Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote, 31. številkii Joliet. Illinois*. 8. julij« 1910. kemik XIX. 22 mrtvih. Middletown, O., 4. jul. — Devetnajst oseb je bilo na mestu usmrčenih, troje smrtno in kacih dvanajst laglje poškodovanih, ko sta tu blizu trčila skupaj oseben in tovoren vlak Cincinnati, Hamilton & Dayton železnice. Med mrtvimi je bilo 18 potnikov, devetnajsti je bil vslužbenec na vlaku. Vsi so bili Angleži. Osebni vlak je bil cincinnaški oddelek brzovlaka “Twentieth Century Limited” Cleveland, Cincinnati, Chicago & St. Louis železnice (Big Four). Nesreča se je pripetila v hipu, ko je hotel tovorni vlak — prekasno — za voziti na postranski tir, da se izogne osebnemu vlaku, ki 'je s hitrostjo SO milj na uro drdral po ovinku in se zaletel proti tovornemu vlaku. Osebni vlak je vozil po tiru druge železnice, ker je bil tir Big Four železnice pri Genoi zaprt zaradi nekega tovornega vlaka, ki je. skočil iz tira. Dognano je, da je nesrečo povzročila krivo razumljena odredba. Middletown, O., 5. jul. — Tri pri nesreči ranjene osebe so podlegle svojim poškodbam, tako da znaša število mrtvih dosedaj 22. M. W. Fuller umrl. Sorrento, Maine, 4. jul. — Zavezni najvišji sodnik Melville W. Fuller je nenadno umrl za srčno kapjo, v 77. letu svoje starosti. Konec je prišel popolnoma nepričakovan, kajti gospod Fuller se še malo poprej m počutil slabo. Njegova hči je začula vzkrik svojega očeta in ko je prihitela v njegovo sobo, ga je našla hudo bolnega. Ko je prišel zdravnik, je bila že nastopila smrt. Truplo se pokoplje prihodnji petek v Chicagi. Sodnik Fuller je v zaveznem najvišjem sodišču predsedoval 22 let. Rojen je bil dne 11. februarja 1833 v mestu Augusta, Maine. Kot pravnik je deloval v Chicagi, a je bil, dolgo precej neznan, ker se ni silil v javnost; pa v nekem zagovoru se je tako odlikoval, da je vzbudil občo pozornost. Zavez-nim najvišjim sodnikom ga je imenoval predsednik Cleveland. Pokojnik zapušča pet hčera, a nobenega sina. Beverly, Mass., 4. jul. — Fullerjev naslednik bo menda newyorski guverner Hughes, a bo imenovan šele v decembru. Roosevelt. New York, 6. jul. —- Bivši predsednik Roosevelt je objavil iz uredništva “Outlook”-a izjavo v zvezi z obiskom poslanca Poindextera iz države Washington na Sagamore Hillu, letovišču Rooseveltovem. Pravi, da je pač izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je Poindexter vedno podpiral Rooseveltovo politiko glede ohranitve pri-rodnega_ bogastva v deželi, a o tem ni govoril, da bo podpiral Foindexterja kot kandidata za zaveznega senatorja. Parniki “prazni”. New York, 3. jul. — V poslovalnicah prekoatlantskih parmških družb poročajo, da priseljevanje pojema. Da li zaradi poletja ali kali, ne vedo povedati. Vse pa res kaže, da za julij in avgust ni pričakovati prevelikega navala priseljencev. Nič navdušenja. Washington, D. C., 6. jul. — Odkar je poštnohranilnična postava sprejeta se je samo kacih SO bank zglasilo za sprejemanje hranil, in samo 50 poštarjev je vložilo prošnjo, da se jim dovoli sprejemati hranila. • V blaznosti. Kansas City, Kas., S. jul. — Buck Plant, ki je nedavno utekel iz norišnice, se je v torek zjutraj vtihotapil v hišo svojega očeta in je ubil starta v spanju, nakar mu je še vrat prerezal. Blaznik, ki je že enega brata umoril, je bil spet prijet. Dr. Hyde obsojen. Kansas City, 6. jul. — Dr. B. C. Hyde, ki se mu je dokazalo, da je milijonarja Col. T. H. Swope-a zastrupil, je bil obsojen v dosmrtni zapor v kaznilnici, ko je sodnik odklonil njegov predlog za dovolitev nove pravde. Nje gov zagovornik je potem stavil nadaljnji predlog za dopust poroštva, a je bil istotako. odklonjen. Vložen je priziv na državno višje sodišče, in dokler to ne izda svoje odloke, kar utegne trajati najmanj šest mesecev, ostane obsojenec v tukajšnji ječi. SLOVENSKA OBSTRUKCIJA. V proračunskem odseku državnega zbora se Slovenci postavili vladi po robu. ZARADI SLOV. VSEUČILIŠČA. Vrli Čehi in Hrvati podpirajo svoje brate v boju za pravico. Budimpešta, 6. jul. — Strašen požar je vpepeljil vas Jasz-Ujfalu v komitatu Abauj-Torna in zahteval 9 človeških žrtev, a ranjenih je nad 60 oseb. Dunaj, 1. jul. — Slovertski člani proračunskega odseka poslanske zbornice so sedaj pričeli zapreteno obstrukcijo proti po vladi nameravani napravi italijanskega pravoslovnega oddelka na dunajskem vseučilišču. Vsledtega mislijo v najboljepoučenih krogih na možnost skorajšnje odgoditve državnega zbora. — • Dunaj, 6. jul. — Trajna seja proračunskega odseka poslanske zbornice, ki jo je povzročil prepir zaradi po vladi nameravane naprave italijanskega pravoslovnega oddelka na dunajskem vseučilišču, se neumorno nadaljuje. Kdaj in kako se bo končala, ne more sedaj še nihče napovedati. Vse stranke so skrajno razdražene. Mnogi se boje, da pride v najkrajšem času do splošnega pretepa. Duhovi se že hudo spopadajo. Od izgovorjenih psovk in žalitev do najlepšega tepeža ni več daleč. Vlada je zapretila, odgoditi državni zbor, a ta pretnja očividno ni napravila nobenega posebnega vtiska. “Slovanska Unija” je sklenila, upirati se Bienerthovi vladi korak za korakom. Njena opozicija je šele prav podne-tena, odkar se je “Deutscher Nationalverband” izrekel za vladni kompromis v vseučiliškem vprašanju. Tako brzojavki. Da ju naši čitatelji bolje razumejo, navajamo iz ljubljanskega "Slovenca” z dne 22. junija t. 1. naslednje stavke: Jugoslovanski poslanci so danes v ospredju političnega položaja, ker upravičeno nastopajo za to, da dobimo Jugoslovani slovensko vseučilišče, ki nam gre po pravici in postavi, kar sicer dobro znajo tudi Nemci, kar zna tudi vlada, a ker ne stoji za našo zahtevo nobena inozemska država, nam je nočejo dati, pač pa dela vlada z vsemi silami na italijansko vseučilišče zato, da se prikupi tisti Italiji, kjer so protiavstrijske demonstracije nekaj vsakdanjega. Naš viso-košolec je pa dober za to, da drži batine nemške dijaške surovine, kadar ji to pride na misel, menda v zahvalo za to, da revni naš dijak bogati nemško špisburgarijo. Vladne stranke upajo, da “Slovanska Unija” ne bo podpirala odločnega jugoslovanskega nastopa v korist slovenskega vseučilišča in pričakujejo, da se “Slovanska Unija” razbije. Položaj sam slikajo vladni listi temno. Nič niso zadovoljni ž njim. Boje se Jugoslovanov in čeških agrar-cev. Vlada je zadovoljna, ker dobi proračun, le italijansko vseučilišče še hoče, ker ga hoče Aehrenthal, če se ji posreči, da reši to vprašanje, nima nič proti, da gre parlament na poletne počitnice. Vladinovci tožijo po svojih listih, da posebnih uspehov vladne stran ke nimajo pokazati. Državno gospodarstvo neurejeno, narodno sporazum-ljenje nerešeno, poslovnik še ni lzpre-menjen, socialno zavarovanje še tudi čaka rešitve. V vladnih strankah samih ni kdosigavedi kako velike sloge. Boje'se, da leze večina narazen, kar sicer že dolgo ni nobena tajnost več, ampak sami vladni listi tega niso priznavali, kakor tudi še ne povejo, da prav za prav drži večino skupaj Bie-nerth, ki zmerja vladne stranke, kadar mu ne delajo po volji in prav za prav zadnje čase edinole z zmerjanjem drži svojo večino in svoj protislovanski vladni sistem. Bienerth izjavlja, da se je zavezal rešiti že v poletnem zasedanju italijansko vseučiliško vprašanje. Vlada in predsedstvo se posvetu-jujejo, kako da bi ukrotili slovensko obstrukcijo. V odseku samem hočejo izvesti trajne seje. Upajo s trajnimi odsekovimi sejami to doseči in se zanašajo, češ da češki agrarci ne bodo pomagali Slovencem obstruirati. Zlomiti v odseku obstrukcijo je pa precej težavna stvar, ker so razmere po odsekih za obstrukcijske govornike veliko ugodnejše, kakor v zborničnem plenumu. DRNEC ZMAGAL, BELCI OGORČENI. Sirova rokoborba v mestu Reno, Nev., utegne povzročiti prav zle posledice. SPOPADI MED BELCI IN ČRNCI. Predstava čmčeve zmage v premenje-valnih slikah prepovedana. Chicago, IlT., 7. jul. — Da se zabra-nijo predstave premenjevalnih slik o rokoborbi med belokožcem Jeffrie-som in črncem Johnsonom, se je včer raj sklepalo in sklenilo v raznih mestih po vsej deželi. Vsled državnih postav in policijskih odredeb je sedaj v sedmih državah in dvaindvajsetih mestih prepovedano predstavljati slike, kako je črnec premagal belokožca v divji borbi s pestjo. Te države so: Arkansas, Georgia, Iowa, Maine, Maryland, Texas in Virginia, a pridru-ži se jim bržkone tudi Indiana. Podjetniki, ki so plačali rokoborcema $116,000 in ki so pričakovali, da dobe iz predstav s premenjevalnimi slikami milijone, se nameravajo v raznih državah zateči k sodiščem. Prepovedane so predstave, ker se je bati krvavih spopadov med belci in črnci. Washington, D. C., 5. jul. — Belo-kožnemu mornarju Tomažu Mutdle je v prepiru zaradi rokoborbe v Renu, Nev., neki črnec prerezal vrat. Neki drug belokožec je bil najden v nezavesti, in vsled raznih pretepov je bilo mnogo oseb dejanih v zapor. New York, 5. jul. — Policija je tudi danes strogo stražila naselbine črno-kožcev, da se preprečijo nadaljnji spopadi med belci in črnci. Belokožci so silno ogorčeni nad Johnsonovo zmago. Neki črnec je bil davi ubit. Neki drugi bi bil skoro linčan. Črnec zmagal. Reno, Nev., 4. jul. — Črnec Jack Johnson je še prvi rokoborec na svetu. Premagal je Jim Jeffriesa v petnajstih nastopih. Borba je bila že od začetka enostranska. Govorice, da je Jeffries želo oslabel, so bile utemeljene na resnici. Ob šestem nastopu je Jeffries dobil na oko tako bunko, da je zakrvavel iz očesa in nosa in ust. Nadaljnji nastopi, so bili zoprni, ko se je Johnson zaletal ob svojega nasprotnika kakor tiger in ga je mlatil s pestjo. Ogromni dohodki. Reno, Nev., 5. jul. — Tex Rickard je razglasil, koliko so znašali dohodki za vstopnice k Jeffries-Johnsonovi rokoborbi. Nič manj nego $270,775 je bilo dohodkov m 15,760 oseb je plačalo vstopnino, a prisostvovalo je divji borbi skupaj z vtihotapljenci kacih 18,000 oseb. Prodanih je bilo 1258 sedežev po $50, 150 po $40, 334 po $30, 1505 po $25, 1456 po $20, 1706 po $15 in 9050 po $10. Rokoborca Jeffries in Johnson sta prejela $121,000 in sovštevši ostale stroške, ostane prebitka kacih $120,-000, katero svoto si razdelita Richards in njegov sodeležnik na podjetju, Gleason. Glas z Angleškega. London, 6. jul. — Plemenski izgredi koj po Jeffries-Johnsonovi rokoborbi v Renu vzbujajo tu splošno pozornost. Nazori so različni, a obče se zatrjuje, da bo Johnsonova zmaga napravila plemensko vprašanje za Združene Države še težavnejše. “Daily Telegraph” pravi v svojem uvodniku: “Nesmiselno je, tukaj dvigati obsojajočo roko. Te reči so sirove in podle, a za njimi tiči neizogibna Potreba, črnemu plemenu nekoliko pritegniti uzdo, kajti če uzdo odvržejo, se bodo pod zvezdami in progami odigravali hujši prizori, nego so bili kdaj videti tamkaj.” Kaznovana nezmernost. New York, 6. jul. — Peter Smith, strojar v Newarku, N. J., je izpil vsled stave za en dolar zaporedoma 17 čašic žganja. Baš ko je hotel dobljeni dolar spraviti, se je zgrudil in je kmalu uato v bolnišnici umrl. Dosledni so. Charleroi, Pa., 6. jul. — Preden so dovolili, da bi John Mitchell, bivši Predsednik združenih premogarjev, go voril z odra, ki so ga napravili neunij-ski tesarji, so uniji pripadajoči mizar-Jt podrli oder in 'se celo nedeljo zastonj trudili, napraviti novo, s katere Je potem Mitchell mogel imeti svoj govor o slavnem Četrtem. Muhast konj. Vindennes, Ind., 5. jul.—Vsled strela iz topa splašen, je pred neki voz vprežen konj zdirjal, prevrnil voz, tako da je bil voznik smrtno ranjen, nakar je z ostankom voza skočil skozi okno gospe Ane Dugger in priletel na posteljo, v kateri sta gospa Dugger in njena hči spali. Obe sta bili nevarno otolčeni. Vlak ga povozil. Chicago, 111., 5. jul. — Snoči ob osmih je tovoren vlak Chicago & Burlington železnice povozil kacih 35 let starega moža, ki se je nahajal na tirih med 15. Place in 16. cesto. Obe nogi sta mu bili zmlinčeni in zadobil je tudi notranje poškodbe. Ponesrečenec se imenuje Jožef Meršak ter zapušča ženo in tri otroke ob West 14. Place. Žrtve Četrtega. Washington, D. C., 6. jul. — Letošnji Četrti je zahteval 43 človeških žrtev, dočim je ranjencev 2,484. Washington, Pa., 6. jul. — Dva belo-kožna otroka je med proslavo Četrtega ustrelila brez povoda neka črnka, ki se je peljala mimo. V spremstvu črnke so se nahajali dva črnca in neka druga črnka, ki so bili vsi dejani v zapor. New York, S. jul. — Žrtve Četrtega so bile tu: neka oseba usmrčena po umetaljnem ognju, 89 ranjenih, 38 neznatnih požarov. Seattle, Wash., 5. jul. — Tu je bilo med proslavo dne neodvisnosti deset oseb ranjenih po umetnem ognju, ena izmed njih smrtno.“ Des Moines, la., 5. jul. — Najpametnejši Četrti, ki ga je država kdaj obhajala. Edini večji ogenj se je primeril v Iowa City in je napravil škode za $5000. Letina v državi Illinois. Springfield, 111., 6. jul. — Po naznanilu državnega poljedelskega oblastva so nade na nekoliko zadovoljivo koruzno in pšenično letino v državi Illinois zelo majhne. Naznanilo se ozira na stanje teh žitnih vrst dne 20. junija. S koruzo obdelana površina je tolika, kakor lanska, a stanje je samo 83 odstotkov normalnega stanja. Mrzlo vreme v aprilu in maju je rast tega žita zelo oviralo, vendar je toplo vreme v juniju to nekoliko popravilo. Povprečno stanje ozimne pšenice v državi dne 20. junija je znašalo 84 odstotkov normalnega stanja. V južnem delu države je napravila neka muha veliko škodo. Oves kaže lepo, a sadje slabo. Jabolk'bo komaj četrtino povprečne letine. Suša. Washington, 6. jul. — V Montani in zapadnem delu obeh Dakot so poljski pridelki vsled hude in dolgotrajne suše popolnoma osušeni. To so zemljišča, kjer ni voda napeljana umetnim potom. Kjer pa imajo farmarji napeljano vodo na jednako zemljo, bo letina velika. Viharji. St. Paul, Minn., 6. jul. — Po zapadni Minnesoti in vzhodni South Dakoti so v torek napravile sape in nevihte veliko škodo ter zahtevale tudi človeških žrtev. V Watertownu, Minn., je veter preobrnil neki cirkus tako, da je bilo nad 20 oseb ranjenih, ena smrtno, in napravljene škode $20.000. Gozdni požari. Bayfield, Wis., 6. jul. — Cornucopia je vsled gozdnega požara brez zveze z vnanjim svetom. Parnik “Barker” leži v ladjenici, da'odpelje ženske in otroke, če bo treba. Če se veter kmalu ne zasuče, bo kraj uničen, ki šteje kacih 100 prebivalcev. Duluth, Mich., 5. jul. — Gozdni požari na južnem bregu Gorenjega jezera pretijo življenju tamošnjih naseljencev. Ženske in otroci se prevažajo z ladjami v varne kraje. En kraj je bržkone razdejan, trije so v'nevarnosti. Prihodnje volitve. Washington, D. C., 5. jul. — V zvezi z volitvenim bojem prihodnjo jesen, ko se bodo volili poslanci v kongres, bodo imeli republikanci in demokratje glavne stane tako na vzhodu kakor na zapadu, odkoder se bodo razpošiljali volitveni letaki in govorniki. Demokratje bodo razvijali vso delavnost iz Washingtona, Chicaga in St. Louisa, dočim se bodo republikanci zadovoljevali s Chicago in New Yorkom. Nobena teh strank nima doslej znatnih volitvenih denarjev na razpolago. Ogromen požar. Montreal, Canada, 5. jul. —• Posebna brzojavka iz Arnpriera, Ont., poroča, da so v ponedeljek m torek pogorela Gilliejeva lesna skladišča in da je zgorelo lesovine za 3 do 5 milijonov dolarjev. , Mnogo ranjenih. . Norfolk, Va., 5. jul. — Na električni črti Norfolk & Portsmouth Traction-kompanije je bilo 25 oseb ranjenih, ena nevarno, ko sta trčili skupaj dve kari. Za nezgodo je odgovorno dejstvo, da se je žica-prevodnica pretrgala in vsledtega ena kara ni mogla z mesta. Dvojen zločin. Detroit, Mich., 5. jul. — Ker ga ni hotela za moža, je 26 let stari Edvard Weiss ustrelil 17 letno Jerico Labo-witz in potem pomeril z orožjem proti sebi. Mladenič umira. RUDNIKI VARNEJŠI V DRŽAVI PENN. Uradno poročilo kaže manj usodnih nezgod v okolišu trdega premoga. EKSPLOZIJE SO “NEDOLŽNE”. Niso tako smrtonosne, kakor v jamah mehkega premoga. Washington, D. C., 7. jul. — Skupno število usodnih in neusodnih nezgod po rudnikih v okolišu trdega premoga v Pennsylvaniji se je znatno zmanjšalo leta 1909., po pravkar objavljenem poročilu geologičnega urada Združenih Držav. Število^ usodnih nezgod leta 1909. kaže zmanjšek za 16.37 odstotkov izza leta 1908. in 19.91 odsto izza 1907. Neusodne nezgode so se zmanjšale'za 11.62 odstotkov izza 1908 in 24.48 odstotkov izza 1907. “Zanimiv pojav,” pravi poročilo, “je, da so eksplozije v jamah trdega premoga mnogo manj smrtonosne, nego v jamah mehkega premoga. To pa menda zato, ker je prah trdega premoga primeroma lenega svojstva, tako da ne pospešuje razstrelb tako, kakor prah mehkega premoga, če se užge vsled eksplozije plinov ali drugače. Eksplozije v jamah trdega premoga so vsledtega bolj omejene in imajo manj usodnih posledic.” Z druge strani, pravi poročilo, pa je rušenje stropja v jamah trdega premoga nevarnejše in usodnejše, nego v jamah mehkega premoga. Čeprav je bilo število smrtnih slučajev v jamah mehkega in trdega premoga manjše leta 1909. nego v prejšnjem letu, so neusodne nezgode narasle ,od 3,947 na 5,602 v jamah mehkega premoga. V jamah trdega premoga pa kažejo neusodne nezgode leta 1909. precejšen zmanjšek od prejšnjih dveh let. Geologičnega (zemljeslovnega) urada poročilo pravi, da “je ukrenjeno vse potrebno, zmanjšati nevarnost premogarskega dela”. Zastrupljenje po sadoledu. Louisville, Ky., 6. jul. — Trideset oseb je zbolelo prav močno, ko so v ponedeljek na nekem pikniku jedle sadoled. Bati se je bilo, da bo več izmed njih umrlo, a sedaj je ta nevarnost videti prestana. 1,035,545 priseljencev. Washington, D. C., 1. jul. — Prise-litveni komisar Keefe je razglasil, da je znašalo skupno število priseljencev v sedaj zaključenem računskem letu 1,035,545, za 283,759 več nego v prejšnjem letu. Rusko-japonska pogodba. Petrograd, 6. jul. — V ponedeljek podpisana pogodba med Rusijo in Ja-ponijo v prvi vrsti določa, da se ima sedanje posestno stanje občuvati. V slučaju potrebe bosta obe državi postopali vzajemno. Hrvatje za 5. julij. Zagreb, 1. jul. — Hrvati so na posebnem shodu v Zagrebu, kateremu je predsedoval dr. Horvat, sklenili, da se 5. julij po vsem Hrvaškem praznuje kot naroden praznik in zbira obrambne darove. Shoda so se udeležile vse hrvaške stranke. Pokroviteljstvo za slavnosti tega dne je sprejel zagrebški župan Holjac. Vojaška sodba. Berolin, 2. jul. — Počastnik Kugler 25. pijonirskega bataljona v Wittenu je pri neki vaji, ko je dobil od poročnika ukaz, naj moštvo bolj krepko koraka, dejal k svojemu oddelku: “Letali ne bomo, če hoče letati, naj leta sam!” Neki poddesetnik ga je naznanil, in Kugler je prišel pred vojaško sodišče. Kugler, ki je glasom poročil svojih predpostavljenih oblasti bil vzoren podčastnik, se udeleževal bojev v južni Afriki in dobil tam častno odlikovanje, se je zagovarjal, da je spregovoril besede nepremišljeno vsled velike telesne utrujenosti. Vkljub temu je bil obsojen na pet let ječe. PRED ODHODOM. Sijajen banket prirejen v počast Rev. F. S. Šušteršiču. Krasno sliko sloge in edinosti, ki vlada med rojaki v Jolietu, tej veliki slovenski naselbini v Ameriki, je predstavljala skupščina mož in žen, mladeničev in deklet, ki so se zbrali v torek zvečer v dvorani K. S. K. Jednote k banketu ali večerji, prirejeni v počast in slovo preč. (g. F. S. Šušteršiču pred njegovim odhodom v staro domovino, kamor je moral za nekaj mesecev, da tam spet najde zdravje, izgubljeno v neumornem delu za svojo župnijo in ves slovenski narod v naši novi domovini. Ko so zadnji teden nekateri naši odličnjaki izvedeli o nameravanem odhodu našega resno obolelega dušnega pastirja, so se brž zbrali na posvetovanje. In sklenili so, pokazati g. župniku svoje spoštovanje in ljubezen s tem, da prirede na predvečer njegovega odhoda častno odhbdnjo. Izvoljen je bil poseben odbor, ki je oskrbel vse potrebno. In v torek zvečer se je zbrala v dvorani K. S. K. J., napolnjeni z vonjem blagodišečega cvetja, po svojih zastopnikih in zastopnicah takorekoč cela fara, da počasti njega, ki je žrtvoval svoje zdravje za korist naroda. Za dolgimi mizami je bila zbrana odlična slovenskih mož, gospa in gospic. V spremstvu. častnega gosta je prišel Rev. A. M. Kraschowitz, dosedanji kaplan, a sedaj župnikov namestnik. G. George Stonich, cerkveni odbornik, je kot stoloravnatelj ptvoril banket. Okusni večerji so sledili govori. G. Josip Stukel, kot eden izmed pionirjev naše naselbine in prvi predsednik slavne K. S. K. J., spočete in s sedežem v Jolietu, je nastopil kot prvi govornik. Naslikal nam je v kratkih potezah celo zgodovino naše fare sv. Jožefa, kako se je razvijala v devetnajstih letih izza njenega početka do danes, ko šteje nad 460 družin ter 436 otrok župnijske šole. Omenjal je več-notrajne zasluge, katere si je stekel slavljenec kot urednik prvega slovenskega časopisa v Ameriki in kot ustanovitelj največje naše podporne organizacije. Krasni govor je bil večkrat prekinjen z gromkim ploskom. G. Anton Nemanich st., sedanji pred sednik K. S. K. J., je bil drugi govornik. Proslavljal je častnega gosta kot neumornega in vzornega delavca na kulturnem polju ameriškega Slovenstva. Kako nas je vodil liki Kolumb in nam je odkrival nova pota k napredku, tako da se lahko s ponosom oziramo na dosedanji razvoj slovenskega življa v Ameriki. Nazadnje je govornik kot predsednik naše tiskovne družbe izročil slavljencu dragoceno zlato pero v priznanje njegovih neminljivih zaslug za slovensko časnikarstvo v tej deželi. Burno pohvalo je žel govornik. Ganjen do solz je sedaj vstal Rev. F. S. Šušteršič in izpregovoril nekaj besed v zahvalo. Da ni pričakoval, je rekel, tako izredne počastitve, katera mu ostane v večnem spominu. Težko mu je zares, ko jemlje slovo od tako složne in vzgledne fare — toda upanje goji, da se spet povrne, in tedaj priredi on banket svojim faranom v čast. Trikrat je že obiskal staro domovino, a radovoljno; včetrtič jo pa mora, ker mu tako velevajo zdravniki. Do solz so bili ganjeni poslušalci, ko je govornik končal in šel okrog omizij, da poda vsakemu navzočniku svojo roko v slovo.. . In zapustil nas je potem v dvorani, a njegov duh je plaval med nami veš večer, in vsi naslednji govori so trepetali v milih spominih na dušnega pastirja, ki je moral zapustiti svojo ljubljeno čredo. Obenem se je vsestransko izražalo upanje, da z božjo pomočjo napoči dan srečnega svidenja. Govorili so še gg.: Josip Zalar, Josip Dunda, Anton Nemanich, Josip Stukel, dr. Ivec, John Pasdertz, Janko Ogulin, Josip Klepec in dr. V odboru za prireditev banketa so bili gg.: Anton Nemanich, John Grahek, Math Grahek in Josip Sitar. Stregli so: Gospodične Rose Brun-skole, Ana . Lopartz, Mary Stamfel, Antonija Stukel, Ana Strutzel in njena sestra; ter gg. Frank Drashler, Josip Grili, Anton Nemanich ml. in John Petrovčič. Hvala jim! Rev. A. M. Kraschowitz, dosedanji vzorni naš kaplan, je prevzel vodstvo naše župnije sv. Jožefa. Ciklon na Ogrskem. Budimpešta, 2. jul. — Med vasema Kancija in Sumecek na Ogrskem je divjal strašen ciklon. V nekem velikem gozdu je 100 m na okrog vse uničil. Nad 5000 hrastov je izdrl s koreninami vred. Nekega kmeta, ki je bil ravno v gozdu, je ubilo. Zemlja je po prenehanju ciklona izgledala kakor nanovo preorana. Listnica upravništva. — G. M. D., C. Cah:—Ravno 4. julija smo prejeli od Vas 15 novih naročnikov iz Vašega malega mesta. Jako nas veseli to, ker si kaj podobnega nismo nadejali iz Vaše male naselbine. Le naprej! Vredni ste posnemanja. —G. M. S. B., L., British Columbia: Bolje je, da stvar opustite. Poslali smo Vam nazaj $5.00 in vse ostalo. List stane $2.00 za Kanado. Zdravi! Joliet, 111., 6. jul. — Milo se nam je vsem storilo, ko je naš v resnici priljubljeni in velespoštovani g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič, zadnjo nedeljo pri osmi sv. maši jemal slovo od svojih faranov pred odhodom v staro domovino, kamor je davi odpotoval iskat ljubega zdravja v bližini svoje predrage matere. Prenaporno delo v neumorni skrbi za procvit in prospeh ne-le naše jolietske naselbine, marveč vsega slovenstva v Ameriki je našega g. župnika tako zdelalo, da se ga je resno lotila nevarna bolezen, in po nasvetu najboljših zdravnikov je moral oditi za nekaj mesecev v stari kraj, da si poišče zdravja v divnih gorenjskih planinah, kamor hodi na letovišče čimdalje več upehanih Američanov. V slovo g. župniku so priredili hvaležni farani primeren banket, o katerem poročamo na prvi strani. Na tem mestu samo nakratko izražamo najiskrenejšo željo vseh župljanov, da podeli Bog našemu dušnemu pastirju v najkrajšem času spet popolno zdravje, ker potem se gotovo kmalu spet povrne med nas, ki ga bomo zares težko pogrešali med njegovo odsotnostjo. Z Bogom, g. župnik, in na skorajšnje svidenje! — Rev. Francis X. Bajec iz St. Paula, Minn., je prišel v ponedeljek v Joliet, da spremi svojega prijatelja, našega g. župnika, do New Yorka. — Slavni Četrti je srečno minul. Obhajali smo ga letos vse bolj dostojno, kakor pa druga leta. Pokanja in streljanja sicer ni manjkalo, ampak izvršilo se je vse brez resnih nezgod. Policijska prepoved glede prodaje in rabe nevarnih strelil je učinkovala tako uspešno, da bi se človek skoro čudil. Požarna bramba je bila pripravljena, da po bliskovo podirja na pomoč kamorkoli, a klicana je bila samo enkrat in sicer zvečer k naši stari cerkvi, gasit na suhi strehi kresnici podobno iskrico od razletele rakete. Po celem prostornem mestu so rakete frčale pod nebo, in vmes je pokalo, da so te ušesa bolela. Ampak samo osem oseb je bilo neznatno ošvrknjenih ozir. ranjenih. — Piknik društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. 'zadnjo nedeljo za Theilerjevim parkom se je obnesel prav dobro, a bi se bil še bolje, da ni bil6 toliko nadležnega vetra in prahu, ki je marsikoga zadržal od soudeležbe. — G. Jos. Dunda, klerk First National banke in pooblaščenec K. S. K. J., si je kupil lepo hišo pod h. št. 704 Raynor Avenue. — “Slovenian Liquor Company" je kupila od g. Lopartza veliko loto s hišo na levi strani koncem North Chicago ceste ter si zgradi tam svojo tovarno. ____Te dni so se mudili v našem mestu gg. Peter Šterk, John Janžekovič in Peter Milcinovič iz Kansas City, Kans. Prva dva sta bila odposlana od ondotne slovenske farne občine v So. Chicago do Rev. F. Podgorška, šele pred par meseci dospelega v Ameriko, da bi ga pridobili v svojo novo faro, pa je baš odšel pastirovat v Gary, Ind. Obiskali so razne slovenske trgovine in tudi našo tiskarno ter se prav a skavo izrazili o naši napredni naselbini. — G. J. J- Plautz iz Calumeta, bivši urednik “Glasnika” in sedanji zastopnik zemljiške družbe Opdyke Schmi Land Co. s sčdežem v Chicagi, je bival nekaj dni med nami, od zadnjega četrtka zvečer do torka zjutraj. ™i r je obiskal Joliet, a ne zadnjikrat, je rekel Kajti ugajalo mu je vse, kar je Sel v naši naselbini. Kot oc,vidcu SO se mu razpršili vsi predsodki, ki ji je imel glede Jolieta in Jolietcanov vsled “preljubeznivih” poročil odstrani raznih krivoustnih zavistmkov. G Plautz si je s svojim prijaznim m od kritosrčnim nastopom namah pndobil srca vseh Jolietcanov, ki je prišel . njimi v dotiko. Jednotin dom, tiskar na A S. in druga znamenita poslopja poleg naše krasne cerkve so nas a v našem razumnem gostu iskrenega hvalitelja. Le težko se je ločil od nas ljubeznivi Calumetčan v najlepšem spominu. __Rojakinja Mary Livek iz La Salle, 111 1040 Second St., je bila v pone- deljek dopoludne v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa srečno operirana da ¿o kmalu ozdravela. Operacijo je izvršil dr. Ivec. — Opozarjamo naše cenj. čitatelje na dr. L. Lenardov opis “Bitke pod Grunwaldom” na 6. strani te st. Te dni se bodo vršile vsepovsod, kjer bivajo Slovani ozir. Poljaki, navdušene slavnosti v proslavo te preslavne bitke, v kateri so Slovani pokazali Nemcem in celemu svetu, kako silna je moc slovanska, kadar združuje sinove majke Slavij e edinost in sloga. Tudi v Jolietu bomo imeli priliko, obhajati spomin na to veleznamenito bitko. Bratje Poljaki se pripravljajo ze dlje časa, kakor smo poročali, da kar naj-dostojneje proslavijo petstoletnico bitke pod Grunwaldom, kjer so njihovi viteški dedi pokazali svoje pravo slovansko srce. Med drygim bodo tu- kajšnja poljska društva priredila sijajen poulični obhod, ki bo izredno slikovit. Natančni spored vseh tozadevnih prireditev nam doslej še ni znan. — Dežja še vedno ni. Ubogo rastlinstvo! Ampak upajmo, po pregovoru: Dež za solncem mora priti. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dejanovič Dane, Kug-ljič Frank, Maroš Ivan, Oberta Martin, Popeč Adam, Tomašič Juraj, Va-clavčik Ignac, Vidmar Franc. Iz Adlešič, 21. jun. — Mat. Miketič še Bogdan Žerajič in je bil pravnik (iz Gorenjec h. št. 11.) poslal mi je za našo farno cerkev 10 K v dar in sicer iz Pittsburga. Za ta lepi dar se mu srčno zahvaljujem in to tem rajši, ker bo imela naša cerkev prih. leto, ko bomo imeli zopet sv. birmo, obilo stroškov za njeno olepšavo. V zadnjem dopisu sem omenjal tudi o letošnjem vremenu in bivši nenavadni zimi. Tudi let. spomlad je nena- II. letniku v Zagrebu. Splošno mnenje je, da atentat ni v nobeni zvezi z razpoloženjem v narodu. Narod se je že ves pomiril po aneksiji. Varešanin ni nikak tiran, nad katerim bi bilo maščevanje upravičeno. Zato je tudi vsa poštena javnost mnenja, da je atentat plod prerazgretih možganov mladega fantičat nekateri mislijo, da je iz zgolj 1 nacijonalnega sovraštva kot Srb stre- Ely, Minn., 3. jul. — Hello, Amer. Slovenec! Heh, že\ dolgo časa nismo imeli toliko ženitovanj v Ely, kakor ravno letos. Dejstvo kaže, da tukaj-šni slovenski fantje se ne bojijo zakonskega jarma. V ostalem pa še rečem, da pametimo, ko je že Bog v raju rekel, da človeku ni dobro samemu biti. Prihodnjič sporočim več novic, ker danes se mi mudi v mesto, da vidim kaj luštnega. Sem vesel! Srčen pozdrav čitateljem Am. Slovenca. Elyski Slovenec, P. O. Box 428. Gilbert, Minn., 30. jun. — Redkoma se kaj piše iz naše naselbine. Naše mesto je še novo in se prav prijetno razvija. Slovenci imamo tu svojo faro in društva. Lepo število zavednih rojakov prejema “A. S.”, a upati je, da se število kmalu podvoji. Dobro bi bilo, če bi sem prišel poverjenik “A. S.”, ali pa naj bi koga tu dobili za to stvar. Ako se nekemu gotovemu Petriču iz Chicage izplača in mu naš kraj tako diši, da je prišel prodajal in silit celo v župnišče svojega blaženega “Prokletarca”, toliko več naročnikov bi se dobilo pa za “A. S." Tudi tu je dandanes dovolj toplo. Vročina je zahtevala zadnji teden eno žrtev. Prevzet od vročine je umrl rojak Janez Mažin, ki je delal na Elbi. Prišel je v Ameriko pred 3. meseci. Umrl je dne 23. junija. Pri društvu ni bil nobenem. Tu zopet opomin onim, ki so toliko nemarni, da ne pristopijo k društvu. Kjer so fantje in dekleta, ni “‘bhcet" nič novega. Dne 20. jun. sta se vklenila v zakonski jarem dv.a parčka. G. Ant. Zajc iz Sodršce in gdč. Pavlina Košir odtam, in g. Jakob Muhvich iz Starega trga z Marijo Mihelič iz Vinice. Mnogo sreče in na mnogaja ljeta! Slovenci se zanimamo za naš napredek v vsakem oziru. Naša cerkev je že skoro premajhna, tako da bo treba kmalu gledati, da postavimo novo večjo hišo božjo, ki nam bo v čast in ponos. Vse bo šlo lepo naprej, ako bomo složni in delovali naprej kot bratje. Sloga je glavna stvar. Tudi meni je vroče in moram končati ta moj dopis. Kasneje se spet oglasim ko bo več gradiva. B. vadna. V maju smo imeli v prvi tret- ,. , TT ,,, • ■ . , • , , ljal na Hrvata Varesamna, drugi, oso jim meseca prav grdo in prav mokro ... . , vreme. Za tem pa do konca meseca bito njegovi vseučiliški tovariši, trde, večinoma prav lepo vreme in hudo da J,e bl1 ŽeraJ,c anarh'st’ da Je vedno vročino, zlasti od 14. do 21. maja, ko cltal samo sP,se rusklh «volucijonar-smo imeli vročino, kakor v sredi pori Jev; sam se je .menoval samostalnega letja. Nasprotno pa so imeli, kakor so pisali časopisi, 19. maja v Rimu in anarhista". Da vladno šmokovsko časopisje dela zdaj najrazličnejše kombi- njega okolici sneg in mraz, ki je nare- j nac‘je 0 tem’ kako Je biI atentat narae- njen cesarju, a ga je pazljivost policije preprečila itd., je naravnost smeš- dil veliko škode na nasadih in sadnem drevju. Tudi mnogo tic so našli, k, so poginile od mraza. no' "*Xeu(e fr«“ ,Presse voha “_cel° Prav nenavadno vreme pa imamo Zar°‘°’ v,(b budl> kl 50 Podkupili Žera-tudi v mesecu juniju, ki je prav po-jJica (menda zato’ da same8a sebe ubl' doben aprilu. Od 1. do 5. smo imeli Je! > m vse mogoče, krasno vreme in silno vročino. Od 5. naprej pa do danes prav vsaki dan dežuje, včasih celo po večkrat na dan in nam preti huda ura. Ljudje ne rno- “ Slovanska epopeja”. Potrjuje se vest, da je češki slikar od nekega ameriškega milijonarja res rejo spravljati krme, katera je letos dobil poldrugi miljon dolarjev za ciklus slik, ki naj predstavljajo “slovansko epopejo". Umotvore namerava Američan podariti češki prestolnici zlati Pragi. Obenem pa se poroča, da je praška mestna občina poverila slikarju Muchi tudi nalogo, da izdela za dvorano reprezentacijske mestne hiše 20 slik, 9 metrov dolgih in 6 metrov širokih, ki imajo predstavljati slovansko vzajemnost. Vsi umotvori morajo biti tekom enega leta gotovi. prav lepa, kakor še mnogo let ne, ker se vsaki dan moči. Nekateri jo imajo pokošeno že po 10 dni. Kakor se pripoveduje, je šlo prav obilo krme po zlu posebno na Prilišču in v Karlovcu na Hrvatskem, ker je niso mogli posušiti. Ali jim je segnila ali pa jo bodo porabili k večjemu za nastilj. Trta tudi letos lepo kaže, le žal, da ji vreme v tem mesecu, ko cvete, vsled preobilega dežja ni ugodno. Na telovo smo imeli prav lepo procesijo. Pred presv. R. Telesom je svetilo 92 žen in deklet s prižganimi voščenimi svečami. Vse rojake lepo pozdravljam. Ivan Šašelj. ki nam ostane Waukegan, 111., 4. jul. — Kar že znano čitateljem A. S., da imeli smo v naši naselbini v kratkem vsakojake zabave. Tako n. pr. bila je veselica na prostem društva sv. Jurija dne 26. junija, katera bila je mnogobrojna obiskana. Dne 3. julija bila je blagoslovljena zastava društva Srca Jezusovega C. O. F. Temu blagoslovu prisostvovala so vsa tukajšna slovenska in slovanska društva, kot iz Chicage bili so odposlanci od vseh chicaških društev Kat. Borštnarjev, nekako 40 po številu s svojo zastavo. (Sdruženi Češko-Slovaskych Kat. Lesniku C. O. F. od Chicago, 111.). Zastava blagoslovljena bila je v cerkvi Marije Pomagaj. Potem odkorakala so vsa društva na veselico tje v zeleno naravo, kjer veselili smo se pod senco košatih dreves. Ob veselih pesmih in drugih razveseljevanjih končali smo veseli dan. Omeniti moram, da slišali smo razne govornike na veseličnem odru. Slovenec izražal je sobratu Čehu, Slovaku, Hrvatu, Poljaku, Litvinu svojo slovansko ljubav in domača godba zaigrala nam je “Hej Slovani” kot i “Naprej zastava Slave”. In dne 4. julija zopet videli smo pohod naših društev iz 10. ceste tje na novo odprti park v North Chicago. Kajti kot že znano o našej naselbini, je to mesto takozvano Twins City, Waukegan m North Chicago. In mestni župan iz North Chicago povabil je vsa društva, da §o prisostvovala odprtju novega parka tik ob Michiganskem jezeru Kot čuje se, eno izmed slovenskih društev dobilo je prvo nagrado in to kaže, da so drugorodci, ki vedo ceniti našo skupščino. Posebno postavili so se naši takorekoč vojaki društ+a sv. Jurija. Kar strme gledali smo, ko so na novem parku na odru pokazali svojo izurjenost prav po vojaškem predpisu. Korakali so v vrstah in se ravnali na slovenski klic načelnika. Posebno pozornostjo gledali smo naše Sokole v polnem društvenem krpju, kot s ploskajočim odobravanjem bili so povsod sprejeti mali Sokoli t. j. mladi fantki od 8 do 12 let stari, ki so se sukali na klic poveljnika kot na vežbališču. Naš društveni pohod bil je dolg nekako miljo po North Chicago. Iz novega parka odkorakali smo skupno na svoj veselični prostor na 13. cesto, kjer veselili smo se na praznik 4. julija v korist slovenske cerkve, kajti ta dan sklenila so tukajšna društva imeti veselico za cetkev Marije Pomagaj. M. P. Maribor, 15. jun. — (Še Trst hočejo.) Nemške želje pa res niso tako neumne, kakor bi človek mislil prvi hip. Znano je, da Nemci že dolga leta gradijo vsenemški most od Spielfel-da dalje proti jugu ter imajo pri tem zelo nedolžno in ponižno željo, dograditi ga tekom časa — če bi ne bilo kakih posebnih nezgod — do Trsta. Pa že pri Št. liju so prišli pijonirji do skoraj nepremagljive zapreke, do kljubovalnosti Slovencev. In brihtne nemške butice so iztuhta-le drug načrt, kako čimpreje priti do A d rij e. V “Grazer Tagblattu" precej na široko razkriva neki Stollowsky, da mora postati naš avstrijski Trst v kratkem času pristanišče Nemčije za njene kolonije v vshodni Afriki. Izračunal je ta dobri mož, koliko dobička bi vtaknila v žep Nemčija, če bi si zasi-gurala v Trstu svoje trgovsko pristanišče. Odkrito pa prizna ta Vsene-mec, da ni edin namen Nemčije, pridobiti si trdna tla za svojo izvozno in uvozno trgovino, ampak glavni namen te akcije je, zasigurati si v Trstu u-godna tla za vsenemško idejo. Med vrstami se namreč lahko bere, da bi se z nameravanim nemškim trgovinskim projektom nemštvo v Trstu izdatno pomnožilo, in na ta način bi bil postavljen močan temelj za dograditev vsenemškega mostu do Adri-je. Avstrija bi sicer po tem načrtu spravila pri colnini inTia železnicah vsako leto nekaj tisočakov v svojo finančno kaso, a Nemčija bi zabila v dosedaj avstrijski Trst močno vsenemško zagozdo, ki bi postala skoro gotovo enkrat grozno usodepolna za našo državo. Jasno se že iz “Tagblattovega” članka vidi, da Nemčiji ni toliko za krajšo pot v njene kolonije v Afriki, ampak njej se gre očividno za to, da bi tekofii časa mirnim potom okupirala Trst. Od severa Suedmark, kot dobro plačana agentura — Nemčije, na jugu pa čudna avstrijska politika, ki zatira nas in — samo sebe! Kaj naj rečemo k tej kratkovidnosti vodilnih krogov? Ali je mogoče vse dogovorjeno? S. Nedolžna obešena. V obmejnem mestu Irske se je vršil te dni izreden pogreb. Tam sta bila pred 25 leti obešena brata Mark Ker-nakova, obsojena radi umora. Tekom časa pa se je dognalo, da ona dva nista bila nič kriva, da sta bila torej po nedolžnem obešena. Pokopana sta bila na pokopališče jetnišnice; ko so je sedaj porilšili, so priredili obema svečan pogreb na mestno pokopališče. Udeležilo se ga je na tisoče ljudi, med njimi tudi razni poslanci. Kopel zabava. Kopyl je prava zabava, ako se rabi Severovo Zdravilno milo, ki očisti znojnice vse nesnage, da ostane koža mehka, voljna, rdečkasta, in zdrava. Matere rade rabijo to milo za otroško kopel, ker ima vsa dobra svojstva zdra vilskega mila. To je pravo .milo za penjenje in v preprečanje kožnih bolezni. Na prodaj v lekarnah in prodajalnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iovva. 3-4 Največji slovenski katalog na svetu. Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj. C. F. ZARUBA & CO. (Dept. A. S.) 320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va. r>b! TROST &KRETZ —• izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše “The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, 1U TAINEXPELLEK Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York Pazite na varstveno znamko z sidrom. POZOR! Ob času počitnic se mladina rada zabava z različnimi igrami. Imamo veliko zalogo raznovrstnih predmetov za različne igre. Base Bali in drugo na izbero. Pridi in vprašaj za naše cene. SLOVENSKI PRODAJALEC BARRETT HARDWARE CO. North Ottawa Street JOLIET, ILLINOIS Severova zdravila je preizkusil čas in spoznal kot zanesljiva. Zato se lahko zanesete nanje. Dober tek je vedno znak dobrega zdravja in kjer ga ni, tam je nekaj v neredu. V tej letni dobi skoro vsakdo potrebuje nečesa, da si poživi in okrepi tek, ki je izgubljen vsled slabečih vplivov toplega vremena. V to svrho je ni boljše stvarce, nego je Češki in slovenski sokoli — prvi telovadci na svetu. London, 20. junija. Pri sobotni mednarodni tekmi za svetovno prvenstvo v telovadbi je doseglo moštvo češke sokolske zveze s 782 točkami prvo, francosko s 705 drugo in angleško s 633 točkami tretje mesto. — Ta kratka brzojavka je vzradostila vse slovansko sokolstvo in njegove prijatelje. Nadalje se poroča, da so češki sokoli zmagali v boju za srebrni ščit na mednarodni telovadni tekmi v Londonu. Tekmovanja se je udeležil tudi tehnik Viljem Kukec iz Žalca, član žalskega Sokola in je bil v zmagovalni češki telovadni vrsti tretji. V Pragi je vzbudila ta vest, kakor je samo ob sebi umevno, silno navdušenje; pred prostori Č. O. S. je napravilo občinstvo članom zveznega upfavn. sveta burne ovacije, ki so še narastle, ko je godba zasvirala češko himno’in sokolsko koračnico. Prisrčen na zdar češkemu sokolstvu, ki so tako proslavili sokolstvo pred ponosnim Albio-nom in celim svetom! General Varešanin — baron. Deželnega šefa Bosne in Hercegovine, Marijana Varešanina Vareškega je cesar imenoval za barona v znak osebnega priznanja. General Varešanin je rodom Hrvat ter je večinoma služboval na jugu. Glede atentata, ki je bil izvršen na generala Varešanina sredi zadnjega meseca, se še poroča: Napadalec se pi- I želodčni grentec Priznan daleč in široko kot najzanesljivejše zdravilo za okrepljenje želodca ni poživljenje prebave. Imeti steklenico tega grenčeca doma, pomenja, ob-čuvati želodec vseh nerednosti, ki so tako navadne ob vročem vremenu. Cena $1.00. htevajte pristnih Severovih Zdravil. Naprodaj ▼ lekarnah. Vedno za I Otekanje obraza, rok in nog, kakor tudi medle oči in oslabelost so navadni znaki obi-stne bolezni. Nikar jih ne preziraj, marveč začni takoj uživati p Severovo zdravilo ža obisti in jetra To zalaga obisti z uprav tisto tvarino, ki je potrebujejo v poživljenje obolelih in oslabelih celic, tako da jih občuva onemoglosti. Cena 50c in $1.00. Napor«#* modernega življenja pritiska predvsem na živčevje. Posledica skrajne delavnosti, skrbi in jeze je živčna onemoglost in slabost. Vaši živci potrebujejo tonike in najboljše je Severov Nervoton Njegov vpliv je pomirjevalen na razdražene in preobčutne živce, povraća jim životno moč, preganja potrtost in zagotavlja zdravo, poživljajoče spanje. Cena $1.00. ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. W. F. Severa Cc. CEDAR RAPIDS I0WA KRANJSKO. — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 11. junija 7 Slovencev in 20 Hrvatov. — Slovenci pri grumvaldski slavnosti. V seji izvršilnega odbora V. L. S., ki se je vršila dne 14. junija, se je pod predsedstvom dr. Šušteršiča sklenilo soglasno, da se k grunwaldskim slavnostim v Krakovu pošlje oficielna deputacija. (Kakor smo nedavno poročali, bode v Krakovu zastopano tudi mesto Ljubljana, ki odpošlje na slavnosti župana Ivana Hribarja, dr. Ivana Tavčarja in dr. Danilo Majarona. Pomen grunvvaldske slavnosti ti pojasni članek “Bitka pod Grunwaldom” na 6 strani te štev.) — Spomenik dr. Fr. Lampetu. Za spomenik izdeluje kipar g. Zajc doprsni relief v naravni velikosti. Izvršen bo iz belega marmorja. Model je že gotov. (Kakor našim čitalcem že znano, je bil dr< Frančišek Lampe odličen slovenski modroslovec in pisatelj ter ustanovitelj izbornega mesečnika “Dom in Svet”.) — Gimnazija v Novem mestu. Prošt Elbert v Novem mestu je dobil od fin. ministerstva obvestilo, da je vprašanje gradnje novomeške gimnazije ugodno rešeno. — Visoka trava. Na ljubljanskem barju je bila letos ponekod trava visoka po dva metra, in dobila se je celo bilka visoka 2 metra 43 cm.! — Dve novi cerkvi na Kranjskem. Dne 13. junija je prevzvišeni knezo-škof ljubljanski blagoslovil novo cerkev v Prečni pri Novem mestu. Stara župna cerkev je bila zidana na mehkih tleh' in je ni bilo več mogoče popravljati. Spomladi leta 1907 so pričeli zato zidati novo cerkev. Sedaj je že skoraj vse dovršeno, samo v notranjosti je tupatam še kaj treba. Cerkev je zidana v čistem gotičnem slogu. Dolga je 40 m, široka 20 m, visoka 23 m, zvor nik pa 56.6 m. Zgradba stane 125,000 kron, ne vštevši notranje oprave in tudi ne vožnje, dela in truda požrtvovalnih faranov. — Drugo cerkev nameravajo še le pričeti graditi. Kakor se namreč sliši, hočejo čč. oo. jezuiti sezidati v Ljubljani na voglu Eliza-betne ceste in Ciril-Metodove ulice novo cerkev posvečeno sv. Jožefu. Sedaj je pri jezuitih kapelica' sv. Jožefa, ki je pa vedno pretesna, zato nameravajo zgraditi cerkev. Zidana bo v romanskem slogu in prostorna bo približno 600 kvadr. m. S pripravljalnimi deli se prične v kratkem. — Zagorje ob Savi. Delo pri “Sokolskem domu” bode v kratkem času dogotovljeno. Veselje je videti ta vrtinec življenja, s kakšno požrtvovalnostjo delo napreduje. — In tudi v telovadnici je živahno — vsaki čas, kadar stopiš notri, vidiš, kako pridno se pripravljajo, sedaj telovadke, sedaj telovadci, za tem pa naraščaj, za otvoritev “Doma”, ki se vrši 17. julija 1910. — Toča v kamniškem okraju. Za poškodovance po toči v Čemšeniku, Razboru, Zalokah, Jesenovem in Do-brljevem, ki jim je toča dne 4. jun. napravila ogromno škodo, je vložil dr. Krek nujni predlog za državno podporo. — Slovensko tovarno za igralne karte so ustanovili v Ljubljani. Lastnik koncesije je Fr. Čebokli. — Slavnost meščanskih gard. Združene .c. kr. meščanske garde Novo Mesto, Krško in Kostanjevica, so priredile dne 19. junija t. L, v Kostanjevici skupno slavnost in veselico. '— Krištofovo hišd v Kamniku je kupila hranilnica in posojilnica v. Kam niku na Šutni za 55,000 K. Ako se hiša vzdigne in prezida, kakor se na-■uerava, bode to najlepša in najimenitnejša stavba v Kamniku. — Dekliški tabor na Žalostni gori. %Dekleta vrhniške dekanije so imela cine 13. jun. na prijazni Žalostni gori svoj dan. Ob rani uri se je zbralo v staroslavni božjepotni cerkvi do 600 deklet, članic Marijinih družb in ženskih odsekov izobraževalnih društev. Po službi božji se je vršilo poučno zborovanje. Velik ogenj. V Petelinjah pri b Petru na Pivki je v nedeljo 19. ju-’nja ponoči zgorelo pet hiš z gosposkimi poslopji. Pogorelcem je zgo-rel° vse. tudi nekaj prašičev. — Pivovarna Union prej Kosler v -Jubljani je— kakor poroča “Jutro” — Dodala svoj veliki za pivovarno ležeči ravnik nemškemu Schtvlvereinu, ki am zgradi nemško šolo, ker so blizu ko je prišel hlapec, da vrže jer-s^enj.e ker Je steklo žito ravno • °z.!’ nj mogel več zraven. Pravi, da 1 o že polno dima. Takoj se je o- genj razširil po vsem mlinu. Bližnji sosedje in tudi drugi ljudje so bili takoj na delu, da rešijo saj nekaj iz ognja. Požarnim brambam iz Domžal, Stoba in Doba gre največja zahvala in najboljše priznanje, ker so bile tako hitro na mestu ter so neumorno delale, da se ogenj ni razširil na hišno in gospodarsko poslopje. Tudi sosednje hiše so bile v nevarnosti. Pšenice in moke je zgorelo in se pokvarilo več vagonov. — “Slovenski Narod” začne s 1. julijem izhajati dvakrat na dan. To je gotovo velikanski napredek v slovenskem časopisju. “S. N.” bo na slovanskem jugu drugi, list, ki bo izhajal dvakrat na dan. Prvi je zagrebški “Obzor”. Nadalje se poroča, da bo tudi “Slovenec” izhajal dvakrat na dan. — Smrtna kosa. Umrla je dne 17. junija na Bledu bivša posestnica znanega hotela Petrar^ gospa Ivana Klinar, roj. Kette, stark 73 let. — V Kranju je umrla ga. Jožefa Babič roj. Jeran, stara 82 let. — V Sodražici je u-mrla gospa Marija Šega. —- V Ljubljani je umrl g. Ferdinand Dragotin, trgovec z glasovirji. — Na Vrhniki je umrl Radeckijev veteran Anton Jerina, v starosti 89 let. Pokojnik je bil v vojski ranjen na roki, vsled tega je dobival malo pokojnino. — Č. g. Jos.' Benkovič umrl. V Golaću je umrl župni upravitelj č. g. Jožef Benkovič. -—• Učitelj Lunder umrl. Dne 16. jun. je umrl na Glincah po kratki mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče g. Frančišek Lunder, bivši nadučitelj na- Raki. Pokojni je bil rojen v Velikih Laščah leta 1843. Služboval je na Igu, v Stari Cerkvi pri Kočevju, na Brdu, v Radečah in nazadnje kot nadučitelj na Raki. Lansko leto je stopil v začasni pokoj. — Graščak umrl. V Savljah pri Ježici je umrl na svojem gradiču posestnik Filipovega dvora v Stritarjevi ulici ljubljanski g. Filip Schreyer, star 68 let. Schreyer je imel v Gradcu pogrebni zavod, katerega je pa odkupila občina. Pred letom je prestopil k protestantizmu in se je nameraval v treh tednih poročiti, prišla pa je vmes smrt. —Na mesto v Ameriko v smrt. Alojzij Kastelic, 18 letni mladenič iz Zagradca je že vse pripravil za odhod v Ameriko; naročil je tudi vožnjo karto; v par dneh je mislil oditi, pa ga nenadoma pljučnica položi na bolniško posteljo, kateri je podlegel v enem tednu. Ravno bi se imel voziti po visokem morju — pa je odplaval domov! — Strela ubila človeka. V vasi Britof pri Podbrezju je dne 18. jun. strela ubila pridnega mladeniča Jožefa Škofič, ko je pripeljal voz detelje pred kozolec. Žalost matere-vdove nad izgubo edinega sina je velika. — Samoumor vajenca. Obesil se je v Radečah pri Zidanem mostu 8. junija 18 letni Jožef Bratuša, vajenec v trgovini nemškutarja Gschella. — Osemdesetletnico življenja je on-dan obhajal v Ljubljani profesor in vladni svetnik v p. dr. Alojz pl. Valenta — Marchthurn, v znanstvenem svetu na polju ginekologije znana oseba. — Roparski napad na Gorjancih. Na Gorjancih je pet s črnimi bradami maskiranih roparjev napadlo nekega trgovca s kožami. Trgovec se jih je u-branil z revolverjem iit pognal konja. — Afera Hladnik. Poročali smo, kako je trgo.vec Hladnik v Trstu poslal svoji materi, gospej Hamer.litz f Logatcu strupene pilule. Slučaj je nanesel, da gospa k sreči ni zavžila strupa. V zaporu se nahajajoči Hladnik je skušal zadnje dni z zvijačo odvaliti od sebe sum. Na skrivaj je s pomočjo jetniškega paznika poslal raznim osebam pisma, v katerih jih je prosil, naj bi priloženi koncept prestavile v italijanščino in poslale preiskovalnemu sod niku,- da s tem odvali sum od Hladnika. Vendar mu je ta nerodni poizkus spodletel.—Zelo udeležena pri celi aferi je tudi Hladnikova žena. Preiskovalni sodnik dr. pl. Graselli ima dosedaj že zbranega toliko gradiva", ki jasno dokazuje, da je Hladnik res poslal svoji materi one usodne pilule. Hladnik pride pred ljubljansko poroto. — Nadalje se poroča: Svojčas je preiskovalni sodnik pozival vse tiste, ki bi slučajno začetkoma meseca aprila videli na državni cesti Trst-Ljublja-na voziti rdeče pobarvani avtomobil, naj se zglase pri sodišču. Ta poziv po časopisih je imel uspeh, zakaj dognalo se je, da je v kritičnem času res vozil med Trstom in Ljubljano avtomobil, ki je bil rdeče pobarvan; nadalje se je dognalo, da je bil ta avtomobil last tvrdke Anton Škerlj v Trstu in da je bij, na tem avtomobilu šofer mehanik Viktor Stua. Policija je zaslišala Viktor Stua, kateri je izpovedal, da je Fr. Hladnik res najel avtomobil v kritičnem času za vožnjo iz Trsta v Ljubljano. Avtomobil je vodil on, Stua. Sprva so se hoteli ustaviti v Logatcu, a so se premislili in so nato nadaljevali vožnjo naravnost v Ljubljano. S Hladnikom se je vozil še neki njegov prijatelj, katerega pa Stua ni poznal. V Ljubljani so se ustavili na nekem dvorišču za avtomobile v bližini neke gostilne. Hladnik in njegov prijatelj sta se napotija v mesto, češ da morata poiskatijpekega zdravnika. Drugi dan ob 8. zjutraj so se odpeljali iz Ljubljane. Ustavili so se v Logatcu, kjer se je Hladnik sestal s svojo ženo, ki je nekaj dni preje prišla iz Trsta tjakaj. V Logatcu so obedovali, na kar so se vrnili v Trst. To je za Hladnika nov obteževalen moment. — Vinski duhovi so se bili polastili 3. jun. dninarja Janeza Gorišček, ki je delal v nekem vinogradu na Preski, župnije Šmartno pri Litiji. Omenjeni duhovi so ga tako ojačili, da se je začel prepirati zdaj z enim, zdaj z drugim. Eden izmed delavcev je moral bežati iz vinograda, da ni nastal pretep. Zvečer, ko so se delavci vračali domov, je pa zgrabil dninarja Jožeta Kastelic in ga vrgel na neko skalo, da se je napadencu zlomila desna roka nad lehtom. Taka zver postane človek, če ga prevladajo vinski duhovi. ŠTAJARSKO — Ujme na Sp. Štajerskem. Toča je pobila dne 12. junija najlepši kata-stralni občini Malečnik in Selestrino pri Sv. Petru nižje Maribora. Lepi amerikanski vinogradi so tako uničeni, da še drugo leto ni upati posebnega pridelka.' Mraz je zelo škodoval čreš-njam in deloma tudi drugemu sadju pri Sv. Urbanu nižje Ptuja. Dne 13. junija je napravila silna ploha mnogo škode po brežiški okolici. Najhuje pa se godi spodnještajerskim kmetom pri spravljanju sena. Po travnikih leže celi kupi sladke krme, ki je vsled neprestanega deževja uničena. — Štajerski deželni odbor je razdelil letos spomladi 1334 posestnikom 98 tisoč cepljenih trt in 66,850 ključev. —- Zmaga Slovencev. Iz Št. Lenarta v Slov. gor. z dne 16. junija poročajo: V skupini veleposestva v šent-lenartški občini so, zmagali v okrajni zastop Slovenci z vsemi 62 glasovi. Nasprotniki se volitev sploh niso udeležili. — Iz Št. lija v Slov. gor. se poroča, da se Slovenski dom pridno dogotav-lja ter je upati, da se bo otvoritev lahko izvršila še meseca avgusta. — Velika nemškonacijonalna blamaža. Za nedeljo 12. junija so naznanjali nemški časniki in velikanski lepaki po vseh nemških gnezdih “velikansko” turnarsko slavnost v Št. liju v Slovenskih goricah. Delale so se v Št. liju samem res velike priprave. Cel teden se je pripravljalo za slavnostni sprejem: Slavoloki, kinčanje slavnega prostora, priprava za javno telovadbo, šotori, vse to je bilo popolnoma resno pripravljeno sprejeti “nad 4000 gostov”, kakor so korajžno naznanjali Suedmarkovci. Klalo se je teleta, krave in prašiče, da bi jih pozobali tisoči in tisoči, ki bodo prihruli ta dan v Št. Ilj. Prišel je usodni 12. junij 1910. Dan, poln grozne blamaže za nemške prešerne predrzneže! Udeležba na tur-narski slavnosti je bila tako grozno malenkostna, da si nižje še misliti ne moremo. — Turnarji v Celju. Celjskim Slovencem se je posrečilo na led speljati nemške turnarje. Raztresla se je namreč? vest, da mislijo v tem času prirediti “sokolsko” slavnost. Turnar.pa res skoči v past in priredi za 12. junija turnarsko slavnost kot protidemon-stracijo. Po celem svetu so bobnali po turnarje, naj pridejo za božjo voljo v Celje, da mesto rešijo pred slovenstvom. A pričakovane slovenske nevarnosti ni bilo. Sokol ima svojo slavnost šele v avgustu. — Vsled žalosti umrl. Iz Artiča pri Brežicah se piše: Dne 13. junija je v Artičah pri Brežicah umrl g. Janez Slovenc, bivši dolgoletni župan in gostilničar. Dobri mož hi mogel preboleti izgube svoje ljubljene žene, katere je pred nekaj dnevi umrla. Rajni Slovenc je bil res ,v polni meri vreden svojega-imena. Vselej in povsod se je kazal vernega in zvestega sina svojega naroda. —Obesil se je v graškem policijskem zaporu 50 letni agent Karl Vielmaier; pečal se je z ogoljufanjem takih ženitve željnih možakov, ki si po časnikih iščejo nevesto; prigoljufal si je okroglo 80 tisoč kron. Sedaj so pri nekem slučaju v Gradcu ptička dobili in zaprli. V zaporu še je potem obesil, da bi se izognil sodniji. glavosti, in zavladalo je splošno veselje. Romarji so že jeli prihajati. Prva procesija je prišla 30. maja iz Reichen-felsa, druga 6. junija iz Berga pri Grei-fenburgu itd. Včeraj, dne 19. jun., je prišla jubilejna procesija — kakih 400 romarjev — iz Kostanj, Dvora, Loge-vasi, Strmca in od Device Marije na Žili pod vodstvom svojih domačih gg. župnikov. Ko se je obhajal zadnji jubilej 1. 1860., se je ljubezen in zaupanje do Matere božje našega ljudstva prav lepo pokazala; procesije so prihajale od vseh strani in obhajanih je bilo nad stotisoč. Letos menda napravijo koroška slovenska izobraževalna društva posebno skupno romanje na Sv. Višarje. samostojna “Zveza kolesarskih društev”. — Na izrednem občnem zboru go-riške banke “Populare”, ki je kakor znano v likvidaciji, se je izkazalo, da znaša deficit 1,783,785.31 K. — Hišne preiskave v Trstu se nadaljujejo. Gre se baje proti 21 laškim mladeničem, ki so bili nedavno aretirani zaradi veleizdaje in motenja javnega miru. HRVATSKO. i- — Amerikanci v avstrijskih letoviščih. Dne 9. junija je dospel v Trst parnik “Martha Washington”, ki je last družbe “Avstro-Americana”, z 110 amerikanskimi potniki, ki potujejo v inozemska letovišča, zlasti pa v Dalmacijo. V Neapolju in Patras se je izkrcalo že 50 Amerikancev. Neka brzojavka poroča, da je parnik “Alice” last iste družbe, odplul iz New Yorka s 60 potniki I. razreda in 70 potniki II. razreda v Trst. — Tržaško ljudskošolsko vprašanje. Poslanec dr. Rybar je doznal, da se ministrstvo resno bavi s tem vprašanjem. Razun imenovanja še, peterih učiteljev na tržaški družbini šoli je nameravana tudi reorganizacija slovenskega pouka na državni ljudski šoli, zlasti pa pomnoženje oddelkov. — Sokolska slavnost v Gorici, ki jo je priredila v nedeljo 19. junija primorska sokolska župa, se je sijajno obnesla. Z naraščajem vred je bilo v kroju 1000 sokolov. Toliko slovenskih sokolov doslej še nikdar ni bilo zbranih. Telovadišče je bilo v Št. Petru’ pri Gorici, a zbirali so se sokoli v sokolski telovadnici v mestu odkoder se je vršil odhod v četverostopih z zastavami in godbo skozi celo mesto. Lahov ni bilo nikjer. Vse ulice so bile polne slovenskega občinstva, ki je sokole navdušeno pozdravljalo. Bilo je to prvokrat, da so slovenski sokoli v tako veličastnem slavnostnem sprevodu nemoteno korakali po mestu z neslovenskim mestnim zastopom. Narodnega občinstva se je pri sokolski slavnosti zbralo na tisoče. — Zveza narodnih društev za Goriško je imela dne 16. junija občni zbor. V zvezi je danes včlanjenih 120 društev z okrog 7000 člani. V svojem še ne triletnem delovanju je ustanovila 1 zveza 39 novih društev. Pridno delu-I je zvezina centralna knjižnica, katere prometa je bilo deležnih 30 društev. Predavanj je priredila zveza lani 129. V okrilju “Zveze n. dr.” se je osnovala — Odlikovanje nadškofa Stadlerja. Proti nadškofu sarajevskemu dr. Stadlerju so zadnji čas mnogo pisarili liberalni listi, češ, da ga je cesar pri svojem bosanskfem obisku grdo zavrnil, ker je bil nadškof v Rimu, kjer da je hotel pridobiti papeža za svojo — strankarsko politiko. Da je bilo vse to le gola izmišljotina, priča najbolj dar, ki ga je ondan poslal sam cesar sarajevskemu nadškofu. Poslal mu je v dar svojo fotografijo v dragocenem zlatem okvirju z briljanti in' lastnoročnim hrvaškim, podpisom. — Morilec kaplana obsojen. Poročali smo svoj čas o umoru kaplana Forka iz Marije Bistrice na Hrvat-skem, katerega je med vožnjo iz Selnice v Marijo Bistrico ubil hlapec Im-bra Belka. Ubijalec je dobil pri sodni obravnavi dne 17. junija 8 let težke ječe. — Velik ogenj na Reki. Pogorelo je dne 15. jun. neko skladišče tovarne po-pirja Smith in Meynier na Reki. Škode je okolu 200,000 K. Strašen ogenj je gledalo na tisoče ljudi. — Za župana v Varaždinu je izvoljen odvetnik dr. Pero Magdič. Čuvaj se zmot! Nihče se ne more izogniti vsem zmotam, ampak vsakdo izmed nas se lahko izogne nekaterim. V tej vroči poletni dobi je zlasti važno, da se ne zmotimo glede zmernosti v jedi in pijači, ker bi vsaka pomota utegnila biti zelo resna ali celo usodna. Neobhod-no potrebno je, ohraniti mero in red v življenju in paziti na najmanjšo ne-rednost v prebavi. Najboljše zdravilo v takih slučajih je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki seže bolezni do korenine. Prebavila hitro o-krepča in jih usposobi za redno delovanje. Prav dobro je pri vseh boleznih želodca in črevesja, pri nervoznosti, onemoglosti in malokrvnosti. Med poletno dobo bi ga moral vedno imeti pri roki. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi. Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig! STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljrr in fimežev. Izvršujejo se vsa bar* varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass 1"^ Chicago telet. 2794 letele. N. W. 92 CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI. AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane. MI SMO ZASTOPNIKI zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo. GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota. Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager. R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. Citizens’ National Ml Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3% . O OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. — Sele pri Borovljah. Pri volitvi župana so Slovenci zmagali. — Toča je dne 10. jun. tudi po Koroškem napravila veliko škode. — Poslanska zbornica za koroške Slovence. V poslanski zbornici je v budgetni razpravi pred velikim poslušalstvom govoril poslanec Grafenauer obširno o razmerah na Koroškem. Dokazuje, kako je slovenski del dežele tako v šolskem kakor v gospodarskem oziru zapostavljen in kako se je ondi pristransko izvrševalo ljudsko štetje. Pobijal je sijajno Nemce, ki so mu z medklici skušali ugovarjati. — Sv. Višarje, 20. jun. Dolgo ni hotel letos Višarske gore sneg zapustiti. Sedaj je vendar konec njegove trmo- Resnica je! Kdorkoli Slovencev je pošiljal denarje v staro domovino se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovtncev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. * 4? * 4? 4? * 4? * 4? 4* 4? ifc 82 Cortlandt St., 4? * 9 Oi % 4? 4? 4-4-4? New York, N. Y., ali na njeno podružnico 6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, kar mu je Šlo. 4* 4? 4? *Sf 4? 4? i 4? 4? 4? 4? 4? 4* 4* 4? 4? Ljublanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema, vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistili 44 % o Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu, Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 400,000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO. A.MERIKANSKI Si-O VENEC Ustanovljen 1. i891. Prvi, največji in edini slovens! katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdlja ga vsaki petek SLOVEflSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. ga niti rja niti molji ne izjedo, niti tatje ne ukradejo. Kar dam k dobrim delom ali na miloščini, mi Bog povrne. Začel bom podpirati ubožce; ta glavnica mi donese obilnih obresti, kajti Bog sam bo moj dolžnik.” Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Telefoni: Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Jalov izgovor. Več nego polovica ljpdi, ki zanemarjajo svoje verske dolžnosti, se izgovar ja: ‘‘I no, glejte, saj bi rad, pa ne utegnem; za živek moram skrbeti; vera je dobra za ljudi, ki že imajo svoj kruh.” To je docela krivo. Koliko časa je treba, da ne kolneš; da ne kradeš; da ne lažeš, itd. Res je, da vera zahteva tudi druge dolžnosti, nego se samo čuvati greha. Zahteva tudi, da opravljamo svoje vsakdanje molitve, da smo, ob nedeljah pri sv. maši, da smo ob zapovedanem času pri spovedi in sv. obhajilu. Kdo ne bi utegnil zjutraj porabiti nekaj minut za molitev, in istotako zvečer? Ali niso oni, ki se izgovarjajo, da ne utegnejo, ki vsak dan več časa po nepotrebnem potratijo, kakor ga potrebujejo za mobtev? — In sv. maša? Tisti, ki trde, da ob nedeljah ne utegnejo biti pri sv. maši, imajo časa mesecih, je 145,699, od teh je 103,534 moškega in 42,165 ženskega spola. V mesecu majniku je dospelo 17,963 državljanov Združenih Držav, 10,998 moškega in 6,965 ženskega spola; v enajstih mesecih je došlo 224,311 državljanov Združenih Držav, 127.731 moškega in 96,580 ženskega spola. Skupaj je dospelo v enajstih mesecih 1,328,406 potnikov iz inozemstva, 912,972 moškega in 415.434 ženskega spola. Število v enajstih mesecih deportiranih ali nazaj poslanih priseljencev je bilo prav veliko. Bilo je 21,851 priseljencev, ki so se morali šiloma-vrniti, 17,-758 moškega in 4,093 ženskega spola. Po plemenih je bilo priseljevanje v mesecu majniku in v enajstih mesecih naslednje: Koks, — “morajo potem jasno in odločno povedati Nemčiji: Vaše oboroževanje čez to mejo, — ki se bo določila, —‘je izzivanje. Vsako vašo kri-žarico ali oklopnjačo, ki jojzgradite preko tega, hočemo potopiti, hitro jo spustite v morje.” “Slovenec kakor Bivši avstrijski naučni minister vitez Madejski je umrl dne 19. junija t, 1. £imUIIIIIIHIIIIIIllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||Ufi I StrokOYniaki Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official. Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 10. jul. Nedelja Amalia, dev. 11. «< Pondeljek Pij L, papež. 12. “ Torek Mohor in Fortun 13. ll Sreda Anaklet, papež. 14. “ Četrtek Bonaventura, šk 15. << Petek Henry L, cesar. 16. “ Sobota Škapul, Dev. M. KRŠČANSKI KAŽIPOT. V. dovolj, da so ob ponedeljkih v gostilni, ali v klubu, ali v gledališču. Nedeljski počitek ne napravi nikogar uboze-ga, in je istotako koristen telesu, ka kor duši. Zato je prav lahko, da greš v cerkev, ako ne delaš. Ali razumeš? Še manj dopusten je izgovor glede spovedi in sv. obhajila. • Kdor ima do- Afrikanci Armenci . I)a nabero funt medu, morajo buče-le podjeti skoro 23,000 poletov iz svojega panja. Bolgari, Srbi in Črno- Kitajci ..........'..... Hrvati in Slovenci.... Kubanci ............. Dalmatinci in Bošnjaki Holandci ............ 2,274 Vzhodnoindijci .. . Grki ................. Izraeliti ............... 4,686 Irci .............. Severoitalijani ......... 34,755 pač manj skrbeti za gmotne koristi, nego za dušne? Kaj bi rekel, ako ti ne bi hoteli dati časa za jed? “Ob čem pa naj živim?” Toda, če potrebuje hrane za življenje tvoje telo, tem več tvoja duša, ki ima večno živeti. In tako malo časa hočeš ljubemu Bogu odreči? Potem ti mora on odreči srečno večnost. Zatorej, dragi čitatelj, ne bodi bedak, tak bedak, kakor so posvetnjaki. Ti so blazni; hipno zadostitev svojih poželenj cenijo višje, nego večno srečo. (Dalje sledi.) O POKONČANJU SODOME IN GOMORE. Kako premagaš nenaklonjenost. “Jednako in jednako se rado druži. Ljudje smo si pa drug drugemu zelo nejednaki. Zato se ne primeri redko-ma, da nam navzočnost kacega bližnjega obuja odpornost ali nenaklonje nost, ki se časih razvije v tiho sovraštvo. Proti temu se nam daje naslednji moder svet. Svetovalec sam govori iz svoje izkušnje. Imel je namreč sodijaka na akademiji, čegar zunanjost mu je obujala veliko nepovoljnost, tako da ni hotel nikdar izpregovoriti besede z njim. Nazadnje mu je prišlo na misel, storiti mu nekaj na ljubav; storil je, in njegova nenaklonjenost je izginila. Postala sta dobra prijatelja. •— Jaz sam sem bil nekoč v s.ličnem primerljaju. Moj spovednik pa mi je svetoval, za to nepriljubljeno mi osebo moliti; storil sem, in nobene neprijaznosti nisem več občutil. Toda čujmo sedaj, kaj pravi naš svetovalec: “Če pričujočnosti kacega bližnjega ne moremo prenašati, si recimo: Ljubi Bog prenaša mene; nele prenaša me; marveč me ljubi in obsiplje z dobrotami. Pa mu se ne bi jaz moral zdeti mnogo zaničljivejši, nego se zdi ta človek meni? Zatorej ga le hočem ljubiti iz ljubezni do Boga." Japonci Mehikanci Rusi Škoti Verski pouk. Razvpiti francoski pesnik in pisatelj Victor Hugo je nekoč v jasnem hipu napisal-to-le: “Verski pouk je po mojih mislih sedaj potrebnejši nego kdaj. Čim večji postaja- človek, tem potrebnejša mu je vera. — Gotovo zahtevam, da se usoda trpinov olajša, ampak pozabljam ne, da je najboljše sredstvo v to, dati mi upanje. Kar se mene tiče, trdno verjamem na boljši svet, in to izrekam kot največjo gotovost mojega uma in največjo radost moje duše. Zato prav resno zahtevam, da se (v šolah) poučuje vera.” Meseca marca prošlega leta je odposlalo ameriško vseučilišče Yale posebno geografično ekspedicijo k Mrtvemu morju. Ta ekspedicija se je seveda mnogo pečala s pokončanjem Sodome in Gomore. O tem se je napisalo že nešteto knjig. V nekaterih se dokazuje, da je svetopisemsko poročilo bajka, a v drugih se dobe trditve, ki pravijo, da so bili vzrok nesrečnemu koncu obeh mest petrolejski vrelci, ki so se vneli in pokončali mesti. Po sporočilu sv. pisma sta bila Abraham in Lot pri Bethelu, deset milj od Jeruzalema, ko sta se ločila. “Lot je dvignil svoje oči proti nebu”, tako se glasi v sv. pismu, “in pregledal celo pokrajino ob Jordanu, ki je imel, pred-no je Gospod uničil Sodomo in Gomoro, obilo vode, posebno dokler se ne pride do Zoarja; pokrajina je bila kot vrt Gospodov, in egiptovska dežela.” Potem pa, ko je Gospod Sodomo in Gomoro z ognjem in žveplom pokončal, sporoča sv. pismo dalje: “In Lot je šel iz Zoarja in je ostal na gori z obema hčerama, ker se je bal ostati v Zoarju. Bival je v votlini.” Ekspedicija je sedaj odkrila na južni obali Mrtvega morja ognjenik, ki bljuje “ogenj in žveplo”, ter tudi votlino, v kateri je Lot najbrže prenočil. Huntington, vodja znanstvene komisije, je našel pri razvalinah Suweineh tudi lavo. Približno dve milji od Suweineh (kar mogoče pride iz Sodome) so našli manjši vulkan, ki je pa geologično novejšega izvora. Razvaline sosednjega Ghuweira (najbrže iz Ghor, pomenja dolinica) gotovo niso iz onega časa patriarhov, ampak so poznejšega datuma. Na gorskem potu pa, ki pelje iz Ghuweira proti moabski planoti, je odkrila ekspedicija med Abu Hassa nom in Beth Peor skalnato votlino, 20 čevljev dolgo in 15 široko, ki je skrbno izsekana v skalo. Vhod v votlino gre skozi dve vdolbini, ki so tudi vsekane v skalo. Zanimivo je to, ker v celem okrožju ni skalne votline^ ki bi bila tako skrb no izsekana, in Huntington trdi, da je ta votlina iz prastare dobe. On sklepa iz vsega, kar je ekspedicija dognala, da' odgovarja sporočilo sv. pisma o pokončanju Sodome in Gomore popol noma resnici. Da je bila pa klima v prejšnjih časih, posebno pa za časa patriarhov, mnogo ugodnejša za poljedelstvo, in da je bila pokrajina zares nekak paradiž, sklepa komisija iz številnih dokazov, ki jih je našla v okolici Mrtvega morja. Španci............. Špansko-Američani. Sirci ............. Turki ............. Vlahi ............. Zapadnoindijci, izin Kubance ........ Drugi ............. 1910. 11 mes. 909 4.188 336 5.088 1,148 7,619 1.320 13 772 84 2.704 4,563 36.614 229 2.794 694 4.270 2,274 ,11,855 236 ,1.573 6.901 47,909 2.283 13.929 1.894 19.793 8,913 64,640 2.504 33.496 4.686 73,940 8.297 34.650 34,755 175.006 293 2,505 19 3.184 18.921 3.009 24.783 1,538 16,503 40 116.001 116,496 1.136 6.792 1.352 12.875 1,472 14,891 1.712 25,594 8.196 45.635 3.933 21.768 2.946 29.937 880 5.205 102 813 587 5,574 92 1.219 296 2.060 161 1.056 229 2,808 133,544 936,545 Neki francoski zrakoplovec je baje iznašel balon, ki se ga lahko razloži in nosi v košu na hrbtu. Raba pšenične moke narašča, a raba ržene moke pojema že več let v Nemčiji. v Po gorenji Škociji so vetri tako silni. da ni nič nenavadnega, ako vlak ustavijo. Brazilska vlada namerava naseliti Indijance po javnih zemljiščih ter jih opremiti s poljedelskim orodjem. Mr. Charles Frick, znam “kralj jekla”, je kupil slavno Rembrandtovo sliko “Poljski jezdec” za $300,000. Še predkratkim je bila slika last nečega grofa. ■ ki so pregledali tvarino, koja se nahaja na zemljišču in v rudniku Grand ; Arizona Copper kompanije v Lone Mountain, pravijo, da je ista naj- ■ bolje kakovosti, vredna od 20 do 500 dolarjev tona, smislom razmer ; po katerih se ista spečava na trg. Sedaj se delajo pogajanja z raznimi S družbami in upamo, da jih sklenemo vkratkem. Grand Arizona Cop- ■ per kompanija ima prav mnogo rude, ki se bo lahko odvažala iz površja m brez tunelov ali šahtov. “ Grand Arizona Copper kompanija^lastuje sedaj 784 oralov zemlje, S ki je bogata na bakru, srebru, zlatu in drugimi rudninami, ter je vse 5 plačano. Glavni šaht je bil dne 16. maja globok 282 čevljev v črnem 5 ozemlju, ki vsebuje mnogo bakrene, zlate in srebrne rude. Na posedi stvu sta dva parna stroja (steam engines) in eden stroj na gazolin. g Zemljišče je le 4 milje od E. P. & S. W. železnice. Otvarjanje na zem-m ljišču se hitro nadaljuje in delničarji družbe so na svoji seji, ki se je ■ vršila v Douglas, Arizona dne 10. maja 1. 1910, naložili ravnateljstvu, S da privede železniško progo kakor hitro bo uvidelo isto potrebno. Tr-« gova v Douglas, Arizona, ki prodajejo stroje, les, železnino, grocerijo S i- t. d. jemljejo od družbe delnice mesto plačila za blago, ali vsaj polo- vico plačila v delnicah družbe, kar kaže zaupanje družbi. Družba pro-5 daje sedaj delnice po 70 centov, za gotovino ali na lahke obroke, in ce-3 na se bo kmalu zvišala. Oni ki kupijo veliko delnic te družbe se jim g ni bati slabih časov. Kupite jih sedaj, da naredite velik dobiček v 5 kratkem. Za nadaljna pojasnila, pišite na: O . E. P E T T E R S E N & C O . Bell telefon 4525 Melrose. 213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINN. Z) Ali našim agentom. Mi dobro pazimo koga postavimo za agenta; ti 5 nam potem vsak teden dvakrat naznanijo, tako da jim sme, narod ™ popolnoma zaupati. šSlIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllIlIllIllIlllIlllIlR r Časnikar naučni minister. Na Španskem je imenoval kralj časnikarja Julija Burella za naučnega ministra. Cigan — dvorni glasbenik. Ciganski primas Bela Berkeš v Budimpešti ANGLEŠKO-NEMŠKA VOJNA. Predpis, kako obogateti. Ni bil tepec, ki pripoveduje sledeče: Nekoč je čital v neki knjižici naslednji predpis: “Potroši vsak dan nekoliko manj, nego imaš dohodkov. Omisli si zaprto hranilno puščico, v katero devaš svoje prihranke. Spoznal boš, kako koristen ti bode ta zaklad. Če si hočeš kaj kupiti, odloži do jutri, in jutri boš uvidel, da tistega še ne potrebuješ. Če izdaš na dan samo pet centov po nepotrebnem, je to koncem leta lepa svotica, ki si jo izgubil.” Potem pravi: “Ta predpis je vodil moje misli na višje stvari, in prišel sem do naslednjega preudarka: Gledali moram pa vendar nele na koristi tega sveta in paziti, da si naložim zaklad tam, kjer PRISELJEVANJE. Department za priseljevanje v Wash-ingtonu je naznanil število prekomor skih potnikov, dospelih v Združene Države meseca majnika, kakor tudi številke za prvih enajst mesecev v po slovnem letu priselitvenega depart-menta; končanem z dnem 30. junija. Po tem naznanilu ozir. izkazu je dospelo semkaj meseca maja 96,676 moških in 36,868 ženskih priseljencev, skupaj 133,544. V enajstih mesecih je došlo v Združene Države 936,545 priseljencev, 663,949 moškega in 272,596 Henry Johnson, najslavnejši akrobat 19. stoletja, je te dni v Grauthamu na Angleškem umrl v starosti 103 let. Johnson je bil akrobat, ki se je produciral pred kralji. Glavo odtrgalo. V neki tovarili v Muehlheimu je eksplodiral velik kotel s karbidom. Kosi železa, ki so frčali po zraku, so nekemu delavcu odtrgali glavo. Neki drugi delavec, ki je to videl, je vsled strahu zblaznel. V uglednem angleškem časopisu “Century and after” je izšel članek R. Koksa, ki razločno in trezno dokazuje, da mora Angleška propasti, ako čim prej ne napove Nemčiji vojne. Nemčija zelo mrzličavo hiti, pravi Koks v tem svojem članku, da kolikor mogoče hitro izvede svoj mornariški načrt, in kadar bo ta načrt dovršen, bo imela najmočnejšo mornarico, kakršne še nikdar ni bilo na svetu. V tej o-gromni pomorski sili bo samo “dread-noughtov” — 36. Kaj hoče Nemčija s tem brodov-jem? vprašuje Koks. Uradni nemški krogi zatrjujejo, da se ustanavlja ta velika bojna mornarica za varstvo nemške pomorske trgovine. Toda to je laž, pravi Koks. Gibanje trgovske mornarice je tako razcepljeno, ladje te mornarice so v taki veliki razdalji med seboj in na vseh straneh sveta, da bi njihovo popolno svobodno gibanje ne moglo varovati nobeno bojno brodovje, pa naj bi bilo še tako velikansko. Pa tega namena tudi nima bojna mornarica. Poleg tega se koucentruje nemška pomorska sila vedno na Helgolandu In ni razvrščena po vseh svetovnih morjih, čez katera se vrši nemška pomorska trgovina, ki je tudi vsled tega ne more varovati. Iz tega je razvidno, da Nemčija hiti z ojačevanjem svoje bojne moči na morju s popolnoma bojnimi, napadalnimi nameni. In proti komu je vse to 'naperjeno? Proti Rusiji, Francoski, Italiji, Avstriji in drugim manjšim državam ima Nemška že sedaj dovolj vojske na suhi zemlji in njeno bojno brodovje je že znatno večje od teh držav. Na vojno s Severno Ameriko Nemčija ne more niti misliti in potem ne ostane druzega, kot da oborožuje svo je pomorske moči proti Angleški. _To je tudi pravi cilj Nemčije, ki se hoče polastiti angleškilf kolonij, da uniči angleško trgovino in da vrže s prestola kraljico morja. Zato bi se morala Angleška oborožiti kolikor mogoče prej in hitro, ako hoče obvarovati svojo premoč na morju, ako hoče varovati svojo bodočnost. Toda to je nemogoče, pravi Koks, ker so že sedaj izdatki za angleško bojno mornarico tako ogromni, da jih Angleška komaj vzdržuje. Ako pa bi se ti izdatki kljub temu povečali, potem bi nastala velika nevarnost gospodarske propasti angleškega naroda. In tako ima Angleška izbirati med dvema pogojema. Ali da čaka svoje gospodarske propasti, ali pa da čaka, da ji odvzame Nemčija premoč na morju in jo zapre v nerodnih in siromašnih angleških otokih, ko zgradi svojo bojno mornarico. Ako želi Angleška, da ne bo niti eno, niti drugo, kar mora priti, potem mora čimprej napovedati Nemčiji vojno, v kateri bi jo zmagala m uničila ji brodovje. S tem bi si Angleška zagoto- Čudno stavo je sklenil neki mladi mož na Dunaju. Stavil je, da se bo pustil v navadnem lesenem zaboju brez vesel od valov Donave nesti v Črno morje. Baje je že pasiral Novi Sad, kjer je kupil provijant, potem pa se zopet “vkrcal”. VII. splošni avstrijski katoliški shod se bo vršil letos od 9. do 11. septembra v Inomostu. V centralnem odboru za ta shod so poleg Nemcev tudi Čehi, Poljaki in Slovenci (kanonik dr. Ivan Mlakar v Mariboru, državni poslanec dr. Ivan Šušteršič v Ljubljani in državni poslanec Povše v Ljubljani.) Rothschildi — dediči. Iz Nizze se poroča, da so bratje Rothschildi v Parizu podedovali 7 milijonov frankov, in sicer jim je zapustil neki zasebnik v Mentone, ker so njegove finančne zadeve tako “izborno in spretno upravljali”. Sorodniki, ki bi ugovarjali pro ti tej oporoki, se niso oglasili. Vnetje slepega črevesa — kužna bolezen. V angleškem listu “Th^e Lan-cet” je dr. Donald Hood napisal trditev, da je vnetje slepega črevesa infekcijska bolezen. Izjavlja, da je koj pripravljen ves svoj v 12 letih nabrani materijal izročiti univerzi v Cambridgu v proučevanje. Gre se za dokumenta-rični materijal o krog 500 opazovanih slučajih bolezni, ki naj dokažejo na-lezljivost, oziroma prenosnost te bo lezni. V vročem poletju —pijte— dobro, zdravo in krepčilno PIVO ki je izdeluje znana pivovarna, koje delničarji so tudi nekateri naši rojaki. Citizens Brewing Co. Collins Street Joliet, Illinois. Pristaši splošne vojaške dolžnosti na Angleškem nabirajo sedaj popise za ustanovitev narodne vojske po švicarskem zgledu. Stvar najbrže še ni zrela, da bi prodrla v angleški zbornici, a za svetovni mir bi ne bilo napačno, če bi Angleži svoje lastne najbližje sorodnike imeli v vojski, potem bi še najbrže še mnogo bolj ogibali vojne, kakor se je sedaj. ženskega spola. V mesecu majniku je dospelo 15,278 nepriseljencev, 11,280 vila svojo pol. in gospodarsko bodoč-moškega in 3,998 ženskega spola; šte- | nost. “Ako še živi v angleških držav-vilo nepriseljencev, došlih v enajstih nikih tradicija Kromvela,” — končuje Zoper tuberkulozo. Znani medicinski prof. Doyen v Parizu, ki je še le pred tremi meseci poročal, da je odkril neko sredstvo za zdravljenje raka, je sedaj zopet iznenadil svet, da ve za sredstvo, ki sigurno zdravi tuberkulozo in sicer ono prve vrste v vseh slučajih, ono druge pa večjidel vedno. Če se možak le ni varal, njegov sloves je že itak mnogo trpel. Scotus Viator, znani angleški žurna-list, se je mudil ob času volitev na O-grskem. Kakor smo zadnjič poročali, priobčuje v dunajskih listih članke, v katerih popisuje nasilstva, barbarska nasilstva, ki so se vršila pri volitvi v Skalicu nasproti Slovakom in njiho vemu kandidatu. Pričevanje tega svetovno znanega moža je hud udarec za ogrsko vlado, ki pač ni pričakovala ta kih očividcev pri svojem podlem početju in je upala z drznim dementirg njem spraviti vse nesramnosti iz sveta in igrati pred svetom še naprej vlogo “viteškega naroda.” Posebno neprijetno mora dimiti kruti Khuenov režim Viatorjeva obljuba, da ima tudi iz drugih krajev popolnoma zanesljiva, avtentična poročila, ki jih bo v kratkem izdal. Čas je, da začne Evropa ceniti oholo in korumpirano ogrsko buržoazijo in aristokracijo, kakor zasluži. STRIPPED POKIN'» P LORI L L ARD COMPANY. JCFSCY CITY. N J Loiülard’s STRIPPED SMOKING TOBACCO ZA PIPE IN CIGARETE Vonj je prijeten Čist in nežen. Zadovolji vsakogar. To je najboljši duhan v Ameriki, in ga je dobiti vsepovsod v prodajalni. Papirčki za cigarete z astonj z vsaktm zavojČkem. Pozor pred ponaredki Pravi Lorillard’s duhan ima ta rudeč znak na zavojčku. THE AMERICAN TOBACCO C0. Amerik. Slovenec stane le $1 na leto. ****** K. S. K. ****** ****** JEDNOTA ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. L podpredsednik;...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa. IL podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: ................ Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, III. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. * PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 16484'John Pavlin, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 3. jul. 1910. Dr. št. 250 članov. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111.,. 16485 Josip Žagar, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 5. jun. 1910; 16487 Anton Sevnik, roj 1881, zav. za $500, 3. razred, spr. 3. jul. 1910. Dr. št. 155 članov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 16488 Ivan Homjak, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 3. jul, 1910. Dr. št. 162 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 16489 Ivan Smolič, roj 1887, zav. za $500, 2. razred; 16490 Franc Unetič, roj 1882, zav. za $500, 3. razred; 16491 Lovrenc Domažič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 16492 Ivan Terček, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred; 16493 Josip Epih, roj 1867, zav. za $500, 6. razred, 16494 Ivan Pižem, roj 1867, zav. za $500, 6. razred, spr. 3. juL 1910. Dr. št. 49 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 16495 Vinko Mihelčič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 16496 Mihael Blaženi, roj 1886, zav. za $500, 2. razred; 16497 Simon Zrnič, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 29. jun. 1910. • Dr. št. 116 člaliov. K društvu Marija Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 16498 Anton Pod-meninšek, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, spr. 3. jul. 1910. Dr. št. 44 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva Marije Seden/žalosti 84, Trimountain, Mich., k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich, 13042 Ivan Pleše, 26. jun. 1910. I. dr. št. 113 članov. II. dr. št. 348 članov. Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo, k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 13773 Valentin Luznar, 30. jun. 1910. I. dr. št. 58 članov. II. dr. št. 61 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich, 1611 Josip D. Grahek, 26. junija 1910. Dr. št. 349 članov. K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa, 12272 Franc Lukšič, 2. julija 1910. 0 Dr. št. 88 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa, 7050 Metod Tomec, 27. jun. 1910. Dr. št. 161 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa, Nikolaj Jankovič, 28. jun. 1910. Dr. št. 48 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111, 13982 Blaž Trnavec, 27. jun. 1910. Dr. št. 194 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 9933 Andrej Sterbenc, 15543 Peter Brajdič, 9285 Franc Gus, 10901 Ivan Zajc, 5851 Josip Klemenc, 26. jun. 1910, 4829 Franc Gelce, 26. maja 1910. Dr. št. --članov. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 5298 Ivan Kosec, 15154 Ivan Rački, 13598 Jurij Rački, 28. jun. 1910. Dr. št. 38 članov. Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind, 13764 Vladimir Jovanovič, 25. jun. 1910. Dr. št. 18 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa, 4589 Johana Afrič, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 3. jul. 1910. Dr. št. 20 članic. K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa, 4590 Ana Protulipac, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 26. jun. 1910. Dr. št. 87 članic. K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111, 4591 Jožefa Bartelj, roj 1892, zav. za $500, 1. razred; 4592 Marija Smole, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 26. junija 1910. Dr. št. 55 članic. SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich, 1530 Marija Grahek, 26. junija 1910. Dr. št. 110 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 4102 Marta Brajčič, 2749 Cecilija Klemenc, 26. junija 1910. Dr. št. 21 članic. Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, 3185 Ana Volf, 3184 Helena Tomec, 29. jun. 1910. Dr. št. 59 članic. ODSTOPILA ČLANICA. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111, 3563 Marija Trampuš, 26. jun. 1910. Dr. št. 66 članic. JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote. AVSTRIJSKA VOJNA MORNARICA. Kakor se iz precej zanesljivega vira čuje, misli vojno ministrstvo v prihodnjem delegacijskem zasedanju predložiti vojno mornarično postavo. Po novi postavi bi se določila maksimalna' starost vojnih ladij na 20 let. Po preteku 20 let bi se morala vsaka vojna ladija nadomestiti z novo. Kot za podlago novi postavi bi se računalo z 20 velikimi vojnimi ladijami, ki bi bile razdeljene v pet divizij. In vsaki taki diviziji, obstoječi iz štirih velikih vojnih ladij, bi se priklopila še ena hitra križarka s 3000—=4000 tonami. Tudi se namerava z novo postavo število torpedovk in podmorskih čolnov primerno pomnožiti. Po novi postavi bi se nadomestile najprej vojne ladije “Wien”, “Budapest” in “Monarch.” Nadomestile bi se z dread-noughtkami, od katerih sta dve že v delu v tržaški ladjedelnici, tretja se bo gradila v Pulju in četrta na Reki. Tej diviziji bi se po novi postavi kakor zgoraj omenjeno, morala priklopiti še ena hitra križarka s 3000 tonami. Po izgotovitvi te devizije bi prišle na vrsto sedanje “Habsburg”, “Baten-berg” in “Arpad”, za temi pa “Nadvojvoda Karol”, “Nadvojvoda Friderik” •n “Nadvojvoda Ferdinand Maks.” Vse to, ako se bo nova postava sprejela, bi moralo biti do leta 1920 izgotovljeno. Po tem načrtu bi štela avstrijska vojna mornarica leta 1920 12 dread- noughtk. Ker pa stane vsak tak velikan 50 milijonov kron in se bo morala vojni mornarici zagotoviti veliko večja dotacija v državnem proračunu, bo ta postavni načrt najbrž naletel na velike ovire. Zgradile se pa bodo dreadnoughtke vendar-le, naj se vse na glavo postavi, in kupile tudi, zakaj javna tajnost je, da to hočejo tisti, ki imajo v Avstriji prvo in zadnjo besedo in vso dejansko moč vkljub vsem različnim državnim zborom in ljudskim zastopnikom. Bosanska vlada in narodna zavest. Hujši ko atentat na Varešanina je atentat bosanske birokracije na narodni značaj Bosne in Hercegovine. Znano je, da je sarajevski župan Kulovič odstopil. Njegove posle vodi prvi podžupan Hr.vat dr. Mandič. Vlada je zahtevala od njega, naj ob priliki otvoritve sabora na vseh mestnih poslopjih razobesi avstrijske, madžarske, cesarske in bosanske zastave. A dr. Mandič se ni pokoril, ampak je izobesil hrvatske, srbske in cesarske zastave. Tudi na saborskem poslopju je hotel izobesiti samo tte, a vlada ni pustila, in tako je sabornica bila brez zastav. Vsa javnost je postopanje dr. Mandiča pozdravila z navdušenjem in odobra, vanjem. Baje ga hoče vlada zaradi tega kot podžupana odstaviti. Iz vitežke Madžarije. V Kun St. Martonu je 7. marca umrl bogataš Matija Lešič. Našla se je o-poroka, v kateri zapušča vse imetje svojemu posinovljencu dr. Ladislavu Gjurkovichu. Sedaj pa se je izkazalo, da je dr. Gjurkovich v družbi z nekim svojim prijateljem dr. Kaleyem oporoko ponaredil in povrh iz zapuščine u-kradel hranilno knjižico za 58,000 K ter akcij v znesku za 100,000 K. Oba sta že priznala. Puščena sta začasno proti kavciji 10,000 K na svobodo. To je tudi madžarska špecijaliteta: pokrasti nad 250,000 kron, potem pa biti puščen Za 10,000 kron na svobodo! »040404044 ♦O**» Za kratek ča_s^ Í ?0*0*0*CV4*0*0*0*04<>*C*0*of Nikoli večji. Ižanec, ki je redno zahajal v mesto, je videl, kako so otroke iz sirotišnice peljali na izprehod. — “Vrag si ga vedi,” pravi sosedu, “že dvajset let hodim v mesto, pa te krote ne postanejo nič večji. Taki so že bili takrat, ko so še moj rajni oče živeli!” Bavarski kralj Maks in gosji pastir. Bavarski kralj Maks je sedel pomladanskega dne preprosto oblečen na svojem vrtu ob tegernskem jezeru in nekaj bral. Na vrtu je bilo vse tiho, dan je bil soparen, in tako je kralja hitro premagal spanec. Ko se vzbudi, gre na izprehod proti jezeru, da bi pregnal dremoto. Ali pot proti jezeru je držala med travniki, ki so se razprostirali na levi in na desni strani kraj jezera. Tu se spomni svojih bukvić, katere je pozabil na vrtni klopi. Ne bil' bi jih rad izgubil, niti bi ne šel rad po isti poti nazaj, zato mu je bilo po godi, da je ugledal ondu blizu dečka, ki je pasel gosi. Kralj gre k njemu in ga nagovori: “Čuj, dečko! Skoči po moje bukvice, ki sem jih pozabil zgoraj na vrtni klopi. Za trud dobiš srebrnjak.” Deček kralja ni poznal in je nezaup-no gledal debelega gospoda. “Srebrnjak za tako majhen trud,” to mu ni šlo v glavo. “Nisem neumen, ne, kakor mislite,” reče in se obrne. “Misliš, da se šalim?” vpraša ga kralj. Odkritosrčni čvrsti deček mu je bil po godi. “A če ponujate za tako majhen trud srebrnjak!” odgovori deček. “Novci se ne služijo tako lahko. Ti tam doli” — dostavi in pokaže s prstom kraljev grad — “radi se šalijo z nami, in vi ste menda tudi kdo izmed tistih tam doli.” “In ako bi tudi bil?'' reče kralj. “Na dve dvajsetici naprej! a zbeži, pa mi prinesi bukvice.” Deček potegne kapico nekoliko na stran in se popraska za ušesi. “Hm,” reče, “rad bi, toda ne smem. Ko bi kmetje slišali, da sem pustil gosi same na paši, spodili bi me, in jaz bi izgubil kruh.” “No, torej jih bodem pasel jaz, dokler se ne vrneš.” “Vi?” vpraša deček in pomeri debelega gospoda od nog do glave. “Vi se mi ne zdite za gosjega pastirja! In ko bi vam gosi kam ušle, treba bi vam bilo plačati več, nego zaslužim vse leto. Vidite tisto s črno glavo, to je Vrtnikov gosak, hudobna in zvita žival, med vsemi najhujša — ta bi se gotovo ne dala ustrahovati, ako bi ne bilo mene tukaj. Ne, ne smem iti.” Kralj je komaj zadržaval smeh, vendar je rekel: “Zakaj bi ne mogel enkrat strahovati čede gosij, če lahko strahujem in v redu držim mnogo lju-dij!” “Tako,” reče deček in šegavo pogleda kralja. “Aha, zdaj vem, učitelj ste. Toda verujte mi, četa učencev se lože strahuje, negoli čeda gosij.” “Mogoče; no, saj bodeva videla. Ali hočeš iti po moje bukvice?” “Šel bi, ali.. .” , "Če se naredi v tem kaj kvare, jaz vse popravim.” To je deček razumel. Ukazal je kralju, naj posebno pazi na Vrtnikovega gosaka, zakaj ta uhaja najrajši in vodi še druge gosi za seboj. Ko mu tudi izroči bič, spusti se V beg, toda naglo obstane in se vrne. “Kaj še hočeš?” vpraša kralj. “Poskusite pokati,” reče deček. Kralj poskuša na vse načine, a ne gre. “lilo, mislil sem si!” reče deček. “Vi bi pasli gosi, a niti pokati ne znate?” Rekši mu vzame bič iz rok in mu pokaže, kako ga je sukati, da bode pokalo. Kralj je komaj zadrževal smeh, vendar se je trudil, da se nauči tudi tega, kar se mu res skoraj posreči. Potem mu deček še naroči, ako bi katera gos začela uhajati, naj začne pokati, in zbeži po bukvice. A kralju je bil da uk tako po volji, da se je smejal na vse grlo. Gosi so res kmalu zapazile, da niso pod strahom svojega mladega, a ostrega zapovednika. Vrtnikov gosak po-. vzdigne glavo, ozre se na vse strani, ' potem zagaga in kakor bi razpihal veter kup perja, tako se mu glasno ga-1 gajoč razprhnejo gosi, predno se kralj j zave, kako in kaj. Kralj kriči — a zastonj; pokati hoče, pa mu ne gre, ploska z rokami, teka na levo, na desno a vse nič ne pomaga. Ves upehan in zasopel sede na posekano drevo, kjer je navadno posedal deček, in pusti gosi. “Deček res prav trdi,” misli sam v sebi, “da je lože strahovati ves polk ljudi negoli čedo gosij. Ali vsega te ga je kriv ta preklicani Vrtnikov gosak.” — Deček je v tem našel bukvice ter je vesel pribežal nazaj. Ali ko pride pred svojega namestnika in vidi, kaj se je zgodilo, padejo mu od strahu bukvice iz rok. “Zdaj pa imava!” zavpije in se od žalosti razjoče. “Ali vam nisem takoj rekel, da ne veste nič? Zdaj jih niti jaz ne zberem! Le glejte, da mi pomo-rete!” Ko ga nauči kako je treba kričati, kako kriliti z rokami in kako žvižgati, zbeži po najoddaljenejše gosi. Kralj stori, kar se da, in tako jih spet zbereta po velikem trudu. Deček še potem kralja dobro ošteje, kako je neroden in da ne ve ničesar ter sklene: "Dokler bodem živ, ne izročim več takemu človeku svojih gosij. Niti ne, ko bi prišel sam kralj.” “Prav govoriš, dečko,” reče kralj in se nasmeje. “Kralj bi ti naredil tako, kakor sem jaz, zakaj jaz sem kralj.” “Vi?! No, to utegnete povedati komu drugemu, da vam bode verjel, a ne meni! Vzemite bukvice in pojdite svojim potom. Kralj ni tako neroden!” “Ne bodi hud,” odgovori dobrovoljni kralj, ter trnu da še dve dvajsetici, rekoč: "Veruj mi, da gosij pasti nečem nikoli več.” Deček se zahvali, nekoliko pomisli in še reče: “Kdorkoli ste, dober gospod ste, a za gosjega pastirja niste!” PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in naj izkušene jga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijahost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. J Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno,- Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on , Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: | DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. Naznanje Slovencem. Dobro poznani in dobro obiskani salun se proda za nizko ceno samo zavoljo selitve na farmo. Ker pa je ta salun vsakemu Slovencu dobro znan, zato pa ni treba, da bi ga hvalil, ker dobro blago se samo hvali. Jaz sem že na tem mestu pet let, ker pa se zdaj izselim na farmo, ga pa prodam za majhno ceno. Imam domačega vina, da ga bo za celo leto dosti, zraven sa-luna je velika hala za ples in za seje, in v salunu je vse kar spada zraven, kar za nastopit. Kogar bi to veselilo naj se oglasi pred ko je mogoče, da ne bo prepozno. Naslov: Frank Čech, 1703 S. Center Ave., Chicago, 111. Nprodaj hisa in lota na 1401 N. Summit St. Vec pove: Chas. Kompare, 1401 N. Summit St., Joliet, 111. Slovensko Podporno Društvo “Slovenski Sokol” Waukegan, Illinois. Uradniki: Pavel Bartel, starosta. Josip Hribar, tajnik, 604 — 10 St. Frank Belec, blagajnik. Al. Grebenc, učitelj telovadbe. Mesečne seje 3. nedeljo v Belec-ovi dvorani ob 1:30 uri pop. Emil Bachmar 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Slovanski tvorničar društvenih o« /makov (badges). regali j, kap band» r. zastav. Velika zaloga vseh p. trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujeta