TRGOVSKI I Časopis za trgovino, intfustrifo in			J obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Uredništvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani	Din, za leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: : l v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici i		210 Din. — Plača ln toa se v Ljubljani. 7 Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVII.	V Ljubljani, v soboto, dne 10. marca 1934.		štev. 29.
0 dvofa&n
zastužUac
Kakor povsod drugod po svetu, tako je tudi v paši javnosti vsak hip moderno kakšno novo geslo, kako najti pot iz sedanje gospodarske krize. Tako se v zadnjem času posebno mnogo govori, kako bi bilo na inah vse boljše, če bi se odpravili vsi dvojni zaslužki in odpustile vse žene iz služb, na njih mesta pa bii prišli moški, ki so danes brez službe.
Ni mogoče oporekati, da so naipadi proti dvojnim zaslužkarjem v mnogem zelo upravičeni in .prav tako je tudi nesporno, da marši kat era dobro situirana žena čisto po nepotrebnem odjeda kruh svojemu moškemu tovarišu. Toda napaka je v tem, da se to vse preveč generalizira in da se razpravlja o tem delikatnem vprašanju z mnogo premalo uvidevnosti in objektivnosti. Pred vsem pa je treba pripomnit,; to-le: Gospodarska stiska se ne bo niti nai-manje ublažila, če bi boj proti ženskim nameščenkam rodil le to posledico, da bi ene izgubil© službo zato, da pridejo na njih mesto drug,i. Zaslužek ljudi s tem ne bo niti za dinar večji, narodno gospodarska efekt dosledno izvedene .te akcije pa bii bili celo negativen, ker bi bilo treba velikemu delu odstavljenih ženskih moči plačevati .pokojnine. Narodno gospodarska pridobitev bi bila le v tem, če bi se mogli najti novi viri zaslužka, nove možnosti zaposlitve, da ibi danes brezposelni dobili delo, ne da bi morali vsled tega danes zaposleni biti ob svoj kruh. Z ubijanjem eksistence enih, ni .mogoče ustvaa*jati nove eksistence drugim. Je to samo zapravljanje moči, ki ne privede nikamor.
S socialnega stališča je seveda zaposlitev dobro situiranih ljudi v škodo slabše situiranih vse obsodb© vredna. Toda za te primere ni mogoče nobeno splošno pravilo, temveč je treba vsak primer .presojati individualno. Tu tpa nastaja silna nevarnost, da se bo ravno socialno najbolj šibkim nameščenkam napravila največja krivica. Kajti tiste žene velikih gospodov, ki opravljajo zaradi večjega sijaja svojih tcalet kakšno službo, imajo navadno tako veliko protekcije, da bodo skoraj gotovo ohranile svojo službo. Izgubil© bodo svojo službo le one revice, ki .so same in brez vse zaslombe, pa čeprav morda s svojimi prihranki pomagajo naprej vsej svoji rodbini. če bi seveda vladalo v naši družbi pravo socialno čustvovanje, potem pač ne bi bilo nobene težave pravilno izvesti redukcijo dobro situiranih ženskih nanie-ščenk, toda tega čustvovanja danes ni in družba prav nič ne zameri žend, če je kljub dobremu položaju .svojega imoža ustuž-bena.
Prav tako. je treba tudi na problem dvojnih služb pogledati malo drugače, kakor se pa navadno gleda. Odveč je poudarjati, da niti najmanj ne ugovarjamo onim, ki hočejo odpraviti to, da imajo nekateri po več dobrih služb, takšnih, od katerih vsaka ustvarja eksistenco. Toda takšnih srečnežev n.i ravno mnogo in če bi se tudi vsem tem vzele dvojne službe, najbrž© ne bi bilo dosti pomagano, neglede na to, da je prav dvomljivo, če bi se ta namera vsled dobrih zvez teh ljudi sploh posrečila.
Velika večina dvojnih zaslužkarjev pa obstoja i,z ljudi, ki so navezani na postranski zaslužek, ki v svoj,: glavni službi ne zaslužijo dovolj za svoj obstoj. Kadar mora rodbinski oče z več otroki dati od plače, ki ne dosega 2000 Din, eno tretjino samo za stanovanje, takrat mu ostaja za druge življenjske potrebščine premalo. Je vse zastonj, teda cele vrste rodbin bi prepadi© brez postranskih zaslužkov. In večinoma so to> rodbine, ki so delavne, ki imajo zdravo življenjsko silo v sebi lin ki so iza napredek vsega naroda odločilne. Prav isto velja za celo vrsto upokojencev.. Nekateri imajo tako nizke pokojnine, da
brez .postranskega zaslužka sploh ne bi mogli obstati, neglede na to, da za še dela zmožnega človeka res ni prijetno ves dan le gledati v zrak im zapravljati dan za dnem v ubijajočem brezdelju.
Pri sedanjih slabih plačah si pač ljudje .pomagajo kakor morejo in znajo. Služijo denar, če prav le par stotakov, hčere, služijo upokojeni člani rodbine, služi kdor le more. Prav nobeno dobro socialno delo ne bi napravil tisti, ki bi vsem tem ljudem odvzel zaslužek.
Idealno bi seveda bilo, če bi bile razmer© takšne, da nobenemu upokojencu ne bi bilo treba .iskati postranskega zaslužka, če bi imel vsak tako plačo, da bi brez skrbi shajal in če hi bila tudi vsaka žena tako srečna, da bi se mogla izključno po-svetiti le gospodinjstvu ,in materinstvu. Toda razmer© žal niso takšne im za celo
Določila asortimentov
za smrekove in jelove deske (plohe) Deske (oziroma plohi) se prodajajo v splošnem kot I., II., III. vrsta, ozko blago (podmera) in škart.
Običajna dolžina je 4 m, obrobijenje konično, normalne debeline pa so 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 50 in 60 mm, pri čemur se na debelini dopušča razlika od 1 do 2 mm pri 30%neni številu komadov.
I., II. in III. vrsta se odpremlja od 16 cm
* Glej »Trgovski list« z dne 27. II., št. 24.
vrsto ljudi je edina rešitev postranski zaslužek, za celo vrsto žen pa edini izhod — služba, čeprav še tako slabo plačana služba.
Izhod iz stiske zato ni y tem, da se enim službe jemljejo, zato da se drugim dajos izhod je le >v tem, da se ustvarijo nove možnosti zaslužka. Treba dvigniti kmetijstvo, zboljšati cene kmetijskim pridelkom, da bo mogla kmetija prehraniti več ljudi, treba poskrbeti za dvig trgovine in obrta, d« se odpro tudi tu nove službe in skrbeti bo treba za industrializacijo dežele. Gospodarsko silo dežele treba dvigniti in to je edina pot, ki more odpraviti tako problem dvojnega zaslužkarstva, ko nepotrebnega zaposlovanja ženskih moči. In zato je treba vse sile vpreči za gospodarsko delo in pustiti vse igračkanje z gesli, ki se lepo slišijo, kii pa nimajo stvarne utemeljenosti.
širine naprej, podmere od 8—15 cm in škart od 8 cm širine naprej.
K škartu spadajo gnile, razbite, zelo te-letave deske, z velikimi izpadajočimi in gnilimi grčami, zelo rjave, od vetra zelo nalomljene, zelo črvive, zelo zažagane, in deske (plohi) z nad 50% rdeče-pegaste površine ter take, ki so do polovice dolžine razpokane.
V III. vrsto, ki mora biti praviloma čvrsta za zbijanje (nagelfest), spadajo deske (plohi), ki Imajo te pomanjkljivosti: malo teletavosti, malo majhnih do srednje velikih izpadajočih grč, malo rjave, malo od
vetra nalomljene, na enem robu malo črvive, nekoliko neenak, ali slab rez, preko 10% rdeče-pegaste, podolžne razpoke do širine deske, koniciteta preko Va Širine deske v sredi, velika smolna gnezda, skozi idoče prečne grče, oblica od več kot 1 m dolžine in več kot '/so širine deske, dalje deske (plohi), počrneli vsled nestrokov-njaškega ravnanja, izdelane iz zavitega, zelo zveženega, zelo grčastega, razpokanega in grobo vlaknastega lesa.
V II. vrsto spadajo: brezhibno izdelane, zdrave deske (plohi) s čvrsto zaraščenimi, zdravimi malimi do srednje velikimi grčami, pri čemer so tolerirajo prečne grče, ki se pojavijo blizu roba in samo na eni strani. Koniciteta more znašati pri deskah od 16 cm do 26 cm širine 4 cm in pri širših deskah 6 cm. Dovoljene so ravne razpoke do širine deske, če je deska v ostalem lepa. Nadalje sapdajo v II. vrsto deske (plohi), ki so pri siceršnji uporabljivosti do 10% površine malo rdeče-pegaste, dalje take, ki so pod istimi pogoji, vsled neugodnih sušilnih prilik premenile barvo (angela uf en).
Oblica do 0-50 m dolžine in do Vsa širine deske se tolerira pri 10%nem skupnem številu komadov.
I. vrsta so boljše deske, ko za II. vrsto popisane. I. vrsta so čiste in polčiste, ravno raščene deske (plohi), z te malo, dobro zaraščenimi zdravimi grčami.
Ozko blago, podmera: Trguje se vse, brez gnilega in razbitega, v širinah od 8 do 15 cm ter se izloči le škart.
I.	II. vrsta vsebuje blago, kot pade od žage, z izločitvijo III. vrste. I. vrsta se ne sme odvzeti. Označba pa ne obvezuje na dobavo gotovega odstotka I. vrste.
Najnižje prodajne cene, do nadaljnega veljavne franke prihod Trbiž (Tarvisio), brez italijanske uvozne carine itd., ali za pariteto te tovorninske relacije, znašajo za konično obrobljeno rezano blago, smreko, je.ko in bor:
nun:	10	12	15	18 20-60
I/Il. širine od Din	185	170	160	140	135
II.	16 cm	„	180	165	155	135	130
III. naprej	„	115	105	100 90	85
Podmera, kakor pade od žage, od 8—15cmšir. 85 80 75 70 mm: 20 25 30 Din: 70 57 80 Morali in polmorali, kakor pade od žage, v običajnih merah (polne debeline)
4 m dolgi	Lit.	100
4-50—6 m dolgi Lit. .110
Pri paralelnem blagu se zvišajo gornje cene za 6% pri dolžinah 4—6 m. Posebno široko blago od 25—30 cm naprej je prodati za 10 lir pri m3 dražje.
Pri prodajnih zaključkih za več ko 200 m8 in pri odjemu najmanj 2 vagonov na teden de dato naročila, se more, toda šele po odpremi celotne količine, popustiti 5% fakturne vrednosti franko meja.
Prodajne cene za asortimente in vrste, posebno za prizmirano blago, katerih cena tu ni navedena, je treba dobiti od HAST. Blago je zaračunati v polnih, ne reduciranih debelinah in se meri */* cm kot potni centimeter.
Kot najnižjo težino, in sicer za preračunavanje tovornine, carine itd. (tassa scambio) in postranskih stroškov od Trbiža, oziroma meje do namembne postaje pri prodajah franko namembna'postaja, je vzeti za 1 m8 smreke in jelke — rezano blago — težo 470 kg, a za bor 550 kg.
Pri dostavi potem tovornega avtomobila ali drugih transportnih sredstev, v katerih primerih se blago dostavi v skladišče ali na gradbeni prostor, je računati na ceno primeren pribitek od ne manj kot Lit. 5 za m8, poleg gornjih cen, plus železniške in postranske pristojbine.
Prodajne cene so ustanovljene brez obzira na vse, kakršnekoli vrste povračila. Leta ne smejo biti dana kupcu niti posredno, niti neposredno.
TRGOVCI! Sirite »Trgovski liste.
Hlaia	tnesua
Povabilo sofijske trgovsko-industrijske zbornice jugo slovanskim gospodarstvenikom
Ko smo se lani v septembru na ljubljanskem kolodvoru poslovili od ovojih bolgarskih gostov, tedaj je bila tako želja paših gostov, ko naša, da bj se po dolgem Času zopet navezani stiki vedno bolj utrdili in da bi prišlo med našim in bolgarskim narodom res do bratskega zbližanja. Zato smo se poslovili z veselimi vzklik-': Na svidenje in zato smo obljubili bolgarskim gostom, da jim vrnemo letos v spomladi njih obisk.
In sedaj je prišel čas, da izpolnimo svojo obljubo, da pohitimo na Bolgarsko in se odzovemo povabilu, ki ga je poslala sofijska trgovsko-industrijška zbornica na vse jugoslovanske gospodarstvenike, zlasti pa še na vse zastopnike naših gospodarskih organizacij.
Povabilo, ki ga je poslala sofijska zbornica na naše zbornice, se glasi:
>Začetkom meseca septembra 1. 1. je obiskala skupina bolgarskih gospodarstvenikov Jugoslavijo. Povsodi nad vse ljubeznivo sprejeta, ves čas svojega bivanja deležna največje pažnje in tople prisrčnosti, je mogla skupina stopiti v neposredni stik s svojimi jugoslovanskimi tovariši in se spoznati z jugoslovanskim gospodarstvom. Ko so se bolgarski privredniki vrnili na Bolgarsko, niso mogli dovolj naglasiti, kako odlične vtise so prinesli s svojega obiska. Sedaj je prišla vrsta tudi na jugoslovanske gospodarstvenike, da podrobneje spoznajo bolgarsko narodno gospodarstvo in da prežive nekaj časa med svojimi bolgarskimi tovariši, da bi se s tem utrdili in okrepili temelji za dobre sosedne odnošaje, ki so jamstvo boljše bodočnosti.
Sofijski trgovinsko-industrijski zbornici je bila naklonjena ta čast in to zadovoljstvo, da tako v svojem, ko v imenu vseh drugih bolgarskih trgovinskih zbornic, nadalje v imenu Bolgarske zveze trgovcev, Zveze bolgarskih industrialcev in Splošne zveze obrtniških in strokovnih združenj po-
vabi zbornico in po njej tudi vse druge gospodarske delavce v Jugoslaviji, ko tudi velesejmske uprave v Zagrebu in v Ljubljani, da obiščejo maja meseca Bolgarsko. Bolgarski trgovci, industrialci, obrtniki in drugi privredniki žele, da vidijo v svoji sredini svoje jugoslovanske goste vsaj dva do tri dni v Sofiji, potem pa da se napravi obisk podeželju, ki bi trajal 4 do 5 dni.
Prepričani smo, da se bodo gospodarski krogi Jugoslavije odzvali našemu povabilu.«
V imenu vseli zbornic v državi sb nato odgovorile beograjske zbornice s skupnim pismom, v katerem sporočajo, da z največjim veseljem sprejmejo povabilo in da je njih iskrena želja, da se na bolgarskih tleh seznanijo z bolgarskimi gospodarstveniki in da spoznajo lepo Bolgarsko in njeno narodno gospodarstvo. Koncem svojega pisma prosijo, da jim javi sofijska zbornica natančen program vsega obiska na Bolgarskem, zbornice s svoje strani pa bodo storile potem vse potrebno, da prejmejo bolgarski tovariši pravočasno seznam jugoslovanskih udeležencev.
Odveč je poudarjati veliki pomen obiska jugoslovanskih gospodarskih ljudi na Bolgarsko, kajti nihče ne more ustvariti tako trdne podlage za trajno zbližanje obeh jugoslovanskih narodov ko gospodarski ljudje. Prosti vseh predsodkov in ljudje, katerih pogled je vedno uperjen naprej, v lepšo bodočnost, so gospodar, ljudje Bolgarske in Jugoslavije naravnost poklicani, da zgrade temelje dobrih odnošajev med obema narodoma, temelje, ki bodo služili tudi gospodarskemu napredku obeh narodov. In če kje, potem se baš v gospodarstvu ter v boju obeh narodov za gospodarsko neodvisnost najbolj razodeva nujna potreba zbližanja obeh narodov.
Zato maja meseca na Bolgarsko 1
Zato pripravite vse potrebno, da se boste mogli povabilu bolgarskih tovarišev odzvati.
dotočita zaizva-z
SldefU težaške' Uanfecence
ii*
JUdek (uMei acUicne tcfrovsUe tvcdUe,
A*dcei SJUbacUec v LašUctn
Pri znanih političnih razmerah v bivši Avstriji so bili Slovenci deležni le toliko svoboščin glede kulturnega in gospodarskega razmaha, kolikor so si jih s primernimi možatimi metodami umeli in znali sami izvojevati — in kot take tudi očuvati. Politični sistem je pri nas izrečno ščitil in favoriziral nemško industrijo, obrt in trgovino. Odločilni avstrijski krogi so se takrat dobro zavedali, da sta sila kapitala in gospodarska hegemonija najboljše garancijsko sredstvo za ohranitev politične premoči napram — slabejšemu, ki naj bi Trnu bila v tuji državi večno odmerjena vloga gospodarskega pastorka in vseobčne podrejenosti.
Toda tudi med Slovenci so se takoj po nastopu avstrijske ustavne dobe (1860) pojavili poleg narodnih voditeljev in buditeljev: t. j. politikov, publicistov in kulturnih prosvetiteljev, tudi prvi narodni gospodarstveniki, zadružni organizatorji, trgovci, obrtniki in industrijski podjetniki, ki so, oduševljeni zlasti po geslih in programih vodilnih borcev iz taborskih dni, jeli zavestno in uspešno graditi na prvih začetkih gospodarske emancipacije slov. naroda.
Prav v tisti eri se je v marcu 1. 1864. pojavil v Laškem — sedaj že davno pokojni in mnogozaslužni Andrej Elsbacher ter se ondi etabliral kot samostojen trgovec, dasi se je skozi 5 let poprej udejstvoval v isti lastnosti tudi že v Celju.
Rodom iz slovenske Koroške, je prinesel seboj vse vrline kremenite značajnosti ter solidne trgovske žilavosti, ki so mu tekom let pripomogle, da je svojo tvrdko razvil v ugledno ih močno trgovsko podjetje.
Kot tako jo je po smrti očeta (1905) prevzel sedanji lastnik g. K. Elsbacher, njegov sin, ki jo je tekom zadnjih desetletij, kar ji stoji kot šef na čelu, izpopolnil in razširil — ter ji ustvaril s svojo trgovsko korektnostjo tolikšen reelni renome, kakor se lahko s tem ponaša le malo podjetij po naši domovini.
Ni naš namen laskati se — in delati tem potem tvrdki Elsbacher na nepozvan in morda tudi nezaželjen način tudi povsem nepotrebno reklamo, pač pa je naš namen in hkrati tudi naša prijetna srčna dolžnost, da z zadovoljstvom in solidarnim zadoščenjem — registriramo pred javnostjo častitljivi 70-letni obstoj trgovske tvrdke Elsbacher v Laškem: kot narodne slovenske tvrdke in trdnjave.
G. Elsbacher ima na domačih tleh malo trgovskih sovrstnikov, ki bi se :lahko danes sklicevali na toli ponosit jubilej svojega trgovskega podjetja, vsled česar je naša pričujoča javna čestitka na njegovo ime odn. njegovo tvrdko — povsem utemeljena.
Čezmerno razvit poštenost ni čut in znana gentlemanska svojstva, ki dičijo uprav viteški značaj g. K. Elsbacherja, niso nikdar dopuščala, da bi si bila njegova tvrdka bodisi v dobi zapeljivih konjunktur, bodisi kdajkoli omadeževala svojega imena tudi le s pegico oporečnosti. — Vsikdar lair, dasi ponajveč morda v svojo izrečno materijalno škodo!
Tvrdka Elsbacher si je s svojim vedno čistim poslovanjem ter skozinskoz častito trgovsko potjo odn. preteklostjo — stekla neobičajno lep delež na zaslugah za po-vzdigo ugleda slovenskega trgovstva — doma in drugod, postavljajoč s tem tudi trg. naraščaju najlepši posnemni vzor. Naj bi ji bilo namenjeno v tem pogledu mnogo lovora tudi še v bodočih dneh!
Premnogo jih je, ki so tekom 70-ih 'let pasirali trgovsko hišo Elsbacher, bodisi kot vajenci, bodisi kot sotrudniki — in premnogo je tudi onih, ki so gojili ozir. gojijo poslovne, familijarne in prijateljske stike ž njo — in gotovo je, da so vsi ti sovzradoščeni ter popolnoma solidarni z današnjimi čestitkami.
Sedanji šef tvrdke, Konrad Elsbacher zavzema v javnem življenju dokaj odličnih funkcij. Omenjeno bodi le, da je bil prvi gerent občine Laško, da je že dober decenij njen podžupan, nadalje predsednik trgovskega gremija, podpredsednik Zveze trgovskih združenj ter podpredsednik Zbornice za TOI v Ljubljani. Zlasti slednje mu lahko velja kot znak velikega zaupanja, sposobnosti, zaslužnosti, pa tudi priznanja in zadoščenja na polju organiza tornega dela med svojim stanom.
Laščani pa imajo pri svojem lokalnem patriotizmu še prav posebni povod, da z veseljem sodelujejo pri lepem prazniku v
trgovski hiši Elsbacher, saj je šef te hiše eden najuglednejših njihovih soobčanov in menda še edini reprezentant tamošnjega predvojnega avtohtonega meščanstva. Poteg tega je hiša Elsbacher pomenila v predvojnih letih za ogroženo laško slovenstvo največjo nacijonalno oporo. Slovenski živelj je jel tik pred vojno nastopati v Laškem z nenadejanimi uspehi. Kje je takrat črpal elan za ofenzivni in pogumni boj za laške narodne pravice — in katera ugledna in narodna laška rodbina je dajala njegovi samozavestni nacijonalni podjetnosti takrat najtehtnejšo zaslombo, je dne
11.	III. 1914 z značilno spontanostjo pokazala baš proslava trgovske 50-letnice tvrdke Elsbacher, kateri so laški Slovenci dali tisti pot tako splošen, prisrčen in svojevrsten značaj, da je nastala iz nje pravcata nacijonalna manifestacija. Spominu onih udeležnikov, ki so bili takrat priče tega dogodka, je ostal ta pomembni večer nepozaben. Rodbina Elsbacher — (in zlasti še njen sedanji reprezentant g. Elsbacher Konrad, ki je bil v tistih dobah vodilni funkcijonar pri vseh laških slov. političnih in društvenih akcijah) — si je tedaj nadela tolikanj očitni nacijonalni žig, da ji je bil ta pozneje nemalo opasen skozi vso vojno dobo.
G. Elsbacher je, kakor pri vsaki nacijonalni priUiki, igral prav znamenito vlogo tudi povodm glasovitega in uspešnega slov. volilnega naskoka na laški nemški občinski odbor, kjer so Slovenci dne 8. jun. 1914 z nenadejano prvo zmago prodrli v tretji — t. j. najmočnejši volilni skupini, dasd so hoteli Nemci svojo pozicijo rešiti
501etnica »Kmetovalca«
Dne 1. marca je poteklo petdeset let, odkar je začela izdajati Kmetijska družba pod uredništvom nepozabnega Gustava Pirca »Kmetovalca«. Je to jubilej, ki zasluži, da se ga spominja vsa slovenska javnost, kajti poleg »Novic« ni bilo še v Sloveniji lista, ki bi toliko storil za napredek slovenskega gospodarstva ko »Kmetovalec«. Seveda v prvi vrsti le za napredek vseh panog kmetijstva, a to je bilo še komaj eno generacijo nazaj skoraj edina res pomembna panoga našega gospodarstva. Vse dolgotrajno in naporno prizadevanje, da se je naš kmetovalec oprijel modernega načina obdelovanja zemlje, da je zboljšal svojo živinorejo, svoje sadjarstvo, da je obnovil od trtne uši uničene vinograde, da je kljub vsej naši revščini in vsem nevšečnim razmeram napredoval, se otresel oderuhov in v svojih zadrugah zbral milijone in milijone narodnega premoženja, vse to je zasluga onih mož, ki so v »Novicah« začeli orati ledino in izpopolnili delo za napredek kmetijstva v »Kmetovalcu«. V dolgi vrsti nesebičnih delavcev za zboljšanje gospodarstva slovenskega kmeta pa zavzemata prvo mesto stari Blei-weis in pa Gustav Pirc. Ob 501etnici »Kmetovalca« zaslužita oba moža, da se to kon-statira. S tem pa seveda nočemo niti naj-manje zmanjšati zaslug drugih kmetijskih strokovnjakov in samo toplo pozdraviti je, da je izdala Kmetijska družba v proslavo 501etnice slavnostno številko »Kmetovalca«, v kateri so našteti vsi ti naši zaslužni delavci. Milijone in milijone narodnega premoženja so ti ljudje ustvarili in vse premalo ceni slovenska javnost njih delo.
Naše iskrene čestitke »Kmetovalcu« ob njegovi SOletnici, ki je jubilej res požrtvovalnega in tudi zelo uspešnega dela za naše gospodarstvo.
m	Tepovci! pAdfUcafe dotnafo utdu-slcifr, «25ato hacocaiU U ,,Sn&zi*iUa'' milfti pcašeic, tUiczaiatoteh&heŠUMU{u/ tu i/sefrui& nad 60*U tniia Izdeluje: flilnitarHittilei
	Ljubljana
na ta način, da so postavili na kontra-listo svoje najuglednejše protikandidate. Vzlic vsem manevrom pa so Slovenci odnesli zmago — in je dobil izmed slov. kandidatov baš g. Elsbacher največ glasov. Bil je to uspeh izborno organiziranega agitacijskega aparata, kateremu je skupno z drugimi domačimi nacijonalisti sonačeloval. Ako se že teh dogodkov spominjamo, ne smemo prezreti koncipijenta dr. Ivana Sajovica, sedanjega uglednega odvetnika in narodnega voditelja v Kočevju, ki je ta volilni naskok soorganiziral ter se soudej-stvoval v vsej svoji sugestivni agilnosti, odn. mladeniški oduševljenosti in goreči borbenosti. Laška zmaga je vzradostila vso takratno narodno javnost v Sloveniji. Časopisi so ji posvetili vse priznanje — in značilno je, da so jo prišli proslavljat tudi sedanji narodni poslanec Prekoršek, pokojni dr. Brunčko, Smertnik in drugi narodnjaki. Žal se s to zmago laški Slovenci niso mogli več prav okoristiti, kajti že 7 tednov za tem je mahoma vzšlo na nebu. krvavo solince vojne napovedi. Vsekakor pa po 20 letih ni brez pomena, čeprav smo že zdavnaj sproščeni bivših robskih spon, ako se naknadno zabeležijo v rodbinsko kroniko hiše Elsbacher tudi ta častna dejstva. Zaslugam ugledne rodbine Elsbacher za laško narodno stvar bodi ohranjen neminljiv spomin!
Hkrati želimo jub. tvrdki Elsbacher podvojeno krepkega prospevanja tudi v prijetnem ozračju narodne svobode!
Qd/tlcbp%a6eA^ 6o$&/
Velja tudi za naše konzu-marje
Novi voditelj konzumnih zadrug v- Avstriji dr. Strobl je med drugim izjavil novinarjem: »Upravni odbor se zaveda, da se gibanje konzumov ne more stopnjevati brezmejno in da konzumi ne smejo zadeti življenjskih interesov domače trgovine in domačega obrta. Nasprotno je upravni odbor konzumne zveze na stališču, da se mora konzumno gibanje omejevati izključno na čisto gospodarsko samopomoč, ker samo to je v interesu konzumentov.«
Ali ste slišali gospodje od nabavljalnih zadrug, ki vam ne zadostuje niti sedanji že več ko pretirani razvoj nabavljalnih zadrug in konzumov? Ali ste slišali to vi, ki vam ne zadostujejo zadružne gostilne, zadružni hoteli, ki hočete ustanavljati tudi zadružne drogerije, zadružne prodajalne za svilo in drugo luksuzno blago!
Spoštovati je treba življenjske interese domačega trgovstva in obrtništva pravi vodja avstrijskih konzumov. Pri nas pa se je reklo na občnem zboru konzumarjev v Beogradu, da mora trgovec izumreti!
Kaj tfaj še rečemo k tej kričeči razliki!
»SLUŽBENI LIST«
:kr. banske 'uprave Dravske banovine z dne 10. marca objavlja med drugim: Pravilnik o sestavi bilance in načrta prečiščene bilance in o določitvi obrestne unere za stare hranilne vloge — Izpremeimbe ,:n dopolnitve v 'taksnem in. prisitojbiin,-skeni pravilniku — Objave banske upra ve o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Naš novi poslanik v Sofiji Cincar-Mar-
kovid je izročil bolgarskemu kralju svoja akreditivna pisma. Pri tej priliki sta tako bolgarski kralj, ko naš poslanik, povdari-laMrdno voljo obeh vlad, da pride do čim ožjega sodelovanja obeh jugoslovanskih narodov.
Narodna skupščina je po dolgi debati odobrila z veliko večino proračun prometnega ministrstva. Prometnemu ministru je odgovarjal v enournem govoru posl. Stanič in vzdrževal vse svoje trditve. Dvoboj med prometnim ministrom in posl. Staničem pa bo po vsej verjetnosti trajal še dolgo, kakor je dejal v svojem govoru predsednik vlade Uzunovič.
Tajništvo radikalno socialne stranke (dr. Janjiča) sporoča, da je stranka organizirana, kakor zahteva zakon m da bo zato zaprosila notranje ministrstvo, da se ji dovoli obstoj in delovanje.
O nujnosti zgraditve železnice Kočevje— Sušak in št. Janž—Sevnica je govoril pri razpravi o proračunu prometnega ministrstva posl. Dermelj.
Turčija je vzpostavila diplomatske od-nošaje z Albanijo.
Vodja čsl. nar. soc. stranke Klofdč je objavil v »Dem. Štred« članek o aktualnih političnih vprašanjih. Med drugim je dejal, da bi morala drž. uprava poslovati tako nepristransko ko sodišča. Političen uradnik, ki ima 2 do 3 strankarske legitimacije je nemoralen pojav.
Italijansko stališče v srednjeevropskem vprašanju se polagoma jasni. Italija je proti obnovi habsburške monarhije, Italija je sicer za revizijo mirovnih pogodb, toda le zastopano in pod podojem, da se izvrši v soglasju s prizadetimi državami. Priključitev Avstrije k Nemčiji je za Italijo ca-sus belli.
Z Malo antanto se hoče Italija sporazumeti, toda šele potem, ko je že popolnoma dogovorjena z Avstrijo in Madžarsko.
Ne carinski pakt, temveč samo posvetovalni pakt bi se sklenil na rimski konferenci med Mussolinijem, Dollfussom in Gombosem, kakor zatrjujejo italijanski listi.
Tudi na Češkoslovaškem se kažejo pt? sledice zbližanja med Francijo in Italijo. Listi poročajo, da je zlasti za sporazum z Mussolinijem |dr. Beneš. Socialni demokrati bodo baje vsled tega izstopili iz vlade, mesto njih pa bi vstopila v vlado Hlin-kova slovaška stranka.
Nemško stališče v avstrijskem vprašanju je privedlo do zbližanja med Francijo in Italijo. Suvich je zagotovil francoskemu veleposlaniku v Rimu Chanibrunu, da iia-lijansko-avstrijsko-madjarsko zbližanje ni nif.i najmanj naperjeno proti Franciji ali Mali zvezi.
Senzacijo je zbudil govor predsednika belgijske vlade, da namreč Versajska pogodba dejansko ne obstoji več in da ni mogoče več zabranjevati Nemčiji oboroževanja. Francoski zunanji minister obišče Bruselj, da zavre belgijsko-nemško zbližanje.
Francoski levičarji so nabavili doma in v tujini velike količine orožja ter pripravljali upor, kakor je odkril vojni minister na seji vlade. Vlada je zato odredila, da se vse to orožje zapleni.
Bivši poslanec Boyer, ki je znan tudi v Jugoslaviji, je bil zaslišan v Staviskijevi aferi, ker je sprejel od Staviskija ček za 2,800.000 frankov.
»Pravi Staviskijev škandal se šele pričenja«, s temi besedami so francoski listi komentirali najdbo čekovne knjižice Sta-viskega.
Na čekovnih nakaznicah Staviskega so našli tudi imena petih Jugoslovanov, je izjavil v svojem govoru posl. Veličkovič. Nekdo je zaklical pri tem, da so našli imena osmih Jugoslovanov.
Odstavljen je bil pomočnik državnega tožilca Huriot, ker so našli njegovo pismo, v katerem prosi Staviskega, da se zanj zavzame.
Nova španska vlada se je predstavila parlamentu. V svoji deklaraciji naglaša, da se bo zlasti borila proti političnim stavkam delavstva, ker vsled njih silno trpi špansko gospodarstvo.
Vsled proglasitve splošne stavke je španska vlada proglasila splošno vojaško pripravljenost. Tudi fašistični elementi mobilizirajo svoje sile.
Knez Starhomberg vstopi v Dollfussovo vlado. Svojega zastopnika v vlladi dobi baje tudi Landbuaid.
i
Združenje trgovcev v Kranju
mia 15. redno skupščino v petek, dne 23. marca 1934. ob 13. uri v gledališki dvorani Narodnega doma v Kranju.
Dnevni red:
1. Volitev dveh overovateljev zapisnika v smislu čl. 21 pravil.
2. Poročilo predsednika.
3. Računski zaključek za leto 1933.
4- Poročilo nadzorstvenega odbora.
5- Obligatorna uvedba »Službenega glasila«.
6.	Proračun za ileto 1934.
L Sprememba pravil združenja.
8. Samostojni predlogi, ki pa morajo biti v smislu pravil čl. 17 predloženi upravi najmanj 3 dni pred skupščino.
9. Slučajnosti.
V smislu čl. 17 pravil skupščina sklepa z absolutno večino glasov prisotnih članov. Ako ob sklicani uri ni navzočnih zadostno število članov, t. j. Va, se skupščina vrši 1 uro pozneje ter sklepa o dnevnem redu neglede na število prisotnih članov.
Po istem členu pravil sme skupščina sklepati samo v zadevah, ki so postavljene na dnevni red, ali ki so jih poedini člani najmanj tri dni pred skupščino pismeno prijavili upravi-. 0 udeležbi se bo vodila evidenca in naj se udeleženci v to svrho pred in ob času skupščine prijavijo tajniku ali osebi, ki bo vodila zadevni zapisnik.
Računski zaključek za leto 1933, kakor proračun za leto 1934, sta članom v smislu čl. 40 pravil na vpogled v pisarni združenja, kakor tudi zapisnik zadnje skupščine, ki se na skupščini ne bo čital.
Predsednik: Franjo Sire s. r.
.KUVERTA*
o. z o. z.
LJUBLJANA
Kanonika c. 2 Volarski oot 1
TVllRNlUA KUVERT IN KoNKEKUIJA PAPIRJA
DENARSTVO
POMIRJENJE CSL. VLAGATELJEV
Češkoslovaška Narodna banka ugotavlja v svojem zadnjem poročilu, da je novi valutni zakon v začetku vznemiril vlagatelje, ki so začeli svoje vloge dvigati, da pa je sedaj že nastalo pomirjenje. Dvig vlog je služil v glavnem le za nakupe na zalogo. — Indeks industrijskih delnic se je dvignil v času od 19. I. do 16. II. od 84.93 na 88.66, bančne delnice pa so ostale neiz-premenjeno na 98.06. Indeks državnih papirjev se je dvignil od 86.21 na 89.5. Promet na borzi je bil tako velik, da je v nekaterih dneh dosegel obseg prometa v konjunkturnih letih 1927 in 1928.
*
Izkaz Češkoslovaške Narodne banke z
dne 28. VI. že izkazuje učinek devalvacije čsl. krone. Zlata zaloga se je dvignila za 962,8 na 2.668,3 milijonov Kč. 432 milijonov Kč je dobiček banke od devalvacije, ki je v podlogi že vštet. Devizna podloga je padla za 508,4 na 78,4 milijonov in je banka že pred devalvacijo večino deviz spremenila v zlato. Menična posojila so padla za 122 na 774,5, lombardna pa so porasla za 58,4 na 497,4 milijonov Din. Obtok bankovcev se je povečal le za 141,9 na 5.523,3 milijonov KČ. Zakonsko kritje se je povečalo od 38.3 na 44.7°/o, dočim bi po novem zakonu moralo znašati le 25% v zlatu.
Fuzija Wiencr Bank Vereina in Nižje-avstrijske Eskontne družbe še ni čisto sklenjena stvar, čeprav se v tej smeri dela. Avstrijska Narodna banka, ki 'ima precejšnje število delnic obeh zavodov, je za fuzijo, vendar pa bo Še popreje vprašala druge denarne zavode za mnenje, končno besedo o tem pa ima tudi še finančni minister. Vendar pa je fuzija verjetna.
Hranilne vloge v Avstriji so se v februarju znižale za 59,3 milijonov šilingov.
Taksni	pcedpisi	U
Ker so nastala nesoglasja, kako treba uporabljati taksne predpise za obvezna
združenja trgovcev, obrtnikov in industrialcev, je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva to pojasnilo:
»Vse prošnje, ki se vlože ob reorganizaciji obveznih združenj, so oproščene taks in to na podlagi trajne oprostitve, ki jo določa taksni zakon. Obvezna združenja sama so oproščena od plačila taks po čl. 5, št. 4., taksnega zakona in sicer za knjige, ki jih vodijo o predmetih združenja, za listine in sezname, ki jih izdajajo za javne svrhe in predpisane po zakonu o obrtih, za vloge, ki jih vlagajo na nadzorstvene oblasti, v stvareh, ki se tičejo tega nadzorstva. Ravno tako so oproščena obvezna združenja plačevanja taks iz tistih postavk, v katerih jim obrtni zakon priznava one inge-rence, glede vodstva obrtov, kakor n. pr. izjave obveznih združenj o izpolnjenih pogojih za izvrševanje določenega obrta, kadar jih združenja pošiljajo zbornicam ali kadar združenje »vloži pritožbo na višje upravno oblastvo. Obvezna združenja izdajajo poleg tega takse prosto potrdila o plačanih vpisninah in članskih prispevkih. Prošnje, ki se pošiljajo obveznim združenjem trgovcev, obrtnikov in industrialcev, ko tudi okrožnim odborom obrtniških združenj, bodisi da jih pošiljajo člani ali katere druge osebe so prav tako oproščene vsake takse. Enako ne podleže taksi spisi zaradi izvedbe volitev v trgovinske, obrtniške in industrijske zbornice, v kolikor se ti opravljajo po obveznih združenjih.
Nasprotno pa se morajo smatrati obvezna združenja trgovcev, obrtnikov in industrialcev, ko tudi okrožni odbori obrtniških združenj kot zasebne osebe glede vseh pravnih poslov, listin ali prošenj, kadar gre za zasebno pravni spor ali premoženje zadruge. V teh primerih spadajo obvezna združenja pod splošne predpise taksne dolžnosti in sicer pri dajanju posojil ali pravnih pridobitev, pri oddajanju pod za-
kup ali pod hipoteko nepremičnin obveznih združenj ali pri pravnih sporih pred rednimi sodišči zaradi njih premoženja. Za postopek pred razsodišči (sodišča dobrih ljudi) za reševanje sporov iz službenih odnošajev po obrtnem zakonu veljajo predpisi zakona o sodnih taksah z dne 30. maja 1930.
Obvezna združenja trgovcev, obrtnikov in industrialcev ter okrožni odbori obrtniških združenj, so v splošnem obvezana plačevati dopolnilne in prenosne takse odn. nepremičnin po tar. post. 12 taksnega zakona. Kadar obvezno združenje trgovcev, obrtnikov ali industrialcev ali okrožni odbor ustanove gospodarsko podjetje, pridobitno ali gospodarsko zadrugo, in to zasebno podjetje za skupno nabavo, za predelavo, za skupno izdelavo in prodajo in sicer pod zasebno samostojno tvrdko s posebnimi samostojnimi pravili, potem veljajo glede teh posebnih pravnih oseb splošni predpisi o taksni dolžnosti. To velja tudi v primerih, ko se ustanove razni fondi in druge ustanove, kot posebne pravne osebe s samostojno upravo, nad katerima izvršujejo obvezna združenja samo svojo kontrolo.
Nasprotno pa se smatrajo glede taksnih predpisov kot del organizma obveznih združenj vse gospodarske ustanove, ki obstoje v okviru obrtnega zakona pri obveznih združenjih in pod njih upravo in katerega organi jih upravljajo in ki nimajo nobenih posebnih samostojnih statutov ter niso nobena posebna korporacija, kakor na primer shrambe obveznih združenj, v katerih se shranjujejo razna orodja, katerih se poslužujejo člani obveznih združenj itd. S takšnimi gospodarskimi ustanovami se postopa v taksnem pogledu kakor z obveznimi združenji samimi.
Obvezna združenja so dolžna, da kolku-jejo razna izpričevala, ki jih izdajajo in ki so navedena v taksni številki 95. taksnega (zakona.
ega
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 1 milijon 72.837*69
Tekoči borzni teden izkazuje v primeri s preteklim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 1.801 tisoč dinarjev, ponovno znatno nazadovanje devizne-prometa za nič manje ko 728 tisoč dinarjev. Vzrok omenjenega padca deviznega prometa je občutno zmanjšanje privatnih zaključkov in ponovno nazadovanje klirinškega prometa v Din devizi.
Minuli Tekoči (v tisočih Devize teden teden dinarjev) Amsterdam	20	2
Berlin	23	—
Curih	77	64
London	246	180
Pariz	5	—
Newyork	90	52
Trst	290	—
Din deviza	782	373	avstr. priv. klir.
Dunaj	268	402	priv. kliring
Temeljem gornje razpredelnice je v tem tednu porasel promet z avstrijskimi šilingi za 134 tisoč dinarjev napram minulemu tednu, dočim je v tekočem tednu padel promet v vseh ostalih devizah in sicer v Amsterdamu za 18 tisoč Din, Berlinu za 23tisoč Din, v Curihu za 13 tisoč D.in, v Parizu za 5 tisoč Din, Londonu za 66 tisoč Din, v Newyorku za 38 tisoč Din in v Trstu za 290 tisoč Din. Največji prometni padec očituje tokrat Din-deviza v iznosu 409 tisoč dinarjev ali za več ko eno četrtino prejšnjega tedenskega deviz, prometa. Narodna banka je intervenirala na vseh borznih sestankih tega tedna, razen v ponedeljek (5. t. m.), in sicer samo v Londonu, katerega je dala na razpolago skupno za Din 160.000*—.
Dnevni devizni promet se je gibal med Din 100.000*— (5. t. m.) in Din 300.000— (8. t. m.) kakor nam predočuje naslednja tabela:	»
5. marca	1934.	Din	118.713-70	Dunaj
6. marca	1934.	Din	274.471-25	Din—London
7. marca	1934.	Din	197.257-54	Dunaj—London
8. marca	1934.	Din	305.379-22	Din-London
9. marca 1934. Din 177.015-98 Dunaj—London V bonih grške Narodne banke ni bilo
prometa, dočim se je avstrijski šiling trgoval v privatnem kliringu po Din 8-90 v ponedeljek in torek, po Din 8-83 (najniž-
jč!) — Din 8-95 v sredo, po Din 9-— v četrtek, a včeraj od Din 9-05 do Din 9-20
(najvišje!). Največ zaključkov je bilo per-fektuiranih po Din 9-— in Din 9-20, naj-manje po Din 8-83. Navedena okrepitev devize Dunaj (v priv. klir.) je posledica znane odredbe fin. min., da se mora 30 odstotkov vseh terjatev v šilingih odstopiti Narodni banki po paritetnem tečaju Din 8 za en avstr, šiling.
5.	marca 1934.	9. marca 1934.
Devize najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam	2308-74	232010	2308-18	2319-54
Beriin	1359 03	1369 83	1358 19	1368-99
Bruselj	79968	803-62	79941	803-35
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	173-80	175-40	173-86	175-46
Newyork	3405-50	3433-76	3405-50	3433-76
Pariz	225-85	226-97	225-82	226 94
Praga	142 17	143 03	142-23	143 09
Trst	294-35	296-75	293-51	295 91
Devizna tečajnica tega tedna ne očituje Posebnih bistvenih sprememb. Izvzemši Curiha, ki je beležil. konstantno na dosedanji bazi, in Newyorka, ki se je ustalil na bazi Din 3405-50 za denar in Din 3 tisoč 433-76 za blago ter beležil ves tekoči teden brez tečajne izpremembe, sta v razdobju lega tedna za malenkost okrepili svoj tečaj devizi London in Praga, med tern ko so tečaji vseh ostalih na tukajšnji borzi beleženih deviz le neznatno popustili.
Notica Budimpešte in Dunaja še dalje izostala.
Efektno tržišče
Tendenca v državnih papirjih še nadalje stalna.
Na tukajšnjem efektnem tržišču ni bilo v tekočem borznem tednu nobenih posebnih izprememb. Kajti bančni papirji so še nadalje ostali brez notic in tudi notice industrijskih vrednot so kot doslej povsem izostale, izvzemši Kranjske industrijske družbe, ki je nalik preteklim tednom beležila nespremenjeno in sicer Din 250-— v ponudbi.
Državni efekti so v tekočem tednu beležili po večini z nespremenjeno stalno tendenco. Tečaji so le malenkostno popustili pri Seligmanovih in agrarnih obveznicah, deloma tudi pri 7% Blairu, dočim je 7% investicijsko posojilo učvrstilo svoj denarni in blagovni tečaj za 3 točke, kot je razvidno iz spodnje efektne tečajnice tega tedna
(prva številka znači povpraševanje, druga pa ponudbo);
4% obv.
Dan 7% inv. pos. agr. obv. 8%> Blair Din Din Din Din Din Din
5.	marca	70	72	37	—	53	—
6.	marca	70	72	37	—	53	—
7.	marca	73	—	36	—	53	54
8.	marca	72	—	36	—	53	54
9.	marca	73	75	36	38	53	55
7°/o Blair Seligm. obv. Begi. obv.	Voj. škoda
Din Din Din Din Din Din	Din Din
50-50	-	64	—	52-50	—	312	—
50-50	—	64	—	52-50	—	312	—
49	50	64	-	52-50	-	313	-
50	-	64	-	52	-	310	—
50	51	62	64	53	54	312	315
Vojna škoda je notirata najvišje v sredo (Din 313-—), najnižje (Din 310-—) v četrtek, na vse ostale borzne dneve pa Din 312-— v povpraševanju.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Tofta in solidna postre2ba! Zahtevajte cenik!
TRGOVINSKA POGAJANJA Z NEMČIJO
Nemška delegacija prispe v Beograd dne 15. marca, da sklene z Jugoslavijo novo trgovinsko pogodbo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da ni resnično, da bi bila Jugoslavija z Nemčijo v brezpogodbenem stanju, ker pogodba z Nemčijo dne 1, marca ni bila odpovedana in zato traja še naprej.
ITALIJANSKE TARIFNE OLAJŠAVE ZA JUGOSLOVANSKI LES
»Jugoslovanski Lloyd« piše: Iz zanesljivega vira se poroča, da so dosegli pri zad-njih pogajanjih, ki so se vodila med železniškimi upravami Italije in Jugoslavije, jugoslovanski delegati 20 odstotno znižanje tarif za prevoz jugoslovanskega lesa po italijanskih železnicah, če odgovarja ta vest resnici, potem bi veljal Avstriji dovoljeni preferencial tudi za jugoslovanski les in bi bilo zato pričakovati, da bo oživel izvoz jugoslovanskega lesa v Italijo.
CARIGRAD POSTANE SVOBODNO PRISTANIŠČE
Na pobudo panbalkanske gospodarske konference se vodijo med balkanskimi državami pogajanja, da se proglasi Carigrad za svobodno pristanišče. Področje svobodne luke bi obsegalo vse carigrajsko mestno ozemlje.
KONTROLA ZUNANJE TRGOVINE NA JAPONSKEM
Japonskemu parlamentu je bil predložen zakonski načrt, ki podeljuje vladi izredna pooblastila v zadevah zunanje trgovine. Tako sme vlada brez zaslišanja parlamenta spremeniti carine, če smatra to za potrebno kot protiukrep proti uvedbi prohi-hitivnih carin in raznih uvoznih omejitev drugih držav na japonsko blago. Vsa zunanja trgovina se postavlja z zakonskim načrtom za dobo 5 let pod kontrolo japonske vlade.
*
Ustanovitev jugoslovansko-italijanskega odbora se pripravlja v Beogradu, da bi se na ta način dosegli boljši gospodarski od-nošaji z Italijo.
Vse žitne borze Italije je dala zapreti vlada z utemeljitvijo, da jih bo reformirala. Po naročilu vlade je bilo v zadnjem času kupljeno na borzah mnogo žita za utrditev cen.
Več pšenice in manj ječmena so posejali in mislijo še posejati avstrijski kmetje vsled dobre cene za pšenico.
Vsled velikega povpraševanja po zna* djarski pšenici s strani dunajskih trgovcev je poskočila v Budimpešti oena pšenici na 14*75 šilingov za iooo Dunaj. V dveh dneh so kupili avstrijski trgovci 1000 vagonov pšenice.
Vpisali »ta se nastopni tvrdki: >Quebr&«ho«, dražba * o. z. ali »Que-braoho«, društvo sa o. j. ali nemško >Que-hraohc«, Gesellsohaft m. b. H. — Predmet družbenega podetja je izdelovanje an prodaja strojileih snovi, tako osobito ekstrakta in i>quebrach,o«,4esu, udeležba in pridobivanj© takšnih podjetij ter ustanav-Jjanj® (podružnic in obratovalnic. Osnovna glavnica v višini 100.000 Din j© plačana v celoti. Poslovodje so:	Kaposi	Evgen,
ravnatelj Našičke tvornice tanina, Smerd Pavao, prokurist tvrdke H. S. Gutmann V Belišču, dr, Silberstein Artur, generalni ravnatelj tvctmioe tanina * Sisku in Jf(»cher Ante, član ravnateljstva tvrdke ^Ugo-Tanin v Zagrebu. — Za poslovodstvo upravičena kolektivno po dva poslovodji. Če postavi družba prokurista, je upravičen ta podpisovati kolektivno s po J poslovodjem.
god in Blaž, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Sp. Hudinji. Imetnik Sodiin Blaž, trgovec v Celju.
Vpisale »o se te ispremembe:
Gajšek & drug, Celje, Sp. Hudinja, tr-jjjpvina z mešanim blagom. Izbriše se dosedanji družabnik Sodin Blaž, vpiše pa družabnik Spiler Josip, zasebnik v Ofberju.
Peter Majdič, »Merkur«, kovinska, inh dustriijska in trgovska družba z o. z. v Cejju. V sled amrt,i se izbriše kot poslovodja Peter Majdič.
Jožef Štefanič, prodaja mešanega blaga in kroma v Dragatušu. Izbrisal se je bivši imetnik Jožef Štefanič vsled smrti, vpisal pa Stefanič Prane, trgovec v Draga-tušu.
»Kočevje«, tekstiKnai jinduetrijska družba z o. z. v Kočevju. Vpisal se je prisilni upravitelj Lovšin Anton, notar v Kočevju, ki podpisuje firmo samostojno.
Anton Košir in tovariši, opekarna Krka, javna trgovska dražba v Prečni. Novo besedilo: Dolop, dolenjska opekarni ška ko-mandiitna družba V. Sedaj, 'Prečna. Osebno jamčeči družabnik je Viiljem Sedaj, poslovodja v Novem mestu. Iizbrisal se je družabnik Krevs Anton.
Izbrisale so se nastopne tvrdke:
Vimeni Loposcha, J. Straschill’s Eidam, trgovina z deželnimi pridelki — zbeg pre-staiuka obrta.
Franc Bartelme, trgovina z mešanimi blagom. Zbog simrti Obeh javnih družabnikov Jožefa in Ane Oswald in ker tvrdka ne obstoja ved
Kriiev&ka opekarna, elektrarna, mlin in žaga v Križevcih — Luimiir in Žnidarič — zbog prestanka obrta.
Franc Dreflak, trgovina z živino, Ore-hiovoi — zbog prestanka obrta.
Fartek Franc, trgovina z vinom, pivom in žganjem na debelo, RogaSevci — zbog prestanka obrta.
I* zadružnega registra.
Izbrisala »e jie Mlekarska zadruga na Rovih, r. z. a o. z. v likvidaciji — zbog končane likvidacije.
M	ni	1	barva, pleaira in ke-
Zg v ursn mi*n° ""*** "h,ek*-
klobuke itd. Skrobi in »vetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere. suši. monga in lika dninafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Seleburgova ul. 8
Telefon St. 22-72.
Roosevelt o prvem letu obnovitvene politike
Predsednik Roosevelt je imel pred uradniki modrega orla govor o prvem letu obnovitvene politike. Apeliral je na vse industrialce, da še bolj znižajo delovno dobo in da izplačujejo ljudem plače, ki jim omo-gočujejo spodobno življenje. Pred enim letom smo bili skoraj pred razsulom. Z reorganizacijo produkcije ,in izmenjave blaga smo rešili situacijo. Ni naš cilj »prospe-rity«, temveč reorganizacija mora vsem zagotoviti obstoj do konca življenja. Obnova poslovanja bank je dosežena. National Reoovery Act (Nira) hoče ustvariti večje blagostanje za vse. Hočemo doseči ravnovesje v našem gospodarskem življenju in izenačenje v bogastvu na notranjem trgu ter oživljenje zunanje trgovine. Roosevelt pozdravlja vsako konstruktivno kritiko in vsak nasvet, ki more dvigniti plačilno moč ljudstva. Nihče ni proti pametnim kupčij-skim dobičkom, če pa se je treba odločiti med geslom: »najprej dobiček in potem ozir do človeka«, ter med geslom: »najprej ozir do človeka in potem dobiček«, potem pač ni izbere!
OUZD v februarju 1934
Povprečnina
članov
bolnikov
ženskih 29.272 (+ 2.009) 867 (+ 86) 2-76% (+ 012)
18-27 (+ 0-05)
Štev. 2253/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 21. marca 1984. za Prometno upravo v Zabukovci dobavo 500 m jamskih tračnic za ozki kelosek, teža na .tek. meter 9-30 kg.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 3. marca 1934.
moških 41.550 (+ 212)
1.239 (+ 248)
odstotek bolnikov	2-98%
(+ 0-58)
povprečna dnevna zav. mezda Din	25-81
(— 0-38) celotna dnevna
zav. mezda Din 1,072.146-—	534.813-20
(- 10.442-40) (+ 38.040-80) številke v oklepajih () pomenijo prirast »+« oziroma padec »—« od lanskega leta, t. j. od februarja 1933.
Zaposlenost delavstva, zavarovanega pri OUZD, se je v februarju izboljšala. Napram februarju 1933 izkazuje OUZD prirastek -f- 2221 zavarovancev. Od začetka zadnje svetovne gospodarske krize je sedaj prvič narastla tudi zaposlitev moških, ako-ravno samo za + 212 delavcev. V naslednjih dveh tabelah je primerjava letnih diferencijalov po mesecih od junija 193$ dalje in po letih od februarja 1930 dalje. Leto mesec	Letna	razlika
moških	ženskih
1933 junij	-	4211	+	134
julij	—	3351	+	763
avgust	—	2600	-f	1091
september	—	1492	-j-	1280
oktober	—	544	4"	1351
november	—	979	-j-	1468
december	—	1518	-f-	1508
1934	januar	—	798	+	1529
februar	+	212	-f	2009
1930	februar	+	5458	-f	1758
1931	februar	—	4765	—	1075
1932	februar	—	9900	—	2081
1933	februar	—	4683	—	1466
1934	februar	+	212	+	2009
Odstotek moških bolnikov je kljub podaljšanju bolniške podpor, dobe od 26 tednov na 52 tednov še vedno prevelik. Letni diferencijal odstotka bolnikov, ki znaša pri moških -f- 0-58 % napram -f- 0-12 % pri ženskah.
Povprečna dnevna zav. mezda, katera odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, ne izkazuje v februarju 1934 nobenih posebnosti. Pač pa je vsled povečanja zaposlitve narastla celotna dnevno zavarovana mezda dnevno za Din + 27.598-40 ali mesečno za okoli Din 700.000-—.
DOBAVA — PRODAJA
Pri komandi mornarice kraljevine Jugoslavije bo 17. marca druga pismena licitacija za dobavo mesnih konzerv in jetrnih paštet. — Natančnejši podatki v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
Mestna plinarna ljubljanska razpisuje dobavo benodlske naprave po sistemu z aktivnim ogljem. Ponudbe se sprejemajo do 20. marca. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo.
Gradbeni minister dr. Srkulj je v svojem ekspozeju izjavil, da so pripravljeni načrti za gradnjo 400 km novih in za temeljito popravilo 2000 km starih cest.
Za starešino Jugoslovanske gasilske zveze je imenoval minister za telesno vzgojo prvega podstarešino Josipa Turka iz Ljubljane.
Upokojitev dr. Kerna, direktorja drž. veterinarske bakteriološke postaje v Ljubljani, je državni svet razveljavil.
Veliki športni stadion zgrade v Zagrebu na Sveticah za letošnji sokolski zlet. Stadion bo potem trajno služil v športne namene.
Celjsko »Deutsche Zeitung« je prepovedala avstrijska vlada za eno leto.
Blagajnik zagrebškega mestnega davčnega urada Marjanc, ki je pred kratkim izvršil samomor, je poneveril 200.000 Din, kakor so sedaj ugotovili/
Mednarodno policijsko ravnateljstvo se ustanovi v Ženevi ali na Dunaju za pobijanje mednarodnih zločinov.
V Staviskijevi aferi obtoženi Darius je plasiral v Nemčiji za 20 milijonov frankov bonov bajonske zastavljalnice.
Qd/u/ipiaA&&,(?6
Dan izgubljene knjige propagirajo v Angliji. Vlada naj vpelje ta dan in vsakdo naj ta dan preudari, katere knjige si je izposodil, a jih še ni vrnil. Ker bi bilo potem gotovo mnogo knjig vrnjenih, bi napravila pošta dober posel.
Dunajski krematorij, ki je občinska last, bo še naprej deloval, le brezplačne upepelitve trupel se ne bodo več vršile. Kdor nima denarja, da plača stroške, ta bo pokopan.
Narodni dohodek U. S. A. je dosegel v 1. 1933. 39-8 mi>]iijard dolarjev, znatno manj ko v 1. 1932, ko je znašal 54-7 milijard. Rekordno višino je dosegel s 83 milijardami v 1. 1929.
Najpomembnejši francoski električni trust -»Energie IndustrielJeč je dosegel v 1. 1933. 25 milijonov frankov čistega dobička (1. 1932. 31,7 milijonov) in izplača 12% (1. 1932. 16%) dividendo.
Petdnevni delovni teden uvedejo v sovjetski Rusiji vsled vedno večje gospodarske krize.
2 milijona pilotov bodo izvežbali sovjeta v 4 letih, kakor na svoj reklamni način napovedujejo sovjet1!.
Uradniške plače bo angleška vlada zvišala na višino, na kateri so bile do redukcije v 1. 1931., kar bo veljalo državo na leto 24 milijonov funtov.
231 milijonov pezet so izgubili na mezdah v zadnjih treh letih španski delavci vsled raznih stavk.
Silen snežni vihar je razsajal v državi Illinois. Potniško letalo, ki je zašlo v vihar, se je ponesrečilo in so bili ubiti vsi štirje potniki in oba pilota.
Delavska stanovanjska baraka se je vnela v mestu Kirin v Mandžuriji. Doslej so potegnili iz razvalin barake 69 čisto zoglje-nelih trupel delavcev.
V nekom rudniku pri Bcuthenu v Nemčiji se je zasul rov. Dosedaj so izvlekli na dan 3 mrtve in 3 težko ranjene rudarje, ki pa tudi ne bodo ozdravili.
•1000 ljudi, vse prebivalstvo otoka Ucu-rio v Japonskem morju, je po časopisnih vesteh zmrznilo. Snežni vihar s silnim mrazom je divjai nekaj dni nad otokom in boje se, da se je ves otok spremenil v eno samo pokopališče. V naselbinah ob obrežju je našla rešilna ekspedicija le mrtve ljudi.
2500 vagonov pšenice je bilo vtihotap Ijenih iz Madjarske v Avstrijo. 180 oseb je bilo zaradi tega aretiranih.
TROŠARINA NA OLJA IN TOLŠČE ZA MAZANJE
Na razna vprašanja, ki ji dohajajo glede te trošarine, obvešča Zbornica za TOI svoje interesente, da po pojasnilu finančnega ministrstva ricinovo olje (za lekarniške in druge namene), laneno olje za proizvodnjo firneža, rdeče olje za tekstilno in usnjarsko stroko, mazila za obutev (paste za čiščenje čevljev), tolšče za čiščenje pušk, tolšče za mazanje tal itd. niso trošarinski predmeti po zadnji trošarinski noveli, ki je stopila v velja%o dne 20. pr. m. Izvzet je primer, če se ricinovo olje porabi za mazanje strojev in motorjev, n. pr. pri zra-koplovstvu ali ako se laneno olje porabi za mazanje strojev.
Od/tia, prašekjc,
Trjtu poročili
LJUBLJANSKI ŽIVINSKI SEJEM
Na zadnji ljubljanski živinski sejem je bilo prignano precej živine, kupčija pa je bila slaba. Od 106 prignanih volov je bilo prodanih 48, od 39 krav 25, od 10 telet 5 in od 190 pujskov 133. Debelih prašičev je bilo na trgu 20, prodanih pa 14. Konj je bilo 283, a prodanih je bilo samo 40. Cena živini je ostala večinoma neizpremenjena, kaže pa se tudi tendenca za navzdol. Voli
1.	vrste so se prodajali po 4 do 4‘25, II. vrste po 3-50 do 4, III. vrste po 3 do 3-50, pitane krave po 3-50 in teleta po 5 do 7 Din za kg žive teže. Plemenski pujski so bili po 170 do 210 Din. Prešiči pa so se podražili in se prodajali po 8 do 10 Din kg žive teže.
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG
Na goveji trg z dne 5. marca je bilo post avli jenih: 823 vcilov, 405 bikov in 6Q0 knav. Iz Jugoslavije je bilo 80 volov in 36 bikov. — Cene so bile te: fabrični voli I. vrste po l’S8 do 1-50, navadni voli I. vrste po 1-20 do 1-30; II. po 1-— do 1-15; III. vrste po 0-90 de 1-—, biki po 0’90 do 1-10, krave po 0’85 do 1-06 in mršava živina po 0 63 do 0 85. — Tendenca; Ob mirnem prometu so a© boki pocenili za 5, u mršava živina pa za S groSe, dof^Tn so ostale coijo
drugi živini nespremenjene.
Na Svinjski trg z dne 6. marca je bilo postavljenih 3349 Špeharjev in 8962 pršu-tarjev. Iz Jugoslavije je bilo 1080 Špeharjev, — Cene so bile te: manga!ica I. vrste po 1*47 do l-52, II. virste po 1-40 do 1-45, jugoslovanski križani I. vrste po 1-45 do 1-52, srednji .po 1-37 do 1-43, slabše vrste po 1-33 do 1'35, stari po 1-25, do 1‘30, pršu-tarji lahki po 1-20 do 1-40, težki po 1*14 do 1-25, križani po l"o8 do 1"50 šilingov za kg žive teže. — Tendenca: Ob živahnem povpraševanju so se podražile prima madjarske svinje za 5 do 6, priima jugoslovanski Špeharji pa /a 3 do 4 greše, d očim so se drugi Špeharji prodajali po starih cenah. Piršutarji so se podražili za 2 do 3 groše — (Poročilo tvrdke Predovič in drug, Dunaj III. -t- St. Mara.)
Konkurzi in prisilne poravnave
Potrjuje ee prisilna poravnava tvrdke Goreč nasl. Auerbammer-Ogrin, družbe z
o.	z. v Ljubljani.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Sobota, dre 10. marca: Raj potepuhov. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din.
Nedelja, dne 11. marca ob 15.: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din.
Ob 20.: Visoška kronika. Izven. Znižane cene.
Opera, začetek ob 20.
Sobota, dne 10. marca: Ples v Savoju. Red C.
Nedelja, dne 11. marca ob 15. uri: Pri bolem konjičku, Izjven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20. uri: Carnicn. Izven. Zn'/.ane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, dne 11. marca ob 15.: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Otroška predstava pri najnižjih cenah od 10 2 Din.
Ob 20.: Vijolica z Montmartra. Gostovanje gdč. Erike Druzovičeve. Red C.
Motvoz Grosuplje
domač «1 ov e ii s U i izdelek
Svoji k svojim '
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER 2ELEZN1KAR - Za Trjzovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja m tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana