Štev. 274.
F LWMlam v sonol0, flnc 29. naremBrs ish.
Posamezna Številka slane 2 Din. LBlO LD.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... ,120
za celo leto .... »240
za inozemstvo: tnesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
f Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60
Cene Inseratom:
Enoatolpna petllna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, *eč|l oglasi nad 43 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 3 — In 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlnins plačana v oolovlnL
Uredništvo Je v Kopitarjevi nllcl 6/III. Rokopis! se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telelon 50, upravništva 328.
Političen Ust za slovenski naro
Uprava Jo v Kooltarjevi ulici 6. Čekovni rafun: Ljubljana 10.650 ln 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln DunnJ 24,797.
J
Glasilo g. Prepeluha je napisalo v svoji 48. številki cel pamflet na dr. Korošca, kakor bi ga bil sicer zmožen samo šo »Slovenski narode. Zelo značilno je, da se list, ki trdi, da se bori za samostojno Slovenijo, s tako silovitostjo zaganja v načelnika SLS, ki vodi glavno borbo za osvoboditev Slovenije od jarma velesrbskega režima. Tako Prepeluhov organ nikdar ni napadal ne Pašiča ne Žerjava! Vodja »slovenskih republikancev« pridno pomaga centralistom, kakor da je najet, da oslabi šestletni boj slovenskega ljudstva za svojo samovlado pod zastavo SLS, kajti tega tudi g. Prepeluh ne bo utajil, da SLS reprezen-tira slovenski narod v borbi zoper belgraj-eki centralizem, ki jo je podpiral tudi g. Prepeluh, dokler se ni podal pod hrvatska krila g. Radiča.
Za način kampanje, ki jo vodi zdaj g. Prepeluh istočasno z najstrupenejšimi nasprotniki slovenstva zoper SLS v najodlo-čilnejšem momentu borbe za svobodo in samostojnost Slovenije, je značilno predvsem to, da nam očita naše navdušenje za Jugo- j slavijo leta 1917 in 1918! Naj g. Prepeluh pove, kateri Slovenec in katera slovenska stranka ni bila navdušena za Jugoslovan- 1 stvo? Ali ni bil tudi g. Prepeluh Jugoslo- i van »dušom i tijelom«? In ali tisto jugo-slovanstvo ni bilo pravo? G. Prepeluh dobro ve, da smo si vsi predstavljali jugo-slovanstvo čisto drugače kakor so ga izma-ličili centralisti: kot državno edinstvo sorodnih jugoslovanskih narodov v medse-t bojnem sporazuma, brez vsake hegemonije ali kuratorstva, kakor si ga predstavljamo j tudi Se danes. Od takrat do danes se je Bpremenilo saino to, cla so prečanski liberalci, ki so se izpočetka bili zatajili, jugo-slovanstvo potvorili v idejo centralistične hegemonije velesrbstva, zoper katero se je SLS začela takoj z vso odločnostjo boriti. 'Ali more to utajiti g. Prepeluh, ki se je v nekdanjem »Avtonoinistu« baš zaradi tega pridružil borbi SLS in jo sam označil za edino reprezentanco slovenskega naroda v boju za njegove pravice, medtem ko jo danes na komando iz Zagreba kleveče?!
Zgodovina ob zedinjenju in po njem 3o današnjega dne pobija te zlobne klevete. Tisti dr. Korošec, ki po trditvi g. Prepeluha »ni imel uvidevnosti, da bi se bil s Srbi še pred ujedinjenjem vsaj nekoliko dogovoril, kakšne pravice bodo imeli Slovenci v novi državi«, je v ženevskem paktu izgovoril Slovencem in Hrvatom popolno politično narodno enakopravnost s Srbi z jamstvo, da se ne bo dala državi ustava, 8 katero bi Slovenci in Hrvati kot narod ne bili sporazumni. Da je to za pošteno ljudi bilo dovolj in da več takrat sploh ni bilo mogočo, to v? tudi g. Prepeluh, ki danes kljub temu Nje v oči resnici. In če bi g. Prepeluh bil resnicoljuben in odkritosrčen, bi moral povedati, da bi se bil ženevski palet kljub temu, da je Pašič potem svojo besedo prelomil, lahko izvršil v ustavotvorni skupščini, in da bi bila že takrat SLS izvojevala po svojem ustavnem načrtu samostojno Slovenijo, če bi bili dr. Korošca podpirali demokrati, kmetijci in socialisti, kateri stranki je g. Prepeluh pripadal, in pa Radičevci, h katerim se je sedaj zatekel!
Mi nočemo preiskovati, kakšno stališče je takrat g. Prepeluh sam zastopal. Toliko je gotovo, da ni zastopal drugačnega! Pač je predstavnik stranke, kateri je Prepeluh takrat pripadal, g. Anton Kristan, s katerim goji g. Prepeluh še danes najintimnejše zveze, v parlamentu dosledno podpiral direktno ali indirektno centraliste. Borbi SLS za avtonomijo se je pridružil g. Prepeluh šele veliko pozneje, ko je namreč zapustil socialno demokratsko stranko in se izjavil za »simpatizerja« SLS, Zdaj vprašamo, kje je doslednost, ali na strani dr. Aniona Korošca, ali na strani g. Pre-peluha?
G. Prepeluh se zaganja zdaj tudi že v slovensko avtonomijo, za katero je bil v svojem »Avtonomistu« lomil kopje. Pri tem so poslužuje ncresnice, češ, tista zakonodajna avtonomija, ki jo je zahtevala SLS ( in ki sem jo jaz sam zagovarjal« — je pozabil zapisati) je bila taka, »kakor so jo imele nekdaj cesarske dežele.« G. Prepeluh pa dobro pozna avtonomistični načrt
SLS, kot ga je zagovarjala v ustvavotvorni skupščini, in ve, da SLS zahteva popolno in neokrnjeno samovlado slovenskega ljudstva, ne pa kakšno avtonomijo »pod kontrolo centralne vlade!« To so tudi stvari, ki se dajo dokazati črno na belom, toda g. Prepeluh je to danes »pozabil«, zato da more obsovraženi SLS naprtili samoupravni načrt — centralistov, oziroma tozadevni zakon, zoper katerega se je SLS s tako odločnostjo in doslednostjo borila! G. Prepeluh — tak način borbe ne dela časti možu! Najmanj pa še v volivni dobi, ko .se bije odločilni boj proti centralizmu!
G. Prepeluh se zdaj ponaša s svojim republikanstvom, češ «mi smo edini dosledni republikanci«, dočim očita SLS. kolebanje med monarh izmom in republikanstvom. Le poglejmo, kakšen dosleden republikanec je g. Radie, ki je patron gospoda Prepeluha in ki ga ta tako v nebesa povzdiguje! Ta mož, ki sicer vse kralje sveta odstavlja, je oktobra meseca kakor kak srednjeveški paladin branil kralja. 13. oktobra je na shodu v Vrpolju izjavil: «Ti spletkarji trdijo, da znači naše ropublikanstvo: doli z monarhijo!, toda to ni res. Naše republikanstvo pomeni: Živijo mir, doli z vojno, živel se-1 jaški narod! še manj pa znači republikanstvo: doli s Ivaradjordjeviei! Naša prva zahteva je, da mora priti do sporazuma!« Tako je Radie svoje brezpogojno republikanstvo gladko zatajil in označil za svojo poglavitno zahtevo sporazum ter suvereniteto seljaškega naroda, Ka-radjordjeviče pa nikakor ne želi odstaviti r trona ...
Dan preje, dne 12. oktobra, jo bil Radič to svoje stališče še natančneje pojasnil grofu Begouenn. Izjavil je, da mo-narhija ali republika ni glavno, glavno da je njemu «mednarocina neodvisnost na zunaj in dobrobit ljudstva, interes deželo na znotraj. So monarhije, ki odtehtajo republiko. Poglejte Anglijo, ki se more smatrati kot republika, dasi ima na čelu namesto predsednika krona-nega kralja. Kar je važno, je to, da bodi volja ljudstva najvišji zakon.« To stališče je SLS že lani v Celju jasno izpovedala. Glede svojega republikanstva, je dejal, da je le sredstvo, «da po vojni v duši hrvatskega naroda zatremo spomin na Habsburgovce.« Kar pa se tiče Iva-ragjorgjevičev, je «kralj Aleksander v Hrvatski spoštovan, v Srbiji ljubljen; mi hočemo, da bodi vedno spoštovan in ljubljen. ... Ako vstopijo naši narodni zastopniki danes ali jutri v ministrstvo, bodo položili prisego zvestobe kralju; to prisego bodo lojalno držali«... Kajti, monarhija ali republika, ta ali ona državna oblika, to ni glavno, je bil tenor nadaljnih Radicevih izvajanj, »temelj vsega vladanja je: ljudska volja, formulirana po ljudskih zastopnikih.« In končno se Radie ni samo zadovoljil s tem, da je zažgal kadilo in mirrho pred tronom Karagjorgjevičev, marveč je še zatajil idejo hrvatstva in slovenstva, rekoč: «Zaraditega hočemo neko avtonomijo, ki v ničemur ne bo škodovala našemu narodnemu edinstvu!« Tako je iz republikanskega leva postalo naenkrat monar-liistično jagnje. («Journal des Debats«, 17. oktobra 1924.)
Popolnoma isto je izjavil g. Radič napram Nastasu Petroviču: da je imel z republikanstvom samo namen, da zatre med Hrvati habsburgovstvo in da para-lizira boljševizem, zdaj pa da je njegova naloga, da polagoma uvede Hrvate v mo-narhizem v novi državi, ki naj bo seveda po angleškem tipu ... Sploh jo Radie takrat zamenjal svoje človečansko federativno republikanstvo za angleški monarhizem, zraven pa še podcnunciral Slovence, za kar bi mu morda g. Prepeluh še roko poljubil!
Najbolj pa je pokazal Radič, kako malo načelen republikanec da je, ko je izdal komunike, podpisan od njega in tajnikov HRSS, v katerem je HRSS uradno in obvezno napram g. Davidovi-ču izjavila: 1. da HRSS priznava državno edinstvo; 2. da želi monarhi stično vladavino po angleškem načinu in 3. priznava, da smo etnično en narodi
Zdaj pa vprašamo g. Prepeluha: Kdaj je podala SLS ali dr. Korošec, ki ga on napada kot »načelnega monarhi-sta«, kakšno tako monarhistično izjavo,
kakor jih" je sipal g. Radič oktobra meseca kar iz rokava? Naj nam g. Prepe-I ih navede eno samo deklaracijo SLS v t.;m smislu! Pač pa bo g. Prepeluh našel v vseh izjavah SLS od prvega dne zedi-i jenja do danos kakor rdečo nit eno samo račelno misel — isto, ki jo je poudarjal Radič v omenjenih svojih enuncijacijah - - namreč: da bodi v državi najvišji zakon volja ljudstva! Kako se potem taka ( ržava imenuje, je čisto postransko; tisto vseeno je tudi, kako se hromijo v t iki državi njen najvišji reprezontant: [ lavno je, da je edini suveren ljudska volja, da se tej ljudski volji ne sme nihče i sta vi jati, in da ima najvišji predstavi-talj države le toliko pravic in tiste pra-■« ice, katere mu priznava in daje ljudstvo. r 'o je bilo na programu SLS že takrat, 3 o Radiča sploh še ni bilo na političnem torišču in ko se jo šele v Parizu učil politične abecede.
O «izdajstvu slovenstva« pa naj g. Prepeluh kar molči! SLS je vodila borbo za slovenstvo že takrat, ko je bil g. Prepeluh še internacionalen socialdemokrat. Rajši naj odgovori na to, kako se strinja z njegovim «sarnoslovenstvom« in z njegovim načelom «Slovenija Slovencem!«, da nastopa kot eksponent Radičeve hrvatske seljačke stranke in pusti, da bo
Radič razun v slovenskem Prekmnrjn kandidiral tudi v Sloveniji? Ali se to
pravi «Slovi-;nija Slovencem1?« Ali se ne pravi to: «Slovenija Hrvatom!?« Ali so
ne zatajuje s tem načelo, da imajo v Sloveniji biti gospodarji samo Slovenci? Kako se strinja s tem geslo o federativni republiki Slovencev, Hrvatov in Srbov, če Prepeluh Slovenijo prepušča Radiocvemu vsehrvatskeinu hegemoniz-mu! Če ni našel še niti besedice proti protenziji g. Radiča na slovensko Prek-murje, kjer misli IIRSS v obliki volitev izvršiti plebiscit pod prevaro «prekmur-ske republike«, da bi na podlagi voliv-noga rezultata, doseženega s sleparskim geslom, mogel prisvajati slovensko Prek-murje za Hrvatsko.
Centralisti si lahko veselo manejo roke. Dobili so človeka, ki mesto njih opravlja posel, da se zaganja v vrste slovenskega ljudstva, ki teži za svojo politično samostojnostjo, in jih skuša v boju zoper velesrbski centralizem oslabiti ter cepiti. G. Prepeluh lahko poda bratsko roko Ivanu šusteršiču. Toda slovensko ljudstvo bo tudi njemu pripravilo isto usodo kakor jo jc bivšemu glavarju dežele Kranjske. Slovensko ljudstvo ve, da njegova samostojnost in svoboda ; stoji in pade s SLS.
proti poslancem.
NAVODILO PRAVOSODNEGA MINISTRA DRŽAVNIM PRAVDNIKOM.
Belgrad, 28. nov. (Izv.) Brez zaupanja !n odobritve ljudstva so danes novoimeno-30mi ministri opoldne položili v roke kralja prisego. Nato se je vršila vladna seja. Navzočih je bilo vseh 26 članov komisari-jata in sicer po izrecni Pašičevi naredbi, da se vsaj enkrat sestanejo in da se spoznajo, da se na ta način ne bi dogajalo, da se kje srečajo v privatni družbi in bi se morali še predstavljati. Ob taki množici ministrov in državnih podtajnikov bi bilo namreč kaj takega prav mogoče.
Na tej seji se je nakratko povedalo novim ministrom, da ostaja vladna politika ista, kakor jo pozna javnost, in da se ne bo spremenila, razen da se bo začel program nasilja malo ostreje in v pospešenem tempu izvajati, ker je samo še dva meseca do volitev. Zato se je (lr. Lukiniču takoj naro-
čilo, da izda vsem državnim pravdništvo^ okrožnice, v katerih jih opozori, tla je imuniteta narodnih poslancev prenehala z dnem razpusta narodne skupšfiue iu da jih torej lahko po mili volji zapirajo in preganjajo. Ta nalog je bil takoj izvršen.
Dočim se je preprečilo, da bi korup-cionisti in znani tatovi ljudskega in državnega premoženja ne prišli pred sodišče, se bodo odslej preganjali predvsem opozicio-nalni poslanci radi svojih govorov proti korupciji in nasilju.
Vara pa se vlada, če misli, da bo s tem, da onemogoča stik pravih zastopnikov s svojimi volivci, kaj pridobila. Ljudstvo je danes že dovolj posvečeno v njeno škodljivo delo in bo njene emisarje v sodbi kot take spoznalo.
Davidovič žepe! v Belgradu.
V BOSNI, HERCEGOVINI IN ČRNIGORI JE RAZPOLOŽENJE LJUDSTVA ZA
DAVIDOVIČEVO VLADO IZBORNO.
Belgrad, 28. nov. (Izvir.) Davi se je vrnil iz Sarajeva Ljuba Davidovič iz svojega triumfalnega pohoda po Bosni, Hercegovini in Črni gori. Takoj nato se je vršila seja izvrševalnega odbora demokratske stranke, na kateri je Davidovič obširno poročal o uspehih svojega potovanja in o
razpoloženju prebivalstva v tamošnjih pokrajinah. Vsepovsod je prebivalstvo odločno protivno vladnim korupcionistcm in nasilnežem in so šanse korupcionistov skrajno slabe. Po njegovem govora je demokratski izvrševalni odbor določil kandidate za nekatera okrožja.
MINISTRSKE AGITACIJE.
Belgrad, 28. nov. (Izv). Ministra Trifu-novič in Grisogono sta se nocoj odpeljala v Dubrovnik in bosta prepotovala Dalmacijo in Črno goro. S seboj nosita seveda tudi polne košare obljub in precejšnjo vsoto denarja za agitatorje in plačevanje glasov.
SAMOSTOJEN NASTOP VOJVODINSKIH NEMCEV.
Belgrad, 28. nov. (Izv.) Danes se je vrnil iz Velikega Bečkereka dr. Kraft, ki je prisostvoval okrožnemu zborovanju svoje stranke. Nemci bodo nastopili v Vojvodini povsod samostojno.
SKLEPI
NEODVISNE DELAVSKE STRANKE.
Belgrad, 28. nov. (Izv.) Danes se je končalo zborovanje Neodvisne delavske stranke, ki je trajalo nekaj dni. Razpravljalo se je o sedanji politični situaciji. Prišlo je do precejšnjih nesoglasij med stališčem dr. Sime Markovičem, ki zastopa sindikalno stališče, in Trišo Kaclerovičem, ki zastopa boljševistično slališče in ki je znan agent in provokator radikalov. Sklenilo se je, da bo Neodvisna delavska stranka povsod, kjer ima nude na uspeli, nastopila
in sicer pod firmo »Blok delavcev in kmetov«. Izdali bodo poseben proglas, v katerem se bo naglasila potreba skupnega delovanja delavcev in kmetov v borbi proti buržuaziji in se bodo pozvali, da dajo svoj glas Triši Kacleroviču in drugim. Kongres je sklenil, da pošlje IIRSS pismen poziv za skupen nastop. Ta pismen poziv je bil danes poslan in se v njem HRSS poziva, naj gre skupno v borbo za pravico delavcev in kmetov.
OBNOVLJENA BENEŠKA POGAJANJA.
Belgrad, 28. nov. (Izv.) Danes se jo odpeljal v Benetke pomočnik železniškega ministra Avrainovič z novimi navodili za naše delegate, nakar se bodo nadaljeval pogajanja.
SEJA SVETA DRUŠTVA NARODOV V RIMU.
Belgrad, 28. nov. (Izv.) Tukajšnji češkoslovaški poslanik Šeba je danes obiskal zunanjega ministra dr. Ninciča in se z njim posvetoval o bližnjih sejah Sveta Društva narodov, ki prične s sejo 8. decembra v Rimu. Na teh sejah so bo razpravljalo o važnih vprašanjih, ki sc tičejo držav-članic male antante, zato je potrebno, da sliši glede teh vprašanj mnenje naše vlade. Kakor znano, je dr. Beneš član Sveta Društva na-
rodov. Ninčič je Šebi odgovoril, da se bo ob istem Času nahajal v Rimu, kjer se bo sestal z Mus&olinijem in da bo z Benešem osebno razpravljal o vseh vprašanjih.
Resen položaj v Egiptu.
Kairo, 28. novembra. (Izv.) Dva voda (11. sudanskega bataljona v Charttunu sta se uprla. Vojaki so vdrli v bolnišnico in ubili dva angleška zdravnika. Angleški vojaki so na upornike streljali in tako upor udušili.
London, 28. novembra. (Izv.) *Daily Chronicle« poroča, da je Zaglulpaša zaprosil za potno dovoljenje v Evropo. — »Times« poročajo, da so včeraj prijeti nacionalisti obdolženi udeležbe na zaroti, ki so jo pripravljali proti visokim uradrukom v Egiptu.
London, 28. novembra. (Izv.) Iz Egipta poročajo, da so prišli na sled veliki zaroti, ki je bila naperjena zoper najvišje uradnike v Egiptu. Napad na generala Stocka je bil samo prvi čin zarotnikov, drugi napadi bi bili sledili. Zato je morala vlada ukreniti vse potrebno, da se novi zločini preprečijo.
London, 28. novembra. (Izv.) Danes 80 zaprli nekega dijaka, ki je osumljen, da je načelnik neke tajne organizacije, ki si je stavila nalogo, da umori lorda Allem-byja.
London, 28. novembra. (Izv.) List »E1 oran« poroča, da bo Perzija posredovala v interesu egiptovske vlade pri Društvu narodov, da se predloži angleško-egiptovski spor Društvu narodov v presojo.
Ženeva, 28. novembra. (Izv.) Veliko senzacijo je vzbudilo v tukajšnjih krogih dejstvo, da je prišla brzojavka egiptovske vlade na Društvo narodov v Ženevo pomanjkljiva. Manjka namreč najvažnejši odstavek, ki govori o tem, da hoče predložiti egiptovska vlada celo zadevo Društvu narodov. Sprva se je mislilo, da je brzojavko cenzurirala angleška cenzura v Aleksandriji, poznejša preiskava pa je dokazala, da se je brzojavka pokvarila na potu iz Marsei!!e-a v Ženevo. Tajnik Društva narodov Drumond je brzojavko odposlal predsedniku Društva narodov Hy-mansu in ga na to okolnost opozoril.
MAC DONALD ZA NEODVISNOST EGIPTA.
London, 23. novembra. (Tzv.) Delavska stranka je izdala manifest, v katerem obžaluje nastop sedanje angleške vlade proti Egiptu in ostro obsoja njeno politiko zatiranja in nasilja. Vlada Velike Britanije se rnoti, če misli, da je moralno upravičena za tak nastop še danes, potem ko je že 1. 1922. priznala Egiptu neodvisnost. Zasedba Egipta je ravno tako malo opravičena kakor zasedba Belgije od strani Nemčije iz strategičnih ozirov. Egipčani imajo isto pravico da samovlade kakor drugi narodi. Kar počenja sedanja vlada, je političen umor. Delavska stranka zahteva sklicanje posebne angleško-egiptovske konference, ki naj reši vsa sporna vprašanja.
za vsakogar neobhodno potreben!
Italija.
DEMISIJA M TIPIČNEGA POVELJNIKA GENERALA BALBA.
Rim, 28. nov. (Izv.) Vrhovni poveljnik milice general Italo Balbo je pod vtisom odkritij v njegovem procesu proti «Voce republicana« včeraj podal svojo ostavko. V pismu na Mussolinija izjavlja Balbo: «Ce sem grešil, moram plačati kakor vsak poštenjak. Zato podajani svojo demisijo kot poveljujoči general milice.« Mussolini je demisijo takoj sprejel, obenem pa izrazil Balbu neomejeno priznanje za njegove velike zasluge za fašizem in ga pozval, naj ostane na političnem polju še dalje duša emilijanske-ga fašizma. Balbo ohrani svoj čin. Za njegovega naslednika bo bržčas imenovan general Fara.
OPOZICIJA O BALBOVT DEMISIJI.
Rim, 28. nov. (Izv.) Opozicionalni listi ostro kritikujejo Mussolinijevo pismo generalu Balbu povodom njegove de-misije. «Mondo« piše, da kaže Mussolini v svojem pismu popolno brezčutnost nasproti sramotni episodi, ki se neposredno tiče tudi njega samega. Vprašanje notranje politike je kljub sobotnemu glasovanju bolj nego kdaj prej na dnevnem redu. — »Giornnle d'Italia« piše: «Kar nam odkriva Balbov proces, obte-žuje neposredno vlado samo. Tu je vsak beg izključen in nagla demisija generala Balba politične odgovornosti vlade ne odpravlja.« — «Popo!o« naglaša: «Ne gre za osebo, ampak za sistem, za prakso vlade zadnjih dveh let. Posl. Balbo je le eden izmed mnogih odgovornih oseb; glavno odgovornost nosi Mussolini.«
MILANSKI PODJETNIKI PROTI DELAVSTVU.
Milan, 28. nov. (Izv.) Lastniki me-talurgičnih podjetij v Milanu in provinci so sklenili, da se zapro vsi obrati, v katerih se je udeležilo zadnjega protestnega štrajka nad 50 odstotkov delavstva. Sklep so takoj izvršili ter je ustavilo obrat 45 tvrdk. Nemirov doslej ni bilo nikjer.
Veitaski kravali v mažarski zliornicl.
Budimpešta, 28. nov. (Izv.) V današnji seji narodne skupščine so nastali silni kravali, ki ob 8. uri zvečer še trajajo. Poslanec Friedrich je časnikarjem sporočil, da mu je poslanec Jakany pred svojim odhodom v Ameriko dal na razpolago pismo grofa Bethlena pokojnemu poljedelskemu ministru Szabu. Ko je ministrski predsednik grof Bethlen o tem slišal, se je takoj podal v sejno dvorano in predlagal tajno sejo. Vsled tega je nastal pri socialnih demokratih silen hrup. Slišali so se klici: »Če se javno panamizirate, tudi javno priznajte!« Vihar se je nadaljeval. Tajna seja je trajala do štirih, nakar je bila zopet otvorje-na javna seja. Predsednik je predlagal od-goditev seje do pondeljka. K besedi se je oglasil poslanec Gyorkyi (soc.), ki je izjavil, da dogodki tajne seje interesirajo tudi javnost. Grof Bethlen je pred sodnijo krivo pričal.
Vsled te izjave je nastal na desnici silen vihar. Predsednik je posl. Gyorkyi-u odvzel besedo. — Soc. demokratje so za-
čeli razbijati po pultih in klopeh. Besedo jo dobil poslanec Urbanisz. Obenem je pa nadaljeval svoj govor tudi Gyorkyi. Predsednik je prekinil sejo. Vihar je trajal dalje. Ko je bila seja zopet otvorjena, je Ur-banicz nadaljeval svoj govor — enako tudi Gyorkyi. Vršila se je ponovna tajna seja. Predsednik je dal po parlamentarni straži odstraniti iz poslopja posl. Gy5rkyi-a. Nato je bila zopet otvorjena javna seja, ki jo je pa predsednik vsled strašnega ropota moral vnovič prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje je dal predsednik po straži odstraniti nadaljnje štiri poslance in pozneje še pet Odstranjen je bil tudi časnikar Paly, ki se je vmešaval, ko je straža peljala poslance iz parlamenta. Vihar v sejni dvorani traja dalje.
ČEŠKI PRORAČUN SPREJET.
Praga, 28. novembra. (Izv.) Danes so končali proračunsko razpravo. Pri glasovanju so se odstranile vse opozicio-nalne stranke. Proračun so sprejeli nato v prvem in drugem čitanju.
RUSKI ODGOVOR ANGLEŠKI VLADI.
Moskva, 28. nov. (Izv.) Sovjetska vlada je danes odgovorila angleški vladi, da obžaluje sklep angleške vlade, da ne predloži rusko-angleškega dogovora parlamentu. Glede Zinovjevega pisma predlaga angleška vlada, naj razsodi pristnost pisma posebno razsodišče.
DELAVSKA STRANKA V LORDSKI ZBORNICI.
London, 28. nov. (Izv.) Vlada je sklenila, da prizna Delavsko stranko kot redno opozicijo tudi v lordski zbornici.
VIHARJI V ANGLIJI.
London, 28. novembra. (Izv.) Na Angleškem divjajo silni viharji. Mnogo ladij je potonilo.
Episkopat proti naredbam prosvetnega ministra.
Dne 27. novembra je zboroval v Mariboru izvršilni odbor katoliškega episko-pata in imel dve seji pod predsedanjem dr. Ant. Bauerja. zagrebškega nadškofa. Pričujoči so bili škofje Jeglič, Karlin, Akša-movič.
Glavni predmet posvetovanja so bile najnovejše naredbe ministra prosvete, s katerimi zapoveduje preganjanje katoliških društev, posebno Marijinih kongregacij. Ker se s temi naredbami brezobzirno za-dira v temeljne pravice katoliške Cerkve in posega v čisto duhovno področje cerkvenega pastirovanja, za katero so izključno škofje odgovorni, je izvršilni odbor na ministrski svet po?lal brzojavko sledeče vsebine :
»Izvršilni odbor katoliškega episko-pata protestira iz svoje seje, držane v Mariboru, zoper naredbe ministra prosvete št. 63.411 in št. 63.412, s katerimi se preganjajo verske družbe, posebno Marijine kongregacije in zahteva hitro razveljavlje-nje teh naredb. Pismena utemeljitev sledi.« Podpisani vsi zgoraj imenovani škofje.
Razun tega je odposlana brzojavka na ministra ver s sledečo vsebino:
»Poročamo, da smo vložili protest na ministrski svet proti naredbam ministra
r^J-"«v "j-.TflTOsBBsrara
K:
Ostriga.
Kmet Božnar v polhograškem hribovju je bil trden posestnik, zlasti pa dober živinorejec. Svojo živino je vzrejal in prodajal tako dobro, da so ga zavidali daleč naokoli. S sejmov se je vračal Božnar vedno zadovoljen in pa — kar mu je bilo včasih v napak — precej širokoust. Ko se Je odpravljal s težko verigo čez pleča proti domu, si je natančno določil postaje, kjer si odpočije in se okrepča. No, njegov načrt je bil tak, kakor nekaterih slavnih železnic naše ožje domovine; vedno je bilo postaj več, kakor določeno. Še-le ko je bila vrlemu Božnarju glava težja od verige, je pomislil, da je namenjen pravzaprav domov. No, jezik mu je bi) vztrajnejši in zanesljivejši od koraka. Ko je poučil vsakogar, ki ga je srečal po poti oti mesta do doma, poučil o svojem rodu, imetju in slavi, je navadno srečno stopil pod rodni krov.
Tako, kakor tisto leto, pa se Božnarju še ni obneslo. Par volov je prignal. Res sta bila vola lepa, saj je skrbel zanju in krme je bilo to leto v izobilju. Kupci in mešetarji so ga kar oblegali. S kupčijo je bil brž gotov, s skupičkom nadvse zadovoljen in Iikof jo bil obilen.
Z vedrim obrazom zadovoljnega Kranjca se je iztrgal iz kričeče druščine, da se odpravi v svojo domačijo. Za meše-iarje in znance se dalje ni več zmenil, zakaj v glavi se mu je oglasila nova misel, ki mu ni dala miru. »Da, preden odrinem, fc>i privoščim kaj posebnega za priboljšek,
kaj takega, kar si privošči samo gospoda, prava, ki ima denar, ne jara, ki hodi na kmete, da se naje. Seveda, v hotel moram iti! Kaj gostilna, to ni nič!« tako si je mislil Božnar. Ni pa bil ravno imenitna podoba, ko je stopil po inramornem tlaku, pokritem s preprogo na parketna tla hotelske restavracije in rožljajoč z verigami sedel kar k prvi mizi, ki je bila slučajno prazna.
Premišljaje, kako hodijo ljudje po tej poledici, je polagoma snel verige in jih obesil na sosednji stol. Bilo je po kosilu in gostje so se že razšli. Radovedno se je Božnar razgledaval po širni dvorani, okrašeni s sijajnimi zrcali in srebrnimi lestenci.
Natakarji, ki so že opazili, da imajo pred seboj možaka, s katerim bi se dalo kaj pošaliti, so trumoma priskakali in se mu klanjali kakor največjemu gospodu. Dobro se je zdelo to Božnarju, a do besede je prišel še-le, ko se je spomnil, da mu je vroče in da je žejen.
»Četrt vina!«
Natakar mu je našteval vrste.
^ »Boljšega, boljšega!« se je opogumil Božnar. »Potem pa jesti, pa kaj takega, kar je samo gospoda!«
Natakar se jo šegavo nasmehnil:
»Ostrige, gospod, pravkar smo dobili čisto sveže. Izvolite?«
0 tej jedi pa Božnar ni še cul svoj božji dan. »Če jih j£ gospoda, jih bom pa še jaz,« si je mislil in ukazal ostrige, da se ne osramoti.
Doslej je bilo vse prav. Ko pa so stale ostrige pred njim na mizi, si ubogi možak ni znal pomagati. Nalil si je čašo vina, izpraznil, potem pa se obupno obrnil v ene-
ga natakarjev. Dočim so se drugi skrivoma muzali, je ta resno pristopil in mu rekel:
»Dovolite, gospod, gotovo še niste vajeni te jedi! To se napravi takole! Vzamemo ostrigo, jo razkoljemo takole, orosimo s citrono in — sluk! pa je v želodcu.« Potem se je umaknil, ko je prazno lupino položil nazaj na krožnik.
»Ej, to pa ni taka umetnost. To bodo doma zijali, ko jim povem, da sem jedel ostrige!«
Vzel je v roke ostrigo in napravil vse, kakor mu je pokazal natakar. Že je imel sluzavo snov v ustih, a ni mu hotela dalje. Zakašljal je in ostriga je odletela na bleščeče pološčena tla.
»Joj, kaj sedaj? Kaj si bodo mislili?« Ni dolgo razmišljal, stegnil je roko, pobral sluzo in jo brž položil v prazno lupino pred seboj. »Kako naj se je lotim sedaj?« si je ubijal glavo. Ko je tako premišljeval in ugibal, mu je sluzno telesce zopet zdrsnilo na tla. Tu pa ni mogel več posredovati. V hipu je priskočil gosposki kužek in hlasnil po ostrigi. A glej, spaka, v par trenutkih jo je tudi ščene izpljunilo. Zopet se je Božnarju posrečilo, da jo je neopazovano položil v prazno školjkino lupino na mizi.
Tu je pristopil natakar. Da ga opogumi, vzame v roko ostrigo na mizi, ročno posesa in urno odbeži, ker so ga klicali na drugem koncu sobe.
Sedaj pa Božnar ni več razumel samega sebe, no drugih: »Jaz sem jo izpljunil, pes jo je izpljunil---kaj bo pa
z onim s škrici____«
prosvete št. 63.411 in 63.412 in pričakujemo naglo intervencijo za hitro razveljavljenjo teh naredb.« Podpisi kakor zgoraj.
Povrh tega so sestavljene vloge na ministrski svet, na ministra ver in na ministra prosvete, v katerih se tožbe epislcopata utemeljujejo.
Da se pa poseganje ministrov v cerkveno področje prepreči tudi za prihodnost, je odbor sklenil tožbo na državni svet, ki se bo tudi kmalu javnosti priobčila.
Resen opomin - kovarjem
Že dalje časa opazujemo, kako režimsko časopisje po očitno ukazani in sistematično usmerjeni taktiki napada ljubljanskega škofa dr. Jegliča ter brez vsakega povoda in realne podlage vlači v politični boj. V vsaki polemiki, ki nima z osebo ljubljanskega vladike prav nobene zveze, omenjajo njegovo ime in stalno imenujejo naš list »škofov list«, dasi dobro vedo, da »Slovenec« ni ne škofovo glasilo ne njegova last. To pove mnogo! Še več pa pove telefonsko poročilo v današnji številki »Slov. naroda« pod naslovom »resen opomin Vatikanu«. To poročilo objavlja posnetek iz organa radikalne stranke »Samouprave«, katera trdi, da pripravlja škof dr. Jeglič za volitve posebno akcijo. Po »Slov. narodu« se glasi odstavek iz »Samouprave« tako-le:
»Z največjo naklonjenostjo napram sveti rimskokatoliški cerkvi naša država iskreno sprejema sporazum s sv. Stolico, po katerem je cerkvi zagotovljeno popolno svobodno gibanje in delovanje v okviru . njenih verskih nalog. Več ni mogoče zahtevati od države, ker ona proti zakonu ne more več ničesar dati. V interesu pravilnega razvoja odnošajev med sv. Stolico in našo državo bi bilo zelo potrebno, da se cerkveni dostojanstveniki rimokatoliške cerkve v naši državi z najvišjega mesta iskreno opozorž na linijo, ki jo je treba držati v praktičnem izvrševanju cerkvenih dolžnosti, da se tako odstranijo vsa nezaželjena nesoglasja med cerkvijo in državo. Tako na primer izziva akcija škofa (lr. Jegliča ? Ljubljani naravnost h koraku, da so od strani države in tudi od strani svete rimske katoliške cerkve obrne resna pozornost na vse or.e pojave, ki groze pornšiti med obema faktorjema tako potrebno harmonijo. Niti ena cerkev v državi ne sme biti angažirana za borbo proti državi, ker ima v takem slučaju država privico, da se brani z vsemi sredstvi, ki jih ima na raz-polago.«
K temu posnetku iz »Samouprave« pripominja »Narodov« belgrajski poročevalec:
»Temu članku pripisujejo dobro poučeni politični krogi velik pomen, ker je tudi pisan od strani, ki prav dobro pozna politične smernice ljubljanskega škofa in ki tudi pozna razpoloženje v vatikanskih krogih.«
Nam o kaki politični ali podobni akciji prevzvišenega g. škofa dr. Jegliča za SLS, kakor mu jo naprtuje »Samouprava«, ni prav nič znanega, vemo pa, da je SLS tudi ne potrebuje, če pa »Samouprava« misli morda na odpor katoliškega episkopat a proti kulturnobojnemu vmešavanju prosvetnega ministra v izključno cerkveni delokrog, potem pa prav resno opominjamo »Samoupravo«, da ne naseda kovarjem, ki jih Vatikan bolje pozna, kakor se »Samoupravi« sanja. Mislimo, da se ne bomo prav nič motili, da je boter in oče članka v »Samoupravi« tisti, ki ni vreden, da bi njegovo ime zapisali, ki se je z dr. Žerjavom vozil po Belgradu in je pripravljal v Pašičevem predsedstvu v posebni sobi akcijo proti vladiki dr. Jegliču, dr. A. Korošcu, proti SLS in proti raznim gospodarskim organizacijam, kakor smo poročali že 21. novembra. Akcijo vodi torej nekdo drugi proti dr. Jegliču in ne škof »dr. Jeglič proti državi«. Pa je reptilno časopisje še tako nesramno, da očita nam laž, ko poročamo o nasilju, ki se že godi in se še v večji meri — pripravlja. Poštenjaki, vrzite iz poštenih hiš to hinavsko, smrdljivo časopisje na smetišče!
odkritja
Te dni je dobil fašizem, ki se je bil pO Matteotijevi katastrofi komaj zopet nekoliko oddihnil, nov težak udarec. V procesu generala Balba proti listu »Voce republicana« so prišla na dan pisma, ki dokazujejo, da so izhajali nalogi za zločinska fašistovska nasilja naravnost od najvišjih fa-šistovskih činiteljev. Stvar je la:
Meseca avgusta 1923. je bil v Argcnti, provinca Ferrara, umorjen tamkajšnji župnik Minzoni, vnet pristaš ljudske stranke in^ nasprotnik fašistov. Minzoni se je bil fašistom zameril že povodom pohoda na Rim, ker ni hotel v znak veselja izobesiti zastave. Ko so potem lani našli župnika umorjenega, je bilo splošno mnenje, da so ga umorili fašisti. Oblasti, ki so stale tedaj so popolnoma pod pritiskom fašizma, niso storile svoje dolžnosti in niso zasledovalo
flt 271
BL"OVENEC, 3ne 29. novemHra 1924.
fltf&a 8,
morilcev. A tudi protifašistovski tisk si te-daj ni upal jasno in odločno obtožiti fašistov. Ko je pa Matteotijev umor končno zlomil fašistovsko oblast nad javnim mnenjem, je popolarsko glasilo »Popolo« obložilo fašiste tudi zaradi Minzonijevega jumora. Stvar je nato povzela »Voce repu-J>L'cana«, katere uredništvo je na licu mesta izvršilo obsežne poizvedbe in nato ob-dolž/lo generala Itala Balba, ki je stal tedaj na čelu ferrarskega fašizma, moralne in polit, odgovornosti na umoru. General Balbo je nato proti republikanskemu glasilu vložil tožbo in te dni se je v Rimu vršila glavna razprava. Dne 26. t. m. je zagovornik posl. Conte predložil dve pismi generala Balba, ki ne obtežujeta le generala, ampak tudi fašistovski vladni režim. Eno izmed teh pisem je datirano iz Rima meseca avgusta 1923 in naslovljeno na fa-sistovskega tajnika v Ferrari. Balbo naroča tajniku, naj poskrbi za to, da tisti socialisti, ki so bili zapleteni v svoječasni spopad med fašisti in socialisti v okolici gradu Este, v katerem so bili ubiti trije fašisti, a ki jih je sodišče oprostilo, takoj zapuste ferrarsko provinco. Ako bi socialisti migljaja z besedo ne hoteli razumeti, jih bo treba po vseh pravilih pretepsti, kakor je običaj, dokler se ne bodo pokorili. Tajnik naj Balbovo pismo pokaže prefektu in mu v njegovem imenu sporoči, da ima dovolj moči, da socialistične »cestne rapar-je« iz province izžene. Policija naj socialiste preganja, a prefekt naj državn. pravd-niku namigne, da se v slučaju izbatinanja ne želi proces. Pismo zaključuje: »Če Ti iz Rima tako pišem, potem vem, kaj pravim.« — V drugem pismu poziva Balbo fašiste, naj nastopijo proti republikancem.
Nato je bil zaslišan kot priča ravnatelj »Popola« Donati, ki je med drugim izpovedal, da je republikanski poslanec Morea od nekega bivšega fašista zvedel, da sta župnika Minzonija umorila dva fašista, ki sta bila v ta namen pozvana iz neke druge pokrajine in sta se dva dni skrivala pri fa-šistovskem učitelju. Po umoru so ju fašisti takoj z avtomobilom odpravili iz Ferrare. Donati je navedel tudi imeni obeh morilcev. Tedaj je posegel v stvar sam general Balbo in preprečil, da oblast morilcev ni dalje preganjala.
Na te obdolžitve je general Balbo, ki Je prisostvoval razpravi, skočil kvišku in zahteval, da se razprava odgodi in obnovi proces proti Minzonijevima morilcema. Zagovornik Conti se je odgoditvi protivil in predlagal nove priče. Sodišče je ugodilo zagovorniku in povabilo nove priče.
Odkritja v Balbovem procesu so napravila na vso javnost silen vtis. General Balbo je pristnost prvega gori navedenega pisma že priznal. Izgovarja se, da ga je napisal v prvem razburjenju, ko so porotniki socialistične morilce oprostili. Fašistovski krogi so pobiti. Sklenjeno je, da general Balbo sam odloži vrhovno poveljstvo narodne milice.
Politične vesti.
'+ Izdajstvo pri razmejitveni komisiji in »Slov. narod«. Mi smo izdajstvo majorja Martinkoviča ožigosali in zahtevali, da se krivci tudi javno žigosajo. »Slovenski narod«, ki se v vsako stvar iz principa vtika, četudi o njej nič ne razume, je na našo zahtevo zapisal to-le oslovsko nesramnost: »Izborno! Tudi mi zahtevamo isto, naj se namreč javno ožigosajo sokrivci sramotnega zločina izdajstva domovine! In kdo so ti sokrivci? To je Korošec-Davidovlč-Radičeva vlada, ki je polkovnika Daskalo-viča, ki je bil v vsakem oziru mož na svojem mestu in ki je bil baš zaradi tega skrajno neljub Italijanom, odstavila in na njegovo mesto imenovala majorja Marko-viča! Sokrivci te veleizdaje so torej gospodje dr. Korošec, dr. Kulovec, Vesenjak in Sušnik, ki so sedeli takrat v vladi, ko je bil imenovan major Markovič za člana razmejitvene komisije! Zato pravimo: pred sodišče z majorjem Markovičem in njegovimi krivci Korošcem, Sušnikom, Kulov-cem in Vesenjakom!« — Ko bi imel ata »Narod« vsaj toliko soli v glavi, da bi ne napadal režima, od katerega živi! Zunanji minister dr. Marinkovič ni namreč zamenjal Daskaloviča z Markovičem, kakor pripoveduje »Narod«, ampak z Draškičem. In za to je imel že povoda dovolj! »Narodove« majorje Markoviče pa prepuščamo njemu in njegovi vladi, ki jih je bila nastavila. Kot pošten list mi radi te afere nismo napadali P.-P. vlade, ker nobena vlada ni kriva, če postane kdo brez njene vednosti izdajalec. Kriva bi bila, če bi za izdajstvo vedela, pa bi nič ne ukrenila. »Slov. narod« se je menda zavedal, kako lopovstvo je napisal v svoji neinformira-nosti, zato si je v uvodniku čisto pravilno zapisal sam sledečo obsodbo z besedami: '»Vidimo ... demagogijo, ki blati druge, ne da bi poizkusila dokaz resnice ali celo samo verjetnosti in ki na tej podlagi razširja o državi in o njeni državni upravi goro-
stasne laži, ki bi se morale pravzaprav kaznovati z najtežjimi kaznimi.« Se je pa »Narod« tudi zavedal, da je s tem enkrat le samega sebe in po zaslugi denun-ciral?
-f Nov tajnik Hrvatske zajednice. Hrvatska zajednica je izvolila za svojega tajnika nasilno upokojenega zagrebškega vseučiliškega profesorja dr. Alb. Bazalo.
+ Poslanci pred sodiščem. »Pravda« poroča, da je minister za pravosodje zahteval od predsednika parlamenta s posebnim dopisom, da mu izroči vse akte, v katerih sodišča zahtevajo izročitev poslancev. Te poslance, ki jih parlament ni izročil sodišču, hoče izročiti sodišču minister za pravosodje, in sicer okoli 30 ra-dičevcev in približno 20 poslancev SLS in muslimanov.
Pravosodje.
Meseca junija t. 1. so se odigrali v Trbovljah krvavi dogodki, ki so zahtevali celo vrsto človeških žrtev. Dve stranki sta si stali nasproti oboroženi in sta orožje tudi rabili. V Trbovljah je bilo takrat zbranih tudi lepo število orožnikov, katerih naloga naj bi bila vzdrževati javni red. Kljub navzočnosti močne orožniške čete pa je vseeno prišlo do streljanja in žrtve so padle na obeh straneh.
Iz dobro znanih neznanih vzrokov se javna oblast dolgo ni zganila, da zadosti užaljenemu pravnemu čutu. Pretekli so tedni in meseci in stvar so ljudje skoro že pozabili, ko se je roka pravice vendarle zganila in poiskala one, o katerih je sumila, da so se pregrešili proti zakonu.
Poklicana oblast je zaprla dve skupini ljudi, ker so padle tudi žrtve na dveh straneh, To je bilo popolnoma v redu in pravilno. Tudi preiskavo so vodili ločeno, kar je bilo tudi popolnoma pravilno. Preiskavo je bilo namreč treba voditi proti onim, ki so streljali na orjunaše, treba jo je bilo pa voditi tudi proti onim, na katere je letel sum, da so umorili rudarja Fakina in še par drugih rudarjev. V obeh slučajih so bili prizadeti popolnoma različni ljudje, in zato je logično, da so vodili dve različni preiskavi.
Kako so preiskovalni organi preiskavo vodili, to nam ni znano. Mogoče so vodili obe preiskavi z isto natančnostjo in strogostjo, mogoče je pa tudi, da so bile preiskovalne strune na eni strani bolj napete kot na drugi. Tega, kakor rečeno, mi ne vemo. Zadostuje nam že pozitivno dognana ugotovitev, da sta bili obe preiskavi končani. Kakor hitro pa sta bili obe preiskavi končani, bi moralo o rezultatih obeh preiskav izreči svojo končno sodbo sodišče.
To pa se ni zgodilo!!
Pred sodiščem v Celju je stala samo ena obtožena stranka. Glede te obtožene stranke je poklicana oblast predložila sodišču ves preiskovalni materijal, zaslišane so bile priče, govorili so javni tožniki in zagovorniki in sodišče je izreklo svoj pra-vorek. Ali je razsodba objektivno pravilna ali ne, o tem ne smemo razpravljati, gotovo pa je, da je bila formalno pravilna, ker niso zamudili ali izpustili iz vida, kar bi moglo dokazati krivdo ali pa nedolžnost obtožencev.
Kako pa je bilo v drugem slučaju? Rekli smo že, da se je preiskava vršila. Tudi končali so že preiskavo in so jo pravilno podpisali. Mogoče so jo dali tudi že državnemu pravdniku in mogoče ali celo zelo verjetno je, da je ta gospod tudi že sestavil obtožnico in sodišče odredilo dan glavne razprave, Toda do sodbe ni prišlo, dasiravno je celo že »Slov. Narod« vedel poročati, da se bo 4. decembra vršila v Celju razprava proti inž. Kranjcu.
Omenili smo že, da sta bili pri žalostnih dogodkih prizadeti in udeleženi dve stranki in da so padale žrtve na dveh straneh. Dogodek se je odigral sicer istočasno in je res v medsebojni časovni zvezi. S tem pa še ni rečeno, da je kriva le ena stran, ker so padale žrtve na dveh straneh. Iz okolnosti, da se je dogodek odigral istočasno, še ne sledi, da mora biti ena stran nedolžna, če je druga kriva! Žrtve so padle na desni in na levi in če so našli krivce na levi strani, bi jih bili morali iskati in najti tudi na desni!
Iskali so jih že, toda sodili jih niso, ampak so jih izpustili domov, še preden je izreklo sodišče svojo odločilno besedo, in sicer na brzojavno povelje upravne oblasti. Minister za pravosodje ni sodnik, ampak on je le upravnik sodstva.
Tako smo srečno prijadrali nazaj v dobo slavne cesarice Marije Terezije in mi začnemo lahko znova bojevati boj za ločitev sodstva od uprave.
Čin, ki ga je zagrešil minister za pravosodje s svojim brzojavnim poveljem, vpije do neba. Pravico kak proces ustaviti je imel v Avstriji samo vladar in če jo ima danes še kdo, jo tudi nima nihče
drugi kakor samo vladar. Minister te pravice nima. Če pa si jo lasti, je uzurpator in ne vrhovni čuvar zakona.
Pod prejšnjo vlado so bili zaprti v Ljubljani komunisti. Njihova nedolžnost se je izkazala pred sodiščem. A kljub temu, da je vsak človek bil še pred končano sodno razpravo prepričan, da so nedolžni, bivši vladi ni padlo niti v sanjah v glavo, da bi bila posegla v tok sodnega postopanja, ker kot vlada zakonitosti ni hotela kršiti zakona. Toda danes?
Danes je tudi sodstvo popolnoma odvisno od političnih strasti in od politične moči. To pomeni z drugimi besedami, da neodvisnega sodstva po zaslugi naših »dr-žavotvorcev« nimamo več in če bodo državotvorci še naprej »državo tvorili« na ta način, kmalu tudi države ne bo. Pravica je podlaga državi. Kjer pa se zruši podlaga, mora pasti tudi to, kar na podlagi stoji.
Dr. Anton Koročec pnredi v Kranju dne 2. decembra t. j. prihodnji torek volivni shod za Kran j in okolico. Vse somišljenike vabimo, da pridejo ta dan v kranjski Ljudski dom poslušat naš»ga voditelja. Shod bo dopoldne ob polil. Govori tudi poslanec Brodur.
ni računal, bi ti zneski, ako tudi vračunamo 5 krst, katere so bile plačane, skupno znesli 6000 Din. Torej ostaja še precejšnja vsota, ki jo je treba zaračuniti in izkazati. Nabrane zneske, kateri so nam bili od raznih strani vpo-slani, smo šele pred kratkim dobili in naj nam dobrotniki oprostijo, da so nismo prej zanje zahvalili, kar sedaj storimo in želimo, da bi Vam Bog stoterokrat povrnil, kar sto ram vbogim vdovam darovali I — Okrožni rudarski urad pa prosimo, naj odredi, da bi se v prihodnje v takih slučajih malo bolj človeško od strani bratovske skladnice v KrmeljU postopalo, in da bi se nesrečneži tedne in tedne ne cdslavljali prazni in da bi srt jih' ne pustilo čakati, kadar so gospodje za to''razpoloženi. Rentnina po umrlih bi mogla biti zanaprej izplačana, pa se nam je nazaj plačevala, in šele, ko smo tedne in mesece moledovale, se je pričelo zanaprej plačevati. — Vdove in ostali po krmeljskih žrtvah.
Iz Dravske doline. Sredi novembra jo priredila podružnica Jugosl. Matice za ma-renberški sodni okraj svoj družabni večer v. Vuzenici, ki je moralno in materljalno (prebitek nad 2100 Din) zelo dobro uspel. S tem je naš odsek severne mojo zopet pokazal svoje iskreno sočustvovanje z bridko usodo našiti neodrešenlh bratov.
Dopisi.
Kamnik. Društvo »Kamnik« priredi dne 1. decembra ob osmih zvečer v Kamniškem domu prosvetni večer. Predava msgr. Steska: Naše domače slikarstvo s posebnim ozirom na Kamnik. Predavanje bo združeno s skiop-tičnimi slikami in bo zelo zanimivo. — Vse člane in prijatelje našega društva vabimo, da se predavanja udeleže v obilnem številu,
Šmartno pri Litiji. Za Martinovo nedeljo nas je osrečil neki gospod iz Ljubljane, ki je v šroarnski sokolski dvorani zbijal neslanosti in smešil cerkvene obrede, tako da so se tudi nepreveč versko rahločutni poslušavei zgražali. — Slični nastopi bodo pač malo dvignili slovensko kulturo. Za Šmartno, tako si je mislila ljubljanska gospoda, ki je kmečka vas, zadostuje kaj takega, za Litijo pa je treba že tečnejše hrane, ker stoji kulturno višje. Zato se je potrudil sam g, prof. Dolžan, da znanstveno dokaže pričujočemu občinstvu, da so vsi, od prvega do zadnjega opice. Polnošte-vilno zbrani litijski inteligenci je predaval g. prof. Dolžan o pračloveku, in znanstveno, dokazal, da človek izhaja iz opice. Čelo opice se je nekoliko dvignilo — notri je šla menda ajdovca — in tako je nastal človek. Pa se ti nekdo ojunači in reče: Gospod profesor, kaj je torej z naukom katoliške cerkve? Mirno mu pojasni gospod iz Ljubljane, da je to golo strašilo za preprosto ljudstvo, da ne podivja, a nikakor ne za inteligenco. Svojo trditev okrepi s tem, češ, da duhovniki sami ne verujejo tega, kar druge uče. Inteligenca je ploskala in žarečih obrazov občudovala svoj visoki izvor. Ker pa niso napredni samo v Litiji, ampak tudi v Šmartnem, se gosp. govornik naproša, da prekvasi še ostali del župnije s svojimi »temeljitimi« razpravami. Na razpolago mu bo brezplačno lepa dvorana pod edinim pogojem, da potom rodovnika dokaže svoje sorodstveno koleno z opicami. Za kolke menda ne bo treba šteti veliko denarja.
Iz logaškega okraja. Te dni so dobili župni uradi v logaškem okraju okrožnico, ki nosi podpis srezkega glavarja Senekoviča, v kateri okrožnici se Senekovič drzne župnim uradom določati, kdaj naj bo na dan ujedi-njenia slovesna služba božja in koga vse da je treba k tej božji službi vabiti. Okrožnica je naslovljena na upravitelje župnih uradov. Župni uradi morajo kar najodločnejše protestirati proti predrznemu in domišljavemu Senekoviču. Ste li Vi, »poglavar sreza«, naš predstojnik? Od kdaj pa Vam gre moč in oblast, vtikati se v popolnoma cerkvene zadeve? Ali ni za to tukaj uradna oblast, ki je proslavo narodnega praznika točno brez Vas uredila? Morda si v svoji megalomaniji do-mišljujete, da boste igrali vlogo Habsburžana Jožefa II.? Tudi vedite, da mi nismo nikaki upravitelji župnih uradov; učite se pravilne cerkvene terminologije! Kako bomo v cerkvi praznovali narodni praznik, koga vabili in ob kateri uri, to je naša in ne Vaša stvar; Vi le poskrbite, da bodo oni, ki jim imate Vi ukazovati, tudi res k službi božji prišli in se tako obnašali, da ne bo vernemu ljudstvu v pohujšanje.
Krmelj. Vdove in zaostali žrtev 2. avgusta t. 1. v Krmelju se s tem vrsticami obračajo na okrožni rudarski urad v Ljubljani, da jim pripomore k obračunu pogrebnine, katerega dosedaj od bratovske skladnice v Krmelju ni bilo mogoče dobiti. Pogrebnina vseh 10 žrtev znaša preko 10.000 Din po računu župnih uradov v Št. Janžu in Tržišču in po visoko nastavyenih stroških za druge izdatke. Ker jo 5 krst bilo izdelanih v rudniku in ker vsak umrli ud že odnekdaj od rudnika krsto brezplačno dobi in ker gosp. Jakil vožnje sigurno
Dosluženi vojaki, ki pridejo sedaj Uomov, imajo volivno pravico, če so vpisani v volivni imenik. Noben župan pa ne sme vpisovati vojakov uradoma po preteku reklamncijske dobe, t. j. po 25. novembru. V tem oziru je zakon o volivnih imenikih nekoliko nejasen. Zato smo poizvedeli in ugotovili, da stoji dež. sodišče na temle stališču: «Vojaki, ki odslužijo svoj rok, se vpišejo lahko uradoma do zaključka roklamacijske dobe. Reklamacije glede teh vojakov se pa lahko vlagajo v odprtem roku, tudi če sc bo vojak vrnil domov šele no rcklama-cijski dobi, pa pred dnem volitve.«
Torej: do 25. novembra so se vlagale reklamacije lahko tudi glede tistih vojakov, glede katerih jc bilo mogočo dokazati, da se vrnejo pred 8. februarjem domov. Po 25. novembru j« pa do 8. februarja izključeno uradno popravljanje in izključene so reklamacije, ki bi veljale za volitve v državni zbor dne 8. svečana.
š Dr. Anton Korošec je govoril na zbora zaupnikov SLS za volilni okraj Maribor levi breg. Njegova izvajanja, slična govoru v Ljubljani, so zaupniki vzeli z velikim navdušenjem na znanje. Dr. Korošcu je zbor pod vodstvom g. Supaniča izrekel neomajano zaupanje in mu dal svečano obljubo, da bodo možje in fantje v tej volivni borbi izvršili vse, da zmaga edina in prava slovenska stranka, t. j. SLS.
š Med Žerjavovci in radikali v Mariboru ne vlada posebno dobro soglasje. Kandidatura prof. dr. Pivka je zadela v vseh krogih na ne-simpatije. Tudi umevno! Dr. Pivka smatrajo radikali pot zagrizenega nasprotnika radikalne stranico. Tudi pridobitni krogi, ki so še ostali v okvirju samostojne demokrat, stranke, se srdijo, ker je Žerjav pri nedeljskem zboru vsilil dr. Pivka. Dr. Kukovec je užival vsaj nekoliko ugleda, dočim je dr. Pivko v resnici med »svojimi« nesimpatičeu. Med demokrati se oči to govori, da je Žerjav dr. Pivka kar vsilil ozir. dekreti ral.
š Nomškonacionalna stranka za Štajersko je zborovala v Mariboru in je postavila kot nosilca liste zopet prejšnjega poslanca Franca Schauerja. Kakor izvemo iz vrst Nemcev, so na zboru Schauerju očitali, da je bilo za nemško stranico silno škodljivo, ko je sprva šla v parlamentu čez drn in strn s Pašičem. V zahvalo za to, da so celo leto 1923 nemški poslanci glasovali z vladno večino g. Pašiča, pa jim je ta vlada vračala same batine. Na gosp. Schauerja letijo tudi očitki, da se za podrobno delo v svojem okraju ni brigal. Ta mnenja in vesti beležimo kot kronisti.
š Blagosavljanje 5 novih zvonov v baziliki Matere Milosti v Mariboru se vrši na slovesen način v nedeljo dne 7. decembra. Začetek slovesnosti ob 8. uri. Zvonove je vi la in izborno izgotovila Btihlova zvonolivama v Mariboru.
š Srbski zemljoradniki združeni z našimi samostojneži kandidirajo v mariborskem volivnem okrožju kot nosilca liste Ivana Puclja. Šentjurski Drofenik je propadel. Zemljerad-niki ozir. samostojni »kmetijci« lazijo te dni za komunisti in narodnimi socialci in prosjačijo pri njih za podporo. Okrajni kandidat za Maribor levi breg bo gostilničar Scliicker od Sv. Marjete, ker šentlenarški Recer neče več kandidirati. Dr. Gorišek, advokat pri Sv. Lenartu
se trudi pregovoriti samostojne glavarje, naj glasujejo za Žerjavovega kandidata dr. Pivka.
š »Koroškega Slovenca« bodo raznašalci ljubljanskih dnevnikov mariborskim naročnikom dostavljali od 1. decembra naprej na dom.
pip LUKULO dišave v zsavoickili so itojliolf še I
Gfrtun tc
ffEO VENEC, Sne 29. nčVemErtf 1921.
€L 271
š Komitet (upravni odbor) za ureditev bivše južne železnice si jo dne 27. novembra na licu mesta ogledal progo Grobeluo—Rogatec.
S Postajenačelnik Rozman t Poljčanah si
Je zadnji čas nadel kučmo velesrbskega Zer-javovega agitatorja. Ze sedaj grozi železničarjem, ld ne marajo velesrbskega hlapčevstva, katero uvaja Žerjav v naše kraje, da bodo odpuščeni.
š Umor. Mlaker Simon, po poldicu delavec, stanujoč nazadnje na Zg. Brežnici, jo dne 22. t, m. dopoldne na svojem domu umoril svojo lastno ženo Marijo. Po umoru je neznano kam pobegnil.
—	V Ribnici so za nedeljo napovedani sestanek ne vrši radi tehničnih zaprek. Vrši se zalo v četrtek, dne 4. decembra ob 9. dopoldne. Opozorite, prosimo, vse somišlje-nike-zaupnike na to izpremembo. — Tajništvo SLS.
—	»Klerikalni« člani glavnega prosvetnega sveta. Pod tem naslovom se zgraža »Učiteljski Tovariš«, da je bivši minister za pro-sveto dr. Korošec imenoval za člane glavnega prosvetnega sveta v Belgradu »klerikalce«: Ivana Dolenca, Franca Finka in vseučiliškega profesorja Karla O s v a 1 d a 1 Neglede na to, da so vsi imenovani brez izjeme strokovnjaki in so bili zaradi tega imenovani v najvišjo prosvetno korporacijo v naši državi, ve vsak otrok, da vseuč. prof. Kari Osvald ni in nikoli ni bil član SLS, pač pa je priznana avtoriteta na vzgojeslovnem polju v Sloveniji, ki zavzema edino pedagoško stolico na našem vseučilišču. Seveda je za glasilo »pedagoga« Jeleu-ca »klerikalec« vsakdo, ki ne trobi v njegov rog.
—	Legitimacije za £g. rezervne oficirje.
Ljubljansko vojno okrožje objavlja: Po ua-logn ministra vojske in mornarice A. Dj. Br. 23.365. od 15. VII. 1924. mora imeti vsak rez. oficir legitimacijo s sliko, izdano od pristojnega vojnega okrožja. Vsled tega se poživljajo vsi gg. rez. oficirji, da se osebno zglaso pri tuk. vojnem okrožju, da dobijo tozadevne legitimacije, ki se bodo izdajale vsak dan, iz-.■Vzemši sobote, nedelje in praznikov od 16. do 18. ure. Ob tej priliki naj vsak g. rez. oficir prinese s seboj svojo sliko in vso dokumente (vojaške in civilne).
—	Zimski vozni red je izdala in založila Zvezna knjigarna v Ljubljani.
—	Smrtna nesreča slovenskega rudarja v Franciji, V premogokopu Merlebachu je slovenski rudar Rudolf Kovač, ki je prišel iz Trbovelj, z dvema svojima tovarišema delal prehod skozi debelo plast premoga. Nenadoma se je utrgal orjaški blok premoga v teži 3000 kg in se zavalil na Kovača. Potrebovali so celo uro, preden so nesrečneža dobili izpod premoga, a žal že mrtvega, kajti križ mu je popolnoma zlomilo. Ponesrečeni je bil 41 let star in oče dveh otrok.	R. S.
—	Meškova 501etnica med ameriškimi rojaki. Meškove 501etnice so se spomnili tudi slovenski listi v Ameriki, ki so tem povodom prinesli razna njegova krajša dela ter sestavke in pa njegovo sliko.
—	Versko-kulfurna vprašanja med rojaki j Ameriki. V listu »Arner. Slovenec-Edinost« se je sprožila anketa o potrebi slovenskega katoliškega dnevnika. Tem povodom se posamezni člankarji dotikajo tudi vprašanja naraščaja v slovenskih duhovskih vrstah. Tega naraščaja skoroda ni in ker tudi iz stare domovine ni več pričakovati zadostne pomoči, preti nevarnost, da preidejo slovenske šole in župnije v Združenih državah v teku 20 let v tuje roke. Že sedaj pastiruje po slovenskih župnijah več tujerodnih duhovnikov, ker manjka slovenskih. — P. Kazimir Zakrajšek namerava izdati enoten slovenski molitvenik za šolsko mladino in odrastle.
—	Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. ,V Leadvile, Celo., je umrla ugledna slovenska žena Ana Gornik. Pokojnica je bila že precej let vdova, a je vseeno vzgledno vzgojila svojih deset otrok, ki so do malega že vsi preskrbljeni. Pokojnica je bila vrla krščanska žena ter vživala splošno spoštovanje, kar je pokazal veličastni pogreb.
—	Novo zdravstveno odredbe zagrebške mo3tnc občine. Zagrebška mestna občina jo uvedla strogo zdravstveno nadzorstvo nad osobjem, ki je zaposleno v mlekarnah. Vse prodajalke in uslužbence, ki so bolni na tuberkulozi ali kaki druga nalezljivi bolezni, morajo podjetja takoj odpustiti. V bodoče Bmejo biti v mlekarnah zaposlene le osebe, ki imajo od mestnega fizikala izpričevalo, da so zdrave.
—	Velika tatvina. Bauer Ana, stara 30 let, avstrijska državljanka, je šefu javne varnosti uprave mesta Belgrada pokradla za .150 tisoč dinarjev raznega nakita in seveda »od-maglila«. Za izsleditev je razpisanih 10.000 dinarjev nagrade.
—	Prijatelj kokoši, ki si Je zaželel dobre pečenke in mastne juhe na cenen način, ie dne 26. novembra neopoženo obiskal hlev za-sebnico Marije Košir na Viču 37 ter »zaplenil« šest kokoši in enega petelina. Ker je pa v hlevu ostavil še vedno precej številčno kurjo drurno, in ker ®s mu Je kurje meso zelo priljubilo, ee je v noči na 28. november zopet povrnil, a to pot Je »kupil« samo tri kokoši, Sicer j?raviio, da gre v tretje rado, a V
tem elufiaju to menda ne bo držalo. Košir ima vsled teh »obiskov« nad 500 Din škode.
—	Za pot se je preskrbel Koljenc Valter, okrog 20 let star, doma baje iz Maribora; vdrl jo v zaklenjen kovčeg Franceta Baraki-ma ter izmaknil tri bankovce po 1000 Din ter nato izginil.
—	Vlom. V stanovanje Mavra Antona v Smolniku je vlomil Daniš Franc od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Z vlomom se je precej dobro okoristil, pokra! je razne oblake, čevljev in perila v vrednosti 1200 Din. Po tatvini jo je odkuril.
—	Svoje tovariše jo okradel Križman Anton iz Moravč. Delal je v Zagorju in odnesel iz fantovske hiše črno suknjo, 3 pare črnih čevljev, 2 para šihtnih čevljev, novo moško obleko, črn klobuk, cigaretno dozo, nikeljna-sto uro, več perila in nogavic v skupni vrednosti 3840 Din. Poleg tega je še ukradel tri delavske izkaznice Fr. Bodišeka, Jožefa Stoka in Ivana Ilodak. Oblasti ga zasledujejo in ni izključeno, da se bo izdajal pod imenom enega ali drugega, katerih izkaznice poseduje.
—	Drag ionski plašč iz krzna veverice, vreden »samo« 192.000 kron je bil ukraden v manufakturni delavnici Djure Janoševiča v Belgradu. Pač dober »kup«!
—	Vlom v Provaljah. Pi-mi in p-djetni vlomilci so vdrli v »Kmečko nabavljalno zadrugo, podružnica Prevalje« in odnesli ali odpeljali 50 m sukna in nad 70 m različnega blaga, 24 m barhenta, 55 m molinosa, razne kontenine, merila, nogavic, v celotni vrednosti 36.035 Din. Vlomilci so izginili brez sledu.
—	Tatovi so se lotili tudi gimnazij. V poslopju drž. realne gimnazije v Ncvem mestu je nekdo pokral več stvari, tako: zimsko črno suknjo, dežni plašč, sivo zimsko suknjo, šal, sive rokavice in žametast klobuk v skupni vrednosti 2505 Din. Osumljen je neki moški, ki se je malo pred tatvino klatil in stikal po suknjah.
—	Iz ciganske dru?be. Cigini imajo tudi svoje spore in včasih se tudi cigani »izpozabi-jo« nad svojimi lastnimi »brati«. Iludorovac Janez, reete Brajdič je že moral imeti piko na cigana Matijo Hudorovaca in njegovo ženo Rudo. Z lopato jima je razbil šotor, raztrgal Rudi krilo, Matijo pa znatno te!?.sno poškodoval. Matija trpi samo na škodi šotora 350 Din. Ko se je Brajdič znosil, je pobegniL
—	Vlomilci so se dobro preskrbeli z vinom iz vinske kleti posestnika Franca Žagarja iz Karteljevega. Vlomili so v klet in si na-točili okrog 200 1 belega vina, v vrednosti 1500 Din. Naslednji dan je bil pa ukraden iz zaklenjenega hleva v grajščini Hmelnik 700 Din vreden oven, last graščaka Filipa Hugo Wambolt. Da tatovom oven ni delal morebitnih neprilik, so ga kar v hlevu zaklali.
—	Nadležni kašelj in hripavost v vratu moremo lahko in hitro odstraniti, ako uporabljamo »Jok«-sladkorčke. Lekarna Mr. M. Leu-stek, Ljubljana, Resljeva cesta 1.
Najcenejšo in najnovejše obleke za dame fn gospode dobile samo: Seleub. ul. 3. Gricar & Me-jač.
na korist pokojninskega fonda Jugoslov. novinarskega udruženja se vrši na narodni praznik, 1. decembra ob 8 zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Na koncertu sodelujejo iz naklonjenosti do časnikarjev: ga. Vilma Thierry-Kavčniltova, g. Julij Betetto, g. prof. Janko Ravnik, Orkestralno društvo Glasbene Matice ter pevska društva «Ljub-Ijana«, »Ljubljanski Zvon« in «Slavec«.
Po koncertu družabni večer, pri katerem sodeluje godba Dravske divizijske oblasti.
Vstopnice za koncert so v prerlpro-daji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
lj Križanska meška in mladeniška Marijina družba spremi danes pokojnega zvestega člana g. Jos. Kremžarja na zadnji poti z družbeno zastavo. Zbiramo se ob tričetrt na dve popoldne pri Jugoslovanski tiskarni.
lj Pogrebno društvo Marijino bratovščine v Ljubljani nujno opozarja vse svoje člane, da morajo, kakor je sklenil občni zbor in je določila odborova soja z dne 28. t. m., biti vsi še neporavnani letui prispevki popolnoma vplačani najpozneje do dne 1. februarja 1925. Kdor bi jih do tega dne ne poravnal, bo iz seznama društvenikov črtan. — Novi člani se sprejemajo vsako nedeljo od 2. do pol 4. popoldne v društveni pisarni: Ljubljana, Hrenova ulica št: 6, kjer se dajejo tudi vsa pojasnila. — Odbor.
lj Miklavž prifle v pondeljek, dne t. decembra ob 5. popoldne izbirat lepih darov za i deco in odrasle v trgovino M. Tičar, Šolen-burgova ulica.
lj Stavba čekovnega nrada. Pretfekle dni so začeli na svetu nekdanje vojaške bolnice (vogal Aleksandrove ceste in Tomanovo ul.) podirati zadnjo hišo, ki jo še preostala iz predpotresne dobe. Dotični prostor jc kupil tukajšnji čekovni zavod, ki namerava postaviti ondi svoje novo uradno poslopje. Kakšen obseg bo imela nova stavba, nam ni znano,
tudi ne, koliko znaša event že dovoljeni kredit, bojimo se pa, da bo država — kakor je že njena slaba navada — pač poskrbela za uradno prostore, ne pa hkrati tudi za stanovanja zavodovega uradništva. Ker se s stavbo še nI pričelo in baje tudi načrti še niso defi-nitivno gotovi, je sedaj še čas, da se v novi hiši vsaj za nekaj uradnikov čekovnega zavoda priredijo primerna stanovanja z 2, največ 3 sobami. Taka dobičkanosna državna ustanova, kakor je ljubljanski čekovni zavod (pogledati je treba samo bilanco za zadnje leto 1923, pa tudi za prejšnja leta!) pač lahko žrtvuje par milijonov več, da obenem z uradnim poslopjem sezida tudi stanovanja svojemu uradništvu, ki mu tako vestno in marljivo služi. Ker sedaj parlament ne zboruje, apeluje-mo na ravnateljstvo čekovnega zavoda, naj se z vso odločnostjo zavzame za tak načrt zgradbe, ki bo poleg uradnih prostorov predvideval tudi še kakih 8—10 družinskih stanovanj za uradništvo, seveda nikakor ne v podstrešju ali v podzemnih prostorih. Od poštnega, finančnega in trgovinskega ministrstva, katerim je zavod podrejen, smemo pač pričakovati, da ne bodo odklonili tega tako utemeljenega predloga, osobito še, ker je sredstev dovelj na razpolrgo iz imovine zavoda samega. Saj ni potreba postavljati kako razkošno reprezentančno palačo, ki bi zahtevala drage okraske in opremo in sploh čezmerne izdatke, zadostuje večje, trinadstropno poslopje v priprostorr, toda okusnem slogu, ki naj služi zgolj praktičnim potrebam državnega urada in kot stanovanjska hiša. — Upamo, da naš nasvet no bo zaman in da nismo prišli prepozno.
lj Mestni magistrat ljubljanski je daroval Podporne,nu društvu slepih v Ljubljani, Wol-fova ulica 12, znesek Din 2000, za kar se v imenu odbora in celega društva kar najtople-je zahvaljuje njegov predsednik G. F. Jurasek.
lj Koncert v kavarni Evropa se vrši danes v soboto. Svira dravska gbdoa. Začetek ob 9. zvečer.
lj Umrli so v Ljubljani: Josipina Veligov-šek, šiviljska učenka, 15 let — Anton Suha-dolnik, delavec, 53 let. — Frančiška Langer-holc, žena železniškega čuvaja, 49 let.
lj Prija: on b«rač. Nekarman Karel, prileten moažkar, trgovski sotrudnik s Poljanske ceste 30, se ga je 27. t. m. že dopoldne malo nalezel. Je drugače »nobel« gospod, skoro ustrezajoč vsem pravilom današnje mode, takorekoč »širni«, toda izpozabil se je in jel beračiti od gostilne do gostilne. Seveda »no-bel« gospod ni bil zadovoljen z malimi darovi, zavračal jih je in precej samozavestno in oblastno zahteval večjih — pač stanu primernih. Seveda gostom take vrste beračenje ni bilo povšeči in ni čuda, da ga je pri tem poslu ustavil in prekinil stražnik. Možakar se je pa razkoračil in zadri: »Kva pa maš tie za upraut, vlačuga talijanska, sodrga pasja, lačna« in da bi dal svojim besedam večji efekt, mu je za »nameček« še dvakrat pljunil v obraz. Stražnik ga je seveda »snel« in bo imel dosti prilike, da si ohladi svoj govorniški talent. Je pa Nekarman na policiji kakor tudi na sodniji zelo poznana osebnost. Radi raznih deliktov se je gospodom na obeh instancah že »samo« 42 krat predstavil in ravno tolikokrat je bil seveda tudi nagrajen z nagradami, kakršne delijo na takih mestih.
lj Na vso pomislijo tatovi pri svojem poslu. Zima je tu, obleči se treba in obleka v tem času najlaže gre v »kšeft«. Staknejo pa tatovi tudi vse. 27. t. m. se je prikradel neznanec skozi, okno v stanovanje Franca Tavčarja na Dunajski cesti št. 84 ter odnesel za 2210 Din razne obleke. Iz stanovanja poštnega sluge Ivana Metelka na Vidovdanski cesti št. 8 si je pa nekdo privoščil srebrno uro, črn vojaški plašč in črn jopič. Osumljena je neka beračica, ki se je istega dne klatila od hiše do hiše in se sploh sumljivo obnašala.
lj Tatvino ccrkvenili prtov so vedno po-gostnejše. Iz cerkve sv. Jožefa so se preselili 27. t. m. v Florjansko cerkev in odnesli štiri oltarne prte. Dva sta iz bele kontenine, dva pa temnozelene barve. Vredni so 1000 Din.
lj Tatvina kolesa. Prelepa je jesen in preveč suha so pota, da bi tatovi pustili kolesa pri miru. Izpred trgovine Košak so ga odpeljali vojaku Alojziju Stergarju. Kolo je znamke »Kinta« št. 74.064, vredno 1500 Din.
lj Policijska kronika. Od 27. do 28. so bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 5, radi telesne poškodbe 1, radi prekoračenja policijske ure 4, radi pijanosti 2, radi prestopka avlopredpisov 2, radi prestopka obrtnega reda 1, radi zahajanja z odprto lučjo v podstrešje 1; aretacije: 2 radi prekoračenja državne meje, 1 radi pijanosti, i radi žaljenja straže in radi beračenja.
lj V nedeljo, dne 30. t. m., otvorim na novo urejen in moderno opremljen cvetlični paviljon. Glej oglas Viktor Korsika, Aleksandrova cesta.
Dr. OETKER.Je v
< za pil
Dobi se povsod ali pa t , -	tovarni
(bvotla glava )
Jos. Reich, Maribor
Polfeovgrajska vodna katastrofa.
Snoci je priredilo »Udruženje Jngoslo-vanskih inženijerjev in arhitektov v Ljubljani« v univerzitetni dvorani jako zanimivo predavanje. Predaval je namreč gen. inšpektor g. inž. "S b r i z a j o hidrografiji in drugih tehničnih podrobnostih povodom polhovgrajske katastrofe. Uvodoma je omenjal g. predavatelj strašno katastrofo, ki je zadela vsled silnega neurja polhovgrajsko ozemlje in njegovo soseščino. To redko neurje, kakršnega tamkajšnji prebivalci ne pomnijo in ne vedo o takem niti starejše tradicije, je porušilo vsled nenad-no naraslih voda veliko domov in več vodnih naprav. Nesreča je zahtevala tudi .18 človeških žrtev. O strašni katastrofi so obširno poročali naši listi in predavatelj je pokazal več slik o raznih porušenjih. Predavatelj se je zato omejil v svojem predavanju največ na vprašanje naraščanja vodno množine in odtok naraslih voda. Pred vsem ie bilo čudno, da ombrome-trične postaje Trata, Vrhnika in Ljubljana niso javile nobenih izrednih porastkov padavin. Vsled tega je obrnil predavatelj svojo pozornost na Savo in liidrograf pri Litiji je nudil presenetljivo sliko. — Silno neurje se je pričelo okoli 9. ure zvečer in je trajalo intenzivno okoli dve uri. Sava pa je začela rasti v Litiji šele oko ti četrt na pet zjutraj. Narasla voda jo prihajala torej od mesta katastrofo pa do tja šele v približno sedmih urah. In voda je naraščala pri Litiji res rapidno in je narasla v kratkem času od 40 cm na 180 cm. Nato je začela voda zopet hitro padati in je padla do 11 dopoldne zopet na 80 cm. To je bila namreč samo voda Sore in njenih dotokov. Vpliv Ljubljanice odnosno Gradaščice pa se je pokazal še le 7 ur kasneje. Takrat je Sava zopet napela višinski vodni lok precej visoko, nakar še le je polagoma padel proti prvotni višini pred neurjem. Zanimiva je bila tudi ugotovitev vodne množine. Ugotovil je, da je padlo v oni kratki dobi na približno 50 km3 okroglo 3,700.000 kub. metrov vode. To je bila izredno ogromna padavina in se lahko primerja z najhujšimi neurji, ki jih zna-čijo hidrografični zapiski Švice in Francije. Če vpoštevamo še padce teh pritokov, na primer potoka Ločnica in Hrastovica, ki imata od 23 do 48 pro mile padca in padec Malega Grabna odnosno Gradaščice, ki ima do Dobrove 2 pro mile, v zadnjem delu pa 9 in pol pro mile, je jasno, zakaj se je vpliv Gradaščice odnosno Ljubljanice pokazal še le čez 7 ur. — Nato je prešel govornik na tehnične strani katastrofe. Strma pobočja potokov obstojajo večinoma iz perma, škrilovca in dolomita. Dolomit je še precej trden in ne povzroča dosti vsadov. Odtrgajo se večinoma le velike 6kale, ki so izpodjedene. Nasprotno pa sta perm in škrilovec ze'o odplavljiva in sta povzročila tudi največ vsadov na strmih pobrežjih. Ogromne množine odplavljene pogreznine so se naje-zile in napravile ogromno škodo. Zanimiv je bil vzgled, ki nam ga je nudila ravno ta katastrofa, kako nevarno je takozvano zapiranje vodnih ožin z raznimi vodnimi in industrijskimi napravami. Voda mora imeti prost odtok posebno v takih ožinah, drugače se nabere, pritisne z ogromno silo in pogin je neizogiben. To se je pokazalo posebno na žagah Aličevi ob Ločnici in Fojkarjevi in Petačevi v Hrasto-vici. Posebno nevarne so žage na stiku dveh jarkov. Tam se napravi v slučaju porasta vode naravnost vodni mlin, ki vse zmelje, dvigne, poruši in odnese. Tudi je pokazala ta katastrofa, kako usodno je zidanje hiš in zgradb ob vodah brez temeljev, zakar bi se morale tuc'i stavbne oblasti zanimati. Dobro varstvo proti takim pogubonosnim obrežnim vsadom so tudi gozdovi, kjer se opaža povsod veliko menj vsadov kot na košeninah in pašnikih. Še bolje varstvo proti takim katastrofam pa so seveda zagrajevalna dela takih voda in je treba tej akciji posvečati večjo pozornost, ker denar za taka dela gotovo ni izgubljen.
V tolažbo prizadetim in ogroženim je predavatelj povedal, da se je zanimal, kdaj bi se utegnilo zopet kaj sličnega pripetili. Na več mestih se mu jo reklo, da se ponavljajo podobne katastrofe v teh krajih približno na 300 let, on pa trdi sodeč po vseh znakih in možnih virih študija, da take katastrofe nimamo pričakovati še 1000 let, s čemer je zaključil svojo res zanimivo predavanje.
Obsojen Orjunec Galzigna.
Razprava proti dalmatinskemu akademiku Orjuncu Galzigni se je nadaljevala pri tukajšnjem okrajnem sodišču v petek, dne 28. novembra. Kakor smo že svoječasno poročali, je Galzigna v družbi inž. Marka (prej Ferdinanda) Kranjca napadel dne 7. junija t. 1. v Zalaznikovi kavarni mirne kavarniške goste in pretepel in znatno poškodoval stavca naše tiskarne g. Metoda Golmajerja. Oba »junaka« inž. Kranjec in akademik Galzigna sta pred sodiščem _prvotno skušala svoje dejanje popolnoma — utajiti. Tajila sta skratka vse, toda številne priče, ki so bile tekom procesa zaslišane, so z vso natančnostjo in gotovostjo popisale sirov nastop orjunskih »junakov«, zato sta se slednjič obtoženca zatekla k svojim tovarišem iz »Oijune« in jih ponudila sodišču kot priče, da bi po njih dokazovala svojo nekrivdo, toda zagovora obložencev niti te priče niso moglo potrditi, Kazensko pošto-
panje proti inž. Kranjcu je bilo pri predzadnji, razpravi Izločeno, ker je teklo proti njemu istočasno kazensko postopanje pri okrožnem sodišču v Celju. Včeraj so je vršila le razprava proti tajniku >Orjune< Galzigni«. Izmed zaslišanih prič s strani »Orjune« se je v sodni dvorani posebno nekorektno obnašal neki France Urbane, lin. računsld svetnik pri delegaciji ministrstva financ in je med izpo-vedbo zaprisežene priče g. Ivana Zomerja zakričal v sodni dvorani: >To je laž!« Tako obnašanje državnega uradnika v sodni dvorani je zelo značilno in kaže, kako raste or-junskim »junakom« greben, odkar se zopet počutijo pod okriljem dr. Žerjava, i Pri včerajšnji razpravi zaslišane priče so v bistvu vse potrdile obtožbo in so se z iz-povedbami pri prejšnjih razpravah zaslišanih prič v glavnem ujemale.
Obdolženca Galzigno je zastopal dr. Kle-pec, zasebnega udeleženca g. Golinajerja pa dr. S t a n o v n i k , ki je v svojem zaključnem govoru poudarjal, da gre v tem slučaju za to, da sodišče eksemplarično kaznuje obdolženca, ki so je udeleževal sistematičnega nasilja nad Ljubljančani-domačini, dasiravno je kot Dalmatinec užival gostoljubje v našem mestu. Galzigna je eden tistih Orjuncev, ki so letošnje poletje dan na dan napadali mirne Ljubljančane, povzročali po gostilnah in kavarnah pretepe in nemire ter škodo lastnikom lokalov in si pod geslom »nacijonalizma« lastili pravice policije in oblasti, da so mogli pod to krinko uganjati nasilja in tolovajstva.
Galzigna je bil obsojen na 450 Din denarne globo ali 2 dni zapora po § 411 kaz. zak. ter na plačilo odškodnine g. Golmajerju za bolečine 150 Din in povračilo vseh pravdnih stroškov. Prihodnjič pride na vrsto inž. Kranjec, katerega je baje celjsko sodišče včeraj izpustilo iz zaporov.
Prosveta.
pr II. umetniško razstavo priredi v dvorani Narodne čitalnice v Kranju akademični slikar Franjo Kopač. Otvoritev v nedeljo, dne 80. t m. ob jI. uri. Razstava ostane odprta v nedeljo od 11.—13. ure, ostale dni od 11.—16., vštevši do petka, dne 5. decembra 1924.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 29. novembra: Zaprto (generalna vaja).
Nedelja, 80. novembra: Sumljiva oseba. Izven.
Pondeljek, 1. decembra: Veronika Dese-niška, slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika.
9	OPERA.
Začetek od pol 8. uri zvečer. Bobota, 29. novembra: Jenufa. Red E. Nedelja, 30. novembra ob 3 popoldne: Netopir. Izven.
Pondeljek, 1. decembra: Zaprto.
Opera. V nedeljo, dne 30. novembra se vprizori v opernem gledališču «Netopir« ob 3. popoldne. Ta priljubljena komična opereta se poje v Narodnem gledališču z vedno naraščajočim uspehom. V nedeljo pa bo imelo tudi .Občinstvo izven Ljubljane priliko poslušati to melodijozno in zelo zabavno delo slavnega J. Strausa, ki je napisal toliko prikupljive glasbe.
Za premiero »Veronike Deseniške«, ki bo 1. decembra t. 1, je do malega že vso gledališče razprodano. Prva repriza bo v sredo 3. decembra, druga v nedeljo, dne 7. decembra. Obakrat izven abonmanov.
Narodno gledališče v Mariboru.
Sobota, 29. nov.: »Trubadur«. Ab. D. Nedelja, 30. nov.: »Apolonov hram«. Ab. C.
Naznanila.
Frančiškanska dekliška Marijina kon-ffregacija prirodi v nedeljo, dno 30. t. m. ob 4.30 popoldne v dvorani Rokodelskega doma igro .Trije božični večeri«. Vstopnice se dobijo na porti oo. frančiškanov in pred predstavo pri blagajni. Vsi vljudno vabljeni.
Orliški krožek »šontpeterskoga prosvet. društva« priredi jutri ob pol 20. v društvenih prostorih, Župnijska ulica 1, čajni večer z dvema dramatičnima prizoroma, s šaljivo pošto in prosto zabavo. Vstopnina Din 2. K vde-ležbi vabi odbor.
V Stolni prosvoti predava prihodnji pondeljek zvečer ob 8. v družbeni dvorani v Križankah g. dr. Jos. Debevec o potovanju po Srbiji.
Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo, due 30. t. m. ob 10. dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: Cerkev i u politika. Predava g. univ. prof. dr. G. Rož m a n.
Zveza služkinj ima v nedeljo, dne 30. novembra, ob pol petih popoldne predavanje v Alojzijevišču.
Jcžica. V nedeljo, dne 30. nov. 1924, se Uprizori v društvenem domu drama kmetske-ga življenja v štirih dejanjih »Dom«. Začetek ob treh popoldan. Vsi uljudno vabljeni.
Na Jesenicah priredi godbeni odsek KDD v nedeljo, 30. novembra ločno ob 8. zvečer v svojem domu orkestralni koncert s sledečim
programom: 1. V. Lalak: Iz čeških gora, koncertna koračnica. 2. J. Straus: Ouvertura lz operete: »Princ Matuzalem«. 8. J. Verdi: Poutpouri iz opere: »Rigoletto«. 4. Iv. Zaje: Jugoslovanski kolo. —• 10 minut odmora. — 5. E. Adamič: Kje si, dragi, da te ni — dvo-spev v G-molu. 6. Dvofak: Češki narodni pot-pouri. 7. Bellini: Ouvertoura iz opere: »Norma«. 8. F. Fhotow: Potpouri iz opere »Marta«, 9. C. MiMcker: »Mladi mornarji«, koncertna koračnica. — Vstopnina: Parter I. 10 Din, II. 8 Din, III. 6 Din. Balkon I. 10 Din, II. 8 Din. Vabljeni vljudno tudi okoličani, ker so zveze vlakov jako ugodne!
Izpred sodišča.
Razne sodbe. V Predtrgu pri Radovljici na Gorenjskem je napeljal France Vari od svojega štedilnika cevi tako nerodno ob ostrešnem tramu, da je bila nevarnost, da se tram vname in povzroči lahko velik požar. Ta tram se je tudi že enkrat začel vnematl, vendar pa je preprečila večjo nesrečo žena hišnega gospodarja Ignacija Valanta. Vari je bil obsojen radi te nerodnosti po § 440, kor je opustil predpisan ogled, na 50 Din globe ali 24 ur zapora, ln mora plačati stroške in pa 150 Din škode za ožgani tram. Tudi on se je pritožil tn se je skliceval, da bi moral gospodar skrbeti, kako so speljane dim-nikove cevi po hiši, posebno še, ker jo vedel, da si je on cev sam napeljal. Toda vzklicni senat je njegov vzklic zavrnil ln je potrdil prvo sodbo. — »Beračila sva, za delo pa nisva vprašala, ker je premraz.c Tako sta se zagovarjala pred okrajnim sodnikom bre» poselna Lanter in Spitaler, katera je zasačil stražnik pri beračenju in sta bila obsojena radi postopanja po mestu brez dela vsak na 1 mesec zapora. Pri Lautarju, ki je že ?tar grešnik, pa je odredil prvi sodnik tudi, da ga oddajo po prestani kazni v prisilno delavnico. Oba sta se pritožila, češ, da je to vendar malo preveč kazni. Zagovarjala sta j se tudi da sta bila le malo časa brez dela, I kar je razvidno iz delavske knijžice, ki jo j jo odvzela policija. Senat je odredil z ozirom I na ta zagovor, da se preskrbi knjižica, nakar ' se bo o njihovi krivdi in kazni nadalje obravnavalo.
Po svetu.
Gospodarstvo Egipta.
Toliko se govori danes o Egiptu in o njegovem sporu z Anglijo. Zato je prav, če pogledamo nekoliko na gospodarske razmero Egipta. Za poljedelstvo uporabljive površina Egipta je znašala leta 1923 8.3 milijone feda-nov; ker je fedan približno 60 arov, torej okoli pet milijonov hektarov. 2.7 milijonov fedanov ni bilo izrabljenih. Kmetje, felalii imenovani, tvorijo okoli 62 odstotkov egiptskega prebivalstva. Posestva so večinoma majhna, pod 30 ha. Večina felahov, stanujoča zelo na gosto ob bregovih Nila, nima svojega posestva, so le nekakšni poljedelski delavci.
Egipet jo v prvi vrsti poljedelska dežela. Najvažnejši pridelek je bombaž. Njegova kultura [e pokrivala v gospodarskem letu 1919-20 1.6 milj. fedanov, 1920-21 18, 1921-22 1.3, 1922-23 1.8. Pridelek je kolebal v teh letih med 4.3 in 6.7 milijoni kanlarov; kantar bombaža je 100 angleških funtov, okoli 45 kg. Skoro ves bombažev pridelek gre na Angleško, tam ga predelajo in pošljejo naprej.
Tudi v zunanji trgovini je Anglija na prvem mestu. Leta 1923 so izvozili iz Egipta na Angleško za 28 milijonov egiptskih funtov poljedelskih in drugih pridelkov, v Francijo samo 6.7, Italijo 3.7, Nemčijo 2.5. Bilanca egipt-ske zunanje trgovine je zelo aktivna. Dovoz iz Anglije je znašal lani 14.7 milijonov funtov, iz Italije 4.3, Francije 3.8, Nemčije 2.7 itd.
Poleg bombaža pridela Egipt predvsem žito (leta 1922 n. pr za milijon lon pšenice, za četrt milijona ton ječmena), fižol, lečo, čebulo, koruzo, sladkorni trs itd. Tudi notranji zakladi zemlje so precejšnji: leta 1922 60.000 ton fosfatov, .173.000 ton petroleja, 104.000 ton manganove rude, potem natron, sulfati, sol, mavec i. dr. Industrija se peča skoraj izključno s predelovanjem sladkornega trsa, le v mestih se je začel javljati tudi začetek drugih industrij.
Povod konflikta je naprava velikega jeza čez Modri Nil v Egiptskom Sudanu. Egipčani pravijo, da bo imel Nil potem za Egipet premalo vode. A ni tako; nevtralni inženerji so ugotovili, da bi ostalo za Egipet še zmeraj dosti vode. Nekaj drugega je: če bodo sadili Angleži v Sudanu bombaž, ga ne bodo kupovali v Egiptu.
• • •
sv Tatvina čokovnega. denarja na Dunaju. V dunajskem hotelu »Bristol« je bil dne 17. novembra okraden trgovec Harold Sinclair iz Ne\vyorka. Tatovi so morali trgovca žo preje dobro oprezovati, odnesli so mu iz neke torbe 2 »Traveller« čeka, eden za 650 dolarjev, drugi za 800 dolarjev. Prvi s podpisom Sinclair Harold, drugi žene Sinclair Lile; oba čeka sta bila izdana od »Bank-Trust-Compagnie«. Nadalje so mu še pobrali 42 milijonov avstrijskih kron v bankovcih po 500.000, 5000 francoskih frankov, bankovec za 50 dolarjev, eno brošo iz platine z devetimi vdelanimi briljanti, in nekaj zlatnine. Tatvine je osumljen neki trgovec Charles Sprogo, ki je že v letu 1922
prenočeval po dunajskih hotelih pod raznimi naslovi. Pristojen je najbrž v Varšavo. Oblasti ga povsod zasledujejo.
sv Ruski begunci pri papežu. Dne 25. t. m. je papež Pij XI. sprejel v avdienci, ki jo imela zelo prisrčen značaj, 60 ruskih beguncev, povečini pravoslavne vere, ki jih vzdržuje krožek šentpeterskega mestnega okraja v Rimn. Rodno prispeva zanje tudi sv. oče. Ruske matere so prinesle s soboj tudi svojo otročlče. Sv. očetu so jo v imenu beguncev zahvalil 80 letni bivši goneralni konzul Kre-bel, nakar je imol papož prisrčen govor na begunce. Končno jim jo podelil svoj blagoslov in rekel, da velja blagoslov tndi za vso tisto nenavzoče ruske begunce, ki si tega blagoslova žele.
sv V železniških vozeh od lakote umTli. Iz Tien-Tsina poročajo, da so tamkaj te dni našli na stranskem tiru dva živinska vagona, v katerih je bilo 63 mrtvih kulijev. To so bili naborniki, ki so jih bili poslali v neko garni-zijo, a pomotoma so vozove spravili na stranski tir in jih tamkaj pozabili. Vozova sta bila od zunaj trdno zaprta. Naborniki so od lakote in mraza vsi umrli.
sv Nazadovanje komunizma na Severnem Češtfm. Te dni so se na Severnem Češkem vršile volitve delegatov za občni zbor socialističnega severnočeškega konsumnega društva. Pred dvema letoma so dobili komunisti pri enakih volitvah nad 100 zastopnikov, topot pa le še 23.
sv Blamaža čeških fašistov. češki fašisti so sklicali te dni v Smichovu shod. Govorniki so ostro napadali predsednika republike Ma-saryka in zunanjega ministra Beneša ter zahtevali, da se v Pr?gi takoj proglasi fašistov-ska diktatura. Dalje so zahtevali, da mora zunanji minister takoj odstopiti. Zborovalci, ki so bili sami r.efašisti, so se tem zahtevam ro-gali in zapustili shod, tako da je ostalo v dvorani samo deset oseb.
sv Avtomobilizacija Parim. Pariška L'Blu-stration je priobčila dve zanimivi sliki nekega velikega pariškega trga: eno iz leta 1894, drugo iz 1924. Na prvi vidiš samo konjske vprege, na drugi samo avtomobile. Pred par leti smo videli sliko, kako se gnetejo avto-mobilisti in zračni letavci okoli edinega konja, ki je v mesto zašel, in ga občudujejo kot občudujemo mi starine v muzeju. Pariški občinski svet je šel sedaj preko normalnega razvoja, ld bi konja itak izrinil, in pravi, da v 20. stoletju ni za konja nobenega prostora več. Na boulevardih, najbolj obljudenih cestah in šetališčih, je od dveh popoldne co sedmih zvečer vsak obrat s konji prepovedan. To je prvi korak do popolne prepovedi, ki bo prišla takrat, ko bo avtomobilizacija francoskega glavnega mesta popolna.
sv Sovjetski hlodi. Poljska vlada je zadržala v Stolbcih, obmejni postaji, večjo pošiljatev hlodov za Anglijo. Carinska oblast je prepovedala temu lesu prehod čez poljsko ozemlje, ker so bili vsi hlodi skrbno popisani s pozdravi in karikaturami, namenjeni angleški komunistični stranki.
sv Huda kazen. Amerikanka Reed je bila že sedeminštiridesetič zaradi pijanosti areti-i rana. Sodišče, ki ščiti prohibicijo, ji je nareko-! valo izredno hudo kazen: skoz ves mesec mo-! ra priti vsak dan na prohibicijski urad in iz-! piti tam vselej 25 kozarcev vode.
sv Delfini se hranijo z ribami ter delajo ribičem znatno škodo. Dostikrat priplavajo ( ponoči do ribiških mrež ter poboro iz njih ; ribe, tako da najdejo ribiči naslednji dan ! prazne mreže. Radi tega jih pa tudi ribiči na I vse pretege preganjajo. Nedavno tega so na-! šli celo maso rib v delfinovem želodcu. Bilo : je v njem ostankov več kakor od 7000 raznih | rib, Delfini žro ribe vsakršne velikosti in so | še posebno radi tega silno škodljivi, ker za-i sledujejo tudi ribje ikre.
Zanimivost!,
PTIČ STAVITELJ.
V Avstraliji živi ptič, ki je znan pod imenom mcgapodius duppcrbi. Velik je kakor jerebica in tehta skoraj kilogram. Zgradi si 3 do 4 metre visoko gnezdo, ki meri v krogu 20 metrov, tako da znaša ves obseg 50 kubičnih metrov. V gnezdo nanosita samec in samica celo kopico zelišč in svežega listja. V to zelišče znese samica 6 do 8 jajc, ki so med seboj v enaki razdalji. Samica znese jajca, a dalje se ne briga zanje. Nc sedi na njih, ampak prepušča skrb za spočetje novega življenja tajnim naravnim silam. Zcliščo in listje v gnezdu sc začne kvasiti, s kvašenjetn sc razvija toplota, ki zdrži jajca v gnezdu primerno gorka, da se iz njih izvale mladi megapodiji. Ti ptiči se torej zvale s kvašenjem. Podoba jc, da ptič megapodij nekako sluti, katera zelišča bolj pospešujejo kvašenje, ker znaša samo kvašenjc pospešujoče rastline.
V ENI MINUTI SI MRTEV,
Tako je zapisano na nekaterih vogalih ne\vyorških ulic in cest. Ves svet, ki ga pokriva Ne\vyork s svojimi predmestji in parki, meri skoraj 10.000 kvadratnih kilometrov — nekdanja Kranjska —, prebivalcev ima pa Nehyork 8,600.000. To jo več kot dve tretjini vsega jugoslovanskega prebivalstva. In ker pride najmanj na vsakega četrtega človeka cn avto, moramo računali z dvema milijonoma avtomobilov. Vsa Jugoslavija jih ima menda 5000. Promet so osredotoči na južnem koncu
polotoka Manhattan, na katerem je sezidani pravi Newyork. Tam so vsa javna poslopja, mestna hiša, borze in tisoči trgovin, nameščoi nih v nebotičnikih. Preden se trgovine in to^ varne odprejo, in potem ko se zatvorijo, jo promet seveda tale, da si ga noben Evropejca ne more prav predstavljati, tudi Londončan no. Samo en primer: že leta 1922. so samo v, enem dnevu prepeljale predmestne železnico 1,200.000 ljudi, nadcestne in podzemske železnice pa 7 milijonov, torej več kot polovico Jugoslavije. Seveda bo promet bodočnosti ne, moteno posloval lo tedaj, če bodo odredili <la-lekosežno nove naprave. Najvažnejša odredba so tiče podzemskih cest. Pod že obstoječimi cestami bodo napravili druge, iste kakovosti, in bodo tako prve kleti lahko spremenili v trgovine. Napravili bodo nosilne stebre iz že-lezobetona in bodo tako razdelili ceste v ve<S vzporednih pasov; v vsakem pasu bo vozila posebna vrsta, v enem tovorni avtomobili, v, drugem osebni itd. Hkrati bodo imele tu podi zemske ceste še to prednost, da ne bo tolik« križišč kakor zgoraj, promet se bo vršil veliko hitreje in bolj neovirano. Zaenkrat pa še niso tako daleč in se vrši razen železniškega ŠQ ves promet na zemlji in nad njo. In da ni preveč nesreč, so napravili na vogalih najbolj prometnih cest omenjeni napis ali pa so postavili tam stolpič s smrtjo v njem; režeče nami kaže zobe in napis ima v roki: Ce ne boš nre-viden, si v par sekundah moj!
SLAVNI ZDRAVNIK.
Sloviti zdravnik Levret je bil klican na dvor, da ozdravi soprogo francoskega prestolonaslednika. Prestolonaslednik mu je rekeh »No, gospod Levret, ste pač veseli, da smctS zdraviti mojo ženo? S tem pridobite na slo-, vesu.«
»Če bi slovesa že ne imel, bi me sploh tukaj ne bilo!«, je kratko odgovoril zdravnik,
RAZMI5LJBN0ST.
Sir Isaac N'ewton. slavni angleški filozof, je bil neko jutro globoko zamišljen v težak problem, ki ga ni hotel pustiti, da bi zajtrkoval s svojo družino.
Njegova gospodinja, ki so je bala, da bi mu dolgi post ne škodoval, je poslala slugo z jajcem in pouvo v njegovo sobo. Slugi je bilo naročeno, naj skuha jajce v študijski sobi in počaka, da ga gospodar poje. Toda Newton, ld je hotel nadaljevati svoje študije problema, ga pošlje ven, rekoč, da si bo jajce že sani skuhal.
Sluga položi jajce poleg njegove ure, mu povo, da je treba jajce kuhati tri minute, in odide. Čez nekaj časa pride sluga pogledat, če je gospodar jajce že pojedel. Kako sa pa začudi, ko ga vidi stati pri ognju z jajcem v roki, ura pa je bila v ponvi.
PREVIDEN VOZNIK.
Voznik pripelja nekega dno k" carinski hišici s težkim tovorom. Uradnik pogleda skozi okno in vpraša, kaj ima na vozu. Voznik stopi prav do okna in mu zašepjče v uho: »Oves.« Uradnik no more razumeti, zakaj mu voznik na glas ne pove, kaj ima na vozu, in začne sumiti, da ga hoče prevariti. Zato preišče vse žaklje prav natanko, toda ne najde drugega nego oves. Nato vpra?a voznika, za-, kaj dela tako skrivnost z ovsom.
»Ali ne veste, gospod,« pravi, »da je sedaj oves jako drag in zato ga moram konjem nekaj utrgati. Prejšnji teden niso videli niti zrnja in čo bi omenil oves na glas, sem prepričan, da bi no napravili niti koraka ne, doki lcr bi jim ga ne dal.«
ČUDOVITO MAŠČEVANJE.
Neka gospa jo imela jako lepo mačko.
Soseda Mrs. Jones je naročila svojemu služabniku, naj jo ubije, ker se boji, da ji ne požre kanarčka.
Služabnik stori, kar mu je bilo ukazano.
Gospa, ki je imela mačko zelo rada, se je na moč razjezila, ko je slišala, da je njeno mačko ubil sosedin služabnik. Poslala je miš-, jo pasti vsem svojim prijateljicam in ko je dobila kakih dvesto ali tristo miši, jih je dela v zaboj in poslala svoji kruti sosedi, ki je radovedno zaboj odprla, misleč, da je v njem kako čedno darilo. V njen največji strah pa je bil zaboj poln miši, ki so poskakale kaj hitro iz njega in napolnile vso hišo. Na dnu zaboja pa je bil listek od sosede, a na njem je bilo napisano: »Madam, ker ste ubili mojo mačko, si Vam usojaiu poslati svoje miši.«
FRIDERIK VELIKI IN MLINAR.
Ko je Friderik II pruski zidal svoj gračl Sans-Saucl, se je zgodilo, da mu je bil neki mlin zelo na poti, in hotel jo izvedeli, koliko zahteva mlinar zanj.
Mlinar jo odgovoril, da ima njegova rodbina mlin že dolgo, dolgo let v posesti in da ga ne proda. Kralj ga prosi na vse načine, obljubi mu, da mu sezida mlin na boljšem kraju, poleg tega pa mu še plača, kolikor zahteva; loda trmasti mlinar noče prodati.
Kralj postane nazadnje jezen. Pošlje ponj in mu reče srdito:
»Zakaj ne mnrato prodati mlina? Ali no veste, da ga lahko vzamem ne da bi dal vinar zanj?«
»Res je,« odgovori mlinar, »če bi ne bilo zbor-ega sodišča v Berlinu.«* In kralj je odnehal.
* Takega zaupanja v juslloo y Jugoslaviji šo dolgo ne bo..,
Gosp o darstvo.
Ravnatelj Andrej Zmavc, Maribor:
Q kulturi vinske trte.
gradih, boljših vrst in razumnejšega kletarstva. Zato pa zasluži predmet tem večjo pažnjo.
Žlahtno ali evropsko vinsko trto (vitis vi-nifera) so vzgojili naši pradedje iz divje trte ali vinike. Le ta se je pojavila že v prazgodovinski dobi, in sicer se je razvilo iz nje mnogo zvrsti. Danes uspeva divja trta izredno bohotno v zapadni Transkavkaziji, od koder se je razširila po Armeniji, Perziji, Turkestanu, Krimu, Podolskem, Besarabiji in po vseh pokrajinah okoli Sredozemskega morja; preko Malo Azije je dospela v Severno Afriko, Ana-tolijo, Palestino, Tunis, Alžir in Maroko, preko Romunije pa se je razširila v Podonavje, na Tirolsko, na Badensko, v Alzacijo in Francijo.
Bržkone so začeli vinariti v pokrajinah severno Kavkaza in Kaspiškega jezera, morda tudi v zapadni Mali Aziji. Dokazano pa je, da so gojili vinsko trto Egipčani že kakih pet tisoč let pred lvr. Sredi drugega tisočletja pr. Kr. so že marljivo vinarili po Srednji Grčiji, za Homerja (okoli 900 pr. Kr.) pa je bilo vinarstvo žo po vsej Grčiji in Mali Aziji jako razvito.
V	Italiji se je razvilo najprej poljedelstvo in šele pozneje vinarstvo; pri najstarejših obredih so še rabili mleko namesto vina. V petem stoletju pr. Kr. proslavlja Sofoklej (496—406 pr. Kr.) Italijo kot vinorodno deželo; vinarili pa so v Zgornji in Srednji Italiji že v železni dobi, nekako početkom prvega tisočletja pr. Kr., dozdevno neodvisno od Grkov, dasi so le-ti gojili trto že mnogo prej. Rimljani so razširili vinarstvo po Španskem in po severnih alpskih deželah.
V	Franciji se je udomačila vinska trta že prej in se je kmalu tako razširila, da so skušali vinarstvo omejiti radi preteče velike nad-produkcije vina.
Vinska trta se je v Galiciji v drugem stoletju po Kr. dalje razširjala in je rimski cesar Prob (276—282 po Kr.) nje nego še posebno pospeševal. Skoro istočasno so širili yinsko trto v Podonavju in Porenju.
V	poznejših stoletjih so začeli uvaževati boljše vinske kvalitete, radi katerih so proizvodi zlasti severnega pasa vinogradništva daleč zasloveli že v 18. stoletju; pri tem so si stekli osobitili zaslug samostani, v prvi vrsti benediktinski.
Staro vinogradništvo je bilo sredi 19. stoletja na višku; toda tekom tega stoletja so se zanesli iz Amerike v Evropo razni škodljivci in zajedalke, ki so naglo pustošile naše vinograde. Na trtah se je najprej pojavil oidij, in sicer že leta 1845. v angleških rastlinjakih (po angleškem vrtnarju Tucker se imenuje grozdna plesen »oidium Tuckeri«), leta 1848. na Francoskem, leta 1850. na Tirolskem itd.; tako je francoska vinska produkcija, ki je znašala leta 1850. nad 45 milijonov hI, padla radi oidija v letu 1854. na 11 milijonov hI, tedaj na pičlo četrtino prejšnjega pridelka. Pero-nospora pa ugonablja evropske vinograde od leta 1878. dalje in povzroča neizmerno škodo. Leta 1879. je bila po Francoskem že povsod razširjena, leta 1880. po vsej Italiji, po Tirolskem, po Sloveniji, Istri, Španiji, Alzaciji, dve leti pozneje so jo zasledili v Porenju in v Švici, na Nižjem Avstrijskem pri Kremsu pa šele leta 1888. Začetkoma je peronospora nastopala bolj pozno (šele septembra) in ni toliko škodovala kot danes, ko se pojavlja navadno že maja in ima torej mnogo časa za pu-stošenje. Še pred njo — okoli leta 1860. — smo dobili v Evropo — najprej na Francosko i— iz Amerike trsno uš, ki onemogočuje staro vinarstvo brez cepljenja in zabteva nove vzgojne načine, ki so v glavnem premagali to nevarno zajedalko in nas danes najbolj zanimajo. V današnji Sloveniji so trsno uš zasledili najprej v občini Kapele pri Brežicah (v Sotlski dolini) leta 1880., v krškem okraju leta 1884., v ptujskem okraju leta 1886., v novomeškem in črnomeljskem okraju leta 1887., v mariborskem okraju leta 1888. itd. V koprskem okraju (Istra) se je pojavila trsna uš tudi že leta 1880., precej pozneje — leta 1891. — pa v Dalmaciji. Nekako v istem redu se je po navedenih pokrajinah razvijalo novo vinarstvo.
Ker se je v novejšem času nega vinske trte tudi drugod močno razvila, preti našemu vinarstvu nova nevarnost: svetovna nadpro-dukcija vina in hudo tekmovanje na vinskem trgu. Tako se je kultura vinske trte močno razširila v Kaplandu od leta 1653. dalje, začetkom 19. stoletja se je prenesla v Ameriko, zlasti v Kalifornijo in v države Newyork, Ohio, Missouri in v Kanado; vedno več vinogradov je v Argentiniji, v Chileu, Peruu, v Braziliji in v Uruguayu; v Alžiru in Tunisu so pa vinograde obnovili in povečali. Na Kitajskem je vinska trta že stara znanka, v Avstraliji se goji od leta 1862. in je — sicer v manjšem obsegu — udomačena celo v Japonski od leta
me.
Izgledi za evropsko in posebej za jugoslovansko vinstvo niso najugodnejši; osobito v severnem pasu jugoslovanskega vinogradništva — predvsem tedaj v Sloveniji — zahtevajo nove gospodarske razmere dvajsetega stoletju z neizprosno doslednostjo pametno omejitev kulture vinske trte na najpriklad-nejše lege; treba je smotrnejšega dela v vino-
Tržno poročilo.
Tekstilije. LTgledna češkoslovaška gospodarska revija presoja položaj na našem tekstilnem trgu nastopno: Splošen položaj na tekstilnem trgu se je v zadnjem času nekoliko izboljšal. Opaža se, da imajo ljudje zopet denar; kmet je svoje pridelke večinoma že vnovčil in za izvoženo blago prihaja iz inozemstva iz-kupilo. Nasprotno bi bila pa trditev, da je denarna kriza že odpravljena, preuranjena in neutemeljena. Pomanjkanje denarja se čuti kakor dosedaj in cela vrsta srednjih grosistov je v slabem položaju. Zaradi počasnega dotoka denarnih sredstev se vrše plačila zelo težko. Pričakuje se, da se položaj temeljito izboljšuje v zvezi z izvozom in neprestanim dotokom denarja iz inozemstva. — Zadnja kriza je povzročila, da so detajllsti razmeroma preskrbljeni, tako da naročila za spomlad kolikor mogoče omejujejo. Iz tega se more sklepati, da bodo spomladanske kupčije precej slabe. Vsemu temu se pridružuje še italijanska konkurenca, ki se vedno bolj uveljavlja. Posebno glede bombaževine si hočejo Italijani pridobiti zopet prvo mesto na jugoslovanskem trgu. V 2. četrtletju 1921 je bila Češkoslovaška glede uvoza bombaževih tekstilnih izdelkov na prvem mestu. Glede oksfordov in cefirov iz-kušajo Italijani ponarejati češkoslovaške vzorce, pa se jim to vsaj glede razvrstitve barv ne posreča. Italijanski vzorci so bledi in nejasni. Glavno 'težavo, da si ohranijo jugoslovanski trg, ne povzroča češkoslovaškim im-porterjem toliko razlike v cenah, kolikor dobavni pogoji. Češkoslovaški eksporterji prodajajo proti plačilu tekom 60, 90 do 100 dni, dočim ponujajo Italijani 150 dnevni do šestmesečni kredit. Zamudne obresti zaračunavajo češkoslovaški i ni po rte rji po 12—18 odstot. pro anno, dočim se zadovoljujejo Italijani le z 8 odslot. Priporočljivo bi bilo, da se češkoslovaški eksportni kredit poceni.
g Fuzija Slavenske in Ljubljanske Kreditne banke. »Belgrader Zeitung« poroča iz Zagreba: Kakor znano, ima Landerbank 60% delnic Slavenske banke in Slavenska banka večino delnic Ljubljanske Kreditne banke. Tako je prišla Landerbank do odločujočega vpliva v obeh denarnih zavodih. Landerbank hoče sedaj oba denarna zavoda fuzijonirati pod imenom Slavenska Kreditna banka. Centrala te banke bi bila v Ljubljani. Za predsednika te banke bi bil dr. Karel Triller, dosedanji predsednik Ljubljanske Kreditne banke, podpredsednik pa Praprotnik. S tem pa ni bil zadovoljen Vladimir Arko in je odstopil. Ta novi aranžman o fuziji imenovanih dveh zavodov sc bo v kratkem izvršil.
g Les naprodaj. Na Opatovi gori kr. šumske uprave v Kostanjevici se odda 1000 plm bukovega porabnega lesa. Ponudbe s takso 100 Din naj se vlože pri direkciji šum v Ljubljani (Križanke) do 6. decembra 1924 do enajstih dopoldan.	7510 g Ustavljen prevzem blaga. Prevzemanje in odpravljanje vagonskega blaga in drugih železniških pošiljk, ki so usmerjene za Trst, je do nadaljnjega ustavljeno.
g Krediti za odkup svilenih kokonov. Vlada je odobrila kredit v znesku 5 milijonov dinarjev za izplačilo državnega dolga tvor-nicam svile in gojilcem svilenih kokonov.
g Ekonomsko - finančni odbor. Vlada je ponovno vzpostavila ekonomsko-iinančni odbor, kakor je že obstojal. V njem se nahajajo ministri za finance, poljedelstvo, trgovino in industrijo, socialno politiko, gozdove in rudnike, promet in gradbe.
g Zakaj zaračunava železniška uprava vozarino v prometa s pos/ajami bivše južne železnice po loraljeni tarifi. »Trg. List« piše: Proge bivše južne želcznice niso podržavljene, ampak jih državne železnice na podlagi aranžmana, sklenjenega med lastniki in udeleženimi državnimi upravami. Uprava naše kraljevine je prevzela z aranžmanom znatne finančne obveze, ki so se ugotovile na podlagi povprečnih kosmatih prejemkov železnice. Naravno je, da mora iskati kritja za te
obveze v prvi vrsti v dohodkih prog bivle južne železnice, — Ker bi spojitev prog južne železnice v enotno tarifno omrežje s progami državnih železnic povzročilo znaten padec dohodkov, bi bila izpolnitev prevzetih obveznosti bistveno otežkočena. Zato železniška uprava za sedaj ne more upoštevati ponovno izraženih želj interesentov, dokler ne najde izhoda, kako bi sc mogel kriti s tem povzročeni manjši dohodek železnic. V ta namen se splošnih tarifov ne more povečati, ker bi bili s poviškom obremenjeni vsi kraji naše kraljevine, torej tudi oni, ki bi ne imeli nobene koristi, ako se odpravi lomljena tarifa. Ti razlogi so bili merodajni tudi za železniško upravo tudi pri dovoljenju ugodnosti za tranzitni promet preko teh prog po jadranski tarifi, ker se je s tem zasigural gotov dohodek, katerega ne bi dobila, ako bi odrekla zaprošeno dovoljenje.
g Monopol na petrolej se ukine? Iz Bel-grada poročajo, da namerava finančno ministrstvo uvesti svobodno trgovino s petrolejem. Že njegov prednik v minitrtvu jc to nameraval, vendar pa ni imel za to časa.
g Linearni povišek na direktne davke. Nekateri davčni uradi so bili naziranja, da se pobira invalidski davek tudi od linearnega poviška. Ker to naziranje v zakonu ni utemeljeno, je finančna dclegacija v Ljubljani na iniciativo Trgovske in obrtniške zbornico naročila davčnim oblastvom in uradom, da naj pri izračunanju invalidskega davka 'zločijo iz odmerne podlage izvanredni državni pribitek.
g Izplačevanje kuponov in izžrebanih obveznic bivših deželnih dolgov. Na mnoge prošnje, da se čimpreje uredi vprašanje plačevanja teh dolgov, je generalno ravnateljstvo državnih dolgov z razpisom z dne 20. oktobra 1924, št. 18.431, pojasnilo, da bo storilo vse, kar je v njegovi moči, da se vprašanje teh dolgov čimpreje uredi. Čim bo to vprašanje urejeno, bo objavila poziv vsem imetnikom kuponov in izžrebanih obveznic, naj sc zglase zaradi plačila. Dotlej pa naj se nikar več ne obračajo na njo za pojasnila.
g Trgovska pogodba z Avstrijo. Pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe z Avstrijo povoljno napredujejo. Sedaj žc razpravljajo o carinskih postavkah. Naša država bo ščitila domačo industrijo, Avstrija pa bo zaščitila one produkte, ki jih sama dovolj proizvaja. Pričakujco, da bodo pogajanja končana v roku 10 do 15 dni.
g Naši gospodarski odnošaji s Češkoslovaško. Iz Zagreba poročajo, da nameravajo ustanoviti jugoslovansko - češkoslovaške trgovske zbornice, o čemer bo razpravljal gospodarski kongres v Sarajevu.
g Avstrijsko-češkoslovaška trgovska pogodba. Z Dunaja javljajo, da je bila predvčerajšnjim podpisana trgovska pogodba med Češkoslovaško in Avstrijo,
g Konknrzi v Italiji. V teko meseca septembra t. 1. je bilo prijavljali v Italiji 533 konkurzov, v avgustu t. L 565, v juliju t. 1. 642, v juniju t. 1. 656, v maju t. 1. 722. Iz teh podatkov je razvidno, da sc položaj v zadnjih mesccih sicer izboljšuje, vendar pa je slabši kakor lani. V prvih 9 mesecih t. 1. je znašalo število konkurzov 5510 napram 3996 v istem razdobju lanskega leta in napram 2469 v prvih 9 mcsecih t. 1. V mcsecu septembru t. 1. odpada na severno Italijo 40% vseh konkurzov, na srednjo Italijo 30%, ostanek pa na južno Italijo, otoke ter na novo pridobljene pokrajine.
Borze.
28. nov. 1924.
DENAR.
Zagreb. Italia 2.9680-2.9980 (297.50— 300.50), London 317.80—320.80 (318.10—321.10), Newvork 68.20-69.20 (68.20—69.20), Pariz 367.50 -381.50 (364-369), Praga 206.40-208.40 (205.60 -208.60), Dunaj 0.0962-0.097150 (0.0962-0.0982), Ziiricli 1327.50—1337.50 (1328—1338). — Jako rezervirano; promet je bil slab; blaga dovolj.
Curih. Belgrad 7.50 (7.50), Pešta 0.006950 (0.00695), Berlin 1.23n/s (1.234), Italija 22.48 (22.48), London 24 (24.01), Newyork 518 (518), Pariz 27.75 (27.50), Praga 15.65 (15.55), Dunaj 0.0073 (0.0073), Bukarešt 2.65 (2.70), Sofija 3.75 (3.80).
Dunaj. Devize: Belgrad 1031, Kodanj 12380, London 328700, Milan 3072, Newyork 70935, Pariz 3800, Varšava 13600. — Valute: dolarji 70460, angleški funt 326900, francoski
	\
ku,	\
	\
	j i
r	j
At j	
frank 3755, lira 3040, dinar 1520, češkoslovaška krona 2114.
Praga. Devize: Lira 147.55, Zagreb 49.325, Pariz 182.—, London 157.175, Newyork 33.90.
VREDNOSTNI PAPIRJL
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 65.50 (blago), 2'A % državna renta za vojno škodo 125—135, Celjska posojilnica d. d, Celje 210—211 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220, Merkantilna banka, Kočevjo 125 (denar), Prva hrvatska štodionica, Zagreb 900 (denar), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 132—150, Trbovelj. premogokopna družba, Ljubljana 470 (denar), Združene papirnico Vevča 120—120 (zaklj. 120), »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1650—1660, «Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 64 (blago), 4'A% kom. zadolžniee Kranjske deželne banko 90 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 108, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 57, Jugoslavenska banka, Zagreb 102— 102.50, Ljubljanska Kreditna banka, tu 207.50 —220, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 875 • —890, Slavenska banka, Zagreb 85, Dioničko ' društvo za eksploataciju drva, Zagreb 85, Hrv. slav. d. d. za in. šecera, Osijek 825, Na-i rodna šumska industrija 55, Našiea 55, Gutt-; man 765—800, Slavonija 74, Trboveljska pre-! mogokopna družba, tu 460—470, Vojna od-I škodnina 128—133, 1% drž. inv. posojilo 66— ' 66.50.
Dunaj. Zivnostenska banka 813.000, Al-pine 385.000, Greinitz 157.000, Kranjska industrijska družba 900.000, Trboveljska družba 476.000, Hrvatska eskomptna banka 107.500, Leykam 197.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 56.000, Avstrijske tvornice za dušik 215.000, Gutmann 418.000, Mundus 930.000, Slavex i 230.000, Slavonija 74.900.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Jesenovi plohi brez grč od 3 m dolž., od 30—110 mm debeline, Ia blago, fco meja 1300; hrastovi plohi, I. in II. j vrsta, 2.60 m, 53 mm, fco me.ia 1 vag. 1250— 1260 (zaklj. 1250); orehovi bouls Ia, fco meja 2000—2200; topol, plohi, 40, 50, 60, od 3 m dolžine, III. vrsta, fco meja 1 vag. 550—600 (zaklj. 550); bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco meja, za 100 kg 31; bukovo oglje Ia, fco meja 120. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 400; pšenica bačka, par. Ljubljana 450; koruza nova, gar., fco Postojna trans. 250; koruza nova, februar-marec, fco Postojna trans. 255; oves bački, par. Ljubljana 345; laneno seme, fco Ljubljana 700; otrobi srednjo debeli, fco gor. postaja 225. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 525; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 500; fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 595; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 390; fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 490; fižol rjavi, orig, fco Ljubljana 410.
Novi Sad. Pšenica 385—390, srbska koruza 185; položaj noizpremenjen.
Turistlka in šport.
Zimskošportna propagandna številka bel-grajskega »Športa«. 1. decembra izide bel-grajski >Sport« kot propagandna številka za zimske športe ter prinaša okoli 30 najboljših posnetkov naših amaterjev prof. Ravnika, dr. Tominška, Tavčarja in Kunaverja. Številka bo izdana na boljšem papirju s skrbnim tiskom v srbohrvaščini in francoščini. Naše čitatelje opozarjamo na ta list, posebno še na to številko, ki se dobi v Ljubljani po trafikah. Redakciji je stavil Jugoslovanski zimskošportni savez potrebno gradivo na razpolago.
Meteorologično poročilo.
LJubljana 306 m n. m. vlš.
Normalna barometerska višina 736 mm.
Cas OpKEO- vftnift	liaro. meto i v mm	ieriuu-mater v C	l/.iuruin dilorencn v 0	Nebo, vetroT'	PHUavlni T mm
2/./11. 21 h	737-1	2-8	05	jasno 8. v.	
28./11. 7 h	737-3	2-7	0-7	obl. j. z.	0-0
f 8./11. 14 h	736-9	6-9	0-7	obl. j. z.	
Bujni, svilasii lasje.
tiiiinnuuiiiiiiuiiiiiiiiuitiiiiiitiiHimuimHuiMMiifiiHiiiiiiriiittuitiiiiitutiititini
po rednem umivanju glave z
Elida" Shampoon^!
OGLASI
Vsaka drobna vmtlca Din 1*50 aH vsoka beseda SO par. Najmanjši 5 0tn. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Nove božič, pesmi
za solo, mešan zbor in orgle
P. Hugolin Sattner.
Dobe bo pri skladatelju v Ljubljani za 20 Din franko.
lin-g parizar, naprodaj pri Franu DOVČ, Stožl-ce 13 pri Ljubljani. 7495
Sprejmem takoj GOSPODA na stanovanje. Naslov pove uprava lista pod štev. 7493.
ORLOVSKI KROJ
(surka ln hlače), še malo nošen in dobro ohranjen, sred-njevelik (165 cm), se proda za 500 Din. — Ponudbe na upravo lista pod »Kroj 7460«.
I nl/*jl * katerem je ie L.lm£ll bila stara trgovina, v lepem trgu, se odda v najem kakemu samcu pod ugodnimi pogoji. - Naslov v
upravi lista pod itev. 7444. Dne 2 decembra t. L ob 15.
_ . g	uri bo v skladišču na glav.
L 0 K 3 I	kolodvoru na favni dražbi
, ...	.	. , , prodanih 13 zabojev 973 kg
M odd« v najem ra več let ,	„ ..
na Gorenjskem. - Proda »c ! |( f 6 fll 6 Z8 CCVlC oprava s celim inventarjem	•*
vred osebi, ki prevzame lokal, 2 sobi, kuhinjo in klet.
— Ponudbe na upravo lista	fj|l\fIJCtiln
pod: »TAKOJ« itev. 7486.	UMVOOUIU.
Hiša
tik predmestja Ljubljane, nova, enodružinska, s takojšnjim prostor, stanovanjem, ugodno naprodaj. - Pojasnila daje F. JERKO, Črnuče, pošta Jezica.	7413
KONTRABAS se kupi. Ponudbe s popisom na upravo lista pod »Kontrabas«. 74%
Proda se
njiva 29.000 m2
med vodovodom in Šiško, tik Knezovih travnikov, dne 7. dec. t L na licu mesta.
znamka »Pretty«.
7491
Podpisani obveščam vsakogar, katerikolisibodi, da nisem za nikogar plačnik brez moje vednosti ali pooblastila.
L MARCHIOTTI,
trgovec in posestnik, Ljubljana — Sv. Petra cesta 30.
Stanovanje
1—2 sobi in kuhinjo, ilSeta zakonca brez otrok; plača do 500 Din. - Naslov pove uprava lista pod itev. 7492.
Išče se DEKLICA od 14 do 17 let za popoldan k otrokom. - Poizve se v upravi »Slovcnca« pod Itev. 7511.
KDO BI MI HOTEL
pisati note? V zameno pa bi učil igrati na citre. — Ivan KIFERLE, Krojaška ulica 8, II. nadstr. (gostilna Maček).
Proda se več lepih
- SPALNIH OPRAV -
iz trdega lesa. - Poizve se ▼ Škoiji ulici it. 13, dvorišče, pri mizarju.	7437
2 stavb, parceli
lepi, prodam blizu Št. Vida n. Ljublj. po 10.000 Din. Na-
, prod ,junij, slov v upravi
pod it. 7440.
Irll delavnico
s hlevom in lopo ter 600 m' zemlje, ob dri. cesti in pri kolodvoru, v bliž. Ljubljane. Pripravno za stanovanje, takoj prosto; cena 60.000 Din. Naslov v upravi pod it. 7439
Prostovoljno « e prodajo
trije travniki
2 na Barju pri Rakovi jelši, tretji pa pod Pleiivco pri Kršlanovein gradu. Več pove Jos. MRAK, Vič 21. 7418
BLAGAJNIČARKA
s prakso išče mesta. Naslov v upravi lista pod it. 7494.
»♦♦»♦♦♦♦»♦♦•»♦♦♦»M
■ <nm, . II,,II,,,.Mil« .....M Mt.«.,,.,.,, I ■
š ^^aau =3	■
:	**	(O	■
: opozarjamo, da so zopet do-	i
j speli najboljši šivalni stroji	•
in kolesa	š
I „GRITZ$ER" j
: V VSEH OPREMAH	■ i za rodbinsko in obrtno [ : rabo. Istotam vseh vrst • : čevljarski stroji ,.A(!!er" I : kakor: cilinder, ievoročni I 5 in kr »jaški. : Pouk v V e / e n | SI ter i
i hrponlu perila in I
E nogavic litofaniel brez- = j plačno edino ie pri i 1
j Jos. Peteline, Uubljana j
' blua ProšornoTega opornem- • • ka ob vodi. Popravil« sprejemam«. : ■ i ■«,,..,....i.,,,,,■«.,„,,.....,«,.,,■■■,„,,,,,,,,,
Lep prostor
v sredini mesta (salon) (klavir na razpolago), se za plesne vaje ali seje odda. - Izve se Gosposka ulica 4, L nadstr., FLUX.	7471
CM EVA
vseh vrst, kakor vsako leto po najugodnejši ceni vedno na zalogi. Ravnotam se kupuje
surovi in stopljeni loj
in se plača po najvišji dnevpi ceni. Jos.Bergman, Ljubljana, Politnska cesta št. 85.
25.leto obstoja tvrdke!
Perfekt. kuharica
z dobrimi spričevali, ki je voljna pomagati poleg sobarice tudi druga domača dela, se išče proti dobri plači in ob dobrem postopku s 1. decembrom t. 1. k mali slovenski družini. - Ponudbe na: Marijana JAKIL, Karlovac -Domobranska ul., Hrvatsko.
Mesta GOSPODINJE ali KUHARICE
Iščem. Grem tudi v župni-šče. — Vprašati v Ljubljani, Marijanifče, Poljanska cesta.
Bencin - motor
12 P. S„ 2 dinamo ali brez dinaine, števci 115 volt, novi, se poceni proda v MOZIRJU, elektrarna. 7487
AMERIŠKA OMARA se topi. - Ponudbe s ceno upravi lista pod »Ameriška omara«.
1 ali 2 konja landauer
vzamem čez zimo na delo proti prav dobri oskrbi. — Dopisi na upravo pod šilro »KONJA« št. 7331.
Zastopstva
resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-ONE INTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CAGLI-ARI 44, ROMA. 6379
zaprta kočija, v dobrem stanju, se poceni proda. - Ponudbe na poštni predal št. 8 V Ptuju._ 7385
KDO VZAME -SBC
za svojega
9 mesecev starega, zdravega fantka. - Več pove g. SULC, | Poljanska cesta 12, dvorišče.
'sa: masgaj
pleskar in liCar, sobo !n črkoslikar. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Zg. Šiška 121.
Naročila se sprejemajo Kolodvorska ul. 6.
Prodam '
NOV VOZ z diro, na pero«
sih, oljnate osi, srednje močan, pripraven posebno zi trgovce. - Mihael R1IITAR,
trgovec, Dob pri Domžalah, *************++**++*++—+++
BUKOV GOZDI
NAPRODAJ. Za izsekati
ca. 300 sežnjev drv. Lepi plohi ludi za drugo porabni. Eno uro od kolodv. Laško. Lepa cesta. Ponudbe na odvetniško pisarno g. dr. AL. RAKUN, Celje.	7231;
Trg. podjetje v Ljubljani potrebuje 7a takojšnjo nabavo Jtg> 3000 komadov
božičnih dreves
ra/.ne velikosti. - Cenj. ponudbe s ceno na upravo lista pod: »Božično drevo«. ****************** ,.......«
,SLOVENEC za inserate najbolj
priporočljiv!
..........................
Gde. Roža Sorre
gospodinja graščine Grmeče
je dne 27. novembra t 1. ob 23. uri v starosti 71 let, po 50 letnem vestnem službovanju boguvdano preminula in se priporoča znancem v spomin in molitev.
Pogreb drage bo v nedeljo 30. nov. ob 14. ari iz hiše žalosti na pokopališče v Šmartno, o Grmače, dne 28. novembra 1924.
GRAJSKA UPRAVA.

MHZ MINILO
nv^ntat^tanjmm m imiifc.
P. a občinstvu naznanjam, do otvorim v nedeljo, dne 30. novembra v lastnem paviljonu, na vogalu Aleksandrove cesie in Beihovnove ulice novo opremljen in moderno urejen
cuefličiii
Agltlrajte za naše časopise'
P. n. občinstvo zasiguram, da bom isto postregel v popolno zadovoljstvo ier se priporočam za izdelovanje šopkov in vcncev ler sploh vseh v to široko s padajočih aranžmajev po najnovejši obliki. V zalogi imam vedno sveže cvetje, žalne in za razne prireditve primerne trakove.
Cene zmemel	Poslrežba ločnal
Za cenjena naročila se priporoča
VIKTOR KORSIKA.

obrtno - sodno protokolirana firma v Zagrebu, z dobrimi zvezami v tu- in inozemstvu, išče ZASTOPSTVO solventne solidne žage. - Cenj. ponudbe pod »Zagreb« na Aloma Company, Ljublj.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani v staroznani Juvančičevi kleti, Celovška cesta št. 77 (Sp. Šiška) priporoča svoja
— Sprejme tudi provizijskega potnika. — Ponudbe jc nasloviti na zadrugo: Kongresni trg št. 2.
Okrajni zastop ormoški kupi večje število
poljskih tračnic
(že rabljenih) do izmere 1 km ter 2—3 VAGONČKE (hunte). Tozadevne ponudbe z navedbo cene naj se vlože na zgoraj označeni naslov.
OKRAJNI ZASTOP V ORMOŽU. NAJSOLIDNEJŠA in PRIPOROČLJIVA
manufaktisnia trgovina
* n?ivečjo izbiro SUKNA, HLAČEVINE, TISKOVIN. PLATNA za vse vrste perila in vsakovrstnega modnega blaga je znana tvrdka
FELJK SKRABL - MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 11.	>
št Vid n. Ljubljano
PRIPROROčA SVOJO BOGATO
- - 5E«rfcS0gF0 pož-iišiva. - -
Cene konkurenčne.	7048	Cene konkurenčne.
***********************^^
reklama so v ..Slovencu"
(Dalje.)
34
»Pripomniti pa moram tudi,< je nadaljeval Abi, ki se ni dal motiti, >da mnogo ponujam. Tudi jaz sem kraljevske krvi, vajino veličanstvo, in vladam tukaj na severu, kjer se pojavlja neko nezadovoljstvo, zlasti med mogočnimi beduinskimi rodovi v puščavi, ki stražijo mejo države. Če se ta zveza izvrši in če jaz nekoč zasedem kot sovladar Egipta dvojni prestol, mi bodo vdani in sever in jug bosta tesneje združena ,nego sta bila kdaj poprej. Ce se j>a
ta zveza ne izvrši--« tedaj se je Kaku,
kakor da hoče prepoditi muho z obraza, zadel z roko Abijeve obleke in njegov gospodar je na to znamenje utihnil.
»Nadaljuj, prosim, stric moj,« je rekla Tua. »Če se ne izvrši, kaj potem?«
»Potem utegnejo nastati težave, kraljica. Ne, pusti me, čarovnik, resnico hočem govoriti, naj se zgodi karkoli. Faraon, mnogo let si vladal; da, štiridesetkrat je Nil preplavil svoje obrežje, odkar sva pokopala svojega božanskega očeta. Vsa la leta se ti je rodil en sam otrok in šele potem, ko sem jaz prišel v Thebe prosit te, da me imenuješ za svojega naslednika. Marsikom« se to, faraon, čudno zdi, marsikdo dvomi, ali sedi ta lepa kraljica, ki se imenuje Amenovo hčer in ki ti je tako maio podobna po telesu in duhu, po pravici na prestolu Egipta. Če jo jaz poročim, bodo ti dvomi prenehali. Če je ne poročim, bo to Šepetanje naraslo v mogočen vihar, ld ji bo o<lii<>seI krono z glave «
stala sapa in Tua, ki je zardela do ušes, se je sklonila naprej, kakor da hoče odgovoriti. Toda preden je mogla izgovoriti besedo, je faraon planil s stola in obraz mu je bil ves spremenjen od jeze. Vsa njegova potrpežljiva ljubeznivost je bila izginila, bil je tako strog in kraljevski, da je vsem navzočim in Abiju samemu upadel pogum.
»Ali sem zato tako dolgo potrpel s teboj, brat moj?« je zavpil, trgaje si obleko. »Ali sem ti zato pred leti prizanesel v The-bah, ko si z izdajstvom zapravil življenje? Ali sem zato dovolil, da si se vzpel do najvišjih časti in da vladaš tukaj v mojem mestu Memfid i skoraj kakor kralj? Ali ni dovolj^, da sem mirno sedel, ko si si ti, star mož, sin barbarske sužnje najinega očeta, razuzdan kraljic, drznil prositi za čisto roko egipčanske kraljice, ti, njen stric, ki bi ji prav tako lahko bil ded? Ali moram tudi poslušati, kako s svojimi umazanimi ustmi sliniš njeno kraljevsko rojstvo in čast njene kraljevske matere, kako posmehljivo pljuješ na Amena, očeta bogov? Amen naj to opravi s teboj, ko stopiš pred vrata večne hiše, toda tukaj na zemlji sem jaz njegov sin in služabnik. Mermes, pokliči mojo stražo in primi tega moža ter ga spravi na varno. V Thebah, kamor odidemo jutri, bo sojen po našem zakonu.
Tedaj je Mermes zapiskal na srebrno piščalko, ki mu je visela okrog vratu, skočil naprej in pograbil princa za roko. Abi je izdrl meč, da ga prebode, navzoči pa so, ko so videli orožje v njegovi roki, udrli proti vratom, da uidejo; pred vsem so bežale faraonove dvorjanke in med njimi njegova strežnica Meritra. Toda preden so mogli priti skori vrata, so prihiteli stražniki, ki so bili slišali Mermesov žvižg, z dvignjenimi kopji v dvorano ler so jih pognali nazaj. Planili so na Abija, mu izdrli meč
iz roke in ga vrgli na tla, ostale pa so se-gnali v gručo, kakor preplašene ovce.
>Zvežite izdajavca in ga spravite na varno, jutri pa nas bo spremljal v Thebe,« je rekel faraon.
»Kaj naj storimo z njegovimi sinovi in spremstvom, veličanstvo?« je vprašal častnik slraže.
»Naj odidejo,« je odgovoril faraon trudno, »ker oni niso grešili proti nam. Naj odidejo in usoda njihovega gospoda naj jim bo v svarilo.«
V zmedi so Meritro slučajno potisnili h Kakuju.
»Čuj,« je zašepetal zvezdoslovec ženski v uho. »Stori, kakor sem ti snoči velel, in vse bo še dobro. Stori tako, ali umri! Ali me slišiš?«
»Slišim te in bom ubogala,« je odgovorila Meritra prav tako tiho.
Nato sta se ločila, zakaj siraža je prijela Kakuja za roko in ga porinila iz templja skupaj z Abijevimi sinovi.
Uro pozneje sta Mermes in Asti stala pred faraonom in ga prosila, naj bi odšel iz Memfide še isto noč, češ da mu tako svetuje tudi kraljica in časlništvo. Toda faraon je bil utrujen in ni hotel poslušali.
»Tudi jutri bo še dovolj časa, ko se na-spim,« je odgovoril. 3Ali naj bežim kakor tat iz svojega lastnega mesta? In potovanje tudi ni pripravljeno. Zakaj me silita k temu strahopetnemu dejanju?« je pristavil zlovoljno.
»Dovolj imava vzroka, veličanstvo,« je odgovoril Mermes. »Prepričana sva, da so se zarotili, da te obdržijo tukaj. Danes popoldne bi ne bil mogel odili, če bi bil poskusil, toda nocoj je Abi v ječi, njegovo ljudstvo je preplašeno, nima poveljnika in bo odprlo vrata. !>o jutra pn že dobijo r!ru- ; gega in vrata bodo dvakrat zapahnjena in j zastražena.«	i
»Kaj?« je rekel kralj zaničijivo. »AH meniš, da sem tudi jaz ujet, ujet v Egiptu, kjer vladam? Ne, prijatelja moja, na faraonovo besedo se bodo vrata odprla, čo se pa ne odpro, bom Memfido razdejal, kamen za kamenora, in razgnal nje prebi-vavce, da si poiščejo strehe v votlinah pri šakalih. Ali menijo, če sem dober in prijazen, da ne znam potegniti meča, kadar je treba? Ali so pozabili, kako sem pobil upornike v svoji mladosti, kako sem po-žgal njihova mesta in podjarmil Sirijo, ki jim je pomagala? Jutri odkorakamo in nio prej. Govoril sem.«
Tedaj se je Mermes priklonil in se obrnil, da odide, ker ni bilo dovoljeno odgovarjati na to faraonovo besedo. Toda Asti se je vendar drznila ustavljati.
?0 faraon,« je rekla, »ne huduj se na svojo služabnico! Kakor veš, faraon", imam nekaj proroške spretnosti, duhovi umrlih mi včasi šepetajo o stvareh, ki se bodo zgodile. Ravnokar se mi je zdelo, ko sem odšla od kraljice, svoje rejenke, in sem stala trenotek sama v temi,' da je stopilo božasko veličanstvo velike gospe kraljevsko žene Ahure, ki je bila moja gospa in prijateljica, k meni in mi reklo:
»Pojdi, Asli, k faraonu in mu povej, da velike nevarnosti grozijo njemu in naši kraljevski hčeri. Reci mu: Beži iz Memfide, Če ne, bo to tvoia smrt in Amenovo zvezdo bo zakril oblak sramote. Reci mu, naj se varuje ženske, ki stoji rb njegovem prestolu listega hudobnega čarovnika, s katerim je sklenila zvezo preteklo noč.«
Tedaj je faraon pogledal Asto in j0 rekel:
>0 snninvkn sanj, razlagaj svoje lastne sanje! Kdo je ženska ob mojem prestolu, ki bi se je moral varovati, in kdo je čarovnik, s katerim je sklenila zvezo?«
KLAVIRJE
lo HARMONIJE o« obrok«!
Bosendorler, Fdrster, Stein-etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseb vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
Žrebanje 12. in 13. januarja
Dobitki preko
39,000.000 Din
▼ gotovem novcu brez odbitka v naj-
večji izbiri pri glavni kolekturi
bančnega kom. društva
9.Urini drug
Zagreb.
Miklavževa darila
za deco in odrasle priporoča
M. Tičar, Ljubljana
Šelenbargova nI. štev. I In Sv. Petra cesta Stev. 26
Vabilo na IZREDNI OBČNI ZBOR
HRANILNICE in POSOJILNICE v LESKOVICI
REG. ZAJDR. Z NEOM. ZA V.
Id ae bo vršil dne 14. DECEMBRA 1924 ob pol 3 pop.
▼ Leskovici St. 1 in bo sklepal ob vsaki udeležbi s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva; 2. potrjenje računskega zaključka za leta 1918 do incl. 1923 ; 3. volitev načelstva; 4. volitev nadzorstva; 5. sprememba pravil; 6. poročilo o izvršeni reviziji; 7, slučajnosti.
ODBOR.
Šumapshi Inžinlr
z državnim izpitom za
samostalno vodstvo veleposestev se išče za graščino »Boštanj ob Savi« (Slovenija),
ki ima skoro samo gozdove. — RcP^ktanH, ki so vodili že samostalno enako gospodarstvo, naj stavijo ponudbe s curiculom vitae na: And. Jakil, Karlovac.
II
i«
„• VVIITIIIII	.«•■	9
notira svojo prvorazredno banatsko moko po sledečih cenah brez obveze: 0 2 6 7
Og
posije
6.! O 6.05 5.50 4.60 3.50 2.—■ po 100 kg, uključivo vreče — kolodvor Sisak.
Nova advokatska kancelarija.
Gg. Ljub. Radovanovič, sekretar Državnog Saveta u ostavci, Vladimir Sv. Simič, b. sudija, advokat, i Djordje J. Terzič, b. sekretar Državnog Saveta,
otvorili su n Beograda zajednička ADVOKATSKU KANCELARIJU
a Karadžičevoj ulici broj 8. — Tel. broj 38—59.
Kancelarija se preporučuje naročito za kod upravnih sudova i Državnog Saveta.
sporove 7379
OB 25-LETNICI I
»PRI S0LNCU«
ra vodo — K. Widmayer
Priporočam kot najprimern. darila za Miklavža in Bo-iič: Vse vrste perila, volneno pleteno blago, manufakt. blago, venčke za neveste, opravo za novorojenčke. — Abtahe (peče: edina zaloga), kravate, nogavice itd. Pri večjem odjemu prim. popust
Prvovrsten
laneni firnež
Izdeluje
Najfinejše
laneno olje
tovarna ZABRET & Komp., Britol pri Kranfu.
Najstarejša tovarna te vrste v Jugoslaviji.
Telefon interurban: KRANJ 29.
Na zahtevo se pošljejo vzorcL
V nedeljo 20. novembra ob 14. uri se bo prodajal v Šmartnem ob Savi
INVENTAR
za zeljarno
med drugim KADI, SODI ter dobro ohranjena mostna TEHTNICA. — Obenem se proda večja množina stavbenega KAMNA.	7448
Nsšlm reiinam
priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO ci-korijo.
Izvrsten pridatek za kavo.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da kljub svoji bolezni, katera me pa ne ovira v moji obrti,
izvršujem še nadalje krojaško obrt
ter izgotavljam vsa naročila točno po najnovejši angleški modi. Za cenj. naročila sc priporočam velespoštovanjem
ANT. REISNER — KROJAŠKI ATELJE, LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 7.
V neposredni bližini mesta Ptuja, 10 minut od središča Je nrprodaj DVA ORALA VELIKO, SOLNČNO, PRAV 3ST- RODOVITNO IN OB VODI LEŽEČE
zemljišče s hišo
Jako pripravno za STAVBENI PROSTOR ali večjo VRTNARIJO; elektrika iz Fale na razpolago. — Resni interesenti naj se obrnejo pod šifro »606« na upravo lista.
Najboljše manufakturno blago
se dobi pri tvrdki
oštarič
Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.
Telefon St. 222. Trgovina z modnim, manufakturnlm, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
S^a dabelo in drobno.
=lll=lll=lll=lll=liS=8lt=III=lll=lll=3IB=III=lll=ill=IC«
Kupujemo "TBB
mit m moko
in ostale vreče po najvišji dnevni ceni. — Ponudbe na: AVRAM ŠIF, veletrgovina vreč, plaht in preje, tovarna vreč in plaht, Novi sad. Blago se prevzema v Jugoslaviji: Centrala Novi sad, Belgrad, Zagreb, Dubrovnik, Sarajevo, Sušak, Split, Ljubljana. — V inozemstvu: Reka, Trst, Budimpešta, Dunaj, — Passau, Hamburg. —
in=lil=31l=ll§=6ll=lll= 688=8ia=lis=33l=ais=lll=lll=lll=
f3a®aHHfflBBBSn0HHaBBHiS2lffiEEIBHBHH!5HHSIfflBBBBBBB
|	V Ibof za srečol
■ Vetje posestvi s Mimo Ki jih kaže slika za M'-
1	dobi lastnik naše srečke, ki ga bo zadel žreb.
1	Cela srečka Din 100"—.
1
faBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Pozor! Poililfv® Pozor!
PO ZNIŽANI CENI ge prodaja: moderne spalnice, Jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGAR. strojno mizarstvo, Vižmarje — St. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850
-t^HaBBBBBBBBilCBB!
IlIBIflHIlIRII
VINO prvovrstno, letnikov 1921, 1923 ln 1924 -iz haložkih in ljutomerskih vinogradov — nudi tvrdka V. BAEBLER in drug, posestnika vino-gradov t PTUJU.	'386
Cetrtinska srečka Din 25'—. — Desetinska srečka Din 10'—.
Pri Cetrtinskih srečkah igrajo Štiri, pri desetinskih deset oseb na jedno številko. — Zadene žreb četrtinsko ali desetinsko srečko, vrši se med štirimi oziroma desetimi posestniki dobitka ponovno žrebanje, ako se isti v teku 14 dni med sabo z dobitkom ne spravijo. Izžrebanih številk 2000. — Dan žrebanja se naznani po časopisih takoj, ko bodo srečke razprodane. — Srečke razpošilja »Prostovoljno gasilno društvo v StrniSču pri Ptuju«, proti naprej vpošiljatvi zneska za srečko ter Din 31 — za priporočeno pošijjatev. — Iščejo se povsod prodajalci srečk I
■BHBI
Rov al Ha i i Line
Kr. angleška
poštno-parobrodna linija.
General, zastopstvo za kraljevino SHJ;
Zagreb
Trg I. itev. 17.
Redni potniški promet Hamburg—Cherbourg—Southampton Novi Jork in Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v
Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1, 2, 3. razreda, — Kabine 3. raz. zimi poateljami Udobnoat — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolo. dvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naalov za via gornja podzattopatva „ROYMAILPAC".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajeva in Graža. Dopisovanje ▼ vseh iezikih.
Naalov za brzojavke; Prometna bank«.
Zadružna Gospodarska banka d« d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis k vis hotela rtUnlon").	Telefon št. 57 ln 470.
Račun poStno Čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnico: CEUE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse banCne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec sreCk Drž. razr. loterije.

30