I i ^Xxix.—LETO XXIX. obsojen i ^ieco radi zakri-^^nja dohodkov zveznih agentov P^^izkuje dohodke P'ofesijonalcev * Clevelan^u OGLAŠAJTE V Najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK) APRIL 25, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 82 sodnik Freed je včeraj obsodil na 18 me-j^Pora zdravnika 'dr. Ju-%2 ki ima urad na 1) T, . Ave., stanuje pa Heights, ko so iipQ] odkrili, da je pri ((|( ' za dohodninski da-tisoče dolarjev \ je^ izrečena sod- Raab priznal, da je iew^^fal za $9,062 in da Plačal $13,500, v ka-(iig bile vključene obre- ^ia° ^ sodnega za- PJ'islo na dan, da je jjgj^l.f^^^avnik v minulih le-Jgyogromne tisočake z 2a ^lelegalnih opera- ^ jg P°^zročitev splavov, in Vovai^. kupil dve polici, za kateri je Združeni narodi ustanove svojo podružnico v Evropi? Državni tajnik Byrnes utegne predlog staviti konferenci zunanjih ministrov v Parizu WASHINGTON, 24. aprila—Državni tajnik Byrnes je prinesel v Evropo načrt, po katerem naj bi se v Ženevi ustanovila podružnica Združenih narodov, ki bi se lotila reševanja perečih gospodarskih problemov, ki tarejo Evropo, na kontinentalni podlagi. #-- Byrnes utegne predložiti načrt konferenci zunanjih ministrov v poizkusu, da se zlomi Sporazum baje dosežen glede Trsta PARIZ, 24. aprila — Uradni krogi so danes tukaj poročali, da se je zavezniška preiskovalna komisija baje zedinila glede priporočila, katero bo dano konferenci zunanjih ministrov glede Trsta in Julijske krajine. Isti viri pravijo, da bo Italija dobila Trst, medtem ko bo Jugoslavija dobila pretežni del zaledja v JulijsM krajini. %V( 535,000. ^ % SO med dru- jjČ v tg? je dr. Raab ne-'%n ^®setih tednoy imel "dohodkov. ^^2ni kolektor Tho-Ada J je včeraj nazna-M % gQQ ®®daj v Clevelandu na |lv, j^j^^®znih davčnih agen-^^^^^kujejo dohodke profill dru-^^^Uonalcev, ki imajo t svoje dohod- ,. Gihce (O.N.A.)—Dobro Jio ij krogi trde zdaj, da tretjina polj-J'^ein odločila za to, da v°^- Približno 200,-vedno nosi voja-'skeju^. ^ ^^aiiji, jNemčiji, na na Srednjem vzho- imajo kfif niju""^® ^e more nadzoro-°^®ga knjigovodstva. .Nek poljskih H V domovino obstoječi zastoj med velikimi silami glede sklenitve mirovnih pogodb z državami v srednji in južni Evropi, ki so bile med vojno na strani osišča. To se je danes zvedelo od oseb, ki so jim znane vse podrobnosti načrta, katerih imena pa se trenotno ne more objaviti. Kakor se poroča, se celo vodilni svetovalci državnega de-partmenta niso mogli zediniti glede načrta in da se Byrnes ^am še ni definitivno odločil zanj, da pa je izrazil resno za- nimanje za načrt kot sredstvo za premostitev nesoglasij med velesilami povodom razprav za sklenitev mirovnih pogodb z bivšimi satelitskimi narodi na-cijske Nemčije v Evropi, Opereta "Vagabond King" v Crile bolnišnici Cleveland Light Opera gledališče je snoči podalo v veteranski Crile bolnišnici Rudolf Frim-lovo opereto "Vagabond King". V dnevih od 17. do 19. maja pa namerava ta skupina domačih talentov podati v glasbeni mestni dvorani pet predstav te operete. Kampanja za mladinsko bolnico se lepo razvija člani in članice podružnice št. 39 SANS-a so že na delu. Med nabiralci je spet prvi naš poznani in delavni Ludvik Medvešek, ki si je izbral za svojega pomagača Joe Šircelja. m,-:- Svoje prvo poročilo je že oddal voditelju kampanje, bratu John Pollocku, ki je finančni se vrši glasovanje Povratku in oni, ki v p vrniti se, se zbi-taboriščih. Oni, bodo pa imeli še Ijjo priliko, da se ker je angleška via- se jih bo s ča- ■Vilo ntinogo več kot % ^tio l'*'') Itj^' odstotek med "^^bajajo na Škot-'Večji kot med oni-t jih je mnogo Vi b na povratek \h»4^^^br«,tov]«,t v vn. tehničnih oddel- SEJA . :30 uri zVečer se mesečna seja Y sosedje št. 158 '»^°^^"skem društve-a je Yav!^. ^®eher Ave. Clan-%vii da se udeleži %Q. ^^NJO CAST društva Dosluženci nocoj zbere v pogrebnem zavo-^ zadnjo čast umrle-Pitonu Starcu. ''ii'v,rr7~!— 'V"® hp Deja- ^ •' Prispevajte za ® nico v Sloveniji! tajnik SANSove podružnice na St. Clairju. Medvešek poroča: Oglasil se je pri zavedni in narodno čuteči slovenski družini Belajevi na 6205 St. Clair Ave. In uspeh! Mr. Frank Belaj, ki vodi trgovino z moško opravo, mu je daroval $100; njegova žena Mary je izročila $50; in hčerka Olga je dodala $50. — Skupaj $200. Ali ni to vzgledna slovenska družina, ki je dala res pravi izraz do ideje otroške bolnice v Sloveniji. In pravi Medvešek; "To ni vse". Mr. in Mrs. Vinko Levstek sta mu izročila $100. Tudi pri tej družini govorijo dejanja. To je dokaz, da Levstikova nosita v svojih srcih spoštovanje in usmiljevanje do svoje nesrečne domovine onkraj morja. Rojak Jože Kalan, trgovec z železnino v Slovenskem narodnem domu, ki je že poklonil marsikateri dar JPO.SS in SA-NSu, je daroval $25. Tako je storil tudi dr. John Metelko, ki ima svoj urad v SND, kjer predpiše in preskrbi potrebna očala. Naklonil je $25 za otroško bolnico. Da pa Medvešek sam ni zaostal, je sam priložil svojih 25 dolarjev. Hvala vsem! Predsednik podružnice 39 je dobil pismo od Mr. Gabrenje, ki je tajnik društva Cleveland št. 126 SNPJ, V pismu je bil ček za dvesto dolarjev. Lepa vsota od tega društva. Vidi se, kako visoko ceni članstvo tega di)uštva idejo otroške bolnice, zakar jim gre res prav prisrčna zahvala, V upravništvu Enakopravnosti je izročil sto dolarjev v ta sklad poznani in dolgoletni društveni delavec Frank Černe, ki vodi trgovino z zlatnino na 6412 St. Clair Ave. On je eden izmed starih slovenskih naseljencev, ki ni nikoli zaostajal, kadar je naš narod v Clevelandu rabil pomoč. Hvala! Iz Collinwooda poroča Jos. Durn, delavni tajnik podružnice št. 48 SANS-a, da je sprejel sledeče prispevke: Slovenska zadružna zveza je darovala dve sto dolarjev. S takim dobrim prispevkom si ta zadružna trgovina res lahko podčrta in naglasi v svojem imenu: Slovenska zadružna zveza. Društvo Združene Slovenke št. 23, SDZ je dalo sto dolarjev. To znači, da so te Slovenke res združene v svojih delih in odločitvah. Poznana in delavna družina Anton Bokal pa je poslala $25 za bolnico. Bokalovi so vedno v prvih vrstah na polju društvenega in narodnega udejstvovanja. Hvala vsem! V Collinwoodu bodo obiskali slovenske trgovce sledeči nabiralci: Ivan Bostjančič, Anton Bokal, A. Srebot, Andrew Gor-janc, John Gorjanc, Anton Jan-kovič, Martin Plut in Louis Petrovič. Trgovci, sprejmite jih in oddajte svoje darove. Upoštevajte, da je to vaš narodni davek, katerega vsak dolguje svojemu narodu. Kdor hoče, lahko izroči darove za bolnico tudi pri Jos. Dur-nu, v njegovi trgovini. Iz tega poročila razvidevate, da je kampanja v živem razmahu in da se naši ljudje zavedajo položaja revnih slovenskih otrok v Sloveniji. V zbiranju teh denarnih prispevkov naj bi bil vsak Slove nec ali Slovenka aktivna, eden drugega bi morali opominjati, da ne zamudimo najbolj človekoljubne prilike, ki se nudi ameriškim Slovencem. Vsi pomagajmo in dajmo! Novi grobovi ANTON STARC Kot smo včeraj poročali, je umrl Anton Stare, p. d. Medved, star 62 let. Stanoval je na 1225. E. 61 St. Doma je bil iz Velike Lipanje, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Po poklicu je bil zidar. JBil je član društva Dosluženci. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Pozelnik, doma iz Velikih Lašč, sina Charlesa, dve hčeri: Hedwig in Mrs. Frances Schau-er, in vnuka, v stari domovini pa sestro. Pogreb se bo vršil v letek ob 10. uri zjutraj iz Za-krajškovega zavoda v cerkev sv. Vida' in nato na Calvary pokopališče. * » » FRANK TOMŠIČ Poročali smo včeraj, da je v torek večer nagloma umrl Frank Tomšič, stanujoč na 4096 East 139 St. Pokojni je bil 35 let star ter je bil član društva Bled št. 20 SDZ in pevsltegjte društva Planina v Maple Heights, O. Po-eg žalujoče soproge Frances, rojena Legan, zapušča sina Thomas Jerome, dčeta Jerneja, mačeho Rose, brate Jerneja, Victorja in Edwarda, sestre Mrs. Marie Skufca, Mrs. Theresa Skul, Mrs. Josephine Silito-vec in Angelo„ in tri polsestre, Mrs. Frances Tomšič, Mrs. Anna Tomšič in Mrs. Vivian Mis-mas. Pogreb se bo vršil v soboto ob 9:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis L. Fer-folia, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. Strah pred vstajo fašistov v Italiji MILAN, 24. aprila—Italijanska policija je danes zastražila vse ceste, ki vodijo v Milan, ker obstoji možnost, da bodo fašisti, ki iz svojih skrivališč pretijo podvzeti "križarsko vojno proti komunističnim parasitom," poskusili za obletnico Mussolinije-ve smrti vprizoriti pohod na mesto. Podtalno fašistično gibanje, ki je odgovorno za ugrabljenje Ducejevega trupla iz groba, je objavilo fanatičen proglas, v katerem se poživlja Italijane v "neizprosen boj" za upostavitev "demokratičnega fašizma,"" ne glede na ceno, katero bi bilo treba plačati v krvi in človeških življenjih. Danes je državna policija stražila vse ceste, ki vodijo v mesto, in preiskovala vsa vozila. Okrog . praznega Mussolinijeve-ga groba je bila tudi postavljena močna policijska straža. Bolgari pred mirovno pogodbo SLOVENSKI ŠKOF, KI JE OSTAL ZVEST SVOJEMU NARODU Te dni smo prejeli iz starega kraja zanimivo vest, da škof dr. Ivan Tomažič v Mariboru ni hotel izvesti svojim vernikom fa-mozne udanosti zaprisege Hitlerju, vsled česar so ga naciji internirali v podstrešni sobi škofijske palače v Mariboru. Ostal je zvest svojemu narodu in je danes na svojem mestu v Mariboru, uživajoč spoštovanje vseh katoliških Slovencev. Škof dr. Tomažič ni nikamor pobegnil ob koncu vojne, ker mu ni bilo-treba. Tudi duhovniki njegove škofije so se večinoma vrnili po vojni na Štajersko na svoje fare, v kolikor so preživeli internacijska taborišča. V tem se vidi velik kontrast med dvema slovenskima škofoma in podrejeno duhovščino. Ljubljanski škof dr. Rožman je pobegnil z delom svoje duhovščine, ker so se čutili krive izdajstva nad svojim narodom. SOFIJA, 22. aprila (O.N.A.) —Bolgarski zunanji minister Georgij Kulišev je povedal vašemu korespondentu danes, da pričakuje Bolgarija mirovne pogoje, katere bodo zunanji ministri štirih velesil poskušali izdelati na svojih sestankih v Parizu, "mirno in z največjim zaupanjem." Bolgarska vlada je izdelala poseben memorandum za zunanje ministre, v katerih je z jasnostjo orisala stremljenja hrabrega in poštenega naroda, v katerem ima demokracija in miroljubnost močno zaslombo. Naša zadeva je tako pravična, da bi jo bilo lahko zagovarjati pred vsakim sodiščem, je dejal. Zunanji minister je naglasil, da je želja Bolgarije, da vzpostavi prisrčne odnošaje z zapad-nimi velesilami, ter da želi narod obenem ohraniti svoje bratske zveze z ruskim narodom. Bolgarija bo poslala v Pariz posebno misijo v nadi, da ji bo omogočeno, da objasni svoje stališče. Po mnenju zunanjega ministra bi bilo to najbolje za vse balkanske narode. KONGRES PARTIZANSKIH BORCEV V PRAGI NEW YORK, 21. aprila (O.N. A.)—glasom nekega poročila angleškega radia, je nameravano, da se priredi v kratkem v Pragi velik kongres partizanskih borcev i,z Rusije, Jugoslavije, Španije, Rumunije in Italije. Zed. države bodo dale Poljski veliko posojilo Kredit v znesku 90 milijonov je bil potrjen, potem ko je bilo dano zagotovilo svobodnih volitev WASHINGTON, 24. aprila—Nocoj je bilo tukaj naznanjeno, da bo Poljska dobila posojilo v znesku $90,000,-000 od vlade Zed. držav, da pa je bilo posojilo odobreno šele potem, ko je poljska' vlada podala zagotovilo, da bodo splošne volitve, ki se bodo vršile na Poljskem, "svobodne in neovirane." Ekspertna in importna-banka je nakazala Poljski $40,000,000, ki ima biti vrnjeno do leta 1971 po 3 odstotni obrestni meri, mfedtem ko je komisija za likvidacijo ameriške imovine v inozemstvu dala $50,000,00 kredita za nabavo ameriške odvisne lastnine, ki se nahaja v Evropi. Oba kredita se imata rJSiti za nabavo ameriških lokomotiv in železniških vozov za premog, ki bodo rabljeni na Poljskem za prevoz premoga iz obnovljenih poljskih premogovnikov v one dele Evrope, ki nimajo svojega kuriva. V diplomatski noti, ki je bila objavljena s podrobnostmi kredita, je poljski poslanik Oskar Lange ponovil obljubo svoje vlade, da bodo splošne volitve, ki se imajo vršiti enkrat poleti, svobodne, in da bodo imeli časnikarji iz zavezniških dežel polno priliko,' da opazujejo potek volitev. Kampanja za čiščenje v Clevelandu NOVICE IZ DOMOVINE Mrs. Angela S. Plesec, 1457 S. Sunob Br., Los Angeles, Cal., bi rada zvedela za naslov Lojzeta Levar, doma iz vasi Iglak, fara Zagorje ob Savi, ker mu ima za sporočiti novice iz domovine. Če sam to čita ali pa če kdo ve, kje se nahaja, je prošen, da sporoči Mrs. Plesec. Mr. Joseph Zimmerman, 922 Alhambra Rd., je prejel pismo od bratranca Tineta Zimmerman iz Device Marije v Polju. Pismo je za njegovega očeta Johna Zimmermana in je važne vsebine. Prosi se, ča sam to čita ali pa če sin Ivah ve zanj, da mu sporoči, da se naj zglasi na gornjem naslovu. Ameriška mesta imajo navado proglasiti vsako leto v spo-mladnem času en teden za čiščenje. Tako je letos v širšem Clevelandu določen teden čiščenja od 29. aprila do 4. maja. To velja seveda v prvi vrsti za tiste ljudi, kateri samo enkrat v letu vzamejo v roke veliko metlo, da počistijo hišo in okrog nje. Pri Slovencih ni tako, ker naši ljudje čistijo domove in okrog domov redno vsak dan in vsak teden, da je vedno čisto in snažno, kar je tudi vidno in vse hvale vredno. Torej program čiščenja je sledeči: V ponedeljek, splošno čiščenje; v torek, barvanje; v sredo, skrb za zdravje otrok; četrtek, dan za oskrbo boljše razsvetljave; petek, zbiranje še dobrih stvari in oddaja istih na pristojna mesta; sobota, vrtni dan, sejanje po vrtnine, oskrba cvetlic itd. SEJA Nocoj ob osmih se bo vršila redna seja društva Waterloo Grove, št. 110 W. C. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Članice so vabljene, da se udeležijo, ker se bo raz-znotrivalo o prihodnji veselici. POGREB Radi 40-ume pobožnosti v cerkvi sv. Vida, se bo pogreb pokojnega John Gornik st. vršil v petek ob 7:15 uri zjutraj. Pogrebni sprevod iz Grdinove pogrebne kapele se vrši ob 6:45 uri zjutraj. PODRUŽNICA ŠT. 39 SANS V petek, 26. aprila ob osmi uri zvečer se vrši redna mesečna seja podružnice št. 39 SANS v ngivadnih prostorih v SND na St. Clair Ave. Prosi se vse člane, da se udeležijo če le mogoče, da slišijo poročilo o tekoči kampanji. SHOD V SLOV. NAR. DOMU Jutri, v petek večer ob osmih se bo v Slovenskem nar. domu na St. Clair Ave., vršil velik shod, ki ga sklicUje novoustanovljena stranka Progressive Democrats of Cuyahoga County (Progresivni demokrati okraja Cuyahoga). Nastopili bodo razni govorniki ter kandidati za javne urade, ki bodo objasnili obstoječi položaj na politični po-zornici. Javnost je vabljena na obilno udeležbo. Vstopnina je prosta. Propadanje discipline med ameriškim vojaštvom v Evropi FRANKFURT, 24. aprila—Gen. Joseph McNarey je danes priznal, da Zed.' države izgubljajo na ugledu med svojimi vojnimi zaveznicami, ker je disciplina med ameriškim vojaštvom širom Evrope padla na zelo nizko točko. Gen, McNarey j« kot poveljnik vseh ameriških sil v Evropi in vojaški governer tistega dela Nemčije, ki je okupiran od Zed, držav, odredil drastično poostritev vojaške discipline. »--I V pismu, katerega je naslovil na vse ameriške poveljnike že ROJSTNI DAN Obče poznana Mrs, Frank Wess, 16422 Arcade Ave,, je pred nedavnim obhajala svoj 71, rojstni dan, K čestitkam njene družine in prijateljev se pridružujemo tudi mi, ter ji kličemo: "Še na mnoga leta zdravja!" 25, marca, je gen, McNarey opozoril na p^lavitne primere propadajoče discipline in izjavil, da to vodi v izgubi spoštovanja za ameriško oblast in zadaja udarec ameriškemu vplivu med zavezniki, V pismu so navedeni kot poglavitni faktorji, ki so dovedli do tega položaja aktivnosti vojaštva na črnem trgu, pijančevanje, visok odstotek odsotno- sti brez dovoljenja, razširjenost spolnih bolezni, površnost in zanemarjenost pri oblačenju in neprestano pritoževanje proti vojaškim oblastim. Gen. McNarey je izjavil, da obstoječe stanje v prvi vrsti je pripisovati dejstvu, da je z br-zo demobiUzacijo in številnimi spremembami v osobju zelo padel ponos vojaštva na svoje edi-nice, ki je obstajal, predno se je začela demobilizacija. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 25. aprila, 19^ 99 ENAKOPRAVNO ST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISiiING CO, 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Pi) raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto)_______________ For Half Year—(Za pol leta)----- For 3 Months—(Za 3 mesece)---------------- .$7.00 . 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto)--------- For Half Year—(Za pol leta)---—— For 3 Months—(Za 3 mesece) -— -$8.00 - 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)--■- For Hall Year—(Za pol leta)--- .$9.00 . 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa: JUGOSLAVIJA BO ZMAGALA GLEDE PRIMORJA, ČE... II. živeli pod skupno streho, pod skupno državo. Naša ameriška in naša zavezniška dolžnost je pomagati odpirati vrata do tega skupnega doma, nikakoir pa ne jih zapirati. Primorsko in tržaško vprašanje bo rešeno v prid Jugoslavije, če bodo veliki zavezniki pod vodstvom Amerike rabili pravico za svoje merilo. Ce bo pa rešeno drugače, tedaj je odločala le stara imperialistična politika. PISMA IZ STAREGA KRAJA Dvoje pisem od sorodnikov Namen omenjenih poročil, ki so jih ameriški reakci-jonarni listi objavljali z največjo točnostjo, je bil popolnoma jasen: ustvariti ameriško javno mnenje proti Jugoslaviji ter tako opravičiti vsak korak, s katerim bi Jugoslaviji bile odvzete pravice do Slovenskega Primorja, Istre in Trsta. Z tem manevrom bi se zasenčile vse velike pridobitve in aasluge jugoslovanske osvobodilne borbe ter vse ogromne žrtve narodov Jugoslavije v njihovem prizadevanju, da osvobodijo ne samo same sebe, t^več tudi svoje brate in sestre, ki so bili s silo prideljeni imperijalistični Italiji. Še več! Ker je Sovjetska zveza javno in odprto pokazala, da bo ščitila interese Jugoslavije v njeni borbi za dosego svojih pravic, je pričela reakcija očitati Jugoslaviji lutkarstvo ter posvarila Slovanofobe, da se hoče Sovjetska zveza usidrati v Jadranu ter dominirati vse, Sredozemlje. Bilo bi torej v interesu svetovnega kapitalizma, če Jugoslavija ne bi dobila Trsta in posrednjega zaledja, kajti Trst je branik pred ruskim navalom. Tako sovražna propaganda. In ljudstvo doma? Vznemirjeno zasleduje ta čuden razvoj mednarodne politike in nikakor ne more verjeti, da bi zavezniške države po veličastni zmagi nad fašizmom in nacizmom pozabile na tiste idealne obljube o demokraciji, svobodi, samoodločbi ter pravici vsakega naroda pripadati oni državi, ki si jo narod sam izbere. Opazuje postopanje anglo-ame-riških vojaških oblasti v coni A, kjer so zopet uveljavljeni stari fašistični zakoni, zopet na odgovornih vodilnih mestih včerajšnji fašisti, ki so se po razsulu italijanskega fašizma prelevili v velike "demokrate" in pod to krinko nadaljujejo svoje šovinistično, anti-slovensko in anti-jugoslo-vansko propagando pod zaščito Amerike in Anglije. Opazuje bivše kolaboracijoniste-ubežnike, ki nemoteno vodijo svojo klerofašistično kampanjo proti novi Jugoslaviji in pri tem uživajo zavezniško moralno in gmotno podporo. Ogleduje svoje požgane in razrušene domove in prešteva grobove svojih najdražjih pa se vprašuje: Ali so bile vse te naše žrtve zato, da še nadalje živimo razdruženi in podvrženi tistim, katere smo s svojo lastno silo izgnali z naše grude in jih premagali? Ljudstvo strmi na krivično postopanje onih, katere je v svoji borbi podpiralo in jim sledilo, in se upravičeno povprašuje: Ali smo bili Slovenci v tej sveti domovinski borbi vaši sovražniki ali zavezniki? Naš občutek v Ameriki je isti, naše misli so z našimi brati in sestrami in z njimi vred obsojamo vse one, ki se po tako strašanski vojni in po tolikih žrtvah preprostega ljudstva še vedno upajo igrati z usodo naroda, ki jim ničesar ne dolguje in ki ne bo nikoli dovolil, da bi tujci baran-tali z njegovo zemljo. V Ameriki ni Slovenca, ki bi odločno ne podpiral jugoslovanskega predloga glede razmejitve med Jugoslavijo in Italijo in ki bi se ne protivil vsakemu kompromisu, s katerim bi bil del Istre, Trst z zaledjem in vsa zapadna Primorska ip Goriška prepuščeni nasilni Italiji. Ce bi bil kdo med nami tak, da bi ne zagovarjal tisočletne aspiracije slovenskega naroda po dokončni združitvi, tedaj nima pravice nastopati kot Slovenec. Slovenski ameriški narodni svet in n^gove podružnice uradno zahtevajo od naših ameriških oblasti, da pri sestavljanju mirovne pogodbe za Italijo upoštevajo poštene in pravično zahteve Jugoslavije, ki so pogoj za dosego resničnega miru na Balkanu. Zahtevamo, da se vzdržijo načela ameriške integritete, ameriške pravičnosti in demokracije ter veliki ideali, ki jih je začrtal v Atlantski listini pokojni predsednik Roosevelt. Upošteva in spostuje naj se neustrašna odločnost primorskega ljudstva, da s svojimi pokrajinami vred postane del Federativne ljudske republike Jugoslavije. Slovenci in Hrvati v Primorju ne zahtevajo tuje zemlje, svoje pa ne odstopajo nikomur. Kot ame- Poznana Mrs. Mary Zdolšek, 1153 E. 168 St., je prejela pismo od svoje sestre Ančke Arko, bivajoče v Ljubljani, ki ji piše med drugim, da je brat Lojze padel, ko je oral sueg in ga je zadela krogla v trebuh. Drugo pismo pa je Mrs. Zdolšek prejela od svoje sestrične Mrs. Jennie Pader, bivajoče v Brooklyn, N. Y., ki ga je pisal Ivan Laurič, doma iz Ribnice, brat Mrs. Pader. Laurič je orožnik v pokoju ter splošno poznan v Radečah, Bučki, itd., kjer je služboval. Tu sledita obe pismi—prvo od Ančke Arko, drugo od Ivana Lauriča. Ljubljana, 6 decembra 1945 "Ljuba sestra: "Po tolikih letih Ti zopet pišem. Čakala sem kakšne vesti od Tebe, pa ni nič glasu. Zelo nas skrbi, če ste še vsi živi in zdravi. Ta grozna vojna doba naju je čisto odtujila od Tebe, da se sedaj s skrbjo sprašujemo, ali si še živa? "Pri nas doma se je veliko spremenilo. Veliko žrtev smo darovali na oltar naše svobode. Najdražji brat, Lojze, je padel, ko je oral sneg in po nesreči ga je zadela krogi ja v trebuh. Ker; ni bilo takojšne pomoči, je bilo prepozno, da bi mu operacija rešila življenje. Umrl je 12. februarja 1943 leta. Lojzek, sin, je bil tudi zaprt, ^ je srečno prišel iz zaporov iz Italije^ in nato je bil na Koroškem za de- roče val, da naj Ti pišem. Upam, da mi kmalu sporočiš, kako je s Teboj in s Tvojimi. Obenem Ti voščim srečne praznike, prve po tolikih letih in svobodi, kar se pri nas tiče. Srčno Te poljublja Tvoja, "Anica Arko" Ribnica nk Dolenjskem 23. septembra 1945 "Draga sestra in vsa Tvoja rodbina : "Tvoje prvo sporočilo od meseca junija prejeli z največjim veseljem, zlasti ko smo izvedeli iz pisma, da ste zdravi in živi. Tudi Vi vsi ste preživeli to kritično dobo štirih let svetovne vojne. Tudi mi- smo še vsi živi in dokaj zdravi. Dočakali smo toliko zaželjeni mir. Mogoče se Ti bo zdelo čudno, da na Tvoje drago pismo, ki smo ga prejeli 28. avgusta odgovarjam jaz. Da, to pojasnim Ti in povem, da je temu vzrok samo delo. Po okupaciji, odnosno zasedbi naše vojske dne 8. maja tega leta, se je odprlo naravno toliko dela, da se ni vedelo ne kod ne kam. Treba je bilo sejati, saditi itd. Gre namreč težko kmečko delo naprej skozi do sedaj. Vedeti moraš, da je bilo na polju med vojno zelo omejeno. In sedaj končno že pospravljamo sadove našega trpljenja. Pri vsem tem pa morati vsled tega garati same in to od zore do trde noči, pa tudi pozno v noč. "Mica že skoraj zgarana, Ana lavca. Sedaj ob koncu, ko se je j pa utrujena, ste priganjale eno vračal domov, je bil mobiliziran drugo, dokler nisem jaz prijel od partizanov in služi rok že šest mesecev. Je zelo dober fant in pameten. "Drugi otroci so tudi že veliki. Mati se tudi kar dobro držijo in so bili najbolj vneta parti-zan^a, seveda doma, ne v hribih. Pri Cebeljakovih so vsi žvi. Pri Nežnih je padel Ivan v partizanih. Sploh pa je veliko žrtev v Ribnici sami. Mnogo jih manjka. Urbanove so kot po navadi. . . . Pri Selanovih tudi v redu. V gasi pri Pakiževih manjkajo Emil, Rado in Marjan. Emilček, ta mafTi, se nahaja nekje v ujetništvu, ako je še živ, še ni prišel za pero, da Ti napišem mesto Ane, vsaj v glavnih potezah, kako gmo prenašali in prestali ta strašni vojni metež. Jaz sem pri šel njima na pomoč iz Ljubljane takoj, ko je bilo to dovoljeno. Ko bo delo na polju končano. Ti bo ona sama že vse bolj na drobno poročala. Od takrat pa te prosim, da potrpiš, ker preden si bo Ana toliko opomogla, da ne bo od utrujenosti precej po večerji kar pri štedilniku zadremala, bo preteklo še precej časa. "Sedaj ji ne smeš zameriti, saj ona bi rada, ima namen in voljo, toda ne more. Slovenski domov. Doma je Marjanca in izrek pravi: Volja je dobra, Matija. i a meso je slabo. Kako naj prič- "Pri Šmalcevih je tudi v redu.: nem, saj sam ne vera. Najrajši Sedaj pa še Arkotove družineJ bi zapisal vse naenkrat, pa ne Tine je bil dve leti v ujetništvu, j morem. Najprvo Ti omenim, da eno leto pa interniran v Gonarsu je zgorel naš skedenj s kozolcem in Padovi. Tihe je bil v Dachau, ju seveda tudi Slemenčev. Potem enako tudi Debeljakov Jože. Oba sta se srečno vrnila domov. "Logar je bil trikrat pred ustrelitvijo, a je srečno prestal. Nato je bil dve leti v internaciji. Proti koncu, to je že aprila, pa so mu doma zverinsko pobili ženo Marico in obe hčeri, Bredo in C ar jo. Jaz sem mislila, da bo znorel, ko je revež prišel domov. Sedaj je bil ves ta čas pri nas pa vsi drugi skednji, ki so stali po vrsti- skozi do Marofa. Vmes je bilo že tudi več hišic sezida-nih, a je vse požgano. To junaško delo je izvršil naš prvi sovražnik, italijanski fašisti. "Kako je pa Ribnica porašena, je pa težko popisati. Skušal Ti! gova dva sina; Gelzetov Lojze, bodem takole, pojasniti. Trg od j gospodar; Lukežov Tone, Križ-Kramačkove in Pildarčkove hi-1 manovi vsi trije sinovi; kovača še, vse do križa proti Hrvači so Pucelja trije sinovi; Pepelarjev in mu v najhujšimi duševnih mu-' deloma zelo poškodovani. Več najmlajši sin; Pirkovič, trgo-kah stojimo na strani. Vidiš, toli-; kot polovico teh so samo ruše-jvec; Pirkarjev sin; Logarjeva netovo hudo poškodovano, manj v kotu Stekličkova, vse drugo okoli je pa v ruševinah. Naša lepa cerkev je brez strehe in tramov, je slična stari rujni.. Seveda je tudi faravž uničen, požgan. Kolodvor je tudi razbit in popolnoma uničen, meščanska šola, vse druge hiše do tega pa deloma manj, deloma bolj poškodovane. "Tudi na Mlaki je več hiš težko poškodovanih. Naša na srečo ni dobila večjih poškodb, razen šip na oknih in nekaj nad 500 opek na strehi. Sploh je pa ni hiše v Ribnici, da ne bi nosila sledov vojne. Tudi Rudežev grad v Marofi je samo kup razvalin in podrtija. Vojašnica je čisto razbita. Seveda so tudi vasi hudo prizadete, ene več druge manj. Tudi cerkve podružnice so hudo trpele. Tako sv. Ana, sv. Frančišek ter Nova Štifta in druge. Hrvača je ostala razmeroma nepoškodovana in tam se-^aj Ribničanje opravljajo svoje verske dolžnosti. Pa tudi že našo farno cerkev obnavljajo. Sedaj pripravljajo postrešje. "Sploh pa se dela z vso paro vsepovsod. Seveda, v prvi vrsti se popravlja železnica, mostovi, da se odpre promet, premogo-kopi, tovarne itd., kar je rodilo že do sedaj lepe uspehe. Ker glavno je, da dobimo od zunaj živež in drugo blago. Ce ne bi bilo tukaj že do sedaj tako velikih uspehov, bi bila nastopila prav gotovo splošna lakota. Ne moreš si predstavljati, treba je videti, občutiti in preživeti, kako vojna vihra vse totalno uniči. A kar ne uniči, pokrade in odpelje. "Mi, Slovenci smo bili še tembolj prizadeti, ker najprvo so nas Italijani pestili, nato še "Nemci in končno z Nertfci vred še domača revolucija. Kako so zlobno nastopali Italijani in Nemci napram domftčemu ljudstvu, si gOtovo čitala v tamkajšnjih časopisih. Posebno pa so Nemci pokazali vse svoje sovraštvo napram nam Slovencem. Veliko vasi, zlasti iz Gk»renjske, Dolenjske in Spodnje Štajerske, je bilo čisto izseljenih ali pregnanih. Njih imetje pa zaplenjeno. "Tisoče in tisoče mož in žena, deklet in fantov, pa tudi otrok je bilo odgnanih v nemška taborišča. Veliko število je bilo postreljenih, brez vsakega vzroka ali kot talci. Sploh se ne da vsega trpljenja našega ljudstva popisati. To bo pisala zgodovina. Koliko tisočev Slovencev je v italijanskih, zlasti pa še v nemških koncentracijskih taboriščih pomrlo od gladu in trpljeja, si tudi gotovo tam čitala. In kaj vse so Nemci počenjali, samo da bi čimveč Slovencev uničili, je nepopisno ter bode to gotovo še vse zgodovinsko dognano. Preživeli se vedno vračajo in vsi hvalijo zavezniško vojsko, da jih je rešila in preskrbela z hrano, da so se opomogli za potovanje v domovino. Število uničenega življa gre v več stotisoče, namreč Slovencev, vseh Jugoslovanov pa nad. en milijon in 700,000. "Od domačih, ki se jih boš spomnila, so postali žrtve te strašne vojne in sicer: Pakiž in nje- našega sovražnika. Zaprli so ga in s tem je bilo vse končano. Jaz in moja žena sva pri omejeni prehrani še nekako mirno preživela ' vso dobo te uničevalne vojne. Vedeti moraš, da je bila Ljubljana, kot vsa druga mesta, trgi in večje vasi, okoli in okoli zagrajena z bodečo ž^o. Seveda tudi Ribnica in smo bili tako rekoč vsi ujetniki ali interniran-ci naših sovražnikov. S tem pa je bila mbčno ovirana naša prehrana, ker ni bilo mogoče dobiti živeža od zunaj. Za dok raz pomanjkanja v lA-ani naj ti navedem samo moj primer, da sem shujšal v vojni samo za 32 kilogramov. Starejši možje so hodili okoli slični okostnjakom, ženske in mladina so pa bolje prenašali. "Hvalabogu, konec je trpljenja. Naši dedni sovražniki so na kolenih in naši zavezniki se trudijo, da nam z dovozom prehrane pomagajo preživeti prvi čas povojne dobe, dokler si sami ne opomoremo. Amerika je že med vojno nam veliko lajšala bedo naših internirancev, sedaj pa pošilja razno blago in obleko v Jugoslavijo. Pred kratkim je dobila tudi Ribnica eno tako pošiljko, od katere je dobil naš France eno fino črno suknjo. Moje ali Tvoje sestre bi bile tudi rade kaj dobile, pa je bilo drugih, baje še bolj potrebnih. Seveda je pomanjkanje povsod veliko, pa bomo že počasi tudi to preboleli. Glavno je, da je mir in da imamo zopet našo prostost v naši novi Jugoslaviji. "Sprejmi Ti kot Tvoj mož in Tvoji pridni otroci najsržnejše pozdrave od Mice in Ane, vka-terih imenu Ti pišem, posebno vas vse skupaj pozdravlja Tvoj brat "Ivan Laurič" šilo v nedeljo 28. aprila^ popoldne v dvorani Slove^ ga narodnega doma na St. Torej kakor kaže, bo ta reditev "Zarje" spet kakor je bila zadnja na a ni dan. Poleg omenjene op« bo na programu več ru krasnih točk, na primer mandant Stane", "Na . pesem petnajste brigade, je spisal Tone Seliškar, in ge pesmi, ki slikajo napor m stare lomovine za prerog Prepričani smo, da bodo sprejete partizanske pesini. kor so bile na zadnji Zarjini redbi. Torej le posetfte o redbo in vživajte krasne P® ki so SI strašne ki jo drii- UREDNIKOVA PO^A Vabilo na sejo Slov. društvenega doma Euclid, O. — Tem potom se prijazno vabi člane Slovenskega društvenega doma na 'Recher Ave., Euclid, na sejo, ki se vr ši v soboto 27. aprila ob 8. uri zvečer. Vsa narava je vstala k nove mu življenju, prebudili so se ptički in rožice. Vse to mlado življenje nas kliče, stare in mlade, k novemu vstajenju. Ta pomladna seja naj prinese boljši sporazum med nas vse, da gre mo skupno na delo za procvit doma in naše okolice. Prosimo, da se gotovo udeležite te seje vsi člani Slovenskega društvenega doma. Naznanjamo vam tudi, da smo darovali $10,00 za mladinsko bolnico v Sloveniji. Prejmite pozdrav od odbora S. D. Doma. J. Rotter. naših hrabrih borcev, cer imeli velikanske in žrtve, vendar pa so -zniKSi H ^ on ''Panj tiivše %zii ^jenii šč; hv mladi iV ! in uničili, strašnega nacizem in fašizem, pol®S pa tudi vse grde domače i jalce. _ pev- Dajmo priznanje nasini cem in pevkam, saj drugega želijo in ne zahtevajo o ; temveč samo, da napolnimo i ditorij Slovenskega naroL doma do zadnjega programu bo ples, za ka bo igral priznani 2on in njegov orkester^ _ -imeli bodo tudi veselo zabavo med prijatelji Postrežba bo vsestransko K V Ha; , p: «vef da »ktiT h N • gjb Torej 28. je naš in dan^' i Zarjanov! Na gotovo svi ^ Pozdrav vsem pravoverni® Anton J«««"*' Nova polilična stranka Cleveland, O. —- Mogo^ vsakomur znano, da se je ahoga okraju organizi^^ v C# ziralo politično stranko, kater nujemo "Progressive crats". Namen te stranke J seči popolnejšo demokra ^ za diktaturo, kot je t sedanjim načelnikom gi- Millerjem. Miller deluj® stdtno proti našemu ku Lauschetu, ker ta n me v diktaturo in da bi ga imel kdo po in ga vrtel, kakor je Miller. ' ^ g Mi se tudi ne strinja (,vj' jo, da bi Miller sam " j?-vardme vodje. Ti moraJ° ^g. voljeni od vardnih mitejev, kakor je to ' '»0| "tta >jot 'liliv 5cij »kv ^j( k %, %' Nli Of- k '1 kaoi" ko hudega se je zvrnilo na našo vine. Ena od najbolj uničenih je ubogo domovino. j Debelakova hiša. Od tega je "Mirkotova dva sinova se tu- ostala samo kuhinja in hlev pod di nista vrnila. Jaz ravno nisem bila zaprta, a vseeno sem veliko streho za fiilo. "Naš France je ostal sicer gorja prestala. Posebno proti j živ, a je vreden usmiljenja. Ves koncu,, ko je bilo dnevno bom- je zgaran in zaskrbljen, kako bardirano. Ako sprejmeš ta list, bodo postavili iZ; teh ruševin Te prav lepo prosim, ako odgo-{zopet primerno, hišo. Miklava žena in obe hčeri; Mehanikar-jev Lojze in še veliko drugih. Korenova teta Franca je umrla pred božičem lansko leto. Pri prvem bombardiranju Ribnice je bilo 8 smrtnih žrtev. "Tudi za mojega sina Ivana ne vemo, ali je še živ ali mrtev. Koncert in opereta zbora Zarja Ker je že tukaj pomlad, se moramo kot običajno, pripraviti za koncert in opereto "Pri zlatem sodčku", ki jo bo podal naš pionirski pev. zbor Zarja, tisti zbor, ki nam prepeva že zadnjih 30 let. Da, Zarja je veliko doprinesla na našem kulturnem polju v letih svojega obstoja! Pomagala je veliko našim narodnim domom, čitalnicam, različnim društvom, kultuinim iij drugim organizacijam. Pevci in pevke Zarje so se skozi vseh 30 let žrtvovali za dobrobit delavstva in narodne kulture. To pa za navadne delavce in delavke ni posebno lahko, zlasti še v času krize in drugih nepotrebnih dogodkov. Pevci in pevke.zbora "Zarje" se zavedajo da ao veliko žrtvovali za dobro in plemenito stvar in tisto je demokraticn stranka ima tudi listo tov pri primarnih vo i se vrŠ3 7. maja. Na ste našli ime našega ° ga koncilmana EdWar čiča, ki je kandidat za^ f-ga komisarja. Njega gi-poročam našim volilce gfC daste svoj gjjas zanj ste na volišče 7. maj^ jjjeg"" dite za gotovo križ p® ® vega imena. vS®*" Edward Kovačič je jj i" naših slovenskih organ H V odkar je kot koncilman^,^^ ni zbornici, je za : pi naredil kot kateri yojiP naselb''^" njim. Zato, dajmo niu ^ glasovi priznanje, ži. roj®'"'''! Nadalje naznanjali o na E. 68 St., 69 in ' 'j prf^ strani, kateri spadate . c cinkt H, da sem Precinkt načelnika jjjjeP" dite križ pred pn volitvah dne 7. Sporočam tudi, da^J nik naše nove po. zacije tudi naš sloven®^^ ni vodja, koncilman ^ Edward Pucel Charles jK, član dem. kluba 23. Znanje je bl^go^ ^ V knjigi "A iions" je veliko po*' rilci in Amerika"«^^^. g@l ^ ^ želi resnično . orP' ^ -b' A O* čita, oziroma si no knjigo. Spisal °%e)i V Izginil je, samo to vemo. Rado voriš, kako je z Vami. Sedaj sta hiša in Bregarjeve, naprej Kon-1 pa je ostal živ in zdrav, dasi je ^ , mi otroka zelo zrastla. Tinko me sum in šola, je kup ruševin, bil dvakrat po več tednov zaprt, i" zato vam prirejajo tudi letos jljivi. poznani in »P' riški državljani želimo, da vsklije med našo novo in riašo že prerastel. Tine je sedaj po- Uničene in hudo prizadete so Tudi Olga je bila dva meseca; spomladanski koncert in opere- riško-slovenaki staro domovino iskreno prijateljstvo in razumevanje ena g^ni inšpektor in veliko hodi na ' druge do konca tega so pa v ru-1 zaprta. I to "Pn zlatem sodčku", v kate- jAdamič. Knjigo druge in tako prijateljstvo je mogoče ustvariti le tedaj, če, potovan'c. Ravno včeraj je od-' ševinah. ti, it d, % % S, 'i rt. "Seveda se boš povpraševala, ri je veliko humorja, da se bo- bit« pri nas, v uro' bo Amerika pomagala Jugoslaviji, da bodo vsi njeni sinovi j šel za 14 dni. Vedno mi je na-1 "Na drugi strani vmes je Ce- zakaj? to ui bilo važno za, ste tudi nasmejali. To se bo vr-.kopravnostl. Ms, 1940 ENAKOPRAVNOST STRAN « tljpaj v izdajstvu- kupaj pred ljudsko sodbo Ponatis iz "Slovenskega poročevalca." Ljubljana. Jugoslavija f^odaljevanje ) ta bataljon je premaj-predstavlja ničesar potisnjen v defenzivo. n&stane rekrutacijska ^fitiska se na oficir-j|j[j^ Jugoslovanske vojske, Jih pod raznimi iz-^ pretvezami z nekimi Pošilja se jih na teren, v po ^^kršna so bila v Iški ^PtoČcu na Dolenjskem. tudi med naiv-■ % T' naivnih mla- ®®di vabam in pristopi -"UKom' + • 'se v . . "I novo ustvarja-g Ta vojska si na-nid.'^ ^''^Ijevska vojska.' P3' je enako, kakor ""«0 ^^^^^^istične tolpe, okupatorja in pod '""d .^P^torskih oficirjev. liivgj,'^^|^^^®njo za naivneže, ^^2ni agitaciji in šli i& % t\" ■^''s ^'"^^tavljalo dej-® ^^ideti, da je edi-boriti se pro-®lov za svobodo, ljudstvu, ^'"og Osvobodilne %n "tij^ ^^•'"tizanov, napa-f'ivi^^ke patrole, pobi- ori vs«" cij f foj iin' W^' [^'UftiQ^.P''®bivalstva, te-Vse / požigi, ropi in kejjj ° koralo odpreti itiofa, ^^®lepljencu. Še O'ipreti oči tem j® ita- pater vdrževal s to i of- Pri pogo- ^ te izdajalske '"ilo z okupator- ° ®čeno, da ima ta ozemlje, skem procesu na zatožni klopi združeni predstavniki turjaške in grčariške sramote, združeni predstavniki kraljevske, klerikalne in sredinske reakcije ter položili svoj račun. "Priznati moram, da se niso obnašali sramotno. Obnašali so se dostojno v toliko, da so priznali svojo krivdo, svoje grehe, se teh grehov kesali in jih pred vsem slovenskim narodom obžalovali. V toliko jim lahko priznam poštenost v nasprotju z onimi, ki vztrajajo na svojih pozicijah brez vsakega pomisleka, ki vzdržujejo svojo politiko še nadalje. "Nauk z Grčaric in s Turjaka bi moral biti po vsem človeškem pričakovanju zadosten, da bi ta izdajalska politika prenehala. Bili smo prepričani, da ne bo prišlo do ponovitve te sramote. Toda, ko je okupator pripravljal ofenzivo na osvobojeno ozemlje, tedaj so se pojavili novi znaki, da sramote ni konec, da še obstoja ona družba, ki je ustvarila belo gardo, da še pripravlja nove zločine. Videli smo, da se pripravlja v Ljubljani nekakšna nova vojna formacija, ki je dobila ime 'Slovenski domobranci.' Videli smo, da se je v to formacijo nateplo vse, kar je moralo pobegniti pred ljudstvom iz osvobojene Dolenjske. "Oficirji bivše jugoslovanske vojske so postali voditelji te formacije. Spoznali smo tudi, da ima ofenziva, ki se pripravlja, namen, popeljati to tolpo na. Dolenjsko, da tam v imenu okupatorja prevzame oblast. To je razvidno iz proklamacij, ki jih izdajalo vodstvo te horde, ki 80 jih trosili nad našimi glavami nemški bombniki z bombami. To ste pošiljali vi, izdajalci iz Ljubljane! "Danes trdim, da ofenzive, izvedene s sedmimi divizijami, ki jih je privedel sovražnik na Dolenjsko, ne bi bilo, ako ne bi bilo vaših priprošenj in moledovanj, ko ste na kolenih prosili okupatorja, naj vzpostavi vašo oblast. Vi ste zakrivili nove potoke krvi, umore, grozodejstva raznih fašističnih banditskih tolp iz vseh vetrov Evrope, ki so se znesli nad ljudstvom, nad partizan- sko vojsko. Ofenziva se je začela in je rodila za civilno prebivalstvo. Imela je za posledico enake pokolje, kakor vse take akcije, pokolje civilnega prebivalstva, pokolje ranjenih partizanov in umore ujetnikov. "Pri vsem tem je sodelovala ta nova tvorba, ki ste jo ustvarili in poklicali v življenje,, ki jo je ustvarila slovenska reakcija zato, da bi ponovno zavladala nad osvobojenim ozemljem! Toda delali ste račun brez krčmar-ja. Partizanska vojska, tedaj že formirana v korpuse in divizije, je prestala ofenzivo navzlic bolestnim izgubam, se je utrdila in učvrstila. Na novo je zasedla osvobojeno ozemlje in uvedla solidno upravo, ki je ostala vse do kojica. "Treba je bilo borbo nadaljevati. Vaš okupatorski zaveznik je bil primoran vlačiti svoje horde na vzhodno bojišče, kjer je doživljal katastrofalen polom, ker se je zmagovita Rdeča ar-ma bližala zasužnjenim delom Evrope. Toda bilo je treba vzdrževati komunikacije. Treba je bilo čuvati cestne in železniške zveze s Trstom, zveze med južnim in vzhodnim bojiščem. Slovenska partizanska vojska je te zveze vztrajno napadala in rušila. Potem, ko je pometla z onimi bednimi garnizijami, ki ste jih razmestili po Dolenjski in Notranjski, je pritisnila z vso silo na okupatorjeve komunikacije. "S svojimi hordami seveda niste bili v stanju vzdržati tega pritiska. Vrsta slavnih borb prikazuje na eni strani moralo partizanske vojske in demoralizaci-je vaših hord, ki so se resile vedno in vselej samo na ta način, da so priklicale na pomoč nemške tanke. Toda vi ste vojaki, predstavniki 'kraljevske vojske' in bilo bi smešno, ako ne bi znali temu odpomoči. Začeli ste vež-bati te domobranske horde, za? čeli ste jih sistematično vojaško organizirati. "Poklicali ste v to svrho na pomoč zopet okupatorja, ki vam je poslal svoje eksperte. Tu najdemo ime kapetana chumacher-ja, preizkušenega organizatorja kvislinških divizij po Evropi. Organiziral je SS-divizije in po- vem vam skrivnost, da je bil njegov namen organizirati tudi tu tipično SS-divizijo, sestavljeno iz slovenskih izdajalcev, hrano za nemške topove. (Nadalievanje) stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! Mestne novice Napredek organizacije za pobijanje raka Clevelandska podružnica "American Cancer Society" naznanja, da je v tekoči kampanji prejela $25,000 prispevkov za boj proti raku. Kampanja se nadaljuje do konca aprila. Javnost se opozarja, da je ta nevarna bolezen ozdravljiva, ako se dovolj zgodaj ugotovi in da si 30 odstotkov bolnikov ohrani življenje, ako se pravočasno podvržejo zdravljenju. Urad organizacije za pobijanje raka v Cle-velandu se nahaja v Arcade, soba 414, kjer se sprejema darila. Istotam dobite brezplačen nasvet, ako ste bolni. Velik vseslovanski ples v New Yorku Dne 11. maja se bo vršil v New Yorku velik vseslovanski ples, katerega priredi' Ameriški vseslovanski kongres z a širši New York. Ples se bo vršil v New Webster Manor, 125 E. 11 St. To bo ena največjih priredb te vrste med slovanskimi skupinami v New Yorku. Udeležilo se je bo tudi večje število odličnih gledaliških igralcev in igralk, ki nastopajo na Broadwayu. mesecev stari, bi se še bolje zavarovali pred to boleznijo. Dokler pa se to ne zgodi, se še lahko primeri, da izbruhne epidemija ošpic v tem ali onem delu mesta in je treba, izolirati gotovo število hiš, da se širjenje bolezni omeji. Ošpice so nepotrebna bolezen in se lahko prepreči. Dr. fCnapp priporoča, da bi se vse osebe, otroci kot odrasli, morali dati cepiti proti ošpicam, ako je minilo pet let izza zadnjega cepljenja. I J. % v/' Krki. Na tem prišlo do spoil 'kra^ .^j^iisklm okupa-vojsko.' ij^tn kolaboracijo v T* do#" \ je, bil skle- ^0 So ■;___ ,0'' lil 'la partizanska ■ ° je rušila komune 2: ''^dajala udarec ^ojsi, ^ Za nočjo. *Kra- uSltak tedaj tlel, ^ ""^zervacijo 'na kjef jo bo čuval \ bo sposobnej-''oti lastnemu na- Superior Garage SPLOŠNA POPRAVILA NA AVTIH 5132 SUPERIOR AVENUE - EN 0367 V Clevelandu ni prostora za ošpice Mestni komisar za zdravje, dr, Harold J. Knapp, poroča, da je Cleveland srečno mestp, ker v zadnjih par letih je bilo javlje-nih zelo nizko število slučajev ošpic. En pogoj je temu pripomogel in sicer ta, da je veliko staršev dalo cepiti svoje otroke proti bolezni in so jih tako zavarovali. Ako bi vsi stariši dali svoje otroke cepiti, predno so devet Mestna železnica plačala $280,000 davka Cestna železnica v Clevelandu, ki je mestna last, je v pone-j deljek plačala okrajnemu bla-! gajniku $280,000 davka za leto 1943. To je bilo prvič, da je mesto plačalo davek, odkar je ulična železnica postala javna last. Najvišje državno sodišče je ■namreč prošlega decembra odločilo, da je nepremična lastni' na ulične železnice podvržena davku, navzlic temu, da ni več last privatne družbe. DELAJTE V *1 MODERNEMU POSLOPJU[ THE TELEPHONE CO. ] potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu ' 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO, Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji COMPTON HONORED ... Dr. Kari T. Compton, president of the Massachusetts Institute of Tech-nology, Boston, who was awarded ■ the highest award the war depart, ment can bestow on a civilian. Natančen-pregled oči! UMERITEV OČAL DR. I. E. LEVY 7917 St. Clair Ave. (Blizu Yale gledališča) Tel.: EX 1244 Pravkar sem se vrnil iz vojaške službe PRVOVRSTNA PERUTNINA IN SVEŽA JAJCA Perutnino sčistimo in jo nasekamo PETER'S POULTRY 3649 E. 116 St. — LO 9092 o s —novo ^žone reakcije V n 7"^ov je privedel Voi ^*'ice. Tu je do-naTbr. ®®deli v Kočev- n rt" K',Sdk August Kollander v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio HEnderson 4148 NAZNANJA: Da pošilja denar v vse kraje stare domovine potom navadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom kabelna. Vsaka pošiljatev.je jamčena; Da prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj; in Da opravlja notarske posle. Postrežba pri Kollander ju je vedno točna in vljudna. Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog. , Avto kupim želim kupiti dobro ohranjen avto 1939-1940 ali 1941 leta. Kdor ima za prodati naj pokliče KE 6244. Veteran želi kupiti dober rabljen avto ter je pripravljen plačati najvišjo ceno. Pokličite MU 5796 Delo dobi prvovrstni popravljalec avtotao-bilov (First Class Body aijfl Fender Repairman). Plača od ure j po najvišji ceni. Vprašajte pri Re-Nu Auto Body, 982 E. 152 ^ St., GL 3830. Hiša za 2 družini se proda 4 in 4 sobe z vsem pohištvom; ledenica, peči, postelje itd. Se lahko takoj vselite. Nahaja se na E. 69 St., blizu St. Clair Ave, Cena zmerna. Hiša za tri družine na E. 66 St., blizu St. Clair Ave. Dve garaži. Cena zmerna. Podrobnosti se poizve na 6704' ST. CLAIR AVE., ali pokličite Kfi 4963 Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO;S BASEMENT PROGASTE Gingham obleke Dekliške mere 12 do 20 Ženske mere 38 do 44 Ekstra mere 46 do 52 .. 4.10 Zopet priljubljeni vzorec po "Kay Ruth!" Z gumbi spredaj, ohlapen zadaj in "kick-pleats" za dodatno udobnost. V modri, rdeči, zeleni ali rjavi barvi s progami. Izvrstne obleke za vsakdanjo nošo. So jamčene, da se operejo in so stalne barye. Sprejmemo naročila po pošli 9n telefonu—pokličite CHerry 3000 THE MAY CO/S BASEMENT < K7OODS '>SDZ at Slovene Nat 1 Home, St. Clair Ave, & E. 65th St Refreshments — 8 to 11:30 P. M. — Admission 50c MUSIC BY JOHNNY PECON'S ORCHESTRA A STRAN 4. ENAKOPRAVNOST ) 26. aprila. Razni dogodki Iz prejšnjih in sedanjih Piše Anton Rotar Cleveland, O. — Ko sem bil še mlad fant, mi reče moj pokojni oče: "Jutri boš šel z menoj v gozd po les za Križajevo tovarno." Kam pa greva? "K Cesarjevi hoji. Nocoj moraš iti zgodaj spat, ker morava vstati ob 2. uri zjutraj. Jaz bom konje nahranil, potem bova imela zajutrek, ob 3. uri greva od doma." Oče me skliče jo, kot dogovar-jeno, ob 2. uri zjutraj. Ko jaz vstanem, so mati že kuhali polento. Mati so nama pripravili tudi velik kos črnega kruha/ ka terega so djali v torbo za na pot. Potem so mi rekli; "Sedaj se moraš priporočiti angeljčku varuhu, ko greš prvič z očetom v gozd. Saj znaš." To je bil za mene prvi dan, da sem mogel biti očetu v pomoč, služiti kruh ostali družini. Ko je imel oče že vprežene konje, napravi pred vozom z bičem križ za Bog daj srečo. Tedaj sem se počutil velikega, močnega, ko sem šel prvič z očetom v gozd. Lepa noč je bila. Luna je svetila. Daleč je do tiste Cesarjeve hoje,,sem vprašal očeta? "No, ti bom pa povedal. Tisto je posestvo Planinskega Firšta. Njemu se reče "Wiltigratz". Tisti ima v Planini eno graščino. Pravijo, da je nemške rodovine. On je zelo bogat človek. Pravijo da ima 99 hiš in lastuje veliko gozdov v Sloveniji. Mi kmetje imamo pa malo, pa še tisto od kraja. Danes Ti bom pokazal naš tal, ker se bova blizu njega peljala." Ko se pel jeva skozi vas Polč-je, se je delal že dan. Oče mi še nadalje pripoveduje. "Veš, enkrat je prišel naš cesar in njegove sluge v Planino k temu Firštu. Tam so se zmenili, da gredo na lov v gozd„, !5ajahali so lepe bele konje in odšli v Va-toške doline. Pri tisti hoji so imeli pa kosilo. Zato so si ljudje zapomnili in tako je ostalo ime Cesarjeva hoja. Vidiš, 'tisti gospodje imajo same dobre čase. Ko prideva na vrh Klušč, mi gre pokazati oče naš tal. Ko mi ga pokaže, oče meri od mejnika do hiejnika, koliko je širok. Nameri 62 čevljev na široko; dolgo je pa gor do vrha. Ko jaz naš tal ogledujem, pa pravim očetu,; "Tukaj so samo kljukasta drva, pa dosti listja. Ko prideva malo bolj naprej, gre lepa cesta v Jurjevo dolino. Oče krene doli po stari poti. "Vidiš, zdaj sva pa na Fir-štovem posestvu. Tukaj gre meja. Do tukaj je Kensko, na ono stran je pa last Zneperskih grofov; po tej poti, ko se pel jeva sedaj, pa Planinskih grofov. Ko se pel jeva doli po stari poti, zagledam veliko ograjo, meter in pol visoko. Kaj pa je v tej ograji, vprašam očeta? "Tukaj ima Planinski Firšt jelene in sme, še sam ne ve koliko. Pa vse to samo za' lepše videti. Meni je Brišnar j pravil, da je sto oralov zagraje-nega." Tisti dan sem prvič videl jelene in srne. Prideva doli do velike palače. "Vidiš, to je hiša, kaj ne? V tej hiši je veliko sob, pa samo dva borštnarja živita v njej. Govorita nemško, znata pa tudi slovensko." Jaz sem kar gledal tisto grofovsko hišo, lepe štale, čebelnjak, lepe laze in njive. "Tukaj se reče pri tastari hiši," pravi oče. Ko pridemo k Cesarjevi hoji, je bilo pred nami tam zbranih že nekaj gozdarjev iz naših bližnjih vasi. Tam je ležalo veliko zrezanega lesa, primerne mere, od štiri metre naprej. Les je bil obeljen in primerno suh. Moj oče je zbral dva krla (hloda), po osem metrov dolga in primerno debela. Sosednji gozdarji so si pomagali eden drugemu naložiti. Ko smo delo skončali, odpeljemo po novi cesti navkreber proti Jelavsevi kladi. Jaz se nisem mogel na-gledati tistih lepih grofovskih gozdov. Pridemo ven iz gozda blizu sv. Trojice. Zasliši se lepo slovensko petje. Zagledam veliko skupino fantov in deklet, ki so ravno kosili. Vprašam očeta, čigavo je tisto posestvo, kjer fantje in dekleta kosijo. "Cesarsko, vse tja zadaj se vežejo njegove senožeti in travniki. Naš cesar je bogat." ' Ob tisti priliki mi je tudi oče pokazal vas, v kateri je bil doma Martin Krpan. Ko se bližamo na Trnje, kjer je bila moja mati rojena, zagledam mojega strica, ko je še s tremi drugimi kosil otavo. Čigava pa je tista velika mlaka, vprašam očeta? Ta mlaka ni stricova. "Ta mlaka je cerkvena. Stric ima samo v najemu. Vsaka cerkev ima posestva." Kako pa to gre, da imajo nemški grofje vse ta lepe gozdove; naš cesar najlepše senožete in travnike, cerkve pa najlepše mlake in njive? Naše so samo ta slabe gmajne, kjer raste le brinje in kamenje. Naše njive, so pa vse tudi tako ozke, zakaj tako? "Veš kako dolgo časa nazaj ni znal nihče zmeriti, pa je tako ostalo." Ko pripeljemo hlode v Št. Peter pred Križajevo tovarno, pride iz pisarne Križajev pisar, kateri je nosil pod pazduho lesene klešče in knjigo. On nam zmeri les in zapiše, koliko kvadratnih metrov meri in koliko znese Drugi gozdarji, ki so že pred nama razložili in dobili denar v pisarni, so ga na cesti napadali z grdimi priimki, da ni pravilno meril in da so premalo dobili za les, da hlodi merijo več kubi-kov. Eden od teh gozdarjev mu je rekel v obraz: "Da bi strela udrla tebe in tvoje klešče." Ko greva z očetom proti domu, mi pravi; "Vidiš, kako so kričali na Lešnaka, ker jim je slabo zmeril. Saj je tudi meni. To je vse sama lumparija in izkoriščanje, kamor se obrneš. Eh, ti še ne veš. Boš videl, kadar boš zrastel." Drugi dan oče dobi enega vaškega fanta, začela sta mlq.titi pšenico, rž, ječmen in oves. Neko soboto sta ravno skončala, V nedeljo zjutraj gredo mati t prvi maši v Trnje. Ko pridejo domov, povedo, da so gospod Železnik oznanili, da bodo v sredo v Kleniku pobirali biro. V tleh po vrsti, pšenica, ječmen, rž in oves. Bilo je še nekaj skritega pod jerbasom, da ne bi oče opazili, ker če bi opazili bi mogoče kaj rekli. Bilo je tudi pet goldinarjev na skledniku. Ko so bili moja mati še samska, so peli na koru. Zato je gospoda čakala boljša mera, da ne bo zamere. Ko pridejo gospod Železnik s tremi pomagači v kuhinjo, gospod lepo pozdravijo: "Hvaljen bodi Jezus Kristus". Mati in mi otroci smo vsi hkrati glasno odgovorili: "Na veke, amen!" Gospod župnik nam razdelijo svete podobice po vrsti. Jaz sem dobil sv. Antona adovanskega. Ko podobo obrnem, jp bila zadaj ena molitvica in zraven 300 dni odpustka. Ko so pomagači svoje delo opravili, so se gospod župnik zahvalili z: "Bog vam povrni!" in odšli. Na sredi vasi je stal voz z močnimi konji. Na vozu je bila naložena bira iz cele vasi in je )il visoko naložen in težak, da so konji komaj izpeljali proti župnišču v Trnju. Kako so se gospod pri srcu počutili ob tako lepo uspeli biri, ne vem. Naša vas je štela 42 številk; od teh je bilo 31 pod Št. Peter-sko kaplani jo, med katerimi je bila tudi naša. Tam smo tudi nosili h krstu in hodili po listke za velikonočno izpoved in mrliče pokopavati. Pod Trnje je spadalo 31 številk in skupno so hodili v šolo in h krščanskemu nauku. Zato je imela naša hiša čast, da so prišli kar trije gospodje po biro. Drugi teden pridejo še gospod župnik Anton Abram iz Št. Petra in še gospod fajmošter iz Slavne. "Drugi teden boš peljal v mlin k Ambrožiču," so rekli mati. Matija Ambrož je bil daleč znan. Bil je velik posest-1 Vaša kuha bo imela boljšo slast z BABS! Ko recepti zahtevajo mleko, rabite z vitamini bogato, ekstra-gladko evaporira-no mleko BABS. Homogeni-zirano in pasturizirano BABS nudi vaši kuhi večjo slast. Kupite BABS pri vašemu trgovcu, še danes! Sprejeto po C&uncil on Foods and Nutrition of tlie American Medical Association. nik; imel je mlin, žago in več hlapcev in dekel. Bil je samski; ni imel žene ne otrok. Oče mi naloži na voz dve vreči rži, malo pšenice, ječmena in ovsa. Zakaj pa niste dali rži gospodu župniku, vprašam očeta? "Kaj ne veš, da gospod ne jedo črnega kruha?" Ko pripeljem moko domov, oče preklinjajo Matijetove roke in druge. "Saj se ne izplača orati, gnojiti in mlatiti. Samo za župnike delam in za Matijeta." Tedaj vstopi v hišo sosed, tolaži in pogovarja očeta ter pravi, da so v Istri in Vipavi kmetje na boljšem, tam ne dajejo kmetje gospodom pšenice, pač pa vino. Drugi dan dobijo moj oče pismo iz Postojne, da morajo takoj plačati davke. Zakaj pa moramo plačati davke za prazno slamo? Saj smo dali pšenico gospodom! "Moramo plačati davke, da bo naš cesar Franc Jožef imel s čim plačati svoje ministre, kateri delajo za nas paragrafe (zakone) za Avstrijo. ,"Jutri boš šel z menoj po les," pravijo oče. "Kaj ne veš, da jutri je torek. Fant mora iti h krščanskemu pauku, tako so gospod oznanili," pravijo mati. "V nedeljo bo pa ofer (darovanje) za sveče". Ko smo šli k darovanju, so dajali za.nas ta male majhne svečke, vredne po 10 krajcarjev vsaka; potem so dajali večje ta srednjim in še bolj velike ta velikim. Več ko je kateri položil denarja na oltar, večjo svečo je dobil. (Dalje prihodnjič) Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"! A. y G. GARAGE Body and Fender-Splošna a vina popravila 6506 ST. CLAIR AVENUE — ZADAJ George Hodolic — A1 Starr "NAJBOLJŠE ZA MANJ" POPOLNA OPREMA ZA DOM CAMPUS FURNITURE CO. Veteranom se nudi posebno vpoitevanje Nakupe bomo shranili brezplačno dokler jih ne potrebujete 10609 St. Clair Ave., drugo nadstropje. Uptown Theatre poslopje GL 6116 PRIJAZNO SE VAS VABI NA VELIK DEMOKRATSKI SHOD OB OTVORITVI KAMPANJE Progressive Democrats of Cuyahoga County (Progresivni demokrati okraja Cuyahoga) V Slov. nar. domu, 6417 St. Clair Ave. v petek, 26. aprila, 1946 OB 8. URI ZVEČER SLIŠALI BOSTE PROGRESIVNE IN ZANIMIVE GOVORNI^^E SYLVESTER V. McMAHON, podnačelnik Progresivnih demokratov; CHARLES A. VANIK, Progresivni kandidat za kongres 21. distrikta WILLIAM M. BOYD, Progresivni kandidat za "Congressman-at-large" EDWARD J. KOVACIC, Progresivni kandidat za okrajnega komisarja; EDWARD L. PUCEL, Progresivni kandidat za člana državnega centralnega odbora—20. distrikta---in druge VOLITE PROGRESIVNO Vprašajte za demokratsko glasovnico Volite za PROGRESIVNO LISTO, kateri je na čelu GOVERNER FRANK J. LAUSCHE \ Primarne volitve se vršijo v torelc, 7. maja 1946 NAZNANILO IN ZAHVALA 1898 1946 S lužnim srcem naznanjava vsem znancem in prijatelje®« ® je dne 22. marca smrt pretrgala nit življenja nama nadvse dtaS®" ga soproga in očeta Frank Močnik, Doma je bil iz Orehka na Tolminskem ter je bil 47 let st V dolžnost si štejeva, da se tem potom iskreno zahvaliva vse onim, ki so položili krasne vence h krsti najinega pokojnika. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. John Primozk družina, Mr. in Mrs. Peter Celik in družina iz Lorain. Ohio, Frank Mavri in družina iz Windber, Pa., Ernest in Louis O B družini, Mr. Mike Jaksa in družina, Mr. in Mrs. Joseph Doles družina. Municipal Light Plant Employees, Mr. in Mrs. J^hn in družina, Mr. Jack Obed in mater, Mr. in Mrs. Frank Cerkve« in hčerka, Mr. in Mrs. Cy Obed in družina, Mr. in Mrs. Anton lamant in družina, Mr. in Mrs. Carl Edman in hčerka. Room F, Glenville High School, Glenville Girl Reserves in društvo prej, št. 5 SNPJ. " " ?fi Dalje najlepša hvala onim, ki so darovali v gotovmi m _ ^ sledečim: Mrs. Anna Valentine. Mr. in Mrs. Anton Nachtigal' Mary Sankovich. Mr. in Mrs. Joe Dolgan. Mr. in Mrs. Johi* gan, Mr. in Mrs. Anton Tomšič, Mrs. Pauline Chaperlo, Mr. . 1%% John Dolgan, Mr. in Mrs. Frank Guzel, Mr. Louis Oblak ( Furniture Co.) in Frank's Shift iz Light Plant. - "p 8^" Našo zahvalo naj sprejmejo vsi prijatelji, ki so dali sv<^ tomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. * g Mr. Frank Cerkvenik, Mrs. Frank Mavri, Mr. Frank Kran^ Mr. Cyril Obed, Mr. Louis O'Block. Mr. Cvelbar, Mr. Josep metko mL, Mr. William Cross in društvo Naprej, št. 5 SNP Najlepša hvala tudi družinam, ki so dale za otroško mesto venca: Mr. in Mrs. Anton Vehar in družina. Mr. m John Leskovec in Mr. in Mrs. Charles Samsa in hči. Zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. Elmer Laškowski t®' ^ Rose Dick, ki so darovali za maše. ko j® Dalje hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika« • ležal na mrtvaškem odru ter vsem, ki so ga sprejmili n® zadnji zemeljski poti na pokopališče. , .. Najlepšo hvalo naj sprejmejo tudi pogrebci, sobrali o Naprej, št. 5 SNPJ, ki so nosili krsto. :g gO" Srčna hvala vsem prijateljem, ki so pismeno izrazili svoj žal je. Posebno hvalo sva dolžne pogrebnemu zavodu Jos. Z« ^ Sinovi za vse nasvete in vzorno vodstvo pogreba ter ljubezo vsestransko postrežbo. ' Če smo po pomoti izpustile kakšno ime, prosimo, da se ^ oprosti, ter se vsem, ki ste nam izkazali svoje sočutje li v tolažbo in pomoč v teh dneh žalosti, izrekamo iskreno za Ti, ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in' lahka »aJ ameriška gruda. Spa vaj mirno—snivaj sladko. žalujoči ostali: LOUISE, soproga; SYLVIA, hčerka Cleveland, Ohio, dne 25. aprila, 1946.