0-YEAR XVIL „ „I UolUW» PRO VETA glasilo slovenske narodne: podporne jednote UrvéaMká Ib afiavmUU pro-•uril Mr B. Uvaiüi »v, Office af pabttcatteo: HIT e». UnMi «v«. TrltpkMSI Ufllll« MU. Iti«, »t tw »Mt «mM MM M ar« k «. lil« Chicago, M., sobota, 19. aprila (April 19), 1924. STEV.—NUMBER 94. enat določil letno imi-racijo na 160,000. ,*totne kvote na podla«i ljudskega itetja L 1890. Odredbe je v soglasju z ono poslanske zbornice. Po ee-denji postavi trn« priti 350,000 ljudi is Evrope ▼ to deželo. Juinocvropeki narodi bodo najhuje prizadeti. Glasovanje po celdnevni razpravi. Dve točki bosta prerešetani na konferenci. tako 4'ostre" kakor Coplidgeva obrambo finančnega tajnika Mol Iona. Ko se malo raskadi in raspri^ politični prah, utegne imeti ta eksplosija za posledico naslednje dogodi*«: Japonsko militarbtično vlado utegnejo strmoglaviti liberalne ....................,_ stranke, in Japonska si bo osvoji. 4'cm 1 prtih vrat _____„ «■■«,»,,.. , l»m ^ *a.W m to, to nove amernioe vnanje politike. A*«rjka jsodprle «sta ^OA-l^^^^^f"^i1- » Bolgarov, Romuncev n*go med in mleko. Ta politika bo -eahtevala pri- sko, sshteve odprte vrata Kitaj- ^¡J?1 prediraj I» " znenje in tesne veai z Bualjo v oči ^hiagton, D. 0. — Senst je Jetrtfk sprejel točko glede doli pmelniikih kvot. Zedinil v tem, da naj bodo kvote do-po dva odstotka za vsako ko narodnost na podlagi tg» itetja I. 1890. b postavlja senatno zakonako , v skladje s priselniiko go poslanske zbornice gle-Dt točko, o kateri je bilo pri-«ti, da bo delala največ pre. e na konferenci, or stoje stvari sedaj, je se-predloga enaka oni poslan-ibornice glede na ' japonsko ujočo klavzulo» in druge določbe. Dve odredbi pa bo vendarle premlatiti in pre-i na konferenei, in aicer: tev za nekatere izjeme v omejitvah, ki jo daje ga poslanske zbornice, \ in tno določbo za pregled na* skupin, ki naj ga izdela nt na komisija dne 1. ju« In. določbah zakonske oanove jevanjc iz Evrope zmanj-n» 100,000 oseb na leto. Se-me priti 350,000 oeeb iz Ev. t to deželo, t. j. 3 odstotki «ga prebivalstva, ki ga je Združenih državah 1. 1910. vropski narodi bodo samoti lfl „¿.e*- ■■■ mi lovanoy v to deielo. Ju- nov bo smelo le 835 v to po novi priselnilki postavi, ne motimo, je bilo med Ju-i 1.1890. razmeroma gaj. Slovencev v Ameriki. Ali ve-jik je bilo vpisanih pod ime-"Auitrlans". flasovanja o določanju pri-kvpt je prišlo šele po nem razpravljanju. Raz-X bila zdajpazdaj zelo bur- woia. Včasih je zavUdala v velika zmešnjava. Dosti-ii bilo opaziti nobenega par- "arnega reda. tor Heed iz Pennsylvanije « naposled dovoljenje za o-na(I«ljnih debat na *»nut za vsakega senatorja, •Jtil povedati svojo mnenje "Mi predlogi in o tem ali ■ttendnientu. glasovanju je bik 'tu dobra večina. Demokrat-" tor Copeland is New Yor-Wagsl, da bi naj bile pri. « kvoto določene po tri od-namesto njegovega * J- bil sprejet Willisov a-F". po katerem je bil od-¡■mdment za dva odstotka ■ odobren l odztotek, ka-I to določeno v prvotni r^'tje i i L 1890. je bilo ■ proti 32 gleeovom, ¡»'"tria kvota vzpo»tavlje- Lu "»odototno kvoto [•dkhnjrn , 50 proti 23 gla- Pregled dnevnih dogodkov. i Amerike. Senat je znižal letno, imigracijo na 160,000. Točke Johnaonove predloge sprejete. Dijaki na Čikaiki univerzi so se izrekli za La Follctta in «prejeli radikalno platformo. Senator Moses zagovarja ko-rnmpirance v Washingtonu. t ' Inozemstvo. Vladna kriza na Japonakem radi protestov. Japonski trgovci pričeli z boj lotom. Japonske unije tudi protestirajo. Beparaoijaka komisija v Parizu priganja entento in Nemčijo, naj hitro izvedeta DaweeoVc načrte. Moses zagovarjal washington-ske grabeže, Ohieefo, 111. — Newh«mpsbir ski Mojse» je popeljal 500 članov narodne zveze lesnih fabrikantov is delele škandalov, ki je topot glavno deželno mesto Waahijigton, t v jim poka za) pot v "oNJublj«- Amerika in Japonska. Washington, D. O. (Fcdersted Pre««.) — Ker je potre« Japonsko tako hudo aadel, da je eedaj med drugovrstnimi vojaškimi silami, in ker ni veleposlanik Haalhara pravilno umel temeljnih dejstev v Coolidgevi predsedniški kampa nji, je prišlo do apora « Japon* sko radi pozitivno postavnega iz* kijučenja japonsko imigraeije v to deželo. Hauiharova nota je za-pretila zelo usodne posledice a o* žirom na odnošaje med Združenimi državami in Japonako, če bi bil njegovim rojakom zabranjen vstop v Združene države. Zato je dala protijaponakim elementom novo priliko za rovanje ln «plet-karjenje. Nihče ne mara naprej videti izida, nihče niti v Ameriki, niti ne v Aziji ali Evropi ne more reči, kako ae bo iztekla ta stvar. Če Coolidge vetira japonsko is-ključitev, potem bo izgubil ie ti «to peščico prist «še v, ki jih ime v Californiji, Oregonu in Wa«h ingtonu. Če je ne vetira, bo obao-dil Hughcsovo naklonjenost do japonske vlade, in demokratje bo do imeli zadosti povoda zahtevati Hugheiovo ostavko. Pa čeprav ostane Hughes, in podpiše Coolidge prisolniško pred logo, bo California vseeno gla«o> vala za La Folletta ali pa demo kretskega kandidata meseca no vembra. Hanihara ni tega vedel, ko je poelal državnemu tajniku »vojo "o«tro" noto, ki je «koro « priselniikega odaeka ^ nasprotoval ljudake* iz et ju bo dijaku P' 1«90. zal rdi v«. j!£ijlo pet Prusov na ^Hali Laha. • ¡fonjenjs prUeljevanja \mi J« priporočal demo licflin is Alaba, „u'* mogla dežela Zatrjeval je. da 1 PfiHniški ageetje HP Ozirali priselniiko "r Uvajali najmanj mi* I" to V to deželo, f btl - ikloejs«. Zvezni »senator Georgc H. Mo «•« je govoril na banketu leenih fabrikantov v hotelu Congres«. Zvezni senator je tako »krčil in v nič podelal washiugtonske šk«n. dale, da niso bili ti«ti večer nič drugega kakor čisto navadno za-plotno brbljanje in besedičenje. Iickel je, da ne bodo imeli prcis-kovalni odseki kancem konca no bent zadeve proti nikomur. Senator Mote« je označil priče, al so bilo zaslišane v Washingto uu za razporoČence, pijance, nezadovoljne in odslovljcne usluiben ee. Zelo je hvalil predsednika Coo lidpa ter ga koval v deveta nebe sa. Po njegovem mnentiu ni imela ta dežela še takega predsedni ka, kakor je Coolidge. In v enem ozirn je imel Mose« prav, ko je izrekel tiste besede. Ali tistega ozira ni imel on v svojih mislih. DVA ZAMORCA OBEŠENA V CHIOAOU. ^bsburike P l" Km, '.•«si Mil — Bivši b«raeti ia knez nadvoj-1 pokojnega [>nnae Rudolfa ml'"1'* Jožefa, T0 Razporoie-f*» itiri otroka. Chicago. — Na veliki petek zjutraj ata bila v tukajšnji okraj ni ječi obešena zamorca Lueiua Dalton in llenry Wilson, ki sta v zadnjem januarju ubila policaj« Vinccnta Bkibo v Bo. Chicsgu, ko ju je iznenadil pri ropu. Obsojenca sta ila hladno v smrt. Oba «ta izjavila pod vešali, da nista dobila pravice in izrekla upanje, da ae «nideta z navzočimi v paradižu. Wilson je odpel pet kitie pesmi "There is rest for the weery — there i« re«t for me'\ pred no se je sprožila past pod njim. V trinajstih minutah sta bila mrtva. Ekse-kucijo je gledal med dragimi tudi Alexander K. Skibs, 28-letni «in umorjenegs policaj«, ki j« dejal: "Veseli me, da je končano." — Liati poročajo, da je eden oboo jen-cev, Dalton, pol ure pred smrtjo sprejel katoliško vero od franči-škana Petra Volza, ki je celo noč «edel pri njem v eeliei in fa plašil s peklom in hudičem. ...... f Potree v Sibiriji. Irkutsk, Sibirija, 18. spr. — fteismograf je včeraj zaznamoval potres, ki je bil tako močan kakor oe Japonskem ssdnjo jesen. japonska vlada v nevarnosti padca. Kabinetna krlsa v Tokiju vsled aapadov na ministre. Delavske V organizacije se pridružujejo protestu in Osuki pripravlja apel na ameriške delavot. japonski trgovci 80 pri ti Celi z rbprisaujami. Tokijo, 18. apr. — Prvo sname-•je repriaalij napram Američanom radi isključitveno določbe v ameriškem kongresu se jo pojavilo v Jok oh «mi. Japonski importerji preklicujejo naročila ia Združenih driav in potniki vračajo vozne tiatke ameriškim parobroduim družbam. Toldjo, 18. apr. — V japonski vladi je prišla krisa. Kabinet je imel včeraj aejo, na kateri je razpravljal, kaj je storiti vpričo sušenjih in notrsnjih komplikacij, ki so nastale radi IskljuČitve japonskih imlgrantov is Amerike. Nasprotne politične stranke kujejo kapital is tega dogodke ln aahtcv«jo; de vlada odstopi. Povsod je aliiatl klici Dofs vlsdo, katera ni znala ali ni mogla pre» pričati poraza v emigraoijakem vprašanju!" Pripravljajo ae demonstraolje proti vladi v velikem obsegu; de-monstrscije ae obenem lahko obrnejo tudi proti Američanom. Tokijski listi zsbtevsjo, ds mora poalanik lianibara «spustiti Washington. Napadi v časopisju na Ameriko* so vedno bolj večji. "Asahi" piftf danes, da je Isklju-čitev japonskih imlgrantov "po-stavodajfii zločin". Lbt očiu Ameriki, da je njena politika veliko hinavstvo. $80,680,000,000. Toliko je stele svetovna vojna v denarju kot js izračunala new- New York, N. Y. — Svetovna vojna 1914—18 je %tala $80.680,-000,000 v zlatu. Do tega zaključka je prišla Bankers' Trust Company po dolgem rasiskavattju. Številke so objavljene v knjigi s nsalovom "luter-Ally Debt«" (medzavezni-Ski dolgovi), katero je iadala orne-njena finančua tvrdka. Družbe je analkirala račune dvajsetih držav in «a vire js rabila uradno statistične podatke, kjerkoli jih je mogla dobiti. Skoro dve tretjini omenjene ogromne vsote odpadeta na saveaniške ln Združene države ,to je 60.64 odstotkov, ostanek 30.36 odstotkov stroškov pa pride na centralne države, 1 Osemdnevni praznik za make delavce. Sovjetske vlade Je v sporasumu g unijami določile prunik od M. aprile do 4. meje. Moskva, 18. spr, — Delsvei in kmetje sovjetskih republik bodo imeli osem dni praznik priženil s 26. sprilom. Po dolgem sporu med rusko cerkvijo in civilnimi oblastmi rsdi reforme kolederjs je sovjetska vlsda določile, de se nej ru«|fa Volika noč prasnuje 26,, 27, in 28. aprila. Ker ste 1. in 2. mej tudi držsvna praznika in 4. maja je nedelja, so delavake unije dovolilo dolaveem, nej ei vssmejo prssnlk teden dni. Orgsnizseijs komunistična ml« dine js «ktenils, de letos n« bo protivsrskih demoostce^j Čez velikonočne praanlke, pač pe je Chicago in okolice t V nedeljo jasno in hladno. Za pad ni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah najvišja 56, najnižja 43. Holece izide ob 5:06, zaide ob 444. vidno obrambo pred angleško-n. meriško kombinacijo na Daljnem iztoku, in Japonska so bo polagoma jačala in krepila. Agitačija za svobodo Korejeev bo obnovljena, in Rusija bo za h te vala v pogojih za sporasum ; Japonsko to, da bo zadnja lepše postopala a korejskim prebival stvom, ki šteje 15,060,000 ljudi. Senatni politikarji, ki «o «e po tegovali za filipinsko neodvisnost, «e no bodo več zanimali za to u devo, dočim se bodo vojaške sile in velekapitalisti v Washingtonn združili, da obdrže ameriško za stavo na Iztoku. Ta pokret bo enostavno poti« nil zadevo na polje svetovnih intrig ter tako še povečal možnost nove svetovne vojne v tej gene raciji. V bistvo nI politikarjem v s« natu bogvo kaj do tega, ali pride Še dodatnih 146 Japoncev v Zdru-Eene države vsako leto, ali ne. Mnogi demokratje, jezni radi te ga, ker ao republikanci potrdili zobraženega črnca za carinarja v Vcw Orleansu. «o hoteli glasov«, ti proti japonski izključitvi za rs-rmblikanske kraje na pacifični o )alL Ali predobro pa «o videli t Ilanihara-Hugheaovi korespondenci priliko, ki bi jo bilo velik greh zamuditi. Zato «o k«r čez noč postali silni nasprotniki «zijskib plemen. Iz Hsvlov «o ae nenadoma spremenili v Pavle. Trije eali 'ornijski tekmeei pa «o.jih ie pod-Žigali vtem, in sicer senatorja 1(1-rsm Johnson in Ham Khortridgr, ii «ta republikanca, pa bivši nator Jim Phclan, ki je demokrat. Hhortridge je pomagal apfivitl Toma Moonejrja v ječo. Johnaon ga je držal tamkaj. In Phelan a« more ponašati a tem, da je tedaj, ko je bil še župan meate Han Fran cieeo, napodil policijo pretepat stavkajoče voznike. Kedaj pe vsi trije prav po člfntako hiieijo delavcem r Californiji. Čs je jspoeakl impcrijalizem zlomljen, in če naj imate Rezija in Kitajske koristi od tega dej. stva. bodo neposredbi eČinkl «elo dobri ie blagodejni Ali če ae pa jeponeki imperijalisem i« obdrži, če olivi ameriški Aingoizee^ in če poctsee militarizem ob Peeifiko ameriške politika, kakor Je bil militarizem v Indiji angleike po litike, potem bo progreeivc^m le h ko kedo žel. de ao gleaoveli s au-ro gardo ie burbeeei v lej «edevi. «ke, na «voja vrata jo pa obesila napi« 14Proč od tukaj". Splošen val jese in protesta jo ispodnesel tudi japonske dolaveke organlsaeije. Bunji Suzuki, pred sednik Delavske zvezo in jsponak Gomper«, je izjavil včeraj, da za ključek Ameriške delavske federacije, da bo podpirala Johnsono-vo priseljniško predlogo, je bil udarce v obras organiziranega japonskega delavctva. Suzuki pravi, da je imigraoljako vprašanje ekonomekega in ee plemenskega značaja. Husukt je mnenja, da je treba takoj apeli rati na dolaviko organizscije ^ Združenih držsvsh, da ' ae naj ameriški in japonski delavski vo-ditelji snidejo v konferenei in ro šijo problem naaeljevanja. NJBOOVA LJUBEZEN VRBDNA 19,000. NI Virginie, Minn. — Charles Bach iz Virginije ne oeni svoje ljube«, ni bogve kako viaoko. Vsaj tsko se je izrazil pred dr ¿«vnint vrhovnim «odlščcm, ko j« vložil prisiv proti odloku Šentlouu škega okrajnega sodišča, ki je pri. sodilo gdčni. Mariji Drobni*, tudi I« Virginije, $9,000 radi tega, ker je Bach «loveeno obljubil IJn bežen, pa «e nI maral držati dane besed«. Bach pravi v svojem pri zivu, da j« njegova ljubezen pr« visoko cenjena, (JdČae. Drobnič ga je tožila pr volno sa $.V).U00, aH porote ji j« prisodila le $13,000. To vaoto je 4« bolj zm«njžal okrožni «odnik, in ¡grf«icer ne $9,000. B«ehu pe a« is te zdi preveč, in zato jo tudi vložil pmiv na državnem najvižjrm sodišču, ki ga j« vzelo v prrtre«, ŽELO PRiflELNIŠKS PREDLO 01 ZSLO0BVO. - Waahinfton, D, O. — Z večino štirih glasov «e J« progre«iv«em r postanek i zboreiei posrečilo čr-tati v priaelnUkl predlogi liesede-ei "or remaia", beaediol, ki M na-tožile t ujeti v tej deželi brem« dokaza, da ei bil nemoralnega zeačaje, ko Je dospel v Združene države. Ueija «a ameriške eiviie« svoboščina Je v svojem boja proti temo ieJu dokesele, de bi pri-selniike oblasti lahko poljuba j d*pertirele Šenake. ki bi bila že pol svojof« življenje v tej deželi In ki bi «i n« ohranile vee te čee svojih dokumentov Iz starega kre M prostih sebsv )>o vsej deželi svrho, ds odvrne mlsjšo genere oljo od eeromonij v eerkvsb. Reparacijska komisija priganja k doli. Pogrela je sntentne vlade, naj hitro sprejmejo Dawssovs načrte, Odgovor Nemčije sprsjst Parts, 18. spr. — Reparsoljska komisija je včeraj sprejela odgo vor Nemčijo glede poročila sve doneev in nsto jo informirale sa vozniške in nemško vlsdo, da jo pripravljena za delo na temelju Dawea-MoKennovih priporočil in načrtov. Zavezuišks vlado ao po zvane, naj hitro formalno odobrc načrte zvedenoev in imenuje za stopnike, ki bodo sodclovsli y odboru zs železniške in induatrij aks hipoteke, kstere priporočajo zvedenci. Keosdonoc se Je ubil v ameriikem konsulatu. Sofija, Bolgarska, 18. apr. — Nikola (Jueiiov, maeodonski komi tel« se je včeraj ualrelil v pisarili tukajšnjega ameriškega konsuls. Prišel je v konzulat in vprašal, Če Ja konzulat rt« ameriški tlritorij. Ko je dobil pritrdilen odgovor, j« po bliakovo potegnil revolver in ai pognal kroglo v glavo. V njegovem žepu so našli oporoko, ki se glasi, da (Jueiiov zapušča m««e-donski vstaiki organizaciji 10,000 levov v zlstu. K tem Je bil samo mor pojasnjen. Ouenov, atar komi taš, ni imel dedičev in po bolgar ekem zakonu j* imele njegove ae-pnščina pripasti državi, isv«*e»6) če nmrc na tujih tleh. Da prevari državo ia zapusti denar «voji organizaciji, Ja končal svoje živ- Ijenj« na "tujih ikem konzulatu. tMi" v smeri- Zopet dve Aatfričane ubita v Albaniji? Atene, 18 apr. Orlke oblasti so pr«*j«lc veet, da «ta bila v Albaniji umorjena dva druga Ameri-čene, ki «U mogoče 'lana J. P. MorgsruAo partij«. l*es«ir J« bil isvrfeu v gosdnl pokrajini bliža Tirane, Morganove pertija Je ee-dolgo tega križarlla s Jsdreeioo "Cer^eir" po Jedraeakem in Mre dozeft<»k»m morje, poaetile A lena ie poanej« od rinila preti Tefčiji: Veet ei uradno potrjena visokošolci se izrekli za l a folletta. Dijaki čikažke universe so Imsli opoaaševalno republikansko kon-venoijo ter sprejeli U Foliettovo platformo. OOOLIDORVI PRISTAŠI SO ODŠLI, KO JI SILA SPRRJRTA RADIKALNA PLATFORMA. Ohicago, SI. — Devetsto dijakov s čikaške universe «« je vile-telilo opontševalne "narodne re* publikanake konvencije" v Man-delovl dvorani. do preden j« prišlo do govorov «e nominacijo, ell vendar pa Že potem, ko je bila platforma «prejeta « 228 proti 11S glaaovom, j« pet državnih delegaelj — Arlso-na, Alabama, Conneotiout, Florida in Georgla — kl so bile ss Coo* lidgs, s jezo V srcu odžlo Is dvorano. Na'čelu jim je bil Clar«nee D. MoBrlde, ki je imel govoriti se Coolidgevo nominacijo, Rekel je, ds je «prejeta platforme dokesele, v Čigavih rokah j« kon* vonclja. i J Tistih pet deUfaolj jel potegni-lo s skupščino kakih 250 dijakov nsdelegatov se ssbo. Ko so del(g4tj« dospeli v kon* venčno dvorsno, so jo našli vso okrsšeno s prsporl, na katsrlh J« bilo napisano gealo "Le Kollette ln progres". Visokošoleo a M. Koeper j« bil isvoljen ss predsednike. Resolucijo, ki jlh> izdelal aktivni član Ubarelnage kluba na ualvsrsl, js predložila «dčna Helene Robblns. Sprsjste platforma j« sa pri* snenjs sovjetsko Husijo, se po* polno miorožitov na kopnem, na morju ln v «raku, se odpravo kon* škripci J«, sa eitanlslranj« med* n*o.WKa MnUsče^se rtsdsljevs-nje "gentlemsnekegs dogovora" s Jsponsko, ss neodvisnost filipinskega otočja in za naelJonslU racijo v«eb n«r«vnih sakladuv. N«d«lj« priporoča platforma nakup angleške «a padno I odi j«, no* poeredno ljudsko volitev «vasne-gs predsednike, zvezne poalovnios zs korporseljo v meddržavni tr* govlnt, znižanje tarifnih postavk, svszno jurisdikcijo v vseh Merskih slučajih, natančnejše nadso. rovanje izdajanje sdravniških 11* cene, uvsljsvljeojo prohibiclj«, poenotenje postsv se zakon ln razporoko ln temeljito očiščenja v vseh vladnih dspartmsnlili. Deset minut je trajala demon* strseijs. ko ja Hwiryn Imenoval U Folletta kot kandidata sa predaedniško nominacijo. Dijak I Mnje je prm ie dayn0 skrbi nihče, ako sam ne skrbi zase. | Dale bi nam poguma, č« bi se o- Ampak če vsak delavec skrbi sam zase, niza vse de-1 glaeile, da bi potem tudi mi več- lavce prLkrbljenega niče«* Pocepljena oskrba je r» ffjff^ ia° drobi jena oskrba. Ako se vsak delavec zanaša le na svojo radi H ^^ menimo 0 ujlhf bi šibko moč, duševno ali gospodarsko, ni uspeha. Delavec I nam prav pogosto kaj napisale. l«hko 1* tedai kai doeeže ako se «druži Z drugim delav- Kjerkoli amo skupsj, ko nabiramo lahko je tedaj Kaj raeM, m sva^ * K . grenki regrat, pečemo rumeno po- cem, ne samo z enimali sto ali tisoč delavci, ampak de- »nto iU pomlvftmo oiUrelo ^ lavske mase se morajo združiti — organizirati, da delavci «odo, povsod se spomnimo nanje kaj dosežejo Neugnana želja kliče po njih, i V», k.r'.o delavci do dane. do^gH,» toajo tf^^gft liti svoji politični, strokovni in gospodarski organizaciji. I polovico tfga kftko n6prestsno Organizirani delavci se pa ne bojujejo le za svoje koristi, mislimo nanje, bi kar odkraja pri ampak oni zboljšujeio obenem tudi življenske razmere jemale sa pero to povedsie, če tu «ne^aniziraiiTdelavce. To dejstvo mora odprti oči* ~ « " . neorganiziranim delavcem, da po svojih močeh podpir^o Akor.vno delavsko organizacijo. Ako so razmere take, da ne morejo nem upanja> dm boo pisal še kaj takih pisem društvu, da jih piše v slovenskem je siku, ne kot je bilo pisano sadnjiČ, ter to na in vzame preveč časa. Iskren pouk nam bo kbristil in radevolje ga bomo sprejeli, ksr bo koristil ne ssmo meni, temveč vse mu članstvu. — Anton Vatovec. (V št. 75 s dne 28. msres smo vprsšsli radi podpisa, kar je povzročilo, da ni bil dopis priobčen prej. — Op. urad.) preteklem letu. Izvoljeni trije novi direktorji in predlože na bo resolucija za sprejetje nove ga razreda (Class C). V ta rnzroi bi se delnice rsztegnile ns 12 let in bi ss plsčcvnle tedensko po 12 in pol cents. S tem rszredom bi Se slasti pomsgslo rojakom, ki ima jo večja posojila na svojih po»e stvih. ker bi jim ne bilo treba pis čevatl tako velike vsote kot jo i-mejo sedaj. Na dnevni red pridejo tudi rszné drugo stvsri. Zsto ste naprošeni, da »e gotovo udele-kite sborovanja polnoštevilno. A-ko vam ni mogočo priti osebno, izročite pooblastilo (proxy), ki ste ga prejeli te dni, kateremu izmed uradnikov ali drngema del Ohio, min. Katarine Kra^l, mr Joseph Saehriek is New Brighto na. Vsem hvals za adelešitev pogreba. , C ■ n , Dragemu soprogu iellm miren počitek v hladnem grobu. Žabst . . na ostala soproga in drugs rodb: Ptru1T Tešnovcih izjavil, ¿J ns, v starem kraju pa mati, brat oWwi vrše «me goljufije in sestra. — Marija Kes. da bo dal vse sapret». Krp.il noš ja pa t gostilni v Uormj davi obdolžil orožnike, d* v| Nafti odri lbi •*hira*> » politizirajo J enem ozmerjal z psovkamiil ta Januša Vido. Pri okrožoj Jugoslovanski klub v New Yor- p^0 v Mariboru je bil GréJ ku priredi v soboto dne 10. maja'eojen na 500 Din denarne J 1924 točno ob osmih zvečer v dvo- oz- na 1° dni zapora. Krpal] rani "Češke Budove" veliki gle- ■» 2000 Din denarne kazni, o«! dallški koncert, na 321 East 73rd 5 dni zapora.—<3ostilmčsr|| St. (med First in Second ave.). Velner is Pinc pri Lendavi Sodelovala bo ga. Avguata Dani | merjal službujočega fina J lovs, članica Narodnega gledali^J stražnika Vojteha Vcčsja. I okrožnim sodiščem v Maribor^ bil obeojen na 1000 Din dena kasni oz. na 1 mesec dni z&{ — Delavec Peter Poročnik izj RajnerJ renberga je rekel sodniku J] šča v Ljubljani. Program večera bo: /. Amerikanka. Osebe: Ivo, Amerikanec, bVit član ^ln'upraviti/j' Sloven-|bu Kandriču, da Rs hoče z ¡Ó skega gledališča v Trstu; I - • soseda ..........Anna Mladineo; mu »e predložil v podp« aod * # * 1 ski zapisnik. Okr. sodišče v M 2. Ob tadnji url. ' ******* obsodilo (Premijera, spisal Etbin KrisUn.) deP d»1 «Pors. — Dne 26. ji srja je prišel tsvriilni orgsa 1 it , ' tlil, tin Krsjšek je prijel kravo u 'Ttn^.^r ^sr mu je Luter rekel, Mira Gornikova, . . ^ puati. Ker 30 je ps njegova lena ....... A. Danilova; Krajšek še naprej držal zs Olga, Gornikova . _ _______ | je Luter ogorčeno »avpil: sa bi me rszumels, če bi ji to ksl, vi ps me ne razumete. "H sestra ....Merica Bolaffio-Cigoj; MIlan Tičar, profesor Feliks Hode; ^strojevodjah..... Ralph Danilo; je bil za te besede dne 23. t. Vera Pret, obsojen na 14 dni zapora. — učiteljica .... Frances itttršek;hg^ Lovrenc Muha je| grof Bauhenburg, . , .. W.L >. ~ delegat vlade ......H. Rajner.| svojega tovariia Miho Svigls, mu je ukradel iz skupnegs n vališča v šumi suknjič in| srajci. Muha 6vigla rsdi tat ni hotel ovaditi. Izvršil je sam obsodbo nad njim in gs Vrli se v Ljubljani ob prevratu. S. MU. (Saloigra V enem dejanju.) X^SüS" AnK.^ÉÂ:|*teno Stepel. Lov'renc Mah LÎÂÏÎÎ^ Wibu priokroin. ^u v 4. Phê. ui ■' ■• .02lué^iiJ^K Vstopnina na osebo je $1. Vstopnice ss morejo dobiti od čla- ni vsled tega obsojen ns zapora. Tako nizka kazen ie je odmerila zato, ker je izji da Še 10 let ni bil zaprt. — MHtk nov ali pri blagajni v dvorani. «U Smole in Jože Župee, sBadi izredno izbranega programa »ke Loke, sta pretepla svo, je občinstvo nsprošsno, naj pri- tovariša Lojzeta Zupca, in| de ob naznanjenem času, namreč najpreje pred gostilno pri C ob oamih, kajti predaUva bo za- s pestmi in potem 6e en čela točno ob tem času bres ozira n* ▼••i « gnojnimi vilami. Z| na število prisotnih. la bi se gotovo večja nesrei ns bi prišel ns vas stsri U ki je prepodil pretepsia. Pm krožnim sodiČem je bil Smol« sojen na >10. Jože Župee, ps dni sapors. Fsnts pa »ts «e p Koppel, Pa. — Žalostnega srca nsznanjam, da je nemila smrt pokosila mojega soproga Matta Kos. Pokojnik je bil rojen leta 1885' v Pitomačl, Podravina. Bil je član in blagajnik društva Bratska sloga, št. 385 8. N. P. J. v Koppeln, Pa. Bolezen je nastopila 16. msres, a umrl je dne 10. aprila ob 5:30 {¿opoldne v Providence bolnišnici v B«aver Fallsu, Pa., radi vnetja pljuč. Imel je Šest/zdrav-nikev, s vse zsman. Pogreb se je vršil svečsno iz njegovo hiše po katoliškem obredu dne 13. aprila ob 1:80 na po kopališče Lloydcll, Pa. Govor na grobu pokojnika je držal Vido Tišljsrec, član in predsednik istega druatva. Njegov govor je ga-nil vsakega prijatelja, da je po točil aolzo sožaljs zs milim prija teljem Matt Kosom. Pokojnik je imel dosti sorodni Irov in prijateljev, bil je priljubljen daleč okoli pri delavcih vaeh narodnosti, ki so prisostvovsli njega pogrebu. Prijatelji, ki ps niso mogli prisostvovati pogrebu radi prevelike oddsljenostl, izrs-Isjo svoje sožslje v pismih. I«kreno se zahvaljujem rojakom ln prijateljem na sečnstvova- nlčerju, da vaa sestopa in glasuje ^'J; "^ društva "Bretske slo-na sborovanjn. V slučaju, da bi *a kr**n ™nee v kdo ne prejel pooblastila po polti i,A,m ,n mnema ^ j ? £. a^ __A. Je »premerili stanovanje, naJ Pp^°J^ ^sko hvsla društvu (z delavstvo do spoznanja, da se mora organizirati, da seito Ujnlku^ dn iaJjAmbridgs, Ps., št. 33, ki je prišlo preprečijo pogoni proti delavstvu. [piše nsslov v knjige. |/ dvems zastavama. Najlepša hva Francoski kraljice. jjŠJif jpifhti. ifai^ll' rt Franeija vam je čudna repub-jiUa invzklicni senat jims j« lika. Prav nič ni demokratična, tirom na razne okoliščine zi Ker nimajo nobenega kralja in kazen in sicer Smoletu ns i nobene kraljice, ki bi sedela na Jožetu Župcu ns 2 dni zsj prestolih v Tuilerljak, >1 izvolijo plačati pa morsts solidarno vsaka vrsto drugih kraljic. tepenemu Lojzetu 100 Din Znano je, ds vssk pariški ar- heko, 400 Din za zdrsvnika, rondissement (okraj) vssko leto Din zs izgubo zasluzks in izvoli najlepšo dekle kot kraljico Din ss bolečine. — Poaeatn lepote, izmed vseh teh krsljic pa a. je Žalil gospo M. N v Ma se izvoli zopet nsjlepla "kraljicI ru B tem, da je proti drugim kraljica" (U Reins des Reines).|bam trdil, ds krsde goaps • Pri tej priliki je ninogo sabavs, mu možu denar. I. U- j« bl ceremonij, obhodov, daril ltd. I len in pri okrajnem sodišču Tudi dijsštvo izbere svoja krs- sojen ne 2500 Din denarne k ljico izmed dijakinj. Pravkar Proti tej rgzsodbi ie je prf bilo izvoljeno tako-le drobno veli-1 Pri vzklieni rszprsvi dne čanstvo v zsli osebiel gdč. Vonne m. je bila njegova kazen tn Gouvert. 1 na 1000 Din, ker se je m« / Interdbanten sooijalen pojav pa Čaaom poravnal z goipo M. je, da so začeli po vojni iibirati Vineeno Ernuš, trgovec^l tudi med nsjbolj delavnimi in novcih se je 8. decembre • pridnimi dekleti. Tako so še lan- posestnikom Kuehsrjcni in sko in predlansko leto po vseh Uj priliki močno udsril po okrsjih zbirsli glssove V prid pri- ter mu prizsdejsl Uhko ti znsnq najbolj delavnim deklicam poškodbo. Pred okrožnim — imenovali so jih "Čebelice"!ščem v Msriboru je bil Ern (Abeilles). Izmed vseh teh čebe- svoje dejsnje obsojen nsj lic ps so zopet odglssovalt naj- Din denarne kazni, oz. na eo| pridnejšo, ki je dobila na naslov sec zapora. Dalje mors po Kraljice (U Ecins des Abeilles) Kneherju 1740 Din zdrstl sli po nsše "Matica". in 300 Din bolniških »trošk* Utos bodo poleg "najlepših"j 1000 Din za bolečine* v pomladnji svečsnostni povorki (Fetes de Printemps) meseca ma ja prvikrat nastopile tudi "naj pridnejšo'V Vsakemu delavcu mora biti jasno, da mora sa svoje delo več prejeti, kot prejme, da bo njegov zaslužek tak,........................7 da bo lkhko živel v človeških razmerah in kot se spodobi ga aedajUkko aabil pretil za človeka. In če d J-------------------------- 1 ' da aam ne doeeže 1 b . etaremn očetu za ve- V razred »društvo zopet spre Lee, kar je poklonil dobremu svo-jema denar. Kdor ima denar ns|Jomt| wt„ moj,mu bra!n ^ if t fl j Jekupeeu z| venec, Anki in Ivanu \si oni, ki imsjd i nUgina Blajer ae venec, s čemur Strašen gločin. Dne zjutraj so našli v Kronovfisi Šmarjeških toplic 24ietn<»rt imovitega posestnika llsmaU .JI .ln njegovo ženo Marijo, k.j Kdaj js llavsk najmočnejši? - la psr dni pred porodom .m Kakor vai človeški organi, ss tudi Nesrečnegs Kamuts ^ nssu mlšics ls polagoma razvijajo, kre- vi pred podom, dočim je nj pijo ln zopet oalabe. Človekova fl- žena ležala v sami »rsjci i> žična mo« raste do določeoe dobe, tim obrazom na sob.n-« n neker prične pcšetJ. Antropologi Obs ste bila mrtvs. ^<11 so preračunsli moč mišie e pome- je izvršil ropsrski umor. « čjo posebnega merila, ki ao ga pro- bil mladi Ramnt oropan izkusili na ve« tisočih ljwU- Na U narja. način so ugotovili, kdaj je človek obdueirsla trupli Zdravniška kom¿ÍJ nesreAM Kdaj je ciovos ooaucirai« »««f» , ^ belokožcih ae mrtvašnici v Beli eerkvL» . In če delavcu postane to jasno, mora razumeti, ^ "J™1; m- je _________ us Mm n^ doseže ničesar. Ako hoče m živeti v človeških I dejo na .boriv.nje, ker bodo do- ^ zrx^t. zioiince razmerah, ae mora zdmžiti s svojimi tovariši v politični, bili obdati do 30 '.prüa 1924 od ^ ^i^JTut^ strokovni in gospodarski organizaciji in podpirati mora! Ä dPMr*- sa krasni venee ii^skrb, ki sta Jo i j^n kc v svojem 20 letu le 147 kejaikovih serodmko gvoj — tO je delavski tisk, ki mu služi kot ščit aa izvoje- L Ntf"1njtmnNi;rtn. °?;m « »enoj v najtežjem «ssu. kg. Največjo težo pa dvigne v SI * * , . . . . _m isven države Illlnoia, ki so vprafca-1 Jfveln botrom: Tom in Roze Ivaa- vanje novih pravle ln aa obrambo že pridobljenih pravic.]u M ^^ ££ .t.vbh^lian ter Andy i„ Berby D^ia ?« Rešitev delavstva ni odvtaa od odrešenikov in tudi lin posojilnega društva, da to po. ne od delavskih prijateljev. Osvoboditev delavstva is ne- "®o v državi Illinois, Lske Koppels, Petsr in Msriea Aandor Il M «Donalde, Okie t Ivanu ln Ma- «dravlh dnÉrtafl» nmm J» odvtoaUod d^ a^lÜTlLZ; samega. In kadar bo delavstvo v pretežni večini spoznalo reenico teh besed, tudi pot do končne osvoboditve ne bo več dolga. Delavstvo ae bo organiziralo politično, strokovno in gospodarsko in s pomočjo svojih organisacij, si bo tudi isvojevalo, kar mu gre po naravnem zakonu. Le delavstvo samo je kovač svoje usode. Pravijo, da je 13 nesrečna številka. Ze tiatc. ki še niao delničarji etavbinskega društva bo pe arečae, ker izdana bo 13. serija dne 8. nuja v soboto. Rešite po delniceh. Pričnite hraniti malo vsoto in po šestik le tik vam bo FaUaa, Pa j prijateljem sa poklo-n>ne venee 1 mr. In m rs. Kanich is Besver Fsllas. mr. ln mre. Isa kovieh iz VoQBgstowna, Okle. družini Bauer is New Brightona. mr. In m rs. Qeler ls New G sli! et. Pa, mr. la mra. Degevieh iz NUe-irejše od mene. letu ln aieer 164 kg. Nate prične mišičevje pešeti, toda tako, da dvigne v 40 leta Ig vedno 1S1 kg. Po 50 leta mišičevje sslo oslebL I Soprogi Ti ekliajAo vendar nI si oslttžns : kaka pa te. de si sedaj take naenkrat prepustila svoj prostor tej taji damit Trdila K da je IfcJks požrle ■evorojes* Is Splits poročajo, ¡U nlku tamošejik rov našli v krvi glaee ;n «J vorojeačks. Zdrsvmk je l- ral, da je bilo dete .t.mij eev. Bresse, -t. Je postavile dete v te»*" »JJ odšle, ko je dete Mrtvega otroka es se lotila mečke le rêtn"k^ tako da je estillo roka la gl** ot bs i SOBOTA. 19. APRILA, 1M4. Delavske novici. PROSVETA i (Federated Preae.) DeUviid položaj v WiMin. llliHoMki department r J1 hriMfieiilo javlja v ^dnem P««»*» , " »«ree, da jo bila zaposle- splošnem »a tri odatotke kakor v marcu 1923. Znižale TL tudi povprečna tedonake . Z torsrmskiR delaveev. Položaj - uiikratku sledeči* JU vsakih «to del jo bilo -«Oeev *a delo. To pomeni, Z več delavcev kot dela. L lei«i® vremenom jo . KWn» Jrtavbtaakega dele, ki . ker« precej izurjenih in navadnih drUvcer. Stevbinakf pogodbeniki jpajo ta to sezono naročil za ] Niino pol miljarde^ dolarjev nek večjih mentlh. Gradnja no teat bo kmalu v polnem zamahu Industrije,^ ki kažejo aktivnosti, so avtomobilska, iilns in klavnice. Industrije, v katerih je _ deli, so jeklarska in železarska aljo»: refinerije in ; (knitting: gooda). povprečna tedenska mezda «¿nBkega delavca je snašala mre* $27.61. torej 75 centov nanj kakor v februarju, $1.78 več kot v marcu 1023. Mezdo tečejo od $20.69 do $44.78 noike in $10.97 do #27.64 za ake. Oblačilni magnatje podpisali pogodbo. Chicago. — Lastniki to varen za1 jidelovanje moške obleke so 17. L m. podpisali staro mesdno po-jodbo z unijo Amalgamated Clothing Workers. Pogodba s staro meido vred ostane v veljavi šc eno leto. Okrog 25,000 krojaikih delavcev je v uniji. Magnatje ao m nekaj časa upirali in zahtevali ■ nuianje mezde. Ko so pa delavci pričeli govoriti o stavki, so ae magnatje podali. Stavka krojače v t Duluthu. Duluth, Minn. — Krojaški delavci, uposleni pri F. A. Patrick and Co. in člani A. C. W. U. Local No. 180, it r tka jo že od 17. nirca v znak protests, ker je * druiba odslovila osem delavcev, ki •o odborniki unije. Boj se vrši sa ^priznanje unije. Vse atrpkovne [ unije V Duluthu podpirajo stavil pi Labor party v Kanadi. Vancouver, B. C. — Dne 29. •prils se vrli v Vancouverju kon fereuca zastopnikov rasnih delav-| akih političnih organizacij, ki bodo razmotrivali vprašanje ustk- »ovitve delavske stranke v Brl- tish Columbiji po vsgledu Labor [ P»"y v Angliji. delo v avojem pla ,žaj 155 i, da prišla po pri-v . novih ihu. malo obla« največ ^ .j zanika, pletenine to-81. tov toda do sa žen- Raziskovalci v boju z roparji. " s tretje azijatske ekspediolje JJ je pred kratkim vrnil Walter glavni paleontolog (ras-»kovalec uj-asterin) po treh letih °dwtnostir na Kitajskem. Kmaltt P® »vojem poyrstku je o svojih izkušnjah in doživljajih predaval v tmeriikem naravoslovskem mu v S) w Yorku. Povedal je, ksko so se morali *J;vati „ pocestnimi roparji ko so iskali fosile. Nešte-. ivrM,) jniki jc navedel, neprestano ^ «Me, ki so ga imeli s na-^ pod obrambo dveh ameriš* *'« "klopnih čolnov, s katerima 10 P«truljirsli^o reW Jangee. Najvr, J0 nadlego so jim delali »•J«ki čarovniški lešniki, ki ve-E,"J" N <** i«»Jo okamenice rprer"n,iivo zdravilno moč. Ki-F*1 dolga leta izkopavali l'r" I zgodovinskih živali in M* "P"rsli|j«H M tdravila proti v*'m boleznim. Govornik dt P^odnja eke- ^"»ja mordl na4U 0>U||k# Bgj. »«tivnejšagi človeka, ki je žl-v tistem, rasvoju kakor Wavil jc tudi. da so 'k^idje prepričani po ^ pr« i»havak, da je nekdaj Ahuy:rni Aaije in Severne ^■"•»l« «be celine temelj 'ki j9 tlaiiU koi mo%i I J» prehod človeka t ene eeline na J,J""- T« da j, bilo v eoeeaski j ¿T' ,,r'fl ^klmi tremi miljoni L K > ««r Andresr prodiral s ^ «uskeralei proti severu * «Nil t pro u * "an. Vse pokrajin« so #ifl--.e rop.r.kih tolp. ki se k¡¿j* v°Mujej0 z drugimi * mili i^rinr, h ^ rs«'vsle tadi na K.tajei ae r^me rsžarski ljudje. VeU ko je njik apoštovanje do okame-nie, ki jik nezivajo Mungku». Isko pavajo jih njih šarodejniki in raz-peča vajo med ljudi sa drag denar, približno za dajm eno untfo. "Nekatere pokrajine po Kitaj-akem, ki so bile še pred oamimi leti znane kot selo bogate ua foeilih, ao ohiakali mnogi tujci in domaČi lečniki in na te uaftin precej is6i-stili (Manke pradavnega fivalstva. Za izkopavanje fosilov v znan atveuc a vrhe se je resnično začel zanimati šele pred 7 leti profesor Schlosser is Monakova in posneje švedski znanstvenik Anderson. "Na na Se m pohodu leta 1921 smo se podajali v slabe vojne ča se, v katerih gospodari železna roka močuejšege. Še dvesto milj smo bili oddaljeni od oilja, ko smo naleteli na vojskujoče so tolpe, ki ao sc borile ze nadvlado nekega okraja. Oiste od blizu amo jih lahko opazovali. Človek bi ne mislil, da fo Kitajci tako «verski, ko se bijejo med seboj, bili smo priče surovim barbarstvom. Obe straui sta imeli mnogo mrtvih, ki so popadali v reko Jsngce in se potopili. "Vojeki, ki so veslarili gori po \ reki proti nam, niao imeli posebno prijetnih občutkov, ko ao se bliželi našim primeroma velikim oklopnim šolnom, s katerimi bi se bilo treba samo saleteti ob njih zbite a plavi, pa bi sc pogreznili v globoko reko. Vaeeno ao streljali ua nas, a amo jim tudi oddali izza naših jeklenih oklopnjac primeren odgovor. "Čim smo dospeli do našega cilja, nas je obkrožila pokrajinsks Četa čarovnikov in letnikov iu nam ponujala kosti predagodo vi tiskih živali lekopinc, ki so nsm jih ponujali, so bile prillšno sveže, toda nikakor naa niso zadovoljile. Hoteli amo sami kaj iskopa-ti. Doma&inl so nam povddali, ds dobivajo iskopine v preaekn, ap. nenskih skal, ki tvori nekako so-toeko. äli smo tja in našli iakopa-vališče v neprimernem stanju. Vse okoli soteske so bile vdolbene v tla neštete jame tudi po 100 in veš čevljev globoko, ki jih je is-dolbla voda v apnence. V blatu amo našli ostanke predsgodovin-skih sesalcev, " Nekako pr^d 60 leti je neki Kitajec kopal vodnjak. Takrat je bila iskopana prva okamenica. Posledica tega je bila, da so vra» šarski Kitajci pričeli izkopavati kamnite kosti nekdanjih Živali in jih razpečevati kot adravlla. "Kako so zašle ogromne živali v tiste jame t Po mojem mnenju sta dve poti: ali so šivali pogini le na površji^ In tekom časa zdrknile s svojo težo v isdolbine ali pa ao padle notri v jame in v njih poginile gladu. Našli smo nedotaknjena okoitja. Največ dotičnih fosilov je moralo liveti v pleiato-oenskl dobi, približno pred 200,-000 do 300,000 leti med ledeno dobo. "Upanje imamo,. da najdemo prar v dotlčni okolici ostanke primitivnega človeka. Upanje nam daja mala najdba oatanka delca Človeka podobne opiee. Mogoče je torej, da najdemo ostanke pite kantropa. Izkopa vale i kosti so sprsvili na leto navadno več sto ton fosilov, ki so jih prodajali na dabelo. Pridobili smo si pravi-eo, da lahko preiščemo njih iskopine, med katerimi smo našli oka-meniee različnih živali, celo slone is davna plelstoeenske dobe. Oni sami so nam pomagali kopati in smo jim plačevali po 13 eentov sa i/kopsnlh 27 unč. Včasih jim je bilo treba dati tudi nagrado, če so izkopali kaj posebnega. Največ smo plačali sa stegodona (posebne vrsto slon), ki so nam izkopali nepokvarjenega sa $12. "Naša hvala gre koms^dantu barke Palos, g. gtmpsonu. Njegov oklopni čoln, ki je bolj stičen msU ladji kot Čoln o, je bil oborožen s šestfuntnimi topfči in brzostrelnl-mi rkwnioaml. Najbolj smo bili presenečeni na svojem po vrat ku. Poveljnik Bimpaon nas je vedel v globeli, kolikor daleč smo mogli prodreti. Ko smo bili najmanj pri-prav I jeni In amo stali s oklopnim čolnom v čereh, so kakor za atavo pričeli atreljali na nas s vseh strani tolovaji. Toda prav kmalu je nepokliesneem upsdel pogum, ko so sašuli naš odgovor." Granger je prinesel s s«boj 26 različnih delom predagodovinskib okamenie. T denarju pri Rat«- ralizaciji. Pristednia m i iti ia z,t0 ni imel p™»***0 vsieivumja mm mmmm iw|fft prtvoiMnegt iVirlu# dt.n je njegovo zqanje o ^merikl aa-dostno. Dostikrat je morel prosilec priti štirikret in petkrat na sodišče, prodno j« dobil državljan-»t v o. Kake stroške to pomenja, to Naturalizacijah urad opozarja,[„j Vilk Uhko preaeUvl. da novi način vložitve prošnje sa ^^ ^ Mmuda jo ^ podelitev ameriškega drševljen- jako ^ ^^ gUiU v ^ stv. prihranja proailoem mnogo | owbe> ki ^ hoteU oUpotovt. denarja in čase. Novo poato|>enjejti y >(tr| kmj ( tmfrlikl|U ||0t. obstoja v tem: - nim lietom ali poavati v Ameriko luozemcc, katerega prvi papir¡,Vojo družino. l*oaebno sitna jo bi-je vaaj dve leti (ne pe čez aedem |a ,tvar M ouegtf w moru| let) atar in ki je Živel v Združenih, preseliti 1z delokroga dotišnega državah vsaj pet l?t in v dršavi, | sodišča, kar pomenja, da se bo mo-kjer sedsj sUnuje, vsaj leto dni,irili svojega novega bivališča naj piše aodnemu pisernovodji povrniti na dan obravnave, pa še (clerk of the court) onegn držav- t0 brca pgotovils, da bo aedaj nega aodišča, v delokrogu katero- Vae prav. . ga jo on nastanjen, ali pa na Tekow EidnjU| ^ ,et >0 ^ "clerk of the court federalnega,odbil|| mm proifnj Skreaski Nirodia aprila Podporna Jediota l«b*vp. tv. hsaOje 1007 v dvšeet IUI»«U. glavni g t am i sesr-ee sa lawndale avi.. cmicaoo. Illinois. Itvršovalni odbori upfravni odsek,i . PreMatk VImmI CsUhsr, Amèrvm VUfUà. R. T. O. t. ¡¡se il, P., ml ui.lb M.iik«« Tsrb, tojtih UUlIk*«« mU^km Mas N*vmk. «I. M«t«j.ili Me V«vr4«k. tUmlk gltsUe J»šs Zsvsrtalls. •pravltalj flUtiU riflp Oídlas. POHOTNI OOSKKi - Ukm p-éUémik. 407 W. H*y St.. IpetegtUld. VL. lUrlla t*l«ealksr. !•■ ST¿ fc.rWrt*«, Ôki., TrU A. Vider. Í«s OTS, Sly. MUe, J^« T«ri«ij, ki as, Heed»rt««vUW. Pa., Mm CUrUk. 414 W. Nef S»., bil- mu sodišča, ako je tako aodišče v žini, iu naprosi klerka, naj pošlj^ po pošli tiako^-ino sa pred hodno prošnjo, takosvani formu-lar No. 2214. Piamo naj se eno stavno glasi: Clork of the Court — (naslov sodišča) f— Please mall form No. 2214 (Preliminary Form or Petition for Naturalisation). Ako inozemeo dobi to tiskovino drugje, na primer od Šole ali kake smerikanisaoijske organise-olje, je tudi dobro. Na vaak način pa naj ne zgubi časa in zaslužks s tem, da bi ae v to svrho osebno podsl na aodiŠče ali pa eelo vsel državljanstvo, In to is rssnih ras-logov. Ali ismed teh je bilo najmanj 85,000 prošenj, ki so bila! zavrnjene radi formalnih razlogov. Pravočasen nasvet bi bil lah-, ko popravil pomanjkljivoetl, in' prihranil ogromne nepotrebne stroške In samude Časa. Bodlšča In občinstvo sedaj že občutijo prednost sedanjega postopanja. Vask do, ki se poteguje sa ameriško državljanstvo, naj to pesno člta da si prihrani šalostne izkušnje, ki so jih mnogi doživeli v preteklosti. Naj se pa tudi uvede, da mu OSRKDNJK OKftOtJt VZHODNO OKJtOUt ZAPAONO OKJtOSJKi Freak Zelte, BOLNIŠKI OOS IK i Ulk, SÖST-SS S«. Lawadele Av„ i iUs Nevelu prsdssdalk, SSI CkUsfOlT i Jee»b Ambreftll, ft«i SSi, M«e«, Ree, Pe. Jeka OrsAsIJ, 14411 P«pee Av^, GUv«U»d. O. Alto« SaUr.Bsa 104, Oreas. Ka««., «a J*e*aep«d. Mea Mare, Bu ISS, Bubi, Mia*, m sevoMeapaA Ulke Se««l. S4SS S. Wlaekesler St., Mwnr, Uuk Nndsornl odbori UtiN) 111., Preak , S404 Si. cial» St« . ». t. _iM win, novo postopanje olajšuje pridobi .... „, SeXaforiÄdTifza^SteVv "TÎf^*, i M"™* V ZVE« S nikar ne storite; škoda Jt ss vaš pPih»anl sitnosti, stroškov in časa eaalevi BlagejaUive i. N. P. i., čas in za onege sodnih urednikov Čim si je inosemec priskrbel formuler 2214, nsj ga skrbno in veatno izpolni s tem, da napiše odgovor na tiskana vprašanja. Ko jc to storil, naj priloži svoj prvi papir iu poUje po pošti ispolujeni formuler in prvi papir na naslov (Ghief iKaturalization Examiner), ki je uavedon na Čelu tiskovine. Naturalizacijah! urad, ki dobi to prošnjo, jo pregleda in, ako ni bila pravilno seetavljena, jo vrne po pošti, narekujoč kaj naj sc popravi in kaj doda. ^lede sprir čevala o prihodu v Ameriko (eer-tifieate of arrivai) ni treba, da si prosllee beli glavo ; tega mu urad sam priskrbi. Ako pa urad radi enega ali drugega rasloga ne more najti sapiaka o prosilčeveui prihodu v Ameriko, obvesti pro-sllcs pismeno in mu nasnani, kaj mu je storiti. Ko je vse v redu, ehief examiner nasnsni prosllou, kam naj se poda skupaj s svojima pričama v svrho isprašovaiija s strani naturalisacljakega urada. Prodno ne dobi takega vabila, mu nI treba iti ni na apdišče ni na naturalisaeljski urad, niti mu ni treba nadlegovati avojih prič. Ko je naturalisaeljski ursdnlk isprs-šel prosilce In priči in najde, ds je vse prav po sakonu, jih napoti, se takoj Še isti dan podajo v urad sodnega klerka, da vlošijo predpisano prošnjo sa državljanstvo. S tem je to doseženo, da prosi-leo vloži prošnjo isti dan, ko prvič oaebno prijavi, mesto da bi on priči samudil dva dni — kakor je to bilo poprej —, enega sa vložitev prošnje in drugega sa predhodni ispit pred n^uralisaeijakim uradnikbm, ae sedaj vse to opravlja v enem doevu. Ker se prosilec mora prijaviti s pričama še ob koučnem saslišanju, snači to, da on in priči sedaj samudijo le dva dni mesto treh, kakor je to bilo poprej. To pa pomaga, da al prosilec prištedi tretjino časa In «troš-kor. Druga korist obstoja v tem, da se prosilec snide s naturalisacij-skim uradnikom mnogo prej, tako da dobi pravočasno potrebne napodila, da vsadosti izpitu ob konč> nem saališanju pred eodoikom. Ob. enem je proeilce a tem sago* /o v I jen, dont prošnja pravilno F. h T. 8. Velika seč Izvira Iz žldovetva In psganetva. | - .. i (Času primerna študija.) Velika noč, krščanski praznik Kristovegs vstajenja, je kristjan jen šidoveki ln deloma poganski praznik kakor je Bošič ln mnogo drugih sedenjih cerkvenih prasnik^v. Po kristjanskih isročililt je Krist umrl in vstal od amrti v 33. letu po svojem rojstvu, šs pa pogledamo v cerkveno sgodovlno, vidimo, da je krlstjanalU cerkev šele leta 325. na aboru v Nloeji (Mala Asije) ofioijeino postavila velikonočni praanik na "prvo ve-deljo po polni luni, ki sledi spo mladanskemu anakonočju". Torej triato let so bili prvi kristjani bres enotne Velike noči in tristo let je trajal prepir med njimi gledo pravega dneva sa ta praa» nlk. Kristjsni v Palestini, ki so živeli med Judi, so praznovali Kriatovo vstajenje na judovski praanik "opresnih kruhov", ki sa judovski imenuje "pašal". Na ta praanik so se Judje sbrali v Jerusslemu na spomlad, sedem dni niso Jedli nekvssnegs kruha ln zsklsli so jagnjeta, ki ao jih darovali Jehovu in s krvjo poškropili prsg in podboje hišnih vrst. Ta obred se je po judovski veri vršil na Mojseeove zapoved v spomin na rešitev is egiptovske šušnosti. Zgodovinarji, ki posnajo mitologijo starih Kgip* čanov, prav|jo, da ao ai Judje izposodili obred daritve jegnjeta od Kgipčanov s majhno rssliko. KgipČaiii so vsako spomlad darovali bika bogu Apisu, ki je imel podobo bika. Tu se fidi, kako po-ganaki obredi starih Egipčanov še danea žive v kristjanskih verskih obredih. Judovski kristjani so enoatev* no poeneli judovsko obrrdo in jih zanesli v ttira Iu ua Urško. Obredi so dobili nov pojem, toda v bistvu so ostali stari. Judovsko daritve- . ■________ __________ W. SSib St.. Chlta femk. SSI Y Pressor Ave« Clevelead. O« WUIUm SltUr CUvslaad, Okfe. Združitveni odbor: Ü2w Vi» fc w- Jes. S Irak, 4404 Ort«» Cl.. CUvelaad, Okle. VRHOVNI »RAVNIRi Dr. P. J, Ker«, SSSS Si. Clair Av. Clevelead. O. ^ JhOBOj^ Ketsasaeieaea a si- edberalbl, ki Meje e slevaesa «rsAs, VIA PISMA, ki se aeaelaie ae nesle al. aeedsadalke se aeslevei Prsdeedalllve S. N. P. J.. NST-SS S*. Uw.4al. Ate., Cklsse«. »»• Vil ZADZV1 ROLNISKE PODPORE SE NASLOVE. Bslellke Is j-•Blee S. N. P. I, SSST-SS Se. Uwadale Ave« CMsea«. III. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, hI se UŠeJe gl. lsvr«M«l»s«a •dbora la Maeis vebše se aaaleve« TaJeUlve S. N. P. J.. SSST-SS Se. Leva* dela Ave« CkUs«^ IU. BLAGAJNIŠKIMI POSLI se p^iljejs ae SSST4S Se. U vedele Ate« Ckleege, IU. Vae aeHoiba elede aesleveaje e *l. lavrftevaleem odbere se aaj peAllJeie Preak Zelle«, prsisadalke aedeerae«« edbere, ilgae aeslev Je sgetej. Val prlelvt ae «i peeelel «ds«b se aaj pelttjeje ae eaalevi Jeba Uadee-407 W. Map Se« SprUsfUld, lil. Val éepM la dmgl spisi, aaeaaella, «glasi, «aeešalae la spl«k vse kar e srest s aUsilMs iedaeto, «e| s« p«ilU* «s «•#«•«! "Prssv«laM. SSST-SS Lewadale Ave., .Cklsa««, 111. no jegnje je poatalo simbol Kri-«tuša, ki "odjemlje grehe sveta", vložene in da nI v nevarnosti, da Agnus Dei. Katoliški duhoven Is bo sodnik odbil prošnjo radi teb- danes mehanično ponavlja pri ničnih in malenkostnih formslnih raalogov ali ker priči nista bili primerni. Ako je kaka ovira, pro eilec to doena, predno vloži proi njo, In si s tem prihrsnl netiotreb-ne stroške In zamudo časa. Ob e> nem pa je še na lasu, da popravi is nadoknadi, ako prej je bilo treba pomanjkljivosti začeti vse znova Za aodišča, ki ao Itak preobfo-Žena s delom, to novo postopsnje pomnijs veliko rszbreascitlfev. Mnoga časa ae je poprej semud! čsn šele leta 325. v Nleeji kot prej omenjeno. Angleško ime sa Veliko noč j« Kaater. Tudi to ime je poganskegn izvora. Eaater in nemško Oster jo bilo ime angloaaŠko božiče spomladi. Vil narodi so, imeli apo-mladanskl praznik "vstajenja pri« rode". Na ta dau so okinčsli svoje mslika s prvim selenjem in cvetjem in jim darovali živali v svrho, da bogovi naklonijo plodno setev in obilo črede v bodošetu letu. Naši dedje, atari Btoveni, ao ob tem času priredili velike daritvene oeromonija boginji Vesni, ki je bila prinašalka selena. »pomludi Ko so Blovenl sprejeli kristjaneko vero — mimogrede bodi omenjeno, da ao ss nažl pradedje Slovenci oelih dvesto let a mečem upirali kriatjanstvu — so svoj stari pras-nlk Vesne semenjall s krlatjsnsko Veliko nočjo. Na HrvsŠkem še danes pravijo Veliki noši 'vssam' — na Belokranjskem pravijo "vo-sam" — ksr mogoča isvlra is beseda prejšnjega pofanskegs praznika na čaat Vesni. Francoska beseda sa Veliko noč jo "naequee'\ italijanska "pu* qua | obe Isvlrsta is latinskega "pesohe" ,kl izhaja ia judovskega "pašal", praanik "opreenJh kruhov". _ K turna nek umrl. — Na Dunaju Je umrl bivši poveljnik avstrijskih Čet pred PPemjrslom, feldmsršal-lajtnant Kusmanek, ki se je 29. marca 1015 udal Rusom s posadko 80 tisoč mož. V Ljubljani je sluŽ-bova! delj časa, nazadnje kot dl* vizljski poveljnik. Klobasa is pasjega masa so prodajen v sadu jem čsau v Češkoslovaški. Policije je prišla na alad oeli kopisi "mesarjev", ki so po bijali pse, sušili njihovo meso In delali iz nJega klobeee, ki ao jih prodsjeli po U č«ških kron sa kllogrsm. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Apr. 30-1024) ponstnl, dn ti» naročalo* poMo na ta dan. Ponovit« jo pravočasno» da vaq» lista Bi® uit^vlinOe ^^Jsg no projmoto, Jo mogočo vstav I jen, kar nI bil plačan« Ako Ja val list plačan In ga na projmoto, Jo mogoč« ustavijo* vslod napatoogBjiBsIo-va, plftlto nam doplsnloo in navodilo stari in novi naslov. Na!! BBstopnllri sa vsi dni* itvoni tajniki In dragi »a-stopnlkl, pri katorik lahko Naročnina sa 18.00 in aa pol lota pa 12.10. Clanl S. N. P. J. plačajo ta pol lota |1.tO In sa aalo loto 19 JO. Za mosto Chlcago In Cl-eoro za loto 16.50, pol loU 13.25, sa člana |5.30. - Za Evropo stan« ta pol Ia» ta 14.00, za vso loto pa |A 00. Tednik staiM za Evropo 11.70, Clanl doplačajo samo 50c sa poštnino. Naročnino lakko tudi sami poči joto na naslovi UPRAVNUTVO "PROSVETA" 2107 So. Uwndalo A v«., CHICAGO, ILL vsaki msši besed« "Agnus Del, bil vroč prepiiv Bimski Šk okolo njega. Iz goatobcsednega popisa sem posnel, da je ženski oddelek ns starodavnem nažem Golavcu in da se raztega na desno in na levo v ravnino, kjer sc žirijo polja in vrtovi, obdeloveni po neomojfenem ženatvu. Vse to jc bilo obzidano, in kohorta starih devic je atražila pri vaakcm vzhodu, da ao ni pritihotapil na oddelek neo^c-nji 11 človek. | Izkušal aem spoznati krajino, po kateri ava hodila. Po moji sodbi — imels ava grad ob levici avoj i — stopala ava po ccati, ki je nekdaj vodila proti imenitni naši Kurji vaai. Kakor sem se prepričst pozneje, bila so velika vrata na ženski oddelek prav tam, kjer jc tlačeni rod, če je hotel is Kurjo vasi čez most v belo mesto, moral plačevati drago mitnino leta 1900. po Kristusovem rojstvu. "Kako imate vse to urejeno f Kdaj oddajate otroke posameznim oddelkom t" "Vae to," odgovori ml strežnik In profeeor, "vse to je urejeno preizvrstno. Kadar jc otroku pet let, vzamejo ga roditeljem in ga oddaho po apolu, bodisi na neoženjeni, bodisi na neomoženi oddelek." "In koliko časa ostane tamf" Dokler pri naboru ni potrjen v zakon." "In evojih roditeljev nc*vldl nikdar večt" "Dokler je na oddelku, nc. Roditelji ao največkrat prav radostni, da izgube breme iz hiše. V nas ae težko služi vsakdanji kruh, in davek, ki ga plačujemo, da sc vzdržujeta oddelka, velik je!" Zdajci doideva tolpo, ki ae varoma po golo-glavi atrali počaai pomiče po prašni cesti. Štela je kakih dvcato mladeničev in mož. Nekateri ao bili 2« precej priletni, drugi pa še prav mladi, previ blcdolfeniki, kakor da ao ravnokar prebili dolg se por in po dolgi dobi zopet prišli na čiati zrak. Klaverno jc stopela ta tolpa pred mano. Govorili nlao, samo časih ao z mogočno zvenečim glasom zapeli pretožno peaepj • Miserere, miserere." %deli so se mi kskor pogrebei, ki neso k pokopu svojega ares najdrsije in najljuhšc bitje. Poatals avs nekaj čass, ds so nsju zopet prehiteli. Zeradi gostega prshu ni bilo hoditi Ž njimi. "Kdo so ti nesrečnfklt" vprašam spremljevalca. "Izveatno hudodelniki, katerim so priso-Jeae ostre kazni, mords celo zločinci, ki odhsjsjo v pregnsnstvo v puščsvo Saharo T Čemu pojo mi-aerere, in čemu jim tl^i groze na bledih obrazih T Govori, prijatelj, iu pojaani mi vse te!" "To niso hudodelniki," prične profesor s vseučilišča Hvetegi 8implieije, "in tudi ae obeo-jenel, katerim je nestopiti trdi pot v peščeno 8a-hsro To ao mladeniči na poti k mesečnemu naboru. de bi jih potrdili za zakon." "Vsak nteaee imete takšne nabore 9" "Vsak mesoe. Oglesiti ae sme vtskdo. komor je drego stopiti v sveti sskoa. Komur je sreča mila. dobi prijetno družico, komur pe usoda ni prijateljica, aeloli mrf ns rsme stsro In grdo de-vieo, ds mu greni življenje, kolikor more. (Dalje prihodnjič.) j: buržuazni učenjaki. Oni poudarja jo, da edina zdrava država jc SSSR in da od časa začetka raz padanja buržuaznega svete, raate samo Zveza Socialističnih Sovjet ahih Republik, aicer počaai, todp nevzdržno. .Ni daleč čas, ko bodo Sov. Republike snalc z vso silo uveljeviu svojo besedo v'osnovnih medna rodnih vpraienjih. V času,v ko bo slabela vse bolj in bolj sila m ali ji in za njih hrbtom stoječih držav, bo aila Sovjetskih Republik raatla, nepretržno rastla. Iz tega je torej jasno, kako ris-kirajo državniki teb državic, katerim primanjkuje možatosti, pre-trgati a staro politiko bojkota in stopiti na novo pot aoglaaja s največjo državo sveta. I. Od prvih dni svojega obstanka, je sovjetaka vlast priznavala pravico samoodločbe narodov in njih politične ssmostojnosti. In nc samo, da je priznale, ampak je to tudi udejetvila. Zato torej ne more nihče sumničiti sovjetsko vlast v sovražnih odnošajih k novim tvorbam kot n. pr. Čeakoalovaški in Jugoelaviji. Nasprotno: v kolikor te države udejstvujejo princip nacionalne samoodločbe, jim je v naprej zagotovljeno aočuv-stvovanje Sovjetskih Republik. No, tu sc ti dve državi ne moreta primerjati piti od daleč s nami. Sovjetska Republika predstavlja rkvno tako mnogojezično drŽavo kot Jugoslavija ali Českoslo vaška. No, poglejte, kako jo rešeno nacionalno vprašanj^ pri nas in kako pri njih. Sovjetska Zveza jc osnovana na prostovoljni združitvi vseh njenihj narodov, od katerih je dana vsa kemu možnost popolnega razvitja vseh svojih nacionalnih posebnosti do odcepitve. Je li rešeno nacionalno vprašanje v omenjenih dveh državah tudi tako f O, rffe! Skoro vae novo nastale "narodne" države so prevzele od avo-jih bivših tlačiteljev še slabše navade in hujše načine upravljanja. V vsaki izmed teh držav eč na rodne manjšine zatirajo, tlačijo in naailno denscionalizirajo. Dovolj pogledati v Poljako, katera ae sama komaj osvobodila carskega suženjstva in predstavlja danes najhujšega tlačitelja beloruske in ukrajinske msnjšine. Deleč od i dcala v tem smislu je tudi češko slovaška. A Jugoslavija T Tudi tu imapid Srbe, Slovence, Hrvate, Macedon-cc, Bošnjake, Madjare itd. Vcči na i&ied njih je 'naravnost ie-stoko tlačena in nekateri celo dovolj revolucionarno reagirajo Kdo izmed nae je v resnici boljše rešil narodnostno vprašanje! J seno kot beli dan jc, da je tudi tu Sovjetaka Republika neprimerno trdnejša in to vedno bolj, medtem ko bodo v drugih državah, med temi v omenjenih dveh, narodna nasproatvs vedno oatrejža in a tem —naravno, dotlčne države vedno rahlejše — slabejše. In še eno vprašanje jc, a po nažem mnenju pile Steklov h koncu — glavno vprašanje. In aicer: Kadar ae govori o priznanju Sovjetakih Rgiublik, je to v resni ci igra z besedami. Če bi Sovjetske Republike bile popolnoma nova država tedaj bi se lahko govorilo 0 njenem priznanju do jure. No, stvarno vzeto, je SSS država, ki zavzema v nekoliko manjšem ob aegu ozemlje bivšo carsko impe rije priznane od vach držav. Ta država, oziroma ozemlje jc izmeni lo torej samo vlado, si ate m. Ka ko ae je to izvršilo: razvojnim ali revolucionarnim potom, je pač veeeno. In to ne more poataviti vprašanja o zopetnem juridičnem priznanju. Siccr pa bi morala biti a tega atališča tudi Anglija, v kateri je prešla vlaat v roke de-lavake vlade, ponovno priznana. Ne, rezumljivo je, da bi to bil ne amlael. 1 Seveda popolnoma dmgače sto ji stvar s češkoslovaško in Jugo slsvijo. Izmed teh dveh držsv je ens — Češkoslovaška — popolno ms novs držsva, nsstsls is bivše Avstroogrske, s drugs — Jugo slsvijs —, izšla iz Srbije, je teko spremenjene, de je fsktično tudi nove držsva. Obe torej potrebuje ta brezualovno priznanje. In mi amemo misliti, da priznanje od etroni Sovjetskih Republik je sa-nje važnejše, kot vsa ostala pri-snsnja. Mogoče je, da te države še nw razumejo važnosti tege priznanja No. is zgorej navedenih dejstev, bo bresdvomno nastopil trenutek, k« bodo začutile veŽnoeth našege priznanja ne eomo Jugoelsvija in Ceekoslovsšks., temveč tudi vse 0-etele drŽave. To je torej ono, kar si naj ss-pomnijo faktorji malih držav, ki tako lahkomiselno govorijo o pria-aanju Sovjetske Rusije. Mi pa pravimo — končuje samozavestno Steklov—; Spoštovana gospoda, skoro,Iik0jr9.se bo o brnilo to vpmšcnjc k vam s drugim koncem In zelo kmalu bodete Vrnilo ob-fli pravo- iskali naše Žalujoč, da slabotni, žarovitejža kakor m duševno manj vrednih, d^Si __-_nm .... . j mogoče telesno gasvitejii g ^ močjo njegovih poskusov pitane I bol tskorekoč vidljivs, kar ojJ rs medicinski znanosti vsckikl i nova pota. - r Od teh dr. Kilnerjevih zma. stveno potrjenih poskusov prfrj jam na metodične poskuse iu n,*! iakavanje francoskega 'snannve nika H. Durviile-ja- Fluidalno lo živega človeka, Eksperimenta!, na radskovanja o njegovi anato. miji in fiziologiji 1912 Max Altmann, Leipzig). y raziskovanjih je eluaktnim p«, tom dokazal, da obstoji Živi ilo. tem, — dokler ni d!e,h.. '"^nih dru« 04 ^ " : ^Irugega deljivih delov - n VJ Uivega materialnega telesa ia i, pod normalnimi okolnoatmi Df-vidljivega duševnega teleaa. 0ni dela sta tesno spojena s fluidal-no vezjo in ju lahko samostojno v istem času opazujemo in .prouči jemo. To je ona ustvarjajoča sil« v Človeku, ki obvladuje materijf in je istovetna z našo dušo ali du. kom. Obenem je tudi temeljai princip, da si zamoremo na znan. stveni podlagi mnoge pojave na-šega notranjega duševnega Živ. ljenje raztolmačiti kakor tudi o. stale pojave, ki jih človek doživ.* lja ter ne ve, kako bi jih presoje, val. Ali bi jih smatral za porazne fentome sli Isži sli bi jih smatrsl vrednim, 'da o njih razmišljuje. Tu sem spadajo predvsem vse vr-ste telepatičnih pojavov in sanj, ki so ae v reanici obUtinile. Vi ste v teku leitih let čaksli našega padee in veČina izmed vas je aodelovala v pripravljanju našega padca, no, v rezultata smo ae ml le okrepili in ae bomo krepili tudi v bodoče v vskkim dnem bolj. v ^ Ali se morete vi ali pa vaši pe troni-pokrovitelji s tem pekvslitif In ksko bo v nadaljnem T Pomislite o pozno! Še nekai a svetlobi človeškega telesa. Vsako človeško bitje je obdano od neke vrste sv nujemo: aura pa je po stopinji njegove genee kako» tudi vsled njegovega zdravstvenega ali bolnega stanja po obsegu in gostosti različns. To je v krstkem rezultat štiriletnega raziskovanja in poskusov, ki so londonskega zdravnika dr. VT. L Kilnerja vsposobili, l da al jc napravil čisto prlprosti aparat, a čigar pomošjo se, more Človeška svetloba t. j. človeka ohkrošujo-Či fluid tudi s prostimi očmi videti. Dr. Kilner je izdal tudi knjigo: "Človeška atmosfera" a U "Kako se more.eura videti s pomočjo kemičnih svetlobnih plošč.' L. 191«, ko je to svoje delo isdsl, ni malo začndenjv pobadil med zdravniškim svetom, pozivajoč ss na stotins poizkusov, ki jih je izvedel na svojih pacijentih, čeprav jc bil to šle začetni stsdlj raziskovanja, čegar razvoj in poalc-dice se še tedaj niso dsle preračunati Ta aparat za opazovanje človeške svetlobe je zelo e-nostaven; obsojil namreč iz večjega števila steklenih plošč, dolgih 11 cm in Širokih 4am. Te plošče so izdelane iz zelo tenke steklovine: med ploščsmi se nshaja hermetično zaprta od dr. Kilnerja iznajdena tekočina. Plošče ao različnih barv: ene ao rdeče, druge modre barve, v raznih niansah. Dopisnik londonsksga 'Dailj Bx-presaa' jc imel priliko. prisostvovati pri poskusih s temi ^spek-tauraninimi" svetlobnimi ploščsmi. Dr. Fclkit^ dr. Kilnerja asistent, ga jc puatil nekaj čaaa glodati e tem aparatom v aelnčno svetlobo, da bi tako povečal občutljivost njegove aenicc, nato ga je peljal v temno sobo, v kateri je pacijent stal a podbočenimi Rokami. Začetkom je opazil žurna-list samo obria pacijentove postave, toda, ko ae je njegovo oko navadilo na temo, videl je okoli cele pacijentove postave neko vrsto dvojne megle, en o gostejšo notranjo in drugo tsnjšo zunanjo meglo. Zunanja aura sdcla se mn je temnomodro berve, notrsnjs tudi, tods za aposaenjs globlja in nsvidezno mnogo •goštejše. ] Najjasneje ps se je ta odsev spoznal na trikotu, ki so ga tvorile roke, počivajoč na boldh. Pri kretnjsh, ki jih je potem pscijeot izvajal, jo bila ta aura v tesnem spoju s telesnimi udi. Kskor sstrjuje dr. Kilmer, je pri svojih poskusih u-gotovil, da ta človeška svetlobs vari jirs kakor je pač teko vost po-semezntke. Pri pscijentih, ki trpe ns histeriji je drugeče kekor pri tistih* ki eo podvrženi epilepslji (padavid). Takisto je surs inteligentnih ljudi, čctndl so telesno 1 .......... ... 1..1 . «m .. ..A '.i. . ' " * " ■ ,, NaroČite "Proaveto" vašemu sorodnika sli prijatelju v steri domovini. - f i) ■.,■-^- NAUCITE SE ANGLEŠKO Ml nt M«ai«to «»renti, «teti ta plMti ■aslrtkl jMlk potoM polt* v kratkmi W D« m KWt«UM W IMSIjM,. M Mik». ■J* «M mW*. ZmrJ« MflaUlM »M U f k «ris t M« «SI*UJt« priNItt uk.J i^rat ¿HEčzr***- Okkti«. IU. — (Adv.) MlBara Aw, -f- ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zalogi slsd, hmelj, sladkor in vae druge potrebščine. Pockustt« In se prepričajte.