Poštnin« plačana T gotovini.
Leto m trn. isz
V LIODIIOni. V CefTt«! Z3. OVfiUStO 19Z8.
ceno om r
Izhaja vsak
dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inaerati petit vrata 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Važna seia vodstva KDK v Liubliani
Seje se udeležuje 17 poslancev, - Celotna KDK HSS v Berlinu. - Popolna solidarnost na seji.
poldne nadaljujejo
Ljubljana, 23. avgusta.
Naša beia slovenska prestolica postaja z današnjim dnem za historičen dogodek bogatejša. V Kazini na Kongresnem trgu se je sestalo vodstvo KDK k plenarni seji, ki je zadobila zaradi dogod!kov zadnjih dni še posebno veljavo in pomembnost.
Po pravici je včeraj član vodstva KDK označil današnjo sejo v Ljubljani kot mejnik novega razdobja politične akcije KDK. Še bolj krepko je objavljena enodušnost. ki je vladala v tej mogočni politični formaciji pred 20. junijem, ko se je že siplošno govorilo o potrebi enotne prečanske stranke. Na včerajšnji predkonferenci v Zagrebu je bilo soglasno odobreno načelno stališče, da ima v bodoče KDK nastopati povsod in vselej in napram vsakomur enotno in složno in da mora KDK radi svojih visokih ciljev enakosti in ravnopravnosti še poostriti borbenost v svojih vrstah. Zmaga je blizu, a je zanjo potrebna enaka borbenost in vztrajnost, ki je prekinjala i vrste KDK pred 20. junijem in pred smrtjo predsednika Stjepana Radića.
Ljubijans/ka seja je zadobPa po vče-rajšni predkonferenci in na njej doseženem sporazumu glede enotnosti bodoče akcije KDK še ta važni pomen, da bo morala opredeliti prve skupne načelne poglede glede predstojeće borbe za dosego čim prejšnje izpremem-be režima in razpisa novih volitev. Ko bo ta veliki cilj dosežen, bo koalicija podrobno opredelila svoj program glede revizije ustave in nove ureditve države.
Na današnjo konferenco so poslanci in člani vodstva KDK prispeli skupno z jutranjim beograjskim brzo vlakom. Le Svetozar Pribičevič je v spremstvu posl. dr. Popoviča dopoto-val že sinoči in se nastanil v hotelu »Slon«. Zvečer je imel še daljši razgovor s poslancem dr. Kramerjem. Drugi člani vodstva in ž njim še nekateri poslanci KDK so prispeli v Ljubljano z današnjim brzovlakcm, ki je imel enourno zakašnjenje. Na kolodvoru sta jih pričakala in pozdravila slovenska člana vodstva KDK poslanca dr. A. Kramer in Ivan Pucelj. Prispeli so: dr. Maček, inž. Košutič, dr. Trumbić, Klarić. Vaiečić, Demetrović, Vilder, Ivančevič, Urek, Shvegel in dr. Kostić, tako da prisostvu seji skupno 17 poslancev.
Poslanci so se s kolodvo-ra odpeljali v Kazino, kjer so jih že pozdravili številni novinarji iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Zastopani so vsi večji listi i«n dnevniki vseh treh prestolic naše države. Prisotna sta tudi dva poročevalca dunajskih in berlinskih novinskih agentur.
Poslanci so najprvo zavžili v balkonski dvorani Kazine zajutrk. nakar so se podali v drugo nadstropje, kjer je dr. Maček v sejni dvorani tajništva SDS otvoril ljubljansko sejo vodstva KDK.
Raz Kazine vejejo državne, slovenske in hrvatske zastave. Med občinstvom vlada za sejo razumljivo zanimanje, pred Kazino se vedno zbirajo manjše gruče, med njimi tudi mnogo pristašev KDK z dežele.
Dopoldanska seja
Točno ob 10. dopoldne so se zbrali člani vodstva v sejni dvorani tajni? štva SDS v Kazini Sejo jc ob 10.10 otvoril predsednik dr. Vladimir Mas ček s sledečim nagovorom:
«Gospoda! O f var jam sejo vodstva KDK in pri tej priliki povdarjam zla: sti okolnost, da je to prva seja, ki se •rši v Ljubljani. Okolnost, da se vrši ia seja v Ljubljani, je važna zlasti zaradi tega. ker se vidi. da v borbi združenih Hrvatov in prečanskih Sr* bov sodeluje tudi Slovenija, čeprav je danes dr. Korošec zvezan z našimi nasprotniki. Najvarnejše pa je končno io, da stoji ob boku našega nokreia tudi prestohca Slovenije, bela Ljubiia* na. Pozdravljam Vas gospoda in pre? ha jam na dnevni red».
Takoj nato je sledila razprava o korakih HSS, ki jih je podvzela v za* devi beograjske delegacije na berlin* ski konferenci Interparlamentarne unije. V debati so sodelovali vsi na* vzoči člani vodstva. Razprava je po* kazala popolno soglasnost in solidar* nost KDK. Tudi v podrobnostih miš* ljenja niso bila razdeljena po stran*
kah, marveč so prišla do izraza le osebna individualna naziranja. Po kratki razpravi je bil sprejet sklep, da vzame KDK na znanje korake, ki jih je podvzela HSS in da j.e treba te ko* rake še pojačati s posebnim sklepom, v katerem se bo naglasilo, da beograj* ska delegacija nima legitimacije, za* stopati našo državo na mednarodni in*
terparlamentarni konferenci v Berli* nu. Ta sklep bo sporočen v Berlin predsedstvu Interparlamentarne unije. V svrho stilizacije tozadevne resoluci* je je bila seja ob 11.30 prekinjena in se je ob 12. nadaljevala.
Resolucija o berlinski akciji
Med odmorom so poslanci Pribičevič, dr. Maček, Demetrović in dr. Kostić sestavili besedilo resolucije. Ob 12. se je seja nadaljevala, na kar je bila Po daljši razpravi soglasno sprejeta sledeča resolucija.
»Izvršni odbor, t. j. vodstvo KDK, je sprejelo na svoji redni seji dne 23. avgusta 1928 v Ljubljani sledeči sklep:
»KDK se pridružuje protestu parlamentarnega predstavništva HSS z dne 20. avgusta 1928 proti sodelovanju delegacije okrnjene Narodne skupščine na konferenci mednarodne interparlamentarne unije v Berlinu. KDK kot parlamentarna predstavnica Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki jih zastopa, ne priznava Narodni skupščini v Beogradu pravice, predstavljati parlament kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na konferenci Interparlamentarne unije v Berlinu. Tega ji ne priznava Iz razloga, ker je ta parlament ne samo izvoljen z nasiljem, marveč so bili v njem dne 20. junija ustreljeni predsednik in voditelj KDK Stjepan Radić in narodna poslanca HSS Pavle Radič in dr. Gjuro Basariček, a težko ranjena poslanca dr. Ivan Pernar in Ivan Grandja, ki so se le z zakonitimi in parlamentarnimi sredstvi borili za svobodo in ravnopravnost svojega naroda.
S tem brezprimernim zločinom, ki je bil izvršen iz sredine vladajočih strank, je parlamentarni reprezentanci KDK onemogočeno sodelovanje v delu skupščine in njenih delegacij in potemtakem tudi ne more sodelovati v delegaciji te skupščine na konferenci Interparlamentarne unije v Berlinu.
Ta skupščina, ki bi morala biti takoj po 20. juniju razpuščena, je diskvalificirana, da sprejema zakone za kraljevino SHS in da predstavlja parlamentarizem na forumu, kjer se sestanejo predstavniki iskrenega in pravega parlamentarizma in demokracije vsega civiliziranega človeČanstva.
Toda ne samo da z razpustom okrvavljene Narodne skupščine ni bilo dano zadoščenje užaljenim čutom človečnosti in pravni zavesti naroda, marveč se s pomočjo take Narodne skupščine vzdržuje vlada, ki grozi z izjemnimi odredbami borcem za parlamentarizem, za demokracijo in za narodne svoboščine, vse to z motivacijo, da apeli na mednarodno solidarnost predstavljajo vele;zdajo države.
S podaljševanjem življenja okrnjene Narodne skupščine v Beogradu, z njenim zakonodajnim delom in s sodelovanjem na mednarodnem interpar'a-mentalnem forumu se daje sankcija krvavemu zločinu od 20. junija 1928, s čemur se rušijo velike pridobitve parlamentarizma in se mesto parlamentarnih razprav uvaja kot sredstvo in argument krvavo razračunavanje, pa celo ubi ia nje narodnih predstavnikov.
Situacija, ki je bila ustvarjena na ta način, da so bili z revolverji izgnani iz Narodne skupščine predstavniki KDK, se izkorišča sedaj za to, da v odsotnosti opozicije usiljujejo zakone vsej državi in ratificirajo mednarodne kon-
se pridružuje protestu
Posvetovanja se po-
vencije. ki se najbolj tičejo krajev, kojih predstavniki so bili izgnani iz parlamenta.
KDK, ki je nepokolebljiva pobornica ideala mednarodnega miru in bratstva pričakuje, da bo Interparlamentarna unija s svojim delom in svojo moralno avtoriteto delala za zmago pravega in iskrenega parlamentarizma, ki edini more osigurati trajen svetovni mir za napredek človeČanstva.
* i
Resolucija je bila sprejeta soglasno. Seja je bila nato ob 14. zaključena. Po skupnem kosilu v restavraciji Zvezda se bodo posvetovanja popoldne ob 3. nadaljevala.
Sprejem poslancev KDK
— Ljublana, 23. avgusta. Ce tudi ni bil napovedan poseben sprejem posla vncev KDK, ki so prispeli danes v Ljubljano na sejo vodstva KDK. se je zbralo na kolodvoru mnogo občinstva, ki je prirejalo došlim predstavnikom in prvoboriteljem za svobodo, enakost in ravnopravnost prisrčne ovacije. Došle poslance sta pozdravila na kolodvoru poslanca dr. Kramer in Ivan Pucelj, nadalje pa so- bili navzti^a med drugimi rudi mestni župan dr. Dinko Puc ■ter predstavniki organizacij \SDS in SKS ravnatelj Jug, dr. Rape, Likozar, Gregorc, Vičič, Bukovec, inž. Mrarvlje in drugi.
Kolikor smo informirani, se bo seja vodstva KDK nadaljevala še popoldne. Po seji se bodo poslanci zbrali na vrtu restavracije Zvezda, odkoder bodo odšli potem skupno na kolodvor, da se z večernim brzovlakom vrnejo v Zagreb, odnosno nekateri na Bled. Bržčas bo voditelje spremilo na kolodvor tudi večje število ljubljanskih pristašev KDK.
»iiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiii.
Zakaj je bila potrebna Krajevi-ćeva pot v Berlin
Beograd. 23. avgusta. Poslanec dr. Se-kula Drljević je prispel včeraj zopet v Beograd. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o vesteh, da hoče vlada obtožiti vodstvo HSS zaradi brzojavke, poslane predsedstvu Interparlamentarne unije v Berlinu, je odgovoril med drugim:
Prečital sem v današnjih listih vse očitke glede besedila brzojavke, kakor tudi glede samega dejstva, da je bila brzojavka odposlana, ter priznavam, da so me t; očitki iznenadili v največji meri. Interparlamentarna unija je organ mednarodnega sodelovanja, ki ima s svojo organizacijo olajšati in podpreti Društvo narodov v njegovem prizadevanju za ohranitev miru med narodi. Interparlamentarna unn'a je po svojem sestavu in po svoji nalogi naj kompe-tentnejši organ svetovne vesti. Da more zadovoljiti tej svoji nalogi, je naravno, da j.e prvenstvena dolžnost vseh v njej zastopanih parlamentov, da jo točno informirajo, kar morejo storiti samo resnični predstavniki narodnega razpoloženja onih držav, v katerih imenu so vstopili v Unijo. KDK je v svojih zagrebških sklepih od 1. avgusta izjavila, da je sedanji okrnjeni parlament v Beogradu falzificiran predstavnik narodnega razpoloženja, ker KDK ne more priznavati njegovih sklepov. Z istimi sklepi je KDK proglasila za sredstvo svoje borbe pravilno obveščanje svetovne javnosti o stanju pri nas. Tako s stališča nalog Interparlamentarne unije, kakor s stališča zagrebških sklepov KDK je brzojavka predsednika kluba HSS dr. Mačka povsem na svojem mestu. Z obeh stališč bi moglo biti neugodno samo, ako je ne bi odposlal, nikakor pa ne zaradi tega, ker jo je poslal.
V koliki meri bi bila storjena velika pogreška, ako dr. Maček ne bi poslal te brzojavke, najbolje dokazuje, današnja objava agencije <AvaIe>, ali točneje: zunanjega ministrstva.
Hud potres v Perziji.
Teheran. 23. avgusta. Sinoči je bil zabeležen v Sabzavaru in okolici močan potres. Fo dosedanjih vesteh je 10 mrtvih in mnogo ranjenih. Mesto Sabtavar je v razvali- J nah. Podrobnosti še niso znane.
Neprijetno razočarani hegemonisti
Porušeni načrti z razkolom v KDK. — Klic po »močni roki proti prečanom. — Solidarnost v koaliciji je še ojačena.
«
Beograd, 23. avgusta. V beograjskih političnih, zlasti v režimskih krogih je zavladalo včeraj, ko so dospele iz Zagreba vesti o popolni solidarnosti KDK, nepopisno razočaranje. Dva dni so že kovali načrte in pripravljali teren za veliko >akcijo< proti KDK, pri kateri bi igrali policija in žandarmerija glavno vlogo, sedaj, pa so se na mah podrli vsi gradovi in režimovci so morali spoznati, da je KDK vsekakor trlnejši >grad< od onega, ki sta ga zgradila Ljuba Davidović in Velja Vukićević ob blagoslovu dr. Korošca. Zlasti vukičevićevci so silno razočarani. Vuk i cev ić in dr. Korošec sta že dva dni razpravljala z ministrom pravde, kaj vse je treba ukreniti, da se končno zatro >protisrbijanski uporniki* v KDK, demokrati pa so delali v svojem tisku >štimungo< za vladno akcijo, pozivaioč vlado, naj sedaj vendar nastopi, ko je očitno, da dela KDK proti državnemu edinstvu.
Četudi je bilo že iz vsega početka jasno, da korak HSS ni v nikakem nasprotju z načelnimi sklepi KDK, sprejetimi 1. avgusta na seji v Zagrebu, so hegemonisti vendarle mislili, da se bo izpolnilo to, kar si oni tako iskreno žele, namreč, da bo KDK razpadla. V tem slučaju bi imeli oni zopet popolnoma proste roke in »močna rokac dr. Korošca bi se lahko nemoteno uveljavila na vseh poljih državnega življenja. Zavedajo se predobro, da bo borba, ki j,o vodi KDK ob podpori celokupne poštene javnosti, prej ali slej strla v prah režim krivic, neenakosti in nezakonitosti. Zato so sa kakor utop-
ljenec prijeli rešilne bilke in skušali izkoristiti protest HSS proti berlinski delegaciji okrnjenega in okrvavljenega beograjskega parlamenta, ki pač nima moralne pravice, zastopati oni del našega naroia, čegar predstavnike so isti ljudje z revolverji izgnali iz parlamenta. Morda bodo skušali še nadalje peci svoj kruh iz te moke, toda enotnost in solidarnost KDK uam je porok, da se jim njihovi načrti ne bodo posrečili.
Vodstvo KDK je že na svoji včerajšuji popoldanski konferenci v Zagrebu ugotovilo, ria ni nikakih nesoglasij in da berlinska akcija HSS ni znak kakih notranjih sporov ali načelnih razlik, marveč da je bil storjen le v cilju, pravočasno dvigniti v Berlinu svoj glas, da bi režimovci ne mogli premotiti mednarodne javnosti in se postavljati kot zastopniki resničnega parlamentarizma. Pribičevič je v svoji včerajšnji izjavi odločno zavrnil vse intrige ter pou'la-ral, da bo ostala KDK na največjo žalost hegemonistov in na največje veselje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev trdna, en itna in solidarna.
Današnji beograjski tisk izjavo g. t*ri-bićevića živahno komentira in se tolaži s tem, da se bodo morda kaj kmalu zopet pojavila na dnevnem redu nova vpraša lja, na katerih se bo skrhala ta enotnost, in tako še vedno upa, da se bodo uresničile pobožne želje hegemonistov, naj bi čim [»rej vrag vzel celo KDK.
Otvoritev zasedanja Interparlamentarne unije
Danes dopoldne je bilo slovesno otvorjeno jubilejno zasedanje Interpalamentarne unije. — Protesta proti beograjski in iaši-
stovski delegaciji.
— Berlin, 23. avgusta. Danes do* poldne je  bilo  otvorjeno zasedanje mednarodne Interparlamentarne uni*
je. Na zasedanje je prišlo 517 delega* tov, ki zastopajo 37 držav. Zasedanje se vrši v dvorani državnega zbora (Reichstaga), ki je okrašena z zastava* mi vseh 37 držav.
Včeraj popoldne je bila pozornost vseh krogov posvečena seji poslovne« ga odbora Interparlamentarne unije, ki ima zelo delikatno nalogo, da veri* ficira delegacije poedinih držav in ugo* tovi njihovo glasovalno pravico. Sporne so le tri delegacije in sicer ju* goslovenska, proti kateri so vložili svoj znani protest Hrvati, nadalje egiptovska delegacija, ki hoče sodelo* vati na konferenci kot predstavnica egiptovskega parlamenta, ki pa je bil kakor znano, za dobo treh let razpu* ščen in torej trenutno sploh ne obsto* ja; in naposled oporekajo pravico par* lamentarnemu zastopstvu Italije bivši italijanski poslanci, ki naglašajo, da Italija sedaj sploh nima izvoljenega parlamenta. Poslovni odbor je sklenil, da bo zaslišal pritožnike, t. j. Hrvate, Egipčane in Italijane, ki so navzoči v Berlinu in so prijavili svojo udeležbo na konferenci.
Vsi današnji listi objavljajo po* zdravne članke ter naglašajo, da topli pozdrav, ki so ga bili   deležni pred«
Italija zadovoljna z odgovorom
— Beograd. 23. avgusta. Zunanje ministrstvo je danes dobilo iz Rima obvestilo, da je rimsika vlada sprejela na znanje odgovor naše vlade na svojo zadnjo protestno noto ter smatra incident s tem za likvidiran. V zvezi z italijanskimi zahtevami je bil namestnik velikega župana v Splitu premeščen kot sreski poglavar v Sinj.
Današnji dogodki v Beogradu
Beograd, 23. avgusta. Vojni minister general Hadžić se >e danes opoldne vrnil z Bleda v Beograd. Takoj po svojem povratku je posetil dr. Korošca, kateremu ie poročal o svojem službenem potovanju po Dalmaciji, o manevrih mornarice in o svoji avdijenci na Bledu. Opoldne se je vršila eno-urna konferenca med Davidovićem in Korošcem. Razpravljala sta o ukrepih, ki naj jih bi po zahtevi nekaterih svojih članov sklenila vlada proti vodstvu KDK radi niene berlinske akcije.
Kako bi fašisti radi dobili v
oesti svoje nasorotnike.
Paril. 23. avgusta. Italijanska vlada je zahtevala od francoske vlade izročitev pro-tifašista Alfreda Angelottia, ki ga obtožuje,
stavniki tujih držav v Berlinu, ni samo gesta dostojnosti, marveč izraz želje nemškega naroda po čim tesnejšem sodelovanju z vsemi narodi in drža* vami. Ideja mednarodnega sodelova* nja in arbitraže je naletela v Nemčiji vedno na najboljši odziv.
Zasedanje interparlamentarne uni* je je otvoril danes dopoldne ob 10. z daljšim nagovorom predsednik nem* škega državnega zbora Paul Lobe, ki se je uvodoma zahvalil zbranim pred* stavnikom, da so se odzvali pozivu Nemčije, naj bi se 25., t. j. jubilejno zasedanje Interparlamentarne unije vršilo v Berlinu. Zbrala jih je želja in dobra volja, služiti svojim narodom in jih rešiti pred novimi grozotami voj* ne. Za osiguranje miru pa ni dovolj samo dobra volja, nego je potrebno tudi praktično delo, da pride miro* ljubnost do izraza tudi pri zakonodaj* nem delu parlamentarnih institucij v duhu mirnega sožitja, razorožitve in gospodarske obnove. Nekatera teh vprašanj so že na dnevnem redu se* danjega zasedanja. Končno je Lobe naglasil, da se bodo mogli predstavni* ki tujih držav tudi pri tej priliki pre* pričati o miroljubnosti nemškega na/ roda.
Po otvoritvi so bile izvoljene posa* mezne sekcije, ki bodo popoldne pri* cele s podrobnimi razpravami.
da je bil soudeležen pri atentatu na kr&lja in Mussolinija 17. aprila t. 1. v Milanu. An-gelctti odločno zanika vsako krivdo in zahteva zase zaščito političnega begunca. Francoska vlada mu bo to zaščito bržkone pri-znnla in odklonila italijansko zahtevo po izročitvi.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.813, Berlin 0—13.5575, Bruselj 0—7.918, Budimpešta 0.925. Curin 1094.1—1097.1 (1095.6), Duna-j 8.007— 8.037 (S.022), London 275.8—276.6 (276.2), Newyork 56.815—57.015 (56.915), Pariz 221.37—223.37 (222.37), Praga 168.27—169.07 (168.67). Trst 296.75—298.75 (297.75).
Efekti: CeJjska 158.0, Ljublg. Kred. 12S—0, Kreditna zavod 170—175. Vevče 105—0. Ruše 265 do 285. Staivbna 56.0, ŠeŠir 105—0.
Deželni   pridelki:    Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni turščice. ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 801.20, Berlin 13.5775, Milan 297.75, London 276.20, Newyork 56.915, Pariz 222.37, Praga 168.67, Curih 10.956.
Efekti: Vojna škoda 435.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.1275, London 25.205, Ne\vyork 519.35, Pariz 20.29, Milan 27.185, Berlin 123.75, Praga 15.39
Stran Z
cSCOVENSKT  NAROD« dne 23. avgust* 1928.
Stev 192.
SLSvobrambidavčnepreobremenitve Slovenije
Prazni klerikalni Ugovori. — Kako ao klerikalci delali m davč-no obremenitev Slovence. — Stevflke govore, da ao se pod kleroradikalskim režimom povečala dačna bremena Slovesne.
V polemiki o povečanem davčnem pritisku v Sloveniji pod kleroradikaino vlado se »Slovenec« izogiba številk kakor vrag križa. To je nevarno polje zanj, na katerega se glasilo dr. Korošca ne spušča, ker bi moralo v nasprotnem primeru samo raz* odeti ljudem, za koliko so se povečala s sodelovanjem klerikalcev davčna bremena Slovenije.
Glavni refren vseh »Slovenčevih« odgovorov na naše ugotovitve, da se Je davčni pritisk v Sloveniji povečal, je ta, da izvirajo obremenitve iz dobe, ko je za finančno politiko v Sloveniji odgovarjala SDS. Seveda ne doprinaša za to trditev nobenih dokazov, ker jih ne more.
Resnica je namreč, da nosijo vse davčne obremenitve, ki najbolj obtežujejo našega davkoplačevalca iz prejšnjih let, podpise klerikalnih predstavnikov in znak aji-hovega sodelovanja.
Tako nosi prvo povišanje zemljarine leta 1920. podpis dr. Korošca, drugo zvišanje leta 1923. pa datira iz dobe radikalske homogene vlade, ki jo je vzdrževala SLS na podlagi Markovega protokola, s katerim se je takrat radikalska stranka obvezala, da ne bo izvedla ustave v polnem obsegu ter oživotvorila oblasti.
Tudi inkamerfranje deželnih doklad leta 1920. nosi podpis dr. Korošca in danes moramo plačevati težke milijone novih oblastnih davščin, ker klerikalna stranka ni znala izposlovati, da bi se oblastnim samoupravam poleg bremen odstopili tudi primerni državni dohodki.
Davek na poslovni promet leta 1920., proti kateremu so protestirale zaman že vse gospodarske zbornice v državi, nosi istotako podpis dr. Korošca. Davek na vojne dobičke leta 1920. so podpisali tedanji klerikalni ministri dr. Korošec, dr. Fr. Jankovič in Roškar.
Hudo je tudi zadelo prečanske kraje razširjenje srbskega taksnega zakona leta 1920., ki nosi podpis ministrov dr. Korošca, dr. Fr. Jankoviča in Roškarja. Uvedba novih in zvišanje obstoječih trošarin 1. 1920. nosi podpis dr. Korošca. Prav tako nos] podpis dr. Korošca invalidski davek iz leta 1920., komorski davek pa je bil uveden v času režimo Markovega protokola, ki ga je podpirala klerikalna stranka.
Kar piše »Slovenec« o davčnih olajšavah, ki jih je baje SLS dosegla pod sedanjim režimom, je vse pesek v oči. Finančni efekt teh davčnih olajšav je namreč ta, da smo plačali pod kleroradikalskim režimom dejansko več na državnih davkih k2kor pa prej. Ako se na eni sfrani kaj zniža in se zato na drugi tembolj pritisne na davkoplačevalca, se v splošnem ne more govoriti o davčnih olajšavah, tem manj, ker smo dejansko plačali več.
V vasi Podstrani pri Splitu je izvršila predvčerajšnjim samomor 27-letna posestnikova hčerka Agneza Mikuličič. Izpila je pol litra ocetne kisline, katero si je nabavila prejšnji dan v Splitu. Ker ni bilo v kritičnem trenutku nobenega pripravnega prevoznega sredstva na razpolago domači dekletu niso mogli pomagati. Skušali so ji vsiliti mleko, o katerem so slišali, da je najboljše v slučaju zastrupljenja. Toda dekle ni hotelo o kakih zdravilih, mleku ali zdravniku niti slišati. Izjavila je, da hoče na vsak način umreti, da s tem vaščanom doka* že svojo nedolžnost. Pred tedni so se namreč pričele po vasi razširjati vesti in na-migavanja, da živi Agneza v divjem zakonu z oženjenim posestnikom Dožikovičem. Malo prej, predno se je Agneza zastrupila, je prišla k njej Bo-žikovičeva žena, s katero sta se glasno prepirali. Božikovičeva žena je očitala Agnezi, da je bila prejšnji dan z njim v Splitu, kjer sta prebila ves dan skupaj. Agneza je to trditev odločno zanikala, vendar ji Božikovičeva tega ni hotela verjeti. Ker ji je opravljanje in natolcevanje vaških klepetulj že presedalo, je sklenila končati svoje mlado življenje. Prejšnji dan je v Splitu kupila poj litra ocetne kisline z namenom, da k) izpije, če se bodo natolcevanja nadaljevala. Nastop Božičkove žene pa je njeno namero že naslednji dan uresničil. Duhovniku, ki jo je pred smrtjo obiskal in izpovedal, je izjavila samomorilka, da je izvršila svoj obupni čin samo zato, da ohrani svoj dober glas in da dokaže celi vasi, da je čista in nedolžna. Pač redek primer stare morale v tem modernem, pokvarjenem času.
V torek zvečer se ie zgodila v Bosni težka železniška nesreča. Iz drvečega vlaka, ki prihaja po polnoči v Bihač, je po neprevidnosti padel pod kolesje kmet Ilija Uštipak, doma iz Trkašiča pri Korenici. Vlak mu je odrezal levo nogo im levo roko, obenem pa je nesrečni posestnik zadobil tudi na glavi veliko rano, tako da je obležal na mestu mrtev. Nesreča se Je zgodila med postajama Grmuša in OsfcrožaČki most Krivda na nesreči ne zadene železniškega osobja, ker je kmet med vožnjo kljub opozoril« sprevodnika hotel prestopiti iz enega vagona v drugega. Na gladki prehodni plošči med vagonoma mu je na ovinku spodrsnilo in Uši pa k je padel pod ko* les je. Po komisijskem ogledu so gA
»Slovenec« nam pod tiku Je, da zamen ju-temo predpis davkov z dejanskim vplačilom davkov In »kula na tej lazajivi trditvi dokazati, da se davčni vijak pod kleroradikalskim režimom ni povečal. Resnica je, da smo za dokaz povečanega davčnega pritiska navadil točna številke dejanskega vptačtta davkov v Sloveniji in sicer na podlagi številk, ki jfh Je objavila 25bornica za TOI v Ljubljani, Zakaj »Slovenec< ne ovrže teh naših številk?
Dejstvo je, da je Slovenija lani pod kleroradikalskim režimom plačala na neposrednih davkih 228,648.200 Din, leta 1926. pa 22\ ,857.300 Din, pri čemer so obakrat všteti tudi vplačani davčni zaostanki. Z o žirom na to smo lani v splošnem plačali za 7 milijonov davkov več kakor pa prejšnje leto. Ako pa se upošteva, da smo lani plačali na tekočih računih 124,068.300 Din, leta 1926. pa le 196,313.500 Din, notam smo lani plačali brez davčnih zaostankov skoro 18 mi-IJIoaov dinarjev več kakor leta 1926.
To so številke dejansko vplačanih davkov. In kaj pravi »Slovenec* k dejstvu, da so se lani vplačila davkov po vseh drugih pokrajinah v državi znižala, dočim so se edino v Sloveniji zvišala?
»V duhu in smislu te davčne politike ni mogoče in je popolnoma izključeno, da bi se bilo davčno breme Slovenije zvišalo,« pravi »Slovenec«, ki modro zataji vse številke, ker bi dokazale ravno nasprotno.
Sicer pa je smešno zatrjevanje dr. Ko-roščevega glasila, da so se pod kleroradikalskim režimom zmanjšala davčna bremena, ker davkoplačevalci tega nikjer ne občutijo. To je tudi nemogoče, ker se je dejansko izterjalo več kakor prejšnja leta. Na splošno narodno gospodarstvo tudi ne more imeti nobenega vpliva, če se kaka vrsta davkov zniža, zato pa tem bolj poostri izterjevanje in privije davčni vijak.
»Slovenec« še tudi popolnoma umolknil o najnovejšem brzojavnem naročilu finančnega ministrstva podrejenim davčnim oblastem, naj nemudoma in brez ozirov izterjajo davčne zaostanke, čeprav smo ga pozvali, naj ga objavi in tako ovrže našo ugotovitev, da se je davčna praksa pod dr. Korošcevim režimom ponovno poostrila. Zakaj ne objavi tega brzojavnega naročila in zakaj ne objavi Številk, ki bi dokazale nasprotno?
Njegov molk v tem pogledu samo dokazuje klerikalno zadrego in pravilnost naših ugotovitev, ki jih ne morejo izpodtoiti nobeni nestvarni ugovori.
Dejstva govore, da so se davčna bremena Slovenije pod kreroradikajskrm režimom povečala in teh dejstev glasilo dr. Korošca doslej ni ovrglo z vsemi svojimi zavijanji.
pokopali na bližnjem vaškem pokov pališču.
Te dni se je pripetila v vasi Beška nenavadna nesreča, ki po svoji strahoti nadkriljuje vse nesreče, ki so se v vasi sploh kdaj pripetile. V neki hiši se je nahajala domača, 10 let stara hčerka sama doma, dočim so bili vsi odrasli na polju. Deklica se je sukala okrog ognjišča in nakladala na ogenj, kakor ji je pred odhodom na njivo naroČila mati. Nenadoma so plameni dosegli dekličino krilo, ki je pričelo goreti. Deklica se je tega tako prestrašila, da je odhitela k sosedovim po pomoč. Deklica je tekla na vso moč in zato je krilo ie hitreje gorelo. Pred pragom sosedove hiše se je dekletce nezavestno zgrudilo na tla. Iz hiše so prihiteli ljudje, katerim se je z velik im naporom posrečilo s pomočjo debelih odej, v katere so zavili živo bakljo, pogasiti ogenj. Toda bilo je že prepozno. Otrok je kmalu v silnih bolečinah izdihniL
★
Pri Sremski Mitrovici se je na du-navskem bregu odigral pred dnevi razburljiv, pa tudi zelo zanimiv prizor. Orožniki so že več dni zasledovali nevarnega, sodišču dobro znanega vlomilca Stjepana Nikolića, ki je letos spomladi in poleti izvršil v Slavoniji in Sremu več drznih vlomov, pri katerih je odnesel bogat plen. Orožniki so ga izsledili in dohiteli na duaiavskem bregu v hipu, ko je sedel v čoln, s kateim se je hotel prepeljan' na sremski breg. Orožniki so kolikor mogoče hiteli k vodi in prišli ravno v pravem trenutku. Zaklicali so vozniku, naj ne pristane na drugem bregu in naj se brez odlašanja vrne na to sfcran. Ko je preganjanec zapazil, da mu preti nevarnost, je hotel skočiti v Dunav in preplavati na drugo stran. Čolnar pa ga je po kratkem boju premagal in mu preprečil beg. Orožniki so nevarnega zločinca uklenili in ga odvedli v zapor. Pri telesni preiskavi so našli pri njem nabit revolver, več ročnih bomb m mnogo ukradenih^dragocenosti.
V bližina Starih Banovcev pri Sremski Mitrovici se je predvčerajšnjim pripetila na Dunavu težlca nesreča, ki je zahtevala slučajno samo eno človeško žrtev. Z levega brega ie počasi plu! prcrti desnemu bregu velik brod, naložen do vrha z melonami. Nekako sredi struge je pripeljal s precejšnjo
brzino nasproti potniški parnik *&> na gora«, na katerem se je nahajalo precej potnikov, zlasti Žensk in otrok. Parnik Je »vozil g vso silo v brod. kateri se je takoj potopil. Na brodu je bilo razen lastnika tudi več delavcev. Skušali so se rešiti s plavanjem, kar jim je ludi s pomočjo mornarjev na parniku uspelo. Edini, ki je izginil pod vodo in se ni več pokazal na površju, je bil brodnik Lazar Veijkov. Njegove »trupla kljub dolgotra-inetnu vestnemu iskanju ie niso mogHi najti.
V ponedeljek zjutraj so našli zgodnji pasanti pod zvonikom v Vršen mladeniča, ležečega v mlaki krvi mrtvega. Takoj so o strašni najdbi obvestili policijo, ki je poslala k cerkvi svoje organe. Iz dokumentov in raznih drugih listin, ki so jih našli v mrtvečevih žepih, so ugotovili, da je ponesrečenec 23 let star slušatelj beograjske pravne fakultete Eniest Qjergjamfy, rodom iz Torka v Zgornjem Banatu. Mladenič, ki Studira pravo že tretje leto v Beogradu, je bil zadnje tedne na počitnicah pri svoji stari materi v Vršcu. Ko so ga prenesli v bolnico, so zdravniki ugotovili, da le še živ. Iz pisma, ki so ga našli v žepu, je policija zvedela, da gre za samomor. Mladenič se v pismu poslavlja od neke tamkajšnje lepotice in ji izjavlja, da gre v smrt, ker ga ona ne mara, on pa brez nje ne more živeti. Ko se je policija pri dekletu informirala o njunem medsebojnem razmerju, je ona odločno zanikala, da bi vladalo med njo in dijakom kako ljubavno razmerje, temveč zgolj navadno prijateljstvo. Kljub velikemu naporu zdravnikov je mladi dijak dobljenim poškodbam podlegel.
Fran Mažuranio umrl
Iz Berlina je včeraj prispela brzojavna vest,  da je tam   umrl hrvatski pesnik in
književnik Fran Mužuraaić. Njegovo pravo ime je bilo Vladimir, ker pa je bilo tako ime tudi nedavno umrlemu hrvatskemu učenjaku in zgodovinarju Mažuraniću, si je izbral književno ime Fran.
Pokojni je bil rojen 1. 1850 v Novem Vinodolu na sinji obali Jadrana. Že kot dijak je rad pesnikoval in pisal kratke iiv-ljenske črtice. Kasneje je opisal študij in se posvetil vojaški karier*'. Dovršil je kadetsko šolo v Novi »"erkvi in napredoval do kapetana pri ulanih-. Tudi v vojaškem življenju je pisal in pesnikoval. Iz te dobe izvirajo njegove najlepše lirične pesmi. Toda vojaški poklic mu ni prijal. Kmalu mu je zacl presedati in dal je vojaški suknji slovo. Odšel je v širni svet in iaginil je skoraj brez sledu. Pisal ni nikomur, niti svojcem. O njem so krožile različne vesti. Da se je udeležil angleško - bureke vojne, da je poginil v tujini itd.
Skoraj 30 let ni nihče vedel za pesnik dvo usodo in šele prc*i leti se je javil iz Berlina. Poslal je Matici Hrvatski zbirko svojih rokopisov, ki jih je le-ta izdala pod naslovom »Od zore do mraka«.. Ta zbirka vsebuje, kakor je te iz naslova razvidno, njegova dela od zore do mraka, to je od rane mladosti pa do zatona njegovega življenja. Ma-žuranie podaja tu v pesniški obliki svoja potovanja po svetu, impresije svojega blodenja po Afriki, Evropi, Ameriki in sploh vseh delih sveta.
Baš te dni se je hotel že sivolasi pesnik vrniti v domovino. Hotel' se je odzvati vabilu mesta Splita, da preživi večer svojega življenja v domovini, toda nenadna smrt je preprečila njegove načrte in tako je umrl v tujini, daleč od domovine in svojih dragih.
Naše Sokolstvo in bolgarski Junaki
Večja delegacija bolgarskih Junakov s starosto bratom L a z o v o m na čelu se je udeležila začetkom tega meseca 59. zveznega zle ta švicarskih gimnastov v Lucerni. Ko so se Junaki vračali 5. t. ni. iz Švice v svojo domovino preko nase države s par-nikom po Dunavu, je bHo starešinstvo JSS o tem brzojavno obveščeno in predstavnika sterešinstva JSS podstarosta brat B. K a j -zel j in predsednik organizacijskega in pravnega odseka brat dr. Fr. K a n d a r e sta odpotovala v Beograd, da jih pozdravita v imenu JSS. V Beogradu sta se jima pridružila člana starešinstva beograjske župe brata dr. MiiL Gradojevic in župni tajnik dr. Peš i C Ker ie imel parnik vec-urno zamudo, so ? t odpeljali naši Sokoli bolgarskim Junakom naproti do Novega Sada in so se ž njimi skupaj peljali do Beograda na p-.ririku. Sestanek naših bratov z Junaki je bil nadvse prisrčen in iskren, kot je mogoč edino med brati ene krvi. Med vožnjo po Dunavu se je razvil bratski razgovor. Prvi je teplo pozdravil Junake podstarosta JS6 brat B. K a i z e 1 j s sledečim govorom: Bratje Junaki! Vaši dobri znanci in stari prijatelji br. dr. Gradojevic s še nekoliki brati iz Beograda so nas brzojavno obvestiii o Vašem današnjem prihodu iz slikovite Švice preko zlate slovanske Prage in Bratislave po Dunavu v prestolnico naše mlade kraljevine. Z neobičajno radostjo smo se odzvali temu pozivu in prišla sva z bratom dr. Kandaretom kot predstavnika starešinstva JSS iz Ljubljane skupaj z brati iz Beograda; tej delegaciji se je pridružilo tudi starešinstvo sokolske župe »Svet07ara Mil t tiča« iz Novega Sada. Srečen sem. da mi je dana po dolgih letih zopet prilika, da Vas pozdravim, bratje Junaki, v imenu starešinstva JS5 in v imenu jugosiovenskega Sokolstva sploh in — kar je glavno — v aaši sredi.
Iskreno Selim in giobofco sem u ver jen, da bo vaš današnji obisk obnovi! in utrdil naše, pred leti tako prijetne bratske odnosa je in premostil om prepad, ki je bil s svetovno vojno umetno zgrajen med nami; uverjen sem. da ni daleč čas. ko bomo zopet v objemu pod enim sokolskim praporom kot glasniki sike sokolske misli korakali k istemu skupnemu sokcAskemu cilju.
BTatje Junaki! Sestre Junakinje! Pozdravljam vas iz dna srca in Iz dna duše, kot pozdravlja brat svojega rodnega brata, kot
pozdravlja brat svojo rodno sestro! Dobro došli v naši sredi in na skorajšnje svidenje! — Za pozdrave brata Kajzelja se je t bratskimi besedami zahvalil predsednik Junakov brat D. L a z o v. Govorih so še v imenu beograjske župe brat dr. M. Gradojevic in v Imenu novosadske župe starosta dr. I. P a v 1 a s.
Novosadska župa je poklonila »Spomenico o prvem zletu JSS* bratu L a zovu, ob razstanku pa so prejeli Junaki za spomin na sestanek vezan album slik iz Beograda, Zagreba in Ljubljane.
S tem sestankom je bil storjen zopet velik korak k rbližanju z Bolgari, ki ga zeljno in iskreno že dolgo pričakuje Ju neslovensko Sokolstvo.
0 čem se po Ljubljani šušlja
Ljubljena, 24. avgusta. Zadnje dni je završalo po Ljubljani. Vse mesto je govorilo samo o tatvinah in nepoštenih manipulacijah.    In   obrali so
Ljubljančani vse prizadete do kosti, izne* sli in prinesli na dan še trikrat več gradi« vi, kot je bilo res, obenem so pa pričeli aušljati. da tudi marsikje drugje ni bilo vse v redu, da pa je ostalo javnosti pri* krito ali «zatusano», kakor pravijo Ljub' ljaneani. Nekatere vesti s ljubljanskega dna so res prav zanimive. V koliko so res* nične, je težko kontrolirati Tako je naš reporter izvohal par takih zgodb, ki naj pridejo v diskretni obliki v javnost.
Pri neki ljubljanski tvrdki je bil že nad 20 let zaposlen knjigovodja, ki je imel popolno gospodarjevo zaupanje. Sara je vodil ves lokal, sam urejeval knjige, be* ležil izdatke in dohodke. Knjige so bile vedno v najlepšem redu, bilanca aktivna in podjetje je lepo uspevalo.
Toda nekega dne sc pri kontroli knjig ugotovili napako. Neki račun se ni ujemal s knjigami in naenkrat so dognali, da manjka 30.000 Din. To je izbilo sodu dno, g. knjigovodji pa je izpodneslo stolček. Podjetje je dalo pregledati še druge knji* ge in račune in dognalo, da račun ni bil edin, ki ni bil v redu. Bilo jih je več in vsi so se glasili na velike zneske. Vseh rs* Čunov, ki se niso ujemali, je bijo baje za 300.000 Din.
Podjetje je bilo tolerantno in mož«, ki je bil rodbinski oče, ni ovadilo. Baje so zapeljale knjigovodjo karte. Hazardiranje ga je spravilo na kriva pota.
Pri neki organizaciji so prišli na sled veliki poneverbi, ki je znašala tudi okoli 100.000 Din. Krivca so kmalu izsledili m ga postavili pod kap. In ker organizacija ni hotela dvigniti nepotrebnega prahu, je tudi tega nepošten j akoviča tolerirala.
In tako. dalje. Lahko bi našteli se več podjetij, kjer bilanca ni bila v redu, kjer je zmanjkalo blago v veliki množini, kjer se je prodajalo pod roko. Pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti, se je uveljavil tudi za marsikaterega uslužbenca. Na dru« gi strani pa je bila takim nepoštenim ma* nipulacijam dostikrat kriva socijalna be* da, kajti nekatera podjetja plačujejo svo* je uslužbence zelo slabo in primeri, da ima uslužbenec samo 500 Din mesečne plače, niso redki. Odgovornost za take in enake govorice pa prepuščamo onim, ki jih širijo po mestu.
Sport
Plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije
Danes in jutri se vrše v Beogradu plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije. Pri tekmovanju sodelujejo skoraj vsi klubi iz države, ki goje plavalni sport. Plavalne tekme za prvenstvo države se sedaj vrše že drugič v Beogradu. Naslov prvaka JPS brani splitski klub > Jadranj dočim je dubrov-niški >Jug< prvak v vaterpolu. Rezultati lanskega tekmovanja za prvenstvo države so bili: Vrvi je bil Jadran, ki je dosegel 284 točk, drugi Jug iz Dubrovnika s 125 točkami, na tretjem mestu je šele bila sušaška Viktorija s 121 točkami, ki je bila poprsje sedemletni prvak. Na četrtem mestu Je bilo ljubljansko Primorje s 35 točkami, a na petem Ilirija iz Ljubljane, ki je dosegla 34 točk. Sledili so Somborski sport, Brdjanin (Beograd), Gradjanski (Dubrovnik), Triton (Split). Bob (Beograd), Gradjanski (Karlovac), Firule (Split) in končno Karlovačko sportsko udiušenje.
Program prvenstva je letos nekoliko spremenjen. Temkuje se: gospodje 100, 400, 1500 in 4krat 200 metrov štafeta noli-.bno, 200 m prsno, 100 m hrbtno. 100 m stranska Dam? plavajo 100 in 400 m in 4krat 100 m paljubno, 200 m prsno in 100 m hrbtn?. Juniorji in juniorke 50 m poljubno, 10 m prsno. 100 m hrbtnem 4krat 50 m poljubno. Waterpolo igrajo podsavezni prvaku
Za tekmovanje vlada veliko zanimanje, ker ao prijavljeni naši najboljši tekmovalci. Tudi ljubljanska Ilirija in Primorje sta odposlali svoji ekipi najboljših plavačev, odn. plavačic in zdi se, da se bodo letos naši glavači, ki so imeli vsaj nekoliko lepih dni za trening, ugodnejše plasirali nego lani. Zlasti upamo, da bodo naše dame v prsnem plavanju izvojevale več zmag, dočim bo v skokih dvoboj med obema slovenskima ska-kačema Grilcem in Kordelieem, od katerih skače prvi za sušaško Viktorijo, a drugi za Ilirijo.
— Olimpijski plavati v Gradcu. Olimpijski plavači Arne Borg, Američana Kpjae in Crabbe so včeraj nastopili na plavalnem n>i-tmgu praškega GAK. Rezultati pričajo, da so vsi trije plavači res razred zase. Tako je plaval Arne Borg škrat 100 m proti celi štafeti GAK in zmagal v času 4:56.2, torej samo za šest sekund slabše, nego je njegov svetovni rekord. Crabbe je zmagal v plavanju na 900 m preti štafeti GAK in postavil s časom 4:10:2 nov svetovni rekord. Kojac je zmagal w hrbtnem plavanju na 100 m in v poljubnem na 2* m. Aa»rieanka Marta
Noreljus je bila pri plavanju na 100 tp 100 metrov sploh brez vsaka poštena konkurence in je zmagala z lahkoto.
železnica
KOLEDAR. Četrtek, 23.  avgusta   192S. Katoličani: Filip* Zdenko, Bogovolja;   pravoslavni, 10.
avgusta: Levr en ti je. _
DANAŠNJE PRIREDITVE. Lfadskl kine (Matica):    100 milijonov frankov.
Kine Ideal: Strahote morja.
DEŽUE5TB LEKARNE. Danes:  Ramor.    Miklošičeva    in Trnko-czv, Mestni trg.
Topovi grme v „pozdrav"
Včeraj proti večeru so zagrmeli nekje blizu Ljubljane topovi težkega kalibra in Ljubljančani so se začude* no vpraševali, kaj to pomeni. Neka/ari so mislili, da gori, drugi ao ugibali o veselih dogodkih in vojni nevarno* sti, tretji pa sploh niso vedeli, kako in kaj je s to bojno pesmijo. Ljublja* na je zaspana in že od spopada naših fantov s Pijemontezarjt ni stišala ta* kega grmenja topov. Kaj čuda, da je vse vprek tuhtalo, kaj pomenijo to* povski streli.
Pepe iz uredništva je pa pogledal na svoj politični barometer in ko j mu je bilo vse jasno. Že snoči so prišli v Ljubljano zastopniki prečanskih pun? farjev in njim je veljal pozdrav iz to* povskih zrel. Tako pravi naš Pepe, ki ima kot državotvorni element o vsem svoje nazore. Opozorili smo ga, naj ne vlači nase junaške vojske v poli* tiko, pa je trmast in vztraja pri svo* jem mnenju o topovskih strelih v «pozdravx> današnjemu mejdanu KDK v Ljubljani. Mi pa ostanemo pri svo* jem mnenju, da gre zgolj za uničeva* nje starih granat in šrapnelov iz skla* dišča na ljubljanskem polju.
Najboljše, naj trajnejše, zato 1? najcenejše!
Iz policijske kronike
Cirkus vleče mladino. Včeraj je na policiji prijavil strojevodja Viktor Vidovič, da je 20. t. m. pobegnil od doma njegov 171etni sin Viktor, ki je bil zaposlen kot vajenec v kartonažni tovarni BonaČ. Fant si je vtepe! v glavo, da pojde k cirkusu. Mikala ga je cirkuška karijera in ni ga več držalo v Ljubljani- Žilica mu ni dala miru in tako je te dni pobegnil od doma. Pred dnevi ga je opazila njegova sestra, ko se je na kolesu peljal po mestu. Kolo ni njegova last in si ga je najbrž kje izposodil ali pa prisvojil. Fant je srednje velike postave, plavih las, ima na sebi rjave hlače in siv volnen suknjič.
Kronika je danes suhoparna. Včeraj je bil aretiran Kari N-, ker se je brez vozne kaite prepeljal v Ljubljano. Oškodoval je železnico' za 28 Din. Radi suma tatvine je moral v zapor Stanko K., Ivan K., Ivan L. in Ivan V. pa izradi kaljenja nočnega miru. Radi tatvine je prispela na policijo ena ovadba, radi kaljenja nočnega miru, telesne poškodbe, cestnega napada, kriitve sladole-darskih predpisov in kršitve oglaševalnih predpisov po 1, radi kršitve zakona o zapiranju trgovin 8, radi kršitve avtomobilskih predpisov 2 in 15 radi prestopka cestnopo-cijskega reda.
Med zakonci.
— Ančka je stara že 18 let Dobro bi bilo poiskati ji moža.
— O, saj se ji nikamor ne mudi. Naj le še počaka.
— Kako dolgo?
— Da se oglasi pravi snubač.
— Oh, škoda, da tudi jaz nisem počakala pravega!
Konjuktura.
V petem nadstropju je izbruhnil požar. V pritličju je imel Žid Rosenstein trgovino. Takoi rrru je šinila v glavo, srečna misel. V izložbeno okno je postavil desko z napisom: Neverjetno nizke cene. Vse takoj na prodaj zaradi požara y petem nadstropju.
Ni razumela.
— Ne morete si misliti, kako korekten je moj ženin. Če se mu hoče zdehati, oddide takoj iz sobe?
Kočljiv problem.
— Vaš mož ima skomine po drugih ženskah. Sledite mu na vsakem koraku, da ne skoči Čez zakonski plot.
— Križ božji! Kako naj mu sledim, ko ie pa dimnikar.
Bahavost.
Lekarnar: To lekarstvo vedno dobro pomešajte in dajte ga bolniku vsake štiri ure po eno čajno žličico.
mm C, kaj oa mislite, gospod! Saj mu ga lahko damo vsake pol are celo Hico. Saj nismo tako revni, da bi morali štediti celo prt lekarstvu.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Radi obrekovanja t smrt. — Smrten padec iz Tlaka« — 1 (Aetna deklica zgorela. — Aretacija nevarnega vlomilca« — Težka nesreča na Dunavu. — Samomor mladega dijaka.
s
Stev. !Q2.
<SCQVEN3-KI NAROD* dne 23, avgust* 1928.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Z nase univerz«. Za rednega profesorja na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je imenovan dosedanji izredni profesor dr. Jakob K e lemi na.
— Naša neodrešena Dalmacija! — Ta izrek se stalno in z vedno večjim poudarkom ponavlja po vsem italijanskem tisku, na vseh mogočih italijanskih javnih prireditvah, zlasti pa na tistih, ki so posvečene jadranskemu vprašanju in odnosom med Italijo in našo državo. In kolikokrat Je bil izrečen v rimskem parlamenta, v poslan* ski zbornici in senatu! Vsa italijanska javnost, da, vsa Italija je trdno prepričana, da prej aH slej pride čas, ko bo italijanska trikolora za plapolala za večne čase nad starimi utrdbami Šibenika grada, na splitskih ostankih Dioklecijanove palače in vse tam doli od otoka Visa do strmih pečin Lov cena nad Boko Kotorsko. Vse to se popolnoma javno govori in piše v kai,i brez zakrivanja, vsepovsod, in nihče niti ne pomisli, da bi to ne moglo bki prav, da se komu dela krivica s tem poseganjen po uči lastnini, kajti za Italijana je Dalmacja italijanska zemlja, od vseh časov italijanska, dash*avno je v vsej deželi komar to-Hko tfsočev Italijanov, kolikor ima človek prstov na obeh rokah. Na pol milijona našega naroda pod Italijo pa bi nihče aitf pomisliti ne smel! Ne! kajd ti so italijanski državljani, in vse, kar se tiče njih, je notranja zadeva Italije, v katero se nihče nima pravice vmešavati, pa če jim tudi l\-šizem jermena reže s hrbta. In vendar so rod našega rodu, kri naše krvi, naši rodni in naši krvni bratje, ki jih stoletja in stoletja tujskega jarma niso mogla ugonobiti, pa jih sedaj hoče laški fašizem naravnost zbrisat; z njihovih rodnih ta!. Mi pa naj bi mirno gledali, kako jih zatirajo, kako Hh duše. kako jih uničujejo! Ne! — Po domenku med poklicanimi činitelji sta se določila dneva S. in 9. septembra, praznik in sledeča mu nedelja, za splošno našo na-rodao -manifestacijo v prid našim zatiranim bratom onstran meje. Točnejši spored še ni določen, toda toliko moremo že danes vedeti, da bo pri tej splošni naši narodni manifestaciji sodelovala cela vrsta naših parodnih organizacij in društev brez razlike strank, da bo ta manifestacija v resnid manifestacija vsega našega naroda. Vse podrobnosti pa objavimo pravočasno.
— Iz državne službe. Premeščeni so: davčni asistent in šef davčnega urada v Velikih Laščah Josip Jurak v Novo mesto, davčni pripravnik- Rudolf Zrinšek iz Velikih Lašč v Ribnico in geometer katastrske uprave Karel Tigl iz Murske Sobote v Bi-tolj; vpokojenj so: podinspektorji finančne kontrole; Matija Rihteršič v Krškem, Ivan norjančič v Kranju in Franjo Arko v Ljubljani ter komisarja finančne kontrole Ivan Stekel j v Ljubljani in Karlo Kos na Jesenicah.
— V naše državljanstvo so sprejeti: učiteljica iz Sv. Urbani Slava Tahou, posestnik iz Rogaške Slatine Franjo Ozom, učiteljica iz Virštajna Dora Martelanc, orožniški narednik iz Ljubljane Josip Prohaska, učitelj iz Nove vasi Josip Dolgan, visokošolec iz Ljubljane Josip Gostiša, učiteljica iz Telca Zora Tusulin in odvetniški koncipijent iz Ljubljane Ferdinand Ludvik.
— Organizacijsko gibanje. Dne 12. t. m. se je vršil v Murski Soboti sestanek poštnih uslužbencev. Kljub neugodnim prometnim zvezam se je shoda udeležilo do malega vse poštno osobje iz Prefcmurja. Mnogi so prišli na sestanek Po več ur daleč s kolesi ali celo perpedes apostolorum. O perečih stanovskih vprašniih sta poročala predsednik OPO uradnik Joško J a k š e in zvanič-nik Fr. Ma r t i n š e k. Za tako lepo uspelo zborovanje gre posebno priznanje uradnici Hedi K o č e v a r, poštnim upravnikom Fr. Brumcu iz Cankove. A. Učakarju Iz Ljutomera in Mar. Perko iz Gornje Radgone.
.— No vendar! V našem poštnem ravnateljstvu je občutno pomanjkanje prometnega uradništva. V Sloveniji ni pravega naraščaja ptt. stroke že od leta 1920. V poštni šoli v Beogradu sta letos med 40 pripravniki samo — 2 Slovenca. Vsako leto odpade z upokojkvami, smrtjo, ostavkami in odpustom približno 5% uslužbencev. Vse te vrzeli so zaimašene z dnevničarji in vajenci. Vajencev je sto in rajši več. Ti vršijo poštne posle že leto dni. pa ne dobijo za svoje delo niti ffcka, kar je velika krivici. Pest tot diserimina rerum zahteva zdaj ministrstvo seznam brezplačnih vajencev ter podatke, kdaj je kdo prišel na poŠto, kdaj napravil izkušnjo itd. Pač zadnji čas je že, da se odločilni čiokelji usmiHjo teh tla-čanov!
— Stoletni koledar in letošnja zima. Ker sta biia letos na Porcijimkulo in Veliki Šmaren vroča dneva, bo po stoletnem koledarju letos bogata vinska letina, koder ni seveda — toča pobili, zato imamo pa p;i-čal ov&t« tudi — hudo zimo
Kongres slovanskih Inženjerjev v Sofiji. V torek je bil otvorj».j v Sofin kongres -slov uskih inženjerjev. rrH<cdu,« mu predsednik glavne uprave Udruženja jugoslavenskih inženjerjev in arhitektov g. Rs-nislav Avramovič. Kongresa se udeležujejo delegati inženjerskih udru žen J iz Jugoslavije. Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in udru;en?a ruskih inženjerjev v emigraciji.
_ v evidenci ljubljanskoga vojnega okruga se nahaja večje število rezervnih oficirjev, ki so bili v zadnjem času sprejeti v našo vojsko ali pa so novo imenovani. Je pa tudi dosti drugih, ki dosedai še niso položili pismene prisege, predpisane v točki 394, pravila službe II. deL Komandant ljubljanskega vojnega okruga je odredil, da so vsi taki rezervni oficirji dolžni Javiti se v najkrajšem času, najpozneje pa do 1. decembra 1928 v komandi vojnega okruga v Ljubljani, Vojvode Mišića vojašnica« If. nadstropje, vrata št. 68. kjer bodo v prisotnosti za to določenega oficirja napisali pismeno prisego po formi, ki se zahteva, podpisali Jo In izročili prisotnemu oficirju.
To naj stori onj rez. oficir, ki ne živi stalno v LJubljani, o priliki, kadar se bo privatno mudil v Ljubljani, v komandi pa sa lahko
javi vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 17.30, razen ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne. Ce kdo od teh raz, oficirjev do sedaj še ni položil ustmene priseže, naj to javi pri tej priliki, pa bo prisegel tudi ustno.
— Spomenik Stjepanu Radića v Petrinju.
Peirinjska mestna občina je sklenila počastiti spomin umorjenih hrvatskih poslancev na ta način, da se bo imenoval odslej največji trg ~ Petrinji trg Stjepana Radića« dve ulici pa dr. Basaričkova in ulica Pavla Radića. Na trgu Stjepana Radića postavijo pokojnemu voditelju hrvatskega narode monumentalen spomenik.
— Iz zunanjega ministrstva. Dosedanji šef kabineta zunanjega ministrstva Peliva-nović je imenovan za ravnatelja političnega oddelka v zunanjem ministrstvu.
Državna deška meščanska sala v ^lo-vđfijgraucu. \ pi so vanje za šolsko leto 1928/ 1929 se vrši dna 31. avgusta od 8. do 12. tire v ravnateljevi pisarni. Vsak učenec, ki vstopi na novo, mora prinesti s seboj zadnje izpričevalo, krstni Ust, domovnico iu potrdilo o cepljenih kozah ter pri 'A v sprem^vu staršev ali njih namestnika. Pii vpisovanju mora plačati vsak učenec v lun d za zdravstveno zaščito učencev Din 20. OproKtn« te takse so le tisti učenci, ki doprinesejo dokaz o siromaštvu. V L tazred se sprejmejo učencHke), ki so z dobrim usptiicm dovršili(e) najmanj četrto šolsko leto. Privatni izpiti se vrše dne 30. avgusta, razredni dne 31. avgusta. PriČetek ob 8. uri
— Izdelovanje domačega platna. Na pokrajinski razstavi, ki se vrši letos jeseni na velesejrmi, bomo imeli priliko videti, kako se tke domače platno. Razstavljene bodo belokranjske sUUvt, na katerih bo tkala belokranjska devojka navadno platno. Da se zainteresira kmečki svet tudi za Izboljšanje statve, bomo videli tam tudi takšna, sa katerih bo tkal mladi tkalec Izboljšane stative bodo napravile v belokranjskem pl a m; r si v »j veHk korak k napredku.
— Ueiteljstvu podeželskih iot Da se pokaže spretnost podeželskih otrok pri Izdelovanju raznega miniaturnega orodja, igrač itd., se razstavijo d izdelki na Jubilejni razstavi Kmetijske družbe za Slovenijo v LJubljani na velesejmu od 1. do 10. septembra. Šole, ki hočejo sodelovati, naj pošljejo izdelke na urad ljubljanskega velesejma. Vsak predmet naj fina etiketo šole z imenom Šolarja, ki je predmet izdelal, in ceno. 7a pr^dmt*te, ki se prodajo, dobe šolska upravite! jsrv a denar, neprodani predmeti pa se podat:jr etnografskemu muzeju v LJubljani. Stroški za prevoz so malenkostni ia aa| bi jih krii šolski odbori. Več šol je it prijavljenih, želeti je, da se Jih udeleži še »m več.
— Pristal med vseh kakovosti ia po nizki ceni bo naprodaj na Jubilejni kmetijski razstavi na velesejmu »Ljubljana v leseni« od 1. do 10. septembra. Za kvaliteto medu jamčijo imena naših najodličnejših čebelarjev - razstavljaleev.
— Izšla je M lile a: Drago Lunder — »Praktična doplks«, kot navodilo za dostavno knjigovodstvo po novi enostavni metodi. Spisatelj je priznan strokovnjak, vešč organizator tako trgovskega internega poslovanja, kakor tudi upravno - gospodarske administracije. Knjiga se po svoji praktični in poljudno obravnavani vsebini sama priporoča. Komur namreč ni treba, da v svojem knjigovodstvu uporabi novo metodo, bo našel koristi za svoje poslovanje v zaključnem poglavju knjige, ki obravnava zelo lahek, pri nas malo poznan način o sestavi bilance. Naroča se Jo pri spisatelju, dobiti pa jo Je tudi v knjigarnah in stane 16 Din.
Kokete 1 Demimoodke MLADINI PREPOVEDANO Slavni filmski umetnik
IVAN MOiUHIN
v elefilmu
Krasna drama razkošja, ljubezni
bogastva in strasti Predstave ob 4„ pol 8. ia 9 uri
LJUDSKI KINO MATICA 1 eielc-nirajte n» *t 2124 no vstopnic
— Vreassv te včeraj smo napovedovali lepo vreme in nismo se zmotili. Zadnji dež je ozračje znatno ohladil, zemlja pa še ni namočena, ker Je bila tako izsušena, da bi moralo deževati več drri, da bi Izginile široke razpoke. Včeraj popoldne so se še podile po nebu črne megle, proti večeru se je pa začelo polagoma jas ni ti in danes smo dobili krasno, precej hladno vreme, ki bo najbrž trajalo delj časa, ker stoji barometer zelo visoko. Danes zjutraj je kazal 765 5 mm, temperatura je znašala U stopinj. Zjutraj je ležala nad mestom in okolico gosta megla, ki se je pa že v prvih dopoldanskih urah razpršila. Včeraj je bilo jasno samo v Skopi ju, povsod drugod pa oblačno. V južnih krajih je še vedno vroče, v severnih, zlasti v ljubljanski oblasti in v zagrebški okolici je pa temperatura znatno padla. V Skopim je bilo včeraj 37, v Beogradu 34 v Dubrovniku 30, v Mariboru 29, v Ljubljani 16.4, v Zagrebu 16 stopinj.
— Velik vlem ▼ Mirni paet Policijska direkcija v Ljubljani je dobila danes br* zojavno poročilo, da je bilo ponoči vlom« ljeno v trgovino Senica. Tatovi so odnesli veliko zalogo manufakturnega m galante* rijskega blaga.
— Dražba sv. Cirila In Mstoaa V LJu Oaul je edino slovansko obrambno šolsko di ušivo v Jugoslaviji. Družba le vredna ?n potrebna vsestranske podpore. Kupujte C.
£>chichtova .-M
Schicht
terpentinovomilo ^
OVO
iskovanja
je bilo treba, da se od* krije pravi Schichtov način pranja« ki obstoji v tem, da se
ŽENSKA HVALA
vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi
Schichtovo Terpentin milo
M. i azgitdnice in razpečavajte račuaske Ustke! f36L — Legitimacija za vožnjo s popustom na velesajam v Zagrebu, Dunaju, Pragi In v Ljubljani se dobe p*i »Putniku«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. Istotani se dobe tudi vse železniške vozovnice. 631 n
Iz Ljubljane
—Ij Zanlkrnost In brezbrižnost. Pasant nam piše: Včeraj je cel dopoldan lilo kot iz škafa. Kdor ni bil primoran iti od doma, je ostal raje doma, kogar pa so opravki pognati na ulico, se je pa jezil in morda tudi — pridusal. V vsaki ulici je s kake hiše lilo iz razjedenega žlebu na trotoar in pa-sante, kakor iz hudournika. Če ni hotel biti človek še od te strani moker kot cunja — dežnik mu že itak ni dosti pomagal! — je nora! po nekod kar polovico ulice iti po sredi ceste in se pustiti še od avtomobilov iu voznikov z — blatom škropiti! Razen tega So pri nekaterih starejših hišah izpeljani žlebovi od strehe po steni doli in tako ti ob dežju drvi voda na trotoar, da se moral zopet tej plohi na cesto umikati. Policija naj te in take zanikrne hišne gospodarje prime v smislu določil cest. policijskega reda za ušesa, da dajo žlebove popraviti i a kjer treba izpetati pod trotoar v cestni kanal. Ti razdrapam žfedovi so za Ljubljano pravi škandal.
«41 Avtobusni promet in oestaa železnica v Ljubljani Občin si-; svet ljubljanski je aa svoji seji dne 17. juLja 1.1 sklenil: Mestni občini se podeli koncesija za avtobusu promet Sindikati:a posodba z malo cestno železniško družbo in ?nestao občino se revidira. V ta namen se izvoli komisija, ki se pooblašča, da revidira in sklene za občino novo pogodbo. Pod tem pogojem se dovoli maloželezniški družbi razširjenje omrežja v predlaganih smereh (na Vič, v Šiško in na Jožico). Kakor zvemo, se je pogodba med železniško družb i in mestno občino že revidirala in je podžupan prof. J are tudi že nakupil za občino nekaj avtomobilov. Kdaj se začne avtobusni promet in kdaj se začne z nujnim razširjenjem mestne cestne železnice, pa nam ni znano. Oboje silno zanima ljubljansko prttrivai$tvo in je le želeti, da se oboje pospeši.
—lj Zgradbe. Poslopje poštno - čekovnega urada na vogalu Aleksandrove ceste in Tomanove ulice je dograjeno do višine prvega nadstropja. Ob ugodnem vremenu bo ta palača do zime pod streho. V podaljšani Bet h ovnovi ulici Je dograjena nova stanovanjska hiša, na Kodeljevem je zgrajenih troj* t«ovih eno- in dvodružinskih hišic, ki Da še niso ometane in uporabne.
—II Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. V petek, 24. t m., sestanek in pevska vaja mešanega zbora. Obvezna udeležba za vse! — Odbor.
—ti Na L državni dekliški meščanski šoli v Ljubljani (Sv. Jakob) se prično razredni in privatni izpiti v ponedeljek 27. avgusta ob 8. uri. Vsa natančnejša pojasnila so objavljena na črni deaici v veži šolskega poslopja. — Vpisovanje se vrši v soboto 1. septembra od 9. do H. ure. Vsaka učenka mora pri vpisu plačat! 20 Din za zdravstveno zaščito. Tega plačevanja so oproščene siromašne učenke, to so one, ki se izkažejo z zadevnim potrdilom davčnega urada po L 6., čl. 5. taks. zakona.
—lj Tatvina ▼ LjebljaaL Stanovanjski tatovi eo pridno na delu. Te dni so vlo* milj v stanovanje Leona Finka na Gospo« svetski cesti številka 12 in mu odnesli 1 dolgo zlato damsko verižico, 1 zlato dam* sko uro z dvema pokrovoma in emajlira' nimi cvetlicami, 1 krajšo damsko verižico z obeskom v obliki srca in zlat damski prstan. Skoda znaša 500(1 Din.
—lj Zapet ssslrna kelesa. V torek je bilo v Bethovnovi ulici ukradeno moško kolo, ki je bilo last Antona Svetliciča iz Ljubljane. Kolo je bilo vredno 700 Din.
—lj Pretep v sliki. V neki kavarni v šiski je nastal snoči prepir ki pretep med gosti Med pretepom jo je skupil krojač Janko Rozman, ki ga je nekdo udaril s steklenico po glavi. Rozman je moral v bolnico, kjer so ga obvezali.
Delitev dala.
— No, kako se ti kaj sodi v zakonsko« »vijanju?
— O, imenitno sva si razdelila delo. Dopoldne dela ona, kar hoče, popoldne pa delam jaz, kar hoče ona.
iz Ceija
r— c Novi Bkatin w ^—~>ai za ieto 1929., ki je na vpugieu prj nivsincm knjigovou-stvu, predvideva 0,270.796.72 Din potrebščin in 2,6oy.635.5o Din rednega kritja. Ostane torej primanjkljaj v znesku 3,675.751 Din 12 par, oziroma po odbitku presežkov v znesku 26S.5S8.36 Din še 3,407.163.16 Din. Za kritje tega zneska so predvidene občinske doklade in naMade v znesku 2,646.750 Din, tako da znaša končni primanjkljaj še 760.313.16 Din. Gospoda, ki vedri in oblači na celjskem magistratu, bo torej imela letos zopet mnogo posla, da uravnovesi mestni proračun, ki naj odgovarja potrebam mesta in prebivalstva.
—c Dve smrtni in ena težka nesreča. 3Sletni polir Janko Korošec iz Arelina pri Vojniku se je v nedeljo smrtno ponesrečil v Crni, kjer je bil zadnje tedne zaposlen. Padel je s kolesa in se ubil. Pokopali so ga dne 22. t. m. na pokopališču v Vojniku pri Celju. — 451etni krovec Franc Koren je padel v torek med delom s strehe posestnika Ivana Podgorška v Šmartnem ob Paki in se težko poškodoval. V Sredo zjutraj so ga pripeljali z vlakom v Celje, a je že na kolodvoru izdihnil. — 631etni hlapec Ignac Cene, zaposlen že nad 25 let pri ivrdki Robert Diehl v Celju, je padel v torek na državni cesti pri Drešinji vasi pod voz, ker so se mu konji splašili. Kolesa so mu zdrobila levo nogo in ga poškodovala tudi na glavi m trebuhu. Cencu so morali v sredo v celjski bolnici odrezati zdrobljeno nogo
—c Železniški tarifni odbor, ki je imel v ponedeljek in torek sejo v Celjskem domu, se je odločno izrekel proti nameravanemu splošnemu povišanju blagovnih tarif, ki naj bi stopile 1. oktobra t. 1. v veljavo. Ugotovilo se je, da bi bilo majhno zvišanje tarif mogoče, če bi bilo prevozno blago uvrščeno po tarifnih razredih. To se pa pri nas It ni izvedlo.
—c Novo betonsko brv med javno bolnico in Glazijo so končno začeli graditi. Z delom so odlašali celo leto.
Tragedije življenja in strasti
V San Mangu, malem seki pri Sa* lermi v Italiji, je prišlo te dni do krvavega obračuna med tarnoSnjim občinskim tajnikom in prijateljem njegove žene. Tajnik je namreč svodo ženo zalotil v precej kočljivem položaju. Se predno pa je navalil na ljubimca, je slednji potegnil samokres in ustrelil. K sreči je krogla zgrešila cilj. Oba na-sproteiika sta nato z bodali navalila dmig na drtrgega in se tako težko poškodovala, da so ju morali prepeljati v bolnico.
Slična ljubavna drama, ki priča o vroči krvi južnjakov, se je odigrala v Genovi. Tam je neki mornar dvoril temperamentni črnolaski in ii obljubil, da jo poroči. Kmalu se je pa dekleta naveličal in začel je laziti za drugo. Pred dnevj pa je črnolaska svojo nasprotnico zalotila na ulici in se sprla Ž njo. Med prepirom jo je polila z vitrijo-lom. Nesrečna mladenka je zadobila težke opekline po obrazu in po prsih, poškodovani pa sta bili tudi dve drugi mladenki, ki sta se slučajno mudili v bližini.
Na Dunaju se ie te dni v svojem stanovanju zastrupil plesalec Franc Honig. Vzrok samomora so bile gmotne težkoče. Prva leta po vojni ie Honig kot plesni učitelj prav sijajno in udobno živel, ko se je pa polegla strastna manija za ples, ki je nekaj časa obvladala ves svet, je zašel tudi Honig v denarno stisko. Konkurenca med plesnimi učiterji in najetimi plesalci je bila od dne do dne večoa, borba za kruh vsak dan težja. Končno je Honig sklenil opustiti svoj poklic iu lotil se je agenture. Toda tudi v novem poklicu ni imel sreče. Obupal je nad življenjem in te dni se je s plinom zastrupil.
Skoraj Istočasno si je v Budimpešti končala življenje 25-letna plesalka Me-hly Stahl. Skočila je z okna petega nadstropja na uKco in obležala mrtva. Pokojna, ki ie bila rodom iz Berlina, je prišla nedavno v Budimpešto. Iskala je službo, toda sreča ii ni bila mila. V nedeljo je prejela neko pfsmo. ki jo ie tako potrlo, da je izvršila samomor.
Arne Borg ni asket
Arne Borg, sloviti švedski plavac in rekorder ni soliden, kaj šele asket. V tem pogledu sta si Arne Borg in sloviti Nurmi popolna antipoda. Nurmi je vegetarijanec, ne mara za ženske in je v občevanjqu zelo resen, naravnost čemeren. Arne Borg je pa vedno vesel, razigran in podjeten. Tudi ni preveč soliden, niti izbirčen v jedi in pijači. On pije, kadi kot Turek in sempatja si privošči tudi kako avanturo. Tako pripovedujejo, da je lani na tekmi za evropsko prvenstvo v Bologni tik pred tekmo prekrokal vso noč in vendar je drugi dan postavil nov svetovni rekord v plavanju na 1500 metrov.
Arne, ki je po poklicu novinar, se je te dni vrnil iz Amsterdama. Povabili so ga, da sodeluje pri plavalnih tekmah v Budimpešti in na Dunaju in Arne se je rad odzval. Na Dunaju je govoril z njim neki dunajski kolega in ga vprašal, kako kaj živi. Arne je skomignil z rameni, rekoč: »Čemu bi živel drugače, kakor drugi? Jem redno, spim zadosti in se zabavam, kadar morem. Alkohol je seveda telesu škodljiv, toda par vrčkov piva ne škoduje. Da nikotin škoduje, je morda res. Kljub temu pa rad kadim. Jem, kar mi pač ugaja in kadar imam tek in priznati moram, da se počutim najbolje po dobrem kosilu, po novem rekordu ali po animiranem plesnem večeru Po mojem mnenju je odvisno od individualnosti vsakogar, koliko in kdaj potrebuje hrano in počitek in v tem pogledu ne kaže postavljati splošnih pravil. Treniram tudi ne tako, kakor mi svetujejo drugi. Če mi ugaja in če sem dobre volje, treniram, včasi pa nimam bazena na razpolago in moram počivati. Seveda pa ne zanemarjam gimnastike, da ostane telo gilčno. Kar se pa tiče mojih uspehov, nočem biti zgovoren, ker je to moj patent, ki ga nikomur ne zaupam €
Navihana učiteljica
Neki odlični francoski pedagog pripoveduje o svojem prijatelju, profesorju univerze v Oxfordu Ingramu Bywa-teru zanimivo zgodbo iz njegove prakse. Mož se je zanimal za vse pedagoške probleme in je rad posečal ljudske šole, da se prepriča, kako deca napreduje. Predno je pa klasificiral učitelje in učence, se je redno spomnil dogodka v neki šoli v VVvnhamu, kjer je in-spiciral učitelje, ko je bil še šolski nadzornik:
V VVjrnbamu je našel Bywater razred, v katerem so učenci na vsako njegovo vprašanje dvignili roke, kar je nadzornika nemalo presenetilo, kajti v drugih razredih so se javljali samo najboljši učenci. Mlada učiteljica je klicala učence po vrsti in vsi so dobro odgovarjali na nadzornikova vprašanja. Bywater se ni mogel dovolj načuditi. Čestital je mladi učiteljici in jo vprašal, kako je dosegla v šoli tako presenetljive uspehe. Galantno je pripomnil, da bi morala imeti vsaka Šola tako dražestno čarodejko. Bil je tako navdušen in zadovoljen, da mlada učiteljica ni mogla zamolčati svoje metode. Zardela je in izjavila:
»Gospod inspektor, ne zamerite, toda čudeži se na svetu ne gode. Tudi jaz jih ne znam delati. Mnogo se govori o strogih nadzornikih, ki ne poznajo nobenega pardona, če nalete v šoli na slabe uspehe. Jaz sem pa mlada, neizkušena. Bala sem se in ker ni šlo dru-gaje, sem si pomagala z zvijačo. Vsi moji ujenci so dvignili na vaša vprašanja roke in gotovo ste mislili, da vse znajo. V resnici pa ni tako. Domenili smo se, naj oni učenci, ki znajo odgovoriti na vaše vprašanje, dvignejo desne roke, drugi pa leve. Klicala sem seveda samo one. ki so dvignili desnice in tako ste mislili, da delam Čudeže.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
^126
Stran L
.SE O V F N S K 1   NAROD« dne 23. avgusta 1928.
Štev 1U2
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN
»Potem ga ostavi v miru!« je odgovorila zbadljivo. »Misliš, da je meni toliko do denarja? Ali ni druge poti, da prideš do bogastva?«
Montv ni odgovoril. Poznal je preveč potov, kako se da priti do denarja, da bi mogel na njeno vprašanje dati negativen odgovor.
»O, Montv, tega vendar ne boš storil?«
»Ne vem še, kaj bom storil.«
»Tega ne!« je viknila in se mu je obesila za vrat.
»O tem bova še drevi govorila. Stati nama je preskrbel vstopnice za gledališče. Zunaj bova nekaj povečerjala In odšla dalje. Ce naju kdo vida, ni nič hudega; sai vsi vedo. da nisi v Brus-©a. Nekam čudno dišiš — s čim si se pa parfumirala?«
Johana se je zasmejala; za trenutek je pozabila resni p-roblem, o katerem sta pravkar govorila.
»To je od sveč!« je odgovorila. »Zrak je bil tako slab in zatohel. Našla sem jih med živili. Ni bilo pametno, da sem jih prižgala, zakaj mahoma je bilo vse v dimu. Sedaj se je že razkadilo. Veš, Montv, če je človek zaprt, zagreši marsikako neumnost,« je izjavila resno. »Ne verjamem, da bi prenesla, če bi se morala tia vrniti.«
»Le pojdi jutri nazaj!« Skoro jo je prosil. »Saj bo le za dva, tri dni, in meni gre za lepe denarje. Posebno zdaj. ko ima Oberzohn svoje načrte.«
»Kaj ne, saj ne misliš več na to, da bi se oženil ž njo?«
»O tem bova govorila drevi pri večerji. Sodim, da se boš za stvar še ogrela,« je dodal hinavsko.
Johana se je morala vrniti v svojo ječo, da vzame nekatere stvari s seboj. Dobila je Mirabelo. ko je ležala na postelji in čitala: deklica je z nasmeškom pozdravila Johano.
»Nu, ali je konec vašega ietništva?«
Johana ni takoj odgovorila.
»Prav za prav ne. Ali mi boste zamerili, če me nocoi ne bo pri vas?«
Mirabela je odkimala. Če je hotela biti iskrena, si je morala priznati, da je bila vesela, da bo sama. Ves dan ie morala prenašati iok in tožbe docela iz-pramenjene deklice in čutila je. da bi tega štiri in dvaiset ur ne prenesla več.
»Ne boste mi šteli v zlo, ako vas ostavim samo?«
»Ne, nikakor ne. Seveda mi bo dolgčas,« je dodala Mirabela, ne da bi se hotela laskati. »Kdaj se povrnete?«
Deklica se je namuznila.
»Jutri.«
. »Ni vam po godu, da bi se morali vrniti, kai ne?! Ali se vam je posrečilo pregovoriti svojega ... svojega prijatelja, da izpuste tudi mene?«
Johana je odkimala.
»Tega on ne bo storil. Vse dotlej, dokler...« Premolknila je. »Sai niste zaročeni? Ali pač?«
»Jaz zaročena? Ne. Ali so vam rudi to pravljico natvezli?« Mirabela je smeje skočila s postelje. »Bogata dedična! Tri zaročena?«
»Ne, tega ne pravijo, da bi bili zaročeni.« Johana se je podvizala, da popravi svojo napako, ki ji ie ušla v preveliki naglici. V nienem glasu ie zvene-
lo nehlinjeno občudovanje, ko je rekla: »Vi ste divno dekle! Da sem jaz v vaši koži, bi se tresla ko trepetlika. Vi ste pa tako vedre volje, kakor da bi se odpravljali na pogreb rmovite tete.«
Johana ni vedela, kako na koncu je že bila danes njena tovariš^a s svojimi močmi, in Mirabeli, ki se je zdaj počutila že bolje, se ni zdelo vredno, da ji govori o tem.
»Prelestni ste!« je ponovila Johana kimaje z glavo. »Hotela bi imeti vaš temperament!«
V trenutnem navdušenju ie stopila k Mirabeli in jo poljubila na lice.
»Ne srdite se name!« je zaprosila in je ni bilo več, preden je Mirabela utegnila kaj odgovoriti.
Doktor jo je čakal v tovarni.
»Vohun je odšel proti kanalskemu mostu. Zdaj lahko greva brez skrbi. Mimo tega,« je dodal z zadoščenjem, »ne more videti čez visoke zidove.«
»Kaki so ti glasovi o možitvi Mira-bele Leicestrove?« ie vprašala Johana.
»Tako! Ali vam je povedal, da se hoče on poročiti ž njo?«
»Da, in jaz vam bom nekaj povedala, doktor. Rajša bi videla, da jo vzame on kakor vi.«
»Tako!«
»Da! Rajši vidim, da jo vzame kdorkoli kakor pa vaša .kača'!«
Oberzohn se je naglo ozrl okoli sebe. Besedo je izustila po vsem nehote, ne da bi se bila zmislila njenega dvojnega smisla.
»Oh!« Obšel jo je strah, ko je videla, kaj ja zagrešila.
»V mislih sem imela Gurthra.«
»Well, vedel sem, da ste imeli Gurthra v mislih,« je rekel ledeno.
Da sta dospela do hiše, sta morala v polkrogu obiti tovarno in iti med kanalskim zidom in poslopjem samim. Če bi bila šla naravnost, bi prišla do jame. v katero so že leta metali odpadke in razbitine, ki jih je priroda v svoji dobro ti jrvosti prekrila z zelenim plaščem divjega slaka.
Hotela sta baš zaviti okrog vogala tvornice, ko je doktor obstal in pogledal na vrh zidu, na katerem je ležalo razbito steklo — povsodi, razen na enem mestu, kier ie bilo odstranjeno ne samo steklo nego tudi malta. Drobci stekla so ležali tam in na notranji strani zidu so se na trdem površju malte videli sledovi, ki jih je ostavil šiljast instrument.
»Tako!« je menil doktor.
Pozorno je premotril sledove na zidu.
»Počakajte!« je ukazal in je odhitel nazaj v tovarno. Ko se je vrnil, je imel v vsaki roki velik zarjavel skopec. Enega je položil na pot med zidom in tovarno.
»Kmalu bomo videli!« je rekel. »Naprej!«
Montv je nepotrpežljivo čakal prihoda Johane. Njej na časrt so prMekli iz garaže »Rolls Royce« in za vodilo ie sedel mrk šofer.
»Kaj je šoferju?« je vprašala Johana. »Tako nesrečen se mi vidi, da bi se prav nič ne čudila, če bi mi kdo rekel, da so mu davi obesili mater.«
»Spri se je s starim.c je odgovoril Montv. »Oberzohn ima dva šoferja. Oni drugi bi bil moral prevzeti službo ob treh zjutraj, a ga ni bilo od nikoder. Bil je boljši od obeh.«
Brezmotorno letalstvo v Nemčiji
Nemci so tudi na polju brezmotornega letalstva prvi. — Moderno urejeno letališče za brezmotoraa letala na gori Was-
serkuppe.
Pri nas je brezmotorno letalstvo znano komaj po imenu, v drugih dr* žavah, zlasti v Nemčiji, ki se je ne* verjetno hitro otresla povojne Ietar* gije, pa tvori važno panogo moderne« ga letalstva. Nemci tudi na tem polju lepo napredujejo. V Nemčiji je ved* no več letališč za brezmotorno letanje in vsako leto prirejajo tekme, na ka* terih se vidi razmah in napredek brez* motornega letanja. Letos so se vršile velike tekme brezmotornih letal ob nemškem vznožju Krkonoš. Najbolj znano je pa v Nemčiji rhonsko letali* šče, kjer je brezmotorno letanje zad* nja leta neverjetno napredovalo. Na tem letališču so bili doseženi tudi naj* večji uspehi, ki so dali pobudo za brez* motorno letanje v Franciji. Angliji in Češkoslovaški.
Rhonsko letališče je na 950 metrov visokem hribu Wasserkuppe v Rhon* skem pogorju, ki loči dva izvira Ve* sere, Fuldo in Vero. Na vrhu je veli* ka planina, na kateri se razprostira letalsko taborišče. S tega hriba lahko startajo letalci z brezmotornimi letali v vsaki smeri in ob vsakem vremenu. To je velikega pomena, ker letalci ni* so navezani na ugo.Jen veter ali na veter sploh, kakor na drugih letali* ščih. Na Wasserkuppe pihlja veter skoraj nepretrgoma. Včasi prši. kar pa letanja ne ovira. Poleg številnih poslopij, v katerih so delavnice, han* garji, prenočišča za letalce, letalska šola in poskusni zavod, so na hribu tudi trije hoteli, v katerih stanujejo večinoma ljubitelji letalskega sporta, ki hodijo gledat tekme brezmotornih letal.
Planina se nagiba enakomerno na vseh straneh v dolino in letalci star* tajo tik ob robu. Proti jugu se razpro* stira romantična kotlina, podobna v tlorisu široki podkvi. Ta del Wasser* kuppe je najoripravnejši za vaje no* vincev, pa tudi za izuriene letalce, kaj* ti dolina v obliki podkve je kot na* lašč za brezmotorno letanje. Tudi kar se tiče varnosti letalcev, je ta del nla* nine za šolsko letanje zelo prikladen. Teren je raven tako, da piha veter vedno enakomerne. Samo spuščati se je treba previdno, da se letala ne po* lomijo. Južni del Wasserkuppe ima za brezmotorno letanje tudi to prednost, da letalci lahko startaio z enega po* bočja na vse strani. S kratkim sko* kom po vetru se letalec dvigne in spu* sti v dolino. Seveda je potrebna spret* nost in izurjenost, drugače se poizkus konča s kratkim poletom, ki traia pri slabem vetru komaj 30 sekund. Slabši je teren na severu in severozapadu, pa tudi tu se najde ugoden kraj za začetne polete.
Težje je pristati. Tu morajo letal* ci iskati primeren kraj tako, da je se* verni in severozapadni del Wasser* kuppe prikladen samo za izurjene Ie* talce in za rekordne polete. Proti vzhodu sega Wasserkuppe do druge* ga pogorja, nad katerim se vrše poleti na večje razdalje. Svetovni rekord na daljavo 70 km je dosegel z brezmo* tornim letalom nad tem pogorjem znani nemški letalec Nehring. Priletel
je od \Vasscrkuppe do Eisenacha. Tu* di drugi svetovni rekord, višinski, je bil dosežen letos nad tem pogorjem. Letal, c Dittnar se je dvignil z brez» motornim letalom visoko naH VVasser* kuppe in je krožil nad vrhom v obli* ki črke S. Žal so zahtevale tekme z brezmotornimi letali že več človeških žrtev. Imena ponesrečenih letalcev tvorijo dolgo vrsto na spomenikih, ki so jih postavili na raznih krajih Was* serkuppe njihovi srečnejši tovariši.
""iiiillllHIllliiiii...
Po slabi družbi rada glava boli
To je spoznala neka 501etna posest-nica iz Prage. Kljub svojim petim križem je bila vdova zelo podjetna in rada se je spustila v ljubavne avanture. Pred dnevi se je seznanila z nekim podjetnim mladeničem. Fant ji je znal pihati na dušo in kmalu sta si bila najboljša prijatelja. Prigovarjal ji je, da bi si šla ogledat film poln lascivnih prizorov in erotike.
Dama je bila seveda takoj navdušena za predlog. Njen znanec je povabil še neko svojo mlajšo prijateljico in iz kina so odšli v bar. Tam so pokale šampanjske steklenice in vsi trije so bili kmalu v rožicah. Najbolj je bila na-trkana posestnica, kateri se je kmalu jezik pošteno zapletal. Proti jutru jo je njen kavalir spremil do hotela, kjer se je od nje poslovil, njegova partnerica je pa damo spremila v hotel.
Kaj se je potem zgodilo, se posestnica ne spominja. Ko se ie zjutraj zbudila, je opazila, da je popolnoma naga. Izginila je vsa obleka, pa tudi vse njene dragocenosti. Škoda znaša oko;l 60 tisoč Kč. Vrhu tega je bila v sobi zaklenjena. Da ne bi vzbujala pozornosti, je telefonično pozvala slugo, ki ji je prinesel drugo obleko od doma Zanimivo je. da dama dogodka ni prijavila policiji, boječ se, da bi za nien neprijetni doživljaj zvedela javnost Kljub temu pa je dogodek postal javna tajnost in izvohal ga je tudi neki reporter, ki pa je bil toliko obziren, da je dami prizanese! in ni objavil njenega imena. Baje gre za eno izmed najbolj odličnih praških dam.
15 let že čaka, da ga usmrte
Amerika je dežela neverjetnih dogodivščin. O tem priča tudi usoda Williama Faltina, ki je bil obsojen na smrt pred 15 leti in bo šele zdaj usmrćen. L. 1913 je Faltin v državi Arizono. v prepiru ubil svojega tovariša. Sodišče ga je obsodilo na smrt na električnem stolu. Justifikacija je bila pa odgođena, ker se je obsojenec pritožil na vrhovno sodišče. Ničnostna pritožba je bila zavrnjena, toda Faltinov zagovornik je vložil drugo ničnostno pritožbo, češ, da sodišče ni pravilno sodilo. Pa tudi to ni pomagalo. Obravnava je bila sicer obnovljena, toda Faltin je bil tudi drugič obsojen na smrt.
Njegov zagovornik se pa ni dal ugnati. Naenkrat je ugotovil, da njegov klijent ni normalen in da spada v
norišnico. 5odni zdravniki so to potrdili in obsojenec je romal v norišnico. Komaj je minilo leto dni, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Parlament države Arizon je odpravil smrtno kazen. Fal-tinu se torej ni bilo treba več bati. da ga posade na električni stol. Zato je duševno takoj okreval in se vrnil iz norišnice. Človek bi mislil, da je bilo s tem vprašanje Faltinovega živijema definitivno rešeno. Toda v Ameriki je vse mogoče. Po vojni je morala tudi v Ameriki padla in država Arizon je bila prisiljena znova uvesti smrtno kazen. In spomnili so se tudi Faltina. da je bil I. 1913 obsojen na smrt. pa ga še vedno niso usmrtili. Zakon. Povabili so nesrečnega moža na električni stol.
Faltin je najel več novih zagovornikov, ki so prepričali sodnike, da smrtna obsodba ni več veljavna, ker je bila smrtna kazen v državi Arizon začasno odpravljena. Toda državni pravdnik je sodnike prepričal, da je treba ubijalca znova postaviti pred sodišče. In tako se ie tudi zgodilo. Faltin je bil že tretjič obsojen na smrt in te dnj bo končno usmrčen. Ničnostne pritožbe mu niso več dovolili, ker se po arizonskih zakonih v isti zadevi ni mogoče dvakrat pritožiti. Če torej Faltin ponovno ne z nori, ga čaka neizogibna smrt na električnem stolu.
Srečni turški možje
Letos so se turške žene in dekleta v Carigradu in Angori tako modernizirale, da se na zainaj prav nič ne razlikujejo od evropskih dam. Dokler so bile v haremu in so morale hoditi po mestu z zagrnjenimi obrazi, jim je bila evropska moda španska vas, zdaj so pa začele tako navdušeno posnemati evropske sestre, da so možje v skrbeh, kako bodo ustregli vsem njihovim željam in zahtevam. Izdatki za toalete ra-pidno naraščajo in same žene priznavajo, da so Šle predaleč in da v modi pretiravajo.
Da se nauče štediti in da bi bile kljub temu lepo oblečene, so ustanovile turške žene v Carigradu klub za oblačenje, v katerem so dame iz najvišjih krogov. Namen kluba je naučiti žene in dekleta štediti pri izdatkih za obleke. Vsaka članica se mora zavezati, da bo imela kvečjemu eno plesno toaleto. Da pa dokažejo znancem in prijateljem, da ena sama plesna toaleta še ne pomeni siromaštva, nosijo vse članice kluba posebne znake, po katerih jih moški spoznajo kot odlične dame, ki pa znajo štediti in biti skromne.
Taki klubi bi bili nujno potrebni tudi pri drugih narodih. Pr Slovencih ne toliko, ker naše žene in dekleta večinoma nimajo sredstev, da bi se razkošno oblačile, pač pa pri drugih narodih, zlasti pri Francozih. Turčija se pod Kemalo-vo vlado tako hitro razvija in modernizira, da bo kmalu prva med modernimi državami.
Pred sodiščem.
Zagovornik: Opozoriti moram slavni sodni dvor na olajševalno okolnost mojega klijenta. Ukradel je malo, dasi ie bila v blagajni cela vreča bankovcev.
Obtoženec srdito zakolne.
— Zakaj kolnete? — ga vpraša sodnik.
— Ker vreče z denarjem nisem opazil.
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne — 15 letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI «ADLER» — KOLESA iz prvih tovarn, «Durkopp», «Styria», Waf» fenrad* (Orožno kolo) — PLETILNI STRO, JI vedno v zalogi — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obro* ke. — Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX 1 SIN  LJUBLJANA,  Gosposvetska 2
p
(VVienermesse) 2.-8. SEPTEMBER 1928 (v rotundl do 9. septembra). POSEBNE PRIREDITVE:
Tehnične novosti in Iznajdbe, — Mednarodna pristaniška razstava. — Reklamna razstava. — Dunajski modni salon za kožubovlno. — Razstava živil tn naslad. — Vzorčna razstava poljedelstva In gozdarstva.
PRVI AVSTRIJSKI ŽIVINJSK1 SEJEM (4. — 6. septembra 1928) Razstava plemenske živine.  —  Razstava klavne živine. — Razstava konj.
Brez vizuma! S sejemsko Izkaznico in potnim listom prost prehod čez avsrriisko mejo. Ogrski orehodni vizum se dobi proti predložitvi sejemskih izkaznic na meji. Znatno znižane voznine na vseh higoslovenskih. avstrijskih in ogrskih Železnicah, na Donavi. Jadranskem morju m zra5nih progah. — Pojasnila vseh vrst, kakor tudi sejemske izkaznice (po 40 Din) se dobe pri
WIENER MESSE — A. G.,
WIEN VIL,
kakor tudi — dokler traja lipski Jesenski sejem — pri informacijski pisarni v Leipzigu,, Osterr-
Messhaus. In vseh častnih zastopništvih: v Ljubljani:   Avstrijski   konzulat.   Turjaški trg štev. 4
v Ljubljani:   Zveza za tujski promet za Slovenijo,
Aleksandrova 8. v Ljubljani. Josip Zidar, Dunajska cesta 31.
Dijaka
z vso oskrbo sprejme uradniška družina v bližini Vrtače. Ponudbe na opravo Ssta pod »Dobra hrana*/1483.
Pazite na obleke
Icer relko, veliko lahko pri* hranit«, če to dsate ČMsUt ki barvat v kemično pralnico, kjer le cena najnižja Is oalboM solidna po-ttrefba.
Anton Boc,
UUBU4NA.   Setenbargova  o L It. il - tovarna Vic-Olince
Dve dijakinji
se sprejme-ta v strogo oskrbo pri boljši rodbini. Fonudoe na upravo lista pod »Dijakinji«. 1494
Odvetniški uradnik
z večletno prakso, zmožen slov. in nemškega !e~rka, Išče službo v LJubljani. Ponudbe na upravo tista pod «Vesten»/1484.
Prazno sobo
s souporabo kuhinje t5če zakonska par v mestu. Ponudbe na upravo lista pod «Cistost»/l492.
£9
Ivan Pakiž, Ljubljana
je preselil svojo trgovino z urami,    zlatnino  in srebrnino
iz St    ga trga 20
Pred Škofiio 15.
Prodajam ure, zlatnino in sre? Srnino z 25% popustom.
Knjigovodjo
(knjigovodkinjo),  bilancista,  samostalno in pridno silo, zmožno nemškega jezika, išče zagrebško  podjetje.  —  Ponudbe i prepisi spričeval in referencami na upravo lista pod »Knjigovodja 1498c.
Za krojače!       NOVA VELIKA       Za krojače
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, Ljubljana. Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis Knjige
Lovske puške
fiotert puške, brovuinge, pištol« za strašen}« psov, samokrese, topi Če, zaloga lovskih m ribiški ,>otrebS5iD ter a met aha ogenj.
F. K. Kaiser,
puškar,   Uubllaoa.  šeJenbnrgova ulica 6.
A	2 leti uredita VSEH VRST mizarski io kolari stror
X	posanezrri   Id   ontvcrzalni   z   vgra je. oizni motor H ali brez o jih Polnoiaremniki
VVelker Werke l. VVachstein, Wien X/ii, LAXENBURQERSTRASSf 1?	
se takoi na .lili'
Urejuje: Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani.
1591
45