUAR/PROSINEC 2007 Premiera Kvarteta PRIREDITVENI VODNIK Nova premiera v Mestnem gledališču Ptuj je široko zastavljen projekt mednarodnih razsežnosti in kot tak konglomerat produkcijskih sposobnosti Mini teatra Ljubljana, Mestnega gledališča Ptuj in Teatra ITD iz Zagreba, v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana, Slovenskim stalnim gledališčem Trst, Art radionico Lazareti Dubrovnik, festivalom Zadar snova in Novim kazalištem iz Zagreba. Rok Vilčnik Foto: Damjan Švarc Gre za precizno napisano post-modernistično dramsko fresko svetovno priznanega dramatika Heinerja Mullerja, ki sodi med novodobne klasike evropskega gledališča. Njegova igra Kvartet je predelava razvpitega romana Choderlosa de Laclosa Nevarna razmerja, ki je zamikal tudi filmarje. Ti so ga večkrat upodobili na filmskem platnu in to z velikimi hollywoodskimi imeni, kot sta John Malkovich v vlogi vikonta De Valmonta in Glenn Close kot markiza De Merteuil. Gre za zgodbo dveh ljubimcev, ki s skrbno premišljeno spletko pripravita padec poštene in krepostne ženske, vendar to pomeni slab konec za vse tri. Avtor je v svoji verziji Kvarteta pustil na odru le dva glavna loških prizorih branja pisem, ki jih je zrežiral priznani hrvaški režiser Ivica Buljan, odigrala pa ena največjih hrvaških igralk Ana Karic ter slovenski dramski igralec Robert Valtl. Mestno gledališče Ptuj je tudi drugače začelo novo leto s polno paro in tako se bo v januarju in februarju razen premiere zvrstilo Iz predstave kvartet. spletkarska protagonista: vikon-ta in markizo. Svojo razuzdano, sadistično igro, ki sta si jo omislila na račun nič hudega sluteče matere in žene, odigrata v mono- kar nekaj ponovitev in gostovanj, prav tako tudi pričetek študija nove produkcije v režiji Reneja Maurina. Micka se bo igrala doma in go- stovala v Mariboru, Ajdovščini ter v Virovitici na Hrvaškem. Kokoloreka in Pavleka prav tako čaka kar nekaj ponovitev, še sveži kabare Sirup sreče pa si bo zaradi velikega povpraševanja mogoče ogledati na Ptuju, in sicer tokrat v Stari steklarski. Lara P. Jankovič bo tako znova očarala občinstvo s petjem in igro, ali kot se je zapisalo kritiku Slavku Pezdirju za časnik Delo: 'Zapolnokrvno uprizoritev ima največ zaslug kvartet dobro izbranih in primerno privrženih izvajalcev. Med njimi je v ospredju seveda igralka in pevka Lara P. Jankovič kot virtuozna inter-pretka hipnih, značajskih levitev iz burleskne moške robatosti v bolj realistično žensko rafinira-nost, a tudi kot imitatorka prepoznavnih značajskih utrinkov iz vsakdanjosti ter sugestivna in zanesljiva pevska interpretka izvajanih songov.' V Stari steklarski bo prav tako nova predstava za otroški abonma z zelo zanimivim naslovom Kam je šlo toplo vreme, ki je nastala po stari indijanski legendi. Otroci, vidimo se februarja. Sirup sreče z Laro P. Jankovič Po uspešni izvedbi Festivala monodrame v ptujskem mestnem gledališču ne počivajo. Navkljub vsem težavam glede pomanjkanja prostora za vaje in igro delajo s polno paro naprej. Zaradi obnove gledališča ljubitelji odrskih desk ne bodo prikrajšani, saj sezona 2006/2007 prinaša štiri lastne in eno koprodukcijo, pripravili pa so tudi abonmaja za otroke Lutka in Račka. Bronja Habjanič Po prvi premieri, otroški igrici Kokolorek v oktobru, so decembra pripravili že drugo premiero, kabaret Sirup sreče. Oder so postavili v Cantante cafeju, ki se je izkazal za dobro izbiro, saj je s tem pristnost prehajanja igre v različne like igralka predstavila še toliko bolj doživeto, z neposredne bližine očesa gledalca. Režisersko taktirko je prevzel Rok Vilčnik, odlično pa je v njej zaigrala in zapela Lara P. Jankovič. Na instrumentih so jo spremljali Dejan Berden (klavir, harmonika), Vasilij Centrih (kontrabas in violina) ter Nino Mureškič (tolkala). Gre za aktualno zgodbo sedanjega časa, ki govori o ljudeh, ki so drugačni, ter o odnosu do te drugačnosti. Mojzes Šarlatan s svojo cizo potuje po svetu ter prodaja razne žavbe, sirupe in druge tovrstne reči, ki človeku lahko pomagajo do lepšega in srečnejšega življenja. Sam pa ne potrebuje veliko, le nebo nad glavo, kdaj pa kdaj kakšen naklonjen pogled svoje žene in pa urejene dokumente, ki mu jih zmeraj znova in znova preverjajo, saj je malce drugačne polti, kot bi pravzaprav moral biti, da bi se uspešno skladal z zahtevno, sodobno družbo. Njegova žena pa je povsem drugačna. Lepa je in rada sanja in sanjari. O tem, da nastopa v gledališču, da pleše in poje, da poje in pleše. In da je seveda zvezda predstave. V vsem tem svetu blišča jo zapelje pesnik z vročo italijansko krvjo, ki je vse prevečkrat tudi pomešana z alkoholom. Z njim zvezda predstave pobegne nekam v daljne kraje, a jo Mojzes čez leta najde, zapuščeno, osamljeno in nesrečno. Znova postanejo srečna družina, vse dokler se nekega dne Mojzes ne napije in začne razgrajati. Odpeljejo ga in nikoli več ga ni nazaj. Njegovi lepi ženi, nekoč zvezdi, pa ostane le pismo in recept za njegovo veliko skrivnost. Ptujčanke in Ptujčani! Proslavite kulturni praznik sredi starega mesta in v središču pomembnega kulturnega dogodka; vabljeni na otvoritev slovenskih gledaliških spletnih dveri! Ob slovenskem kulturnem prazniku: 8. februarja 2007. Ob 11. uri pred Orfejevim spomenikom! Slovenski gledališčniki bodo prebirali poezije. Prešernove in druge. Nato bo v Revivis-u svečana otvoritev portala: www.sigledal.org »Prijat'li! Obrodile so trte kuhano vince nam sladko ... « Samo M. Strelec, za družbo SiGledal 18 POTOVANJA 29. JANUAR/PROSINEC 2007 Arsana, društvo za glasbeno umetnost v letu 2007 ne bo imelo počitnic Društvo za glasbeno umetnost Arsana temelji na vrednotah medsebojne pomoči, razumevanja in ljubezni. Izvajalci programa smo akademsko izobraženi glasbeniki in profesorji, ki si prizadevamo za promocijo glasbene umetnosti, ki pozitivno vpliva na razpoloženje ljudi, njihove delovne zmožnosti, počutje in zdravje. Mladen Delin Naša dejavnost je pretežno nepridobitna in poleg organizacije koncertov izvajamo tudi različne glasbene, odrske in glasbeno-terapevtske delavnice. Želimo si, da naše najstarejše slovensko mesto Petovia postane vrelec glasbenega ustvarjanja in stičišče vrhunskih glasbenikov iz Slovenije in tujine. V ta namen smo pripravili več projektov. Organizirali in izvedli bomo koncerte priznanih glasbenih in vokalnih skupin, mojstrov in virtuozov na izbranih instrumentih ter drugih uspešnih glasbenih zasedb. Med njimi se bodo na ptujskem gradu predstavili tudi: Terra Folk in violinistka Anja Bukovec, svetovno priznani ruski pianist Konstantin Bogino iz Rusije, mednarodni italijanski kvartet Malipiero, komorni orkester Savitra (mednarodna zasedba), priznani klavirski virtuoz Federico Coli iz Italije, eden izmed najboljših slovenskih zborov in edinstven v svojem jazz repertoarju Perpetum jazzile ter klavirski duo akademskih pianistov Mladena Delina in Lovorke Nemeš. Društvo za glasbeno umetnost Arsana v letu 2007 ne bo imelo počitnic. Spomladansko utrujenost bomo v sodelovanju s CID-om Ptuj pregnali s Festivalom klasične kitare v marcu in ga slovesno zaključili s koncertom na ptujskem gradu. Odrska delavnica v aprilu bo pregnala temne oblake vsem, ki se spopadajo s tremo na odru in drugimi stresnimi situacijami v življenju. Maj bo v barvah ljubezni, kako in na kakšen način, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Ker želimo spodbujati h glasbenemu ustvarjanju vse ljubitelje takšnih in drugačnih zasedb, vabimo na glasbene delavnice v juniju mlade glasbene skupine, katerih posamezniki so drzni, talentirani in želijo živeti svoje sanje. Glasbene delavnice bomo pripravili skupaj s CID-om Ptuj in GŠ Karol Pahor Ptuj. Z omenjeno glasbeno šolo bomo sodelovali tudi julija, ko nas bo obiskal priznani ruski pedagog Sijavuša Gadžijev. S skupnimi močmi bomo pripravili mednarodni klavirski seminar za predvidoma 10 mladih pianistov in profesorjev klavirja iz Slovenije. Zaključni koncert bo ponovno na ptujskem gradu in Ptujski Gori. Da imata glasba in ples terapevtski učinek, je staro dejstvo. Združeno z novimi veščinami in metodami pa se bodo čez leto izvajale tudi glasbeno-plesne terapevtske delavnice za Center za duševno zdravje Šentlent Maribor, Ozaro Maribor in Celjske zapore (koncerti za ZHT, Šent, Ozaro). Namen teh delavnic je preučiti in poudariti vpliv glasbe na duševno zdravje. V prostorih društva na Ptuju pa bodo tedensko potekale glasbe-no-plesne sprostitvene urice tudi za vse ostale, ki jim je želja najti kreativno ustvarjalno moč ter ravnotežje telesa in duha skozi umetnost. Nikoli ni prepozno zaplesati v svetlih tonih življenja. Pri tem nista pomembni niti predhodna glasbena izobrazba niti starost. Zato bo ves čas spremljajoča dejavnost društva tudi ljubiteljsko glasbeno izobraževanje za mladostnike in odrasle v prostorih društva. Le-ti se bodo lahko učili igrati klavir, kitaro, bas kitaro, harmoniko, violino, tolkala ter druge instrumente po želji. Preizkusili pa bodo lahko tudi svoj pevski talent na uricah solo petja. Morda bomo že drugo leto odkrili nove pevske talente, potenciale, ki lahko iz ene same iskre zasvetijo kot najmočnejše zvezde. Ob vsem tem pa društvo Arsana ni pozabilo na najmlajše. Glasbeno izobraževalni koncerti, ki se bodo odvijali na slovenskih osnovnih šolah, obetajo izvirno, zabavno in poučno spoznavanje glasbe skozi prostor in čas. Le koga ne zanima, kako se je razvijala klasična glasba od začetka do danes, ob njej pa paralelni zgodovinski razvoj ostalih glasbenih zvrsti na različnih svetovnih kontinentih? Terrafolk in Anja Bukovec na ptujskem gradu Društvo za glasbeno umetnost Arsana pripravlja v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj že drugi glasbeni dogodek v sezoni 2006/07, in sicer glasbeno doživetje s priljubljeno svetovno priznano slovensko skupino Terrafolk in gostjo violinistko Anjo Bukovec. Skupina Terrafolk je sestavljena iz uveljavljenih glasbenikov, ki izhajajo iz različnih glasbenih stilov in jih povezuje velika ljubezen do tradicionalne folk-etno glasbe iz različnih predelov sveta. Poleg tega si delijo željo po spontanosti nastopa in improvizaciji z elementi, ki bi jih lahko uvrstili že v »glasbeni teater«. Repertoar obsega ob- delave irskih, židovskih, ruskih, slovenskih, ciganskih, istrskih, balkanskih in drugih viž in tudi predelavo znanih pop skladb, ki se jih lotevajo na samosvoj »terra folk« način. Od ustanovitve skupine, leta 1999, do danes se lahko pohvalijo z mnogimi koncertnimi turnejami po tujih in slovenskih prizoriščih, kjer so sodelovali z različnimi svetovno znanimi glasbeniki. Prejeli so več mednarodno priznanih nagrad in posneli že štiri odmevne zgoščenke. Da pa bo še bolj zanimivo, se jim bo na odru pridružila Anja Bukovec, izredno priljubljena slovenska violinistka. Ptujskemu občinstvu se torej obeta zanimiv koncert, ki bo vsekakor razgrel srca in napolnil slavnostno dvorano z vedrino in dobro voljo. Koncert bo v soboto, 3. februarja 2007 v slavnostni dvorani na ptuj -skem gradu. Pred-prodaja vstopnic je v Hotelu Mitra in TIC na Ptuju. Vabljeni! Mladen Delin 19 29. JANUAR/PROSINEC 2007 PRIREDITVENI VODNIK Umetniško društvo Stara steklarska izdalo knjigo Novoletna zabava Novoletna zabava je posebna knjiga, kakršne doslej še ni bilo, saj združuje tri umetnosti - mogoče jo je brati, gledati in poslušati - ustvarili pa so jo umetniki, uveljavljeni tako v Sloveniji kot v tujini: pisatelj Zdenko Kodrič, slikar Dušan Fišer in jazz kitarist Samo Šalamon. Uredila jo je Nevenka Dobljekar, oblikoval pa Darko Ferlinc. Bronja Habjanič Novoletna zabava je knjiga šestih zgodb izpod peresa Zdenka Kodriča. Tri zgodbe prihajajo iz domačih logov, tri pa iz tujih - Trsta, Španije in Norveške. V njih je govora o majhnih ljudeh, ki se jim zgodijo velike stvari. Zgodbe je naslovil z »Jutro velikega ribiča«, »Mrak nad Trstom«, »James Bond po špansko«, »Marinka ne more več dihat«, »Novoletna zabava«, Foto: Bronja Habjanič po kateri je knjiga dobila tudi ime, in »Kabinski - dvakrat živ«. Slikar Dušan Fišer se je posvetil vprašanju, kako opremiti knjigo z nečim, kar ne bi bilo zgolj ilustracija in je tako dodal figuro, žensko ter vse svoje slikarske stvaritve poimenoval kot pisatelj. V platnicah Novoletne zabave najdemo tudi tri zgoščenke. Eno z glasbo jazzovskega mojstra, kitarista Sama Šalamona, ki je Na sliki so z leve: slikar Dušan Fišer, urednica Nevenka Dobljekar, glasbenik Samo Šalamon, povezovalka Nataša Petrovič, vodja JSKD Ptuj, pisatelj Zdenko Kodrič in oblikovalec Darko Ferlinc. skupaj z vrhunskimi in svetovno uveljavljenimi glasbeniki Michelom Godardom (tuba), Lucianom Biondinijem (harmonika) in Robertom Danijem (bobni) ustvaril šest skladb, tri od Kodričevih zgodb pa bereta priznana igralca Iva Krajnc in Peter Ternovšek. Vinsko pivski aforizmi in karikature Milana Fridauerja Fredija in Aljane Primožič V organizacij Ptujske kleti in Tovarne tradicij je 21. decembra v vinskem hramu ptujske kleti potekal zanimiv gospodarsko-kulturni in družabni dogodek, povezan s sadovi rastline, ki je zaznamovala številne svetovne civilizacije, kot tudi način življenja in dela v našem mestu in njegovi okolici. Dr. Aleš Gačnik Povezovalec večera Jurij Šar-man je ob imenitnih vinskih napitnicah Mladih veseljakov iz Cirkulan, ki ustvarjajo pod umetniškim vodstvom Franca Lačna, že ob samem začetku prireditve nakazal, da bomo večer namenili predstavitvi nove nacionalne knjižne zbirke Umetnosti Slovenije ter knjigi Milana Fridauerja Fredija in Aljane Primožič V vinu je resnica, resnost pa ne / Vinsko pivski aforizmi in karikature, kot tudi spoznavanju odličnih ptujskih vin, pod strokovnim vodenjem enologa Bojana Kobala in ob pomoči Franca Brodnjaka. Knjiga, ki bi morala najti svoje mesto na knjižni polici vsakega pravega slovenskega vinoljuba, pripoveduje o malih in velikih življenjskih resnicah in modrostih. Je svojevrstna ilustrirana in Foto: Črtomir Goznik satirična psihološka študija Slovencev, njihove karakterne podobe, njihovega odnosa do vina, vinske trte in vsega, kar je povezano s pitjem in kulturo vina. Obema ustvarjalcema je skupen močno izražen čut do sočloveka in človeških usod, tenkočutno analitično poznavanje psihologije slovenskega človeka in tudi poznavanje vinskih in pivskih šeg in navad na Slovenskem. Odlični in ustvarjalni tandem - aforist Milan Fridauer Fredi in karikatu-ristka Aljana Primožič, leta 2005 tudi kandidatka za Slovenko leta - nas nagovarja na zelo občuten, hudomušen in iskriv način. Oba odlikuje velik profesionalizem in mojstrsko obvladovanje pisal in risal. Bujna domišljija in jasno artikulirano izražanje v besedi in v podobi pride še kako do izraza prav v avtorsko Z otvoritvene slovesnosti v ptujskem vinskem hramu: urednica nove nacionalne knjižne zbirke Umetnosti Slovenije Stanka Gačnik, aforist Milan Fridauer Fredi, karikaturistka Aljana Primožič in urednik knjige ter pisec predgovora dr. Aleš Gačnik. prepoznavnem karikaturnem in risarskem rokopisu Aljane Primožič, ki apostrofira določene vinsko pivske hibe, situacije ali miselne poudarke skozi odlične ilustracije in karikaturne note, skozi katere se zrcalijo človeške usode, zablode, pričakovanja. Podobno mojstrstvo in odlike lahko pripišemo tudi aforistu Milanu Fridauerju Frediju. Odlično besedno preigravanje, asociacije, nove besedne zveze ipd. so odraz njegovega dobrega poznavanja tako literarnega žanra kot tematike, saj je Fredi po rodu iz vinorodnih Haloz, med drugim pa je študiral tudi etnologijo, ki ga je vpeljala v pre-nekatero razumevanje skrivnosti v slovenskem ljudskem izročilu. Knjigo je izdala Tovarna tradicij v nekomercialno zasnovani knjižni zbirki Umetnosti Slovenije, ki jo ureja Stanka Gačnik. V ta namen smo zasnovali zelo 20 LITERATURA 29. JANUAR/PROSINEC 2007 referenčen uredniški odbor zbirke, ki bo usmerjal bodočo produkcijo in v katerega smo povabili znane slovenske strokovnjake in ustvarjalce s področja umetnosti, kot so akademski slikar Jernej Forbici, urednik glasbenih zapisov Mitja Gobec, galerist Gregor Kenda, vodja multimedijskega centra Kibla Aleksandra Kostič, bibliofil in knjigotržec Janko Košan, arhitekt doc. dr. Ljubo Lah, manager v kulturi Franc Mlakar, gledališki režiser Samo M. Strelec, glasbenik doc. Borut Zagoranski in filmski režiser prof. Miran Zupanič. Skupaj z oblikovalcem Savom Školibrom smo poskrbeli za všečno in prepoznavno zasnovo blagovne znamke kot za komunikativno oblikovno podobo knjige, ki jo je uredil dr. Aleš Gačnik, prav tako avtor predgovora o vinologiji in psihologiji Slovencev. V pripravi je koncept potujoče razstave kot gospodarsko-kulturni projekt, s katerim bomo gostovali po slovenskih vinskih kleteh in vinorodnih krajih. Tudi s takšnimi projekti želimo nagovarjati (tako gospodarstvo kot kulturo), kako pomembni, smiselni in razvojno naravnani so tovrstni, navidez majhni publicistični projekti. Morda je pred nami zasnova privlačnega vinskega abonmaja, razpetega med kulturo, dediščino in vinarstvom? »The Beatles, Tito in jaz« ali 30 let spominov Alenke Pintarič Alenka Pintarič, estradnica. Mnogi o njej pravijo, da je ženska brez dlake na jeziku. Da pove tisto, kar misli, brez okoličenja. V zlati dobi slovenske popevke je veljala za najboljšo slovensko popevkarico. Kot za vsestransko glasbenico so tedanji jugoslovanski mojstri zabavne glasbe posebej zanjo komponirali pesmi in jo redno vabili na številne festivale in druge prestižne glasbene prireditve. Bronja Habjanič Žal je takrat ukvarjanje z glasbo resda prineslo veliko prepoznavnost, ne pa tudi finančne varnosti. Tako je Alenka, ki je pela že vse odkar pomni, med drugim odpotovala na Islandijo in tam delala v tovarni ribjih konzerv, pa v rodnem Mariboru v turistični agenciji. Vmes pa zmeraj pela. Kasneje so ji v Slovenskem narodnem gledališču - Operi in baletu v Mariboru ponudili najprej delo zboristke in kasneje še solistke. Od lanskega decembra je upokojena, vendar ne počiva. Spisala je več kot tristo strani dolgo knjigo, avto-biografijo »The Beatles, Tito in jaz«. Predstavlja jo po Sloveniji in na povabilo mladih Socialnih demokratov s Ptuja jo je 19. decembra v prostorih hotela Mitra predstavila tudi ptujski javnosti. Alenka Pintarič pripoveduje zgodbo slovenske estrade od časov, ko so mlade navdušili mladi fantje iz Liverpoola, da so nehali biti pridna Titova mladina in se na kraških kmetijah pričeli igrati svobodno ljubezen. Je zgodba o upanju in razočaranjih, o presežkih in spletkah. V njej se srečamo z večino velikih imen slovenske estrade in jih spoznamo z njihovih človeških plati, kakor tudi njihove stiske in pritlehnosti, pijanske eskapade in malenkostne zamerljive maš- Foto: Bronja Habjanič čevalnosti. Zgodba, ki jo Alenka deli z nami, je tragična, a vendar predvsem zgodba upanja, je zgodba o tem, da človek po vseh višavah, ki se jih dotakne, ostane preplašeno bitje, ki išče samo nekaj malega sreče in nekaj malega ljubezni. Samozavestni in vselej uporniški Alenki so tisti, ki so se v knjigi prepoznali, v nekaj dneh po njenem izidu že napovedali trinajst tožb. Pravi, da se jih ne boji, saj je vselej govorila le resnico in da je v življenju bolje biti odkrit, tudi do svojih morebitnih sovražnikov. Predgovor knjige je delo Moj-mirja Sepeta, ki je v knjigi pogostokrat tudi omenjen. V njem piše, da je Alenka svoj vrh v pevskem in igralskem izrazu dosegla z izjemnimi kreacijami zlasti karakternih vlog v mu-sicalih. V Operi SNG Maribor je kot prva v bivši Jugoslaviji uprizorila musical Človek iz Manche, nastopila je v vlogi Aldonse - Dulcineje. Ta vloga ji je bila praktično pisana na kožo. Zanimiv izsek predstavlja opereta Kneginja Čardaša, kjer je Alenka izvrstno odigrala moško vlogo princa Kerekeša, imenovanega Feribači. S to vlogo je tako navdušila ženske, da so jo po predstavi čakale - ženske. Pred dobrima dvema letoma se je predstavila z avtorskim pro- Alenka Pintarič jektom »Čuj, zašpilaj mi blues«, ki ga je posvetila 750-letnici mesta Maribor. Na predstavitvi knjige je Alenka spregovorila tudi o svojem odnosu do Beatlov in Tita. »Nič me ni tako globoko presunilo, prestavilo in sleklo kot so me Beatlesi,« je dejala. Prevzeli so jo kot nihče razen Tita. Titu je zapela celo osebno in bila povabljena v predsedniško palačo na zakusko, posedli pa so jo na sedež zraven njega. Takrat ji je povedal, češ da vidi, da je v hrani zelo razgledana, samo da ko bo velika, bo morda debela. Alenka, takšna kot je, je seveda vse obrnila na šalo. O njem v svoji knjigi tudi zapiše, da je »bil svetovna baraba, ampak je imel stil.« Sama je bila vzgojena v tedanjem duhu bratstva in enotnosti. Ksenofobizma takrat niso poznali in vsepovsod se je čutila svobodno. Danes je vse drugače. Čeprav vedno ni bilo lepo, so vendarle živeli dobro. Služb je bilo dovolj, zneski za kredit so bili sprejemljivi. Tudi za pijačo je bilo dovolj. Znano je namreč, da je se je Alenka dolga leta rada spogledovala s tekočimi opojnimi substancami. Danes pravi, da ne pije več. V življenju jo je dvakrat »zaneslo« tudi v politiko. Prvič ob osamosvajanju Slovenije, ko je imela v Mariboru predstavo z naslovom »Kurc vas gleda, svinje generalske«, pred nekaj leti pa se je na volitvah na listi takratne največje stranke potegovala za parlamentarni stolček. Pojasni, da se je odločila kandidirati na volitvah iz obupa, čeprav je potem kaj kmalu spoznala, da so jo izrabili. Celo nekdanji predsednik države Milan Kučan ji je vstop v politiko odsvetoval. Zdaj se s politiko ne spogleduje več. Da je Alenkina življenjska zgodba resnično polna številnih epizod, govori v prid tudi dejstvo, da je bila poročena en cel dan. Z gejem. Morda bi z njim trajalo dlje, če ga ne bi našla v postelji z ljubimcem. V kolikor bo Alenka iz zakladnice svojega spomina in raznolikega dolgoletnega vsestranskega ustvarjanja uspela spisati še kakšno knjigo, bo ta zagotovo postala predmet številnih odobravanj, kakor tudi osovraženj. Ampak tako pač je. Vse to je življenje. 21 29. JANUAR/PROSINEC 2007 PRIREDITVENI VODNIK Georgica curiosa aucta Ali natančno poročilo in jasen poduk o plemiškem življenju na deželi Od 16. do 18. stoletja se je pretežno v Nemčiji izoblikovala posebna zvrst literature, ki jo v nemško govorečem prostoru danes označujejo z izrazom »Hausväterliteratur«. Tovrstna dela, ki so še najbolj podobna nekakšnim vsestranskim priročnikom, so postala v 17. in 18. stoletju dobrodošla pomoč plemiškim in meščanskim gospodarjem pri vodenju posesti ter družine. Najpomembnejši zastopnik te zvrsti literature je Wolfgang Helmhard von Hohnberg (1612-1688) s svojim monumentalnim delom Georgica curiosa aucta iz leta 1687. Mira Jerenec Predstavljeno knjigo v izdaji iz leta 1695 hrani tudi Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju. Ogledati si jo je moč v čitalnici Domoznanskega oddelka. Hohnberg je bil protestantski podeželski plemič, ki se je rodil na gradu Lengenfeld v spodnje-avstrijskem Kremsu leta 1612. Zgodaj je izgubil očeta in se kot dvajsetletni mladenič pridružil cesarskemu regimentu. Potek tridesetletne vojne ga je vodil na Ceško, Saško, Pomeranijo in v Mecklenburg. Leta 1641 je zapustil vojaško službo in prevzel majhno podedovano posestvo Suflenbach v spodnji Avstriji. Posestvo je uspešno vodil in ga razširil, vendar ga je moral pod pritiskom preganjanja protestan-stva v Avstriji zapustiti in se leta 1664 preseliti v Regensburg. Tukaj je med drugim napisal tudi svoje najbolj znano delo Georgica curiosa aucta. Ceprav brez formalne izobrazbe si je Hohnberg pridobil obsežno znanje in je obvladal več jezikov. Gojil je literarna nagnjenja, pri čemer si je za vzornika izbral Vergila. Na osnovi pastirskih pesmi je najprej sestavil svojo Georgico, učbenik gospodinjstva in kmetijstva, ki je bil napisan v obliki didaktičnih pesmi. Ko je delo leta 1660 pokazal svojim prijateljem, so bili ti mnenja, da bi ga bilo bolje napisati v prostem, nevezanem govoru in da je knjigi v verzih nujno dodati opombe v prozi. Hohnberg, ki se je zelo navezal na svojo pesnitev, je s tem dolgo odlašal, v tem času pa se je natančno seznanil s kmetijsko literaturo in opazoval prakso na posestvih svojih so- Foto: Boris Farič sedov. Končno je leta 1682 izdal veliko delo z naslovom Georgica curiosa na 1400 straneh. Le štiri leta kasneje je izšla nova izdaja, Georgica curiosa aucta, ki je bila razširjena na dodatnih 400 strani. Ce je bilo prvotno načrtovano, da bo svoji didaktični pesnitvi Georgici dodal opombe v prozi, se je na koncu zgodilo ravno obratno. Priročniku v prozi, ki je sestavljen iz dveh delov po šest knjig, je priključil latinske verze, v katerih je na kratko orisana vsebina posamezne knjige. Knjiga je bila med ljudmi dobro sprejeta in je izšla v ponovnih izdajah še v letih 1695, 1701 ter 1715. Hohnbergovo največje delo odlikujeta izjemno bogastvo vsebin ter vrsta čudovitih bakrorezov in lesorezov. Tema knjige je plemiška hiša, ki jo sestavljajo družina, služinčad in posestvo. Poglejmo si natančnejšo razdelitev po poglavjih. 1. del: Hiša in vrt Knjiga 1: Splošna vprašanja, obrt, deželoznanstvo Knjiga 2: Hišni gospodar Knjiga 3: Hišna gospodinja Knjiga 4: Vinogradništvo in sadjarstvo Knjiga 5: Kuhinjski in zdravilni vrt Knjiga 6: Cvetlični vrt 2. del: Polje, živina, gozd in lov Knjiga 7: Poljedelstvo Knjiga 8: Konjereja Knjiga 9: Pristava Knjiga 10: O čebelah in svilo-prejkah Knjiga 11: Ribolov, lov na vodne ptice Knjiga 12: Lesarstvo in pašništvo Že sam pogled na naslove posameznih poglavij nakazuje raznolikost obravnavanih tem, zato je lahko knjiga vir za marsikatero moderno študijo. Ob listanju posameznih poglavij se nam odpira tudi izvrsten vpogled v mentali- teto 17. stoletja. Ta se odraža že takoj na začetku v avtorjevem mnenju, da je osnovna predpostavka vsakega dobrega gospodarjenja »božji blagoslov, brez katerega ni moč narediti ničesar dobrega ali koristnega«. Samo za občutek pokukajmo še med platnice in poglejmo v drugo knjigo, kjer avtor opisuje odnos hišnega gospodarja do boga, do sebe, do svoje žene, otrok in služinčadi. O tem, kako naj se gospodar obnaša do žene, zapiše: »»Zakonska žena je dragocen biser, ki pa ga je moč hitro uničiti. Zato naj se gospodar trudi biti do nje bolj blag kot strog, bolj resen kot tiranski in bolj dobronameren kot strah vzbujajoč.« Na patriarhalno miselnost tistega časa se opira tudi avtorjeva izjava, da je »»oblast moškega nad žensko odsev oblasti boga nad človekom«. Ostrina, s katero opisuje prevlado moškega nad žensko, pa se omili v poglavju, kjer navaja naloge hišne gospodinje in pravi, da je »... gospodinjstvo brez ženske kot dan brez sonca, vrt brez rož in voda brez rib, saj brez njene pomoči nikoli ne more biti tako dobro urejeno in vodeno«. Vinska klet s prešo (Georgica Curiosa aucta, poglavje o vinogradništvu). Hrani KIP 22 POTOVANJA 29. JANUAR/PROSINEC 2007 Božič, kot ga v Evropi ne pomnimo več Ptujčana Roberta Križaniča, ki ga poznamo predvsem po organizaciji festivala Ptuj - odprto mesto, je decembra pot popeljala v Izrael in Palestino, natančneje v Betle-hem, rojstni kraj Jezusa Kristusa. Obiskal je tudi Jeruzalem, Tel Aviv, Ramalo in mesto Jericho, ki bi naj bilo po nekaterih podatkih najstarejše mesto na svetu! Staša Cafuta Foto: Zasebni arhiv Roberta Križaniča Robertu se zasebno in poslovno življenje zelo prepletata. Tudi ta pot je bila kombinacija iskanja novega. Navezovanje in utrjevanje stikov na delovnem področju in seveda obisk prijateljev, ki jih je v vseh teh letih spoznal. Pot je trajala teden dni. »Še posebej zanimivo mi je bilo oditi na to pot ravno v tem času, ker sem lahko obiskal Betlehem prav na božični dan«. Z leve: Župan mesta Jericho Hassan Saleh, Robert Križanič in pomočnik župana V Izrael je odpotoval v lastni režiji. Že tretjič zapored. Ko je bil nazadnje v Jerichu in Ramali, je navezal nekaj stikov, dodatno pa mu je pomagal vzpostaviti stike na palestinski strani prijatelj Hisham Hamad, Palestinec, ki živi v Sloveniji. Z gledališči in kulturnimi menedžerji v Izraelu je imel veliko kontaktov že prej, nove pa so mu ob zadnjem obisku omogočili tudi na izraelski ambasadi na Dunaju. Slovenci vize za Izrael ali Palestino ne potrebujemo. Tudi gibanje skozi kontrolne točke med Izraelom in ozemlji pod palestinsko oblastjo je s slovenskim potnim listom povsem enostavno. Kot vsi vemo, je Betlehem rojstni kraj Jezusa Kristusa. Ker je krščanstvo najbolj razširjena religija na svetu, čaščenje Kristusovega rojstva ob božiču pa največji praznik kristjanov, bi človek pričakoval, da se bodo na sveti kraj v božičnem času zgrinjale množice. Pa ni tako. Betle- hem v hebrejščini pomeni mesto kruha (bet = hiša, lehem =kruh). Mesto s približno sto tisoč prebivalci je danes pod palestinsko oblastjo. »Oblast in domačini bi si še kako želeli večjega obiska, saj bi tako nekaj zaslužili in se promovirali. Vendar pa predsodki in strah, ki jih spodbujajo poročila iz Gaze, močno vplivajo na morebitno odločitev za odhod tja,« ugotavlja R. Križanič. Po njegovem mnenju je področje Zahodnega brega, kjer je tudi Betle-hem, za vse tujce povsem varno in gostoljubno, od Gaze pa ga ločuje tudi izraelsko ozemlje. Večina obiskovalcev je tujcev ali kristjanov, ki živijo ali delajo v Izraelu. »»Med drugimi pa so prevladovali Španci in Italijani.« In kako je potekal predbožični večer? Lahko rečem, da smo vsi turisti doživeli božič, kot ga v Evropi že dolgo ne pomnimo. V popoldanskih urah se začenjajo ljudje zbirati v centru mesta na glavnem trgu v neposredni bližini Cerkve Kristusovega rojstva. V glavnem se družijo, pijejo kavo ali čaj, ki ju kar iz termovk prodajajo za drobiž na ulici. Občutek božiča je zelo pristen, čeprav so sami kristjani pravzaprav v manjšini med množico. Podobice in ikone Božička so zelo redke in le tu in tam je v kakšni trgovini ali hotelu okrašena smrečica. Tudi božična dekoracija v mestu in na stavbah daleč ne dosega razsežnosti, kot smo je vajeni pri nas. Prostor nadzirajo policisti in vojaki, ki pa jih je skupaj manj kot varnostnikov pri nas na množičnih prireditvah. Veliko je mladih. Vsi seveda zelo dobro vedo, kaj pomeni božič in zakaj ga obeležujejo. Ob osmih zvečer se je začel koncert na velikem odru na trgu. Igral je godalni komorni orkester iz Španije. Polnočnicam v cerkvi, kot pravi R. Križanič, prisostvuje več kot tisoč ljudi, v živo pa jih prenašajo tudi na trgu. Polnočne maše se je udeležil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas. To so vsi, tudi Muslimani, sprejeli zelo spoštljivo in pozitivno. V celem večeru ni počila niti ena sama petarda. Med ljudmi ni bilo niti enega izgreda. Po mnenju R. Križaniča so Betlehem in njegovi prebivalci danes kot da bi bili pozabljeni, pa čeprav se je tu začelo življenje božjega sina in preroka največje religije na svetu. Upam, da bo betlehemska luč miru kmalu našla pot tudi nazaj. Kako je s spominki oz. turističnimi proizvodi v Betlehemu? Kako je s promocijo tega 'pomembnega' dne? Glede trženja tega dne v Be-tlehemu so še največ pridobili prodajalci falaflov in shoarme - arabske hitre hrane. Na obrobju glavnega trga je le skupina mladeničev prodajala pisane papirnate kape. Trgovine s spominki, ki so na obrobju centra, prodajajo v glavnem le lesene kipce, podobice Kristusa, Marije ali jaslic. Pred časom sem zasledil objavljeno anketo na internetu, po kateri kar polovica vprašanih mladih Američanov ni vedela, zakaj se božič praznuje. Ob vse večji komercializaciji in razprodaji tega praznika, ki preusmerja pozornost na povsem druge stvari, bi tudi pri nas v Sloveniji oz. Evropi morda ankete pokazale podobno, je še komentiral. Izrael in vse, kar je v povezavi z njim, ima v očeh Evropejcev negativno konotacijo. Kako si doživljal njihova mesta, ljudi, Mesto Kristusovega rojstva, nad katero stoji Cerkev Kristusovega rojstva v Betlehemu Jude, kristjane in muslimane. Ali si začutil versko in narodno nestrpnost? Situacija je precej zapletena, čeprav na prvi pogled ni občutiti kaj posebnega. Potem pa vidiš oborožene varnostnike pred vsako večjo trgovino. Najbolj neprijetni občutki so me prevevali, ko sem videl visoko steno vzdolž meje med izraelskimi in palestinskimi ozemlji. Jeruzalem in Tel Aviv na primer sta zelo različni mesti. Jeruzalem je staro mesto, manjše in starejše. Tel Aviv pa je prava milijonska metropola svetovnega formata, kjer najdeš vse. Tel Aviv živi 24 ur na dan, prav tako v njem živi veliko mladih. Meni je še posebej všeč njihov odnos do kulture in umetnosti. V Tel Avi-vu je veliko gledališč. Obiskal si tudi najstarejše mesto na svetu. Na območju, kjer danes stoji mesto Jericho, bi naj bile naselbine že pred skoraj deset tisoč leti. Hkrati pa je tudi najnižje ležeče mesto, saj leži 250 metrov pod morsko gladino. Ima približno petindvajset tisoč prebivalcev. Čeprav je zgodovinska in aktualna politična realnost Ptuja in Jericha izredno različna, se zdi povezava med mesti na simbolični ravni zelo močna. Konkretne stike in ideje za sodelovanje sem napeljal že ob prejšnjem obisku lansko pomlad, tokrat pa sem se srečal tudi z županom. Najprej želimo razviti sodelovanje med civilno sfero in kulturnimi projekti. 23 29. JANUAR/PROSINEC 2007 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZRS Bistra Ptuj zaključila projekt Računalniško opismenjevanje brezposelnih oseb V decembru smo v ZRS Bistra Ptuj zaključili z enoletnim projektom Phare 2003 Donacijske sheme 'Izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih'. Skupaj s partnerji Regijskim višje- in visokošolskim središčem Revivis Ptuj, Šolskim centrom Ptuj, Ljudsko univerzo Ptuj ter s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje Območna služba Ptuj smo več kot 460 brezposelnim osebam nudili tečaj računalništva in na koncu možnost opravljanja izpitov za pridobitev certifikata ECDL. Danilo Čeh Namen projekta je bil pospeševanje in spodbujanje računalniške pismenosti med brezposelnimi osebami. Usmeritev v informacijsko družbo nastopa kot odraz obdobja povečane uporabe in odvisnosti od informatizacije, vedno večjega pomena informacij skih in komunikacij skih tehnologij (IKT) ter izkoriščanja možnosti in zmogljivosti teh tehnologij na vseh področjih sodobnega življenja. V tem smislu je bilo treba izrabiti možnosti, ki jih nudijo IKT na področjih spodbujanja aktivnega iskanja zaposlitve, preprečevanje socialne izključenosti in izobraževanja ter usposabljanja. Tako je tudi glavni namen tega projekta povečati stopnjo računalniškega znanja in s tem stopnjo zaposlenosti. Spričevalo ECDL pomeni mednarodni kriterij za vrednotenje znanja in uporabe računalniških programskih orodij v neračunalniških poklicih in potrjuje, da zna njegov imetnik uporabljati osebni računalnik in splošne računalniške programe. V okviru projekta smo brezposelnim osebam nudili 70-urni tečaj iz poznavanja informacijske tehnologije, uporabo računalnika, upravljanje datotek v Windows okolju, urejevalnika besedil Word, interneta in elektronske pošte. Udeleženci tečaja so v sklopu tega projekta dobili tudi učno gradivo in možnost učenja preko spleta (vzpostavili smo osnovo za e-učenje). Po končanem tečaju so opravljali izpite za pridobitev ECDL spričevala. Večina vključenih si je tako pridobila najmanj osnovne spretnosti za uporabo informacijske tehnologije in spričevalo računalniške pismenosti. Tridesetim brezposelnim osebam smo omogočili tudi tečaj iz Excela in PowerPointa ter možnost opravljanja tudi teh dveh izpitov. Konec januarja bo podelitev zadnjih pridobljenih certifikatov ECDL udeležencem tega projekta. Opravljeno ECDL spričevalo bo prejelo skupaj več kot 300 brezposelnih oseb iz Sp. Po-dravja. Partnerstvo med izobraževalnimi institucijami, ki so sodelovale na projektu, bomo še naprej razvijali pri podobnih projektih. Za uspešno izvedbo projekta se moramo zahvaliti prav vsem, ki so sodelovali v projektu. Tako zahteven projekt je za ZRS Bistro Ptuj predstavljal velik strokovni izziv, rezultati pa potrjujejo, da smo sposobni izpeljati tudi najzahtevnejše projekte. Eko ustvarjalna delavnica Oddelek podaljšanega bivanja v OŠ Ljudski vrt, na podružnici Grajena, že vsa leta odlično sodeluje s starši. Vsako leto se vsaj enkrat srečamo otroci, učiteljica in starši na ustvarjalnih delavnicah. Tudi v letošnjem letu nadaljujemo s temi aktivnostmi, saj se zavedamo, da le dobro medsebojno sodelovanje šole in staršev vodi do zadovoljstva obeh. Starši na ta način gradijo in krepijo zaupanje do učiteljice in šole nasploh, učiteljica pa spoznava otroke v nekoliko drugačnem delovnem vzdušju. Tako smo letošnjo prvo ustvarjalno delavnico izvedli tik pred novoletnimi počitnicami. Učilnica se je po neobetavnem začetku kmalu napolnila, saj so se delavnice udeležile tudi babice, sestre, sestrice in cele družine. Strah, da se zaradi prednovoletne mrzlice delavnice ne bo udeležilo mnogo staršev, se je na srečo pokazal kot neutemeljen. V uvodu v delavnico sem pojas- Domov smo nesli polne roke izdelkov. Vsi smo tako zavzeto delali nila, kaj vse bomo delali in podala začetna navodila za izdelavo novoletnih namiznih okraskov (aranžmajev s podstavkom), novoletne smrečice in veselega škrata iz borovih storžev. Ker podružnica Grajena že več let deluje v projektu Ekošole, smo pri delu uporabljali samo naravne materiale, ki smo jih prej nabrali v naravi: lubje, vejice cipres, storže ... Dodali smo še nekaj kupljenih stvari (svečke, pentlje, vato, razne spreje, jušne zlate kroglice ...) in z njimi okrasili svoje izdelke. Izdelane novoletne okraske so udeleženci delavnic lahko odnesli domov in si z njimi okrasili in popestrili svoje domove. Na delavnici je bilo veselo, a hkrati delovno in prijetno vzdušje, zato se že veselimo naslednje, spomladanske delavnice. Nada Sevšek Fotoarhiv OŠ Ljudski vrt 24 •fffrff/t VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ^^M 29. JANUAR/PROSINEC 2007 Lastniki - koliko jim zaupati? Vsak odrasel človek je verjetno že bil v situaciji, ko je moral odgovarjati lastniku. Če ne drugače, pa v študentskih letih, ko je bil prisiljen v najem stanovanja, da bi imel streho nad glavo. S sklenitvijo pogodbe se je vsak moral zavezati nekaj zahtevam in podrediti nekaterim idejam lastnika, ki včasih niso najbolj razumljive, a če je bilo stanovanje količkaj kvalitetno in udobno, je bil pač pripravljen požreti nekaj bizarnosti in se na koncu vseliti. A zgleda, kot bi si nekateri lastniki krvavo prizadevali uničiti metuljčke vzhičenja, ki se nam pojavijo v trebuhu, ko prvič vstopimo v novo domovanje za prihodnje leto in vanj znosimo stvari, tako da označimo 'svoj teritorij'. Nisem čisto prepričana, ali niso s srcem pri stvari, ko oddajajo željnim podnajemnikom svoje imetje, ali želijo imeti kontrolo nad vsem, kar podnajemniki počnejo, ali pa so preprosto objestni in uživajo ob stresanju svojih travm na najemojemalce tako, da se potrudijo narediti življenje le-teh neznosno, ali da bi si zagotovili vsaj nekoga, ki bi imel slabše življenje od njih. Govorim iz lastnih izkušenj, saj to leto bivam pri človeku, ki je obseden s čistočo in varčevanjem električne energije, vode in še česa, ob tem, da nas kontrolira vsak dan, da nam vsak teden navede nov 'problem', ki ga muči, ker ni vse tako, kot bi si želel. Vse popuščanje in pripravljenost na kompromise izgublja svojo veljavo, ker nam začenja očitati že vklapljanje bojlerja pred deseto uro zvečer in pranje umazanega perila podnevi (oz. ko imamo slučajno čas oprati umazane obleke). Da o 'neposesanih kamenčkih v predsobi' sploh ne govorim, da ga moti puščen lonček za kavo in džezva v umivalniku, ker nimamo časa potem, ko kavo spijemo, pomiti posode, ker moramo s peto brzino na faks, pa sploh ni vredno zgubljati besed. Temu se po novem sme praviti demokracija? Kaj pa naše pravice? Mislim, da s plačilom določene vsote lastniku, ki stanovanja sploh nima prijavljenega za oddajo, dobimo lasten prostor, kamor nima vstopa nihče, razen cimer ali oseba s privoljenjem plačnika. Da nam lastnik najprej razdeli ključe sobe, da si lahko stvari zaradi varnosti zaklenemo, potem pa hodi preverjat z dvojniki ključev, kakšno je stanje v naših sobah, se mi pa enostavno ne zdi pravično. Podnajemniki plačamo, da lahko živimo v stanovanju, ki ga lastnik oddaja, se prilagodimo njegovim zahtevam. Če je prijazen in pripravljen na kompromise, pa smo z njim celo v dobrih odnosih. A če začne skrivoma vrtati po mojih osebnih stvareh, mi očitati, če za pol dneva, ko ga tako ali tako ne bi smelo biti doma, pustim lonček v pomivalnem koritu, ali se stuširam sredi dneva, ker imam opoldne rekreacijo ali pa preprosto pridejo tisti dnevi v mesecu, ki so za punce zelo zoprni, potem verjetno imam pravico, da postavim nekaj svojih zahtev in omejitev. Saj plačujem za to, da živim tam, stroški pa niso tako veliki, da bi moral pobirati mesečno zajeten kupček denarja in igrati stiskača! Veliko je nezaupanje ljudi, ki jih vodi zgolj želja po Cankarjih in Kobilcah (op. ur.: mišljeni so zdaj že bivši tolarski bankovci), tako da si s tem lahko nakoplje-mo precejšnje težave. Sedaj pa bi se rada vprašala, ali imajo takšni ljudje sploh pravico oddajati stanovanja? Saj ne gre vsega pripisati zgolj zahtevam in idejam lastnikov, gre tudi za odnos, ki ga imajo do študentov, kakšna 'stanovanja' oz. bolje rečeno kamre, so pripravljeni oddati. Mislim, da se nekateri sploh ne zavedajo, da s tem ko k sebi vzamejo človeško bitje, pride cela vrsta odgovornosti in novih obveznosti. Ne samo to, spremeni se način življenja! Lastnik ne more pričakovati, da bo lahko poslušal glasbo pozno v noč, če bi želel podnajemnik, utrujen od napornega dneva in z velikanskim glavobolom, ker je življenje zadnje čase zelo stresno, spati. Vsi poudarjajo, da morajo podnajemniki sprejeti takšna in takšna pravila in omejitve, se prilagajati lastnikovim zahtevam in verjamem, da jih večina to tudi upošteva. Nihče pa se ne vpraša, ali lahko lastniki tako nehumano ravnajo in se vedejo po tem, ko so postavili kopico zahtev in omejitev podnajemnikom. Zame je to popolnoma nesprejemljivo. Zloraba človekovih pravic je skrb vzbujajoča. A večinoma delamo napako, ko jo vidimo le tam, kjer je najbolj opazna, kjer je najbolj problematična, pa jo zlahka spregledamo, ker okoli nje ni veliko pompa in dviganja prahu. Kdaj se bodo vodilni začeli spraševati, kaj lahko naredijo v zvezi z zlorabo pravic v najemniških prostorih? Kdaj bodo začeli na problem gledati skozi druge oči in ne zgolj s stališča tistih, ki imajo v dani situaciji močnejši položaj? Upam lahko, da se bodo razmere nekoliko spremenile, da bodo oddajo stanovanj in prostorov ostreje zamejili in tako olajšali bivanje in življenje najemojemalcem. Maruška Samobor Gerl, študentka Novinarska delavnica Cid H LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Študijski programi EKONOMSKE FAKULTETE i i LiuWjane; VISOKA POSLOVNA SOLA dodi pl t m ski študij ekonomije; po bolonjstefn sistemu 3+2 iMioKuiTKu o»iv» t™-* ' ml Ull^l KM? !>] ["(K. H' I- . nfc-rta in »u M" J»l i—t BORZA ZNANJAr Zatladnica iiwnífi In mora mani ifc 'Uit ipreUinll Irt znanji p tvj K4TXU mnj d . IJ S Se idit» ruuilli l«Hh J«1kfl~i meii SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE brezplačno inrTermlíaííJt m svetrein]« Odrasli m ppoSti: ZA ZNANJE BREZ MEJA! Muatiik lry 2, PluJ 02 74Ü 2 1 íi U www.iu-ptinj I