Didakta marec 2014 21 Fokus: Učenje za življenje PLES – ŠOLA ZA žIVLJENJE / Vesna Godina, OŠ Beltinci Rezultatska naravnanost predstavlja problem sodobnega družbenega stanja in s tem tudi vzgojno-izobraževalnega sistema. Učitelji športa pa z možnostmi, ki jih ponuja šport (gibanje, sprostitev napetosti, igra), lahko ustvarimo in učencem bolj približamo sproščeno delovno okolje, kjer se učijo »za življenje«. Iz našega življenja vse prepogosto izrivamo ples, ki pa ostane prikrit v nas samih. Zato je še toliko bolj pomembno, da gojimo ples v šolski dobi vsakega odraščajočega otroka, saj je otrok, ki nima priložnosti za ples, kot otrok, ki mu ne pustimo, da se igra. Športne vsebine so močno vpete v čustve- no, umsko, duhovno, socialno plat mlade, še razvijajoče se osebnosti. Veliko je go- vora o učinku športa na razvoj celostne osebnosti – med njimi je prav gotovo na pomembnem mestu ples. To nedvomno potrjujejo tudi knjige Učni načrt za športno vzgojo, Cilji šolske športne vzgoje in Učni načrt za izbirni predmet – Plesne dejavnosti, ki ples obravnavajo enakopravno in enako- vredno drugim športnim panogam. Naša dolžnost in naloga pa je, da ples pripelje- mo v vsak razred in v vsako telovadnico na šoli. Vzgoja in izobraževanje, ki temeljita na uporabi plesa, pozitivno vplivata na mlade. Še posebej v današnjem sodobnem svetu, v katerem so okupirani z vsemogočimi tehnološkimi napravami in ob katerih iz- gubljajo stik z realnostjo in s samim s seboj. Ne znajo navezovati pristnih stikov in se pogovarjati v živo. Vse več je čustvenih in vedenjskih motenj. Kot učiteljica športa in plesa se tega še kako zavedam, zato vam želim predstaviti, kako na naši šoli skrbim za plesne dejavnosti, z njimi vplivam na čustveni in socialni razvoj učencev in jih pripravljam za življenje. KAJ JE PLES IN NA KATERA PODRO- ČJA MLADEGA ČLOVEKA VPLIVA Dr.Henrik Neubauer, avtor knjige Učni načrt za izbirni predmet – plesne dejavnosti je zapisal: »Ples je tista umetnostna zvrst, pri kateri lah- ko učenci v največji meri sodelujejo z lastno aktivnostjo in ustvarjalnostjo kot posameznik in v skupini. Ples kot predmet osnovnošolske vzgoje pomaga pri oblikovanju celostne podo- be vsakega človeka, marsikdaj pa deluje tudi preventivno in terapevtsko pri različnih mo- tnjah, ki jih povzročajo duševne obremenitve mladih med šolanjem. Hkrati si učenci prek plesa pridobijo možnosti telesnega izražanja, ki je enako pomembno kot besedno izražanje, poleg tega je pomemben spodbujevalec doži- vljanja in razmišljanja vsakega človeka.« Zato pomeni razvijanje in doživljanje plesa pri otrocih v osnovni šoli razvijanje njihove- ga celotnega telesnega potenciala. Ples pa jim bo v oporo tudi v poznejšem življenju. 22 Didakta marec 2014 Fokus: Učenje za življenje Ples je bil od nekdaj del družabnega ži- vljenja, ki ga je moral vsakdo usvojiti že v rosno mladih letih. Današnji otrok, ki je pravzaprav odrezan od nekdanjih korenin in prvobitnega delovanja, bi moral imeti pravico, da pridobi svojo izgubljeno vitalno življenjsko energijo, ki mu bo dovoljevala normalen razvoj. SPLOŠNI CILJI PLESNE VZGOJE (dr. Henrik Neubauer) Spoznavno področje Vsak človek mora poznati umetnost in njene zvrsti. Zato si mora že v šolski dobi z védenjem o plesu (nekaj zgodovinskih podatkov, vedenje o gibalnih možnostih človeškega telesa) oblikovati svoja me- rila, ki mu bodo pozneje v pomoč pri opredeljevanju, odzivanju, primerjanju in presojanju plesnih dogodkov, ki se jih bo aktivno ali pasivno (kot gledalec) udeleževal. Telesno-gibalno področje Ples pomaga pri razvijanju otrokovega ob- čutka za disciplino, obvladovanju lastnega telesa, obvladovanju posameznih delov telesa in njegovih gibnih sposobnosti, ob- vladovanju ritma in prostora, vzgaja dobre reflekse ter razvija celotne otrokove psiho- motorične sposobnosti in spretnosti. Danes imajo šoloobvezni otroci nemalokrat omejeno zalogo gibalnih navad. Zato je cilj plesne vzgoje v šoli tudi skrb za telesno zdravje otrok s preventivnim in terapev- tskim delovanjem pri različnih motnjah in telesnih okvarah drže zaradi dolgotrajnega sedenja, prenašanja učbenikov, zvezkov in dodatnega pribora, saj širi gibalne nava- de mladoletnikov. Hkrati pa daje nešteto možnosti telesnega izražanja. S plesnimi dejavnostmi v šoli bomo dosegli vsestran- sko harmoničen razvoj vseh telesnih in duševnih zmogljivosti tako občutljivega bitja, kot je otrok. Socialno področje S plesom razvijamo otrokove zmožnosti na- vezovanja stikov tako z bližnjo kot z daljno okolico in jih učimo primernih odnosov do drugih ljudi. Ples je torej učinkovito sredstvo socializacije. To dosežemo s sku- pinskimi vajami in skupinskimi plesi, med katerimi so nekateri plesi v paru še pose- bej primerni za sproščeno medsebojno sodelovanje. Didakta marec 2014 23 Fokus: Učenje za življenje V skupini otroci podrejajo lastne interese skupnim. Tako razvijamo razumevanje, obzirnost in strpnost. Sodelovanje pa ne temelji le na odnosih med učenci, ampak tudi med učenci in učitelji. Čustveno področje Razvijanje otrokove domišljije, ustvarjal- nosti, poetičnosti in s tem veselja nad doživljanjem samega sebe in nad posto- pnim obvladovanjem spretnosti, ki so zato potrebne, je eden pomembnih ciljev tega predmeta. Ples hkrati daje možnosti za razvijanje vseh duševnih zmožnosti otroka in zavesti o usklajenosti dobrega počutja, povezanega s plesno dejavnostjo. Motivacijsko področje Ples v šoli je ples za vse. Učencev ni težko motivirati zanj, saj večina že v zgodnjem otroštvu večkrat samodejno začenja z raz- ličnimi oblikami poskakovanja, skakanja in vrtenja v lastnih ritmih, ki vodijo k po- plesavanju in plesu. Vsakega učenca pa je treba usmerjati tako, da se bo počutil cenjenega. Pri tem je posebej pomembna učiteljeva pomoč tako pri skupinskem kot tudi indi- vidualnem vodenju. Pomoč je predvsem potrebna pri ugotavljanju in spremlja- nju gibalnih sposobnosti ter osebnostnih značilnosti učencev, pri pripravi ustreznih obremenitev in za spodbudno vrednote- nje ter ocenjevanje napredka posameznih učencev. Estetsko področje Ples že sam po sebi predstavlja ustvarjal- nost in umetniško izražanje, doživljanje in vrednotenje lepega. Zato so prav pri plesnih dejavnosti estetski cilji najbolj izraženi. Moralno-etično področje S plesom si učenci prisvajajo tudi norme vedenja, še posebej pri raziskovanju in primerjanju obnašanja v preteklih stole- tjih ter danes. To pa vodi k izoblikovanju določenih vrednot in vrednostnih sodb o sebi in drugih. Posebnosti v vedenjskih vzorcih so skozi stoletja odsevale kulturne, politične, socialne, gospodarske in druž- bene razmere preteklih obdobij, prav tako pa odražajo tudi našo sedanjost. Učence s plesno dejavnostjo uvajamo v preprosto, a resnično reklo: »Gib naredi človeka.« PLESNE DEJAVNOSTI Z VSEBINO IN CILJI, KI JIH IZVAJAM NA OŠ BEL- tINCI Dejav- nost Vsebina Cilji Plesna igralni- ca 2. in 3.r Rajalne igre Izštevanke, Plesne igre, Osnovni elementi plesne teh- nike: hoja, tek, skok, obrati … Gibanje na razno- vrstno glasbeno spremljavo Gibalno ustvarja- nje in improvizi- ranje na določe- no temo Vaje dihanja in sproščanja Šolski plesni festival 4.–6.r Osnove modernih plesnih tehnik Nekateri družabni plesi Vaje di- hanja in sproščanja Imitiranje in gibalno ustvar- janje preprostih kompozicij posa- mezno, v paru ali skupini Nastopati na šolski prireditvi Tekmovati na Šolskem ple- snem festivalu na področni ravni ŠPO 6.r ŠPO 7.r ŠPO 8.r ŠPO 9.r Polka, blues Angleški valček, čačača Foxtrot, samba Dunajski valček, tango Predstavitev družabnih plesov po razredih na šolski prireditvi (jelkovanje) Prilagajanje partnerju v paru, strpnost in spre- jemanje drugač- nosti Izbirni pred- met: ples 7.r Moderne plesne tehnike Improvizirati krat- ko plesno etudo na določeno glasbo oz. temo Nastop na šolski prireditvi Izbirni pred- met: starin- ski in dru- žabni plesi: 8.r Nekateri starinski plesi in nadaljeval- na stopnja standar- dnih in latinskoa- meriških plesov. Spoznati bonton obnašanja na družabni prire- ditvi Nastop na šolski prireditvi Izbrani šport ples: 9.r Tekmoval- ne oblike plesa, joga , sprošča- nje … Nastop na šolski prireditvi in ude- ležba na tekmo- vanju Plesni tečaj za valeto: 9.r Nada- ljevalna stopnja standar- dnih in latinskoa- meriških plesov Nadgradnja znanja, ki so ga usvojili pri pouku ŠPO do stopnje, da so sposobni odplesati polurni plesni program na valeti. Glasser (1998, v: Geršak 2006) v svoji Kontrolni teoriji – teoriji izbire opozarja na pet človekovih potreb. Pri sodobnem človeku zaznamo štiri temeljne potrebe (poleg potrebe po preživetju posameznika in vrste): - potreba po ljubezni, - potreba po moči, - potreba po svobodi, - potreba po zabavi. Pri uvajanju plesnih dejavnosti v vzgojno- izobraževalni sistem omogočamo učencu, da zadovolji vse štiri osnovne potrebe: 1. Potreba po ljubezni – sprejetost, pri- padnost, sodelovanje, varnost, prija- teljstvo ... Plesno-gibalne dejavnosti nudijo občutek pripadnosti skupini, omogočajo sodelovanje med učenci ter med učenci in učiteljem v pri - jetnem vzdušju. Skozi plesno-gibalne dejav- nosti se krepijo socialni odnosi v skupini. 2. Potreba po moči – veljava, pomemb- nost, v središču pozornosti, ustvarjanje ... Prav tako s plesnimi aktivnostmi učenci za- dovoljujejo potrebo po moči, so pomembni pri soustvarjanju plesne točke, imajo mo- žnost vodenja skupine in samopotrjevanja na nastopih in tekmovanjih. 3. Potreba po svobodi – svoboda gibanja, govora, mišljenja, ustvarjanja, neodvi- snost, samostojnost ... Učitelji učencem omogočamo ustvarjal- no svobodo in samostojnost pri plesnem izražanju. 4. Potreba po zabavi – spoznavanje no- vega, sprememba, igrivost, uživanje, smeh, sprostitev, dobra volja. Ob plesnih dejavnostih se učenci zabavajo in sproščajo. Najbolj pomembna za otroke moderne dobe pa se mi zdita: Čustveni vidik Ples sprošča telesne in duševne napetosti. S tem ko se gibljemo in se prepustimo glasbi ali drugi ritmični spodbudi, odpotujemo in za trenutek pozabimo na vsakdanje skrbi. 24 Didakta marec 2014 Fokus: Učenje za življenje Socialni vidik S plesom pozitivno vplivamo na agresiv- nost, impulzivnost, hiperaktivnost, nasil- ništvo in antisocialno vedenje ter spod- bujamo prosocialnost, empatijo, komuni- ciranje, sposobnost reševanja konfliktov in razvoj inteligentnosti. Vplivamo tudi na ustvarjalnost – ustvarjalno mišljenje, domišljijo, spontano izražanje – in razvi- jamo čut za estetiko. Zato dragi učitelji, vzgojitelji in vsi, ki se kakorkoli ukvarjate z otroci, pojdite z njimi v telovadnico, na igrišče, gibajte se in ple- šite z njimi, kajti gibanje je naša osnovna potreba, kot zrak in voda … Otroci vam bodo hvaležni!