Uhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih (a dnevih pa praznikih. Posamezna Številka Din l’—, lanskoletna 2'—; me« seSna naročnina Din 20'—, za tu« Jlno BO1—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva BO-70. 80-69 tn 80-71 Jugoslovan Rokopisov si vratom« Oglasi po tarifi ia dogovora. Uprava v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-6& Podružnica v Maribora, Aleksandrova cesta SL 24, tel 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. PnSt. tek. ral: Ltublfana 18.621. St. 118 Ljubljana, torek, dne 26. maja 1931 Leto II. Slava konjeniške brigade kr. garde Ganljiva svečanost v prisotnosti Nj. Vel. kralja in članov vlade - Vladarjev govor junaški brigadi - Navdušene ovacije občinstva Kandidat za predsedstvo vlade v Belgiji gosp. Poullct V Belgiji je odstopil dosedanji predsednik vlade Jaspar. Kandidat za predsedstvo vlade je vodja krščanskih demokratov Boullet. Odkritje spomenika kralju Petru v Kastvu Knstnv, 25. maja. k. Včeraj in danes so bile na Kastavu velike svečanosti. Odkrili so spomenik blagopokojnega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja in ponovno so otvorili učiteljišče, ki je dobilo ime Državna učiteljska šola kralja Aleksandra I. Svečanosti se je udeležilo mnogo zastopnikov oblasti in ljudstva. Kralja je zastopal polkovnik Despot Damjanovič, prestolonaslednika, starešina sokolskega saveza Panda-kovič. Ob 10. dopoldne je bila svečana seja občinskega sveta, na kateri so imenovali za častne občane Kastva ministrskega predsednika generala Živkoviča, dr. Josipa Šiloviča in Ivana Meštroviča. Po seji je kraljev zastopnik polkovnik Damjanovič v kraljevem imenu odkril krasni spomenik. Vrhovni zakonodajni svet Beograd, 25. maja. AA. Vrhovni zakonodajni svet začne delati v plenumu dne 29. t. m. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem predlogu o delavnicah. Francoski list o gospodarski solidnosti Jugoslavije Pariz, 25. maja. o. List »Les Informations« jo Objavil članek o naši državi, v katerem pravi: »Jugoslavija je poleg Češkoslovaške ena izmed najsolidnejših držav v srednji Evropi in to predvsem v gospodarskem in finančnem pogledu. Proračuni se sestavljajo z največjo varčnostjo in so stalno v ravnotežju. Jugoslavija nudi dobre splošne garancije onim, ki ji zaupajo. Mednarodno posojilo v emisiji uživa poleg tega še posebno jamstvo. Garantirano je s čistimi dohodki državnih monopolov. Jugoslovanska vlada se je obvezala, da ne zmanjša ali ukine niti enega izmed teh dohodkov in da ga ne zamenja s kakim drugim dopolnilnim dohodkom, vse to v dogovoru s francoskim delegatom.« Dunajski novinarji na Cetinju Cetinje, 25. maja. 1. Na poti skozi našo državo so danes dopotovali na Cetinje časnikarji z Dunaja, ki potujejo po vsej državi, da spoznajo narod. Skupina dunajskih časnikarjev je dosedaj posetila Južno Srbtjo in Je preko Mitroviče, Peči in Podgorice danes opoldne prispela na Cetinje. Na Cetinju so bili časnikarji gostje g. bana. Nato so si ogledali znamenitosti Cetinja. V razgovoru so novinarji Izražali svoje navdušenje nad lepoto južne Srbije in Orne gore in nad spomeniki in zadužbinami srbskih kraljev, časnikarji so s Cetinja odpotovali v Kotr- in Dubrovnik. Veliko kmetsko zborovanje v Pakracu Pakrac, 25. maja. k. Tu se je vršilo veliko zborovanje kmetskega ljudstva, ki se je razvilo v sijajno manifestacijo sloge in edinstva. Udeležilo se ga je sila mnogo kmetov iz vse okolice. Ob 11. dopoldne ga je otvoril kmetski voditelj Karlo Kovačevič. Mala deklica Reza Majstorovič ga je pozdravila s priložnostno pesmico. Kova-čevičeve besede je vse ljudstvo burno odobravalo. Sklenili so postaviti v Pakracu spomenik pokojnemu kralju Petru I. Velikemu osvoboditelju. Kongres bančnih uradnikov v Splitu Split, 25. maja. k. Za binkoštne praznike so tu zborovali bančni uradniki in nameščenci iz vse države. Na kongresu so se zbrali delegati vsega tega stanu. Zveza bančnih uradnikov se je razširila na vso državo. Kongresu je predsedoval g. Barišič iz Splita. S kongresa so poslali udanostno brzojavko Nj. Vel. kraliu. Beograd, 25. maja. 1. Danes dopoldne je konjeniška brigada kraljeve garde proslavila svojo tradicionalno slavo kot spomin na dan ustanovitve garde pred 23 leti. Pred začetkom svečanosti sta predsednik vlade general Peter Zivkovič in vojni minister vojakom čestitala. Ob pol 11. dopoldne se je pripeljal Nj. Vel. Kralj spremljan po generalu Saviču in Veljkoviču. Nj. Vel. kralj je bil v uniformi polkovnika kpnjenioe kraljeve garde. Kralja so sprejeli vojni minister, general Stojanovič, komandant kraljeve garde, komandant konjeniške brigade in častniki garde. Nj. Vel. kralj je pozdravil vojake s: Pomozi Bog junačil, nakar so mu gardisti navdušeno in glasno odgovorili: Bog ti po-niagao! Suveren je nato čestital: Sretna vam slava junači! Vojaki pa so odgovarjali gromovito in navdušeno: Hvala. Na'j je bil izvršen obred. Po obredu je komandant konjeniške brigade kraljeve garde general Raketič imel izredno lep nagovor, v katerem je poudarjal zasluge in požrtvovalnost kraljeve garde. Temu je sledilo defiliranje pred Ni. Vel. kraljem. V dvorani doma gardistov je Lila za tem prirejena bogata zakuska. Nj. Vel. kralj je ob tej priliki navzočemu vojaštvu takole nazdravil: »Dvigam to čašo v čast in slavo svoje konjeniške brigade, prepričan, da boste vedno na dostojni višini, da boste uživali moje zaupanje in da boste drugim za vzgled, kako se vedno služi kralju in domovini in kako je imeti vedno pred seboj svetle primere požrtvovanja in slave, ki je proslavila ime naše vojske. To so vrlino, ki morajo krasiti mojo dično gardo kot elito moje proslavljene vojske. Gospoda, pozivam, da dvignete čaše na srečo in zdravje gg. častnikov, pudčastnikov, kaplarjev in redovov konjeniške brigade moje garde.« Na te vzvišene besede Nj. Vel. kralja, ki so jih navzoči sprejeli z velikanskim navdušenj je komandant konjeniške bri- gade general Raketič odgovoril sledeče: »Vaše Veličanstvo! Častniki, podčastniki, kaplari in redovi vdane Vam konjeniške brigade Vaše garde, so presrečni in se zahvaljujejo Vašemu Veličanstvu za visoko pažnjo, ki ste nam jo izkazali oh naši slavi. Prosim Vaše Veličanstvo, naj veruje, da bo konjeniška brigada vedno umela in znala izpolnjevati svojo gardsko dolžnost. Svoboden sem, da dvignem to čašo za dolgo in srečno življenje Vašega Veličanstva in Vašega vzvišenega doma z vzklikom: Zivelik To zdravico generala Raketiča so navzoči pospremili z dolgotrajnim vzklikanjem. Nato je Nj. Vel. kralj v spremstvu generala Dimitrijeviča odšel ob sviranju nar. himne. Slavi so poleg ministrskega predsednika in ministra za vojsko prisostvovali tudi ministri Uzunovič, Srskič, Kumanudi, Maksimovič, Švrljuga, Radivojevič, Demetrovič, in minister dvora Jeftič. Nelojalna pomorska konkurenca Italije Rim hoče pridobili vsa inozemska naročila za italijanske ladjedelnice - Anglija in Francija vznemirjeni - Nevarnost za pomorsko ravnotežo Pariz, 25. maja. r. Nova nesoglasja so se pojavila v zadnjem času med Francijo in Italijo glede pomorskega sporazuma. Ne gre pri tem toliko za nesoglasja oficijelne narave kolikor za vznemirjenje javnosti vsled nevarnosti neke nove posebnosti italijanske pomorske politike, ki se da zasledovati od 1. 1928 dalje. Ta posebnost italijanske pomorske politike obstoja v tem, da skuša Italija dobiti za svoje ladjedelnice vsa naročila držav, ki ne razpolagajo s sredstvi, da bi si mogle graditi same moderne vojne ladje. Na ta način ima vedno polno število novih gradb. Od 1. 1928 do danes, torej v zadnjih treh letih, si je Italija znala zagotoviti gradnjo sledečih enot za druge države: dveh križark po 9000 in 6600 ton, ene ladje za letala s 6100 tonami, desetih torpedolovcev, dveh topničark, ene živežne ladje, desetih (oz. enajstih) podmornic. V celoti gre torej za pet in trideset vojnih ladij, pri če- mer niso vštete razne obrežne ladje in manjše edinice. Tonaža vseh teh naročenih ladij znaša 52.560 ton, a vrednost naročil nad 1250 njilijonov frankov. Države, ki so naročile omenjene ladje v Italiji, so Argentina, Romunska, Brazilija, Perzija, Paraguay, Grčija, Turčija in Pontugalska. Letošnja tonaža vseh naročil je enaka poldrugi tonaži vsakoletnega gradbenega programa francoske vojne mornarice. Ako se vzame omenjena tonaža v srednji troletni dobi, pomenijo te gradbe, da je Italija prekoračila gradbeni program, kot ga predvidevajo »pomorske počitnice«, za 40°/o. Povodom naročil portugalske vlade pri-italijanskih ladjedelnicah je zavladalo veliko razburjenje tudi v Angliji. Londonska vlada je tedaj energično nastopila in dala razumeti rimski vladi, da je nelojalna konkurenca Italije v tem pogledu nedopustna. Ta konkurenca obstoji namreč v tem, da sprejemajo italijanske ladjedelnice taka naročila za eno četrtino pod navadnimi cenami. To pa jim je mogoče le vsled tega, ker povrača fašistovska vlada ladjedelnicam 25%> resnične cene novih ladij, Vsled nastopa angleške vlade je Portugalska naročila nedavno pri angleški industriji štiri torpedovke po 1400 ton in dve izvidniški ladji po 1000 ton. Ker ima Portugalska v svojem programu še dve podmornici, poziva tukajšnji tisk pariško vlado, naj napove represalije, če se ne bfc upoštevala francoska industrija. Poleg dejstva, da predstavlja opisano postopanje Italije nedopusten način konkurence, pa naglašajo listi tudi nevarnost za ohranitev sedanjega razmerja glede pomorskih sil. V slučaju vojne bi pač Italija porabila vsa taka naročila zase, s čimer bi si eventualno zagotovila premoč na morju. Francija bo vsled tega morala .po* svečati pri novih pomorskih pogajanjih posebno pažnjo tudi tej straw« italijanske pomorske politike. Mednarodna konferenca za delo Konferenca se sestane 28. t. m. v Ženevi -- člani naše delegacije Beograd, 25. maja. AA. Dne 28. t. m. se sestane v Ženevi mednarodna konferenca za delo. Na dnevnem redu bo med drugim določitev dobe dece za delo v neindustrijskih podjetjih, delovni čas v premogovnikih, nočno delo žensk, razprava o izvrševanju sklepov konferenc mednarodnega urada za delo. Albert Thomas bo poročal o aktivnosti mednarodnega urada za delo v minulem letu. Razen tega bo konferenca volila novi odbor za dobo treh let. Kraljevino Jugoslavijo bodo zastopali na konferenci ti-le gg.: v imenu države naš pooblaščeni minister in stalni delegat pri Društvu narodov dr. Ilija Šumenkovič, kot njegov namestnik Dušan Jeremič, načelnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, kot esperti ing. Stepan Bosak, tajnik SUZOR-a v Sarajevu, Mila Tanackovič, šef odseka ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje in Dušan Rudolf, kontraktualni uradnik OUZD v Ljubljani, v imenu delodajalcev Gjoka Curčin, generalni tajnik centrale industrijskih korporacij, C. Gregorič, tajnik centrale industrijskih korporacij, v imenu delavcev Bogdan Krekič, tajnik sindikalnih organizacij, kot eksperti dr. Živko Topalo-vič in tajnik UJS Juraj Artl, zastopnik Delavske zbornice v Zemunu Luka Plavšič ter za Delavske zbornice v Novem Sadu Aleksander Nikolič. Velik letalski miting v Zagrebu Pred tisoči občinstva so izvajali naši letalci drzne akrobatične točke Zagreb, 25. maja. k. V Zagrebu se je vršil za binkoštne praznike velik letalski miting. Včeraj dopoldne je bil obenem občni zbor zagrebškega aerokluba v prostorih Zagrebškega zbora. Z Zbora so odposlali vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade generalu Ziv-koviču, ministru vojske in mornarice Stojanoviču, poveljniku letalstva generalu Nediču. Po Zborovanju se je na svečan način izvršil krst treh novih letal. Popoldne ob lo-30 se je pričel miting, na katerem so naši častniki-letaloi izvajali mnogo akrobatičnih točk, pohnih atrakcij za gledalce, ki jih je bilo okrog 30.000. Pri startu in ostalih vežbah je poveljeval poveljnik 4. 'letalskega pol- ica major-pilot-lovec Mato Schwarz. Posebno pozornost so vzbujati letalci, ki so se z ustavljenimi motorji spuščali na tla. Sodelovala so pri tej točki letala zagrebške vojne edinice pod poveljstvom pilota-lovca (invalida brez noge) Pavla Burkuša, S to točko so si pridobili naši letalci novih simpatij. Danes je bil mednarodni miting. Iz inozemstva so prišle eskadrilje angleških, nemških, češkoslovaških, avstrijskih, poljskih in francoskih letalonv. Angleško eskadriljo je vodila sim-pitačna in znana pilotkinja miiss Spooner. Inozemske goste so v Zagrebu zelo lepo sprejeli. Danažnji miting, h kateremu je prišlo prav toliko občinstva ko včeraj, Je bil tudi zanimiv. Razsodba v beograjsKv/i procesu Proces pred sodiščem za zaščito države v Beogradu proti članom madjarske teroristične organizacije se je končal, kot smo poročali v »Jugoslovanu« od 17. t. m., v soboto 16. t. m. Ob zaključku razprave je sporočil predsednik Ar-nerič, da se razsodba objavi 23. t. m. V skladu s tem je bila preteklo soboto razglašena razsodba, s katero so bili obsojeni: X. Sclctkovič Mijo, Tilman Andrej in Kirch-maycr Mijo na smrt na vešalih s tem, da M najprej obesi Tilman, za njim Kirchmayer in zadnji Seletkovič. 2. Crvič dr. Anton na 20 let robije; 3. Hermann Anton in Buškan Ivan vsak nai 18 let robije: 4. Budrovac Anton na 16 let rdbije; 5. Gross Aleksander in Domitrovič Ignac na po 15 let robije; 6. Carevič Franjo na 8 let; 7. Klemen dr. Zaljko in Stijevič Luka na po 6 let robije; 8. Mikic Simon in Devčlč Dragan na po 2 leti robije; 9. Canič Franjo je bil oproščen in izpuščen na svobodo. Izlet jugoslovanskih študentov v Varšavo Varšava, 25. maja. AA. Danes je dopotovala v Varšavo skupina študentov beograjske gozdarske fakultete. Na postaji so sprejffli študente predstavniki ministrstva za kmetijstvo, člani jugoslovanskega poslaništva, varšavski Jugoslovani, poljski študentje in drugi. Sprejem je bil izredno prisrčen. Dve bombi vrgel z zvonika Pariz, 25. maja. AA. Havas poroča iz Lizbone, da je včeraj neka neznana oseba, ki je zlezla na vrh stolpa sv. Justa, vrgla dve bombi v dva razni ulici. Dve osebi sta bili pri tem ranjeni. Kongres belgijskih vojnih invalidov Govor francoskega vojnega ministra so nedotakljive« Pariz, 25. maja. AA. Udruženje belgijskih vojnih invalidov je imelo svoj kongres v Parizu. Na kongresu je govoril francoski vojni minister Maginot, ki je med drugim dejal, da Francozi ne bodo nikoli pozabili, da so se v času sovražnikovega navala postavila belgijska prsa pred francoska prsa. Dejal jc, da se hočeta Francija in Belgija držati pogodb, ki so pravna sankcija dela in posledica pravice ter prizna- »Mirovne pogodbe nja. Mirovne pogodbe se ne morejo spreminjati na škodo kogarkoli. Te pogodbe so nedotakljive. Nemogoče jih je spreminjati, če se katerakoli podpisnih strank s spremembo ne strinja. Ni dopustno, da bi kdorkoli mogel prere-digirati pogodbe in jih revidirati proti volji katerekoli, pa četudi samo ene države, ki jih je podpisala, ker bi vsak tak čin pomenil kršitev pogodb. Udruženje za spoštovanje in ohranitev miru Posebni sekciji Udruženja se ustanovita tudi v Ljubljani in Mariboru Mirovne pogodbe so jamstfvo miru Ne s premirjem, temveč šele s podpisom mirovnih pogodb je bilo v resnici konec vojne in šele z mirovnimi pogodbami je bilo potrjeno, da se je mir začel. Prav tako jasno pa je, da je v istem hipu, ko padejo mirovne pogodbe,, že tudi tu najostrejša nevarnost vojne. Kajti obenem s koncem ali razbitjem mirovnih pogodb se tudi pričenja konec miru. Kdor je iskreno za mir, ta bo zato vedtno spoštoval mirovne pogodbe, ker ve, da se najlažje naruši mir z nespoštovanjem mirovnih pogodb. To tem bolj, ker nespoštovanje mirovnih pogodb pomeni tudi nespoštovanje lastnega podpisa. Pooblaščeni zastopniki držav, premaganih ko zmagovalnih, so podpisali pogodbe in zato so te pogodbe za vse podpisane države obvezne. Če kijub temu katera država pričenja agitacijo proti mirovnim pogodbam samim, ne samo za nekatere spo. razumne spremembe v pogodbi, potem je to agitacija, ki jemlje vero v lasten podipis države. Tako se rodi nezaupanje, ki je izvir viseh spopadov med narodi. Premirje po svetovni vojni je bilo podpisano leta 1918, nekatere mirovne pogodbe pa šele leta 1920. Že v tem je dokaz, da niso bile mirovne pogodbe podpisane kar na slepo in samo zgolj pod ulisom diktata. Nasprotno vemo posebno mi Jugoslovani silno dobro, da so prišle v sporna ozemlja mednarodne komisije, v katerih niso bili eami naši prijatelji, ki so mesece in mesece izpraševali prebivalstvo spornega ozemlja, h kateri državi ga vežejo njegovi interesi. In šele potem, ko so si te komisije ustvarile jasno sliko, je prišlo do odločitve in vsi vemo, da skoraj redno do za nas škodljive odločitve. Več ko dovolj vzroka bi zato imeli baš mi Jugoslovani, da nasprotujemo mirov_ nim pogodbam in zahtevamo njih revizijo. Ce tega vseeno ne delamo, potem samo zato ker spoštujemo svoj podpis in ker hočemo, d« živi Evropa v miru, da se morejo njeni narodi opomoči od grozot vojne. Ker smo iskreno za mir, smo za spoštovanje mirovnih pogodb in zato zahtevajo revizijo mirovnih pogodb samo tisti, ki hočejo vojno, ki bi vrgli tudi vso Evropo v krvavi metež, samo da bi mogli zopet uresničiti evoje imperialistične sanje. Kajti jasno ko beli dan je, da so vsi pro-pagatorji za revizijo mirovnih pogodb samo več ali manj prikriti imperijalisti. Tako ma-djarsko plemstvo, ’ i ki,.alta čelu vseh revizijonisto-, niti ne prikriva svojih impe-rijalističnih teženj. Odkrito zahtevajo za sebe Slovaško, ki je slovaška in ne matijar-eka in ki ji že sto in stokrat izjavila, da ne mara o madjarski nadvladi niti slišati. Nič manj o Ikri to ne zahtevajo Madjan Vojvodino, pa čeorav je že madjarsko štetje v predvojnih časih dokazalo, da je Vojvodina vse prej ko madjarska. Pa tudi po avstrijskem Gradiščanskem, ki se je s plebiscitom izjavijo proti Madjarski, iztezajo svoje roike, kakor se seveda tudi nočejo sprijazniti z romunsko Transilvanijo, pa čeprav so v njej Madjari le neznatne manjšine. Razumljivo je na vse zadnje, da so premagane države proli mirovnim pogodbam, ker bi pač te v primeru njih zmage izgle-dale čisto drugače. Zato se tudi noben človek ne čudi, če sliši, da skušajo prem. 0ane države spremeniti mirovne pogodbe in ublažiti njih določbe v svoj prid. Malo bolj čudno pa je, kadar se sliši, da se zavzemajo za revizijo mirovnih pogodb intelektualci iz zmagovitih držav. Kajti samo skrajna polinč ia naivnost more misliti, da bo z revizijo mirovnih pogodb konec vseh sporov med narodi. Izpolnite Madjarski le eno njenih zahtev, pa bo takoj postavila sto novih. Vsaka izpolnjena zahteva bo samo povečala tek madjarskili imperijalistov in ko bi mogli uresničiti eno svojih zahtev, bodo mislili, da morejo vse! Kajti ves način madjarske propagande proti mirovnim pogodbam dokazuje, da so ostali prav tisti nedemokrati, kakršni so bili. Kakor so pred vojno s svojim slovitim zakonom proti madjarski državi preganjali slovaške in nemške manjšine, tako jih preganjajo tudi danes, Govore sicer vse mogoče o svoji ljubezni do Slovakov, ta ljubezen pa je tako velika, da več stotisoč madjar-tskih Slovakov ne sme uprizoriti niti najbolj skromne gledališke igre. Nič boljše se ne godi niti Nemcem, pa čeprav podpirajo madjarsko vladno politiko in čeprav so del madjarske vladne stranke. Jasen dokaz je v lem, da se madjarski vladni politiki niso nič izpremeuiil in da »o ostali ieli imperijalisti, kakršni so bili. Ne samo mi, temveč tudi vse madjarske delavske stranke to potrjujejo, ki imajo o svobodoljubju madjarske gospode tako slabe ifckftšnje, da smatrajo boj proti lej gospodi za »vojo glavno dolžnost. Pride morda čae, ker nič na svetu ni ve5-no, ko bodo tudi mirovne pogodbe dovršile »voj namen in ko jih bo mogoče spremeniti brez nevarnosti za mir. Toda danes po krivdi madjarskili imperialističnih revizi-Jonisfov ta trenotek še ni prišel, danes vodi vsako gibanje proti mirovnim pogodbam ▼ vojno. In to je vzrok, da je treba z vso odločnostjo zavrniti madjarske in druge ta-Weve po reviziji mirovnih pogodb in zato mora kulturni svet na vsa ta prizadevanja Ljubljana, 25. maja. A A. V soboto je bil v hotelu »Union« sestanek, ki go se ga udeležili ljubljanski župan dr. Piic, univerzitetni profesorji «lr. Lukman, dr. Polec, dr. Kelemina, dr. Hadži, dr. Radojčič, predsednik konzorcija jJu-tra< g. Adolf Ribnikar, glavna urednika »Jugoslovana« in »Jutra« gg. Železnikar Saša in Stanko Virant, ravnatelja ljubljanskega Velesejma dr. Dular, urednik »Slovenca« dr. Kuhar, bivši minister dr. Gosar, ravnatelj Agencije »Avale« dr. Birsa i. dr. Na sestanku sta poročala bivši minister dr. Čeda Mihajlovič in upokojeni arniijski general Kafalatovič o pokretu za spoštovanje in ohranitev miru na osnovi mirovnih pogodb. Ta po-kret je nastati zaradi vztrajne akcije, ki jo vodijo nekatere države za revizijo mirovnih pogodb. I« predloženih referatov izhaja, da je revizijo-nietični pokre* dobro zasnovan, da pa so mu cilji vseskozi krivični. Revraitjon>isliič«ia akcija ograža nadalje predvsem mlade slovanske države, a njegove bližnje in dailjne posledice bi bile uprav katastrofalne za mir im napredek celokupne Evrope. Kot protiutež protii podobnem stremljenjem 60 se pričeli odlašati v vseh prizadetih državah voditelji intelektualnega življenja, ki se sedaj formirajo v veliko mednarodno organizacijo za »po&tovanje in ohranitev miru na osnovi mirovnih pogodb. Ta organizacija se bo delila na nacijonailne podorganizaoije. V Franciji imajo že taik nacijonalni odbor. V njem so zastopane najvažnejše tomošnje stran- Briand vstraja pri demisiji Pariz, 25. maja. d. Zunanji minister Briand je včeraj zjutraj zapustil Pariz in odšel na svoje letno bivališče, kjer ostane do srede. Kakor poroča »Matin«, je Briand v soboto kosil skupaj z novoizvoljenim predsednikom republike Doumerjem pri nekem skupnem prijatelju. Pri tej priliki je Doumer opozoril na to, da versaillska volilev ni bal politično glasovanje in da je poslanska zbornica vedno z ogromno večino odobravala Briandovo zunanjo politiko. Zato za Brianda ni nobenega razloga, da bi zapustil zunanje ministrstvo. Tudi ministrski predsednik je skušal vplivali na Brianda, da bi obdržal svoj portfel. Kakor poroča »Echo de Pariš«, da se Briand še ni dal prepričati. V utemeljitev navaja, da vladna večina sicer javno zanj glasuje, pri tajnih glasovanjih pa je vedno proti njemu. Kazen tega vodi proti njemu za kulisami ostro kampanjo. Njegova čast zato zahteva, da odstopi. Briandova okolica misli, da je to njegova zadnja beseda. Izlet Jugosl. avtomobilskega kluba v Skoplje Skoplje, 25. maja. 1. Snoči je v svečani dvorani častniškega doma skopeljska mestna občina priredila banket v čast izletnikom »Jugoslovanskega avtomobilskega kluba«. Poleg gostov je banketu prisostvoval tudi ban Vardarske banovine Lazič. V najlepšem razpoloženju je goste pozdravil z lepim govorom predsednik skopelj-ske občine Mihajlovič. Nato Je imel govor tudi ban g. Lazič, ki je povdarjal zgodovinski pomen. ki ga ima naš klasični jug za vse Jugoslovane, in naglašal velike koristi poseta avtomobilskega kluba v Vardarski banovini. Za banom je govoril podpredsednik avtomobilskega kl.iba Velizar Jankovič. Nato je govoril za zagrebško sekcijo avtomobilskega kluba g. Bošnjak. za Bošnjakom pa je govoril g. Pirkmajer, ki je, kakor Bošnjak, zatrjeval, da so se izletniki na potovanju prepričali, da med Srbi, Hrvati in Slovenci ni nobene razlike in da je proces stapljanja popolnoma izvršen. Izletnikom so tako oblastva kot ljudstvo povsod izkazovala prijaznost in uslužnost. Govornik uporablja tc priliko, da kot Slovenec izrazi zahvalo v imenu vseh članov »Jugoslovanskega avtomo-Kjrkega kluba«. Sledilo je še nekaj govorov, nakar se je banket v prijetnem razpoloženju zaključil. Položaj čuvajev, slug in kočijažev Beograd, 25. maja. AA. Na podlagi točke 3 5 3. zakona o zaščiti delavcev je ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje povodom številnih sporov sklenilo, da se vratarji, čuvaji, sluge, kočljaži itd. ne smatrajo za pomožno osobje v smislu zakona o zaščiti delavcev v pogledu odredb o delavnem času, ker se njihovo delo ne smatra za neposredno zvezano z organizacijo dela v poedinih podjetjih, kakor to predvideva zakon o zaščiti delavcev. Romunija in Španija Bukarešta, 25. maja. d. Vlada je sklenila, da prizna novi režim v Španiji. odgovoriti z madjarskim bojnim klicem: Nem, nem, sohal (Ne, ne, nikdar!) Zaradi pohlep« imparijalietov ne gre več Evropa v vojno! ke. Podobni odbori so bil« zasnovani na Češkoslovaškem, Poljskem, v Romuniji. Ker so interesi našega naroda tesno spojeni z mirom, so to akcijo pozdravili tudi jugoslovanski intelektualni krogu. V Beogradu že obstoja osrednji odbor s svojimi pravili, v Zagrebu je pa M pravkar izbran pripravljalni odbor, ki bo na isti podlagi povezal vse uglednejše javne delavce savske banovine. Naloga jugoslovanskega naoijonalnega odbora s sekcijami v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in po ostalih glavnih mestih banovin bo, da okrepi to narodno obrambno delo, da poveže naše intelektualne kroge in da z izdajanjem dokumentarnih del, z izjavami in razpravami v domačem časopisju in v inozemstvu odbija napade na mir in revizijonistična stremljenja, kj se zaganjajo proti pravičnim pridobitvam obstoječih mirovnih pogodb. O predloženih referatih se je razvila daljša razprava, ki se je končala z enodušnim sklepom, da se tudi v Ljubljani in Mariboru ustanovita sekciji jugoslovansekga udruženja za spoštovanje in ohranitev miru na osnovi mirovnih pogodb. V ožji pripravi jaki i odbor so bili izvoljeni ljubljanski župan dir. Puc, univ. prof. dr. Lukman in direktor dr. Birsa. V novo orga-nizaoijo bodo pritegnjeni vsi, ki lahko e svojimi položaji in na podstavi znanstvenih in zgodovinskih argumentov podprejo ta najunlajši vseevropski mirovni pokret. Kmetijske knjige za ljudstvo Beograd, 25. maja. AA. Ministrstvo za kmetijstvo si je nabavilo veliko število knjig, pisanih od naših priznanih strokovnjakov o kmetijskih vprašanjih, ter jih razposlalo banskim upravam in kmetijskim šolam. Banske uprave bodo delile knjige med ljudstvo, šole in med učence. Polovična vožnja Beograd, 25. maja. AA. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila polovično vožnjo na železnicah za potovanje na 10. kongres obrtniških udruženj in esnafov dne 1. Junija t. 1. v Beogradu. Športne prireditve o binkoštih Zagreb, 25. maja. k. Tu se je vršila meddržavna tekma med našim in madjarskim nogometnim moštvom. Rezultat je izpadel z 2 : 0 v korist Jugoslovanske enajstorice. Po tekmah prvega dne Madjari niso hoteli več nastopiti, češ da je nastalo nesporazumljenje v sistemu tekmovanja, in so se poleg tega gostje vedli še zelo nedisciplinirano. V svojih komentarjih so zagrebški listi dejali, da Je treba takšno postopanje ostro obsoditi. WSK (Wiener Sport-Klub) : HAžK — 4:2 (1 : 1). Gradjanskl : WSK — 2 : 1 ( 1 : 0). BSK : Soko — 3:1. Split, 25. maja. k. Hajduk : Nemzeti — 2:0. Berlin, 25. maja. d. Avstrija : Nemčija — 6 : 3 (3 : 0). Dunaj, 25. maja. d. Rapld branjen blag spomin, žalujočim iskreno so- žalje! Mokronog Za občinsko babico je bila imenovana ga. Ana Kumar, p. d. Škoflančeva, iz Mokronoga. S tem imenovanjem so občinski odborniki izkazali vse spoštovanje in priznanje 68-lelui gospe, ki je še čila in zdrava in praznuje te dni tudi 82-letnico svojega težkega in odgovornega poklica. Daj ji Kog zdravja in da bi se z njeno pomočjo še za mnogo tisočev pomnožila .Jugoslavija! Jz fdravske banovine d Naš rojak Vojeslav Mole, redni profesor zgodovine umetnosti, specialno jugoslovanske, na univerzi v Krakovu, je izdal v znani Lvovski biblioteki slawistyczni prvi obširni, 420 strani obsegajoči zvezek zgodovine starokrščanske in bizantinske umetnosti pod naslovom »Historja sztuki starochrzescij&fiskiej i vczesno-bizantynskiej« z 251 slikami in obširnim znanstvenim aparatom. — O knjigi, ki je vzbudila med Poljaki veliko senzacijo, je napisal Tom-kowicz, predsednik umeln. zgodovinske komisije, v krakovskem dnevniku »Czas« nenavadno laskavo, naravnost enluzijastično kritiko. Med drugim pravi, da je Mole pravzaprav osramotil poljske umetnostne zgodovinarje. — Gospodu prof. Molčtu iskreno čestitamo k lepAiu znanstvenemu uspehu. d Prosvetni dan ▼ Beltincih. Zveza kulturnih društev v Mariboru bo priredila v nedeljo 81. maja t. 1. od 9. ure v dvorani hotela »Krona« v Beltincih »Prosvetni dan« s tem-le dnevnim redom: 1. Izobrazba in prosveta — predpogoj za obstanek in napredek kmeta in delavca, naroda in države. Predava g. minister v p. dr. Vekoslav Kukovec. 2. Najbolj pereča vprašanja kmetskega gospodarstva v Prekmurju. Predava g. dipl. agronom Em. Šiftar, profesor Vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 8. Predavanje zdravstveno-poučnega filma »Alkohol« s potrebnimi pojasnili g. okrožnega zdravnika dr. Kolarš. d Poroka. Na binkoštno nedeljo sla bila poročena v Ljubljani g. Slavko M r o v 1 j e, učitelj iz Slovenjgradca, in gdč. Lidvina E i 1 e t z, učiteljica iz Št. lija pod Turjakom. Mlademu narodnemu paru čestitamo! Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In žkrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Razdelitev blagovnih skupin na XI. Ljublj. velesejmu. Kakor smo že poročali, je razstavni prostor za predstoječi XI. velesejem v Ljubljani le popolnoma zaseden in tudi že izvedena porazdelitev prostora poedinim tvrdkam-razstav-ljalcem. V paviljonu E je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na polodprtem prostoru plutovina in zamaški, čolni, pleteno pohištvo, vozovi in drugi kotorski izdelki. — V paviljonu F je nameščena strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa, ključavničarje, kleparje, kovače), tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarski Btroji. poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodprtem prostoru tudi razni stroji, turbine, stavbni materi-jal in keramična industrija. — V paviljonu G je nameščena vsa kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo. cink. baker, svinec, medenina), mlinski stroji, elektrotehnika, kemična industrija, automobili in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (separatorji itd.), kotli za žganjekuho in hladilni aparati. — V paviljonu H je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, kolesa, kožuhovinarstvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija. — V paviljonu J so nameščeni automobili in radio in na polodprtem prostoru motorna kolesa in kolesa. — V paviljonu L je nameščena krasna in moderna higijenska razstava. — V paviljonu K je umetniška razstava in radio-razstava. — Paviljon M je vzel pod svoj krov tekstlino industrijo. — Prviljon N papir, lepenko, kartoteko, knjigovezništvo, usnje in fotografijo. — V paviljonu O je nameščena posebna razstava obrtnikov Dravske banovine. — V čehoslovaškem paviljonu češka industrija. — Ves prostor na prostem je popolnoma zaseden s poljedelskimi stroji, veči- noma v obratu, bencinskimi motorji, autobusi in tovornimi automobili, polnojarmeniki, stavbnim materijalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prikazanje modernega au-togenskega varenja in živilsko industrijo. — Jestvinski in vinski oddelek je Izpopolnjen z lepim zabaviščem (autodromi, vrtiljaki itd.) — Legitimacije po 80 Din upravičujejo od polovične vožnje na železnici in paroDrodih ln se dobč na železniških postajah, pri denarnih zavodih, trgovskih in obrtniških organizacijah, Putniku in direktno pri velesejmskem uradu. Dekoracije - tapete za razstavne koje na velesejmu oskrbi bitro in poceni atelje »Iris«, Ljubljana, Gregorčičeva 11. d Spremembe v železniški službi. Premeščeni so: uradnik II. kategorije Peternel Franc, prometnik, Zidani most v Ljubljano gl. kol.; uradnika III. kategorije: Kralj Janez Podnart Kropa za šefa postaje Mirna peč; Alt Franc, Ptuj za šefa postaje Slov. Javornik; zvaničniki I. kategorije Celofiga Jakob, pregledovalec voz, kurilnica Ljubljana I. glav. v Postojno; Sodja Janko, prometnik, Šmarje Sap v Jarše Mengeš; zvaničnik II. kategorije: Mali Karel, desetar, progovna sekcija Novo mesto k progovni sekciji Ljubljana glav. proga; dnev-ničarka Velepič Maksimiljana, Ljubljana gor. kol. k občem odeljenju direkcije. — Prometni izpit so položili: uradnika II. kategorije Marolt Franc, Rakek, Volk Alojzij, Kotoriba, dnevničar Železnik Henrik, Vuhred Marenberg. — Komercijplni izpit: uradnik I. kategorije: Arnečič Pavel, obče odeljenje direkcije; uradniki II. kategorije Zakotnik Albin, Sava; Sušanj Oktavijan, Videm Krško; Pater-nost Josip, Trbovlje; Bernik Josip, Rogatec; zvaničniki I. kategorije: Akički Franc, Borovnica; Penca Franc, Sava; Andrejašič Josip, Kranj; Ludovaj Ludvik, Kranj; Skrilec Štefan, Ormož; Šegula Jakob, Kresnice. — Brzojavni - s ig nalni izpit dnevničar-jev: Deželak Karel, Vuzenica Muta; Seibitz Viljem, Rimske Toplice; Šetina Franc, Vuzenica Muta; Lenard Leo, Rimske Toplice; Šabec Alojzij, Zidani most; Gruden Ivan, Vuzenica Muta. Djubljana Torek, 26. maja 1931., Filip. Pravoslavni: 13. maja, Glikerija. Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu. * ■ Karl Baumgartner umrl. V splošni bolnici je umrl 70-letni Karel Baumgartner, podpolkovnik v pokoju. Pokojnik je stanoval v Ilirski ulici in je bil Ljubljančanom kaj znana osebnost. Njegov pogreb bo jutri dopoldne ob 11. uri z vojaškimi častmi izpred mrtvašnice splošne bolnice. ■ Vabila k otvoritvi XI. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija v Ljubljani so razposlana, če komu vabilo pomotoma ne bi bilo dostavljeno, naproša velesejmska uprava, da se reklamira v velesejmslci pisarni. ■ Dobava lesenih prenosljivih ležišč za mestno kopališče na Ljubljanici. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje napravo 30 kosov prenosljivih lesenih ležišč. Ponudbe je predlo- Jz dvugih banovin Neurje nad Slavonijo in Vojvodino Narasla Sava pri Osijeku Zadnje dni preteklega tedna je divjalo nad vso Slavonijo veliko neurje, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Med gromom in treskom je deževalo kakor iz škafa in padala je tudi toča. Drava je pri Osijeku narasla za 3 m. Iz Novega Sada so prišla poročila o velikem neurju v okolici Titeia. Utrgali so se oblaki. Toča je padala med dežjem in napravila veliko škodo. Ponekod je uničila vse posevke. Najbolj je trpela koruza. Večina žetve ni bilo zavarovane. V Novi Gradiški so imeli strašno nevihto v četrtek ponoči. Strela je udarila v neko hišo in razbila šivalni stroj, ob katerem je sedela gospodinja. Tej se na srečo ni pripetilo nič hudega. V sosedni vasi Orubici je pa strela ubila na polju kmetskega fanta Mata Lovriča. Zagreb ima 185.581 prebivalca Od leta 1921. $ naraslo za 70 odstotkov Po podatkih zadnjega ljudskega štetja ima Zagreb 185.581 prebivalca in 44.328 gospodinjstev. Od prebivalcev je 92.127 moških in 93.454 žensk. Leta 1921. je Zagreb imel 108.674 prebivalcev. V zadnjih 10 letih je prebivalstvo Zagreba naraslo za 76.907 prebivalcev ali za 7076%, kar je izredno velik porast, če pomislimo, da področje mesta ni preveč obširno v primeri z drugimi mesti. Na 1 kvadratni meter gresta v Zagrebu 2812 prebivalca. Mesto je torej zelo gosto naseljeno. Samo v periferiji, ki je nastala po vojni, kakor v Peščenici, Treš-njevki itd., stanuje okoli 40.000 duš. b Radioaktivni vrelec pri Bjelovaru. V vasi Kapela pri Bjelovaru so našli mineralni vrelec, ki ima zelo veliko radia, tako da je radioaktivna moč vrelca večja kakor ona v Krapinskih toplicah. V vrelcu »o • kemično analizo ugotovili tudi precejšnjo količino spojin železa. Zem- ljišče, kjer so našli ta zdravilni vrelec, je last zemljiške zajednice treh vasi, ki je prepustila zemljišče pod pogojem, da bodo občani in člani zajednice dobivali v njem zastonj zdravilno vodo in da se bodo zastonj tu zdravili. b Kobilice v Zetski banovini. Ban zetske banovine je sporočil kmetijskemu ministrstvu, da so se v nekaterih srezih banovine pojavile v velikih množinah kobilice. Treba je takoj ukreniti vse potrebno, da se ugonobe te nevarne škodljivke. Ministrstvo Je v tiste kraje takoj odposlalo citopatologa S. Jovana Popoviča. b Samomor 271etne Slovenke v Zagrebu. V soboto je skočila v Amruševi ulici s 4. nad' stropja v samomorilnem namenu 271etna Ma rija Seber, doma iz neke vasi pri Celovcu. Obiskala je svojo znanko hišnico Hanžičevo. Med tem ko sta se pogovarjali, je dekle stopilo k oknu in skočilo skozi okno na cesto. Šeherjeva je padla na pločnik in bila takoj mrtva. V poslovilnem pismu, ki ga je spisala pred samomorom, je napisala, da je izvršila samomor zaradi nesrečne ljubezni. Preje si je hotela že dvakrat vzeti življenje, pa so jo obakrat rešili. b Truplo samomorilca v Savi. V Sremski Mitroviči je Sava naplavila truplo nekega Krs-mana Milanoviča iz Kojčinovca, ki je pred tremi meseci skočil v Savo. Pri njeni so našli pismo, v katerem pravi, da je izvršil samomor zaradi neozdravljive bolezni — jetike. b Zaradi 2 dinarjev mrtev. 26 let stari Seljak Janko Žakman je pred tedni odšel s tovariši iz Varaždina v Zagreb na trg. Prodajali so piške. Nekemu Jambrešiču so dali vsak po 10 dinarjev, da bi plačal za vse železniške pristojbine. Od tega denarja sta ostala dva dinarja, zaradi katerih so se Seljaki sprli. V prepiru je Žakman z nožem prerezal žilo Jambrešiču. Ta je pri priči izkrvavel. b Strela ga je ubila preti poroko. V Solinu pri Splitu je pred dnevi strela ubila 251etnega Antona Grubišiča, ki je šel na delo v cementarno. Delavec je bil pri priči mrtev. Njegovo telo je bilo tako skaženo, da so ga šele domači spoznali. Žalostna smrt mladeniča je vzbudila tem večje sočutje, ker le je nameraval te dni poročiti, žiti do 5. VI. 1931. pri Mestnem ekonomatu, kjer se tudi dobijo dobavni pogoji. H Nepošten zobotehnik. Zobotehnik Viktor Kren, rojen leta 1882 na Dunaju in pristojen v Stari trg pri Kočevju, je bil radi zločina tatvine in goljufije že 14-krat kaznovan. Te dni ga je prijavil zobozdravnik dr. Stanko Tavčar iz Ljubljane, da mu je utajil 300 Din. Za Krenom je izdana tiralica. ■ Številni ponesrečenci. V splošno bolnico je bilo pripeljanih z rešilnim vozom več ponesrečencev in žrtev pretepov. 17.-letni mesarski vajenec Janko Marinko z Viča se je ruval s to. varišem in je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko v zapestju. — 8-letni posestnikov sin Viktor Švigel iz Ohanice pri Borovnici je na paši padel z brega in si zlomil levo nogo. 84-letnega progovnega delavca državne železnice Vinka Škrjanca, stanujočega na Vodovodni cesti, je neki Ivan Z. sunil z nožem v prsa in mu zadal težko poškodbo. Žrtev pretepa je poslal 30-letni posestnikov sin Josip Podrla] iz Velikega Ločnika pri Turjaku, ki ga je sunil nasprotnik z nožem v levo prsno stran in mu zadal globoko rano. — 26-letni steklarski pomočnik Leopold Letnar, stanujoč v Linharto- vi ulici 14- je padel s kolesa in se močno potolkel na obeh nogah. — 7-letnega Ferdinanda Vambergerja iz Jarške ulice 86 je pičil gad. ftlavihov m Starokatoliška maša. Včeraj dopoldne je daroval župnik Lovrin iz Ljubljane v mali dvorani Narodnega doma prvo starokaloliško mašo v Mariboru. Obisk je bil tako velik, da je bila dvorana polna. m Razgrajanje v cerkvi. V nedeljo je pri maši ob 10. uri pričel v cerkvi sv. Magdalene nenadoma razgrajati znani »predsednik pobreške republike« Ludvik Ilautič. Verniki so o tem obvestili stražnika, ki je Hautiča, ki je bil popolnoma pijan in se je vpiral, moral s silo povleči iz cerkve in aretirati. m Tujsko-prometna zveza v Mariboru ima •vojo letno glavno skupščino v ponedeljek dne 1. junija 1931. ob 15. uri popoldne v hotelu »Meran« v Mariboru. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor 1182 m Krstna predstava Skrbinškovega »Labirinta«. V soboto, dne 30. t. m. bo v našem gledališču tretja letošnja krstna predstava, vprizori-la se bo rodbinska drama »Labirint«, delo ljubljanskega režiserja in igralca g. Milana Skrbinška v režiji njegovega brata g. Vladimirja Skrbinška. Predstavi bo prisostvoval tudi pisatelj. m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Desetletnica Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. V nedeljo, dne 31. t. m. bo slavila tukajšnja Uabavljalna zadruga državnih nameščencev des.eto obletnico svojega obstoja. Ob 10. uri dopoldne bo v veliki dvorani Narodnega doma svečana seja, ob 13. uri pa bo v veliki dvorani pivovarne Union banket. m Prodaja v zastavljalnici. V tukajšnji zastavljalnici se bodo dne 10. junija prodali zastavljeni predmeti od efektov štev. 13.551 do 15.229 in dragocenosti od štev. 24.828 do 26.891, ako se do 6. junija ne dvignejo ali se ne podaljša zastavnina. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Kap. V nedeljo popoldne je vsled hipnega razburjenja zadela na stanovanju v Gajevi ulici št. 4 kap 441etnega Alfreda Hirschmugla, ravnatelja pisarne okrajnega cestnega odbora. Hirschmugel je že čez 10 minut umrl. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor. 1184 m Vojak pod avtomobilom. Krog 15-50 v nedeljo je šofer Andrej Turnšek, ki je vozil iz mesta na dirkališče na Tezno nekega častnika, zavozil v vojaka 45 pehotnega polka in ga podrl na tla. K sreči je vojak dobil le lažje poškodbe. Celje * Javne produkcije gojencev Glasbene Matice, ki so se vršile v sredo, četrtek in petek v Mestnem gledališču, so zelo uspele, za kar gre za vse priznanje učiteljem in gojencem. Že nižja stopnja je dokazala, da je med gojenci veliko število mnogo obetajočih talentov. Srednja in višja stopnja pa sta nudili naravnost glasbeni užitek, na zadnjem večeru je mali Viher Miran, ki je težko Griegovo sonato igral brez not, prejel veliko odobravanje. Škoda je samo, da je zanimanje za solopeije majhno; edino gojenka gdč. Elza Kirbisclieva iz šole g. Šegule je s svojini dobro šolanim glasom dokazala, da se na celjski Glasbeni Matici odlično izšolajo tudi pevci. * Izlet na Brezje in Bled. Delavci, obrtniki, trgovci, uradniki in vsi prijatelji prirode so vabljeni, da se udeleže izleta na Brezje in Bled, ki bo 6. in 7. junija. Posebni vlak bo vozil iz Celja v soboto 6. junija ob 14. Pevsko društvo »Oljka«, ki se tudi udeleži izleta, bo priredilo na Bledu koncert. Voznina znaša 50 Din, za otroke 30 Din. Izletne izkaznice stanejo 5 Din in se dobe pri g. prof. Pavliču, pri članih »Oljke«, pri skavtih ter v kolodvorski trafiki. Izlet bo le, če se bo prijavilo najmanj 500 izletnikov. Prijaviti se je treba do 31. maja. * Občni zbor Kmetijske družbe za Celje in okolico bo v nedeljo 31. maja ob 8'30 v občinski dvorani okoliške občine na Bregu. Na dnevnem redu so nove volitve, člane poživljamo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. * Hišne table za Gaberje in Zavodno. Okoliški občinski urad opozarja hišne posestnike, da so prispele hišne tablice za Gaberje in Zavodno, j>o katere naj hišni posestniki pridejo čim preje v občinsko pisarno na Bregu. * Nogo si je ilomila. V soboto ob 6. zjutraj je gospodinja Ogradi Neža šla iz Kapucinske terkve. Na stopnicah ji je spodrsnilo in je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Odpeljali so jo v bolnico. Srn Sin po nesreči ustrelil očeta Kranj, 25. maja. Včeraj p^ioldne se je razširila po vsej Gorenjski vest, da je v Zabreznici pod Stolom sin po nesreči ustrelil lastnega očeta. 491elni Prezelj Ivan starejši je bil uslužben v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru kol zva-ničnik. Svoje proste dneve je preživel na Gorenjskem v prijazni idilični vasi Zabreznici, ki leži tik pod Stolom. Tam je imel hišo, ki si jo je bil zgradil pred nekaj leti. Tam je stanovala 'udi njegova družina, žena in 3 otroci, en sin In 2 hčerki, ki so bili še vsi nepreskrbljeni. Vestni uradnik je bil zelo dober in skrben oče. Njegov 171etni sin Ivan se je učil v Novem Dieslu ključavničarske obrti. Za binkoštne praznike se je sin pripeljal za 2 dni domov. Prišel je v Zabreznico v nedeljo ob 9-30 in s seboj je prinesel tudi vojaško pištolo, ki mu jo je v Novem mestu prodal neki njegov tovariš. Po maši se je zbrala okrog 10'45 vsa družina v sobi okrog mize. Pogovarjali so »e o najrazličnejših stvareh. Med drugim je Ivan pokazal svojo pištolo. Prvič v svojem življenju je imel v rokah orožje. Orožnega lista seveda ni imel. Kazal je, kako se pištola polni. Po neprevidnosti je tedaj vtaknil v pištolo naboj in nehote ustrelil. Nesreča je hotela, da je strel zadel očeta nekaj milimetrov pod srcem. Nesrečni oče se je takoj zgrudil na tla in pričel močno krvaveti. Odhiteli so v Radovljico po zdravnika. Dr. Slivnik je nesrečnega očeta za silo obvezal in brez nadaljnjega brzojavil v Kranj po reševalni avto kranjskega prostovoljnega gasilskega društva. Tri četrt ure po nesreči je že hitel avto iz Kranja proti Zabreznici. Nesrečni Ivan Preželj je bil še pri zavesti. Naložili so ga v avto in ga odpeljali najprej v Radovljico še enkrat k zdravniku. Ta mu je dal injekcijo in nato so krenili proti Ljubljani. Na poti pa je Ivan Preželj padel v nezavest in po kratkem smrtnem boju je podlegel rani. Tedaj so ga odpeljali nazaj v Zabreznico, kjer se je zbrala skoraj vsa vas okrog umrlega moža, ki so ga vsi dobro poznali in spoštovali. Sin pa je bil po nesreči tako zmeden, da so ga morali sosedje trdno prijeti in iztrgati mu iz rok orožje, da si ne bi še sam vzel življenja. Pozneje je odšel k sorodni7 kier je prejokal ves dan. Pečnikarjev avtobus zgorel v Dolskem V avtobusu k sreči ni bilo potnikov -- 125.000 Din škode Ljubljana, 25. maja. Včeraj zjutraj je zgorel v Dolskem Pečnikarjev avtobus. Lastnik, znani avtobusni podtjetnik g. Jože Pečnikar ima okoli 225.000 Din škode. Zavarovan je bil za 180.000 Din. Včeraj ob 7. zjutraj je Pečnikarjev avtobus odpeljal iz garaže v Dolskem proti Ljubljani. V avtobusu sta sedela le Pečnikarjeva šoferja. Ko Je avtobus vozil iz vasi, se je nenadoma vžgal motor, šofer 30-letni Avgust Jug je poskušal s suknjičem pogasiti ogenj, kar pa se mu ni posrečilo. Ogenj je v trenutku objel ves avtobus, tako da ga je bilo nemogoče rešiti. Zgorel je popolnoma, tako da je ostal na kraju nesreče le kup železa. Okoli gorečega avtomobila se je zbrala skoro vsa vas. Par minut pozneje, ko je izbruhnil ogenj, so prihiteli tudi tamošnji orožniki, ki so sestavili zapisnik o dogodku. Binkoštna kriminalna kronika Ljubljana, 25. maja. Prometna nesreča na Miklošičevi cesti Na Miklošičevi cesti se je pripetila včeraj dopoldne huda prometna nesreča. Lastnik avtotak-»ija Albert Trpin je vozil proti glavnemu kolodvoru in zadel na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve ulice s tako silo ob plinski kandelaber da ga je izruval in razbil plinsko svetilko in reklamno tablo in tako napravil blizu 2000 Din škode. Nesreča se je pripetila, ker je čul Trpin hupanje iz stranske ulice in je hotel avto zadeti, da ne pride do karambola, a mu je avto radi močno poškropljene ceste zaneslo proti kandelabru. Pri karambolu se je tudi avto hudo poškodoval, ker ftna Trpin okoli 2000 Din škode. Dva vloma Policija je prejela 2 prijavi o vlomih v stanovanje. Zasebnica Marija Kapus, stanujoča v Rožni dolini, Cesta VI. št. 34, je prijavila, da je neznan tat vlomil v njeno zaklenjeno barako in ji odnesel kovčeg z dvema paroma ženskih čevljev v skupni vrednosti 200 Din. Delavec Jakob Otroček je prijavil policiji, da Je bilo vlomljeno v njegovo zasilno stanovanje pri stavbi »Jerko« na Dunajski cesti 97 in ukradeno več kosov obleke v skupni vrednosti 450 Din. Tat je okradel tudi delavca Ivana Kokota in Marka Srečka. Ukradel jima je iz kovčkov dve uri s srebrnima verižicama v skupni vrednosti 380 Din. Tat je vlomil v stanovanje na ta način, da je snel vrata s tečajev. Krvav zločin v Mostah Policija je imela za praznike mir. Aretiran je bil le 29-letini delavec Ignacij Farkaš, ki je v ku nji v Šorlijevi hiši v Mostah v vinj< m stanju v prepiru sunil z žepnim nožem 26 ’ t-nega samskega ključavničarja Karla Gašperlina in mu prizadejal na glavi težko poškodbo. Gašperlina so takoj prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico, kjer je ležal več ur v nezavesti. Njegovo stanje je zelo resno. Aretirani Gašperlin se je pri zaslišanju izgovarjal, da je ranil Gašperlina v silobranu, kar pa so ovrgle priče krvavega dogodka. Norec zabodel strežnika Prebivalci na Vidovdanski cesti so včeraj doživeli razburljiv prizor. Iz hiralnice Sv. Jožefa je pobegnil neki umobolni Josip Japelj, oborožen z nožem. 27-letni strežnik Franc Pezdevšek je stekel za njim, da ga prime, umobolni pa se je nenadoma obrnil in oklal Pezdevška z nožem po životu. Pezdevškovi tovariši-strežniki, ki so prihiteli Pezdevšku na pomoč, so ga s težavo ukrotili in ga spravili nazaj v hiralnico, dočim so Pezdevška morali prepeljati v bolnico. Kranj Naznanilo predavanja. Krožek prijateljev Francije v Kranju bo priredil po povratku ekskurzije v Pariz predavanje g. prof. I. Prezlja lz Ljubljane. Predaval bo v slovenščini o znameniti pariški kolonialni razstavi. Prof. Meillet v Kranju. Na povratku z Bleda so znamenitega francoskega učenjaka v ponedeljek 18. t. m. pričakali v Kranju zastopniki Krožka prijateljev Francije v Kranju podpredsednik g. dr. St. de Gleria, ga. Mira Znidarči-čeva, ga. Sirčeva in g. Tomo Pavšlar. G. dr. de Gleria je odličnemu francoskemu gostu izrekel Vdevanje po zvezdi večernici 86. Rečeno — storjeno. Dušan je privezal želvi na roge vrv, napravil iz nje vajeti in odpluli so. žival je s svojimi lopatastimi nogami enakomerno veslala po zeleni gladini, prav kakor spreten mornar z vesli. Kmalu se je obrežje oddaljilo. Le še obrisi praprotnih palm so se videli tam daleč. Prijeten vetrič je zibal njihove košate krone in pel v vejevju tiho in enakomerno pesem. dobrodošlico, gospe pa so poklonile ge. soprogi cvetja, obema pa nekaj spominov s Kranja in Gorenjske. G. prof. Meillet se je za nepričakovani pozdrav ganjen zahvalil in nadaljeval nato pot v Ljubljano. Mesto venca na krsto blagopokojnega gosp. Franca Savnika sta darovala v prid skladu za Savnikovo kočo na Storžiču po Din 200 gg. Pavel in Rici Mayr. V spomin tega je darovala tv. Medič-Zankl tovarna barv, lakov in olja, Ljubljana, za Valvazorjevo kočo pod Stolom 23 kg razne barve. Kranjska podružnica SPD se za darila iskreno zahvali. Logatec Liccnciranje bikov za občine Gor. in Dol. Logatec, ter Hotederšico se je vršilo dne 21. t. m. ob navzočnosti zastopnikov oblasti. Ob tej priliki nam je dolžnosti omeniti, da se oblast mnogo briga za našega kmeta. Nad vse pohvalno pa je bilo praktično predavanje sreskega ekonoma in živinozdravnika o živinskih bolezni. Ob tej priliki so se razdelile tudi diplome. Frotituberkulozna liga v Gorenjem Logatcu je priredila na binkoštno nedeljo popoldne ob 3. uri tomobolo. Dobitki so bili zelo bogati. Osebne vesti. Tukajšnji komandir kapetan Milan Alvirovič je premeščen v Južno Srbijo. Simpatičnega oficirja bo Logatec zelo pogrešal. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče. Logatčani ne pozabite, da je dnevnik »Jugoslovan« najcenejši list, ki stane le 1 Din, pa tudi nedeljska številka, da ima »Jugoslovan« v Logatcu svojega stalnega dopisnika, ter da ga lahko kupite vsak dan v glavni trafiki Smoleta. Zato pridno segajte po njem. Nenadna smrt Nika Nagode-tova, podomače Šuštarjevega Nika je še sedaj predmet ljudske govorice, štejem si zavoljo tega v dolžnost izjaviti ponovno javnosti naslednje: Kot zdravnik, ki sem bil klican k smrtni postelji pokojnega, odločno zanikujem, da bi Niko Nagode nenadoma preminul na posledici vojaškega službovanja ali celo na možganski kapi — pač pa je res, da jaz kot zdravnik držim, da je Niko Nagode nenadoma preminul radi zastrupitve — pravi vzrok smrti pa more ugotoviti prej ali slej samo obdukcija s kemično analizo. Dr. Jos. Gostiša. Novo mesto Poroka. V Zagrebu sta se poročila znani sokolski delavec dipl. comm. g. Anton Ogrin, uradnik tukajšnje mestne hranilnice in lastnik modne trgovine, in gospodična Justina Zura, bančna uradnica v Zagrebu. Naše čestitke in bilo srečno! Zcgnanje na Gorjancih bo v nedeljo 14. junija. Radio-prenos Dvorakovih kompozicij, izvajanih od pomnoženega tuk. sokolskega orkestra in dijaškega pevskega zbora pod taktirko spretnega dirigenta g. Fakina, bo v petek 29. t. m. ob pol devetih zvečer iz velike dvorane Sokolskega doma. Garnizija dobi novega komandanta v osebi podpolkovnika Vaclava Dica. Zadnja pot odnika Alojza Hočevarja Je bila verno zrcalo njegove splošne priljubljenosti in spoštovanja, ki ga je užival povsodi. Vse mesto, zelo veliko stanovskih tovariSev iz vseh krajev banovine, društa in razni zastopniki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu pa se je poslovil od svojega prijatelja z dolgim govorom predsednik sodišča dr. Josip Kavčič. Rajhenburg Poštna licitacija. V ponedeljek 18. t. m. se je vršila v pisarni trške občine v Rajhenburgu licitacija za prevoz pošte na progi Rajhenburg pošta—Rajhenburg železniška postaja—Koprivnica pri Rajhenburgu. Izlicitiral je progo tukajšnji avtobusni podjetnik g. Drago Zemljak. Kakor pa čujemo, se bosta poštni progi Rajhenburg—Koprivnica in odtod v Kozje združili, s čimer bomo vsi zadovoljni. Poskušna vožnja z novim avtobusom znamke »Tatra« je na tej progi uspela. »Prisega o polnoči« na Senovem. V nedeljo 17. t. m. so vprizorili senovški diletantje znano igro Manice Komanove »Prisega o polnoči«. Tudi na Senovem je igra bila dobro pripravljena in Je privabila številno občinstvo, ki je zadovoljno zapuščalo dvorano. Tržič Pevski koncert Bralnega društva bo po daljšem odmoru zopet v nedeljo 31. t. m. zvečer v telovadnici meščanske šole. Škoda, da se ravno pri nas občinstvo malo zanima za take prireditve. Naši pevci pod vodstvom ravnatelja Lajovica zaslužijo več pozornosti. Laško Glavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenila, da priredi meseca septembra tega leta glavno skupščino v mestu Laškem. Odbor podružnice sv. C. i. M. v Laškem je vsa pripravljalna dela že prevzel ln bo nudil delegatom v Laškem na dan zborovanja prav prijetno bivanje. Razpust gasilnega društva v Laškem. Zupa. stvo občine mesta Laško je razpustilo odbi Gasilnega društva. Posle komisarja prevzam ključavničar Josip Sipek in v sosvet so imenovani kovaški mojster Maks Koschier, občinski tajnik Franc Jenko, občinski redar Josip Igričnik, davčni sluga Josip Matko, krojaški mojster Franc Peternel. Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Laškem se vrši v sredo dne 10. junija ob 9. uri zvečer z običajnim dnevnim redom. Šoštanj Sokolsko društvo bo priredilo 7. Junija veliko tombolo. Istega dne popoldne bo javni nastop Sokolskega društva na dvorišču osnovne šole. Nastopili bodo vsi oddelki. Sodeluje salonski orkester. Bratsko vabljena sosedna društva. Samatritanski tečaj, ki ga je vodil g. dr. Korun, smo zaključili v soboto ob lepi udeležbi meščanov in okoličanov. Zc danes opozarjamo, da bo blagoslovitev razglednega stolpa na Kozjaku 14. Junija. Binkoštni nogomet Za binkoštne praznike smo dobili v Ljubljani v goste SK Slavija iz Osijeka. V nedeljo popoldne je nastopila Slavija proti SK Iliriji ter podlegla svojemu nasprotniku v razmerju Ilirija : Slavija (Osijek) 5 : 1 (2 : 0) Kljub krasnemu vremenu se je zbralo na binkoštno nedeljo ob 17. na igrišču Ilirije do 1000 oseb. Moštvi sta se predstavili sodniku g. Jordanu iz Zagreba, nakar je pričel takoj boj na zelenem polju. Gostje so prispeli v Ljubljano šele ob 14. z vlakom ter so bili močno utrujeni, kar je pozneje vplivalo na potek cele tekme. Priznati pa moramo, da so se gostje močno potrudili ter pokazali zelo dobro tehniko. Že takoj v prvih petih minutah je prevzela Ilirija vodstvo ter sta padla dva gola v mrežo gostov. Prvi polčas je končal z 2 : 0 v korist Ilirije. V drugi polovici so se gostje razigrali ter predvedli boljši igro kot v prvem polčasu ter zabili častni gol. Pri Iliriji se je odlikoval zlasti vratar Malič, pa tudi ostali igralci so storili svojo dolžnost. Sodnik g. Jordan je zadovoljil. ASK Primorje : Slavija (Osijek) 2 : 2 (1 : 0) Kot drugo gostovanje v Ljubljani je osiješka Slavija absolvirala tekmo z ASK Primorjem včeraj popoldne ob 17. na igrišču Ilirije. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Slavija: Pirk, Kosanovič, Fleischer, Getto, Kundalič, Isajlovič, šulc, Hrubek Lechner, Mes-saroš in Durakovič. ASK Primorje: Jančigaj, Svetic, Hassel, Zemljak, Slamič, Jug II, Jug I, Slapar, Senica, Sočan in Uršič. Gostje so igrali mnogo bolje kot prvi dan z SK Ilirijo in so se pokazali v najlepši luči. Simpatični dečki igrajo nogomet, kot ga vidimo le pri dunajskih moštvih, zato ni čudno, da so bile vse simpatije publike na njihovi strani. Imeli pa so veliko smolo pri streljanju in bi po poteku igre zaslužili odločno zmago. ASK Primorje je popolnoma razočaralo. Razen zelo ostre igre ni pokazalo ničesar. V bodoče bo pač moralo zaigrati drugače, če bo hotelo uspešno zastopati naš nogomet v ligah. Še posebej pa bi opozorili ASK Primorje na sledeče: ko so gostje streljali enajstmetrovko, je igrač ASK Primorja s kamnom premaknil žogo v položaju in so na ta način gostje zastreljali enajstmetrovko. Tako postopanje je vse obsodbe vredno in nešportno in bi se zlasti klub, ki nosi »akademski« naslov, moral tega zavedati. Sodnik g. Viktor Cimperman je bil prav dober. Občinstva zaradi lepega vremena okrog 500. V predtekmi je rezerva Ilirije porazila Hermes I z 6 : 0 (4 : 0). Binkoštni štafetni tek za kip »Matije Gubca«. Tradicijonelni štafetni tek na binkoštni ponedeljek je končal z zmago ASK Primorja. 1:28; 2. Dcnes (F. Skoberne) 1'37'5; 3. Saladin (F. Filipič) 1*37*6; 4. Salome (I. Šegula) 142'0. II. Dirka Rudolf VVarren-Lippita: Za 3- do 12-letne jugoslovanske konje. Proga 2100 m. Nagrade Din 1500, 750, 450, 300. 1. Danka (kobilarna Turnišče) 1*39; 2. Uskica (F. Kardinar) 1'45; 3. Kumica (pl. Mihajlovič) 1*41; 4. Koketa (I. Bundal) 1'43'5. III. Dirka Karl Tachnerja, druga vožnja: 1. Saladin 1‘34'7; 2. Jon 1*29'7; 3. Salome 1*40; 4. Egga II. 1*41. IV. Jugoslovanski kasaški derby: Za 4-letne v kraljevini Jugoslaviji leta 1927 odgojene konje, kateri še niso zmagali v inozemstvu. Proga 3200 m. Nagrade Din 10.000, 3500, 2000, 1500, 1000- 1. Saperlot (Franc Filipič) 1*36*5; 2. Dorica (Razlag) 1*42; 3. Bacsi (kobilarna Turnišče) 1*42*2; 4. Julija (Pavlin) 1*43*5; 5. Leptir (pl. Mihajlovič) 1'50. V. Dirka Ljutomer: Za 8 do 12-letne konje kmečke reje Dravske banovine. Proga 2000 m. Nagrade 1250, 625, 375, 250 Din. 1. Finiš (F. Herič) 1'39'7; 2. Koketa (Bunderl) 1*37; 3. Tul-pa (F. Koudinar) 1*40'5. 4. Tsina (I. Slavič) 1*42-5. VI. Dirka Karl Pacherja, tretja vožnja: 1. Jon 1*32; 2. Salome 1*42*5; 3. Egg II 1*42. Končni rezultati: 1. Jon, 2. Saladin, 3. Salome, 4. Egga II. VII. Spominska dirka dr. Rossmanita: Dvo-prežna amaterska vožnja za 3-letne in starejše jugoslovanske konje. Nagrade 2000, 1000, 600, 400 Din. Proga 2800 m. 1. Dorica—Finiš 1*45*5; 2. La Fliche—Danke 1*47*3; 3. Dcneš—Julija 1*53*2; 4. Dandolo—Bandi 2'6. Strelski šport v Mariboru Pretekli četrtek je bilo v Mariboru zaključeno letošnje sobno streljanje podružnice SLD. V ta namen se je vršilo nagradno streljanje. Najboljši strelci so prejeli lepe nagrade, katere jim je s primernim nagovorom izročil predsednik g. Pogačnik. Poedini uspehi so sledeči: I. Skupina mojstrov: (dosegljivih 25 točk) 1. prof. Cestnik (25 točk); 2. dr. Kovačec (24); 3. dr. Marinič (24); Stoje in prostoročno: 1. prof. Cestnik (23); 2. dr. Kovačec (22); 3. inž. Schercr (20); II. Splošna skupina: 1. Wregg (25); 2. inž. Mlakar (25); 3. Vlašič (24); 4. Kragl (24); 5. Košir (24); 6. Pogačnik (24). Streljanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo v Radvanju (vojaško strelišče). D. B. MARIBORSKI ŠPORT Maribor, 24. maja. ISSK Maribor : SK Orient (Sušak) 1 : 1 (0 : 0) Prvo srečanje med »Mariborom« in »Orien-tem« je končalo neodločno. Rezultat odgovarja prilično znanju obeh nasprotnikov. Sodil je dobi*'- g. Vesnaver. Nogometni turnir za mladinski pokal MOLNP. SK Železničar : SK Rapid 5 : 3 (3 : 2) ISSK Maribor : SK Kastner & Ohler (Gradec) 4 : 0 (1 : 0) SK Rapid : SK Kastner & Ohler 0 : 4 (0 : 2) ISSK Maribor : SK Železničar 4 : 3 (1 : 2) Spomladanske konjske dirke na Teznem pri Mariboru Mariini’, 24. maja. Kasaško društvo v Mariboru je na tezenskem dirkališču priredil tradicionelne konjske dirke, ki so končali s sledečimi rezultati: I. Dirka Karl Tachnerja: Nagrade Din 2500, 1250, 750, 500. Za 4—12-letne konje vseh krajev. Proga 1600 m. 1. Jon (F. Reibenschuh) Voditelj mednarodnega nogometa v Berlinu 22. maja so otvorili v Berlinu mednarodni kongres za nogomet. Kongres »e bavi z vprašanjem reorganizacije nogometnih tekem za svetovno prvenstvo in pa z organizacijo nogometnih tekem na olimpijadi v Lo« Angelesu 1. 1832. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza In vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno l*opoln uspeh našega stabilizacijskega posojila Jugoslovanski in Češkoslovaški vpis zaključen V sobolo dne 23. t. m. je Državna hipotekarna banka obvestila glavni emisijski zavod našega stabilizacijskega posojila Banque de l’U-nion Parisienne, da je jugoslovanska tranša posojila 50 milijonov frankov popolnoma vpisana v naši državi. Na podlagi določil bi morala subskribcija trajati tri tedne, medtem je bila vsota, ki je pripadla naši državi, prepisna že v prvem tednu. To je najboljši dokaz, s kakim navdušenjem je jugoslovanska javnost dala duška svojemu zadovoljstvu k zaključku stabilizacijskega posojila in 8 tem manifestirala popolno zaupanje v bodočnost stabiliziranega zlatega dinarja, ki bo pripomogel do popolnega gospodarskega razmaha naše države. Ta izvanreden uspeh našega denarnega trga pa ima tudi veliko mednarodno važnost, saj je z njim doprinesen najboljši dokaz, da tudi najširše mase naroda z največjo pažnjo zasledujejo vse delo in napore naše države, da se blagostanje njenih državljanov dvigne in omogoči kar najboljši razvoj narodnega gospodarstva in kar najuspešnejše izkoriščenje naših prirodnih zakladov. Glavni vpisnik naše tran-še je mali človek in to je ogromnega pomena tudi v notranjepolitičnem pogledu. Naša dravska banovina je podpisala preko 10 milijonov frankov t. j. eno petino vse tran-še. Največji delež pri tein imajo zavodi: Mestna hranilnica ljubljanska, Hranilnica dravske banovine in Ljubljanska kreditna banka. Velik del je podpisalo tudi naše zadružništvo in bi bil ta delež še znatno večji, če bi bil vpisni rok daljši ker je za take finančne transakcije potreben sklep načelstva. Tudi ostale banovine so dosegle dobre uspehe. Kakor poročajo iz Prage, je bil češkoslovaški delež za nekaj milijonov prepisan in se je moral 8ubskribcijski rok skrajšati. Predsednik Zveze češkoslovaških bančnih zavodov g. Ferdinand Tomanek, je posebnemu poročevalcu beograjske »Politike« sporočil, da še nobeno inozemsko posojilo v češkoslovaški ni tako gladko potekalo, kakor najnovejše jugoslovansko. Tudi iz drugih držav prihajajo ugodna poročila o uspehih vpisovanja našega stabilizacijskega posojila, kar znači, da si je naša država priborila na mednarodnih denarnih tržiščih velik ugled in popolno zaupanje. To je tudi najboljši odgovor vsem onim tujim in domačim imaginarnim silam, ki so z vso perfidnostjo delovale proti konsolidaciji naše države^ Gospodarska unija Poljska-teškoslovaška Varšava, Binkošti 1931. Pod vtisom carinske unije med Nemčijo in Avstrijo, se poljsko časopisje z veliko vnemo ukvarja z vprašanjem gospodarskega sodelovanja med Poljsko in Češkoslovaško. Tukajšnja »Itzeoapospolita« prikazuje kočljiv položaj Češkoslovaške in Poljske naprsni Nemčiji, ki hoče s svojo carinsko unijo zabiti klin »ned obe državi, ogrožati gospodarsko sodelovanje svojih sosedov in poleg tega želi še zgolj gospodarski unifikaciji priključiti še političen privesek. Z dobro voljo bi se te težkoče in -zapečke, ki se s takim načrtom postavljajo, lahko odstranile. Poznanjski »Dziennik Poznanski« je priobčil o tej stvari zanimivo poročilo predsednika poz-nunjskega poljsko-češkoslovaškega društva K. Kierskega, ki naglaša, da je razmerje med Poljsko in Češkoslovaško vse preveč sentimentalno, vendar časi so laki, da ni izgubljati važnih momentov Lz vidika in je slej ko prej potrebno, da se ustvari prijateljska atmosfera med obema bratskim a državama. Mnogokrat se morajo manjši interesi žrtvovati v korist velikim ciljem. Realne korisli obeh držav, ki bi j-ili doprinesla gospodarska unija, bi povzročite, da bi se pozabiti vsi malenkostni spori in bi bilo prijateljsko sodelovanje najprej na gospodarskem, pozneje tudi na kulturnem polju zajamčeno. Javno mnenje na Poljskem, kakor tudi v Češkoslovaški se zaveda nevarnosti, ki jih pripravlja Nemčija s svojim načrtom in zahteva od svojih vlad, da se od zgolj teoretičnih razmotrivanj končno preide k takojšnjim pogajanjem za ustvaritev poljsko-češkoslovaške unije, ki bi združila oba naroda v silno obrambo proti vsem evetualnosbim. Trezna in hitra odločitev obeh vlad v pogledu sodelovanja bi igrala odločilno vlogo pri ure- ditvi gospodarskih in političnih problemov Srednje Evrope. Gospodarske institucije na Poljskem in v Češkoslovaški se medsebojno spo-polnjojejo in so kakor ustvarjene za najtesnejše sodelovanje. Avtor poskuša svoje trditve utemeljiti s praktičnimi primeri na obstoječih medsebojnih trgovinskih odnošajih in priznava sicer, da nekatere industrijske panoge med seboj konkurirajo, vendar je mnenja, da bi se ta konkurenca z lahkoto uredila z obojestranskim sporazumom. Organizacija trgovine, denarništva, carinske in tarifne politike, delavska vprašanja — vse to bi bilo treba temeljito proučiti in objestranskim interesom primerno prilagodili. Češkoslovaška bi na podlagi sporazuma lahko dobila svobodno pot k baltiškem morju, ravnotako pa bi Pol jeka izkoriščala donavsko pot za evoje trgovinske potrebe. Vsekakor silijo medsebojni interesi tako Poljsko, kakor tudi Češkoslovaško k zaključku gospodarske unije, ki bo najboljši odgovor na avstriijsko-nemško carinsko unijo. V vseh raamotrivanjih časopisja, ki se intenzivno bavii g tem vprašanjem, prihaja do izraza ugotovitev, da bi 50 milijonski 'blok Poljske in Češkoslovaške predstavljal močan in vpliven faktor mednarodne politike. Največji poljski prijatelj, predsednik češkoslovaške republike Maserji« je izjavil ob neki priliki: »Brez svobodne Pol jeke ne more obstojati svobodna Češkoslovaška in nasprotno.« V lem smislu se tudi zatrjuje, da si morata obe državi popolnoma zasigu-rati svojo neodvisnost. Vsi pravi patrijoti tako v Češkoslovaški, kakor tudi na Poljskem se morajo osvoboditi vsakega oportunizma in nujno preiti k delu in dejanjem. Gospodarske vesti X Ustanovitev zadruge za izvoz živine. V ministrstvu trgovine se je sestala konferenca zastopnikov našega narodnega gaspodarstva pod vodstvom Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Po inicijativi ministra trgovine g. De-melroviča je bilo sklenjeno, da se ustanovi v naši državi posebna zadruga za izvoz živine. V teku 10 dni se imajo predložiti Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine pismeni predlogi o novi Instituciji, kt bo s svojim delom gotovo pripomogla, da se sedanja gospodarska kriza omili. X Zaključek londonske žitne konference. V soboto se je zaključilo zasedanje žitne konference v Londonu. Sprejeta je bila resolucija, da se vpostavi stalni komite, v katerem sodeluje po en zastopnik vsake države. Odbor ima popolno oblast in bo predlagal končni osnutek za ustanovitev »Clearing House-a«, ki bo vršil razdelitev odvlšnih pridelkov posameznih držav. X Prepoved uvoza kalifornskih jabolk na Poljsko. Poljska vlada Je prepovedala uvoz ka-ltfornsklh Jabolk, ker se Je ugotovilo, da izvozniki posipljejo jabolka z arzenikom, da bi se dalje ohranila. Kemične analize so dognale, da poseduje posamezen sad do 4 mlllgr. arzenika, kar lahko povzroča zastrupljenje. Tudi češkoslovaška vlada namerava prepovedati uvoz kalifornskih jabolk. X XXXI. občni zbor beograjske borze. Včeraj se je vršil v Beogradu XXXI. redni občni zbor beograjske borze. X Italijansko-avstrijsko-madjarskl trgovinski sporazum. »Popolo dl Trieste« prinaša uvodni članek o lUlijansko-avstrljsko-madjarskem trgovinskem sporazumu, ki je povzročil dovolj vznemirjenja. V članku se naglaša, da se med Avstrijo in Madjarsko niso mogli razvijati po- voljni trgovinski odnošajl, ker je izvoz Madjar-ske v Avstrijo znatno večji, tako da Je avstrij-ska trgovinska bilanca že več časa pasivna. Sedaj po trojnem sporazumu naj bi bila ta okoliščina odpravljena, ker je trgovina Italije na-pram Avstriji pasivna, napram Madjarski pa aktivna. V sporazumu je nadalje odrejeno, da mora ves transport preko Trsta, oziroma Reke, da se na ta način odpomore krizi, ki vlada v obeh lukah. X Zadrževanje naših pošiljk jajc In živine na Madjarskcm. Kakor smo že pred kratkim poročali, zadrževale so madjarske oblasti naše pošiljke jajc in živine. Ti transporti niso bili namenjeni za Madjarsko, pač pa so bili povsem tranzitnega značaja. Kakor se zatrjuje, je ju-goslovansko-madjarska gospodarska zbornica podvzela potrebne korake na merodajnih mestih, da bi se v bodoče vršil tranzit našega blaga preko madjarskega ozemlja nemoteno. X Posetnikom XI. ljubljanskega velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi lelos .permanentne legitimacije po Din 30—. Taka legitimacija daje pravico do znižane vožnje za polovično ceno Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih cele države, lahko pa se naroče z dopisnico direktno pri velesejmskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno so posetnikom zasigurana. * Dobave Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede dobave Pres-spann-papirja. Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji Dne 12. junija t. 1. pri Upravi državnih mono< polov, ekonomski oddelek, v Beogradu glede dobave raznega maziva, bencina in petroleja. Dne 11. junija t. I. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave platnenih tlačnih cevi. Direkcia državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave 12.000 komadov krajnikov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Za veliko občino Toplice Dolenjske Toplice, v maju. Dne 10. maja je imel občinski odbor tukajšnje občine občinsko sejo, katere glavna točka je bila pregrupacija občin. Občinski odbor se je enoglasno izrekel za veliko občino, katera naj bi obsegala sedanjo občino Toplice, h kateri bi se priključile dosedanje pol. občine Crmošnjice, Poljane, Gor. Pulje ter davčna občina Jurka vas iz šmihelske občine. Tako bi velika občina Toplice s sedežem v Toplicah imela približno 5600 prebivalcev z davčno osnovo 274.633 Din in ploščino 18.000 ha. Za večino teh krajev je zdravilišče Toplice nekak centrum, kateremu prednjači kraj Toplice. Gospodarski in kulturni interesi govore za veliko občino, kar je vsekako pozdraviti, da se je občinski odbor izrekel enodušno za veliko občino. Zelo umestno bi bilo, da bi se oblast ozirala tudi na dodatni predlog obč. odbora, da se tej veliki občini priključi tudi še dosedanje kat. občina Straža, ki je že do sedaj tvorila skupno z imenovanimi kraji Zdravstveno občino Toplice in jih vežejo tudi drugi skupni gospodarski interesi, ki govore povsem stvar-uo za priklopitev k občini Toplice. Taki veliki občini se sicer upirajo Kočevarji občin Poljane in Crmošnjice. Veudar jih tu ne vodijo gospodarski interesi, temveč povsem drugi nagibi. Zato smo pač prepričani, da se bo oblast ozirala v prvi vrsti na gospodarske potrebe in se izjavila pri pregrupaciji občin za veliko občino Toplice. Med drugimi dopisi je gosp. župan prečital tudi odredbo kr. banske uprave, katera odreja, da se vas Vršna sela s šolskim letom pre-šola iz šole Gor. Sušice v šolo na Lazih. Sola na Lazih je za otroke iz Vršnih sel mnogo bližja, kamor imajo lepo in gladko cesto, medtem ko jim je pot na Gor. Sušice, zlasti ob deževnem vremenu in pozimi skoro nedostopna ter se s tem tudi šola na Gor. Sušicah dokaj razbremeni. Naši Kočevarji tudi proti tej odredbi odločno r'rotestirajo. Oni namreč hočejo, naj bi bila šola na Lazih še vedno ista, kar je bil pred vojno. Bila Je namreč »šulfe-ra u j skat šola. Kultura Večni mornar V vlogi Sente je pri prvi reprizi nastopila gdč. Krenova. Bil je to njen prvi nastop In kot tak odličen. Sento je podala v pravilnem slogu, v igri skoraj ni bilo pogreška. V petju ji je v II. dejanju izpodletela skupina visokih tonov, kar je pa v II. dejanju absolutno popravila. Na prvi nastop se je zelo vestno pripravila, tudi dinamiko je pretehtala. Tremolo (ki pa ni neprijeten, ker ne distonira) pa pripisujem tremi, brez katere ga ni debuta. Mar-čec je bil boljši kot pri premijeri, Dalanda je pel Rumpel, ki je bil prehlajen. Slavko Osterc. Novakov večer v filharmoniji Državni konservatorij je priredil v proslavo 60-letnice Vltčzslava Novfika dne 22. t. m. v filharmonični dvorani javno produkcijo, ki je bila prav za prav eden najlepših koncertov letošnje sezone. Izvajane so bile te jubilantove skladbe: Barkarola št. 3, Serenada št. 4, Melan holična pesem o ljubezni št. 1 in Stara melodija, Pesem božične in Pesem karnevalske noči (za klavir), štiri ciganske pesmi, klavirski trio, pet slovaških pesmi in »Morje« iz klavirskega cikla »Pfin«. Izvedba vsega sporeda je bila zrela, naravnost vzorna. Kot pevci so se odlikovali Verbičeva, Jug in s svojim kolosalnim materijalom Bernot-Golobova, pri klavirju po leg Kančeve, Lipovška in Sivica tudi prof. Janko Ravnik kot idealen spremljevalec pevcev-solistov, v triu pa poleg Lipovška še Pfeifer (vijolina) in Bajde (čelo). Spored Je bil repre zentativen in je obsegal najtežje Novfikove skladbe. Konservatorij se je mojstru moderne češke glasbe nad vse častno poklonil. Slavko Osterc. Mati, četrttonska opera Alojza Hfi.be je pri premijeri dne 17. t. m. v Monakovem imela silen uspeh. Libreto je napisal komponist sam naštudiral je opero Ančerl z solisti in Scher-chen z orkestrom, izrežiral pa F. Pujman, prvi režiser praške opere. — Tudi na praškem festivalu je posvečen en koncert četrttonski glasbi, skupini Alojza Habe. Koncert se bo vršil dne 7. junija v Mozarteumu« kot matineja in so na njem zastopani komponisti Ančerl, Alojz in Karel Haba, Ježek, Kubin, Osterc, Ponc in Stražnicki. Pod člankom Za umrlim Viktorjem Dykom v naši binkoštni številki je pomotoma izostal avtorjev podpis: Vladimir Zorzut. Constantin Weyer, Usodna preteklost. Roman Avtoriziran prevod iz francoščine. Prevedel Sil vester Škerl. Jugoslovanska knjigarna. — Lepa ljudska povest enega najzanimivejših sodobnih francoskih pisateljev, za katero je prejel tudi nagrado Goncourtove akademije, ki pomeni francoskemu pisatelju najvišje odlikovanje. Roman je izšel v lepem Škerlovem prevodu in preprosti, pa okusni opremi kot 38. zvezek Ljudske knjižnice. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. url zvečer. Torek, 26. maja: Zaprto. (Ipera. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 26. maja: Zaprto. Sreda, 27. maja: »Oj ta prešineutana ljubezen«. NARODNO GLEDALIŠČE V NARIBORU Torek, 26. maja ob 20. uri: Akademija »Napredka«. Sreda, 27. maja: Zaprto. Četrtek, 28. maja ob 15. uri: »Začarana žaba«. Otroška predstava za okoliške šole. — Ob 20. uri: »Dogodek v mestu Gogii« ab. B. Kuponi. Zadnjič. Petek, 29. maja. Zaprto. Sobota, 30. maja ob 20. uri: »Labirini« ab. A. Krstna predstava. Hadio Ljubljana, torek, 26. maja. 12.15 Plošče (slovenska glasba, operete). 12.45 Dnevne vesti. 12.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Popoldanski koncert. 19.00 Prof. Pengov: V tovarni gospe Flore. 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nem!čina. 20.00 Prenos z Zagreba. 22.00 Cas, dnevne vesti. 22.15 Prenos z Bleda. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sreda. 27. maja. 12.15 Plošče (šla-gersko petje — Šramel godba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Literarna ura: Enajst in dvanajsti zvezek Cankarjevih zbranih spisov (Fr. Vodnik). 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. 22.00 Flavta solo s klavirjem. Izvaja g. Korošec, pri klavirju dr. Švara. 21.00 Salonski kvintet. Zagreb, torek, 26. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Pariška kolonijalna razstava. 20.30 Jugoslovanski večer. 22.30 Novice. 22.40 Plesna glasba. Zagreb, sreda, 27. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Leipzig: dnternacijonalni koncert. 22.00 Novice. 22.10 Prenos zvočnega filma. Beograd, torek, 26. maja. 11.30 Plošče. 12.00 Srednješolski radio. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Harmonika. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Koncert radio orkestra. Beograd, sreda, 27. maja. 10.00 LjudskosOlskt radio. 11.90 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Vo-katoi koncert. 17.30 Koncert radio orkestra. 19.30 Predavanje. 20.00 Internati jen alnd koncert v Leipzigu. 21.30 Glasbene uganke IV. 22.00 Novice. Praga, torek, 26. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Brno. 16.15 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Bratislava. 19.55 Koncert. 20/40 Operne arije. 21.00 Koncert: češki kvartet. 22.25 Plošče. Praga, sreda, 27. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 16.25 Bratislava. 16.05 Plošče. 16.30 Otroška ura. 19.15 Leipzig. 21.30 Plošče. Uglasi socijutne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Ogluši reklamnega in trgovskega znataja: najmanj Din 10 — (do S bi I). Vsaka naduljna beseda 50 pur. Zu pismene odgovore priložite znamko. Folomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 986 Razp is Županstvo občine Zagorje ob Savi razpisuje mesto diplomiranega veterinarja s sedežem v Zagorju ob Savi. Pogoji so predpisani z odredbo kraljevske banske uprave z dne 13. decembra 1930. štev. III. No. 13.408, Sl. list štev. 289-45 z dne 27. decembra 1930. Reflektanti z nekaj let prakse imajo prednost. Prejemki: 1. mesečna plača vključno z banovinsko subvencijo 2.000 Din; 2. za stanarino se prizna primerna doklada; 3. prosto bolniško in starostno zavarovanje. Nastop službe po možnosti 1 julija 1931. Prošnje, sestavljene v smislu zgornje na-redbe kralj, banske uprave ad II. je vložiti na podpisano županstvo do 15. junija 1.1. 1339 Emajl d.zo.z. Ljubljana 1 Beljaška4 - Telef.3252 emajlira in ponik-Ijuje po naročilu NA ZALOGI: Lutz •ove peči, napisne tablice — črpalke z ventili brez usnja in razpršilci za gnojnico — avtogeno varenje Emajl J. z o. z. Ljubljana 1 Beljaška 4 1084 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 •ajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg f " "■ ~ B.L ova drva I trboveljski prem« pri tL ..KURIVO** II|BBL|ANA Dunajska cesta 38 | (na Balkanu) Telefon it. 84 — 481