Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din !•—. november 1 p V»l «vet. 2 S Ver, duše Tn 21. pob. 4 P Karel J 6 T Caharija 6 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 05 Teodor 10 N 22. pob. © 11 P Martin 12 T Avr^lij 13 S Stanislav 14 C Jozafat 15 P Leopold 16 S Otmar_____ 17 N 23. pob. 18 P Ođon € 19 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 24 N 24. pob. 25 P Katarina 26 T Silv. ® 27 S Virgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej V 30 dneh 30 številk za 12Dh OE.ÄS NARODA" &JUBEJANA — NEBOTIČNIK St. 212 izhaja vsak dan Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 O 1. Uprava: Gajeva t. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Dvignimo Čut za odgovornost! Politično delo JRZ po radi-kalskih načelih Zmaga slovenske nadarjeno' sti in domačega dela Smrt dečka pod avtobusom Naša vas Za našega obrtnika Odpis zaostalih davkov V Ljublfani v soboto, dne 30. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto L ItaBšš&ftsko-ahesm&ki s®or Abesinski SSSSL 5B£l SSL tZSüH Njegov prihod je v zvezi z novo abesinsko protiofenzivo — Ual-Ual spet abesinski? — Nova itafšianska ofenziva na fugu Dwigftimo eut za odgovornost! Maribor, novembra 1935. Na jesen so vedno pogostejša poročila, ki prihajajo z našega podeželja o krvavih pokol jih, in drugih zločinstvih. Ti žalostni dogodki se dogajajo predvsem v naših štajerskih vinorodnih krajih. Našemu slovenskemu ljudstvu se pogostokrat pripisuje izredno visoka kulturna stopnja v marsikaterem oziru. Pogosti in že kar udomačeni ter od nas samih tolerirani krvavi dogodki pa mečejo žalostno senco na moralo našega podeželja. Potrebno je, da prav o tem spregovorimo nekaj iskrenih besed, ki naj služijo v razmišljanje vsem onim, ki jim mora biti blagor vsega naroda pri srcu. Naj takoj omenimo, da vseh teh pokoljev ni kriv, kot se rado poudarja, samo alkohol, temveč v veliki meri tudi pomanjkljiva moralna vzgoja našega ljudstva in naša brezbrižnost, ker gremo mimo vsega brez hotenja napraviti tem žalostnim pojavom konec. Po sedanjih izkušnjah zaležejo sodniške kazni v tem oziru le malo. Kaj ugotovimo na sodnijskih razpravah? Obtoženci se zagovarjajo smeje, za krivdo ne pokažejo nobenega moralnega kesanja, zločina v vseh svojih dimenzijah se niti ne zavedajo, strah jih je samo pred zaporom. Torej nikake odgovornosti samemu sebi, nikakega sramu za storjeno dejanje. Mislimo, da je temu vzrok napačna vzgoja našega ljudstva z neko lažno moralo, ki kljub velikemu in poudarjenemu vplivu cerkve ni utegnila vcepiti v ljudsko bistvo onega pravega čuta sramu in odgovornosti sebi, kakor tudi zajednici. Fantje, ki so se v pretepu »proslavili« s čim večjim divjaštvom in ki so bili «aradi tega zapiti, veljajo za krajevne junake. Pogosto so sorodniki in znanci pretepača, ali celo ubijalca, ponosni nanj. Saj je pretepaštvo že tako udomačeno, da dekle skoro ne pogleda fanta, ki se še ni udeležil večjega pretepa in pokolja. Priznati je treba, da je v oziru pravilne moralne vzgoje ljudstva mnogo storilo naše učiteljstvo. Še več pa bi morala v tem oziru stopiti naša duhovščina. Ni naš namen da bi morda z navedenim dejstvom Loteli zmanjševati nedvomne zasluge naše duhovščine za gospodarski in tudi kulturni napredek podeželja. Tudi nismo teh vrstic napisali iz kakršnihkoli političnih motivov. Mogočni vpliv cerkve in duhovščine do danes žal še ni dosegel — čeprav med vernim ljudstvom — da bi večni pretepi in pokolji po jenjavali, v zadnjih letih ie pre-tepastvo zavzelo tolik obseg, da že‘ lahko govorimo o pretepaški psihozi v gotovih predelih našega podeželja, ki kaže čedalje večje moralno propadanje našega ljudstva. Će bi oni del naše duhovščine, ki se pte-mnogokrat vse preveč vmešava v poliiixo, posvetil tiste — drugače politiki namerjene sile — temeljitejši in pravilnejši moralni vzgoji, bi se brez dvoma pretepi in pokolji znatno omejili. S prižnic naših cerkva naj bi vel nauk, ki bi vcepljal že v duše dora-ščajoče mladine čut moralne odgovornosti pred samim seboj in pred človeško družbo. S takimi nauki, ki jih pogostokrat poslušamo v mestnih farah in ki so mnogo pripomogli v gotovih predelih naše domovine k zboljšanju etičnega življenja, bi tudi v teh krajih lahko omejili število pretepov in pobojev. S pomočjo vere naj bi se mladina učila pravilno dojemati Kristusov nauk o ljubezni do sočloveka in se navajala spoštovati in ceniti vrednost življenja višje, kakor ga ceni sedaj. Nauk o grehu in njega Posledicah ne sme najti svoje končne likvidacije v spovednici, pač pa mora zajeti vso človekovo notranjost, da bodo etične vrednote v človeku našle utrjene temelje, ki jih ne_ bodo mogli razrahljati kakršnikoli vplivi, ki so nasprotni pravemu in v resnici iskrenemu etičnemu in moralnemu življenju človeka. Mimo pomanjkanja prave moralne vzgoje Pa so vzroki žalostnih razmer še drugje. Gotovo je med prvimi alkohol, predvsem nesrečna šmarnica, s katero se omamljajo baši ljudje do popoldne nerazsodnosti. Te--uu zlu skušajo napraviti konec oblasti, ki so prepovedale sajenje šmarnice. Uspeh Prepovedi na je majhen. Na deželi je šmarnica še vedno udomačena in cenjena. Zato So potrebni v tem oziru ostrejši ukrepi, koieg krvavih pretepov, ki povzročajo razen težkih moralnih, tudi velike materialne ško-?e, pohabljajo ljudi ter zahtevajo pogosto človeške žrtve, je alkohol oni, ki povzroča ?e druga vzporedna zla. Po neki statistiki Je značilno, da je prav ob času nove vinske Jetinc spočetih največ nezakonskih otrok, tragika pa je pri tem v dejstvu, da je pretežen odstotek rejenih otrok — telesno ali Pa duševno manjvrednih. Sicer pa je to ako obširen problem, da se bomo ob priliki nanj še povrnili. London, 29. nov. Agencija Reuter poroča, da tudi danes ni nikakih vesti o večjih oboroženih spopadih na abesinskih frontah, vendar niti italijanska niti abesinska vojska nista ostali neaktivni. Na severu prodira velik oddelek Abesincev proti Ambi Aladži, da si tam pripravi defenzivne postojanke in utrdbe. Italijani so, kakor poročajo iz Mahale, očistili severni del tembijenskih gora abesinskih iregularnih čet. Na levem italijanskem krilu je Mariotti s svojimi Danakilci nadaljeval z operacijami proti četam rasa Kaše. Na ogadenski fronti je italijansko letalstvo nadaljevalo bombardiranje položajev rasa Nasiba. Obe vojski pa sta se naglo pripravljali na spopad. Badon pri srečanju ni okrenil na desno, ^ato je hlapec moral zavoziti popolnoma na rob ."Ste, tako da se je voz prevrnil v obcestni ja-. , • gospa pa je zadobila težke poškodbe po °brazu in glavi. Zmaga slov. nadarjenosti in domačega dela Drevi ob pol 21. uri bo otvoritev Modne revije obrtništva v Trgovskem domu v Ljubljani Ljubljana, 29. novembra. Kar smo v četrtek zvečer videli na generalki vse še bolj na prvo roko in za silo, a tudi prav po domače brez ceremonij, boste že drevi občudovali v vsem blesku in sijaju. Množica prirediteljev z vsem odborom zares podjetnega in tudi korajžnega Obrtniškega društva, zastopniki in zastopnice 50 salonov in delavnic ter trgovin s spremstvom najrazličnejših pomočnic in pomočnikov, asistentov in strokovnjakov ter vsevednih svetovalcev in neizogibnih kritikov, nevoščljivk in zavidnežev, brezmejnih občudovalk in skrivnih oboževalcev, vmes pa graciozna skupina manekenk vseh oblik in barv ter moških manekenov s prešerno podjetnostjo naših fantov — to je bila publika,. ki so jo skušali krotiti predsednik gospod Rebek, predsednik združenja trgovcev g. Karel Soss, arhitekt g. Mesar, režiser g. Delak, Conferencier g. Jelačin, umirila jih je pa edino lepota brez pridržka občudovanih kreacij naših salonov, da res lahko govorimo o najobčutljivejšem okusu in umetniškem ustvarjanju. Ne obetamo, temveč jamčimo, da boste modno revijo ocenili za zmago slovenske nadarjenosti in domačega dela! Že Trgovski dom je kakor ustvarjen za okvir vsej pravljični barvitosti razkošno krasotnih ali pa z rafinirano enostavnostno elegantnih toalet na izbranih maneke’ " da pojave na mostu pred pajčolanastim valovanjem odrskih draperij, med živo sinjino sten in pod zlatim stropom že brez večjih reflektorjev sončno razsvetljene dvorane delujejo skoraj vizionar-no.^ Jazz dveh klavirjev samo spremlja ritmično gracioznost, a Conferencier Jelačin je s svojimi lahkotno duhovitimi verzi tako neprisiljeno zabaven, da samo občuduješ in sanjavo uživaš... Na svetlem stopnišču je dipl. aranžer Joža E. Krušič z velemestno vzornimi izložbami tvrdk Irene Salai in gosp. Alojzija Pavlina s Kongresnega trga r edil arhitektonsko in slikovito učinkovit vhod v gosposko resnobni foyer z bufettom, a dvorano med okni poživljajo dekorativni aranžmani raznovrstnega blaga in lutk. V imenu Obrtniškega društva otvarja gosp. Jelačin modno revijo, da je obrtniškega dela manifestacija in proti uvažanju izdelkov demonstracija! Agilni obrtniki in obrtnice prvovrstno svoje delo --am pokažejo in na ta način jasno tu doka-^jo, da po solidarnosti in kakovosti enake in cenejše izdelke nudi domovina, kakor nedomača nam tujina — zato doma kupujmo domače le blago! Na ta način podpiramo lahko celo vrsto obrtnikov naše banovine ter štedimo denar svoje domovine! Naši obrtniki v zvezi s trgovci res najučinkoviteje manifestirajo vso akcijo Obrtniškega tedna s to impozantno revijo, ki pri njej sodeluje 25 salonov ljubljanskih krojačic, šivilj in krojačev v družbi okrog 30 modistinj, čevljarjev, krznarjev in delavnic ter trgovin za najrazličnejše potrebščine, ki jih potrebuje dobro oblečena dama, gospod ali otrok, poleg c teh pa še Klub damskih frizerjev, da je prav vse popolno do najmanjše podrobnosti. In kaj naj povemo o vseh 90 ali 100 modelih, ki nam jih bodo pokazali te dni. Nemogoče je opisati vso to lepoto in zanimivost, zato pa rečemo samo eno, da se vsakega šiva drži najresnejše stremljenje pomagati do veljave domačemu delu. O trudu in žrtvah ne bomo i pisali, saj bi jih ne mogli našteti, pač pa samo za vzorec omenimo nekaj značilnosti, da s tem I vsaj naznačimo mnogovrstnost kreacij. Vse bomo videli od najrazkošnejših večernih toalet do skromnih, a okusnih promenadnih oblekic, od dehtečih večernih in jutranjih halj in pid-žam do smučarskih in drugih športnih dresov. — Najmlajša med razstavljalkami je najbrže gdč. Anka Pučnikova, talentirana hčerka voditelja modne revije g. Alberta Pučnika. Na vseh njenih delih se pozna, da je končala specialno šolo v inozemstvu, saj je povsod poudarjena umetnostno obrtna stran, prav tako je pa tudi karakteriziran namen obleke. V njenih stvareh je višek diskretne in gosposke elegance, ki jo dosega z najmanjšimi sredstvi. Na drugi strani je pa znani salon ge. Hity z mnogo fantazije in razkošja ter pompozne originalnosti. Večkrat spominja na gledališke toalete in deluje impozantno in tudi romantično. V mislih imamo zlasti krasotno večerno obleko iz zlato-črnega brokata z njeno orientalsko fantastičnostjo in magično silo. Skrajno solidno apartna in okusna so dela gospe Fani Seljakove, ki predvsem delujejo z mirnimi efekti prave noblese, na drugi strani pa vzbujajo prav posebno pozornost kreacije salona Lady po večkrat prav originalni zamisli in harmoniji barv' in linij. Podobno bi lahko pisali o salonih Olge Selanove, Vere Pliberškove, Vere Mikličeve, Malči Ravnikarjeve, J. Mola-nove, Marije Michaličkove, Jožice Kumeljeve in drugih. Vsak salon ima svoje prednosti in odlike, vendar pa ne smemo prezreti dražestnih jutranjih in nočnih oblačil Karla Sossa s čudovitimi haljami in pidžamami ter res zelo okusnih pletenih oblek »EffKo«, kjer zlasti opozarjamo na pestrost smučarskega dresa in na oblekco v narodnem slogu. Vse te stvari so izpopolnile najbolj znane umetnice med našimi modistinjami, zlasti pa ne smemo pozabiti dragocenega krzna tvrdk L. Rot, Bizjak, Eber in drugih. Prav posebno so se izkazali naši čevljarji, ki so na tej reviji dokazali, da se z uspehom kosajo z najmočnejše podprtimi inozemskimi tovarnami. Dama danes skoraj ne more biti več brez steznika in res je gospa M. Stuzzi pokazala te skrivnostne umetnine v dragocenih čipkah in brokatu, Irena Salaj se ji pa pridružuje z enako izbranimi najmodernejšimi oblikami, da pač ni treba iskati inozemskih izdelkov.Tudi gospodje se bodo morali prepričati, da ni treba hoditi po obleko v inozemstvo, saj naši mojstri znajo vse to napraviti prav tako elegantno, toda brez dvoma bolj solidno in cenejše. Dvanajst krojaških salonov nas bo presenetilo z najboljšim! Jutranje halje in podobne domače obleke je pa v najapartnejših in najbolj praktičnih oblikah pokazala Kettejeva tvrdka in polno je še takih stvari, ki jih morate videti sami, da bo mar-sikaka grešnica spokorjeno sklenila naročati le doma. Tudi naš Drž. osrednji zavod za žensko obrt je zastopan s prvovrstno čipkarsko mojstrovino, namreč z veliko tirkizno večerno toaleto iz samih klekljanih čipk, ki nam jo je pokazala ga. Hity. Vsa čipka je risana po kroju in zato sestavnih delov sploh ni mogoče opaziti. Obleka je dala skoraj 50 pridnim čipkaricam dela polne tri tedne. Zamislila je toaleto seveda ga. Hity in zanjo se imamo še prav posebno zahvaliti disciplini, ki vlada, kar se organizacije dela tiče, na tem državnem zavodu. Tri tedne se nam zdi mnogo, vendar je pa v resnici pravi čudež, da je mogoče pri nas že v tako kratkem času izgotoviti tako natančno veliko delo. Za danes torej samo toliko za vzorec, ogledamo si pa seveda vse po vrsti! Trgovski dom je tudi od zunaj oblit z lučjo žarometov in vabi vse, da pomagajo uveljaviti domače delo v korist v sedanjih časih tako težko preizkušenih obrtnic in obrtnikov! Vrhnika Praznovanje 1. decembra. Sokol bo proslavil tudi letos praznik zedinjenja najveličastnejše. Vse priprave so dokončane; prosvetni in vaditeljski odbor pa sta nam porok, da bo akademija, ki se vrši v nedeljo 1. decembra ob 20. v Sokolskem domu, zadovoljila prav vse. Na sporedu so razen telovadnih točk vseh oddelkov še točke sokolskega mladinskega zbora, mandolini-sticnega zbora, reklamacije in zaključna skupina sodelujočih. Po akademiji je prosta zabava in ples, ki naj vsem posetnikom vsaj za nekaj uric preženeta vsakdanje skrbi. Dvorana bo primerno okrašena in dobro zakurjena, že sedaj opozarjamo, da prosvetni odbor z vso paro spopolnjuje oder in bo vprizoril 26. decembra burko »Nebesa na zemlji«. — Zdravo! Zagorje Nalezljive bolezni. Za škrlatinko in ne za davico, kakor je poročalo »Jutro« z 28. t. m. v svoji rubriki »Iz Zagorja«, je obolela tukajšnja učiteljica gdč. Vrščaj Terezija. Tudi ne odgovarja resnici, da so šolo v Dolenji vasi na odredbo tukajšnjega banovinskega zdrav-nika zaprli, pač pa je sreski desinfektor is Litije razkužil samo oni razred, v katerem jo obolela učiteljica poučevala. Otroci tega razreda so imeli od 26. do 28. t. m. radi tega pouka prosto, v petek 29. novembra pa se je tudi v tem razredu pričel redni pouk. Vsi ostali razredi pa so imeli nemoten pouk. Imenovana učiteljica se že od ponedeljka nahaja v tukajšnji občinski izolirnici. Radi bivanja v istem poslopju je tuk. banovinski zdravnik kontumaciral dve učni moči, in to samo za dobo enega tedna. Obolela učiteljica bo imela daljši dopust in radi tega manjkata na tej šoli dve učni osebi. Ena učna moč sploh pri-manjkuje. Zadnji čas je že, da se namesti na naši šoli manjkajoča nčna moč, ker razred, v katerem mora učiteljica poučevati kar dva združena razreda, je premajhen in radi tega ne ustreza predpisom zakona. — Med otroki zagorske in topliške šole se že nekaj časa pojavlja nalezljiva bolezen — garje. Vzrok temu je velika beda, ki vlada v naših krajih, ko nekateri nimajo niti mila za umivanje. Vsi oboleli otroci se napotijo k šolskemu zdravniku in ne smejo do ozdravitve obiskovati šole. Novi grobovi. Na Lokah je umrl gostilničar in posestnik Rakar Franc. Pokojni je bolehal za dolgotrajno neozdravljivo boleznijo. Pokopali so ga v torek popoldne ob veliki udeležbi občinstva. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje! — Istotam je umrla ga. Marija Golob, rudarjeva žena. — Dne 24. t.m. je preminul v rudarski koloniij v Toplicah vpokojeni rudar Oražem Franc. V svojem težkem poklicu je dosegel visoko starost 81 let. Pokopali so ga na tukajšnjem pokopališču. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje! Novo trgovino z mešanim blagom je odprl tukaj g. Košenina Melhior. Zvočni kino Triglav predvaja v nedeljo 1. decembra krasen film »Princ rajskih otokov«. V glavni vlogi nastopi Don Jose Mojica. — Predstave se vrše ob 17. in 19. uri. Krani Sokolsko društvo Kranj naznanja, da se vrši na praznik zedinjenja v nedeljo 1. decembra t. 1. ob 11 v telovadnici Slavnostni zbor. Vstopnine ni. Vsi vabljeni! Za članstvo obvezno! — V soboto 30. t. m. pa bo priredilo Društveni večer s plesom. Igral bo sokolski orkester. Začetek ob Vali. Vstopnina 8 Din. Dobrodošli! »Ljudska univerza« obvešča vse, da predavanje v soboto 30. t. m. odpade. Kino Narodni dom bo predvajal v petek, soboto in nedeljo sijajno filmsko opereto »Njen največji uspeh«. V glavni vlogi Martha Eggerth. Trebnje 1. decembra bo v proslavo narodnega praznika slovesno cerkveno opravilo v dekanijski cerkvi ob 8. uri. Hišni posestniki izobesite raz evoiih poslopij državne zastave! Hišne posestnike opozarjamo, da poteče rok za vložitev prijav na zgradarino 30. t. m., (t. j. danes!). Prijave je vložiti na občini. Stična Vodna zadruga za regulacijo Višnjice je prejela pred nekaj dnevi banovinsko podporo v znesku Din 50.000.—. Nadzorna oblast je razpisala na dan 2. decembra komisijski ogled na terenu. Upati je, da bodo interesentje toliko uvidevni in ne bodo stavili previlikih odškodninskih zahtev, da se bo regulacija lahko po načrtu izvedla. Razrešitev občinskega odbornika. Banska uprava je svoječasno razrešila dolžnosti Člana občinske uprave g. Erjavca Alojzija radi nekaterih nerednosti, ki iih je bil baje zagrešil kot nekdanji župan občine Muljave. Erjavec se je pritožil na unravno sodišče v Celju, ki je razrešitev razveljavilo kot nezakonito. Radio Sobota, 30. novembra. Ljubljana. 9.00: šolska ura: Proslava nar. praznika I. dekliške narodne šole v Ljubljani, 12.00: 12.00 reproducirana glasba, 12.45: vremenska napoved, poročila, 13.00: napoved časa, objava sporeda, obvestila, 13.15: reproducirana glasba, 14.00: vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00: Radijski orkester, 18.40: pereča zunanja politična vprašanja (dr. Kuhar), 19.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30: nacionalna ura, 20.00: Od Kranja do Kranjske gore, sodelujejo člani radijske dramske družine, 22.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15: Radijski orkester. 12 letni deček pod avtobusom Smrtna nesreča na cesti iz Toplic v Zagorje Zagorje, 29. novembra. V petek popoldne ee je zgodila na cesti, ki pelje iz Toplic skozi Zagorje, smrtna nesreča, katere žrtev je postal 121etni učenec topliške osnovne šole Joško Stupnikar. Deček se je obesil na zadnjo stran avtobusa, ki vozi iz Toplic na postajo k popoldanskemu vlaku. Nesreča se je pripetila na klancu blizu gostilne Korbar. Sunek je dečka s tako močjo vrgel na tla, da je obležal z razbito lobanjo nezavesten. Uboj zaradi nagajanja s kravo, ki je poginila Miha Lavtižar iz Mojstrane je prišel iz Amerike domov in obdeloval svoje čedno posestvo. Mož je pa precej hude krvi, čeprav je star že 51 let, in je imel že večkrat sitnosti zaradi prepira in boja. Dne 23. oktobra proti večeru je prišel z Janezom Erženom v Jesenškovo gostilno na Dovje. Pil je seveda in tudi plesal, med tem je pa tudi že zrojil na Lojzeta Koširja. Očital mu je, da je njegov oče, ki je vaški pastir kriv, da je ob teletenju poginila Koširjeva krava. Togotno ga je Lavtižar pahnil, da je padel na hrbet. Ko je Košir vstal, je jezen metal kozarce v Lavtižarja, vendar so jih pa znanci spet pobotali. Eržen je Lavtižarja vabil, da gresta domov, vendar je pa Lavtižar Eržena v Mojstrani spravil še v znano gostilno k Šmercu. Spila sta pol litra vina, vendar se je pa spet pričelo. Tam je trezni Janez Vilfan Lavtižarja vprašal, kaj je imel s Koširjem, a Lavtižar se je razburil, češ, kaj bi pripovedoval smrkovcu. Že po polnoči je Eržen Lavtižarja spravil iz gostilne in spremljal proti domu. Eržen se je poslovil pred hišo, toda tedaj je prišel za njima iz gostilne tudi Vilfan z Lojzetom Koširjem in Prisotni so dečka takoj pobrali in prenesli k tukajšnjemu zdravniku dr. Zarniku, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč m odredil takojšnji prevoz v rudniško bolnišnico. Ponesrečenemu dečku je počila lobanja. Kasneje so ga prepeljali na njegov dom, kjer je izdihnil. V šoli je bil med najpridnejšimi. Šofer, ki je vodil avtobus, sploh ni opazil nesreče, zvedel je zanj* šele pri povratku s postaje, zato ga ne zadene nobena krivda. poklical Lavtižarja: »Miha!« Hotel ga je vprašati, zakaj ga dolži, da je Lojeta Koširja nahujskal, da sta si skočila v lase. Komaj pa se je Vilfan približal Lavtižarju, je ta že imel odprt nož v roki in skočil proti Vilfanu ter ga z vso silo sunil od zadaj ter mu prerezal levo podključno žilo odvodnico in ranil Uidi reberno mreno, da je Vilfanu v nekaj min. odtekla kri. Mnogo Gorenjcev je bilo včeraj zjutraj na znani številki 79, da jo bila dvorana polna do zadnjega kotička. Na obtožili klopi je sedel Lavtižar Miiia, a sodil mu je mali senat s predsednikom s. o. s. Kraljem, obtožnico je zastopal drž. tožilec dr. Fellacher, mater pokojnega Vilfana odvetnik dr. Stanovnik z Jesenic, branil je pa obtoženca dr. Volk z Jesenic. Lavtižar je priznal svoje dejanje, vendar se je pa zagovarjal s silobranom in s pijačo, ki ga je že večkrat privedla do tepeža. Zaslišali so 8 prič, končno so pa zaprisegli Lojzeta Koširja, Miha Kunšiča, Ivana Eržena in občinskega čuvaja Janeza Ferjana, ki so situacijo precej pojasnili. Miha Lavtižar je bil obsojen na 2 leti strogega zapora in 950 Din pogrebnih stroškov ter 1500 Din povprečnine, zaradi drugih zahtev, zlasti pa zaradi vzdrževalnine v znesku 3600 Din za 10 let, ki jih je zahtevala mati pokojnega Vilfana, se bo mati morala obrniti na civilno sodišče. X Obrtniški teden. Gospod ban dr. Marko Natlačen je na prošnjo Glavnega odbora za »Obrtniški teden« izvolil prevzeti pokroviteljstvo nad to veliko propagandno prireditvijo slovenskega obrtništva. Naklonjenost in razumevanje, ki ga kažejo najvišja naša oblastva obrtništvu v težkih časih, ki jih preživlja, mu dajejo krepko moralno oporo in vzpodbudo, da ne kloni, marveč s podvojeno silo in z nezlomljivo voljo vztraja in dela na obnovi našega gospodarstva. X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval dr. Marija Ilič Azapov: Od Plitviških jezer do samostana Gomirja. Prenos iz Beograda. X Kraljevska banska uprava razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine St. Ilj v Slov. goricah v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika. Prošnje se naj vlože pri kralj, banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 10. de-CcmlDiTči 1935. X Državni proračun za leto 1936/1937 in razočarani staroupokojenci. Kakor so časopisi pred kratkim objavili, je g. finančni minister sestavljeni državni proračun za 1. 1936/37 predložil vladi v pretres. Kot staro-upokojenec sem se zanj zanimal, zasledoval od postavke do postavke, obračal časopise zdaj sem zdaj tja, na glavo, na rebra, toda tiste malenkostne postavke, ki bi se morala glasiti »Izjednjačenje staroupokojen-cev« nisem in nisem mogel izslediti, kljub temu, da je od odločilnih činiteljev kar na koše obljub deževalo, da se bo ta že od leta 1923 trajajoča in vnebovpijoča krivica pravično in v polno zadovoljnost teh starih trpinov, ki so državi vse duševne in fizične moči žrtvovali, uredila. Priznati moramo, da mora vlada štedljivo gospodariti, toda štedi naj se tam, kjer je preveč in vsega v izobilju, ne pa pri teh starih od pomanjkanja onemoglih in izgaranih mučenikih. Ker je g. finančni minister popolnoma pozabil na to pereče vprašanje, bodisi vedo-ma ali nevedoma, prosimo staroupokojenci gg. senatorje in poslance, da se pri prihodnji proračunski razpravi energično za te reveže zavzamejo, saj tako ne bodo dolgo vživali, ker itak dan na dan cepajo kakor zrele hruške od drevesa in marširaj o v krtovo deželo k svetovni armadi. Ako pa le ni druge možnosti da se to nevzdržno stanje reši, naj se uredi v etapah, kakor se je uredilo v češkoslovaški republiki. J. G. X Če hočeš vesel, čvrst in zadovoljen biti, moraš vedno »Naš čaj« piti. X Preklic. G. Potokar Ladislav, Ljubljana, Kodeljevo št. 60, od 1. decembra 1935 ni več pooblaščen za razpečavanje knjig naše založbe in pobiranje predplačil. — Tiskarna Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva štev. 23. -X Radijska postaja Beromünster v Švici bo 1. decembra priredila v proslavo našega narodnega praznika jugoslovanski večer. Pobudo za to je dal naš švicarski gen. konzul g. Savič-Schwarz. Take prireditve so v inozemstvu dokaj redke, zato svoje čitatelje in čitalke na to priliko posebej opozarjamo. X Med Slovani so Poljaki in Slovenci najboljši fotografi. Na I. vseslovanski razstavi fotografske umetnosti v Zagrebu, ki smo o njej že pisali, da so dosegli na njej s svojimi slikami izredne uspehe zlasti člani ljubljanskega Fotokluba, je razsodišče razdelilo nagrade za najboljša dela. Zlata plaketa je bila prisojena Marjanu Pfeiferju, članu Fotokluba, za sliko »Zmaga solnca« in Stanislavu Cierniaku iz Poznanja za sliko »Ded«. Srebrne plakete so dobili Mariborčan Vladimir Cizelj za svoj avtoportret, član Fotokluba Peter Kocjančič za sliko »Prebujenje« in bivši predsednik Fotokluba Lojze Pengal za »Jesen«, a bronaste plakete so dobili član Fotokluba Janko Brane za sliko »Quando conveniunt«, Anka Jane-kovič iz Zagreba za »Seljaka«, Zofija Stel-machowna iz Poznanja za »Polet«, Emil Synek iz Melnika za »Starca« in František Tvrz iz Lažne Podebrady za »Zimo«. Kakor vidimo, so glavna odlikovanja dobili naši fotografski umetniki in jim zato upravičeno čestitamo prav od srca! X V šolskem radiu bo v soboto dne 30. novembra ob 11. proslava narodnega praznika zedinjenja. Sodelovala bo Prva narodna dekliška šola pri sv. Jakobu v Ljubljani. X Erjavčeva koča na Vršiču ima v svoji okolici že 40 cm pršiča. Koča je oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter dan prej. X Izredni občni zbor Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije podružnica Ljubljana bo danes ob ‘/220. v pritlični dvorani Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, na kar članstvo opozarjamo s pozivom na celotno udeležbo. Upravni odbor. leta, vabim vse hišne posestnike, da na ta dan na svojih hišah razobesijo državne zastave. Predsednik mestne občine dr. Ravnihar I. r. ¥ Legitimacije z žigom mestnega predsedstva bodo imeli vsi mestni uslužbenci, ki so se prostovoljno javili za prodajo kuponov za letošnja »Nabiralna dneva« 30. novembra in 1. decembra v prid mestnim revežem ljubljanskim. Občinstvo vljudno prosimo, da pridno kupuje kupone vsak po svoji moči. Neumestne ali celo žaljive opazke na prodajalce kuponov naj popolnoma odpadejo, ker kažejo le pomanjkanje srčne kulture. Geslo sobote in praznika zedinjenja naj bo: »Podpirajmo potrebne in blažimo bedo ubogih.« V Rezervni in vpokojeni častniki ter vojaški uradniki so dolžni udeležiti se svečane službe božje na dan 1. decembra 1935, in sicer ob 9. v pravoslavni kapeli na Taboru in ob 10. v stolnici. Oni, ki imajo uniformo, morajo priti v plašču in z ešarpo. — Komanda mesta v Ljubljani. V- Sokolsko društvo Ljubljana TI poziva svoje članstvo, da se drevi ob 20. v celoti udeleži župne proslave 1. decembra v telovadnici Narodnega doma. Jutri na državni in sokolski praznik pa bo ob pol 12. v telovadnici na realki društvena proslava, ki je za vse pripadnike društva obvezna. Udeležba obakrat v civilni obleki s sokolskim 1 znakom. — Miklavževanje društva bo dne nik zedinjenja 1. decembra bo sprejemal ban g. dr. Natlačen od 11. naprej v banski palači poklonitve in čestitke. Doslej je bil običaj, da je g. ban na ta dan priredil za one, ki so prišli čestitat, primerno zakusko. Glede na sedanje izredno težke gospodarske in socialne razmere pa je ban gospod dr. Natlačen odločil, da dosedanja običajna zakuska odpade in je mesto te razdelil med razna dobrodelna društva znesek 25.000 Din z naročilom, da se ta znesek uporabi v obdaritev najsiromašnejših na praznik narodnega zedinjenja. A Narodno gledališče. V soboto 30. nov. ob 20. uri: Sokolska akademija. — Nedelja 1. dec. ob 15. uri: Sokolska akademija. Ob 20. uri: »Poljska kri.« Znižane cene. A Razvitje prapora Podmladka Jadranske straže na Drž. trgovski akademiji v Mariboru bo jutri 1. decembra ob 10. v dvorani kina Union. Kumica prapora je ga. Ninka Pinterjeva. K razvitju je vabljena vsa javnost. A Podžupan g. Cerinšek je prevzel z odstopom košaškega župana g. Janžekoviča županske posle. Na čelo košaške občine je prišel mož, ki ima velike zasluge predvsem. « za elektrifikacijo, ureditev cest in socialno 5. de-„mbra ob 18. za mladino m ob 20. „a , skrbstvo 0bčine. G. Ivan Cerinšek se že 14 odrasle v lokalu na telovadišču na Prulah. K vsem prireditvam bratsko vabimo tudi vse prijatelje našega društva. Uprava. ¥ Sokol Ljubljana-Vič ponovno vabi na slavnostno akademijo, ki bo drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Na sporedu so I telovadne in orkestralne točke ter recitacije. Jutri na praznik pa bo ob 11. slav- j , , .. . . . „ nostna seja z zaobljubo novega članstva, j v isuem obsegu. Sokolsko članstvo in prijatelji društva vab- A ............. : let ukvarja s problemi košaške občine, v j času pa, ko je bil v občinski upravi, je z ! odločnim nastopom dosegel, da se je izved-; la marsikatera njegova koristna zamisel, j A Drevi bo Sokolska akademija v Narodnem gledališču v proslavo državnega praznika. Jutri v nedeljo ob 15. bodo ponovili A Pred likvidacijo mariborske podružnice Uubliana DNEVNA PRATIKA Sobota, 30. novembra. Katoličani: An- drej. Pravoslavni: 17. novembra, Grigorije. DEŽURNE LEKARNE Lcustck, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kon grešni trg 12, Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12. DANAŠNJE PRIREDITVE Sokolska župna proslava državnega praznika ob 20. v Narodnem domu. Akademija Sokola Ljubljana-Vič ob 20. v Sokolskem domu. ¥ ¥ Ob proslavi praznika zedinjenja tro-imenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom Karadjor-djevičev, ki ga slavimo 1. decembra vsakega Ijeni. Zdravo! # Društvo »Tabor« vabi članstvo in prijatelje na proslavo zedinjenja, ki se vrši drevi ob pol devetih v restavraciji pri »Levu«. v Mornarji! Vabimo vse mornarje in njihove družine na prijeten družabni ki bo v restavraciji »Zvezda« 30. t. m. ob 20. Za obilno udeležbo priporoča Mor narska sekcija. * Zanimivo ekioptično predavanje pod naslovom »Od Sušaka do Cetinja« priredi železničarski krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani v torek 3. decembra t. 1. ob 20. v dvorani Sloge v Pražakovi ulici (poslopje Direkcije državnih železnic v Ljubljani). Predava g. Milan Fiizy iz Zagreba. Sto lepo uspelih slik bo prikazalo najlepše, in najznamenitejše spomenike, arhitekturo, življenje itd. na naši obali. Vstopnine ni. V »Legionarje«, Govekarjevo ljudsko igro s petjem, ponove na splošno splošno željo poslednjič v šentjakobskem gledališču v nedeljo 1. decembra ob 15.15 kot popoldansko predstavo. Igra je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambel. Ker je za predstavo veliko zanimanje naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v predprodaji v nedeljo od 10 do 12 in eno uro pred predstavo. ¥ Narodno delavstvo proslavi prvi december praznik narodnega zedinjenja v nedeljo ob 10 v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Okrožni odbor NSZ, -d proslavo prireja, vabi vse narodne delavstvo Ljubljane in okolice ter njih svojce in prijatelje, da se proslave udeleže. Vstopnine ni! ¥ Predavanje SPD. V torek 3. decembra t. 1. ob 20 nam bo pripovedoval v dvorani Delavske zbornice vodja letošnje avstrijske ekspedicije na Kavkaz g. Ferd. Krobath iz Beljaka o svojih doživetjih in vzponih na najvišje vrhove Kavkaza. Zanimivo predavanje bo spremljalo okrog 100 diapozitivov. ¥ Harry Piel v Ljubljani. Kako zaželjen med filmsko publiko je bil dolgo pogrešani ljubljenec Harry Piel, je pokazala včerajšnja premiera njegovega filma »Svet je moj!« Skoro razprodane zadnje predstave kinu Slogi so pričale dovolj glasno o priljubljenosti tega igralca. Ker o izidu nagradnega natečaja razpisanega ob filmu »Animator« še nismo poročali, moramo to nadoknaditi danes. Najboljši izraz za besedo »Animator« in prvo darilo so prisodili besedi »Pobudnik«, drugo nagrado »navdu-ševalec« in tretjo »posredovalec«. V petek, dne 22. t. m. so bile pri zadnji predstavi razdeljene nagrade in je določil žreb, da je prejel prvo nagrado t. j. 200 Din v gotovini g. Fran Savinšek, drugo nagrado g. Zevnik in tretjo g. Stane Cankar. — Prijatelji Charlie Chaplina, največjega svetovnega komika, imajo danes možnost videti zadnji njegov film »Luči velemesta« v matinejski predstavi ob 14. in jutri dop. ob 10.30. Cene matinejske to je 4-50 Din na vseh sedežih. * Ljubljansko obrtništvo, organizirano v podružnici DJO Ljubljana-mesto, bo tudi letos proslavilo proslavo obrtniškega dne 1. decembra v svojih prostorih, Cesta 29. oktobra št. 19. Te proslave se bo udeležilo članstvo, na kateri bo prečitana enotna obrtniška poslanica z uvodnim nagovorom predsednika. ¥ Društvi »Soča«-matica in »Tabor« v Ljubljani bosta danes, v soboto 30. t. m. ob pol deveti uri zvečer v salonu pri Levu primerno proslavila 171etnico osvobojenja in narodnega ter državnega zedinjenja. O velikem pomenu našega narodnega praznika zedinjenja nam bo govoril priznani predavatelj —- pisatelj prof. dr. Ivan Lah. Na tem večeru, ki bo obenem tudi manifestacija vseh emigrantskih društev v Ljubljani in okolici za naše zedinjenje, nastopi pevski zbor bratskega društva »Tabor« pod vodstvom g. Venturinija. Na dnevnem redu bodo tudi večeru primerne deklamacije. Vse Sočane in člane drugih bratskih društev ter naše prijatelje vabimo, da se polnoštevilno udeleže te proslave. Vstop vsakomur prost, vsi dobrodošli. ¥ Sprejemanje čestitk in poklonitev dne 1. decembra pri g. banu. Na državni praz- Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tel. 2730 Danes premier?, senzacionalnega filma velenapete vsebine nr mr piel smr je moj Danes ob 16.. 19.15. 21.15 Danes ob 14. uri po Din 4.50 Luči velemesta Smeh Ciiariie Cbaplia »Borba za novo življenje« i ST/D. V smislu določil novega lovskega zakona bo likvidirana tudi mariborska podružnica Slovenskega lovskega društva. Likvidacijsko zborovanje in obenem ustanovni občni zbor Mariborskega lovskega dru-! štva bo 12. decembra t. 1. j A Mlada Robinzona. 13-letni Dimitrij H. i in 14/ Ini Ivan S. iz Mejne ulice, o katerih i smo poročali, da sta neznanokam pobeg-j nila od doma, sta se vrnila. Ne daleč od j Maribora sta se skesala in si zopet zaželela j doma. i A Spor Furijana in gledališča likvidiran. Gledališki igralec M-akso Furijan je poslal listom naslednjo izjavo: »Dne 3. nov. popoldne sem neopravičeno izostal od predstave »Tartuffa« in jo s tem. onemogočil. Obžalujem svoj nepremišljeni korak, ki sem ga storil v skrajni duševni stiski. Občinstvo in upravo Narodnega gledališča v Mariboru prosim, da mi blagohotno oprostita.« — Na podlagi te izjave je bil g. Furijan zopet sprejet v gledališko službo in je s tem afera, ki je dvignila toliko prahu, poravnana. A Savezne sokolske smuške tekme bodo v dneh 31. januarja do 2. februarja na Pohorju. Izvedba je poverjena mariborski sokolski župi, častni odbor prireditve pa tvorijo med drugimi odličniki tudi podstarosta SKJ Engelbert Gangel, načelnik SKJ dr. Alfred iPchler, načelnica SKJ Elza Skalarjeva in general Milutin Milenkovič, komandant mesta Maribora. A Ribji trg. Na običajnem petkovem ribjem trgu so bile cene ribam naslednje: moli 22 Din kilogram, igle 22, menule 12, sardine 12, karpi 13, ščuke 20 in kalamaji 22 Din kg. A Z vrvjo okoli vratu v postelji. Slovo življenju je hotel dati SOletni brezposelni delavec J. R., stanujoč na Tržaški cesti. Zvečer, ko je legel v posteljo, je pritrdil na kavelj nad posteljo vrv, ki si jo je zadrgnil okoli vratu. Ko je prišla domov z dela zena, ga je našla v postelji nezavestnega. Na pomoč je poklicala sosede, kh so z umetnim dihanjem spravili samomorilca zopet k življenju. . A Demonstracije v Ljudski univerzi. Sno-či je v Ljudski univerzi predaval univ. prof. dr. Grga Novak iz Zagreba ' : - '* Med predava-njem pa so izbruhnili med poslušalci med-klici, ki jih ni hotelo biti konca. Pozvana je bila policija, ki je del poslušalcev odstranila, da se je predavanje lahko nemoteno nadaljevalo. A Iz maščevanja —- kamen v okno. Na okna železničarja M. v Delavski ulici je bil izvršen nenavaden atentat. Nenadoma sta priletela v okna dva kamna, ki sta zdrobila šipe O dejanju je M. takoj obvestil policijo ki je kmalu izsledila dva nepridiprava, ki sta se hotela z omenjenim dejanjem maščevati nad lastnikom hiše, s katerim sta bila sprta. A Avto v obcestnem jarku. V četrtek popoldne se je pripetila na cesti v Počehovi težka prometna nesreča. Tovorni avto tvrdke Shell je nameraval prehiteti neki drugi tovorni avto, ki je vozil pred njim, a mu je zaradi mokrih tal avto z zadnjimi kolesi zdrčal v obcestni jarek. Nesreča pa je hotela, da je prav tedaj šla mimo zasebnica Marija Goričanova, katero je avto potegnil za seboj in jo vlekel kakih pet metrov za seboj Žena je nato prišla pod avto v jarek in zadobila pri tem notranje poškodbe ter so jo takoj prepeljali v mariborsko bolnico. Njeno stanje je zelo resno, ker se zena še do danes ni zavedla. Kdo je pravi krivec nesreče, bo ugotovila preiskava. A Grajski kino. Danes premiera velikega ekspedicijskega filma »Divji tovor«. Še nikdar niste videli tako napetih dejanj kakor prav v tem filmu. Danes ob 14. uri in jutri v nedeljo ob 11. uri dopoldne matineja pri globoko znižanih cenah. Predvajamo ium o Eskimcih, njih običajih in življenju: »Iglu«. A Kino Union. Danes 100. jubilejni m najboljši Harry Pielov film »Artisti«. Sodelujejo Susi Lanner, Hilde Hildebrand, Hans Junkermann in mnogo dresiranih živali. Društvo kmetskih fantov in deklet v Šmartnem ob Savi priredi v nedeljo, dne 1. decembra 1.1. ob 3 popoldne v pevskem domu v Sneberjah igro iz kmetskega življenja »Borba za novo življenje«. Ta dramatični nastop bo prav za prav premiera dramatizacije kmetsko-delavske povesti A. Musila »Borba za novo življenje«, ki je izhajala v lanskem letniku »Grude«. Zanimivo in poučno povest je dramatiziral član društva tov. Dovč, ki je ob tej priložnosti spet potrdil znano resnico o bogati inteligenci naših kmetskih fantov in deklet, ki ume tudi iz lastnih sil ustvarjati kulturne vrednote. Snov »Borbe za novo življenje« je realistično zajeta iz kmetsko-delavskega življenja, razgrinja z mnogih plati gnilobo družabnega reda in nazorno prikazuje nesebične m odločilne napore kmeta in delavca, ki si z vzajemnim sodelovanjem zgradita svoje novo življenje. Prav posebno značilno pa osvetljuje povest vlogo šolanstva med narodov, šolanstvo mora s svojim delom nesebično služiti narodu, jesti črni kruh, če je narod črnega, in nikdar za skledo leče zatajiti svojega naroda, čeprav je ta narod samo kmetsko-delavski. v Kmetskemu kulturnemu društvu in zlasti se dramatizatorju iskreno čestitamo k lepemu uspehu. Vsi, ki živite v duhu kmetske ideje in mladega gibanja, posetite odrsko predstavo, ki vam bo pokazala borbo za novo življenje, ki je tudi naša borV»a. Iz društvenega življenja -r Dobova. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za krško-brežiški okraj privedi v začetku meseca januarja gospodarsko - prosvetni tečaj za kmetske fante. Za ta tečaj vlada med kmetsko mladino že sedaj veliko zanimanje. Kmetska mladma se namreč jasno zaveda, da si mora za življenje pridobiti prepotrebno orožje - to pa je vzgoja m izobrazba. + Draga pri Stični. Naše društvo kmetskih fantov in deklet je preteklo nedeljo priredilo v stiškem sokolskem domu pri kolodvoru uspelo burko »Joj, štorklja!«. Obisk je bil prav številen, obiskovalci so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Vzorno kulturno delo kmetske mladine už.iva namreč vsepovsod velike simpatije in priznanje, zato sleherni z razumevanjem sledi prizadevanju kmetske mladine za kulturni napredek našega podeželja + Nova vas pri Blokah. Nase društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo začetkom svoje zimske prosvetne dobe predavanje o A> sini ji. Predaval je tov. dr. Ciril Kraševec iz Cerknice, ki je podrobno razgrni pred številnimi poslušalci problem italijansko-abesinskega spora, za katerega vlada vsepovsod po deželi veliko zanimanje. Na tem predavanju je bil obisk naravnost rekorden, navzočih je bilo nad 120 mož in fantov, ki so prihiteli iz vseh okoliških vasi. Zanimiva tema in vešč predavatelj sta imela torej dovolj odziva. Za bodoče tedne našega kulturnega dela pripravljamo prav rano- • . • 1' _ i. _ x 1 l rv/\C\7P>tlt go stvari, posebno pa bo treba letos posvetiti žnje tudi našemu tradicionalnemu mnogo pažnje -------- . zimskemu delu - bloškemu smučanju. + Ptujski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet ima 8. decembra ob 8 uri dop. »Pr belem križu« v Ptuju svojo četrto sejo k, naj ee ie tov odborniki točno in polnoštevilno udeležijo — Istega dne pa bo v Ptuju tudi kmetsko-mladinsko zborovanje z geslom »Potrebno Je sodelovanje kmetske mladine«. Zborovanje bo ob jx>1 40. uri dop. v spodnji dvorani Narodnega doma v Ptuju. Kmetska mladina, ki se bijes za preporod slovenskega podeželja in za svoje novo življenje, udeleži se tega zborovanja v čim-večjem številu, da boš v složnosti izpovedala svojo vero in dokazala neomajno voljo do kulturnega napredka! -p Dobrunje. Naše Društvo kmetskih fanto' in deklet priredi v nedeljo 1. decembra ob j>o 4. uri pop. igro »Grunt; v dvorani g. i.iihe Je rine v Zadvoru št. 14. Igra je zajeta iz kme skega življenja in prikazuje borbo za ženin0-to največjo dobrino in braniteljico vsega človeštva. Vaščani in kmetska mladina, pribitih in podprite naše nesebično kulturno delo! Dopisnike in tiskovne referente Druste^ kmetskih fantov in deklet pozivamo, da redu poročajo o kulturnem in prosvetnem ude jsl'1' vanju kmetsko-mladinskega gibanja. namenjene za »Našo vas«, je pošiljati na nas ^ uredništva z izrecno pripombo »za Našo vi' Pridobivajte nove naročnike! PRAVI GLASBENI INSTRUMENTI SO HOM HODCU vadio aj»avatcv DOVRŠENOST tožne in možne reprodukcije selektivnosti odližne In okusne linije Dolgroročna odplačila! Pooblaiieni trgovci v vseh večjih krajih Zastopnik za Dravsko banovino: „SIERA-RADIO" Bruno Klemenčič, Miklošičeva cesta št. 30 Gospodarstvo Za našega obrtnika Zopet stopajo jugoslovanski obrtniki pred javnost s prireditvami obrtniškega tedna. Opozoriti nas hočejo na svoje delo in svoje težnje. Kdor je njihovemu stanovskemu pokretu sledil, bo moral priznati, da ne prihajajo praznih rok. Na mnogih lepih razstavah so v preteklem letu pokazali, da se z njih trdno voljo, ustvariti si dostojen prostor v družbi ostalih jugoslovanskih stanov, druži v visoki meri znanje in sposobnost. Občudovali smo jih na njih zborovanjih in manifestacijah, kjer so s polnim zaupanjem pokazali živo vero, da se prekopljejo iz sedanjih težkih časov v boljšo bodočnost. Ko nas kličejo, da jih zopet obiščemo, jim gotovo ne bomo odrekli, da se pomudimo pri njih delu, da se poglobimo te dni v njih težnje in težave in jim zagotovimo, da jim bomo, kjer nas potrebujejo, z ramo ob rami stali ob strani. Potrebni smo jim! Č,c sc to dni poživi v nas smisel za ročno delo našega obrtnika, ki mu bomo dali povsod, prav povsod prednost pred tujim blagom, bomo storili samo to, kar od nas obrtništvo upravičeno pričakuje. Premnogokrat so nam dokazali, kako malo jih, ki so naše krvi in naše gore list, priznavamo, kadar si nabavljamo vsakdanje življenjske potrebščine. Dokazali so, da so v vseh pogledih konkurenčni tujim proizvod-nikom, tako v cenah in kakovosti blaga kakor tudi po lepem oblikovanju svojih izdelkov. Toda ne samo lastna gospodarska potreba in ko-*šst, tudi narodna zavest nam narekuje, da jim ne smemo več tako tuji stati ob strani. Segajmo po domačih izdelkih! Težave časa tudi v preteklem letu niso popustile in posebno slovenski obrtnik jih je težko občutil. Dela je primanjkovalo. Na vseh koncih in krajih se je štedilo; potrebe so se omejevale, Kjer je kdo mogel, je poizkušal, da si delo opravi sam v svojem gospodarstvu, Ce je bilo treba kod kaj novega napraviti, pa se ni mudilo, se je delo kar «dložilo za boljše čase. Če se pa je le moralo izvršiti, ga je opravil mnogokje tudi neobrtnik, da bi bilo ceneje. Poročila o stanju obrtništva nam kažejo, kako strašno se v zadnjih letih krčijo rokodelski obrati in obrti opuščajo. To stanje za naše gospodarstvo ni zdravo. Opravičeno trdijo obrtniki, da spada krepak rokodelski stan med temelje narodnega blagostanja. Dajmo jim dela in ne štedimo, kjer nam štediti ni treba! Zaposlovali bodo nameščence in brezposelnost bo manjša. Njih denar bo prišel v obtok in blagostanje vseh se bo dvignilo. Od svojih dohodkov bodo mogli zopet dajati državi na davkih in jav nih dajatvah; saj so obrtniki med najboljšimi davkoplačevalci. Ko slovensko javnost poživljam, da z vsemi močmi podpre našega obrtnika v njegovem prizadevanju, upam in pričakujem, da od nas ne bo nikogar, ki bi v tem plemenitem stremljenju zaostal. Obrtnikom pa kličem po davni lepi navadi: Bog živi pošteno rokodelstvo! Ban dr. Marko Natlačen. Odpis zaostalih davkov Dravska finančna direkcija v Ljubljani opozarja vse one davčne zavezance, ki imajo davčni dotg po stanju krajem 1932., za katerega odplačilo je bilo S 55 28. zakonske novele od 18 februarja 1934 predvideno največ v li letnih obrokih in s § 49 zakona o budžetskih dvanajstinah za mesece avgust 1935—marec 1936, glede poljedelcev in malih obrtnikov, bivajočih v krajih, za katere veljajo odredbe točke III. Čl. 37 zakona o neposrednih davkih — podaljšano na 15 let, na uredbo ministrskega sveta o izrednem odpisu sorazmernega dela za izterjanje še ne dospelega davčnega dolga krajem 1932. leta, št. 78.992/111 od 8. novembra 1935, ki je objavljena v »Službenih novinah« pod št. 262 od 12. novembra 1935 in v »Finančnem zborniku« št. 46.. tekočega leta. . , Po čl. 1 cit. uredbe letni obrok dolžnega davka do kraja 1932., ki je plačljiv v teku leta: 1936, se mora odplačati v gotovini do kraja meseca februarja 1936 z 89%, v 1. 1937. 80 odst., v 1. 1938. 71 odst., v 1. 1939. 63 odst., v 1. 1940. 56 odst., v 1. 1941. 50 odst., v 1. 1942. 45 odst, v l. 1943. 40 odst. v 1. 1944. 36 odst, v 1. 1945. 32 odst., v 1. 1946. 28 odst, v t. 1947. 25 odst:, v 1. 1948. 23 odst Po posebnem razglasu ministrstva financ, pa se more davčni zavezanec koristiti ugodnosti iz te uredbe samo tedaj, če prične odplačevanje svojega dolga pri zadnjem letu, t. j. pri letu 1948 — nazaj. Ker je s to uredbo nudena davčnim zavezan-cem ki imajo davčne zaostanke po stanju kra-i!™ -!932', ,,?0.d"a Prička, da ta svoj dolg, ki bi se Sicer kot težko breme vlekel iz leta v leto m bi ga bilo zajedno s tekočimi davki težko odplačati, •poravnajo .samo v višini od 89—23%, t. j. s kvoto, ki je v zadnjih 4 letih celo nižja’ od Va odnosno ‘A dolžnega letnega obroka, smatra finančna direkcija za svojo posebno dolžnost, da na to uredbo opozori davčne zavezance javno ter jim priporoča, da se te ugodne prilike posluži.jo v čim največji meri. Hkratu opozarja finančna direkcija, da se rok za odplačilo navedenih davčnih zaostankov, ki je z gori cit. uredbo določen do kraja 1936., ne bo podaljšal in da ni niti najmanje misliti na to, da bi se ti davčni zaostanki, v kolikor so izterljivi v smislu davčnih predpisov, odpisali v celoti ali deioma.Nasprotno imajo davčne uprave nalog, da baš izterjanju teh davčnih zaostankov .posvetijo vso svoio pozornost ter jih izterjajo prvenstveno s prisilnimi merami. Gospodarska vrnsti = Izvoz mesa v Belgijo je prost carine. Belgijska vlada je odobrila, da se lahko od 14. novembra dalje uvaža carine prosto meso, suho mesnato blago in mesne konzerve. = Pocenitev karteliranih proizvodov v Poljski. Gospodarski komite poljske vlade je pripravil im repe, po katerih bodo od 1. januarja dalje znižane železniške tarife in cene nekaterim karteliranim proizvodom, to zlasti sladkorja, premoga, petroleja, železa in papirja. = Anketa o cenah življenjskih potrebščin. V ministrstvu za notranje posle je bila nedavno imenovana anketna komisija z nalogo, da prouči vprašanje ureditve cen življenjskih potrebščin. Anketna komisija je doslej proučila to vprašanje za mesto Beograd. Mestni načelnik Je naprošen, da na področju mesta Beograda energično izvede maksimiranje cen življenjskih potrebščin, zlasti kruha, mesa, mleka in kuriva. = Horba za francoski frank. Francoski listi Poročajo se o padaljn jem begu zlatih rezerv mancoske banke. Splošno naglašajo. da kljub nenavadnemu povišanju diskonta na 6% traja beg zlata še naprej. V poslednjih dneh je francoska Narodna banka izgubila še nadaljnjih 470 milijonov frankov, tako da je v razdobju od 1. do 26. novembra v celoti izgubila 4 milijarde frankov. Gorsna poročila DEVIZE Ljubljana, 29. novembra. 297570—2990‘29, Berlin 1756'08—1769'95, Bruselj 742-49—747‘56, Curih 1421'01—1428'08, London 216‘35—218‘41, Newyork 436077—4397-09, Pariz 289'56—291'—, Praga 181'63—182-73, Trst 353'87—356'96, Curili, 29. novembra. Beograd 7'02, Pariz 20’3750, London 15'2550. Newyork 309'375, Bruselj 52'30, Madrid 42-2250, Amsterdam 209'3250, Berlin 124'40, Dunaj 5670, Stockholm 78'65, Oslo 76'65, Kopenhagen 68-10, Praga 1279, Varšava 5815, Atene 2'90, Carigrad 2*45, Bukarešta 2*50, Helsingfors 6-7250, Buenos-Aires 0'85. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 29. novembra. 7% invest. pos. 78, bi., Vojna škoda kasa 358—360, 4% agr. obv. 43*50 den. 7% Blerovo pos. 69*50—70'50, 8% Bterovo pos. 79'50—80—79'50, 6% beglučke obv. 60-61, Narodna banka 6400 den., Agr. priv. banka 233 —236, Dunaj-Zagreb 878—888—883, Dunaj-Beo-grad 882*15-872-15, Grčija-Zagreb 29*49-30*14 -29*84, GrČija-Beograd 30-85—3015, Priv. klir. London-Zagreb 252*70—254*30—253*50, Privat, klir. London-Beograd, 253'80—252*20, Priv. klir. Madrid-Zagreb 640—650—645, Privatni kliring Madrid-Beograd 650 pon. Trboveljska 105—110 —110, Privatni kriling Berlin-Zagreb 1481'50— 1501*50—1491-50, šećer Osjek 140 bi., 7% štab. pos. v Parizu—, 6% dal. agrari 58*50—54*50 —59-50. BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 29. nov. Pšenica: bačka 160—164, bačka ladja Tisa in Begej 172—174, slavonska 162—164, sremska 164—165, banaška 161—164. Oves in ječmen neizpremenjen. Rž ne notira. Koruza: bačka in sremska stara 103—105, banaška stara 102—104. Vse ostalo nespremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Sombor, 29. nov. Pšenica: bačka, okolica Som-bor in slavonska 161—163, gornja bačka in gor. banaška 163—165, sremska in južna banaška 162—164, bačka in banaška potiska 171—173, bačka, ladja Begej 171—173, bačka, ladja Kanal 16.!—165. Rž ne notira. Oves in ječmen neizpre-menjeih Koruza:, bačka in sremska stara 100— 103, bačka in sremska sušena 94—96, bačka in sremska garant, kval. 90—92, bačka in sremska december, januar 92—94. Moka: bačka Og, 0o-g 240—260, št. 2 220—240, št. 5 200—220,' št. 6 180—200, št. 7 155-165, št. 8 105—110. Otrobi in fižol neizpremenjeni. Tendenca neizpremenjena. Promet 25 vagonov. Proslava 1. decembra v Narodnem domu Sokolska župa Ljubljana priredi drevi ob 20. v telovadnici Narodnega doma (vhod iz Bleiweisove ceste) proslavo državnega praznika 1. decembra. Spored svečanosti je naslednji: 1. godba Sokola I: Sokolski pohod; 2. Paščan: Sokolski pozdrav, pevci-Sokoli; 3. slavnostni govor staroste župe Ljubljana br. dr. Josipa Pipenbacher ja; 4. godba Sokola L: »Zovi, samo zovi«, jugoslovanske narodne; 5. E. L. Gangl: Prvi december, recitacija; 6. Hatze: čuvajte Jugoslavijo, pevci-Sokoli; 7. čitanje poslanice Saveza u •’ Si državna himna in sokolska himna »Hej Slovani«, godba »Sokola I. Sokolska župa. Ljubi j an a vabi vsa bratska društva, da se 'polnoštevilno udeležijo sokolske proslave, ravnotako je vabljena vsa ostala javnost. Proslave se. udeleži članstvo v civilni obleki s sokolskim znakom, samo praporščaki s prapori in dvema spremljevalcema se udeležijo slavnosti v kroju. Bratje praporščaki naj bodo v Narodnem domu najkasneje ob 19.45. Sokoli,-pokažimo drevi z veliko udeležbo, da vemo ceniti zgodovinski akt našega blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja, ko je dne 1. decembra 1918. proglasil naše narodno in državno zedinjenje. Bratje Sokoli, za nas velja; en. kralj, ena država, eno Sokolstvo in en narod, kompromisov ne poznamo. Zdravo! Sokolska župa Ljubljana. ss Sport = VIII. »Tek Zedinjenja« % f. * - š » , / t . K . Naši športniki lahko atleti oodo tudi letos svečano proslavili naše državno in nacionalno Zedinjenje s tradicionalno lahko atletsko prireditvijo »Tek Zedinjenja«. Vsako leto je imenovana prireditev bila zbirališče najboljših jugoslovanskih tekačev na dolge proge, letošnji sportno-manifesta-cijski del »Teka Zedinjenja« obeta prese-zati dosedanjo veliko udeležbo, kajti na startu se bodo pojavili vsi najboljši jugoslovanski tekači na dolge proge, ki so po ogromni večini iz Dravske banovine. Prijavili so se atleti iz Celja, Kranja, Jesenic, Novega mesta, Litije, Trbovelj, pričakuje se tudi udeležba iz Maribora, Zagreba in Varaždina, s čimer bi bila vsa ju- goslovanska lahko atletska elita zbrana na startu. Višek užitka bo nudilo letos srečanje na dolgi progi med dvema najboljšima jugoslovanskima tekačema na dolge proge, Ilirijana Bračana, letos najboljšega balkanskega atleta v tekih na dolge proge in njegovega velikega rivala Primorjaša Krevsa, lanskoletnega balkanskega prvaka v teku na 5 km. Od zunanjih bi utegnili ogrožati placemente naših najboljših dolgoprogašev Zagrebčani Deršič, Blech, Varaždinac Takač in Mariborčani Kangler, event. Grmovšek, ki so vsi obljubili udeležbo. Daljša tekmovalna proga bo tedaj brez dvoma revija najboljših jugoslovanskih dolgoprogašev, ki bo daleč prekosila letošnjo državno prvenstvo za poedince. Krajša tekmovalna proga bo s svoje strani zbrala najboljše jugoslovanske srednje-progaše, katerim bodo brez dvoma prednjačili Primorjaši, ki danes razpolagajo z daleč najmočnejšo srednjeprogaško gardo. Tekmovanje bo letos ne samo po kvaliteti temveč tudi po kvantiteti prekosilo vse dosedanje »Teke Zedinjenja«. Računa se z zanesljivo udeležbo preko 50 tekačev. Dramile Kakor vse kaže, se bo pri nas precej razvila trgovina s senom, ki ga tukajšnji kmetje v veliki meri prodajajo. Do lanskega leta so ga morali voziti v Št. Jurij ob j. ž., kar pa je bilo zaradi slabe ceste dokaj naporno. Z nakupovanjem sena je že lansko leto pričel tukajšnji trgovec g. Drago Čater in ga je izvozil 41 vagonov. Letos pa namerava postaviti veliko skladišče, ki bo dolgo blizu 40 m in bo mogoče v njem spraviti 8 vagonov krme. Cene se gibljejo pri nas od 45 do 50 Din za metrski stot. Posestnik g. Viktor Leber je letos ob potoku »Drameljščica« postavil žago za rezanje lesa. Vso konstrukcijo iz lesa je sam izdelal. Radovedni smo bili, če bo mogoče žagati z žago na vodni pogon, a z vsemi lesenimi deli. In res: že dva meseca žaga in zreže na dan okrog 2 m3 okroglega lesa. Tudi ta naprava je pridobitev za naš kraj, da ni treba kmetom voziti les po 8 km in še več daleč, četudi ga potrebujejo za domačo uporabo. Ws' hocočofo Hocoda" ! Kaše delo Vas zadovolji kemične čistilnice, pralnice in svetiolikalnice obleke, perilo in ovratnike ŠAVS STANE Ljubljana, Tyrševa 36 Cerkvena ulica št.! (Trnove) Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 MAH 0X5LASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Dm. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki ki išeeja službe, plačajo samo po 25 par za besedo Pri malih oglasih reklamnega značaja stane penina vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah - Mali oglasi sn plačljivi takoj pri naročilu OPREMLJENO SOBICO oddam takoj ali pozneje mirni gospodični. Naslov v upravi »Glasa naroda«. 250 DINARJEV NAGRADE dam onemu, ki mi priskrbi kakršnokoli stalno službo (skladiščnika, pisarniško moč, lesnega manipu-la>ita aii kaj sličnega), star sem 27 let, samski. vsestransko zanesljiv in pošten. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Soliden«. GOSPO IZ POSTOJNE, ki se je dmTi?. t. m. oglasila radi stanovanja v Rožni ulici 7/1., prosim, naj se vsekakor ob priliki zopet oglasi. Med zaznamovane! človek bi mislil, da so ljudje, ki se je narava hudobno poigrala z njimi, zaradi svojih telesnih posebnosti ali neoravilno-sti nesrečni. V resnici je to precej drugače nego si navadno mislimo. Ti ljudje se pač čutijo prikrajšane, dokler ne najdejo pravega delokroga. Doma se navadno ne počutijo dobro. Družine jih smatrajo za izrodke in za svojo nesrečo. Kakor hitro na se jim posreči najti primerno torišče last' a udejstvovanja, se razvedre in so prav tesno, iskreno navezani drug na drugega. Nakaza ni vselej gorje ITajprej se znajdejo tako ljudi v cirkuškem okolju. Tu jim je zmerom odprto široko polje -.dejstvovarija, zato tudi njih čustveno življenje dosega v cirkusu naj-ve '.ji razmah. Kakor med normalno razvitimi ljudmi, je tudi tu poglavje zase — nesrečna ljubezen. Tako se je nek pritlikavec zaljubil v dekle, ki je imela razen dveh rok še — štiri noge. Dve nogi sta bili popolnoma razviti, dve pa kratki in pekrneli. Malega je menda vprav ta posebnost tako zanimala, da je nenavadno cirkuško dekle zasnubil. Ker ga je odklonila, si je vzel — življenje. Torej čisto pravilen samomor radi »nesrečne ljubezni«. Sreča v nesreči Kakor nesrečna, je med njimi doma tudi — srečna ljubezen. Tako je v nekem cirkusu nastopala dekle, ki jo je »krasila« lepa, 60 cm dolga kostanjeva brada. V to žensko se je zaljubil nek človek, ki je imel v Texasu sijajno uspevajoče elektromon-tersko podjetje in res lepo ženo, s katero je živel v srečnem zakonu. Ko pa je spoznal bradato lepotico, je zapustil ženo in podjetje ter se poročil s cirkuško izvoljenko, da je lahko povsod romal z njo. Ves blažen je grebel s prsti po njeni bradi in izjavljal vsakomur, kdor ga je hotel poslušati, da je šele sedaj spoznal — pravo srečo. 'Znamenita je v tej vrsti Myrtle Corbin iz Pennsylvanije. To je ženska z dvojnim trupom in samo eno glavo. Vzlice temu — ali morda vprav radi te okolnosti — je našla moža, s katerim je stopila v prav srečno zakonsko zvezo. Petkrat je postala mati in vseh pet otrok je prišlo zdravih in popolnoma normalno razvitih na svet. Torej prava sreča v nesreči. Po vsem tem bi človek dejal, da narava hkratu plačuje, ako komu kaj vzame. Koliko je normalnih in sposobnih ljudi, ki se zaman pehajo za srečo, kakršno narava razigrano nakloni marsikateremu navideznemu »izobčencu«! Zanimivosti z meh strani Hči bivšega predsednika angleške vlade Macdonalda je kupila star hotel, ki obstoji že 30 let. V njem bo otvorila krčmo, ker je od dotične občine dobila točilno pravico na lastno ime. Predsednik vlade Gömbös, njegova soproga in zunanji minister Kanya so v spremstvu šefa političnega odseka notranjega ministrstva barona Bešenya odpotovali ob 13.30 na Dunaj. Na postaji so se od njih poslovile razne ugledne osebnosti, med njimi tudi višji uradniki avstrijskega poslaništva. Gömbös je izjavil novinarjem, da je njegovo potovanje uradno, in da se bo z avstrijskimi pristojnimi činitelji razgovarjal o perečih vprašanjih. Poljska vlada je razpustila poljsko-šlesko udruženje «Poljskih svobodomislecev» zaradi protidržavne propagande. Komunisti so izko- Ameriški policijski konjeniki so izvežbani kakor cirkuški akrobati. Slika kaže, kako je konjenik rešil jahalko v divjem galopu z zbesnelega konja A. Landon, bodoči kandidat za predsednika ____________________USA riščali zborovanja tega društva za svojo propagando. 3h protestantskih pastorjev v Newyorku je podpisalo resolucijo, v kateri pozivajo ameriške športnike, naj se ne udeležijo berlinske olimpijade. Pastorji pravijo v svoji resoluciji, da obsojajo takozvani arijski paragraf. Tudi levičarske stranke so priredile velika zborovanja proti udeležbi ameriških športnikov na berlinski olimpijadi. V Newyorku so organizirali demonstrativen obhod po. mestu, v katerem je sodelovalo 100.000 ljudi. Do incidentov ni prišlo. Belgijski odbor unije za DN je organiziral zborovanje, pri katerem je prišlo do demonstracij. Policija je morala vreči iz dvorane večje število demonstrantov. Trdijo, da je pilo tudi več ljudi ranjenih. Demonstracije so se na ulicah nadaljevalo in je bilo tudi več ljudi ranjenih. Povest »Mama, ali naj ti povem povest? Le povej mi jo, sinko moj.s »Toda povest je čisto kratka, mama.« »Nič ne de, sinko, kar začni. Tvoje povesti se že v naprej veselim.« »Ali res, mama?« »Res.« »No, potem poslušaj: Nekoč smo imeli krasno, dragoceno vazo — a jaz sem jo prejle razbil.« Tako naključje! »Kdaj pa je mene prinesla štorklja sem?« — »28. novembra, zlato moje.« — »Joj, torej kakor nalašč na moj — rojstni dan?!« V Angliji so izdelali po dolgoletnih poskusih motorno koio, katerega sprednji del je konstruiran kakor avtomobili, ima namreč jekleno šasijo SCulfur« Cerkveni koncert »Slavca« Malo da ne oznanjen, skoro brez reklame se je vršil v nedeljo zvečer ob 20. uri v šentpeter-ski cerkvi Hladnikov večer (orgelski in pa pevski). Zasnoval, aranžiral in dirigiral ga je Slavcev marljivi, podjetni in zelo ambicijozni pevovodja g. Ivan Rupnik. Vse hvale ^vredno je, da se pozabljene in menda tudi še nikoli izvajane skladbe naših mojstrov, kot je bil organist dolenjske metropole Nace otmo pozabnosti. Bil je mojster igre na orglah in le g. monsignor Stanko Premrl ter prof. Matija Tomc, ter za njima g. skladatelj Blaž Arnič se mu lahko postavijo ob bok. Hladnik je v malih razmerah rasel in zato je bila invencija v njegovih skladbah silno skromna. Preko pobožnih Marijinih pesmi, ki so jih vzljubili vsi cerkveni zbori in ki še danes izpodrivajo vso moderno glasbo — se vendar ni povzpel v večjih cerkvenih skladbah do samostojnega izraza. Napisal je mnogo antifon, j psalmov, ki smo jih v Novem mestu še študentje študirali in izvajali, vendar pa so te skladbe ostale v njegovem zaprašenem arhivu. Ce se jih je deloma lotil g. pevovodja »Slavca« Rupnik, mu gotovo to štejemo v dobro. Njegovemu _ trudu pa uspeh absolutno ni mogel odgovarjati. Bes, da je mojster na orglah spretno uporabil vsa izražanja sredstva, res, 1 da je tudi orkester glasbene šole »Sloge« pomagal pri Hladnikovi »Ave Maria«, dasi ni niti instrument. dobro ugl-sil, res tudi, da je bil koncert prenaglo aranžiran in da zbor »Slavca«, ki ni slab, ni mogel biti v formi, kot bi si jo želeli. Razen par mogočnih viškov, so vse skladbe v poslušalcih ostavile višek dolgočasja. Brez glave delati koncerte, ki jih je za današnje čase itak preveč — ne L . že. škoda je truda in napora. Vse hvale je vredna ambicija društvenega odbora in pevovodje. Odtehta pa se zdavnaj ne prizadevanj prirediteljev. Hladnik je pa vseeno s koncertom »Slavca« dobil zasluženo priznanje za svoje skladateljsko delo. ‘ ' z. P tf&vo me$io Narodni praznik zedinjenja bo proslavil novomeški Sokol s svečano akademijo 30. novembra ob 20 v veliki dvorani Sokolskega doma. Nagovor bo imel društveni starosta br. M. Marinček. — 1. decembra bo slavnostna seja članstva takoj po službi božji, popoldne pa bodo ponovili akademijo ža naraščaj. Tečaj za smučarsko gimnastiko je otvo-ril športni^ klub »Elan« pod vodstvom prof. j M. Dobovška. Tečaj poseča okoli 40 smučarjev in smučark, kar priča o velikem zanimanju za zimski sport, posebej pa za njega pravilno gojitev. Skladatelj in dirigent Marijan Kozina, novomeški rojak in ravnatelj Glasbene Matice v Mariboru, je dosegel v nedeljo v mariborskem gledališču s svojo opereto »Majdo« velik uspeh. Pred dvema letoma je mladega umetnika priznala Praga s tem, da je praški radio prenašal njegovo orkestralno suito, želja novomeških radio-naročnikov in poslušalcev je, da bi ljubljanska radiopostaja čimprej priskrbela prenos ene izmed repriz operete iz mariborskega gledališča. Mi srno dajali med svetovno vojno zlato za železo, v Italiji so pa pozvali prebivalstvo kratkomalo, naj da zlato domovini. Poziv je uspel. Slika kaže, kako stoji italijansko prebivalstvo v neki nabiralmci v Rimu v vrsti in daje domovini zlato... Vavu sjifff V B P »M Vi I Očeta so ji rili revolucionarji, mati in drugi so odšli bogve kam, ^ «a pa je ostala pri služkinji. Kako in kaj se je zgodi j potem, ne ve natanko. Odličen gospod se je usmilil Tatjane in nje, ki je bila tedaj še nebogljeno dete. Z vojaškim transportom sta se odpeljali iz Rusije in našli v Franciji svoj novi dom. Gospod Belfleurs, ki mu žena ni mogla pokloniti nobenega otroka, jo ie pohčeril in jo dal vzgojiti in izobraziti. Njen dobrotnik ima v Franciji lepa posestva in je udeležen pri nekaterih uglednih in trdnih industrijskih podjetjih. Pri njem je živela kakor princesa. Da, celo to je dovolil, da je s Tatjano govorila ruski in ji je posebej za pouk v materinščini najel učitelja iz vrst ruskih emigrantov. Tako je spoznala lepoto in globino ruske književnosti, v šolah pa se je izobrazila v vsem, česar je treba izobraženi evropski ženski. Pred tremi leti je gospo BelfleursoVo ugrabila smrt. Odtlej je stara Tatjana, ki je že kakor prstena, prevzela gospodinjstvo in je Belfleursov dom, čeprav sredi Francije, po svoji notranji uredbi čisto ruski. Celo gospod Belfleurs sam zna precej ruskih besedi in se v sili za vsakdanjo potrebo pomeni s Tatjano vse po rusko. Tako je živela kakor v raju. Ko je zapuščala domovino, je bila še premajhna, da bi jo bilo bolelo porušenje prejšnjih tradicij, pozneje pa je gledala na Rusijo le kot neudeležena opazovalka. Niti emigrantov ni mogla razumeti. Samo včasih se ji je zazdelo, da nastaja tam nov svet, ki ga evropski človek ne more in morda tudi noče pravilno oceniti. Kadar jo je obšla prešernost, ji je celo ugajalo marsikaj, kar se godi v Rusiji. Veselila se je napredka, zlasti pa one zdrave, gigantske in nezmagljive sile, ki jo je ob . njegovih silnih poskusih zaslutila v ruskem narodu. Res so jo plašile tudi žrtve, toda kakšno pa bi bilo življenje brez žrtev? Ob proučevanju zgodovine je začela pojmiti oni skrivnostni in neporušljivi prirodni zakon, po katerem zahteva vsak dvig in vsak napredek žrtev. Kar je pridobljeno brez njih, nima cene in ne obvelja. Dr. Linson je poslušal in se čudil samostojnemu gledanju in pojmovanju nenavadne tujke. Morda je Natalija opazila začudenje na njegovem obrazu, ko je pripomnila: — Se vam ne zdi verjetno, gospod doktor? — Pač, pač, le občudujem vas. — Ni vredno, je z dekliško prešernostjo odklonila Natalija. Saj vendar človek ne more živeti z zaprtimi očmi! In je spet pripovedovala, kako so ji razni pojavi jeli dramiti poprej neznane misli. Ko je dorasla, je videla v novi domovini polno pogrešk in napak in polno gnilobe. Ob vse to se ni obregal nihče. Celo v redu in prav se jim zdi, da tretji, morda celo četrti rod živi v brezdelju na trudu prvega, ki je kdove kako trpel in si nemara celo najpotrebnejše pritr-gaval, da je nabral dovolj redilnih sokov za pijavke svojega daljnega potomstva. že samo ta pojav sili čoveka v razne misli. — Verujem, je prikimal zdravnik, toda v očeh ni mogel zakriti rahle nejevolje. — Saj vas nimam namena dolgočasiti s svojimi nazori o svetu, se je nasmehnila Natalija. — Hotela sem samo povedati, da sem rasla kakor drevo na rodovitni zemlji, dokler se ni pred kratkim zgodilo nekaj, kar se je sicer moralo zgoditi, na kar pa prej nisem nikoli mislila. čudno zasenčen je bil njen obraz, ko je zdajci gospodična Belfleursova začela pripovedovati, kako je obolela stara Tatjana. Vzlic visokim letom je bila še trdna in odporna in bi bila nemara še danes na svetu, ako bi se je ne bila lotila pljučnica. Takrat se je pretrgalo zagrinjalo, ki je ležalo nad Natalijinim detinstvom. Ko je Tatjana zaslutila, da se ji bliža konec, je poklicala varovanko k sebi in ji začela podrobno pripovedovati, odkod je in kako se je godilo z njo. Govorila je sicer bolj ali manj zmedeno, vendar je omenjala dečka, ki naj bi bil Natalijin brat. Ivan mu je ime, Ivan Podumjin. Natalija je zadrhtela ob tem sporočilu. Imeti lastnega človeka, brata, pa ne vedeti zanj?! Kaj bi dala, ako bi mogla dognati, če še živi in kje prebiva?! Mladenka je silila v starko, naj ji pove kaj več in bolj natanko, če ima brata, ki se piše Podumjin, potem je tudi ona Podumjinova, ali ne? Zakaj ji I niso tega prej povedali? Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalck. Vsi v Ljubljani.