Jutruja lxta|a. 399. flevnm. V LUtoUml, v 5rrto, dne 16. nmto 1910. Crna 4 vinari«. LetBih XUH. Jutranja Izdala w L|ubljamls vse leto...............K 12 — pol leta...............M 6*— ectrt leta...............„ 3*— iia mesec...............„ 1*10 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisl se ne viafajo. Uredništvo: Koiflovi olici št. 5, (v prithčjo levt). telefui tt. S4. Izhaja vsak dan zjatraj. FMMuneua itevUka 4 vtamrj«. lasera ti: 65 mm široka petit vrsta 14 vln. Pri vetkratni lnserdjl po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozlra. Jatranja 1x4*1* po posti im Avttro-Ogrsko: vsc leto...............K 18 — pol leta................, 9-— četrt leU...............„ 4 50 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo ćelo leto.........., 28* — Upraviištvo: Katflovi ulica 5, (spodaj, đvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejse vostL — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu". Minister Achrei;thal odstopi. S. — Budimpešta, 16. novembra A' izvrsttio informiranih krogih se zatrjuje, da si) dnevi Aehrenthalove-gn niinistrstva sešteti. Zunanji aiini-ster je v zadnjem času i'izično moćno oslabe! ter v delegat'i jah ze ne moie vee slediti debatan:, Politični du-godki zadnjih dni nišo ni kakor utr-tlili Aehrenthalovegra stališča in zla-sti ni u pa ti, dokler bo se Aeliren-thal avstrijski zunanji minister, da hi se zboijšale razmere med Avstri.jo iii Rusija. l'speh dr. Šusteršičeve resolucije. S. — Dunaj, 16. novembra. V kroirih slovanskih poslancev še ved-no vlada očit na nevolja nad dr. Šu-steršieevim resolučnim predloarom, kateregra posledice so ravno nasprot-iia pred logovi vsebini. Slovanski po-slanci bodo ih> većini sieer glasovali za dr. Šusteršieevo resolucijo, to pa le radi tetoj-ne stranke, 2 sta člana niuslemanske narodnostne organizacije. Od Srbov >ta iz voljena dva člana ra^likalne struje i u dva konservativca. Od Hr-vatov j>a . novembra. Y zadnjih 24. urah je olw)lelo v južni Italiji 7 os*b za kolero in 4 osebe so jkx!-I^g-lc tiolezni. B. — Budimpešta, 16. novembra. Včeraj so na novo obolele zu kol< ro 4 osebe in 4 so umrle. Tolstoj na begu. G. — Petrograd, if>. novembra. Iz Tule poročajo, da ?>e je zdravstveno staneje grofa Tolstegra poslabša-lo, vendar ne obstoja neposredna ne-varnost za njegovo življenje. G. — Petrograd, 16. novembra. Ćela Tolstojeva rodbina se je odpra-vila včeraj iz Jasne Poljane k bolne-mu grofu Tolstemu. G. — Varšava, 16. novembri. Najnovejše vesti se glase, da se poda grof Tolstoj, kakor hitro ozdravi, v sprenistvu svojega zdravnika in svoje hčere Aleksandrovu^ v pusto. Potovanje srbskepa kralja v Rim ck!-^Ca meti nemškimi nacijonalnimi in nemškimi klerikalnimi dijaki. Pri pretr-pu je bilo 7 dijakov težko ranjenih Morala je nastopiti žandarmerija l bajoneti, da je razgiiala te )>obesnele dijake. Pretep med rudarjL B. — Essen ob Ruri, 16. novembra- V pretekli noči je nastal v Post-becku, kjer je uslužbenih tuđi mnogo Siovencev, pretep med inozernskimi in domačimi delavci. Pri pre tepu je bil en Rumunec usmrćen, en Avstri-jec pa težko ranjen. Dva druga de-lavca sta lahko ranjena. Izboljšane prometne zveze no morju % Dalmacijo. B. — Trstt 16. novembra. Včeraj so se vršile tukaj konferenoe med zastopniki avstrijskega Lloyda, paro* brodne družbe »Dalmacija« in »Ra* gusea«, ter zastopniki poštne in ze-lezniške uprave, v kateri fie je raz-pravljalo, kako naj se doaežejo bolj-še zveze po morju z Dalmacijo. Iz-boljftanje, ki odpravi marfiikatere po-manjkljivosti, se vpelje z novim voznim redom, ki stopi v veljavo s 1. majem 1911 in ki vpelje mnoge ix-premembe z ozirom na železni&ke zveze. Razkritja o Masarykovih razkritjih. Poslane^ Fran Šupilo je priob-cil v včerajšnjem »Novini L*Lstu« zn-niinive podrobnosti, kako je dobil dr. Masaryk v rofce materijal, nanaŠajoč tse na falsifikacijo znanik Friedjun-govih doku inen tov. Ker stvar vzbuja veliko Zćini-manje tuđi v slovenski javnosti, sa nam zdi umestno, da priobčimo tuđi ini nekatere podrobnosti, ki jih ob-javlja i>oslanec Šupilo. Kvo jih! Začet koma meseca septembra b*-tošnjega leta je dobil Šupilo iz Bel-grada to-le pismo: »Gospod Šupilo! Usojam se Vas obvestiti, da sem se odločil spraviti v javnost vse svoje zveze z grofom Forgachem iu svojo delovanje, nanašajoče se na prepiso-vanje in sastavljanje izvestnih d'*»ku-inentov za dr. Friedjunga. Vse seui delal. ih> naredbi grofa Aehrenthala. Videč, kaj se pripravlja, sem ostal dosleden iu takoivkoč »zvest« Forga-chu, samo da bi izvvdel čim naj več kaj vse nameravata Aebrentbal iu Forgaeh, da bi uničila brvaško - srb-sko koalicijo. Jaz bi bi! moral kot priča iti na Friedjimgov proees in jaz sem tišti »Milan Štet'anović«, tajnik >;Slovenskega »Juga«, ki je podpisan na dokument ih, dasi se jaz tako ne pišem in je dotično ime samo slučajno prišlo na misel trrofu Forpr^ehu. ut). decembra 1. 1. sem prekini! vm» zveze s Forgaehem, ker nišom hotel postati drug Xastii'\ obenem y.n sem se odločil, da nastopim javno ;>roli dunajski politiki. Imam take dokaze v rokah, da se Forgach ne bo i:pal ne tožiti. ker ve, da bi si s tem sam izkopal političen grob. Zato sem napisa 1 brošuro in opi-sal v njej, kako so nastali dokumenti. Forgach bo moral ali odstopiti ali pa me tožiti. kar si zlasti želim, da bi s*» pied sodiščem dognalo, da so dokumenti bili spisani v avstrijskem ik»-slanistvu poil nadzorstvom grofa Forgacha, Frana Otta. barona Gau-tseha, S\viento<»howskega, Tiefeuba-eha in drugih. Ti dokumenti so bili li a to fotografirani in i>osnetki poklani profil Aebrentlialu in prest olona-sledniku Franu Ferdinandu. Za vse to imam dokaze: V mojih rokah se i»ahajajo originali fotografskih po-snetkov, ki jih je dr. Friedjung predloži I dunajskenm sodišču, ker l)i jaz kot »Milan JStefmiovič« s temi originali v rokah moral pred dunajskim sodiščem ]>otrditi laži dunajske gospode. Med temi dokumenti, ki sem jih jaz pisal in prepisal, se nabaja tuđi spis, v knterem se pravi o Vas. g. Šupilo, da ste dobili 8000 dinar je v od srbske vlade. Ta dokument je bi i šesta vi jen v n e ni š k e ni jeziku na T) u u a j u , a v Bolgradu je bil pre- veden na srbsko, na kar sem ga jaz prepisal in podpisal. S spoštova njem Vlad. Vasić ali »Milan Stefano* vić.« — Temu pismu je bil priložen prepis odprtega pisma na avstrijske-#a poslanika grofa Forgacna. To od-prto pismo je hotel Vašić priobeiti v svoji brošuri. Dasi je Šupilo par dni preje ie nekaj slLšal o tem Vašieu, veudar vsega tega ni srnatral za gotov dokaz, dasi je posvetil Vasieevoniu pismu naj več jo pozornost. Prvo njegovo delo je bilo, da prepreci izdanje Vašieeve brošure, kar se niu je tuđi posročilo. Za Šupila so bili pri tem merodajni ti-le razlomi: Ako Vašič govori resnieo, ako njegov rokopis j>otrjuje resnieo, ako iz Vašićevih detajlov in dokumen-tov pridcjo na dan nova dejstva ii» rov i neovrgljivi dokazi, potem jt* stvar tolike važnosti, da je v interesu stvari, da niinister grof Aehren-thal čuje to »brošuro« — s kakega kompetentnega mesta. Šupilo je pri tem mislil na delegacije ter se takoj obrnil na i>oslanca dr. Masarvku kot znanoga horitelja za pravico in resnieo, o katereni je tuđi vedel, da je član delegaeij. Masarvk je takrat hival na Nemskeni. Ker Šupilo radi preobili-ee poslov ni mogei z doma, je pisal dr. Masarvku, naj priđe čim najpreje na slovanski jug, ker mu ima povoda! i nekaj silno važnega. Ma>aryk se je vabilu takoj olitika in učenjaka obno-vil vso proceduro ter nabral nove dokaze. Odšel je na Dunaj ter se tam-kaj sestal z raznimi osebami. Na to so je napotil v Belgrad, da se na licu mesta informira o vsem, o čemer se je bilo treba j>oučiti. Ol>orožil se je z dokazi, ki so bili neovrgljivi. In tako oborožen je sto j-il pred nlenuin delegacij ter nasto-|)il s svojinu trditvami in afirmae;-jami. za katere on stoji z vsem svojim imenom in s svojini učenjaškiiii slovesom. Rezultat in uspeh njegovcga iui-stoj)a smo videli v del:*gacijah. Nova — in najnovejša klofuta. Nekaj časa pred razglašeno ne lK>trđitvijo poslanca Hribarja za župana čisto slovenskoga mesta Tijub-ljane, je v slovenskem jeziku pisani rinivski list »Slovenec« priobčil uvod-dni članek p(k! naslovom: »Bcsedsi brei ovfnkov«, v katerem se cedi lojalnosti in nekako naineka, da je v Ljubljani neka »državi nevarna ju-goslovanska (srbskaf) struja, kojo seveda cerkveni, list unieevalno oh-soja! Kdor razume citati med vrsta-mi, ta je takoj uganil, da se moramo pripraviti na kako izredno presene-eenje — in prišla je bomba v sredi-šee Slovenije, da Nj. veličanstvo v še stič izvoljenega župana ni potrdilo — s pri voljenjem in na izrečno željo obstrukcijskega )>OBlaiica centralne vlade dr. Šusteršiča!! V deželnem zl>oru, v jesenskem letoČnjem zasedanju pa je izvolila njega še ne imenovana prevzvišr nont dr. Šusteršič na nečuveno grd način in tuđi brez vsakega povoda napasti slovenske — sodnike vse vprek! Za to menda, ker so pravično in vestno obsojali prestopnike in kr-šitelje veljavnih zakonov, če so ti bili tuđi večkrat blagoslovljeni dušni j.astirji! — Takrat se je vse naše ob-činstvo povpraševalo, kam meri ta vebeinenten iiaj>a(! na ćeli stan naših vseobčno zaupanje uživajočih sodi i-kov? No v nedeljo pa Ie bila rešena ta uganka! Titu!, dvorni svetnik Adolf Klsner — zagrizeni Mau kranjsko-nemške stranke v Ljubljani ■-- je bil imenovan za predsedni-ka deželnega sodišča v srexlini slovenskih dežel! Resu i ne: Dr. fiustersič je pri zri-del slovenskem u narodu in tuđi >d(i-breinii ljudstvu« že tri iako občutn^ /aušnice in sieer: 1. Prinlal je (ali za nagrado ali ne, se ne ve!) koroske Slovence pri zakonu za državni zbor. 2. Je pripustil, da je za Celovec* imenovan čisto nemški škof. 3. Pripravil je z napadi na slov. sodništvo pot za imenovanje neniškegra radikalea Klsnerja za dež. sod. predsednika kranjske — (slov.) dežele. To s<» uspehi dr. Šusteršieeve ohstrukcije!! Kako resiti italijansko vseučili.ško \TP rasa nje? Kakor znano, dela ustanovitev itali.ianske pravne fakultete našim zunanjim in notran.iim ministrom dosti preerlavice! Tuđi uspešno delo-vanje parlamenta trpi pod tem nere-š.'Miini iredentovskim vprašan.ien:. Avstriiska vlada na] z dovoljenieu; opo^icijonalnih slovenskih državnih poslaneev ustanovi v Tridentu nn iužnem Tirolskem od Ttali.ianov že tako težko priča kova no pravno fn-knlteto, s kntero ustnnovitviio ^** ocrne tud i tezkemu tržaskemu vnrp. saniu! — Ve,lno se je |x»vdarjalo, da se Slovtuici in .Tmroslovnni ne bodo T*rotivili nameri vlade, ako ustnno^i laško pravno stolico na čisto itali-janskem ozemlju. samo ne na moš«-nem! Tuđi nokateri Nemci so se izjavili zoper !a*sko vseučilišče v — Trstu! Ker je Avstro-Ocrrska s prisvo-jitvijo novih dežel "Bosne-Hercecrovi- ne že i tak ftomnožila slovanski Živelj ob Jadranskein morju in s tem hi* tuđi zdatno ojačila nasproti svojemu niooneinu tekmecu na zapadu: bilo bi Ie želeti, da stori Avstrija m* en re-ben korak in ni regulira svojo zapadno mejo proti Italiji! Kakor znan > živi v Benečiji okroglo 45.000 do 50.000 Slovencev v takozvani Iluziji. — Po mirovni svetovni koni'*»ri»nc?i naj Avstrija zamenja ta od Slovencev obljudeni teritorium tja do Tallamen-ta za južni Tirol, takozvani Tren to; strategleno in narodnosno im>[)aša« več germa niži ral! Beseda o ohranitvi zcodovin^kih spomen ikov. Pišejo nam: O veliki skrbi ncku-terib duhovnikov za obrauitev z^o-dovinskih spomenikov svedoči na-slednje dejstvo. V M. j€A fw>kopanih mnogo članov plemenitaških rodbin iz bližnjih ^radov. 1\> j»otresu je bil** treba iznova zaraditi oiidotna cerkve-na zvonika. Tedaj so [»rušili stare grobne spomenike, vzeli jih iz cerk-venih zunaiijih sten, jih razbili in jih iK>zidali notri v nova zvonika, da ni bilo treba iskati kamenja zidar-jem od dru^od. Tako je v prejšnjem desetletju ravna 1 eden tistih, ki z*bJj očitajo Hribarju, da je zaneinarjal ljubljanske starine. Seveda dolični cerkveni predstojnik ni [M*stal vsb d tepra član komisije za obranjen.]^ /^odovinskih sjKMnenikov, ]Kwstal pa je član ljuhljanskegra kapitelja. Na sledu sejmskim roparjem* Dne 23. oktobra je hotel nek ne-znanec na Reki oropati tesarja Josipa Budigama, doina iz Ptuja na Šta-jerskem, s katerim se je vračal iz Bakra na Reko. Pri tej priliki je ne-znanec tako nevarno ranil Budi^a-ma, da so ga morali prepeljati v bol-nisnico. 2e takrat se je dognalo, da je zločinec, ki je skušal oropati Budigama, bivši redar v Cerkvenici, Josip Stanić. Dasi se ga je takoj jelo zasledovati, vendar je ti ček ušel in izginil brez sledu. V nedeljo je prišla na Sušak orožniška patrulja iz Delnic, ki je tuđi izsledovala Stanica. Stanić je namreč dne 28. oktobra t. 1. v Delnicah osleparil slovenskega posestnika Antona Cetinjskega za par sto kron. Josip Stanić se je poleti zadrževal na Kranjskem. Tu se je seznanil tuđi z Antonom Cetinj-skim, kateremu se je ponudil za uslužbenca. Cetinjski je ponudbo sprejel, ter ga vzel v službo. Koncem preteklega meseca je Cetinjski ix)slal Stanica z vozom, v katere ga je bilo vpreženih par volov.v Delniee.da tam razproda 10 centov fižola. Stanić je fižol razprodal, ter nato s sku-pilom pobegnil, pustivši v Delnieah vole in voz. Drugi dan je prišel Cetinjski v Delnice, a je tam našel sa- LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Pa nič se ne bojte, gospa; ko bo zopet solnee ]x>sijalo, pa se bodete hitro popravili, o, Ie meni verjemite, solnee ima čudodelno moč. Zame ni nobene pomoći več, ljuba mati Valjavka, je vzdihnila Olga. Jetika je bolezen, za katero ni nobe-nih kapljic. Še dve, tri leta utegnem živeti ... to se pravi, če se nič vnies ne zgodi. .. toda, sedite mati, sedite, kajti pogovor iti se imam z vami o resni stvari. Olga je primaknila stol, ki si ga je mati Valjavka najprej nezaupno ogledovala, potem pa se vendar nanj usedla. Mati, je rekla Olga, ljudje govore, da me imate radi in da bi mi tuđi kako prijaznost izkazali, če bi vas prosila. Valjavka je sklenila roki in proseče pogledala Olgo. Ne govorite tako, gospa! Kar ste vi meni dobrega storili, se ne da po-vrniti in kar jaz za vas eutim, se ne da ix)vedati. V vodo in v ogenj za vas, če je prav ali če ni prav ... Hvala vam za te besede, jo je prekinila Olga. Vaša zvesta udanost mi je znana. Vi ste pa tuđi edino člo-veško bitje n?i svetu, ki mu zaupam in zato sem s*- do vas obrnila. Goepa niga je vzela iz omare masivno satnijo, okovano z bronasti-mi okraski. Mati, je rekla Valjavka, vi ste edino bitje na svetu, kateremu verja-mem, da me ljubi. Zato prosim vas, izkažite mi dobroto. Kar vas prosim, je za vas malenkost, zame pa je veli-kega pomena, Ukažite gospa — jaz storim vse, kar ukaže te. Ne ukazujem, nego Ie prosim. Vzemite to škatljo, mati. A prisezite mi pri sreći svojega sina, da nikomur ne bodete povedali, da sem vam dala shraniti to škatljo in prisezite mi, da jo bodete tako skrili, da je ne bo nib-če nasel. Prisezite, da te škatlje ne bodete odprli, da je ne bodete nikomur pokazali in tuđi ee bi vas sodni-ja vprašala, ne bos te izdali tajnosti, ki jo veva samo midve. Mati Valjavika je vstala, sloves-no je dvignila roko in rekla: Prisegam! Naj bo moj sin vse življenje nesrečen in pogubljen, če bi ne izpolnila te prisege. Hvala vam, mati, je rekla Olga in žarek veselja je za trenotek raz-6vetlil njen obraz. Saj sem vedela, da je vaše srce z vesto in da vam sine ni popolnoma zaupati. Izročila je Valjavki škatljo in Valjavka jo je takoj skrila pod svojim predpasnikom. Tri leta morate držati svojo pri-sego, mati, je nadaljevala Olga, a ta čas jo morate varovati, pa naj se zgodi karkoli. Pa če bi mi z razbeljenimi kle-ščami trgali meso z života, ne izvedo od mene nobene besede, je s srdito odloenostjo izjavila Valjavka in stiskala škatljo k sebi, kakor da bi se moralo koj na mestu zanjo vojskovati na življenje in smrt. Zadovoljno je to poslušala Olga in gladila stari ženi raskavo roko. Čez tri leta nesite to škatljo na sodnijo in takrat povejte, kar vam bom zdaj zaupala. Olga se je bližje primaknila Valjavki in ji šepetaje pripovedovala: Vi si ne morete misliti, kaj se godi v tej hiši. Vsi mislite, da sem reva, ker sem bolna in bom morala kmalu umreti. A to še ni najhuje. Vi vsi tuđi mislite, da sem sicer srečna žena, morda najsrečnejša. A to je strašna zmota. Mati Valjavka, Vam bodi zaupano. Moj mož me vara z mojo naj-boljšo prijatelj ico, ki mi je bila več kakor rodna sestra, z Elviro. Lju-bita se že davno. Najbrž me je moj mož sploh samo vzel zaradi mojega denarja, sedaj pa caka težko in vse bolj nestrpljivo na mojo smrt. Saj je moja smrt potrebna, da bi se moj mož in Kl vira mogla poročiti. In da bi to čakanje ne bilo predolgo, pa po-spešujeta moje hiranje in umiranje s strupom. Gospa, gospa, je vsa plaha zaje-čala Valjavka - to vendar ni mo-goče . . . Da, mati, inogoče je in resnično, je dejala Olga. Dobro čutim, da imam že strup v sebi. Ali sta mi ga dala / jedjo ali z zdravili, kdo to ve? Saj veste, mati, da jetični ljudje počasi in brez boleein mrjo. Tuđi jaz bi lahko še nekaj časa živela, ko bi nf imela že strupa v sebi, ki mi pro-vzroča hude boleeine. Morda bora živela samo še nekaj dni. Ce se bosta moj mož in Elvira kmalu ]>o moji smrti poročila, bo to ]>ač potrdil<» tega^ kar sem vam zdaj zaupala. Valjavka je obupno stiskala škatljo k sebi in debele solze so ji tekle po uvelem licu. Olgino razkritj«' jo je tako pretreslo, da že ni več mogla trezno misliti, nego je sani<> jecala. Torej mi obljubite, mati Valjavka, da bodete vse tako storili. kakor sem vam rekla in da najim* tajnosti ne boste nikomur na svetu izdali? je vprašala Olga. Nikomur, nikomur, je ihtela Valjavka. Vse izpolnim, do pičice vse* oh — gospa, gospa. . . (Dalje prthodnjić.) mo voz z volmi, Stanić pa je izginil z denarjem brez sledu. Mož je bil Še zadovoljen, da je lopov pobegnil l denarjeni, ne da bi vzel sabo volov z vozom. Ker je dokazano, da se je Stanić poleti, ko je bilo pri nas na raznih krajih izvršenih vec sejinskih ropov, potepal po Kranjskem, je skoraj gt>tovo, da dotični ropar, ki je na pretkan način oropal na sejmih par kmetov za ves denar, ki so ga imeli pri sebi, ni nihče drugi, kakor Josip Stanić, bivši redar v Crkveni-ci. OjK>zarjamo oblasti na tega ne-varnega eloveka, ki se skoro gotovo aopet klati kje po Kranjskem. Tepen Ljubljanean. V nedeljo so v Mitlovi gostifni na Kantridi pri Reki kegljali Valentin Med ja, Miha Berger in 261etni ključavničar Emil KI oprava r, doma iz Ljubljane. Med igro so se skregali in prepiru je takoj sledi 1 spopad in pretep. Dasi je Klopčavar pravi velikan in videti moćan kakor hrast, vendar sta ga Medja in Berger vrgla na tla ter ga jela iieusiniljeno brca-ti z nogami in tepsti s pest mi. Klop-eavar se je že pri padcu težko poško-doval na sencu, nato pa sta mu njegova »Ijubezniva« tovariša še zadala par znatnih ran. Mimo došli ljudje so ga našli ležati nezavestnega v krvi. Ko so ga vzbudili k zavesti, so ga prepeljali v bolnišiiieo. Medjo in Bergerja so aretirali v trenotku, ko sta se hotela vrniti z Kantride na Reko. Klopčavar je tako težko poško-iii)v;m, da nemara ne bo lahko okre-vai. Vspešen zrakoplovni vzlet Slovenca. (Ponesrečeni zrakoplovni poskusi Nemca in Madžara v Zagrebu- — Slovenski zrakoplovee v Zagrebu. — Zrakoplov grade v tovar, parketov.— Prvi poskus. — Motor deluje preslabo. — Sijajen vzlet. — Svetovni rekord.) V Zagrebu, 15. nov. Ob času jesenskega semnja v Za-grebu sta prišla senikaj dva zrako-plovca Nomec Simon in Madžar Sze-kelv, da se produeirata pred hrvačkim občinstvom, s svojimi zrako-plovnimi poskusi. Oba sta se potrudila za velikansk4> reklamo, da je res vse občinstvo z napetostjo pričakova-lo napovedane produkcije. In prišel je določeni čas, na poletnem prostoru je bilo polno oheinstva. Pojavila sta se zrakoplovca s svojimi aparati in se jela pripravljati na vzlet. Toda ni šio in ni šio, zrakoplova se ništa ganila z mesta. Osramoćena sta »zrakoplovca« izginila, pomagale jima nišo niti solze, ki sta jih pretakala ob pone-srečenih poskusih. Pred par tedni je prisel v Zagreb Slovenec Rusjan iz Gorice, ki je napravil že več poskusov s svojim Jastnim aeroplanom in ki ga je po-vabil v Zagreb tukajšnji športsman Morčep. Merčep je takoj opazi 1 prednosti Rusjanovega aparata, ter je hotel osnovati konsorcij, ki bi Rus-janu omogočil z gradit i zrakoplov svoje konstrukcije. Ker za ta nacrt ni bilo dobiti ljudi, sta se Merčep in Rusjan sama lotila posla. Jela sta delati na zrakoplovu v tovarni parketov. Pri del« jima je pomagal Rusjanov brat. Delala sta s polnim parom in pred približno 3 tedni je bil zrakoplovr dograjen. Nato sta pričela z zgradbo hangarja, ki sta ga kmalu izgotovila. Pred 14. cinevi sta spravila zrakoplov v han-jrar na vojaškem vežbališču. Rada bi takoj pričela s poskusi, toda slabo vreme jih je zaviralo. Sele to nedeljo je po dolgem času napočil prekrasen dan, miren, brez vetra. Rusjan iii Merčep sta sklenila, da ta dan popolnoma na tihem napravila prvi letalni poskus. Takore-koč skrivaj sta se napotila na voja-sko vežbališče, ter spravila iz hangarja zrakoplov. Ljudje so ju opazili in takoj se je zbralo na vežbališču < kolu sto gledalcev. Ob pol 3. popol-(iiif se je pričel poskus. Zrakoplov z iJHitorjem jo držalo deset ljudi. Najprvo sta zrakoplovca poskusila motor, a sta takoj opazila, da razvija premalo moči, ker je napravil samo 800 obratov na minuto. Rusjan je * ozirom na to hotel odnehati od vaa-kega nadalj njega poskusa, vendar pa se je od prijateljev dal pregovoriti, da jt eedel v zrakoplov. Toda motor je jel Se slabeje delovati in brez-uspešno se je Rusjan trud U, da bi motor hitre je funkcijoniral. Prijatelji so že obu pali, da bi se poskus po-sreeil. V tisteiu trenotku je Rusjan dal znak, naj izpuste zrakoplov. Aeroplan je zdrčal po tleh, a se je že v nekaj trenutkih dvignil in vzdignil v zrak. Motor je vedno nianj hreščal, aeroplan pa se je dvi-gal vedno više in više. Nato se je okrenil na levo in v velikam loku ob-krožil vojaško vežbališče. Napravil je še majhen krog in se tik pred hangarjem brez vsakega defekta spu-stil na tla. Vsi prisotni so pričeli burno ploskati in klicati »Živio!« —-Nato so kar tekmovali, kdo bi Rusja-n u preje čestital na krasnem uspeh u. A Rusjanu ni samo krasno uspel polet, marveč je Rusjan dosegel svetovni rekord v zaletni razdalji. Zalet na razdalja, s katero je znani franeoski zrakoplovee Bleriot dosege I iloslej naj več j i svetovni rekord, je znašala 331/« m» dočim se je Rusjanu aeroplan jel dvigati že po razdalji 28 m drčanja po tleh. Ako bi bil motor napravil, kakor je bilo doloeeno, 1200 obratov v minuti, bi bila zaletna razdalja gotovo še manjša. Kakor čujemo, bo Rusjan napravil v slučaju ugodnega vremena javen letalen poskus v nedeljo, dne 20. novembra proti izredno nizki vstopnini, tako da 1k> mogel vsakdo prisostvovati temu zaniinivemu poletu. Kakor smo že poročali, bosta Rusjan in Merčep kasneje priredila zrakoplovne poskuse tuđi po drugih večjih jugoslovanskih mestih. Raz-ume se samo ob sebi,, da prideta tuđi v Ljubljano. Iz sodne dvorane. Okrajno »odi*** ljubljansko. Neumestno posto pa nje. Te dni je stalo pred okrajnim sodišeem izredno veliko starih ženic in bolehnih, za delo nesposobnih starih mož, vsi zaradi prosjačenja. Magistrat je nam-reč začel — ne verno iz katerega vzroka — proti prosjakom prav strogo nastopati. Policaji so dobili nalo-go, vsakega, ki ga pri beračenju za-sačijo, takoj aretirati, magistrat pa vsakega naznani sodišču, Nikakor ne nameravamo jemati v obrambo vseh i>rosjakov. Natanko vemo, da je med njim i mnogo simulantov, ki jim beračenje prav dobro nese, ki bi prav lahko delali, pa se jim ne ljubi, in ki priberačene solde zašnopsajo. Ampak tega pa nihče ne more trdi-ti, da bi bili vsi taki. To je ravno na-pačno, da slavni magistrat meče vse v en koš. Predstavite si tako osem-desetletno ženico, osemdesetletnega starčka. Delati ne more več, to je jasno. Premeženja nima. Sorodnikov tuđi ne, dn bi zanj skrbeli, pa če jih tuđi ima, sami nimajo nič. Podpore od nikodtr, v redkih slučajih po kakili 6 K na mesec. Ali naj gre živ pod zemlj"? Ni druge pomoći, kot da ]>otrka sem ter tja na tu ja vrata. To ni noben greh in ne žali nikogar. Za tisto beračenje po cestah in trgih — ćelo v tivolskem parku se je letos prav zelo beračilo — se pač nikdo ne more zavzemati. Ce pa star, v resni-ci i>otreben človek potrka kje na ka-ka vrata, ga vendar zato ni treba sodnijsko preganjati. Kadar bo javna skrb za ubožce na boljših no-gah, bo stvar seveda dnigačna, ampak zdaj, ko se smatra mesečna pod-pora šestih kron meijda za neko izredno milost, je pa tako trdo posto-panje nasproti prosjakom, ki so stari i ii v resnici potrebni, če ne vec, vsaj neumestno. Na to stališee približno se je pač postavilo tuđi okrajno sodišče in je skoro vse, od magistrata ovadene obtožence oprostilo. Razne stvari. * Roosevelt oropan. Ko se je -Roosevelt mudil v Bostonu ter tara ntritiral za svoje kandidate, je bil okraden. Tatovi so mu vzeli 600 do-larjev in zlato uro. Policija sieer *o zanikuje in tuđi Rooseveltovi prija telji nočejo o tem ničesar vedeti. * Zamore« generalni pravdnik. Vlada hoče imenovati zamorca Williama Lavisa za pomožnega ge-neralnega pravdnika v Zedinjenih ameriskih državah. Lewis je zdaj po-možni distriktni pravdnik v Bostonu. Tako visoke službe do zdaj še ni imel noben zamoree v Ameriki. * Grozovit ein kanonirja. Iz Ottawe poroćajo: V trdnjavi Mac Canley je ustrelil nek kanonir, katerega so pri jel i, ker ni u boga 1, svojega predstojnika, polkovnika Bollerja. Na to je začel streljati na četo voja-kov, broječo 25 mož. Po tem je sume-ga sebe ustrelil. * Najveeja bojna ladja. Anglija namerava zgraditi novo bojno !adj\>, ki bo presegala ]K> velikosti in hitro sti vse dosadan je ladje te vrste. Dale ko bo prekapala do sedaj največjo križarko »Lyon«. Dolga Ik> 720 ^ev-ljev in bo imela hitrost ^0 morskih milj, cločim je »Lvon« le 680 čevljev dolga in vozi s hitrostjo 28 morskili milj. * Klofuta po vz roči I a Km rt. V Veliki Gorici na Hrvaškem sta se prepirala zakonska Cvetkovič. Pcvsle-dica prepira je bila, '-*-rki, katari h ena je imela 4, riruga pa 5 let; na to se je obesila. Kaj je ženo pri-vedlo do tega čina, se ne ve. * Dvoboj med inilijonarjem in prineem. »Newyork Herald« poroča, da se je vršil preoročajo, da se je blagajnik ondotne hranilnice Merz ustrelil, knjigrovodja Salomon pa da je tu Ji umri nagle smrti. Baje se je zastru-pil. Pri prefrledovanju blagajne in knjicr se je dognalo, da manjkalo velike vsote denarja, ki sta g-a najbrže poneverila blagajnik i u knjifro-vodja. * Živinski zločin. Dne 10. ♦. ni. je bila na proffi Ustje-Toplice povezena 161etiia služkinja Berta Janota. Vlak ji je odtrg^al desno nog-o. Prep«j-ijali so jo nezavestno v okrajno bolnico v Toplicah. Ko je prišla k zavesti, je povadala, da je postala žrtev dveh j>oživinjenih fantov, ki sta jo med potjo napadla, jo posilila nato pa )>ostavila na železniški tir, ko ie ravno prihajal vlak. Pomagati si ni mogla, ker so ji vsled strahu od]>ove-le vse moči. Ko so jo preiskali, so dognali, da je bila res žrtev živinske strasti. Zločincev še nišo prijeli. * Sanje povzroeile smrt. Želez-niški adjunkt Henrik Reohberar je ii^oral umreti vsled sanj. Sanjalo se mu je namree, da je prišel brzovlik na postajo. Na pol v spanju skoči iz postelje ter se pri tem zadene z nr-^f>m v stol. Drugi dan je šel na obisk k svoji tašci. Nekoliko dni j>ote?ii je jel tožiti o bolečinah v nosu in po ce-lem obrazu. Šel je v bolnico, tn se je moral podvreči operaciji, ka ter i j^ tuđi jKKllegel. Najnovejše vesti. Vlhar v Primorju. B. — Reka, 16. novembra. Vče- raj in v ponedeljek je tukaj razsajal velikanski široko, ki je napravil v pristaniščn in v celem Primorju mnogo škode. Svetilnik v pristanišču je jako poškodovan. Zlasti v Opatiii je napravil vihar mnogo škode. Iz pristani«ea se je utrgala neka ladja, katero so Ie z največjo težavo spravili na varno. Tuđi nekaj železniških vagonov je vihar prevrnil iz tira, vsled česar so močno poškodovan i. Roparski napad. B. — Tfflls, 16. novembra. Kno-ginjo Cicianov so včeraj ponoči na-padli roparji na njenem gradu ter ju oropali. Vihar v Črnem morju. B. — Suhum, 16. novembra. \* Crnem morju je div jal vceraj velikanski vihar. Mnogo ladij je po&ko-dovanih. Eksplozija v rudniku. G. — Iienthen, 16. novembra. V tukajšnem rudniku »Ida« je nastala eksplozija. Dva delavca sta mrtva, dva smrtno ranjena, več težko ranjenih. Za kratek čas. Zrak. Praktikant : »Prosil bi, gospod šef, za malo plačo. Od zraka človek vendar ne more živeti. Šef: »Pa kako dobro! Zrakoplovee Kas par je v njein četrt ure, pa dobi pet tisoč kron . ..« Isdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoalemšek. Borzna poročila. L|mbljanaka „Kreditna banka v Ljubljani*. Urt4ii kini iutjtke torte 15. novembri 1910. ■alalfeml paplrjl, "^1"1 | lla«#rtl 4% majeva renta .... 93101 93-30 4*2#/0 srebrna renU .... 96 60 96*80 4*/9 avstr. kronska renta . . 93 93*20 4% ogr. „ . . 91-60! 9180 4% kranjiko deželno poiojilo 96 — i 97-— 4°;0 k. o. češke dei. banke . 94 — j 95*— Srcčke li 1. 1860 % . . . 213- 219 — „ „ „1864..... 31925! 325'25 » tlake...... 153 10 159-10 M lemeljske 1. izdale . 297 — 303 — 11- .. . 27650 282 50 „ ogrske hl po tečne . . 24725 253 25 „ dun. komunalne . . 531* - | 541 — „ avstr. kreditne . . . 525— i 535 — „ ljubljanske .... 87 75 I 93 75 avstr. rdeč. križa . . 60 25 64 25 ,. ogr. . . 37 50 41 50 „ tezfllka..... 2775 31-75 „ tofike...... 253— 256 — O^lalo*. Ljubljanske kreditne banke . ! 444-— 448 — Avstr. kreditnega zavoda . . 66275 663 75 Dunajske bančne družbe . . 552 — 553 — Juine železnlce..... 115 50 116 50 Državne železnlce .... 747— 748 — Alpine-Montan..... 757 •— I 758 — Češke sladkorne družbe . . 246— 248 50 Zivnostenske banke. ... 271-— 27250 Cekini........ 1137 1139 Marke........ 11760 11780 Franld........ 9535 9555 Lire......... 95— 95*25 RublJJ......... 254*50 255 — Anton Šare LjBlllan. Seinkinina oliu ii. 5, u mšt Inflm ilici (usjnti |lnn ptita) im njoj perilo najecnejii mkap 182 oprem za neveste. i k o Nalbollia ura I t o t| sedanjostl: I I ihita. srtbrni, tali. nlleOnuit« I I Ii Jikhu si mi smo pri I B. SBTTIIER I Ljmujano, nestni trs. I I m***0L » I ' Kupujte večerao izdajo „Slovenskega Naroda** S* • I IZ *"s sara ta tak«! pU- Mm, RD G ssss llllldllU IIULU Uex.Useitori.iniK.liBeim.3l Ustanovljena lafa 1—2. 23 Kmetska oosolilnica Wmh tkelue regUtrorasa istraga i »MMlmo laraie v lastnem zsamžncm domu ▼ L)nbl|anl u lHmajski cesti St. 18 je imela koncem ieta 1909 denarnega prometa.......K OS,11 •• 1 ti-11 upravnega premoženja................* ao,f 7S.SUI-39 obrestuje hranilne vloge po 4 Vio braz vgakega odbitka rantnaga davka, katerega plačuje posojllnloa uma la vlasnike. Sprejema tađl vloge na tekoči račun ▼ zveii s iekOTmiai prometan in fih obrastate od dne vloge do dne drtfa. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20,000.000 Posojuje na asmtjlftča p» 5: 4° a l'V/o «» amortizacijo ali pa po •lf'4*'o broš amortizacijo! na menice po 6° ;,- Pcsejilnla sprejema tuđi vsak drugi ca£rt glede amortizovanja doSga. UPADNE URE: vsak dan od 8.-12. in od 3.-4. lzven uedelj In prasnikov. Telefon ii. 185. PoMne hranilniee racu *t. 82&405. Uftojam si Tljudno oposoriti, da sem prerzel Q im zastnslfi J>m W lienske imm\m, najoenejšl zavod na kontinentu. Nadalje opotarjam, da preskrbujem tralantoo SaaT" vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stav boe, hipotekarne, uradniške in tnenične kredite. X Leo Franke, Ljnbljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. -^ \a" "a^ Vri* ^af ^aT ^aT ^^ ^aT ^aT ^aT ^nf* ^aT *W^ "a^1 ^aT ^aT ^aP ^aT ^^ ^rf Vn? ^^ ^» ^*» ^M< ^** 1^^ 1^^ l^% i^^ ^™li iWi i^^ ^*« A^ l^^ ^*V ^*« ^*» i^^ ^*i ^™» ^'L iffi Jnonko-oirUa banka v lilii" reglitfiaiiM madruga s oamelenlam faaMahroai Oradu prostori: iilatorgoia olita il. 7. nasoroti olarae poste. Sprejeau vloge na knjižice ter jlh obrestuje od dne vloge do dne dviga PO 4*'»%; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprcjcm* vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Aavaotaai aaaafalalea: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazi)a V Amcriko. — Eskoaptlra trgovske menice. — Preskrbaje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Ud. na vsa tu- in inozemska tržišča. — izđiji nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi nstmeno ili pismeno v zadružni pisarnL 10 OraAse w nak fcn ćapolđiie ti l da 12.. mMu nit 3. ilo 5. JU LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljami. pnporoča Stritarjeva ulioa štev. 2. pnporoča pramese na ogrske premijske srečke} $olKl?+- žrebanie 15. noismbra gl. iohitek H 241.000 imuni na 3% ziatlj. kred. miti a K 5 50. žrebanje 16. novembra, slami dobitekR 90.000 uromese na ognke bipotečne srećke a H 5'—, žrebanie 15. novembra, glavni dotaitek K 40.000 BV~ Tri promese tkupa) tamo k 25-—. ~mm Sprejema vloga na kniiiice In tekoii račnn ter Jlh obrestuje po čistih a^1^0^ vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJ1«. Podpirajmo torej domaČ slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšetn ob-segu. „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogromni roxorwnl londl ■ 48,812.707-— |aiačt|o sa popolno varnost .'. llailKB ||SIlAVUA Ima posebno ugodne in prikladne načine za zav&rovanje življenja. MmmItm Ctl AVT-1AII razpolaga z najccnejSimi cenlki za preskrbljenje za starost, za slučaj Pffillia nOUAfMH smrti roditeljev, za doto otrokom.------------------------------------------ BAUKA ppSIlA wIJA razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.---------------------------------- BAUKA ||SIlAVUA !• r#» slormaska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. Banira CIT AVT.TaVtt gmotno podpira narodna društva, organizacije In prlspeva k narodnim nniHlfl a|Oaiimwa«n dobrodelnim namenoro.-------------------------------------------------------- BAUKA iiSIlAVUn stremi za izboljSanjem in osamosvojltvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke »Slavne11 y KJnblJanL Zaplenjenol /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANU. Ppoiernova ulica *tav. 3. .-. Največji, najvarnejSt slovenski denarni zavod. Denarni promet do SI. deoembr* 19O9 nad BIS milijonow kron. Obotoje6lh vleg nad SS milijenov kron. Reservnl zaklad nad 1 mllljen kron. Za varnost vloienega denar ja jamči zraveo rezervnoga zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem promolenjem in z veo OVOJO mOftjO« Izgiiba vloženega denarja je nentogoAai ker je po pravi !ih te hrantlnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, Izklju6ena vsaka spekulaolja z vloienim, denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 474% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema ▼ložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posojila na zemljišča po 59/« obresti in proti amortizaciji po najmanj ft/4V9 na lete Daje po-•ojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične daaaaAo hranilnlke9 v podpiranje alovenskih trgovcev in obrtnikov p« kredHne drvltva. 4 liartalaa ia tlak »Naroda« tkkaraM.