'"Dl J S K A BIBLIOTEKA L J'J?' it. 91 {Uct izh&i« v» OMMO« L 6u5Q W flrokosti niče, rah^^ i (C. G. con la posta) V Trsta« v nedeljo. 15. aprila 1938. - Lato VI. Številk« 34» cent. Letnik Lil r&žea j>oned«ljlca. Naročnina: »a 1 m*«ec L 8-—, celo leto L 75.—, v inozemstvo mesetao 30 st. — Oglasnina » i mm pro«tofA ;r|ovske in obrtne oglas* L i.—, za osanrt-L 1.50, ogt&ae denarnih zavodov L 2.—. Oglasi na prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravniltvo: Tr»t (3). ulica S. Francesco d'Astisi 20. Telefon 11.57. Dopisi naj si .poiilrajo izključno uredništvu, oglasi, rekle-macine in denar pa upravaištvu. Rokopiet m ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredništvo v Gorici: ulica Giosu6 Carducci St. 7, I. n. — Telef. it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Fttip Peric. Trgovinski otfnoiai! Italije z inozemstvom Osrednji statistični urad v Rimu pred kratkim objavil podatke, ki osvetljujejo položaj Italije v njenih trgovinskih od-nošajih z inozemstvom. V teh podatkih je poimensko zapopa-denih 18 držav. Opisati hočemo najprej one, ki so zastopane s polovico letnega uvoza. Te drŽave so: Anglija, Francija, Nemčija in Združene države. Na prvem mestu stoje neomajno Združene države. Njihov izvoz v Itaiijo je znašal 19*24, 1925, 1926 in 1927 — 4648 milijonov, 6175, 5614 in 3958 milijonov lir. Izvoz sestavljajo žito (lanskega leta 9.9 milijonov q), bombaž, bencin, petrolej, baker in premog. Brezdvomno važen je torej prispevek, ki ga plačuje italijansko narodno gospodarstvo vsakega leta Združenim državam. Dasiravno je izvoz Italije v Združene države pravzaprav neznaten, je opažati negledč na to okoliščino neko stalno napredovanje. Leta 1924. smo izvozili v Unijo raznega blaga v vrednosti 1232 trilijonov lir, 1925. — 1883 milijonov, 1926 — 1932 milijonov in 1927. — 1645 milijonov lir. Med najvažnejše izvozne predmete spadajo naravna in umetna svila, klobuki iz sukna, limone in sir. Tesni trgovinski odnošaji vežejo Italijo v Evropi s Francijo, Nemčijo in Anglijo. Tukaj je u-veljavljanje domače inozemske trgovine večjega pomena kakor v Združenih državah. Francoski uvoz v Italijo je v zadnjih štirih letih dosegal povprečno dve milijardi lir ali natančneje: 1924. vrednost 1479 milijonov, 1925. — 2349 milijonov, 1926. — 2139 milijonov m 1927. — 1802 milijona lir. Izvoz v Francijo je v istih letih znašal 1822, 2019, 2107 in 1281 milijonov lir. Med najvažnejše izvozne francoske predmete, ki prihajajo za Italijo v poštev, spadata železo in jeklo. Preteklega leta se je namreč uvozilo 6,300.000 q železa in jekla. Udeležba Francije je dosegla 3,800.000 q ali 60%. — Najpomembnejši italijanski izvozni predmeti so vino, pomaranče, mandarini, limoni, sir, svila in avtomobili. Neznatne j šo vlogo igrajo umetna svila, sukneni klobuki, pnevmatike itd. Razvoj zunanje trgovine Italije z Nemčijo nam kaže v milijonih lir naslednja lestvica: Uvoz Izvoz 1924 ..... 1518 1564 1925 ..... 2251 2027 1926 ..... 2780 2215 1928 ..... 1983 2234 Bilanca z Nemčijo je bila preteklega leta kljub revalutaciji lire ugodna in aktivna. Poglavitni uvozni predmet iz Nemčije je premog. Uvozilo se ga je lVs milijon ton. Še večji je pa bil lanskega, leta uvoz na račun reparacij, ki je dosegel 3 milijone ton. Dalje zaznamujemo med uvoznimi predmeti železo in jeklo, baker, različne stroje, ani-llnske barve, umetna gnojila, različne znanstvene in medicinske instrumente itd. Blagostanje Nemčije, izvirajoče iz ugodne gospodarske konjunkture, je omogočalo Italiji lanskega leta povečan izvoz pomaranč in mandarinov. Od celokupnega izvoza v množini IV2 milijon q je Nemčija konsumi-rala skoro polovico. V Nemčijo je šlo nad eno tretjino izvozne količine limonov, 58.000 hI vina, 3Vs milijona kg umetne svile] precejšnje množine sira, svežega sočivja, sadja, avtomobilov i. t. d. Ugodno napreduje končno tudi razvoj italijanskih trgovinskih odnošajev z Anglijo, kar je razvidno iz sledeče slike: Uvoz Izvoz (v milijonih lir) 1924 ..... 2176 1490 1925 ..... 2722 1855 1926 ..... 1884 1751 1927 ..... 1821 1527 Kateri so najvažnejši angleški izroziri predmeti, ki prihajajo v Italijo? V prvi vrsti premog. Leta 1927. se ga je uvozilo 14 milijonov ton. Na Anglijo odpade 6,418.000 ton. Angleška država dobavlja matne količine železa in jekla ; ter bakra. Italijanska i ndust ri-14& ie konsumirala »reteklega leta 633.000 q inozemskega bakra, na katerem je angleška izvozna trgovina udeležena s 33.500 q ali 5%. Limoni in pomaranče sta najboljša izvozna produkta Italije v Anglijo, ki je porabila skoro eno tretjino celokupnega lanskega izvoza limonov. Anglija je istotako dober konsument italijanskega sira in najboljši svetovni odjemalec svilenih izdelkov. Od 1,129.000 kg je sprejela 341.000 kg. Ravno tako je dalje Anglija največji uvoznik italijanskih avtomobilov s 5.312 komadi. V Francijo jih je šlo 2908, v Nemčijo pa 2889 komadov. Italijo vežejo dobri trgovinski odnošaji z latinsko Ameriko. Na prvem mestu stoji v tem pogledu Argentini ja. Argentinija je agrarna država. Njen izvoz v Italijo se nanaša v prvem redu na pšenico, koruzo, zmrznjeno meso, volno in na vsakovrstne sirove kože. Menda zadošča, ako omenimo, da se je lanskega leta uvozilo približno ZV2 milijona q pšenice. Italijanski izvoz v Argentini j o je raznobarven. Zastopani so tako agrarni kot industrijski produkti in slednjič sirovine. Med agrarnimi produkti izvaža Italija riž, paradižnikovo kon-servo, oljkovo olje, sir, vino in tobak. Industrija dobavlja bombaževe, volnene, svilene, lanene izdelke in izdelke iz konoplje; dalje različne stroje, avtomobile, pnevmatike, klobuke, motorna kolesa, papir in električni material. Med sirovinami zaznamujeta slednjič dobro kupčijo obdelan in neobdelan marmor in žveplo. Blagovna izmenjava Italije z Avstrijo je v dvoletju 1925-1926 tikala tako v uvozu kot izvozu znesek 600 milijonov in je zadnjega leta nazadovala v obeh smereh na približno 500 milijonov lir (uvoz iz Avstrije 504 milijone, uvoz 487 milijonov). Les tvori najglavnejši avstrijski izvozni predmet. Leta 1927. je dosegel 600.000 ton. Izvoz Italije v Avstrijo je bolj agrarnega značaja, kajti pomaranče, mandarini, limoni, grozdje, krompir, riž, sveže sočivje, vino, konoplja, sir, paradižniki zavzemajo prvo mesto. Omeniti moramo tudi izvažanje bombaževih izdelkov, sirove in umetne svile, avtomobilov, neobdelanih kož in žvepla. Velike so izvozne številke angleške Indije, ki je lanskega leta dobavila bombaža, oljnatih semen, jute in kavčuka v znesku 1.112 milijonov lir. Domača industrija je v trgovini s Indijo udeležena z bombaževimi, svilenimi in ume tnos vil enimi izdelki, z avtomobili, pnevmatikami, klobuki itd. " Iz Jugoslavije se je uvozilo blaga: 192 4.....milijonov 557 192 5....... 751 192 6..... „ 973 192 7....... 013 Najvažnejši izvozni predmet Jugoslavije na italijanski trg je kakor pri Avstriji les. Izvos obeh teh držav je znašal lanskega leta 1,424.000 ton, od katerih odpad.e na Jugoslavijo 822 tisoč ton. (Celokupni uvoz lesa je dosegel 1,684.000 ton.) Iz Jugoslavije prihaja živina, kure-tina, jajca, svinec, cink itd. Italijanski izvoz v bližnjo kraljevino se je razvijal takole: 1924. • . . . milijonov 370 192 5..... „ 496 192 6....... 380 1927, .... „ 307 Izvozne posebnosti Italije na jugoslovenski trg so riž, pomaranče, mandarini, limoni, sve&e sočivje, volneni in bombaževi izdelki, lan, juta, svila, avtomobili, žveplo, modra galica itd. V blagovnem prometu s Švico zaznamujemo že dolgo vrsto let aktivno bilanco. Leto 1924. nam je prineslo 1195 milijonov, 1925. 1111 milijonov, 1926. — 908 in 1927. — 746 milijonov lir prebitka. Uvažamo iz Švice sir, bombaževe in volnene izdelke, sirovo in umetno svilo, žepne ure, aluminij, baker, barve in dragulje; izvažamo pa konservirano meso, kuretino, riž, južno sadje, jajca, vino, oljnate pogače, sveže sočivje in zgodnji krompir. Največjega pomena je italijanski izvoz svile. Švica je važna odjemalka avtomobilov in pnevmatik. Pasivna ie italiianska trgovi- na v svojih odno&ajih z angleško Jufcno Afriko, Brazilijo, Ce-hoslova&ko in Kanado. Izmed neštetih dežel pada v oči angleški domini j 0x1 Kanada, odkoder prihaja večji del trde pftenice, ki je potrebna za izdelovanj« testenin. Uvoz iz Kanade je lanskega leta znaial 734 mitfjooov, a izvoz v Kanado komaj 40 milijonov lir. Tudi trgovinski odno-ftaji z Romunijo, odkoder prihaja v pretežni večini le koruza, so pasivni. V trgovinskem razvoju z Grčijo, Španijo, Egiptom In Madžarsko se napreduje iz leta v leto. Trgovinska bilanca s temi državami Je krepko aktivna. Iz Egipta se uvaža predvsem bombaž, izvažajo pa se tj«. svilene i bomba žene izdelke, umetno svilo in obdelan in neobdelan marmor. Napredek na madžarskem trgu je treba pripisati predvsem močnemu zBtfc&nju pšenice, ki kmskega leta radi visokih cen ni konvenirala. M žrtev MMim atentata v Milanu Prihod Nj. Veličanstva Sprejem na postaji RIM, 14. Okrog postaje Termini se je danes zjutraj pred 10. uro zbrala velika množica meščanov, zakaj za 10. uro je bil napovedan povratek Nj. Vel. kralja iz Milana. Za javni red so skrbeli oddelki milice in o-rožitiki, do čim so »e čete rimske posadke razvrstile po ulicah, kocber je imel kreniti kraljevski sprevod s postaje na Kvirinal. Ob 9.30 so začeli prihajati na postajo zastopniki obiastev, civilnih in voja&kih» ter člani vlade- Kmalu nato je prispel načelnik vlade v spremstvu drž. podtajnika on. Giimte. Navzoč -ni jso mu priredili ovacije. Po zastopnikih senata in poslanske zbornice se je pripeljala na postajo tudi Nj. Vsi. kraljica s princezin jasna Mafaldo hi Jo-lando ter s princem Filipom He-senskim. Ob določeni uri je na kolodvor privozil kraljevski vlak, katerega sta iz Civitavecchije spremljali dve eskadrilji vojaških letal. Kralju, ki je tako} izstopil, je stopila nasproti kraljica Helena v spremstvu načelnika vlade. Kralj je prisrčno stisnil roko obema. Med splošnim vzklikanjem kralju in načelniku vlade se je nato stvoril sprevod, ki je med neprestanimi ovac i jami množice krenil proti dvoru. Ko se je kraljev avtomobil prikazal v dvorišču kraljevske palače, so dvorni dostojanstveniki in o-sobje sprejeli vladarja z velikim navdušenjem. Trg pred kraljevsko palačo je med tem poplavila ogromna množica, kakšnih 100.000 oseb, ki so uprizorile vladarju veličastno manifestacijo. Kralj se je moral par krat prikazati na balkonu in je, vidno ginjen, od-zdravljal na vzklikanje množice. VellčnstMPosfetlnjii pot milanskih žrtev MILAN, 14. Takoj po poldnevu so čete vojaštva stvorile kordone okrog- stolne cerkve in po vseh ulicah, koder je imel kreniti mrtvaški sprevod z nedolžnimi žrtvami terorističnega atentata. Za kordoni pa se je zbirala vedno bolj naraščajoča množica meščanov. Vse trgovine so se bile v znak. žalosti zaprle že opoldne. Tramvaji, ki niso mogli prispeti do trga, ker. jim je zastavljalo pot občinstvo, so prevažali iz predmestij vedno nove množice. Tudi v tvornicah se je bilo delo končalo ob 12.30. Trg pred katedralo in vse bližnje ulice so nudile prizor, kakršnega Milan menda še ni videl; toliko ljudstva se je bilo zbralo, da izkaže poslednjo čast žrtvam. Kmalu po 14. uri so začeli prihajati v ddm zastopniki obiastev. Prišla sta ministra on. Fe-dele in Belluzzo, ki sta zastopala tudi načelnika vlade, pred in za njima pa so se zbrali v cetkvi številni višji dostojanstveniki: generali, poslanci, senatorji, zastopniki mesta in drugi. Kralja je pri Žalni ceremoniji zastopal podpolkovnik aeronavtike S. M. Beltrami. Ob 14.45 so se začele mrtvaške ceremonije v domu; opravil jih je kardinal Tosi ob asistenci stolnega kapitelja monsi-gnorov in kanonikov. Med splošnim ganotjem je kardinal blagoslovil krste. Tekom žalne-1 m sSc m 1 za kovače, mehanihc tu mizarje satno pri PELLSR, KffiH&N & C. d. z o. z. Trst, Via S. Ničel o Št. 12 Lastna skladliSav prosti tulci' TOVARNA REMSCHE8D - HEMČIJR Protifašistični list »Vlniria-t!va» posvarjen RIM, 14. Kakor poročajo iz Pariza, je načelnik francoske policije dal prvi krat posvariti protifašistični emigrantski list «L'lniziativa», ki izhaja v Parizu, ker je objavil razne neresnične vesti. Do sedaj je izšlo komaj pet Številk «Iniziative». Kakor vse kaže, bo temu svarilu sledila ustavitev lista. Potres RIM,. 14. Osrednji motereolo-ški zavod sporoča, da je bil danes ob 10. uri, 2 min. in 10 sok. registriran precej . močan potresni sunek, ki pa ni povzročil v Rimu in okolici nobene škode. Epicenter potresa se je moral nahajati v oddaljenosti kakšnih 900 km. „Bremen" sretao preletel Aflsnishi mm Letalć pristalo na otoku Greenly med Novo zemljo in Labradorjem — Radost in navdušenje v Nemčiji in Ameriki - Priprave v New-Yorku za slavnosten sprejem pogumnih letalcev. LONDON, 14. «:Daily Chro-nicle» je dobil davi ob 3.15 naslednjo vest: Glasom radiobrzo-javne vesti, ki jo je priobčil «New York Daily» so nemški l»etalci sinoči pristali na Labradorju. Isto vest iz New-Yorka predaja tudi agencija «Reuter». Tri četrt ure kasneje je naznanil londonski urad «Com-meroial Cable Go.», da je dobil dve vesti od radiobrzojavne^j^o-staje v Pointu Amouru na Novi zemlji, ki jih je sprejela iz raznih virov, po katerih je letalo «Bremen» pristalo v petek, torej včeraj zvečer na Greenly Islandu V morski ožini Belisle med Novo zemljo in Labradorjem.Po neki drugi vesti z radiopostaje v Saint Johnu so letalci nepoškodovani in zdravi. PARIZ, 14. Agencija Havas je izdala komunike, ki potrjuje vest o pristanku nemških letalcev v ožini med Novo zemljo in Labradorjem. NEW-YORK, 14. Letalo «Bre-men» je pristalo sinoči ob 19.06 na otoku Greenly Island med Novo zemljo in polotokom Labradorjem. Baron Iluhnefeld je sporočil o pristanku letala pa-roplovni družbi «Norddeutscher Lloyd» naslednje: «Ker je pihal nasproti močan veter, radi megle in pomanjkanja bencina smo varno pristali na otoku Greenly Island v ožini Belle Isle». Kanadska vlada, ki ji je polkovnik Bolston sporočil, da se nahajajo letalci pod varstvom čuvajev svetilnika na otoku Greenly Island, je odposlala letalcem na pomoč ledolomec , ledu proti Long Pointu na kanadskem Labradorju. Costes In Le Brix na povratka v Pariz MARSEILLE; 14. Danes ol> 13. uri sta se drzna letalca Costes in Le Brix s svojega velikega «raida» ,0 štirih kontinentih povrnila na Francosko. Ob zgoraj navedeni uri sta pri- u. •EDINOST« V Trstu, dnt 15. apvila 1K1 ptida. v Mareedlleu, prihajajoča boravnoet is Aleppa. Kor rta. hotela prispeti t Pft-fte točno ob določeni url, oteta pristala v Rimu, k)er >e bil nji-Ju prihod. naznanjen ca 12. uro današnjega dne. tandara Rflfci nt v Bctmln bjara vojvode Stapana Stapano-vtta BEOGRAD, 14. Kot smo te vče-praj poročali, je min. predsednik .Vukičević odpotoval v Split, kjer oetane preko pravoslavnih velikonočnih praznikov. Dane« so izšle velikonočne številke beograjskih .listov. «Vreme» je v svoji današnji Številki. priobčilo interview, ki ga je dovolil vojvoda Stepan Stepa-novic njegovemu uredniku. Na vprašanje, ali hi sprejel predsed-ništvo koncentracijske ali Široke koalicijske vlade, je vojvoda Ste-panović izjavil, da bi pristal na to edino le pod pogojem, da bi kralj izrekel kako tako željo. Kadi svoje starosti se ne bi rad vmešaval v poiitično življenje, vendar pa prevzame tudi to težko in odgovorno nalogo, če zahtevajo njegovo sodelovanje interesi naroda in domovine. Kongres slovanskih gledcIIJi se bo vržil koncem aprila v Sofiji SOFIJA. 14. Od 22. do 24. aprila ve bo vršil v Sofiji kongres slovanskih gledališč, katerega se bodo uueležili zastopniki gledališč v Varšavi, Pragi, Brnu, Beogradu, Zagrebu in Sofiji. Razpravljali bodo o medsebojnih gostovanjih poljskih, čehoskrvaških, jugosloven-•-kih in bolgarskih gledališč. Na dnevnem redu kongresa bodo tudi vprašanja ustanovitve zveze slovanskih gledališč, avtorskega prava in repertoirskega pokroviteljstva, slovanskih gledališč nad deli slovanskih pisateljev. Beograjsko Narodno gedališčebo zastopal dr. Ranko Mladenovic, za grehi K o pa g. Bach. Kongres juaosicvenske socialistične stranke BEOGRAD, 14. Tekom pravoslavnih velikonočnih praziukov, dne 15. in t. m., se vrši v Beogradu kongres socialistične stranke. — Kongresa se udeleži tudi znani avstrijski socialistični voditelj dr. Fritz Adler, iz Cehoslovaške pride na kongres poslanec in senator Soukup; iz Bolgarije pa poslanec Sakazov. Imenovanje novega nemškega poslanika v Becgrada BEOGRAD, 14. Jugoslovensko zunanje ministrstvo je bilo obveščeno, da jo imenovan za novega neonskega poslanika v Beogradu dr. Adolf K ves ter, bivši nemški pravosodni minister in sedanji poslanik v Rigi. Sedanji poslanik v Beogradu OUhausen je premeščen v južno Ameriko in bo v najkrajšem času zapustil svoje tukajšnje anesto. ližinsfđ prsgleđ Trst, 14. aprila 1928. ITALIJA Zunanjepolitično delovanje, ki ga je razvajal načelnik vlade 011. Mussolini, ko se je mudil v Milanu, razgovori, ki jili je imel tekom prejšnjega tedna z zunanjima ministroma Turčije in Grčije, so dali veliko opravka inozemskemu tisku. Veliki pariški in drugi listi so presojali te dogodke večinoma trezno in niso videli \ tem, da sta se poleg onih dveli mudila v Italiji tudi madžarski ministrski predsednik grof Bethlen in romunski notranji minister Duca, ki nadoinestuje zunanjega ministra Titulescuja, ter končno da ima priti v Rim poljski zunanji minister Zaleski, niso videli nič vznemirljivega. Med tem je povsem nenadoma prišel dogodek, ki je globoko pretresel vso Italijo. V četrtek zjutiaj je prispel v Milan Nj. Vel. kralj, da otvori milanski velesejm. Po ulicah, koder se je imel kralj peljati na velesejm. se je nabralo za kordoni vojaštva sila mnogo ljudi. Malo prod 10. uro je na trgu Giulio Cesare nenadoma strahovito za-grmelo, kot dlan veliki drobci obcestne električne svetilke so se radi eksplozije peklenskega stroja, ki ga je stavil bogvekdo v votli podstavek svetilke, razleteli in zarili v telesa blizu stoječe trume ljudi in v zidove bližnjih hiš. Ljudje so bežali, ranjenci, dru«- poleg drugega in vrh drugega so stokali in umirali. Policija je takoj napravila red, avtomobili Zelenega križa eo odpeljali ranjence in mrtvece — bilo jih. je vseh skupaj kakih 55 — in kmalu je zavladal apet mir. Toda ljudstvo je bilo razburjeno, žalostno ob tolikem prelitju krvi in veselo obenem, da je bil kralj rešen. Ob 10.10 je kralj otvoril razstavo, si ogledal posamezne razstavne oddelke in paviljone, nato pa se je odpeljal k ranjei^ oem. In ko se je vračal iz bolnic, ga je sprejemala množica z vt* harnim navdušenjem, Medtem se jo doznalo fttevUo fcrtev. Bilo jih je 14, proti večeru že 15. Po poslednjih vesteh sta umrla de dva ranjenca. Vsem žrtvam pripravljajo skupen pogreb, ki se bo vrfiil na zelo svečan način. Vest o milanskem zločinu se je naglo razširila po vseh mestih v Italiji in tudi v inozemstvu. Načelnik vlade je izdal takoj najstrožje odredbe, da se ohrani mir in red. Medtem pa se je že pričela najstrožja preiskava. Preiskovalni sodniki so zaslišali stanovalce hiše, pred katero se je ^odil zločin, in ranjence v bolnicah. Pol. agenti so ves dan iz-tikali za atentatorji. Aretirali so okrog 200 oseb, ki so bile več ali osumljene, da so sodelovale pri zločinu. Iz Rima je prispelo naslednje jutro večje število članov posebnega tribuna la za zaščito države. Vsi dosedanji zaključki preiskave so tajni. V Milanu je bilo tistega dne za 18.30 napovedano zborovanje na trgu pred domom. Velikanska množica ljudi je prirejala ovacije kralju. Slična zborovanja so se vršila po vseh italijanskih mestih. V Rimu se je dan nato darovala mača zadušnica za milanske žrtve, popoldne pa se je pel v cerkvi «del Sudario» slovesen zahvalni «Te De uiti », da je kralj ubežal nevarnosti* Tudi v inozemstvu je vzbudila vest o terorističnem činu v Milanu veliko razburjenje. Na Dunaju so izšli veliki listi že v petrtek v posebnih izdajah. Vsi, ne samo na Dunaju, marveč tudi v Berlinu, Londonu, Parizu, Ne\v-Yorku, Beogradu, Pragi in dr., so obsojali atentat. Vladarji in predsedniki posameznih držav so kralju čestitali k prestani nevarnosti. Kralj sam je ostal v Milanu se dan potem. Ogledal si je mesto in poedine zavode. Včeraj popoldne malo pred 15. uro se je odpeljal v Lecco ob Comskem jezeru. Včeraj opoldne je prispol v llim poljski zunanji minister Zaleski, ki je ob 17. uri posetil načelnika vlade on. MussoHni-ja. V teku razgovora sta ministra ugotovila skladnost političnih smernic obeh držav, razpravljala sta seveda predvsem o mednarodnih političnih vprašanjih. Minister Zaleski je predal načelniku vlade v imenu maršala Pilsudskega visoko poljsko odlikovanje. Kmalu po sestanku je dal minister Zaleski pomembne izjave uredniku lista «Lavoro dTta-lia». Govoril je o zgodovinskih italijansko-poljskih odnošajili, o o d noša jih med Poljsko in Litvo, za katerih ureditev se trudijo vsi Poljaki. Drug inter-view je dovolil uredniku lista «Giornale dTtalia«. INOZEMSTVO Vprašanje konsolidacije jugo-slovenskih financ in gospodarstva je postalo v jugoslovenskih političnih in gospodarskih sreči isčih predmet dnevnih razprav. Tekom tega tedna so se bili beležili tudi dogodki, ki konkretno pričajo o delu vlade in stremljenju gospodarskih krogov za realizacijo pregrama, ki ga je izdelal finančni minister dr. Bogdan -Marković. V sredo je imel upravni odbor Narodne banke v prisotnosti finančnega ministra važno sejo, na kateri je bil sklenjen med banko in drŽavo sporazum, po katerem bo država takoj po najetju velikega investicijskega posojila v inozemstvu plačala Narodni banki svoj dolg. V svr-ho osiguranja stabilizacije valute bo ustanovljen poseben devizni fond. Obtok bankovcev Se ne bo zmanjšal, pač pa se bo docela ustavilo izdajanje novih novčanic. Naslednjega dne je ministrski svet sporazum odobril in v kratkem bo v obliki zakonskega predloga predložen narodni skupščini. V začetku tega tedna se je raznesla po Beogradu vest, da so grške oblasti zaprle mejo napram Jugoslaviji. V političnih krogih je nastalo spočetka veliko razburjenje. Toda vest v prvem hipu ni bila potrjena in pozneje se je izvedelo, da gre le za večjo omejitev potniškega prometa iz Grčije v Jugoslavijo. Za zadevo se je pozanimalo tudi jugoslovensko zunanje ministrstvo, ki je pozvalo jugoslovenskega poslanika v Atenah, naj zahteva od grške vlade pojasnil. Grški zunanji' minister Mihalakopulos je izjavil, da so oblasti odredile omejitev radi premajhnega števila potnikov, da je bil takoj spet vzpostav- ljen redni potniški promet. S tem je bila stvar rešena. V drugih področjih gredo prizadevanja Beograda v zunanjepolitičnem oziru za tem, da se doseže sporazum med balkanskimi narodi v duhu Locarna. Politični in diploma ti čni krogi zatrjujejo, da je Jugoslavija že ponovno naglasila, da je pot do takega sporazuma prosta. Le inicijativo za tozadevna pogajanja bi morali dati oni, ki se čutijo spričo novega reda v Evropi in na Balkanu neposredno prizadete, torej Bolgari. To pa radi tega, ker so tudi Nemci dali inicijativo za sporazum, ki je bil sklenjen v Locarnu. Položaj v Romuniji se še vedno ni uredil. Preteklo soboto se je zaključilo zasedanje parlamenta. Na sestanku vladne večine, ki se je vršil po zaključni seji zbornice, je ministrski predsednik Vintila Bratianu sicer zatrdil, da je kriza vlade že premagana in bo treba po velikonočnih počitnicah pričeti z delom, da se konsolidira ustavni režim, toda z druge* strani poročajo preko Dunaja malo-verjetne vesti, da se namreč pripravlja pohod kmetov na B ukane št. 6. maja se ima vršiti v AJbi Juliji kongres nacionalne kmetijske stranke m v onih dneb se ima baje odločiti nadaljnja usoda vlade in Romunije sploh. Francoska in ameriška vlada, ki sta si v poslednjem času izmenjali noto za noto glede francoskega predloga o pogodbi proti vojni, sta se sporazumeli in zaključili to svoje dopisovanje. Zastopniki Zedinjenih držav so po tozadevnem franoo-(skcMimeriškem sporazumu »izročili vladam Italije, Anglije, Nemčije in Japonske načrt pogodbe in-kopije vseh not, izmenjanih med Francijo in Zedi-njenimi državami s pozivom, naj se izrazijo o svojem stališču glede te pogodbe. Angleško javno mnenje se za ta načrt zelo zanima in priznava važnost dejstva, da so Združene države pripravljene sprejeti pogodbo, ki bi zabranila sleherno napadalno vojno. Angleška vlada bo, kot pravijo poročila iz Londona, posvetila ameriško-franco-skemu predlogu vso svojo* pažnjo predvsem radi tega, ker je sestavljen v duhu Družbe narodov. DNEVNE VESTI InjfeiiiiijtgiMiiiiii Kot smo poročali že v petkovi številki, so prebivalci Trsta že v četrtek zvečer izvesili po vseh ulicah zastave v znak radosti, da se kralju ni pripetilo nič hudega. Tudi včeraj je bil še ves Trst v zastavah. V petek sta izdala oba vice-poteštata Cuzzi in Grego, ki vodita po smrti poteštaia Archi-ja občinsko upravo, proglas, v katerem pravita, da je kralj čudežno ostal nedotaknjen od perverznega atentata, s katerim se je hotelo motiti vedrost dela v veliki prestolnici Loffnbardije, ter pozivata prebivalstvo, naj bo s svojimi čustvi pri kralju in pri nedolžnih žrtvah. Prefekta kom. Fornaciari-ja so obiskale zadnje tri dni mnogoštevilne osebnosti, da izrazijo svoje zgražanje nad grdim zločinom in svojo radost, da se je kralj rešil iz nevarnosti. Poleg raznih tržaških osebnosti, zastopnikov posameznih ustanov in organizacij, so obiskali-prefekta tržaški škof dr. Fogar in vsi tukajšnji konsuli inozemskih držav. Tudi po raznih uradih so se vršile manifestacije. Tako na tribu-nalu in po vseh šolah. Kraljevemu pobočniku generalu Gittadini-ju so bile poslane neštete brzojavke z izrazi vdanosti. Danes ob 11. uri se bo vršila v cerkvi pri Salezijancih slovesna zahvalnica. Istotako v Skednju ob 10. uri. V pondeljek, 16. t. m., ob 11. uri predpoldne bo Nj. eksc. tržaški škof mons. Fogar zapel v cerkvi sv. Antona Novega zahvalni «Te Deum», ker je Nj. Veličanstvo kralj ubežal nevarnosti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. PRAVOSLAVNA VELIKA NOČ Rojakom pravoslavne vere, ki praznujejo danes vejiko noč, želimo vesele in zadovoljne praznike. Hristos voskrese! SPREJEM AMERIŠKEGA ADMIRALA V OFICIRSKEM KROŽKU Včeraj ob 11. uri je bil prirejen v tukajšnjem oficirskem kro&ku sprejem v čast viceadmiralu Bur-rage-u in častnikom ameriške vojne ladje «Detroit». Sprejemu »o prisostvovali zastopniki vseh civilnih in vojaških ohlastev ki ves /.bor inozemskih konsuk>v v Trstu. Popoldne ob 13. uri je priredil viceadmiral Burrage na vojni ladji «Detroit» banket, na katerega so bili povabljeni zastopniki vseh tukajšnjih oblastev. čehoslcvaški učenjak na prehodu v Trstu. Te dni je prispel v Trst s parni-kom «Presidente Wilson» Cosu-licheve družbe znameniti Čeh oslova šk i raziskovalec Arabije dr. A-lojz Musil, profesor na Karlovem vseučilišču v Pragi. Dr. Musil se vrača iz Zedinjenih držav, kjer je urejeval izdajo rezultatov svojih raziskovanj od 1. 1906. do 1915. To delo bo obsegalo šest zvezkov in izda ga American Geografical So-ciety (Ameriško geografsko društvo) v New Yorku, katerega gost je bil pmenjeni učenjak skozi dve leti. Ozemlje, na katerem vrši profesor Musil svoja proučevanja zemljepisne, zgodovinske in folklorist ične narave, se razteaa od Maroka do Indije. Ameriško geografsko društvo mu je podelilo najvišje odličje, namreč zlato svetinjo Charlesa P. Daby. .. ŽITNI TRO Poljedelski urad Združenih držav je razposlal v svet prvo poročilo o stanju zimske plenice, katere urad je cenil na 06.9)1. Na podlagi te prve cenitve bi maiala letev simake pšenice 50 milijonov bushelov manj nego lani. To dejstvo je povzročilo na ameriških žitnih borzah dvig cen za do- larskih centov pri busheju. Evropa se po večini ni prilagodila ameriškim smernicam, radi slabega odjema moke, ki se povsod opazuje. Povišanje cen je na naših žitnih trgih znašalo L 1—2. Beležiti je kupčije neznatnega obsega. Ma-nitoba M. 5 se giblje okoli L 138— 139 franko Benetke, argentinska pšenica Barusso 79 kg L 143—144 franko vagon Trst. Domača pšenica je Že podla. Cene L 140—150 za kv. »o radi tega le nominalne. Ku-ruzni trg je mrtev. Kupčija še ni oživela. Naša dežela pričakuje v splošnem padanje cen, ki naj bi je povzročil dohod laplatske koruze. Domače blago je vzdržno. Zahteva se zanje po kakovosti L 105—118 franko postaje videm-ake pokrajine. Fozani je nazadoval sa približno 2 sh pri toni. Tovor april stane sh 201—202 cif Trst. Besarabska koruza je 1 sh cenejSa. Efektivno blago se nudi po L 103—105 brez vreč franko vagon Trst. Terminska kupčija je tako v romunskem kakor argentinskem blagu popolnoma prenehala. LapJatska koruza, za dobaVo v mseecih juniju, juiiju in avgustu se nudi po L 87—88 franko vagon Trst. Poročila naznanjajo izborno kakovost argentinske koruzne letine. Mlačna je kupčija v kruftni moki, ki stane L 177—180 framko vagon gornjeitalijanski mlin. Riž običajnih vrst se giblje na basi L 178—183 franko postaja Julijske Krajine. Ta cena velja za vagonake količine. Izmed ostalih žitnih predmetov notira oves L 116—117 in otrobi L 81—82 franko tržaška postaja. Rojstva, smrti ta poroke v Trstu dne 13. aprila 1928. Rojeni: 15; mrtvi: 13; poroke: nobena. Iz našega urada Fr. Boieglau - Lokev: Stvar se nahaja v preiskavi ter se pričakujejo informacije glede Vaših e-konomskih prilik. Taraca v*, drv - Mas are: Stvar je v teku; manjkajo pa informacije o VaSih ekonomskih prilikah. M. vcL Mrkič - Zadlog: Deklicam priti Če polna vojna pokojnina do dopolnjenega šestnajstega leta, do 21. pa v zmanjšani meri. Samo ob sebi je umevno, da je vse prepla-čano treba povrniti. Vam, vdovi, pritiče čistih 55.30 lir mesečno. Fr. WL Kavčič - črni vrh: Mili-tariaranemu delavcu pritiče vojna pokojnina le v slučaju, da je bil ranjen po sovražnikovem orožju in če to njegovo oboljenje spada v prvi dve razpredelnici kr. odi. št. 1491 (čl. 1 in 71). Opišite nam slučaj v podrobnostih, pa Vas bomo izčrpno informirali. Fr. fiadež - Sp. Kasnimi je: Javite nam, katera je številka na pokojninski knjižici, ker — kar ste nam poslali — ne odgovarja. Ne zamenjujte pozicijske številke (na robu) s Številko knjižice, katera se nahaja v sredini. Anton U km ar - Prosek: Pridite v urad. fttorje: O vinskem davku Vam damo sledeča pojasnila: S kr. odi. 17. 7. 1921., št. 975 je bil odobren pravilnik za uvedbo splošnega davka na konsum vina in s kr. odi. od 16. 12 1922., št 1758 je bil določen znesek L 20 na vsak hektoliter proizvodnje letine 1923-24. S kr. odl.-zak. od 23. 5. 1924., ftt. 851 je bila davčna mera znižana, a a kr. odl.-zak. od 14. 9. 1924., ftt! 1373 pa je bil ta davek ukinjen._ Jasno je, da za ono dobo, ko je bil davek v veljavi, treba plačati. O popustu sploh ni govora, ker bi roovml erar vračati vsem cmfcn, ki •o ta davek pravočasno vplačali. Sicer so bile tostvarno na pstotoj-nih mestih izvršene mnoge kker-vsndje, ki so doprinesle uspeh, da Je Ml davek ukinjen. Edino, kar lahko ukrenete, je, da vsak prizadeti posameznik napravi na kolkovanem papirju dveh lir vlogo na: B. Inteodenza di Fi-nanza - Trieste per tramite deJla R. Dogana di Trieste, naj bi se mu dovolilo plačevanje v obrokih, — Prošnja mora biti utemeJjena; izhajati mora namreč, da interesi-ranec živi v težkih ekonomskih prilikah. Rok je trideset dni, ki se Štejejo z dnem po prejemu tozadevnega plačilnega naloga. To se pravi, da v teku 30 dni mora dospeti prošnja ali rekur* na dotični urad in ne samo biti oddana na poŠto. A. J mak - Prestranak: V stvari A. BergoČa ne moremo podvzeti nobenih korakov, ker ne spada v naše področje. Obrnite se na kakšnega odvetnika. Tajnlitva. Iz tržaškega življenja * Razna nezgode. Pri delu na motorni ladji «Sa-turnla», zasidrani v prosti luk i V. E. ni., je 46-letni tesar Ivan Val-lon, stanujoč v Tržiču, včeraj popoldne padel na krovu z višine kakih 3 metrov ter se pri tem precej hudo pobil po spodnjem delu života Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravil bo, če ne nastopijo kake komplikacije, v 10 do 14 dneh. — V tovarni strojev pri Sv. Andreju je 24-letni mehanik Alfred Finocchiaro, stanujoč v ulici Do-nadoni št. 6, včeraj zjutraj radi hipne omotice padel z odra, na katerem je delal, in se pri tem tako hudo pobil po glavi, da mu je moral prihiteti na pomoč zdravnik rešilne postaje, ki ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Po mnenju zdravnikov bo okreval v dveh tediiih. — Ko je 21-letni mesar Menotti Jenko, stanujoč v Skednju št. 340, včeraj popoldne prenašal v mestni klavnici pri Sv. Soboti volovsko Če- trt, je nehote zadel in »drobil Sipo pri pisarni ln se precej hud pore« zal po desni roki. Dobil je pn« pomoč v mesti boiaiAnid, k*mes se je zatekel v spremstvu nekega tovariša. Iz tržaške pokrajine DUTOVLJB. Letošnjo zimo smo knell tudi mt; Dutovci, prekori« t ni in zelo potrebni kmetijski tečaj pod izbora i niin in izkušenim vodstvom, g; An t. Kosovela iz Tomaja. Tečaj se je otvoril 15. novembra pretek. 1. in zaključil 2. aprila t. i. Obiskovalo ga je lepo število mla-deničev iz vseh treh vasi Lhito-velj, Krepelj in Goden j. VztrajniH do konca je bilo 11 slušateljev. Pouk se je vršil v ljudski šoli* Poučeval je potovalni učitelj kmetijstva g. Ant. Kosovel po dvakrat v tednu, ob torkih in petkih odi 5—7 zvečer. Predavanj je bilo 40. Predavanja so bila skrbno in poljudno podana iz vseh panog kmetijstva, da jih je bilo veselja poslušati in zapisovati. Tekom tečaja nas je posetil g. agrar. inJ?. dr. Klavžar iz Sežane, predoČS* nam je potom skioptičnih slik vse važne slučaje iz Živinoreje n. pr. pravilne in nepravilne lege teleta v maternici, kako pomagati napetemu govedu, razne vidne bolezni, rape, slinovko. parkljevko, razno živinozdravnisko orodje in veliko drugega. Udeleženci so s pozornostjo poslušali razlago predstavlja-jočih slik. Občinstvo se priporoča in pričakuje, da se kaj podobnega spet v najkrajšem času priredi, naj bo iz ene ali druge stroke kmetijstva. Lepo priliko imamo tu pri nas. G. Ant. Tavčer Inm namreč prav lepo dvorano za predavanja s skioptičnimi slikami. Pri sklepu tečaja je bilo veliko obči nar jerti navzočih. G. inženir je pohvalil marljive učence in jih vzpodbujal, naj se drže vseh dobrih naukov in se tudi po njih ravnajo. Vesti z Goriškega Ooriftke mestne vesti Združitev občin ' Z ukazom z dne 22. marca se združita občini Anhovo in Deekla v eno samo z imenom Salona (Salona d'Isonzo). Z odlokom 29. marca 1928. se se združijo občine Bovec, Log, Čez-soča, Žaga in Srpenica v eno samo z imenom Bovec. Združile so se tudi občine Sv. Lucija, Ponikve in šentviška gora v eno samo z nazivom Sv. Lucija. Istotako so se združile občine Biljana in Medana v eno »amo z nazivom Dobrovo {Castel Dobra). Občina Volče pa se pridruži k občini Tolmin. Urnik za trge, mesnice itd. Danes ostanejo vse brivnice zaprte. Mesto tega bodo odprte v pondeljek, 16. tjn., od 7.30 do 12.30. Istotako se zaprejo danes po 8.30 vse mesnice, pokriti trgi in prodajalne sadja in zelenjave. Odprte lekarne Danes, v nedeljo, dne 15. aprila, bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden: Liberi, Corso V. Em. III., št. 39; do ene ure popoldne pa lekarni Pontoni, Via Rastel-lo št. 26, in Contin, Corso Verdi št. 17. Izgred soc9iš€a Obsojen, ker le bil cbtežen, da je žalil ministrskega predsednika Poročali smo v našem listu o tem, kako so miličniki zaprli nekega Lovrenca Bogataja, 59 let starega, iz Dolov pri Idriji, Češ da je v neki gostilni žalil ministrskega predsednika. Lovrenc Bogataj je moral te dni pred goriške sodnike, ki so ga na podlagi pričevanja obtežilnih prič, in sicer dveh obmejnih miličnikov, obsodili na ti mesecev zapora in 500 lir globe. Ker sta ponarejala podpise na menicah Pred goriškimi sodniki se je moral zagovarjati neki Karel Garro-ne, star 29 let, iz Aleksandrije, češ da je z Oskarjem Parmantierijem, starim 38 let, iz Neapolija, ki pa se ni hotel pokazati pred sodisče, ponaredil podpise na menicah za vsoto 17.000 lir. Sodišče je Par-mantierija obsodilo v kontumaciji na 4 leta, 2 meseca ter na 5 did zapora, in sicer eno šestino poostrenega ter na 350 lir globe. Gar-roneja pa na 4 leta, 1 mesec in 350 Ur globe. Odv. Zennaro, ki je branil obtoženca, je proti razsodbi vložil priziv. Paika Tudi Tomaža Groharja iz Pod-brda je tolminski sodnik svoj Čas obsodil na 125 ter 000 lir globe, ker so ga orofcniki zalotili na lovu s puško in je bil brez orožnega lista. Grohar pa ni bil zadovoljen s to kaznijo, češ da je imel, ko so ga zalotili, pri sebi dovoljenje za no-ftenje puftke — sicer pa le od lokalnih oblasti. Zato se je pritotil na goriiko pristvno sodišče. Sodniki pa #o potrdili prvo razsodbo. kosi mlada Sonaj 21 lat je imela Petra Cl-, ko je na veliko noč zapustila to solzno dolino ter odšla za vedno, tja, kamor vodi neizprosna pot. V pondeljek se je vršil ob veliki udeležbi pogreb. Vse, mlado in staro, je spremljalo pokojnico na kraj počitka in miru. Spremljala jo je tudi žalostna pesem* cerkve* nega zbora. Naj v miru počiva! £RNI VRH Brezplačni tečaj za umetno veze* nje in šivanja V prostorih tukajšnjega gasilnega društva se otvori v pondeljek, dne 16. t. m., brezplačni tečaj za umetno vezenje in Šivanje. Poučevalo se bo luknjičasto vezenje, ažuriranje, vezenje s svilo v barvah« sploh vsa moderna dela. Učenke bodo v osutih dneh delale popolnoma samostojno. Vstop je vsako mur dovoljen. Pojasnila daje zastopnik šivalnih strojev «Singer»r g. Srečko Bajt iz Idrije. 6RNIČE Tehtnica, ki se povrne pe dveh letih Pred dvema letoma so nežna.oi tatovi vdrli v kolibo, ki se nahaja na Črniški gmajni poleg apname in katera je last Venceslava Spa-capana. Odnesli so raatopilno luč, magnet od motorja, več drugih stvari ter vrli tega Še decimalno tehtnico, vredno 275 lir. O tatovih in vlomilcih ni bilo ne duha ne sluha. In že je Venceslav skoraj pozabil na nesre-čo. ki ga je bila zadela — kajti pretekli sta že dve leti od usodne«adne> — ko pre na tiiiike u- pravništvo. 401 PRISTNO TROPINSKO ŽGANJE dobi. te vedno pri odlikovani zadružni žganje-kuhi v Dornbergu (Montespino). 403 POSTELJA se odda delavcu. Via Molin a vento 44, L 403 pomočnik, priden, veič tudi v striženju ženskih las, se išče. J. Žgavec. Vipava 54. 405 TRI HttF se prodajo, Barkovlje, Prošek, Kantor«! Pojasnila daje Germek, Prošek. 406 KOLO, močno, prvovrstna znamka, se proda za vsako ceno. Via Madonnina 34, mlekarna. 407 KRASNA poročna soba se odda boljšemu paru. Via Fabio Severo 35, pritličje. ŽENSKO kolo. novo, proda S. Vizintm, Gorica, via delle Officine 25. 409 PRIDNO dekle-sobaric o, z dobrimi spričevali, se išče. Naslov pri tržaškem pravništvu. 410 SPALNA soba. se proda rada selitve. Via Pasquaie RevoHalla 18, V„ Pegan. ___4U SREČO pove avtoriziran grafolog. Via Ferriera 31, zadnje nadstropje, vrata 12. 412 IZGUML se je pred 25 dnevi, na Opčt-nah, pes, volčje pasme, temaosive barve, po gobcu črn. a po prsih bel. Kdor bi ga naiel oziroma kupil, je aaproten, da ga odda družini Cleva, vila pri električni centrali na Opčinah. Nagrada L 100. 413 IDUĆA, kuhinja In sobica,^ ta proda. Videla - Scoglietto ŠL 254. 414 POSTELJA se odda mladeniču. Via So-litariot 13, vrata 12. 415 ilVALNI stroj se proda. Piazza Goldoai it. 5. vratar. Plača se lahko tudi na obroka. 41« POROČNA soba, iz parjenega, bukove, ga, slavonskega lesa 1400. jasenova 1600, mahagonijeva 1700. — Primešajte kakovosti Tšrk, Cesare Bat tis ti 12. Pazite na številko! 336 HBA z 2 stanovanjema in vrtom, v bližini tramvaja, se proda po ugodai ceni. Plačilo tudi pogojno. Ivan Kjuder. Sv. Mar. Magd. zg. 396. Posredovalci izključeni. 417 MBALNE STROJE, kontrolne blagajne prodaja MAler, Trst - Irene o defla Cro-ce 6, teL 997. — Izredna prilika! KRASNO POSESTVO, enonadstropna hiša, goetflaa s krasnimi prostori, hlevi, gospodarskim poslopjem, velikim dvoriščem. vrtom in poljem v Sovodnjah 70 pri Gorici, se proda. Olajšano plačevanj^___ DIPLOMIRANA šola za krojenje in Si-vanje odpre tečaj z 10. aprila. Via Gatte-ri 23, II. Praktična metoda. 375 PISALNE stroje, velike in majhne,, kontrolne blagane, prodaja MOller, Trst, Ireneo 6, ceae nitke. 323 ZALOGA vsakovrstnih rakev, vencev, sveč in žalnih predmetov L II. HL razreda. 25% ceneje kot drugod. Saksida. Doraberg 3. 353 ZALOGA papirja. Uvez in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 252 KOROĆKE m. gorenjske smrekove in me-cesnove suhe deske priporoča mizarjem po nizki ceni Alojzij Srebotnjak, Postojna. 396 KLEPAR Volk Ivan, sprejema vsakovrstna kleparska dela in popravila pri «Pir-jevcu»( mesarju, v Sežani, 391 KOLESA, nova, zajamčena 390, izbera rabljenih, popravljanje šivalnih strojev. Petronio, Sv. M. Magdalena, Bivšo 24, nasproti saiezjanske cerkve. 392 BABICA, diplomirana sprejema . noseče. Bice Hladiš, ria Madonnina 10/11. (393) KROJAČ Žiberna, v Divači, se priporoča cenjenim odjemalcem. Delo točno, po nizki ceni. Najnovejši kroji. 397 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64. 308 avtoricirana, sprejema noseče. Govori sloveasko. Slavec, via Giulia 29. 322 ZAHVALA Ob prehridkl izgubi naSega nenadomestljivega soproga, očeta Franca Mlklavlča silteUa v pokoj« prejeli smo toliko izrazov iskrenega sočutja, da se na moremo zadostna zahvaliti vsem onim, ki so na katerikoli način počastili spomin blagega pokojnika. — Predvsem se zahvaljujemo preč. duhovščini, občanom livškim, darovalcem lepih vencev, pevcem za pretresljive žalostinke, godbi Iz Idrtke-ga in vsem neštetim spremljevalcem, ki so pripomogli do veličastnega spremstva na njegovi poslednji pod. LIVEK. 11. aprila 1928. Žalujoči ostali. ZAHVALA Povodom smrti našega nepozabnega LiMa Dekleve izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo gosp. župniku, vsem sorodnikom, fantom in dekletom iz Petelin), iz Št Petra za darovane vence, pevcem, ki so ga spremili na zadnji poti s svojimi žalostio-kami ter sploh vsem prijateljem in znancem, ki so na kateri koli način počastili blagopokojmka. - Posebno se zahvaljujemo gospodu Dr. Ambrožiču za ves njegov trud, ki mu je bil v pomoč m tolažbo v njegovi neozdravljivi bolezni. PETELINJE, 13. aprila 1928. (399) DRUŽINA. Avtomobilna črta TrstLokev-DIvača-Senožete PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trg« Oberdan. Vozni red od 15. aprila. •Iz Trsta v Senožeče ob 17*30. Iz Bazovice ob 18-—. Iz Lokve ob 18 lš. Iz Divače ob 18*25, v Senožečah ob 19*—. Iz Senožeč v Trst ob T—. Iz Divače ob 7-20. Iz Lokve ob 7-30. Iz Bazovice ob 7-46, v Trst ob 8*30. Listki za tja in nazaj : Trst-Divača in nazaj L 13-—. Trst-Senožeftf in nszaj L 16*—. Marin tofln h Imlncli rag. za dr. z om. por. vabi na IH ki se bo vršil T nedelj«* 22. Aprila 1928, ob §.30 uii predpoldne, v društve-«|Kih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nad zorni štva. 3. Predložitev letnih, računov za L 1927. 4. Slučajnosti. V slučaju nezadostne udeležbe se bo vršil občni zbor pol ure kasneje in bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. ODBOR. Milita za 1. MM okraj reg. zad. z neom. zav. v Trnovem vabi na M redili oli M ki se bo vršil v ned«ljoy 22. aprila 1928, o<> L30 popoldne v zadružnih prostorih v Trnovem. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo in nasveti nadzorni-Štva. 3. Odobritev letnega računa za upravno leto 1927. 4. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. 5. Volitev načelništva in nad-zorništva. 6. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen vsled nezadostnega »levila zastopanih deležev, se vrši v smislu § 35 zadružnih pravil obfini zbor čez pol ure in z istim dnevnim redom in sme brezpogojno sklepati ne oziraje se na Število navzočih članov. NA6CLNIŠTVO. NOVE IZREDNE CENE. 396 AirEconoinla Famigliare TRST, Piazza Po nt ero s so > MUŠL1N, volnen, v vseh barvah.......L SVILA, fantazija za obleke , GOBASTO BLAGO, fantazija . MUSLIN, bombažast . . . ^ SUKNO, fantazija, dvojna visokost, za ženske obleke . SUKNO, volneno, angleški tip. za moike obleke . . . RIGAD1N (Borgo Istria)I. vrste . ČUTIL za srajce ... od . POPELIN.....s COWER-COATS, debel, visok 150 cm . . . . po PLATNO MADONNA 80 cm . . . 80 . • debelo • . . • . „ c 160 cm, jako debelo ...... PLATNO ZA RJUHE . . . BRISAČE, gobaste, velike . „ BLAGO za prte. debelo vis. 150 cm PREDPASNIKI . . od . . OBLEKE ...... . NOGAVICE ženske in moške........ 11-90 6-50 4-90 3*90 650 35 — 3'— 2 80 naprej 4^0 . 21-50 1*95 3-50 6-50 5-90 7-90 ;-90 12*50 naprej 25— . 1 50 . KURJA-OČESA z mazilom FARMACIA SPONZA, Trst, V aTor S.Piero lo Pazite na ponaredbe. — Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L 3.—. OSMICA pri „Pepetu Šušterju" v Sv. Križu št. 271. DemaGi kailllca. Crna id bele vino m m m S Na obroke l * Zadnje novosti, izgotovljene m ■ obleke in po meri, blago, svi- ■ ■ lenine, perilo, platno, površniki ■ B i. t. d. i. t. d. ■ ■ Via Roma 3, III nodslroaie ■ M0SKI OBLIKE C0RS0 VITT.MMAIEIC m M*26 JAJCA ZA VALENJE najboljših kokoši-jajčoric .Leghorn" iz državnega zavoda v Rovigu oddaja po L 3*— komad SVAN HAHH1Č-BAZ0UICA Prodajalna modnih potrebščin za moške alle mm mmm Trst - Corso Garibaldi lO, tel. 31-21 Za pomlad in poletje: Bogata izbera izgolovljenih moških oblek iz dobrega sukna in najboljšega kroja po L 110.—, 145.—, 180.—. 215.— in boljših po L 280.—. Površniki Oabardine iz pristne volne in dežnih plaščev za moške po L 168.—. Površniki iz angleškega blaga, risbe fantazija, elegantni L 135.—, 180.—, 240.— posebni po L 290. -. Trenk-Coats 5>port, dvojna podvlaka, nepremočni L 310.— (zajamčeni). Specijaliteta športnih in mornarskih oblek za šolarje in birmance po L 29.—, 40.-, 54.—, 70.— itd. Poseben oddelek 2rnega in barvanega blaga u oblak« po mori.. Delo I. kategorije. (391) KROJAČNICA V I. NADSTROPJU. Blago, ki ne ugaja, se zamenja ali se vrne denar. — Trgov&o-obilsa zadruga TELCrON 1604. ¥ Trsfil ierer«N is-o*. retfistravana ladruga i neomcienlm juutiM Tla nilano St 20, pritličje (vefial XXX odobre) ODrestejc hranilne vloge po 4'A % feae UH«, vezane i« Mpoved, »o đotsTon. • Trfio?tem In abrtnlkom otvorio leiaCc CetaiM raCane. - Baich m Mresti platnic mvm sam. izvrSuie nakazila pad nnodnbnl panoji za Jiigaslsviio In ostale inozemske trge. SpreJ« nejse. Br H vlotf na tekati raCna v MURJM ter Jih Mresti]« nats«w) H)e pasaža na menična »araStva In zastava vreanaitnih papirjev •II iraHcoMSH- - CsHaniptira irtfovsHe efekte. nre «4 9. «• 12. ln pal «a»ai«ne in a« 2. Id pol da 4. papaMne. PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: na Roniaa v Stirik d«flk rr. ruščine prevedel I. V. Ko <** je Milica bližala je videla, raasvet-v^ftti-e cvetUčiij«Lki?, začliMtia godbo i totk* jo je taica želja p« samoti, da je topila do bJižnje klopce, sedla nanjo, nj^lo-niia g-ia.¥o k drevesu tA icapj Ui oči. Tako j p Ml a zatopljena v svo^e misli, da ni 5lišala Miiajoćili m kot JLkov in ni saiMudJe Be-ren^ dVH. ki je }>o«l»l p»evo oMidi«, m katerem si bral raučii« Z«cnd«io in skop aj piestra-šcifo jo je grol nx>iriL Zdaj ae dobro pozuai na^protnfco, pro^CU je njene gibljiva ptszB ui tak.oj ag&soa, dsi ie zgcutUo B«Wi važnega. Sklonil se jo k Milici, jo prijel za roko in vp-rašal z resnim in reskim glasom: — Kaj je s vami? Kaj ste napravili? Milica se je zdrznila, se vzkloniia in ga z groznim strahom pogledala. Kako je mogel zvedeti, kaj se je zgodilo? — Kako ste zvedeli? — je rekla in neverno ) gledala grofa. I — Jaz berem v vafei duši kakor iz odprte i knjige, — je rekel skoraj jezno. — Kaj ste napravili, zakaj ste videti tako... «Potrti*, j« hotel reči, pa se je prekinil. Pod vtisom njegovega 1 ^^»ovalnega glasu in pogleda je Mattou. m rti ari u" odgovorila: — Dala sem besedo kneeu Igorju... Berenkiau je smrtno pobledel, a iz njegovih je* odseval obup. — Zores? — je tiho vprotai, ge odmaknil in irpiH?til njeno roko. Nastal je mik. Nato je Milica neodločno vstala, stopila k nepremično stoječemu grofu in ga prijela za rokav. — Ali ste jezni, grof? Oprostite, de eem vaj užalila, toda ne mislite, da sem se kedoj m mml Berenklau ia ^drgnil, kakor da m ie ur«. budil, in z nestiT>no kretnjo je odpalinil njeno roko. — Nimam vam kaj odpuščati, nisem človek, da bi- se kdo z menoj poigral, toda... — premeril jo Je z jeznim pogledom, — preziram ženske, ki se morejo udati moškemu, katerega ne ljubijo, samo da se jim ni treba pokoriti iskrenemu čuvstvu iz neke nerazumljive bojazni... Zdaj pa, Milica Jurjevna, dovolite, da vam Časti tam in vam falim najboljšo srečo. Odstopil je korak nazaj, se ji globoko priklonil m se v popolni samooblasti napotil k skupini »prehajajoče se mladine. ^^ v • Ko je Milica odšla, je knez eopet sedel na klop. čuiU je potrebo biti aam in si ©pomoči po prteoru, ki je odločil glavno vprašanje njegovega življenja. Bil j« nemiren: cela vrata raznih vtisov, ki* je do&toel tisti Te čer, In isptto vino so mu razdratili throe. Zdaj je mislil na Milico, na ukradent poljub* in srce mu je radostno zabilo; nikdar se mu nd vdela tako omamna, dasi nekoliko hladna ln «D«, lepa je, kakor angel? Samo eno ji manju ka, demonska strast Janine. Ta ima ogenj t žilah, — ie Domislil. — Upam. da bom znal zbuditi v njej življenje in ljubezenski žar.» Zatopljen v misli o načrtih glede bodočnosti ni Igor zapazil, kakove neka senca, smuknila iz drevoreda, skrivajoč se obšla utico in upihnila dva lampiončka, ki sta visela med vejami; senca je nato šinila v utico in pred grofom, ki je začudeno skočil na noge, je zažarela vijoličasta zvezdica, ki je razsvetlila bledo Janinino obličje. Predno se je grof zavedel, so ga objele tople, dišeče roke okrog vratu, a k njegovim ustnam so se prilepile žareče ustne. — Ljubim!... Ljubim te več kakor svoje življenje, — je strastno zašepetal glas. Igor je za trenotek odrevenel, tako nepriča^ kovan je bil ta napad; toda pod žgočimi dotipJjajl nežnega, gibčnega telesa, in čudnega omamnega duha, ki je puhtel od nevarne Čarovnice, se mu je zvrtelo v glavi, v sencih mu je nekaj zatolklo, a v zri v strasti je zaglušil v njem razsodnost m previdnost. Kakor pijan jo je stisnil v svojem objemu in jo pokril s poljubi. Zvezdica na Janini glavi je ugasnila... Četrt ure pozneje, ko je knez prišel iz utice, je bil videti strašno bled; ljubezenska omama ga je minila. Skoraj v teku je prišel v svojo sobo. se vrgel na naslanjač in se prijel z rokama za glavo. IV. «EDHf08T» V Trstu, dne 15. aprila lt28. Znanost tojimetnost U par besed o Ibscnu O Ibsenu smo že pisali. Prinašamo samo še par besed lani umrlega Georga Bandesa, ki je Ibsena s »vojo kritiko takorekoč vpeljal v evropsko književnost. Prokletstvo pisatelja je, če ne pripada velikemu narodu. V prvi vrsti gre vse najlepše in najboljše, najbolj umetniško v prevodu v izgubo, in to ne samo tedaj, če piše v verzih. Slednjič se pokaže, če ga presta-rijo, da se je bavil le z ozkim krogom problemov, ki pač zanimajo druži k), v kateri je 011 živel, za katere pa se vse Človeštvo ne more ogreli. Njegovo delo se ujema samo z razmerami, v katerih je zra-sM in za katere je pisal, za droge razmere ne. C:e je Henri Ibsen premagal to tež kočo. se je to zgodilo radi tega, ki--- so njegove drame pisane v prozi. v kratkih jedernatih stavkih, ki jili je mogoče z lahkoto prevesti in radi tega ni mogoče veliko izgubiti. P» leg tega je pisatelj, bolj ko se je razvijal, nehal pisati samo za Norveško, ampak je delal z mislijo. d h piše za ves svet. To zadnje je pripomoglo do tega, da je s svojo umetnostjo ustvaril novo dobo. Najboljši dramatiki, ki so pisali pred njim, se zdijo njegovi predhodniki. Francoski dramatiki. ki so" v Ibsen«vi mladosti gospo I oval i na odru, so v primeru ž njim zastareli. Po Ibsenu ni mogoče več pisati, kot so prod njim pisali, če hoče kdo ostati na umetniški višini. On jo zahteve po karakteristiki in dra-matiški tehniki dvignil do tiste višine, Ki je pred njim nikoli niso dosegli. Večina tistega, kar je sever prej dal velikega in dobrega v literaturi 111 umetnosti, je bilo s pojavom Ibsena pozabljeno. Ibsen se je izkazal v svojih dramah kot kulturonosec baš tako velik kot dramatik. Da podčrtamo pomen, je dobro, da ga primerjamo z drugimi velikimi kulturonosci njegovega časa. Istega leta kot Ibsen sta bila še dva druga velika pisatelja rojena: Taine v Franciji in Tolstoj v Rusiji. Kakor so si vsi trije različni, imajo vendarle nekatere slične poteze. Taine je bil spočetka baš tako kot Ibsen rev oluci jonaren duh. Postal pa je sčasoma to, kar je bil Ibsen od tedaj, ko je postal zrel, vedno: sovražnik tiste revolucije, ki naredi vse ljudi enake in se enakost doseže na ta način, da se podre vso, kar je odličnega. Kljub temu Ibsena ne smemo misliti kot misleca, tudi ne političnega. Taine je bil mislec, Ibsen je lnl borec. Tolstoj prizna Taineja, a prezira Ibsena. Ktjub temu je baš tako kot Ibsen revolucionarec in oznanje-valec novega, izven države stoječega .človeškega reda, razdiralec človeških predsodkov. Oba imata a-narhistično, državi sovražno potezo. Med tem, ko se ta duševna smer pri Ibsenu spoji z aristokra-tičnostjo, se pri Tolstoju zlije v bratsko enakost. Tolstoj oznanju-je evangeljsko ljubezen, Ibsen propagira samogospodstvo posameznika. Ibsen je moral kot mislec prestati teške boje sam s seboj. Njegova vera v »amega sebe je pribojevana, je dosežena s poglobitvijo v svojo lastno notranjost. Hladnost in brezbrižnost njegove okolice je pripomogla njegovemu zaupanju v samega sebe do zrnast Henrik Ibsen je ugled, ki ga uživa, v polni meri zaslužil. Z njem ie skandinavski sever prvikrat posegel v razvoj evropske literature. Z njim je skandinavski sever prvikrat posegel v razvoj evropske literature. Zato je potrebna trdota in ostrina velike o-sebnosti, ki kot dijamant lovi žarke in jih razsiplje. Le tak mož more zapisati svoje ime v knjigo Časa. Nova kultura Med narodi, ki so se po vojni dvignili in pričeli ustvarjati svojo bogato kulturo, je menda na prvem mestu beloruski narod. ali bolje rečeno, severna veja velikega ruskega naroda. V nanj i svet mora brez pridržka priznati, da je belorusko desetletno kulturno udejstvovanje doseglo v resnici presenetljive uspehe. Da stoji beloruska znanstvena produkcija na zelo lepi višini, o tem se je prepričal lahko vsakdo, ki je dobil vpogled v dela Pičeta, Seržputov-skega, Ščekacihir.a, Voznesen-skega, Ljofika in drugih. Da i-majo pa Belorusi več nego tri leposlovne revije, ki so po svoji vrednosti nad srednjo mero. to bo morda malokomu znano, celo tistim ne, ki imajo za Belo-ruse nekaj več, kakor samo mrzlo zajinnanje. Te tri revije se imenujejo: «Polyirfcja», «Usvyšša» 111 «Ros->kvit». Izhajajo vse tri v Minsku •in so navezane izključno na domače moči. Vendar pa se ne po- svečajo samo domačim problemom, ne podajajo nam samo kulturnega življenja ^domače dežele, ampak nas seznanjajo tudi s kulturnimi tokovi ostalega sveta. Na vodilnem mestu med revijami je «Usvyš5a». Ta prinaša prevode iz neinžke, francoske, čefike in litavske literature, dalje članke o armenski, japonski, litavski in drugrih literaturah. Kar je beloruskih prispevkov v reviji, kažejo trdno voljo, da bi nastajajočo belorusko kulturo postavili na trdno in narodno podlago. Vsi pripovedni in lirični prispevki so v tem oziru zelo značilni. Še značilnejši pa so kritični in literarno zgodovinski članki, ki so jih spisali Dubovka, Zamocin, Babareka, Illjapčevič, Voznisenskij in drugi. Revija «Polymja» izhaja že se^ dem let in ima že tradicijo za seboj. Med njenimi sotrudniki so tudi starejši pisatelji, kakor Janko Kupala, Jakup Kolas in drugi, a tudi mlajše moči: žižka Harty, Čarot, Zarecski in Du-dar. Tudi ta revija se posveča tujim, posebno slovanskim literat ura m. Najmlajša izmed treh revij je «Roskvit», ki je začela izhajati šele lansko leto. Ta je v toliko zanimiva, ker pomeni njeno izdajanje ozdravljenje beloruskega literarnega življenja. Njeni sotrudniki so člani nekdanje komunistične literarne skupine «Maladnjak»,*ki so se sedaj o-svobodili in hočejo peti, kakor jim je Bog grla ustvaril. Pav-Ijuk šukajla, ki izdaja revijo, pripoveduje sledečo zgodbico o nasiliu, ki so mu bili oni njegovi tovariši do tedaj izpostavljeni. Nekoč je poslal nekemu u-redništvu — on misli uredništvu almanaha «Malackijak» — rokopis pesmi, v kateri je bilo govora o neki «črni lokomotivi«. Dan nato ga je uredništvo pozvalo naj «črno lokomotivo« nadomesti z «rdečo lokomotivo«. Ker je to odklonil, mu seveda uredništvo pesmi ni natisnilo... Odkar je izšel «Roskvit», je skupina «Maladnjak>> popolnoma izolirana. Tudi «Uzvyšša» je na škodi, odkar je izšla ta nova revija. Štirje pomembni pesniki: Carot, Dudar, Volny in Zarecki so se priklopili skupini «Polymja». Tudi najmlajši so zapustili «organizacijo rdeče lokomotive«. Kakor je beloruska literatura mlada, se ji vendar ni povsem posrečilo, da bi se osvobodila tendence, ki je umetnosti v večjo škodo nago v korist. Tobačna industrija v Ameriki ni državen monopol, temveč je prosta kakor vsaka druga. United Cigar Stores Co. se imenuje milijon arsk o podjetje, ki ima svoje tobačne prodajal niče raztresene po. vseh mestih in večjih krajih Zedinjenih drfeav. Da ne bo treba podjetju već plačevati osobja, ki je bilo nameščeno po posameznih prodajal ni cah, si je sedaj omislilo avtomatične prodajalnice. Odslej ne bo treba kadilcu drugega kot vreči določeni novec v avtomat in iz njega bo priletela cigara ali pa zavojček cigaret. V vsaki prodajal niči so trije menjalni avtomati, ki preekrbe odjemalce s potrebnim drobižem, če ga nimajo. V Harrisemu, New Jersey, (Amerika) so nedavno zgradili največji plinov rezervoar na svetu. Zgradila ga je družba, ki se imenuje «Pu-blic Service Electric and Gas Co.» Ta velikanski kovinski tenk drži 15,009.300 kubičnih čevljev plina (425.358 kubičnih metrov ali 4,253.520 hiktolitrov. Visok je 105 m., v premeru pa meri 73 m. Ko bodo hoteli napolniti ta tenk z gorilnim plinom, bodo morali v velikanskih retortah sežgati 1200 ton premoga. Kot postranski produkt bodo iz tega dobili 700 ton koksa, 72 ton premogove smole (ka- trana) in 700 kubična čevlja tekočega'amonijaka. lir. A. O. H. Periy iz Hasbrouck Heighta, New Jersey, je pred nekolikimi tedni izpustil v zrak majhen balonček, na katerega je prej pritrdil listek s svojim naslovom. Balonček je potoval julno Čez del Atlantika, neovirano preletel Za-padnoindijske otoke in se končno uetavil v M ara ca i bo u v južnoameriški državi Venezueli. Tam ga je pobral neki Antonio Quintero in obvestil o tem Perryja. Razdalja, katero je balonček prepotoval, znaša nad tri tisoč kilometrov. Da zgori en kvintal premoga, je treba okoli štirinajst kvintalov zraka. Nt znamo vsakemu, da imamo o-koii šestdeset vrst alkohola. Najvažnejši med njimi je etilov alkohol, ki ga dobimo iz žita, krompirja itd.; tega imamo v vinu, pivu, žganju — sploh v vseh alkoholnih pijačah. «Netilov alkohol« dobimo pri destilaciji lesa. Ta služi v industriji- drugače je pa smrtno strupen; odkar imajo v Ameriki prepoved opojnih pijač, je ta lesni alkohol spravil marsikaterega pod rušo. Naslednji alkoholi so: ami-lov, butilov, propilov, alilov, ceti-lov in drugi. — F. M. Razne zanimivosti Drrtcl iz znnisfl In tehnike Neki Charles Lang iz Tovvnsen-da v ameriški državi Washington ima v majhnem betonskem ribniku na svojem vrtu trenirano postrv. Na njegov migljaj priplava blizu in se požene skozi nastavljeni obroček, ki ji ga on drži tik nad vodno površino. Za tak čin dobi vselej košček mesa in s koščeki mesa jo je tudi naučil tolike poslušnosti. Kadar kanemo kapljico vode na močno razgreto železno ploskev, bomo opazili, da ne cvrči in se ne posuSi v trenutku, kakor bi storila na mnogo manj razgreti plošči. Namesto tega ostane lepo okrogla in veselo teka in krofci sem in tje. To se godi radi tega, ker se kapljica ne dotika plošče, med obema se namreč neprestano napravlja para, na kateri kapljica takorekoČ plava. Nad dvesto kubičnih metrov megle bi bilo treba, da bi dobili en navaden vinski kozarec vode. •Morska belka* se imenuje najnovejše vodno letalo, ki je po svoji obliki pol hidroplan in pol čoln. Navadno se ne dvigne v zrak nego drči po površju vode naprej s hitrostjo 120 km na uro. Kanal, ki loči Francijo od Anglije, je nedavno preletelo v 26 minutah. Razdalja je znašala 36 km. Zdaj se pripravlja, da oddrči proti Ameriki. Neki merniki inženir iz Draždan je patentiral nove vrste kepel, ki obeta postati važna pri zdravljenju z vodo (hidreterapiji). Njegova kopel, namesto iz vode, kot so navadne, je iz vodnih pen. Pene sestojijo iz 1055 vode in 99% zraka. Namesto zraka se lahko porabi tudi čisti kisik ali kaki drufačni plini. Taka kopel je skrajno slab prevodnik toplote in človek, ki leže vanjo, se začne že po pretoric.u desetih minut močno znojiti. Pravijo, da bo služIla tudi proti debelosti. V Chandler FieUu, blizu Atlan- te v Georgiji (Amerika) se je nedavno vr$ila zanimiva preizkušnja. Aeroplan sistema Vaco s strojem 220 konjskih sil je vlekel za močno vrv na enem koncu, na drugem koncu je bil pripet Fordov avtomobil s »trojem konjskih sil. V začetku je zmagoval Ford in vlekel letalo za sebe«, ko je pa začel stroj na slednjem delovati s polno silo, je bil Ford tar koj premagan. Proučevanje možganov profesorja Bektereva. Pred več meseci je umrl znameniti ruski psihiater in neurolog profesor Behterev. V Leningradu je bila sestavljena posebna komisija učenjakov, ki jim je poverjena naloga, da natančno proučijo možgane tega* velikega učenjaka. Člani komisije so profesorji Ger-ver, Osipov, Astvacaturov, Bume-nan in Nikitin. Pri tem proučevanju bo sodelovalo tudi nekoliko največjih nemških učenjakov. Prekooceanski poleti. Pripravljajo se številni poleti iz Severne Amerike v Evropo. Enajst letal poleti v najkraj§em času proti Evropi, med tem! so tri ženske. Mabel Boli, ki je znana kot «kraljica diamantov« in ki je letela na letalu «Goiumbia» iz New-Yorka v Havano, si je nabavila letalo Fokker s tremi motor j L Njen cilj je Pariš. Gospodična Thea Rasche, nemška letalka, poleti iz New-Yorka na Nemško in sicer na nemškem letalu s tremi motorji. Tretja ženska, ki namerava premagati oceansko daljavo, je Myrtle Rrown iz Omake, svakinja italijanskega graditelja letni Bel lanca. Ona poleti seveda v Rim in sicer na enokrovniku «Bel-lanca». Za podobo skriti biseri. V vaški cerkvi v Novo-Zimljan-skem (Rusija) so se našli pri pospravljanju za neko ikono t. j. sveto podobo skriti biseri in dragocenosti v vrednosti 500 tisoč rubljev (približno pet milijonov lir). Gre skoraj gotovo za eden med onimi številnimi «zakladi», ki so bili skriti od premožnejših oziroma plemiških slojev oi> času utegnili dobiti nazaj, ker so zbežali v inozemstvo in se Se niso vrnili domov. Draga slika. Neki ameriški konsorcij je ponudil en milijon dolarjev za sliko znamenitega slikarja Albrehta Durer-ja, čigar štiristoletnica smrti se je prav te dneve slovesno obhajala po vsem kulturnem svetu. Slika predstavlja "praznik rošne-ga ven ca» in se nahaja v premon-stratenskem samostanu Stralpovu pri Pragi. Ponujena vsota je višja kakor vrednost vsega samostana«. To sliko so hoteli razstaviti letoe na Diirer-jevi razstavi v Nftrnber-gu, a se je načrt opustil, kar eo se zbali, da bi se podoba poškodovala. Uper t kaamtlnini. V kaznilnici v Ploku na Poljskem so se kaznjenci uprli, pobili vse šipe in uničiii vse, kar jim je prišlo pod roko. Čuvaji jih niso mogli ukrotiti. Obrnili so se po pomoč k ognjegascem, ki so takoj pofipasili ogenj upora. Uprli so se kaznjenci radi slabe hrane. Dohodki dramskih Angleškemu dramatiku Bernardu Shaw-u so prinesle njegove drame 000 tisoč šterliiiov (pet in petdeset milijonov lk*>-Za njim - prihajata Wells in Barnie, ki dobivata povprečno po 44 tisoč šterlmov na leto. Gerhard Hauptmann, znameniti nemški dramatik, si je a svojimi deli nabral preaoo&enje, katero je cenil iniinŠVi fiskus na več ko sedam milijonar, mark (nad trideset milijonov lir). Francoski pisatelji kakor Gui-try, Geraldi in De kobra dobivajo po več nflijoeov frankov na leto na tanttjtmah. Med skladatelji dobi vaša Rihard Str&us in Franc Lehar najlepše dohodke. Zadnjemu je samo «Vesela vdo- va« prinesla nad rtuafMt liilUJn nov. Pred civilno sodnijo v Mooa-kovem se je vršila te dbone £&<-Bifcnfva razprava. Šlo Js aa loči- tev zakona. Mož je trdil, da ga je žena bila po obrazu in vanj pljuvala, ko se je pa hotel braniti, je skočila žena k oknu, in vpila na pomoč. Žena je zanikala in je izjavila, da je bil mož,, ki je njo tepel in pretepal. Priče ni bilo nobene. Služkinja, ki je služila pri tem zakonskem paru, je zbežala iz službe in njenega naslova ni bilo mogoče dobi tL V tem se je domislil mož, da je kanarček vsakikrat, ko se je Mižala žena možu, da ga lopne po obrazu, letal ko divji po svoji kletki. Zagovornik moža je predlagal torej kanarčka za pričo. Takoj so šli po kanarčka. Vsi, sodnik, zagovorniki in tudi tožeči stranki so bili radovedni na to pričevanje. Kanarčka so postavili na mizo. Sodnik je izkazal šeni, naj se približa možu. V tem trenutku je začel besneti kanarček po kletki, da mu je kar perje odletalo. Nato je u-kazal sodnik motu, naj se približa ženi in glej, kanarček je ostal miren in radovedno opazoval ta prizor, ki je bil očividno zanj popolnoma nov. Na podlagi teg«, pričevanja je tudi razsodil sodnik in sicer v prilog tožečega moža. Vsda napreduje Is Chicaga so poskušali prenašati film brezžično. Film se je poslal brezžično v New York, kjer je zrla povabljena družba nekatere prizore na platnu in se zavedala, da se odviva tozadevni filmi v Chicagu. Ker aparati niso de izpopolnjeni, je Slo sedaj samo za kratek filmski trak. Žid jo in povojno gospodarstvo V zvezi ruskih Židov v Berlinu je te dni predaval C. F. Schermann o «2idih in povojnem kapitalizmu*. Ker je bilo to predavanje v marsičem zanimivo, ga v naslađujem posnemljemo v glavnih obrisih: Schermann je nagrladal, da so 2idje v vseh deželah, kjer Živć, vedno igrali posebno vlogo. S poljedelstvom se Židje ne pečajo; tu--!•. n-M Mrestu* iMc na fMMh krtačah p« 4'AX, M tekom raCMHi to vezoae vtofe po mnom. • Prejema DIMDJZ m tek. raCm to Jto obresime p« M^mn. izvrtate *sc v kaaCao strada apoektfote pasle. NamrlkladBCJSa zveza z JnMsDa --a«MiMM-in m m m*-te