!p7!a pki' in« v goioviiii. ŠTE V. 180.0
• LJUBLJANI, sreda, 18. rtvsusta.
>**» • "• * '-o««.»s *
rjttti » .«*»>«KKWCflE? taraKaufamamrM
Posamezna številka Din 1‘—.
LETO III
X^'MKima>fSKTK<'*
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemsi nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po potil. Din 20'—, inozemstvo Din 30	.
Neodvisni političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. .552. © UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu šiev. 13.683.
Hrvatskim šmtNist^.
Ni velika Slovenija in ni mnogoštevilen slovenski nared, toda tako velik je ^vendarle da mere z lastne silo lazvijati svoje sile in uspešno tekmovati na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju z večjimi naredi.
To nepc bitno dokazuje vsa zgodovina slovenskega naroda. V beju z Nemci, Ita-Hjani in Madjari in ovirani cd tuje držav-sile so vendar Slovenci z lastno silo j^adili svojo kulturo in položili krepke rf^lje svoje gospodarske osamosvojitve. ’, 6i vsake tuje pcmcei je p<?stal slovenji Jvn,et g0?pcdar na svoji zemlji in brez vsake tuje'pomoči si je priboril s!o\ens,>i kmet socialni položaj, za katerega ga bosta srbski in hrvatski kmet še dolgo zavidala. Ne Hrvati in ne Srbi niso niti naj-manie pomagali, da je slovenski narod izdelal svoje narodno življenje in ne Hrvati in ne Srbi ga niso niti najmanje podprli v njegovem delu za gospodarsko osamosvojitev.
Sam se je boril slovenski nared in sam je vzdržal boj, zato pa si je tudi danes slovenski nared svest svoje veljave in zato računa tudi v bodoče le na lastno silo, | na svojo pridnost, poštenost in kulturno S ter civilizacijsko višino.
Le prepogosto pa doživljamo,, da nekateri naši slovanski bratje nočejo videti naših pozitivnih stvari, temveč da. gledajo sama na našo maloštevilnost ter nas petem ne samo pomilujejo, temveč-si tudi laste vlogo močnejšega in starejšega brata.
Vsem tem bodi z vso odločnostjo povedano, da mi Slovenci prav nobenega pomilovanja ne rabimo, ker so naše roke tako zelo vajene dela in ker smo v boju obstanek tako izkušeni, da se nam ni treba bati za naše narodno življenje. Zlasti pa odklanjamo ono razžaljivo pomilovanje, češ, kaj boste vi reveži, ko vas je komaj en milijon.
Vsem teni parveniškim oholežem bodi povedano, da smo mi tudi pri vsej svoii maloštevilncsti awIi	Lj^
bolj slovenske, kakor pa je hrvaški Žagi eb In bodi jim povedano še to, da smo kljub svoji nialoštevilncsti in kljub neverjetni težini svojega boja ohranili v sebi več slovenske širokogrudnosti kakor pa jc je najti preko Kolpe. Nam se zdi smešno, pedvzeti kak akcijo zaradi zagorskih kajkavcev, ker smo res Slovani, dočim vidimo, kako je preko Kolpe aPetit po »Planinskih Hrvatih«; vedno živ.
V zvezi s pomilovanjem vsled naše nialoštevilncsti se skuša tudi vedno vsiljevati nam hrvatsko ali srbsko politiko. Vsi ti napori so 6iato za keAlnŠen-ci vidimo, da je za nas edin« r«si« j vodimo tisto slovensko politik« vi’ žal še nikjer zasledili enega /InimaZ 7.0. naše težnje, da bi mogli čisto zaupati drugim svoje usodo. Bo pač najbolje, če na svoje interese mislimo povsem sami. Na drugi strani pa tudi nikjer še nismo videli one sposobnosti, da bi smeli zaupati vodstvo svojih interesov drugim. Izkazalo se je prejasno, da je slovenski sistem vendar še najboljši in da se da samo po tem sistemu dobro vladati in razviti narodovo blagostanje. Ta slovenski sistem temelji na slovenski treznosti, marljivosti, poštenosti, miroljubnosti in pomanjkanju, vseh pustolovnih misli. To je v beju preizkušen sistem in zato od njega ne moremo odstopiti, najmanj pa na ljubo slabejšega.
Ne rabimo nobene nadvlade, ker se moramo boriti sami in ker tudi sami vzdržimo. Še manj pa moremo trpeti, da bi nam kdo jemal to, kar je naše. In Jbodi tu povedane- vsem enim preko Kolpe,
Zvezna pogodba z Grško podpisana.
Beograd, 18. avgusta. Tiskovni oddelek ministrstva zunanjih poslov je objavilo sinoči sledeče: Sporazum, ki je sklenjen z Grško in podpisan 17. t. m. predstavlja nedvomno uspeli za cba pogodbenika.« Sporazum ne prinaša nikakih velikih iz-prememb v naših odnešajih, ki so že preje bili prijateljski in intimni. Dokaz za to je poslednji diplomatski korak, ki je bil storjen v Sofiji. A sklenitev tega sporazuma je s političnega stališča važna manifestacija prijateljstva in potrebe za čim tesnejše sodelovanje cbeh narodov. Res je, da so pogajanja, ne toliko zaradi težkoč za rešitev vprašanja samega, ampak vsled nesporazumljenj c priliki razprav med delegacijama, trajala precej dolgo. A ker smo mi bili v principu edini, da naša vlada ne zahteva nič takega, kar bi' se smratralo v Grški za kršitev suverenosti, in ker je bila grška vlada s sveje strani razpoložena, da nam da vse one tehnične koncesije, s katerimi bi se ! esigufal prevoz blaga iz solunske cone, I je bilo s tem najvažnejše že rešeno in ni j bilo razlega, da se ne;doseže popoln spo- | razum. Navdahnjeni z iskreno željo spo- •
razuma in zbližanja, sta obe vladi v teku pogajanj našli možnost, da izenačita svoji stališči in tako je prišlo do niza sporazumov, pri čemer se je z ene strani skrbno Pazilo na to, da se ne žali občutljivost grškega nareda v pogledu njegovih suverenih pravic, a z druge strani, da se nam da čim najbolj osigurana zveza z Egejskim morjem.
S sklenitvijo konvencij se je dosegel oboji rezultat. Istotako se je v vseh vprašanjih, o katerih so se vodila pogajanja, dosegel povcljen sporazum. Zato bo rešitev teh vprašanj nedvomno dobro sprejeta v javnem mnenju obeh držav.
Politični sporazum, ki predstavlja pogodbo o zvezi, ustreza interesom enega in drugega naroda, na balkanskem polotoku. Sporazum ni kopija pogodbe o zvezi iz leta 1915, temveč predstavlja novo pogodbo o zvezi, ki je sklenjena po načelih, navedenih v paktu Društva narodov. Pomembnost sporazuma je s tem samo povečana. Nova pogodba ni naperjena proti nikomur, a ena nudi našemu narodu novo jamstvo za mir v bodočnosti.
NINČIČ 0 ZVEZNI POGODBI Z GRŠKO
Beograd, 18. avgusta. Minister zuna- 1 njih poslov dr. Ninčie je sinoči pred j odhodom na Bled podal na kolodvoru io-le izjavo o pogodili z Grško: Sklenitev zveze z Grško se istotako 'radostno pozdravlja v naši državi kakor v sami Grški. Pogodba je sklenjena v duhu dosedanje politike, da živimo s svojimi sosedi dobro in da ustvarimo čim boljše medsebojne odnošaje. Med temi našimi sosedi zavzema Grška vsekakor važno mesto. Ta intimen politični sporazum je sklenjen v duhu pakta Društva narodov. In ako more ta intimen politični sporaz- ; um pripomoči k ustvaritvi nove politične 1
SPOZNANJE PRIHAJA, ČEPRAV POZNO.
Beograd, 18. avgusta. Neki ugleden član vlade, ki je gledal na celo politično situacijo s posebnimi očmi, je izjavil, da so imeli radikali v notranji politični borbi poleg uspehov tudi precej neuspehov, kar je zlasti razvidno iz tega, da so pri občinskih volitvah skoro vsa mesta v Srbiji in črni gori dobili demokrati. To se da iraizlagati na več načinov. Mesta so ali začela zapuščati radikalno stranko zaradi razdora v stranki ali pa gotovi mestni elementi demonstrirajo profi prvakom v stranki bodisi zaradi korupcije, bodisi iz drugih razlogov. Temu zlu je treba napraviti konec in je treba očistiti radikalno stranko vseh nezdravih elementov. Proti korupciji je treba voditi najenergičnejšo borbo^ Sicer pa moram konstatirati, da smo pri volitvah imeli uspehe, ker smo dobili 75 odstotkov vseh občin.
V zunanji politiki ni nič po voljnega, e anji^ c plomatski kor ni dorasel svoji vzvišeni na ogi in tu 8e mora ener«jfno
počistit.. Najbolj bolno je vprašanje na- , šega /jvlja v južnih krajih. Težko mi je, da moram to reči, a stvar je pač taka. 1
situacije na Balkanu, je to med drugim tudi naša zasluga; ako pa ne bo mogel, vsekakor ne bo to naša krivda. V duhu, ki je skladen s principi Društva narodov, je. bil sklenjen locarnski sporazum in istotako tudi naš sporazum z Grško. Sam po sebi ima ta naš sporazum, ki je zasnovan na skupnih političnih interesih med našo državo in grško državo, nedvomno veliko vrednost. Sedaj se ne govori o drugih konvencijah, ki so sklenjene med našo državo in Grško, njih nedvomna vrednost se bo videla takrat, ko bodo objavljene.
V zunanji politiki je treba izvršiti iz-premembe in prekiniti z zaspanostjo diplomatskega aparata, ki nam mnogo škodi.
Kar se tiče ednešajev v vladi, so ti znosni in 'ima Maksimovičeva vlada v skupščini večino. V vladi ni nesoglasja. Nedvomno je, da se mora rešiti vprašanje dr. Nikiča in se bo rešilo na sestanku Uzuncviča in Radiča. Uzunovič bo podal na Bledu obširno poročilo o situaciji in bo predlagal širšo rekonstrukcijo sedanje vlade. Pri tem je mogoče več kombinacij, a vse so še preuranjene. Samo eno lahko rečemo, da bo dr. Nikič dobil resor ministrstva pravosodja. V radik. stranki bo o medsebojnih odnošajih odločal Pa-šič, ko se preti koncu tega meseca povrne v Beograd. Glavni obor bo moral rešiti mnogo spornih vprašanj.
■ 111 mu imun -j« aMaiamMuaaMMMnKnmaiciMM
NIHČE NI RAZVELJAVIL DELAVSKIH MANDATOV.
Beograd, 18. avgusta. Beograjske »Novosti* so prinesle vest, da je dr. Pernar povzročitelj razveljavljenja 5 delavskih mandatov v Bosanskem Brodu. Dr. JPer-nar pa demantira to vest kot izmišljeno
tendenciozne.	—.
da je Prekmurje naše in da je to vprašanje, cd katerega zavisi vsa nadaljna usoda slovensko-hrvatskih odnošajev. če 'mislijo g. Matošič in hrvatski listi, ki so mu na .razpolago za njegovo nebratsko propagando, da se na mnenje Slovenije ni treba-ezirati, naj mislijo. Toda zapomnijo si naj, da je slovenski narod znal pioti neprimerno močnejšim obvarovati svoje in da bo tudi v tem boju postavil
celega moža, ki se ne bo ustrašil nobenih posledic.
Dalmacija, Istra, Gradiščanska, tam je polje, kjer se naj uveljavlja hrvatski šovinizem in kjer je hrvatstvo resno ogro-ženo. Tam je tudi boj težaven in tam je mogoče dobiti lovorik. Ne pa v Prekmurju, ki je in ostane slovensko in ki je danes ključ k hrvatsko-slovenskim odno-šajem.
Vlada m H5S,
IZJAVA ŠTEFANA RADIČA.
Zagreb, 18. avg. Hrvatski narodni zastopniki, člani HS kluba, so že večinoma prispeli v Zagreb. Nekateri so bili že Sinoči v Zagrebu, med tem, ko sc ostali prišli ponoči, tako da se bo posvetovanje HS kluba pričelo točno danes ob 0. dopoldne.
Glede na to sejo HS kluba in glede na v^sti, da bo .Stjepan Radič odpotoval danes na Bled skupno z Uzunovičem, da kralju razloži situacijo, je Radio izjavil: >Med predsednikom vlade, ki je selo jak človek, tako . jak, da niti sam ne pozna svoje moči, in menoj vlada popolno soglasje v pogledu notranje, in zunanje politike. Mi si prizadevamo po svojih močeh, da povečamo delovno sposobnost današnje vlade. Za nas ni vprašanja dr. Nikiča. O11 ni tak faktor, , ki bi se mu mogla posvečati večja paž-nja. On je samo en incident in ljudje, ki šarijo s tem vprašanjem, niso politiki. Vsi me sprašujejo, kako to, da je ostal Nikič v vladi, ko pa sta odšla iz vlade predsednik HSS in Pavle Radič, kako to, da je ostal Nikič. Dokler je bil Nikič član našega kluba, takrat je bil naše vprašanje, sedaj je on tretja stranka in dve glavni stranki odločujeta o njem. Predsednik vlade Uzunovic ima o njem isto mnenje ko jaz. Tendenca današnje hrvat-ske politike je ta, da je treba z oživim in s tesnim sodelovanjem v vladi reševati srbolirvatski sporazum. Narodni poslanci in ministri n6 morejo biti-nekaka fevdalna gospoda.
Govori se o nekakšnih izpremembah. Ni govora o tem, da bi prišlo do kakih iznenadenj. Dela se na to, da se v vladi slabejši nadomeste z močnejšimi. Gre za malo stvar, izključeno pa ni, da pride v j vladi do večjih izprememb. Kar se tiče volitev v Srbiji, je volilna politika doživela polom. Minister notranjih del je prekoračil svojo kompetenco.
Rezultati volitev v Srbiji gredo v prid politike sporazuma. Govorilo se je, da radikali po porazu mu z Radičem ne smejo pred narod, a oni so šli med nared in mi vidimo, da so dobro odrezali. Potemtakem ne moremo ostati navdušeni-niti proti načinu, kako so se vršile občinske volitve v Beogradu.* Smatram, da je izzid volitev v Srbiji plebiscit za sporazum. Pribičevič, ki je proti današnji vladi sporazuma, je pri zadnjih volitvah v Beogradu nazadoval. To je najboljše znamenje, da je ideja narodnega sporazuma Sr, bov, Hrvatov in Slovencev prodrla najprej v sela in" potem v mesta Srbije, Južne Srbije in Črne gore. Po izzidu občinskih« volitev je naša vlada mnogo močnejša (?). S tem, kar je bilo v Beogradu, je samo obsojena^metoda dela.
" \"
DANES PREVZAMEJO DEMOKRATI UPRAVO BEOGRADA.
Beograd, 18. avgusta. Danes ob 10. dopoldne se bo izvršila svečana zaprisega nove občinske uprave v Beogradu.
KOMUNALNI PROGRAM DEMOKRATOV.
Beograd, 18. avg. Danes ob 6. popoldne bo imel dr. Kumanudi govor, v katerem bo razložil svoj komunalni program. Ob 7. zvečer pa bo zborovanje demokratske stranke v hotelu »Imperial«.
Beograd, 18. avg. Odbornici demokratske stranke v beograjski občini so ustanovili sinoči svoj klub. Predsednik klubu je Vasa Lazarevič, bivši načelnik ministrstva notranjih del, podpredsednik inženjer Milič in tajnik inž. Adamovič.
Boj ze gospodarsko moč Slovenije.
Politične vesti.
Zgodovina uči, da so vsi veliki pokreti in vse velike dobe narodov izhajale iz gospodarskih zahtev. Zakaj gospodarski momenti so tisti, ki diktirajo življenje narodov. In zalo tudi ni nastala zahteva po Zjedinjeni Sloveniji le iz kake sentimentalne želje, temveč ker jo je zahtevalo življenje, ker je Slovenija gospodarska enota.
Ce pa je Slovenija gospodarska enota, potem mora tudi biti enotno organizirana. Zlasti se, ker je slovenski narod tako maloštevilen. da more vsako cepljenje narodnih sil povzročili katastrofo. Enotnost narodne organizacije pa se mora predvsem uveljaviti v gospodarstvu, ker tu se zbiraio vse žive in produktivne sile naroda. Če je narod razdeljen v več političnih strank, potem to še ni treba, da bi bilo zlo, ker taka razcepljenost bi mogla pomeniti tudi koristno tekmovanje.
Tod? zlo nastane, če gre poiilična razcepljenost t;)ko daleč, da ogroža narodno gospodarstvo. Če se politično strankarsko cilje postavlja nad interese gospodarstva. To se je žal pri nas dogajalo in ni slučaj, če se pričenja naše gospodarsko propadanje tudi v času, ko je politično strankarstvo bilo na višku. Kdor ie 'pa? n o sledil dogodkom od leta 1922 dalje, je moral to več kot enkrat konatatirati.
Toda izkušnja uči in ludi slovenski narod je spoznal, kam ga je privedlo pretirano strankarstvo in kakšno veliko gospodarsko škodo mu je prineslo. Zato se je med slovenskimi gospodarskimi krogi že pred leti začelo gibanje za osamosvojitev slovenskega gospodarstva od dnevne strankarske politike. Kam vendar pridemo, 5e bo moral slovenski podjetnik misliti ne samo na to. kako da dobi denar za davke in vse druge dajatve, temveč se na to, kako je zapisan pri tem ali drugem političnem voditelju. In kako se naj razvije naše gospodarstvo, če bo tisti, ki pride na vlado, mislil samo na to, kako da škoduje vsem gospodarskim organizacijam, ki ne trobijo v njegov rog, mesto da bi mislil saino na to, kako bi dvignil vsako panogo gospodarstva. To medsebojno uničevanje gospodarskih ustanov mora ubiti vse narodno gospodarstvo in zato je vedno glasneje donel v vseh slovenskih gospodarskih krogih klic, da politiko ven iz gospodarskega življenja.
In letos pri pred stoječih volitvah v Zbornico je zadonel ta klic še prav posebno glasno. A tudi učinkovito in sestavil se je odbor združenih stanovskih list trgovcev, obrtnikov in industrijcev, ki ima samo to nalogo, da z volitvami v Zbornico položi temelj edinstveni slovenski gospodarski fronti. Brez razlike na strankarsko pripadnost so se skoraj vsi gospodarski krogi 'pridružili tej enotni organizaciji. Le eni manjkajo, le slovenski pristaši SDS so tudi pri tej veliki akciji smatrali za potrebno, da razbijejo slovensko enotnost.
Bili so sicer pripravljeni, da se pogajajo s SLS in da samo s to stranko narede volilni kompromis, toda z drugimi strankami se nikakor niso hoteli pogajati. Hoteli sot da -naj še naprej razjeda slovenska narodno življenje večni boj med »klerikalci' in ^liberalci« m da jih Je nadalje vzdržuje ta boj pri življenju-	. , i •
Niso pa mogli biti tega mnenja slovenski gospodarski krogi, ki vedo, da ima v trgo-
vini, obrtu in industriji »liberalec; prav iste ; interese ko »klerikalec« in zato so moraji j zavrniti pogoj SDS in pogajanja za sporaz- j umne volitve v zbornico so bile po krivdi SDS razbita.
Slovenskim gospodarskim krogom iprej ni ; preostalo nič drugega, ko da so postavili slo- * vensko gospodarsko fronto brez SDS. In ta i fronta je danes postavljena in za njo gre boj. , Ni lahek ta boj in zahteval bo mnogo truda, j toda mora biti dobojevan, ker zahteva tako j interes Slovenije.
Ali bo še nadalje slovensko gospodarstvo | pod komando partizanstva ali ne, je glavna ] tcčka, ki jo ima odločiti ta boj. Hoteli bi si-ter to komando utajiti, toda preznani so dokazi o obstoju te komande, da bi bilo lo mogoče.
Nič manj važna pa ni naloga slovenske gospodarske fronte, da izdela enoten nači;t, kako se ima razvijati slovensko gospodarstvo. SDS t;’kega načrta ne more dati in ne more niti pri njegovi izvedbi'sodelovati. Zakaj prvi predpogoj uspešnosti takega načrta je, da stori vse na slovenski podlagi. SDS pa je na to podlago že davno pozabila, ker njena podlaga je določena od Beograda. Kakor je ukazoval Beograd, tako je delala SDS, ki je s tem prestala biti slovenski stranka in postala samo slepa izvrševateljica ukazov iz Beograda Nagrajena je bila sicer SDS za to svojo valptsko službo s politično močjo v Sloveniji, toda slovensko gospodarstvo je pod tem val-petstvom umiralo.
In danes treba lečiti vse številne rane iz te dobe. Vse polno in težkih ran je izlečiti in jasno je, da brez lojalnega, iskrenega in vestnega sodelovanja vseh gospodarskih krogov ne bo uspeha. Tako sodelovanje pa je s SDS zopet nemogoče, zakaj ta stranka ne pozna lojalnosti, temveč samo svoj strankarski interes. O tem najbolj glasno pričajo njene metode.
JSklenila je sporazum za skupščinske volitve leta 1923 in s svojim podpisom podkrepila ta sporazum — a zaradi mandata je neženi-rano snedla dano častno besedo. Ali pa je mogoče lojalno sodelovanje s skupino, za katero nihče ne ve, če bo držala dano besedo ali ne?
Gospodarski krogi si morajo medsebojno pomagati in različnost kulturnega alv političnega naziranja ne sme nikdar izbrisati za-* vesti stanovske solidarnosti. Te solidarnosti pa SDS nikdar ni poznala in uničenje vsakega nasprotno mislečega trgovca, obrtnika ali industrijca tudi z najbolj brezobzirno osebno gonjo ji je bilo vedno najvišji zakon.
Toda na ta način se samo razbija moč slovenskega gospodarstva in zato smo tudi prišli že tako daleč, da smo izgubili pozicijo za pozicijo. In še nižje bo padlo slovensko gospodarstvo, če ne krenejo vsi gospodarski krogi ha novo pot, na pot k slovenski gospodarski fronti.
Združeni slovenski gospodarski krogi so zn volitve v Zbornico prvič krenili na to pot in nobenega dvoma ni, da bodo na tej poti tudi zmagali. In morajo zmagati, ker ta pot vodi k gospodarski obnovi Slovenije, ker ta pot pomeni boj za gospodarsko moč Slovenije.
I	na katerem bi imel poročati Pavle Radič, se
t	ni vršil, ker Pavla Radiča ni bilo	na sestanek,
r	Po	vladnem neuspehu.	Vedno	jasnejše	j* Sporočilo se mu je namreč, da	se priprav-
se vidi,,	da	je	na nedeljskih	volitvah	doži-	j	Uajo manifestacije proti njemu.	— Zato bo
vela vlada g. Uzunoviča težak poraz. Ne sa- j seja HSK posvečena v veliki .meri tudi noira-
A..	l	:	..	D	~	,1.. A ~^ 1.1 f niim otranlraniHiin vnpQfiQn.!om
mo, da so zmagali v Beogradu demokrati, tudi iz raznih drugih krajev prihajajo'vesti o demokratskih zmagah. In kar je najbolj značilno: demokrati so zmagali po mestih, radikali pa po vaseh. V normalnih razmerah bi se to reklo, da imajo radikali za kmetsko ljudstvo, demokrati Ampak ni .tako. V
Naš izvoz sadja.
ra.
Slovenski izvozniki imajo to prednost, da j so bliže Dunaja nego bosenski; iz tega na- |
’ sta ja jo za prve razne ugodnost i.
Tudi v Sloveniji je mnogo sadja za izvoz, Doseb”.o na južnem Štajerskem in v Prekmurju. Hvaležna naloga slovenskih trgovcev ;e torej, da si za to sadje zagotove dunajski L Toda to bo mcgoče le s skrajno pridnostjo in solidnost jo. a tega v Sloveniji m preveč V »Edinosti« je nekdo te slovenske slabosti dobro okrcal. - Naloga kmetijskih organizacij in države je. da bo ljudstvo pndelova o le za izvoz sposobno sadje: malo vrst, a te nai bodo dobre (parmena, kaivil, kanada i. | <jr.). _ Ako se za izvoz osnujejo zadruge, naj iste vodijo le sposobni možje, ki imajo potrebno teoretično in praktično znanje — pa j kapitala je treba. Država mora tu priskočiti . na pomoč v splošnem interesu ljudstva m tudi države. (Podal sem nmdjarski zgled z zadrugo Alfold.) Poleg znanja je treba družbi tudi podjetnosti, velikopoteznosti ob vsej možni nravdnosti. Kupčija s sadjem je ena najte-žavneiših in je zelo riskantna. Italijani so lani in letos izgubili milijarde, ali so jih tudi pridobili. Vsaka izguba ne sme še podjetja ubiti, ne oslabiti podjetnosti, kajti kar v treh tednih izgubiš, pridobiš v enem samem. Dunaj-čanje sami se trudijo, da bi se nekako ured.ila slavna težkoča: rednejši dovoz sadja, a ne, oa ga je na en dan toliko, da bi ga tretftlo v Donavo metali! Posebno pri poletnem sadju je tako, ker se hitro kvari in gnije.
Kako se da tudi z bosenskimi m srbskimi češpljami dobro zaslužiti, podajam zgled.
Povedal sem, da je danes na Dunaiu !,z' ključno komisijska trgovina. — Dva brata Žida sta se že pred nekaj leti vrgla na čel-d1 ie En brat je v Bosni, sam kupuje in redno odnošilia Drugi brat na Dunaju blago spre-Jema ta daje dvema znanima veletrgovcema v razprodajo. Lani mu je en sam prodal 4-vagonov in Žida sta pri njih zasluzila cez 700.000 dinarjev. — Letos sta zopet že lela V sredo je bil en tak vagon že na trgu pri istem veletržeu; zjutraj je vagon prišel, a do poldne — bile so med prvimi! — je bil 'f prodan -In Žida imata skoro 40.000 Din dobička. (Češplje prodane po 1 šiling; 15 grošev je vseh stroškov za kilo, ostaja okroglo 7 Din; naj je blago stalo 8 Din, je dobička 40.000 Din!) Ali Žida nista povpraševala, kako bi češplje prodala, prišla sta % vagonom na trg in naredila krasno kupčijo. In ne čakata, "da drugi pred njima smetano posna-
'torei naši izvozniki ne zamude vsaj ta krat ko bodo domače češplje za izvoz. Do Dunkja imajo mnogo bliže nego bosenske ali
srbske! — Ali paziti je: Zabojčki po 20 kg (brutto za netto), a češplje morajo biti brane -/. repici vred in ©pražene. Roke se češpelj ne smejo dotikati ne pri trganju, ne pri.presi-ppnju ali nalaganju!
Končno še -nekaj: cene pri nakupovanju se m o Mijo ravnati po cenah, ki jih upamo v naj- j slabšem slučaju doseči. Dobrotnik kmeta ni j tist i ki ga enkrat za vara z dobro ceno, mar- , več tisti, ki zagotovi kmetu stalno po raznie- , rah ugodno prodajo. Kakor hitro pa je tu j vmes kaj strankarske špekulacije - bo konec prav žalosten! Izvoznik ne sme igr-J j vloge osrečevalca kmeta, mar\eč moia i i edino le — pošten in soliden trgovec. Ako kmet tega noče razumeti: proč od njega.
Drugo izvozno blago bi bilo — grozdje.' Iz Italije ga prihaja Silno mnogo: vse v tistih ličnih koških (Steigen). Na trgu v Beogradu sem videval leto za letom krasno grozdje, cena ugodna, a ni bilo doslej Človeka, ki bi ,ta uvoz na Dunaju organizoval.
Dalje zgodnja jabolka in hruške: ako jih je dovolj za vagonske pošiljatve! Zdi ee mi, da jo pri nas v tem oziru preveč domišljij#-Letos sem mnogo slišal in čital o lepem sadju na Štajerskem. A ko je bilo treba odposlati vagon, so naložili v 15tonski vagon 30<M) Kg treh vrst jabolk in 3000 kg hrušk. Jabolka s« morila za mošt dobra, ne pa za Dunaj! Do jabolk nečedne oblike je šlo na kilo, a tu se prodajajo zgodnje ogrske žitnice po e jabom ni kilo — in ceneje. Cul sem, da so Sloveni-1 tak neokusen drobiž kupovali po 2 Din-Tako blago ne prenaša stroškov 1500 Ka!
Par dni pozneje so bila na trgu lepša jabolka, ki so jih branjevke na drobno tu ceneje Pr0; dajale, neigo so baje stala tista jabolka Prt štajerskem kmetu! — Na tak način se kupčija ne dela, — in kdor bolje ne zna, naj pusti vso reč Čič mi za barko! — Le najlepse blago., ima na. Dunaju tudi res lepe cene!
Zimških jabolk ne bo v Avstriji, a tudi na Tirolskem letina ni najboljša. Ako bodo zimska jabolka v Sloveniji (pred neurjem sem čul da jih bo), tedaj na delo: vsaj malce po vzgledu — Tirolcev — in kupčija bo dobra! Toda: taka jabolka treba lepo obirati, sortirati previdno pakirati in potem — lepe novce za nje inkasiratil Hoteti pa samo to zad-uie brez prejšnjega — je stara grda navada katere se je treba otresti!	A. O.
sebe
__________ pa	meščansko.
 ...	, mestih je kontrola jav-
nosti pri volitvah mnogo močnejša in tu niso mogoča taka nasilja, kakor v kaki oddaljeni vasi. Tudi si zna meščan, ki živi v ozkih odnosa ji h z uredništvom, v§e drugače pomagati, kakor pa kmet, ki ima pred seboj samo občinskega pisarja in njegove žandarje. Zmaga demokratov po deželi pomeni zato samo to, da bi najbrže radikali prav temeljito propadli tudi po deželi, če bi bile volitve svobodne. To dokazuje tudi drugo dejstvo.
Y .^amižaku. so na primer osvojili radikali skoraj vse občine in vendar je znano, da tvorijo večino prebjvalstva muslimani, ki se gotovo ne navdušujejo za velesrbsko stranko. če so vseeno zmagali radikali, potem je to siguren dokaz, da je zmagalo nasilje. Drug primer. V Kosovski Mitroviči tvorijo večino Albanci. V volivnem boju so demokrati, ki bili v'dogovoru z Albanci, popolnoma'obvladali situacijo. Na dan volitev ,pa go zmagali radikali. Kje je vzrok te zmage, ni <te2ko . -uganiti in zato je napredovanje demokratov j tem težji udarec za vlado.	j
' = Zadrega vlade. Vlada tudi dobro čuti, \ da je doživela poraz in to se najbolj jasno j vidi v njeni zadregi. Pred volitvami .so Bo- j 'biča izključili iz stranke in s posebnim pla- . katoni so na predvečer volitev javljali volivcem to izključitev. Sedaj pa reklamirajo glasove za Bobiča za sebe. Toda ti glasovi so bili oddani proti vladi in zlasti prati notranjemu .ministru Maksimoviču. Če hoče vlada Robičeve glasove reklamirati za sebe, potem mora spremeniti tudi svojo politiko, toda v tem slučaju je vprašanje, če ji ostanejo zvesti nasprotniki Bobiča. — Če se* opozicija pritožuje, da je povzročilo njen poraz samo nasilje vlade, je 'to razumljivo. Smešno, pa je, če isedaj radikali tožijo, da so pri beograjskih volitvah propadli vsled tega, ker je glasovalo na stotine mrtvih. Voliv.ne imenike pa so sestavljali radikali in zato mislimo, da g. Uzunovič, ki se je spo-zabil do tako mi-zernega argumenta, pač ne bo našel naivneža. ki bi mislil, da so ti mrtvi glasovali za demokrate. Te mrtve bi bilo k večjem odšteti radikalom in najbrže še marsikatere druge kroglice.
= Zanimivo je tudi to, da je vlada odgo-dila občinske volitve v Vojvodini. Z drugimi besedami se pravi to, da se vlada volitev bo-ji, da računa s tem, da bi ji občinske volitve v Vojvodini prinesle ravno tak neuspeh, ko volitve v Srbiji in Črni gori. Bolj jasno, čeprav vzorno nerodno, vlada svojega poraza ves -ni m.ogla priEnati.
— Pritožili »o bodo. Radikali pravijo, d« se 'bodo proti volitvam prffoJtul na državni svet in da upajo, da bo tu volitve razveljavil. Vsa »pritoženga radikalov zopet ne bo nič drugega ko jasno priznanje poraza, a obenem tudi krepka zaušnica svoji lastni upravi, ki je vodila volitve. Sicer pa mislimo, da bi storiti radikali mnogo bolje, da bi vsaj pokazati, da znajo prenesti neuspeh, ee si že niso znali priboriti uspeha prt volitvah.
= Novi občinski’volivni red. :Zadnji in najjasnejši dokaz poraza radikalne stranke pa je vest, da bo predložil notranji minister Boža Maksimovič skupščini nov občinski volivni red in da se bodo potem vršile znova volitve. Jasno je, da vlada ne bi imela nobenega vzroka iti na volitve, če bi take .sijajno zmagala, kakor 'hoče to dopovedati njen advokat g. Uzunovič. Toda ravno zato, ker n)i omagala, kakor bi morala, hoče a novimi volitvami popraviti svoj poraz. In če bo sama vodiki volitve, se ji bo to nemara tudi posrečilo, samo da v tem slučaju -ne bo mogoče govoriti toliko o zmagi vlade, ko pa o falzifikatiu ljudskega mnenja. Zakaj danes 'je jasno, da je ljudstvo nasilja in partizanstva sito eez 'glavo in da predvsem vsled tega obrača ra kalni stranki hrbet. tZato pa se smejo vršiti nove volitve le, če bodo te v resnici svobodne in če teh ne bodo vodih radikali sami. Vse to je tako jasno, da se je stališče radikalov silno poslabšalo in da .ie že danes jas.no, da ne bi bilo v interesu države, če bi še kdaj dobila radikalna vlada samo volivni mandat. Pravico do tega mandata ima sedaj samo opozicija, ki se je pri nedeljskih občinskih valitvah izkazala kot enakovreden nasprotnik radikalov.
= Pred sejo HSK. Danes «e vrši v Zagrebu seja Hrvatskega seljačkega kluba. Seja je velike važnosti za nadaljnji potek naše notranje politike, ker se bo na njej razpravljalo o pogojih nadaljnjega obstoja sedanje vladne koalicije. Predvsem je skoraj gotovo, da bo HSK vztrajal na item, da gre dr. NtkiC •iz vlade in verjetno jo, da 'bo .to Radiču tudi u-spelo. Položaj g. Umno vi ča je namreč po občinskih volitvah v Srbiji znatno slabejši in zato ne more več tako zelo odrekati Radičevih zahtev ko preje. Glasilo dr. Srskiča, najbolj intimnega prijatelja Uzunoviča, sarajevska »Svoboda«, tudi že piše, da je stališče dr. Nikiča zelo omajano in da bo moral najbrže iti iz vlade. Tudi vest, da je_ vložil dr. Nikič tožbo proti St. Radiču, kaže, da < • NflriA cnm ?nti	mu	tla	majejo«
njim strankarskim vprašanjem.
= Mussolini ne bo ratificiral aneksije Besarabije. »Daily Telegraph- poroča iz Rima, da so rumunsko-italijanska pogajanja za sklenitev pakta o italijansko-rumunskem pri-jhteljstvu naletela vsled vprašanja aneksije Besarabije na nepremagljivo težkočo. Ru-munski ministrski predsednik Avarescu je zahteval kot predpogoj pakta, da Italija ratificira dogovor, s katerim so zavezniki priznali Rumunski pravico do aneksije Besarabije. Mussolini pa je to zahtevo odbil, ker se noče zameriti Moskvi. Vsled tega se smatrra, da ne pride do italijansko-rumunskega prijateljskega pakta. — Tako so mogli Rumuni spoznati, da bi jih Italijani uporabili le kot sredstvo za njih balkansko politiko, da pa nimajo prav nobenega interesa, količkaj tvegati na ljubo rumunskim interesom.
■ H« HM— »»MM .m«IWMIUWni»IHJ«KTl-:-
Beležke.
Iji kje je efekt?
S takšnim ta m tam om .so vedno esdeesanski listi pisali o shodih g. Pribičeviča, zlasti o njegovem pohodu v Srbijo. Vse je kar drlo za Pribičevtičem, radikali in demokrati s« kar tekmovali, kdo bo preje prestopil v SDS. Pa prišle so volitve in kljub sto »zmagovitim« shodom g. Pribičeviča ni bilo nikjer esdeesarski glasov in niti en procent vseh volivcev ni glasoval za SDS.
Prav tisto bomo doživeli z mladinskim tam-tamom po Sloveniji. Vse drvi za SDS, tako kriči esdeesarski tisk, ko pa pridejo volitve, zmagajo na vsej črti nasprotniki SDS.
Sama prazna reklama brez učinka, to je naša — SDS.
.lutrovske farbarijc.	'
>V Beogradu so se sam. demokrati prvič udeležili volitev,« piše uvodničar »Jutra .
' iKako pa! Zato so padli od 870 na 711,glasov ali za 0.6 odstotkov.	.
In dalje piše »Jutrov uvodničar, da je izid volitev dokazal, da bi mogla SDS odločilno vplivati na eno ali drugo stran.	i«
ičisto res! Če bi jih namreč bilo maJ več.
Kratke vesti.
Vsled bolezni čičerina je prevzel kumisa-rijat za zunanje zadeve Litvinov.
Na ameriški meji je bila aretirana deta generala Estrade, ki je hotel pričeti v Mehik.i oboroženo borbo proti vladi Callesa.
Konec sirske vstaje. V okolici Damaska so irancoske čete razkropile zadnje ostanke ustašev, 5000 .po številu. Na Libanonu se je že začelo normalno -življenje. Poglavarji ustašev ae eden' za drugim predajajo francoskim četam.
Češkoslovaška - madjarska trgovinska pogajanja so bila pretrgana, ker ni bilo mogo&j .
priti do soglasja. Zato je bila sedanja pogodba podaljšana do 31. avgusta.
Davek na tujce je stopil včeraj v Belgiji v veljavo.
Vseh narodnih poslancev je v Evropi (brez Rusije in Turčije) 12.600. Največ poslancev (z deželnimi) ima Nemčija, namreč 2327.
kongres
JUGOSLOVENBKE
ZVEZE.
ŠAHOVSKE
Oglašujte * ..Harodnem Dnevniku".
/
Nikič sam čuti, da se mu tla majejo. . ^ HSK bo morala končno razpravljati ™
razmerah v HSS. Tudi Rad, več tako močna ko neKtaj; ^ ^ 40va.rjgi|i tega, ker so ga ^ipoi«tidi <lr-	ge opaža<
temveč tudi med narodom^ zlasti v Boftni, da pada navdušenje^ vw,n<> bo]j ilod;i svojo kjer poslanec Pr	7jnfili	2na^iino,
lantno pot. V ^ hQtel spremljati Radiča aia da P°,9^mp a^iitaciijskem potovanju po Bosm, njegovei ? njega kot bosanskega poslan-
litimi radičevoi se opaža precejšnje nezadovoljstvo s politiko HSS in nedeljski sestanek,
šahovski turnir. II. kolo.
turnir A.
Drugo kolo kaze že večjo borbenost in vztrajnost, igralcev. Kibici se nabiraj partije Agapjejev-Rupnik. Rupnik je^ po i zmagi nad .Kalabarjem čez noč posiiil juna-h. dneva. Toda danes je imel pred seboj posvarjenega nasprotnika. Agapjejev je z oetro igro kmalu prišel v boljšo opozicijo, sledilo je par M frapantnih kombinacij in Rupnik je moral predati. Tragikomičen potek je imela partij« Ačimovič - prof. Kozomara. Mladi, talentirani Ačimovič je pričel takoj spočetka pritiskali na nasprotnikovo kraljevsko krilo-Kozomara je moral dati kvaliteto, da se obrani napada. Končno je prišel v časovno zadrego in bi bil kontumaciran po turnirskem redil da mu Ačimovič ni velikodušno .dowm igrati naprej. Toda dobrota je sirota. Kmalu na to je Ačimovič izgubil trdnjavo in s ,tem tudi partijo. Kibici so tako prišli na SSu^O-tR nevarno in lepo.
Pirc proti Oren Savskemu	do zmagovitega
Kib0.il. i<- Mi part«*
labar. Jerošov je v svrho napada lvtvovai figuro. Kalabar se je žilavo upiral, loda ' man, kajti Jerošov je imel dober dan m J briljantno kombiniral. Nagel efekten lwm -je partiji zagotovil trajno vrednost. MaliK je remiziral s Totom po dolgi končnica, rai-itija Tekavčič - Riesl je bila prekinjena.
TURNIR b.
Precei .ista je bila v «kupi™. Fur-i„ •	» lahkoto porazil Jonkeja, Didzmski
ie” dobil po trdovratni igri proU Dumi&»j Značajna je bila zmaga našega Vogelnik*, ie po izredno težki končnici prevladal 'r0Po-kova. Dr. Singer >se je danes n mogel in je odpravil gladko JJjju izgubil Marjanovič je kmalu	kaže	zopet
'kmeta. Končnica, ki J« X končnic. Der-Rožiča kot izvrstnega v®sjabo pozicijo proti
viti! 2»T5 * W» 10 *
partijo dobil.
DAMSKI TURNIR.
V drugem kolu je gdč.Olga Vadnal dobila proti Miri Jelačiniivi. Težja je bila partija gdč. Sonja Lapajne - ga. Sava Ser*»®n-i,” obeh igralkah smo občudovali izvratao znanje teorije .i* lepo ^^^^kot^nici, ki šerbanova je končno zmagala jo je izborno igrala.
Dnevne -vestS.
ŠTEDNJE,
Beograd, 18. avgusta. Sinoči sta odpotovala ministra KrajaS in Pucelj v Zagreb. ■Obenem z njima bi naj bili odpotoval tudi minister vojske, in mornarice Dušan Trifunovič. Ker pa je zamudil vlak ob 7.10, je bil takoj formiran poseben vlak, s katerim je vojni minister odpotoval na Bled.
TRGOVCI, OBRTNIKI IN INDU-STRIJCI! — V VSEH STVAREH, TI-ČOCIH SE VOLITEV V ZBORNICO ZA TRGOVINO., OBRT IN INDUSTRIJO, SE OBRAČAJTE NA VOLIVNO PISARNO ZDRUŽENIH STANOVSKIH KANDIDATNIH LIST TRGOVCEV, OBRTNIKOV IN INDUSTRIJCEV V KOLODVORSKI ULICI ŠT. 8.
Sj| — Pojasnilo. V proglasu »Volilnega odbora Združenih stanovskih kandidatnih lisi trgovcev, obrtnikov in industrijcev« smo pomotoma navedli tudi .podpis: »Franc Žan, mesarski mojster v Ljubljani«". Naprošeni smo, da ta podpis popravimo v:	Ivan Za,n,
mesarski mojster v Ljubljani«. Toliko, da ne bo kakih eventualnih zlorab z nasprotne strani. — Volilni odbor.
— Anketa b novem rudarskem zakonu. Ministrstvo za šume in rude namerava sklicati v Beograd koncem tega meseca strokovno anketo o načrtu novega rudarskega zakona. Delavska zbornica v Zagrebu je vsled tega ^klicala službeno anketo, ki se je vršila v '^raždinu. Ankete so se udeležili delegati
rudarskih sindikalnih organizacij, vseh delavskih zbornic, delegati ministrstva za ^ialtio politiko ter ministrstva za šume m rude itd. Ob tej priliki so ugotovili staMKe,
ga imajo zavzeti predstavniki ^elavsk zbornic in rudarjev na anketi ministrstva Za šume in rude.
— Italijanske knjige za Dalmacijo. Te dni
je bilo natovorjenih v Trstu na parnik »Ta-ranto« 30 zabojev italijanskih knjig, ki so namenjene za italijansko propagando v Dalmaciji. To je prvi kontigent, ki ga pošilja univerzitetna fašistična skupina italijanskim knjižnicam v Dalmaciji. Knjige spremlja skupina italijanskih visokošoloev.
— Zrakoplovna podoficirska šola. Službene no vin e objavljajo pogoje za sprejem gojencev v zrakpplovno podoficirsko šolo. Sprejetih bo okoli 100 gojencev. Kandidati morajo vložiti svoje prošnje pri »Komandi Vazduho-plovnih str,učnih škol« v Petrovaradinu naj-dalje do 15. septembra.
— Skrb za čistočo na ulicah v Splitu. Od predvčerajšnjim dalje je prepovedano 'tudi v
| splitu pljuvati na ulici po tleh ter metati | od sebe papirje, ostanke jedi itd. Mestni ma-grel rat je določil za take prestopke podobne kot zagrebški,
— Izšlo je »Letno poročilo Inšpekcije Dela Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« o poslovanju Inšpekcije v letu 1825.
— Izpraševal™ izpit iz glasbe na meščanskih šolah Reflektanti, ki so vložili prošnjo za enoletni študijski dopust na konservatoriju v Ljubljani, da po končanem letu položijo izpit <iz glasbe za poučevanje na meščanskih šolah, imajo sprejemni izpit v torek, dne 'ip ;n v sredo 25. t. m. obakrat ob 8. uri dopoldne v sobi štev. 14, poslopja Glasbene ^Ktice. Priglašenci iz ljubljanske oblasti imajo sprejemni izpit v torek, dne 24., oni iz mariborske pa v sredo 25. t. m. Seboj naj prinese pisalne priprave in.pa zadnje muzikali i e, iz katerih so igrali. Ravnateljstvo koneei-vatorija.
T»~T3an<l’aa,t:i r,,sk® akademije umetnosti. Tz Leningrada prcročajo, da se je prXsilo
etos za IGO razpisanih mest na rnski fS
miji znanosti 40 kandidatov. Prošnje bodo lesene koncem tega meseca.
.radi Preveri) pri zagrebški S polno paro.
Kontrolor Goričan je pmznal, da segajo njegove manipulacije še v leto 1821. Poneverjal je torej celih pet It. V sled itega mora konlro-limiti računovodstvo zagrebške finančne delegacije vse v poštev prihajajoče knjige, kar ni .mak stvar. Izkazalo se je, da je Goričan več važniii aktov uničil. Kolikor je ugotovljeno do sedaj, je oškodovana država samo T Zadnjih dveh letih za 500.000 Din. v — Umor župnika Pliberška pojasnjen. Svoj Dis smo poročali o umoru župnika Pliberška v Orehovici. Ko so prišli neko jutro farani v "aS'i župnika v njegovi postelji
Se je izK^il	v“V0'	Iz	nieRove s°-
ležala župnikova kuhaiica 8?8edni 8obi Pa Je zavestnem stanju. Zagreb5kArVavlieT,a v ne'
dolgo trudila da bi našla krivC(P0,liciia je
ni posrečilo tako hitro. Zadnje dnl o. ji pa sel k župnikovi kuharici orožniški ka^‘rPNi' kola Šušnjar ter jo pričel ponovno izpraševati o tem umoru. Na spretno stavljena vprašanja je kuharica odgovarjala zelo zmedeno ter končno priznate da sta umorila in oropala župnika v sporazumu ž njo njena dva pritožnika, nakar so vsi trije denar medseboj razdelili.
— Truplo mcdieiuca Pavla Humana najde-I no. Kot znano je odšel med. Pavel Šuinan,
sin šefa patentnega urada v Beogradu dr. Janka Šamana iz Maribora, dne ‘22. julija v Kamniške planine ne da bi se vrnil. Domnevalo se je, da je ponesrečil in tako je tudi bilo. Rešilne ekspedicije so iskale Šu-mana sicer zaman, predvčerajšnjim pa je bilo najdeno njegovo truplo pod Mrzlo goro v smeri proti Savinjskemu sedlu. Brat Pavla Šumana se je ubil, kot znano, pred par meseci pri Novem Sadu o priliki letalske nesreče.
— Otroci na prodaj. Te dni se je odigral
v Debrecinu pretresljiv dogodek. Žena delavca Antona Branika je ponujala na trgu na prodaj svoje tri otroke: 14-letno in 3-1 etri o
deklico ter 9-mesečnega sinčka. Našel se je res kupec ki je kupil 14-letno deklico za 900 tisoč kron, 3-letno deklico pa za 300.000 kron, malega 9-mesečnega fanta pa ni hotel kupiti. Za ta slučaj se je takoj zainteresirala policija, ki je ugotovila, da je mož nesrečne matere že dalj časa brez službe, vsled česar je bila žena primorana prodati svoje otroke, da ne umre cela rodbina od gladu. — Ta tragična scena se je pripetila anno domini 1926'v največjo sramoto toliko hvalisane kulture in napredka tega stoletja!
— Obsojen policaj, ki je do krvi pretepel nekega kmeta, V Novem Sadu je bil obsojen stražnik iz Temerina Mihajlo Vitez na šest mesecev zapora in 100 dinarjev globe, ker je do krvi pretepel nekega kmeta iz Čuruga.
— Streli na osebni vlak Ogulili—Split. Na osebni vlak Ogulin—Split je oddal te dni med vožnjo v bližini postaje Lovinac neznan zlikovec več strelov ,iz »manlicherice«. Projektili so prebili več šip na oknih, druge škode pa k sreči niso povzročili.
— Razporokn iz, političnih motivov. Kot poročajo ruski listi, je obvestila Zinovjeva soproga politbiro, da se je s .svojim soprogom razporočiia, ker ne soglaša z njegovo strankarsko taktiko. V dopisu, ki je povzročil v Rusija veliko senzacijo, 'je navedla različna sramotna dejanja svojega bivšega soproga.
— Tuberkuloza v Budimpešti. Glasom nva-djarske uradne statistike, se je v Budimpešti tuberkuloza zelo razširila. Tekom zadnjih 6 mesecev je obolelo v madjarski prestolici na ,tei bolezni nad 15.000 oseb. Če primerjamo statistiko 30 največjih evropskih mest, vidimo da oboli v Budimpešti na tuberkulozi od 100.000 oseb 291. V tem oziru prekaša Budimpešto samo še Sevila.
—Ostre imere zoper zakonske može, ki nočejo plačati alimentov. Skupina ženskih poslancev je predložila poljskemu parlamentu ob koncu zasedanja zanimiv zakonski predlog, ki predvideva za zakonske može, ki nočejo skrbeti za svojo rodbino globe od lCb do 500 zlotih in celo zaporne kazni. Razven tega izgubi po zakonskem načrtu taka oseba rodbinske in celo volilno pravico. Posebno skrb posveča načrt otrokom. O načrtu bo sklepal parlament meseca septembra.
— Samomor ruskega emigranta v Beogradu. V soboto je izvršil samomor z britvijo ruski emigrant 50-ietni Georgije J. Viljem, bivši bogat posestnik v Rusiji. Nahajal se je v bednem gmotnem položaju ter živel od težkega zaslužka svoje žene.
— Fotres na Angleškem. V nedeljo je iz-nenadil Angleško .potres, ki je trajal od 8 sekund do 2 minuti in iki so ga čutili v 22 grofijah. Nesreče ni bilo nobene. «Pač pa je povzročil potres mnogo .strahu, ker je potres na Angleškem zelo redek dogodek.
— Zakonska drama v sodni dvorani. Te dni se je imela vršiti pred sodiščem v Benetkah obravnava o tožbi na ločitev zakona 25-letnega Giacona Guiliania in 20-letne Angele de Feruccia. Ko. se je pričela obravnava je potegnil besni mož nenadoma revolver ter sprožil na svoj ženo dva ostra strela. V sodni dvorani je nastala nepopisna panika. Smrtno zadeto ženo so prepeljali • o bolnico, kjer je kmalu nato izdihnila. Moža so aretirali.
— Železniška katastrofa v Parizu. Na lyon-; skern kolodvoru je trčil te dni brzovlak z ne-j ko lokomotivo. Dve osebi sta bili ubiti, 25 j težko, 15 pa lahko poškodovanih.
t — Velika nesreča na Japonskem. Pariški j listi poročajo o veliki nesreči, ki se je pripetila pred kratkim v Nojirimasiji na severnem Japonskem. Na obali neke reke se je vršila verska slavnost na čast mesecu. Nenadoma se je odprla zemlja in pogoltnila vso veliko množico ljudi, ki je slavnosti prisostvovala. Pri tem je poginilo okoli 120 oseb, ki so izginile deloma v zemeljski razpoki, deloma pa utonile v narasli reki.
— Velika nesreča na uewyorškem ekspresu. Newyorški ekspresni vlak je skočil v bližini Long Islanda iz tira. Šest oseb je bilo ubitih, okrog 50 oseb pa deloma težko deloma lahko ranjenih.
— Polet Anglija - Avstralija končan. Iz Melbourna poročajo: Letalec Cobham je danes tu pristal. Prebivalstvo mu je priredilo prisrčne ovacije.
x — Stekel .pes povzročil paniko. Kot poročajo iz Berlina, je ugriznil te dni v Eleni Pri G a oti neki stekli pes 17 oseb. Vsega mesta se je polastila panika. Ljudje so streljali na psa iz oken, pri čemur je bilo več oseb ranjenih. Po daljšem streljanju je bil pes ubit.
nam si je spesnil nagrobni napis. Te dni -sta našli dve šolski učenki na bregu reke T.raun-e čepico, več pisem iin list, na katerem .je bilo napisano, da ,je šel pisec vsled bede v prostovoljno smrt ter prosi, da se vkleše, če se njegovo truplo najde, na njegov nagrobni kamen napis, ki ga je spesnil sam. Policija je eruirala kot dozdevnega samomorilca 20 letnega Rudolfa Freudlingerja. Njegovega trupla pa niso našli, ker je Freud-linger, kot se je izkazalo, čil, čvrst in zdrav ,®r simulirat samomor in spesnil ginljivi triffttov • JAP*3 samo zato, da bi se odtegnil sSaiiioLS ki 1° 'iTna odsedeti radi tatvine.
dolgo živel, ^<’žekl_^a1v,i* da W rad še praV
— Rnrtin A, j , P°d ključem.
lin že od	ba?diti v Čikagu. Čikago ve-
ip tefasna	M	merio,	v	katerem
je telesna sigurnost silno ogrožena V«nU dan
belež. ondotna policijska kronika po nekoliko roparskih umorov, k. se ne izvriTsamo ponoči temveč tudi pn belem dnevu. Zdnje dni pa padajo kot žrtve takih umorov razbojniki sami. Pojavili sta se namreč dve dobro organizirani tolpi razbojnikov, ki hočeta druga drugo uničiti, da ubijeta medsebojno konkurenco. Pri tem postopajo razbojniki tako radikalno, da jih je padlo doslej že okrog 70.
— Banditstvo na Kitajskem. »Times« poročajo iz Hongkonga: Na canton-samshnmski železnici so ustavili te dni banditi vlak ter odvedli 200 oseb , da dobe zanje odkupnino.
— Brivski pomočnik — zdravnik za ženske bolezni. V Linzu vzbuja te dni veliko sen-
zacijo škandalozna afera, ki je doslej edina svoje vrste. Eden od najbolj priljubljenih zdravnikov, ki je imel posebno na polju le-čehja ženskih bolezni veliko prakso je bil razkrinkan in aretiran kot mazač. Med. univ. dr. Julius Fodisch ni študiral nikdar medicine temveč je bivši brivski pomočnik. Laži-dokter je izvrševal v Linzu prakso že od leta 1923 ter je imel izredno veliko pacijetinj. Te dni je bila policija zaupno obveščena, da pride neka kmetica v Linz k nekemu dr. Fo-dischu, ki naj ji odpravi plod. Policija je brskala zaman po svojih registrih. Dr. Fcidi-scha ni mogla najti, našla je samo brivskega pomočnika Fodischa. Tedaj se je podal v njegovo stanovanje detektiv. Prišel je baš med prepovedano operacijo. Ko je napovedal psevdo zdravniku aretacijo, je potegnil mož revolver. Detektiv je storil isto, vsled česar se je frizer ustrašil, povesil svoje orožje ter se pustil aretirati, ne da bi se nadalje upiral.
— Siamskemu kralju ukradli 30.000 funtov šterlingov. Kakor poročajo iz Bangkoka, se je posrečilo nekim drznim lopovom ulomiti v. prestolno dvorano siamskega kralja v palači Chakri. Odnesli so razne dragocenosti vredne okrog 30.000 funtov. Ukradeni predmeti so pripadali neki kraljevi zbirki neprecenljive vrednosti. Lopovi so odnesli dragoceno kamenje, ki ga bodo skušali prodati najbrže v Amsterdamu in Bruslju. Siamski notranji minister, kraljev brat je uvedel preiskavo. Do sedaj so aretirali šest sumljivih oseb.
— Kitehenerjeva krsta brez — Kifchenerja. Angleško ministrstvo notranjih del javlja, da je dospela v Anglijo krsta, glede katere je trdil novinar Bovver, da se nahajajo v njej zemeljski ostanki bivšega angleškega vojnega ministra Kitcherja. Krsto so uradno odprli ter ugotovili, da je bila prazna.
— Dobro jih je »potegnil«. Te dni se je pripetila v Beurathu na Nemškem smešna »dogodivščina«. Zveza bivših gardistov je priredila propaganden dan, kakršne prirejajo v svrho gojitve vojaškega duha vedno od časa do' časa v raznih krajih republike njeni nasprotniki. Zjutraj pred začetkom slavnosti še je predstavil najvišjim vojaškim honoraci-jorom strumno in energično neki gospod z imponujočo polno brado, čigar prsi so bile polne redov in odlikovanj. Kaj čuda, da je vzbudil pri gardistih neomejeno zaupanje. Predstavil se je kot predsednik dtisseldorf-ske zveze bivših gardistov, sedel k častni mizi ter pustil pozneje v družbi polkovnika mimo sebe defilirati parado. Vsi so mislili, da je kak bivši mornariški oficir ali pa kak 'bivši divizijski župnik. V pozni uri, v alkoholičnem razpoloženju pa je prišlo na dan, da mož, čigar junaška prsa je krasilo 'toliko redov ni ni kak gardni oficir, temveč navaden portir v nekem letovišču blizu Diisseldorfa, ki je izvršil kepenikijado na podlagi neke stave. Stavo je, kot se vidi, tudi točno dobil, toda ko so prišli gardisti na to, da jih je imenitne potegnil, so ga vrgli brez pardona na ulico, kljub temu, da je učinkovala njegova oseba pri slavnostni mizi tako dekorativno. Najbolj je pa monarhiste jezilo, da se je mož pri častni mizi imenitno najedel, še 'bolje pa napil.
\ — Leopard na newyorškili ulicah. Iz new-yorškega zoologičnega vrta je pobegnil pred kratkim leopard, ki so ga ravno pripeljati iz Singapore-a. Pojavil se je na več ulicah ter povzročil med občinstvom silno paniko. Vendar ga pa dosedaj še niso našli. To navdaja prebivalce Ne\vyorka* z velikanskim strahom. Vsa policija Newyor-ka je na negah, da najdejo skrivališče, potepuškega leoparda. Uprava zoološkega vrta je razpisala na leopardovo glavo visoko na-grado.
— Prijazen kandidat za vislice. V Parizu je imel biti obešen te dni morilec Avgust Marcelle. Ko je prišel na vse zgodaj ponj krvnik, je Marcelle še sladko spal. Ko so ga zbudili, se je krvniku prijazno nasmehnil, se obrnil in prosil za zadnjo milost, da se mu dovoli da umre nekoliko pozneje, ko se mu bo bolj ljubilo. Sodni dvor mu je dovolil odlog do 8. ure. Ob 8. je prosil kandidat za vislice, da mu prinesejo dve buteljki šampanjca in sval-čico. Tudi to se je zgodilo. Ko je Marcel vino »popu, je korakal s cigareto v ustih mirno pod vesaia. Predno je položil glavo pod giljotino, je izrazit svojemu zagovorniku obžalovanje, da se mu ni posrečilo, da bi bil doprinesel v interesu svoje prakse nov dokaz svoje zmožnosti. Nato je želel krvniku, da bi bil. ostali del dneva zanj zabavnejši ter bi mu n« bilo trobil čakati toliko časa brez dela, kot je moral čakata na njega ter se poslovil, predno je ,padla njegova glaiva, od krvnika z besedami: »Na svidenje, gospod krvnik!«
Ljubljana.
1— Umrl je v starosti 72 let nekdanji lastnik znane pekarne in sladščičame n« Starem trgu Jakob Zalaznik. Pokojnik je bil vedno vrl narodnjak, blaga duša in splošno priljubljena oseba. Marsikateri slovenski dijak »e ga bo hvaležno spominjal, ker je dajal ubožnim dijakom cela leta brezplačno hrano. Reetni in podjetni obrtnik je bil svo-ječasno navdušen lovec in prijeten družabnik. Zadnja leta'je bolehal na sladkorni bolezni. B°di mu lahka zemljica domača
1- Zgodaj je začel. 12-1 etni Ervin S. je kradel po ljubljanskih trafikah cigarete. Pri ^"'žniku^ Zasažili Uročili policijskemu
šolstvo.
1926-27 na državni .m , Ljubljani. Razredni izpiti 6e vrše ,n„,„0 avgusta po razporedu, ki je bil t 1 prizadetim učencem. Prijava učen-do io' ')rv'1 razf°d dne 1. septembra od 10. o	sPrejemni	izpit za prvi razred dne
-•.septembra točno ob 8. uri. Vsisovanje učenčev, ki prihajajo z drugih zavodov, za II. io vit. razred v sredo L septembra od 10. o° Ujre- Vpisovanje vseh učencev zavoda 3. septembra točno ob 8. uri. Šolska maša se vrsi v nedeljo 5. septembra ob 81» v cer-
kvi Sv. Jakoba. Redni pouk v pondeljek, 6. septembra ob 8. uri. Podrobnosti na uradni deski v avli.
Na državni realni gimnaziji v Novem mestu se bodo vršili začetni posli šolskega leta 1926-27 po iem-le redu: 24. do 26. avgusta razredni izpiti; 27. do 31. avgusta privatni izpiti; 1. septembra sprejemni izpiii za I. razred in sicer od 9. ure dalje pismeni, popoldne ustni; vpisovanje za sprejemne izpite v I. razred dne 31. avgusta od 9. do 11. ure in od 1. septembra od 8. do 9. ure; dne 2. septembra od 9. do 12. ure vpisovanje repe-tentov v I. in vseh učencev v ostale razrede; dne 4. septembra ob 8. uri šolska maša v frančiškanski cerkvi. Podrobnosti na uradnii deski v gimnazijski veži.
Državna realna gimnazija v Ptuju. Šolsko leto 1926-27 se prične 1. septembra 1926. Do tedaj marajo biti opravljeni razredi in privatni izpiti, ki se ‘bodo vršili ,po razporedu, nabitem na uradni deski: V četrtek 2. septembra bo vzprejemni izpit za I. razred. Oglasiti se je zanj istega dne od 8. do 9. ure, ali pa že tudi prejšnje dni ob uradnih urah in donesti spričevalo osnovne šole in rojstni list. Izpit se priče ob 9. uri in bo predpoldne pismeni, popoldne po potrebi ustni. V ostale razrede II. do VII. kakor tudi repetenti v I. razred se bodo vpisoval v petek 3. septembra od 10. do 11. ure, in sicer domači učenci-(ke) pri svojih razrednikih, od drugod došli pa pri ravnatelju. V soboto 4. septembra bo slovesna služba božja ob 8. uri zjutraj. Po službi božji se vrnejo dijaki-(nje) v gimnazijo po s potrebne informacije. V pondeljek 6. sep-! tembra se prične ob 8. uri reden šolski pouk.
Šport.
Kako so podpirali Getrudo Ederle pri prc-plavanju Kanala.
»Westminster Gazette« poroča, da ee je pri pomorskih krogih na obeh straneh Kanala vnela ostra kontroverza o podpori, ki jo je bila deležna Ederlova v času, ko je plavala čez Kanal. Največ jo podporo ji je nudil izkušeni angleški pilot, ki je spremljal Eder-lovo v motorni ladji; imel je seboj kronometer, skico o postanku An nehanju plime in oseke, skico vetrov in Kanalskih tokov. Vse je bilo izračunano do sekunde natanko.
Njegova dolgoletna izkušnja je vodilo drzno •mlado plavalko od francoske na angleško obal ravno o pravem času. Ederlova je gotovo dobra plavalka, toda vsak, ki pozna Kanalski tok, ve, da ji je pomagal pilot do njenega uspeha. Strokovnjaki povdarjajo nadalje, da je Ederlova plavala ■ pod varstvom parnika, dočim so drugo ladjo tako krmarili, da je odbijala od plavalke močne valove, ki so se pojavili vsled plime ali oseke.
Na ta -način je lahko plavala v mirnem morju in približno trikrat hitreje napredovala, kakor bi bilo v navadnih razmerah mogoče. S tem, da je plavala v bližini motorne ladje, jo je tok parnika potegnil seboj. Ker je morala tok v celi .svoji širini prerezati, bi jo bil tok brez varstva velikega parnika zanesel veliko bolj proti Ramsgate. Povdarjajo tudi, da bi v normalnih razmerah noben se tako močan plavač ne mogel ostati toliko fesa v morju, ker je bilo -tako vihamo, da je bilo v kopališčih na angleški strani celo kopanje prepovedano.
Trener Cjleitzes, ki je spremljal angleško plavalko Mercedes pri njenem ponesrečenem poskusu, preplavati Kanal, -je izjavil: »Angleški Kanal lahko zopet preplava ženska pod istimi pogoji, pod katerimi ga je preplavala Ederlova.«
Sedaj je jasno, kako je bilo mogoče Eder-lovi porabili za to turo samo 14 ur in 29 minut, dočim so krepki moški plavači rabili 22 do 27 ur. Ta »uspeh« ekoro gotovo ne bo priznan, kakor ni bil priznan uspeh Italijana Tirabosehija in ostali bodo še nadalje siamo trije zmagovalci Kanala: Webb, Burgess in Sulldvasi.
Kaj vse zmore konkurenca. Na angleški Brookland - progi se je vršila 24. julija mo-tokolesarska dirka. Najboljši angleški motociklisti so čakali na startu, da se udeleže dirke na 200 milj. Pri tem pa opazi dirkač Hamd-ley, da pneumatika pri prvem kolesu nt povsem v redu; pi natančnejši preiskavi opazi, da mu je nekdo pneumatiko prerezal z ostrim nožem in sicer prav do zračne cevi. Pneumatiko so sicer takoj izmenjali,’ toda za Handleya je pomenila ta zamuda izgubo 6 rund, 'ker so tekmeci medtem star,tali bree njega. Vzlic temu se mu je posrečilo si z uprav peklenskim tempom priboriti 2. mesto, ker je pridobil od izgubljenih šest rund pet in dosegel povprečno hitrost 123 km na uro. Pri tem je Handley še več rekordov podri, ki se bodo predložili v potrdilo glavnemu savezu.
Nenavaden vzrok smrti. Pred 'kratkim so našli truplo znanega švicarskega motociklista 'Matheya na povsem neopasnem kraju ter si niso mogli raztolmačiti vzroka smrti. Zdravniška obdukcija je dognala, da je Matkey požrl umetno zobovje in se zadušil.
Rekordna lista Getrude Ederle. Razim Kanalskega rekorda z 14:32 ima ‘20-letna Američanka še sledeče rekorde: 150 y v 1:45 — 200 m v 2:45.2 — 300 y v 3:58.4 — 400 y 5:53.2 — 440 y v 5:54.6 — 500 y v 6:45.2 — 500 m v 7:22.2 in 800 y v 13:19. Razim tega je članica zmagovite amerikanske 4 X 100 m štafete, ki je zmagala v svetovno-rekordnem fesu 4:58.8.
Francoski Davis-cup-ham, v katerem so Lacoste, Brugnon in Cochet, se je odpeljal v Ameriko, kjer bo nastopil najprej proti Japonski. šele po zmagi nad Japonsko pride v Ameriko tudi Borotra, da se vdeleži finalnega boja proti Zjedinjenim državam. ______
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BOBZA, ponedeljek, j*, avgsat* 1926.
Vrednote: »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 103, bi. 104, zaklj. lOt.
BORZE.
Zagreb, 17. avgusta. Devize: Ne\vyork, ček 56.466 — 56.766, London izplačilo 275.05— 276.25, ček ‘275.1*37—-276.237, Milan izplačilo 186.4—187.6, Berlin izplačilo 1349—1353, Dunaj izplačilo 799.25 — 803.25 ček 799.15— 803.15 Praga izplačilo 167.38—168.38 ček isto, Curih izplačilo 1094.8—1098.8, ček isto.
Curih, 17. avgusta: Beograd 9.12, Newyork 517.50, London 25.1475, Pariz 14.075, Milan 16.975, raga 15.15325, Berlin 1*23.1875, Dunaj 73.10, Bukarešta 22585, Sofija 3.74.
To ia om.
KAKO JE IZGLEDAL BEOGRAD ZA ČASA OBČINSKIH VOLITEV.
Neki tujec, ki je prispel na dan občinskih volitev z aeroplanoim v Beograd, 'je vprašal svoje znance pred kavarno »Moskvo ':
»Kako” je to, da so ljudje, danes tako dobro razpoloženi? — Odgovorili so mu: »Danes je prepovedano točili alkoholične pijače. Zato so se mnogi prav pošteno napili.«
Res je izgledalo ko da so se Beograjčani na dan volitev bolj zanimali za »prepoved točenja alkoholnih pijač«, kot za volilne skrinjice. Kavarna rji so lahko popolnoma zadovoljni: na dan volitev so prodali mnogo več alkoholnih pijač kot sicer. Imeli so za goste tudi ljudi, ki se jih vidi sicer zelo redko v kavarni. Policijsko prepoved glede točenja alkoholnih pijač so smatrali Beograjčani ne glede na strankarsko pripadnost kot ogroževanje njihovih pravic od strani oblasti. Vsi so soglašali v tem, da je treba iz državljanskega ponosa temveč piti.
Zato pa je izgledalo na dan volitev kot da se vrši v prestolici velika narodna slavnost,-ne pa ljuta volilna borba.
Siofer pa volilna borba ni bila niti približno takoHjuta, kot se je pričakovalo.
Neštevilni avtomobili, v katerih so sedeli strankarski agitatorji, so švigali po vseh beograjskih ulicah ter posipali meščane z volilnimi letaki ali pa vozili volilce, da bi jih pridobili za svoje kandidate. Vise partije so polagale veliko važnost na agitacijo z avtomobili. Avtomobili so 'igrali na dan volitev vlogo 'tankov za časa vojne. Marsikak strankarski nasprotnik videč, kako se njegovi politični nasprotniki lepo komodno vozijo v avtomobilih, je vzkočil v nasprotniški ta-bor.
Večini Beograjčanov je padel v oči neki »čiča« z dolgo sivo brado, ki se je vozil ves dan v avtomobilih vseh strank. Ko se ga vprašali, za katero stranko bo glasoval, je ravnodušno izjavil, da sploh ne misli valiti,
ker je vsem strankam enako hvaležen, ker se je v svoji visoki starosti .prvič v življenju vozil z avtomobilom kolikor je hotel.
Avtomobil v .službi agitacije.
Udeležba volileev je bila dopoldne prav slaba. Čuvarji volilnih skrinjic so morali po pol ure čakati, da je kak volilec pomolil pest v njihovo skrinjico. Obveščeni o tem so uporabljali partijski štabi, vsa sredstva, da privlečejo pristale svojih strank na volišče. Na enem od volišč je izzval malo senzacijo neki volilec, ki so ga privedli prijatelji v avtomobilu na volišče v popolnoma pijanem stanju. Medtem ko so ga -vlekli po stc.pnjicah, so ga neprestano tresli ter mu zabičevald: »Vrzi ; kroglico v drugo skrinjico, dobro pazi v dru- : go! Glej, da se ne zmotiš! Ej, bre, ali razumeš?«	.	..	'
Pristaši drugih strank, videči, da je pijan, so mu klicali od vseh strani: »V prvo, v šesto! V vse, .samo v drugo ne!« Mož jih ie vse . topo gledal s svojim meglenim pogledom. Videlo se je, da ne razume ničesar, od tega, so ga začeli izpraševati: »V katero skrinjico si vrgel kroglico?« .Nisem štel,« je zamrmral ; volilec nejevoljno.
Opica kr.it agitacijsko sredstvo.
V svrho agitacije so se poslužavale vse stranke vseh mogočih sredstev. Plakatov, fotografij, karikature, govorov, da celo opic. :
Bobičevci so vodili po ulicah opico. Okrog ; pasu je imela nanizane železne paličice s j sliko opice, ki se skuša povzpeti na fotelj, ' pod sliko pa je bilo napisano: ;Opa, Gjoko, ' pogum!
Za opico je drvela velika množica otrok, j ki so neprestano kričali:	Opa,	Gjoko,	po-
gum!«
Kričali so tako, da bi bil človek skoraj oglušil. Kraval je bil tak, da je morala in,ter- , veniratd policija in razpoditi frkovce okrog opice -Gjoke, smatrajoč to propagando kot , neprijavljeno demonstracijo na ulicah pre- ; stolice. Hoteli so celo opico aretirati in od- j vesti v zapor, toda bobičevci so se temu ener- j gično uprli, rekoč: »Opice vam ne damo, vze- j li smo jo od ciganov za en dan v najem. Dve- j sto dinarjev smo dali zanjo ...
BRKE ZOPET MODERNE.
Doslej so mučile samo ženske saine sebe. svoje stariše, soproge in zaročence z vprašanjem: »Ali naj se dam ostriči a la Bubikapf. ali ne?% sedaj pa so postavljeni tudi mošk. j pred enako važno vprašanje: »Ali naj si pu- j stirn rasti brke, ali ne?« Ne smejte se, tem- ! več bedite prepričani, da gre za zelo resno ! stvar, cesto za jako »usodno« vprašanje.
Ne gre namreč samo za modno kaprico, lam-več za nekaj višjega, in sicer zalo, da nastopimo po večnih besednih protestih zope-maakulinizacijo ženske končno enkrat s pogumnim dejanjem.
Opazovali .smo z grozo, kako je zlomila ženska vsako tradicijo, kako je vrgla svoje najvažnejše spolne znake, dolge lase, žensko linijo, žensko priderijo in nežnost ter še marsikaj drugega od sebe. To, o čemur so tudi najdrznejše feministke pred četnstoleijem komaj sanjale, .je postalo fakt. Demokratični princip enakopravnosti se je temeljito uveljavil. Kajti ravno glede vprašanja brk moramo ugotovili, da so pas pritisnile ženske hudo ob zid. Kakor so- javkale preje nad ti-rantvom, če smo jih skušali pregovoriti, da naj se ne dajo ostriči d la Bubikapf, tako hočejo biti sedaj zadnja instanca glede vprašanja, če naj si pustimo rasli brke ali ne. Ženska ve, oziroma sluti, da so brke ena od onih grdjh predpravic, ki jih je naklonila narava moškemu. Hvala Bogu: vsaj na tem .polju nam ženska ne more in ne bo mogla nikdar slediti. Naj pretvarja svojo nabavo kolikor hoče, nikdar ne bo mogla komandirati: »Brke zrastite mi!« Kaj čuda, da so bile brke in brada že od nekdaj simbol moškega, dasi nimajo pravzaprav nič žnjo opraviti. Pavisodi, kjer je vihtel moški žezlo ali ga še vihti, je bila brada v veliki časti, iaiko n. pr.v dobi patriarhata, predvsem v orijentu.
Nova moda brk izhaja seveda iz klasične dežele moške mode, iz Anglije. Propaganda, ki jo uranjajo v Angliji za brado ima, če dosedaj ^ze drugega ne, vsaj ta uspeh, da ne vidimo v nobenem angleškem modnem katalogu niti enega moškega mannequ;ina brez brk. To pa znači, da so postale brke, vsaj v Angliji, oficijeino moderne. Anglež, ki noče biti staromoden in nekorekten si mora torej pustiti nolens volens rasti brke.
In tako je prav: novo vzbudivša se mo- I škosi to spričo ženskega pohlepa po emanci- ! paciji, ki se je tako razpasel, energično ■ zahteva.
Malenkost, bi utegnil kdo misliti. Temu pa ni tako. V tehničnem oziru smo sicer dokaj na boljšem kot ženske: moški .iapremeaiimo fronto mnogo lažje kot ženske, če bi se jim zdelo to potrebno, brke zrasejo mnogo hitreje kot dolgi ženski lasje. Toda premagati nam je še druge težave, takozvane impon-derabilije, kot bi dejal politik. V prvi vrsti gre za odpor drugega spola. Neka znana filmska diva je dejala: »Brk ne morem'videti. Brke tako 'strašno bodejo. Moža, ki bi mi opraskal pri poljubovanju vsak dan z br-kami obraz, ne bi nikdar marala.« Torej ljubezenska .stavka! Kočljiva stvar! Foda treba
bo poskusiti. Borno videli kdo bo brez ljubezni dalje časa vzdržal!
TRIDESETLETNfCA KINEMATOGRAFA.
Te dni slavijo v Parizu 30-letnico prvega kinematografa. Prva kinematografska predstava se je vršila v kleti ',-Boulevard-a des. Capucins . Neki znameniti knjigoiržec, ki je imel svcjo knjigarno v isti ulici je delal za to prestavo sam reklamo. Stal je pred knjigarno in nagovarjal mimoidoče:	Veste-li za najno-
vejšo senzacijo? Tam čez ulico v kleti »Grand Calfe kažejo v lemnem prostoru žive slike.« Naravno, d:^je vzbudil & tem pri mimoidočih veliko rcdcvednost ter da so drli ljudje v masah v rečeni lokal, na Čegar oknu
visel
plakat z napisom: »Kinematograf Lunuere Grand Calfe« prireja predstave, ki trajajo po eno uro in pel, in sicer zjutraj od 10. do 12-, popoldne od 2. do 7, Spodaj pa je bilo napisano: Z aparatom, ki sta ga izumila August in Louis Lumiere, se morejo fotografirati po-, toni sukcesivnih posnetkov vso gibanja, ki se odigravajo v gotovem času pred objektom, nakar se predstavljajo v naravni velikosti na beli plošči.« Sedaj je dal pariški mestni magistrat na mestu, kjer se je nahajal prvi kinematograf, zgraditi marmornato ploščo z napisom: »Tukaj so se kazale dne 28. decpmbra 1895. potom kinematografa prve žive slike.«. — Prvi program je imel 10 toči*, film pa je imel največ 70 metrov dolžine. Prvi ravnatelj tega kinematografa je bil Maurice, ki sedaj privatizira. Ko so ga te dni intervjuvali novinarji jim je povedal sledeče: Naš prvi kino je imel prostora samo za 100 oseb. Spočetka nismo imeli denarja, zato smo ponudili hišnemu gospodarju 20 odstotkov čistega dobička.. No, bil je zelo skeptičen mož in zahteval je mesto procentov za takrat veliko svoio 30 frankov najemnine na dan. Prvi dan smo dobili 33 frankov vstopnine, toda že naslednje tedne so dobivali po 2200 do 2500 frankov na dan. Igrali smo vsak dan od 2. popoldne do polneči. Vsaka predstava je trajala 15,mi-nut, prostori so bili vedno razprodani. Konkurence ni bilo, ker sta imela brata Lumiere še vedno sama patent. Ljudstvo je prihajalo trumoma iz vseh strani, da vidi nove čudeže. Naš reportoir je obsegal 80 filmov, ki sc trajali vsi skupaj 20 ininut. Pozneje smo podstavljali žaloigro »Polit režiser-", ki je trajala samo 12 minut ter postala prava senzacija za Pariz.~Po nekoliko mesecih smo najeli za kinematografske predstave nove lokalo ter ustanovili nove filiialke. 'Prva leta je obiskovala naša publika vsak filem deset :do petnajstkrat, tako ji je stvar ugajala.
Rudyard Kipling:
1.8 i
Knjiga o džungli.
Ena opic je imela govor in je dejala tovarišicam, da znači zajetje Movvglija nekaj novega v zgodovini Bandar-lcga; Mowgli je mbo namreč pokazal, kako se pletejo palice in trstje v streho zeper dež in mraz. Mowgli je nabral nekaj ovijalk in jih začel prepletati; opice so ga skušale posnemati, toda v malo minutah so izgubile vse zanimanje, začele vleči prijateljice za rep ali pa skakati po vseh štirih sem pa tja in kašljati.
»Jedel bi rad« je dejal Mowgli. »Tujec sem v tem delu džungle. Prinesite mi živeža ali pa dovolite, da grem na lov.«
Kakor bi trenil, je odhitelo dvajset, trideset opic, da mu prinesejo orehov in divjih melon. Spotoma pa so se steple in to jim je dalo preveč opravila, da bi se vrnile s sadeži, kar jih jim je še ostalo. Mowgli je bil razdražen, jezen in lačen. Taval je po praznem mestu, se oglasil od časa do časa z lovskim klicem tujca, ali nihče mu ni odgovoril. Bil je prepričan, da je prišel v prav slab'kraj.
»Vse je res, kar je Baloo pravil o Bandar-logu,« si je mislil sam pri sebi. »Nimajo ne postave, ne lovskega klica, ne voditeljev — nič drugega kot neumne besede pa majhne, tatinske roke. Ako umrjem tukaj od glada ali me ubijejo, bom popolnoma sam kriv.
Vendar meram poskusiti, da se vrnem v svojo džunglo. Baloo me bc sicer gotovo našeškal ali to je vse boljše kakor da bi z Bandar-logom lovil to neumno rožnato listje.«
Cim pa je prišel do mestnega czidja, so ga opice zvlekle nazaj in ga zatrjevale, da ne ve, kako srečen
da je. in so ga ščipale, da bi ga naredile hvaležnega. Stisnil je zobe in ni zinil niti besedice, pa je odšel z vriščečimi opicami do neke ploščadi nad vodnimi shrambami iz rdečega peščenca, ki so bile napol napolnjene z deževnico. Na sredi ploščade je stala porušena poletna vila iz belega mramorja, ki je bila zgrajena za kraljice, ki so pomrle pred stoletji. Kupoli podobna streha se je že napol sesula in je zagradila podzemeljski hodnik, po katerem so kraljice prihajale iz palače. Stene so bile iz mramorja, mrežasto prodrte, okrašene s krogi in krivuljami, krasno kakor mleko belo delo, posejano z ahatom, kameolom, jaspisom in lazurcem; ko je vzšel, mesec, je zasijal skozi ta okna in pogrinjal po treh sence, podobne čmožametastim
vezeninam.	.
Dasi se je bil Motvgli slabo počutil in je bil zaspan, lačen, se je moral smejati, ko mu je Baudar-log pričel, po dvajset opic hkratu praviti, kako imenitne, modre in močne so, in kako neumne je od njega, da jih zeli zapustiti. »Imenitne smo. Svobodne smo. Čudovite smo. Najbolj čudovito ljudstvo smo cele džungle! Vse pr -vimo tako in radi tega mora biti resnica«, so vpi
»Ker pa si novinec med nami in lahko sporočiš naše goverenje džungelskemu ljudstvu, da nas bo v prihod-ujest vpoštevalo, ti razodenemo vse svoje sijajne lastnosti.«
Mcwgli ni ugovarjal in tako se je na ploščadi
zbralo na stotine opic, da so poslušale govornice, ki so pele slavo Bandar-logu, in čim je govornica, za hip prenehala govoriti, da pride k sapi, so vse skupaj vpile: -Resnica je,; vse tako trdimo.«
Mcivgli je prikimaval in pemežikal, odgovarjal: Da«, kadar so ga kaj vprašale; vriše je bil tak, da se mu je kar v glavi vrtelo. »Tabaqui, šakal, je bil moral ograzti vse tc ljudstvo;« je dejal sam pri sebi, in sedaj so pobesnele. Gotovo je tc dewanee, besnost. Ali gredo sploh kdaj spat? Ej, tamle prihaja cblak, ki gotovo zakrije mesec. Da bi bil le velik, potem bi poskusil pobegniti v temi. Ampak truden se .«
Isti oblak sta opazila dva dobra prijatelja v napol zasutem jarku pod mestnim zidom; Bagheera m sta namreč dobro vedela, kako nevarno je opuj 6 JR stve, 6® je v velikem številu, in se nista hotela podajati v nobeno nevarnost. Opice se ne bojujejo drugače, kakor če jih pride sto na enega, in v džungli je malokdo, ki bi ga bila volja spustiti se v tako neenak boj.
»Jaz grem na zapadno ozidje,« je zašepetala Kaa;« odted se lažje priplazim, ker mi je nagnjeni svet v pomoč. Na mej hrbet se njihove skupine ne bodo vrgle, ampak —«
Najboljša, najcenejša kolesainSivalni stroj* so edino
Petelinovi
znamke
Gritzner, Adler, Phonix
Od dobrega najboljše je švicarski
Blizu Prešernovega	pSf%gojf-Tudi	P1IBIE1V
spomenika za vodo. * obroke. . Večletna garancija. «■
Josip Peteline, Ljubljana!
V	kjr
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
N
najtinejSi In najokusnejši namizni kis Isb vinskega kis a.
3«- ZAHTEVAJTE PONUDBO I -pl
Tehnično ln hlgijenično najmoder-neje urejena klsama v Jugoslaviji.
,L ta, II- nadstropje.
k*x»xkxk*xx* iaaaac*iaaaaam
TISKARNA „MERKUR“
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 352.	TELEFON ŠTEV. 332
Se priporoča za vae v tiskarsko stroko spadsjoča dela.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
I
PREMOG
Ufotfovs 1/lt. - Tsltf. SS.
MALI OGLASI
Vsaka besejla 50 para, debelo tiskano Din i‘-.
Na dobro
domačo hrano se sprejmejo abonenti. Start trg &t. 34/11., leve vrata 8t. I.
Stekleno
■treSno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
MODROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive lje, otomane, patent divane i« ške izdelke nudi natcen
RUDOLF RADOVAN, tapet n ik jjjublift««1. Kreker trg 7
Potnike
dobro vpeljane i sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/IJI. pod »vinska trgovina«.
Iščem
malo, mirno sobico, lujli. na periferiji mesta. Prosim naslove na štvo »Nar. Dnev»te*!i--
Krasne dok
»■telit'dlVSfltJ
K r pliŠU vato nudi čredno pnCenp
Rudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska S. Vabim na ogledi
Sirile Jar. tanit
Isdajatelj ta odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za liskam« »Merkur« v Ljubljani Andrej 8ev«r.