175. številka.
Ljubljana, v Četrtek 31. jnlija.
XVII. leto, 1884.
Ithaja vsak dan mveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av strij sk o-oge rske dežele za vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za'oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Eolmana hiši, rGledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljuduo vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi', da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vetfa za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
, četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za vet.rt leta. S pobijanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
»  pol leta........8   „   — - „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Upravnistvo „8lov. Naroda*'.
V prid poljedelstva po vodnih stavbah.
i.
Državni zakonik z dne 19. julija t. 1. razglaša zakone z dne 30. junija t. I., sklenene poljedelstvu v prid po vftdnih btavbah. S teh za obdelovanje zemlje, za naše kmetovalce zelo važnih zakonov posnamemo naj prvič bistvena financi jalna njih določila.  Le-ta slovejo:
Da se pospešujejo podjetja, katerim je zemljiško lastnino varovati vOdnega pustošenja ali zemljiščem dajtiti večjo rodnost z odtakanjem ali namakanjem, more jim vlada iz zboljševalnega (melioracijskega) zaliiga odločiti podpore v denarji, kakor to določuje ta zakon.
Če tako, občo koriBt pospešujoče podjetje ima večji obseg in prizadene več Btroškov, tako da mu je treba podpore, ki se ne bi ujemala s tega zakona določili ali pa bi tako velika bila, da bi si tako preko mere in v izgubo podpore za druga podjetja osvojila zboljševalnega zaloga, po tem je uravnava državne pomoči za tisto podjetje pridržana zakonodavstvu.
Da se napravi zboljševalni zalog, je najprvič po 500.000 gld. iz državnega imetja odmeriti vsako leto od 1885. do 1894. leta.
Zboljševalni zalog upravlja poljedelski minister, sporaznmevajoč se s finančnim ministrom. Ta ministra gospodarita z vsotami, za razdajo pripravljenimi, v zmislu letnega državnega proračuna, ki ga je odobril državni ?bor.
Pomoči ali posojila iz zboljševalnega zalOga more se dajati samo tistim zboljševalnim podjetjem, ki pogodijo zaznamovane potrebe.
Poseben deželsk zakon mora namreč izjaviti, da je to podjetje 1. t.iko, ki ga ima dežela napraviti iz svojih sredstev, in mora ob jednem omejiti doneske adjacentov, ki se godijo po §■ 26 državnega zakona z dne 30. maja 1869 (drž. zak. št. 93), največ v trideset odstotkov precenjenih potrebščin, naj se že ti doneski godijo neposredno ali pa po okrajih, občinah ali vodnih sodruštvih; ali pa 2. da je tako, ki je zvršijo določeni okrtji, občine ali v6dna sodruštva, ki je pa podpirr* dežela b tem, a) da mu odmeri najmanj trideset odstotkov precenjenih potrebščin nepoplačnega doneska, kadar gre za brambo zemljišč proti vodnemu pustošenju (podiranju bregov, posipanju, povodnjim); ali s tem b) da mu k precenjenim potrebščinam odmeri najmenj dvajset odstotkov nepopiačnega doneska ali najmenj trideset odstotkov, največ s štirimi odstotki obrestovanega in v primernih obrokih poplačnega posojila, kadar je zemljišču dati večjo lodnost z odtakanjem ali namakanjem.
Nadalje se je z vlado dogovoriti o načinu izvršbe podjetja in o le tega proračunu; vladi je pu-Btiti primernih vplivov, kako se podjetje ravna; de-želski zakon mora s primernimi določili skrbeti, da se podjetje vzdrži tudi v bodoče; in konečuo mora v slučajih pod št. 2 oznamenjenib donesek dežele biti podjetju zagotovljen, in sicer ima dežela tiste dolžnosti, kakor jih n. pr. ima po vOdnih zakonih, če poseda neprem čnine ali vodne naprave.
Pomaga pa vlada takim zboljševalnim podjetjem iz zboljševalnega zaloga s tem, da v slučajih* zaznamenovanih pod št. 1, donese nepoplačno vsoto, največ trideset odstotkov precenjenih potrebščin; če je pa tako podjetje samo ali deloma napravljeno za nekvarljivo odvajanje gorske vode, more se donesek za to podjetje, oziroma za ta njega del povečati do petdeset odstotkov potrebščin, za to precenjenih; v slučajih, pod št. 2 ozuamenjenih, pa more dati največ sto odstotkov vsote, od dežele dovoljene, in sicer,
da ni treba povrniti, ali pa kot posojilo, obrestovano največ s štirimi odstotki in poplačno v primernih obrokih.
Poleg tega more se izimoma in za zelo ozira vredne razmere deželi zagotoviti iz zboljševalnega zaloga posojilo z določenimi obroki za povračilo iu sicer visoko do petdeset odstotkov tiste vsote, ki jo dežela v slučaji pod št. 1 ima sama trpeti po preudarku stroškov, oziroma za slučaje pod št. 2 od vsote, ki jo podjetju dd kot nepiačen donesek ali kot posojilo.
Kolikor je država dolžna kot posestnica nepremičnine ali vOdne naprave donašati po vodnih -zakonih, to njenu dolžnost ni zmanjšana niti . brisana po taki podpori.
Vlada more se odpovedati zemlji, ki si jo z uravnavo pridobi in ki po vddnih zakonih pripade tistim, kateri založijo stroške podjetja, ali pa se more tudi odpovedati na del te zemlje, odpadajoči na donesek iz zboljševalnega za'oga, to pa popolnem ali deloma v prid zaloga, pripravljenega za vzdrževanje stavb.
Če v6dno sodruštvo vzame posojilo, izdavši dolžne zapise in če ujime mimogrede zadržujejo plačevanje od strani sodruštva v Bodruštvenem okraji, to more vlada, da sodruštvo vzpolni dolžnosti iz tega posojila, založiti za-nje iz zboljševalnega zaloga primeren znesek največ proti štiriodstotmm obrestira in proti povračilu v največ petletnih jednakih letnih obrokih.
Podpore manjših zboljševanj iz kredita, v državnem proračunu poljedelskemu ministerBtvu dovoljenega pod naslovom subvencije (denarne podpore), se ne dotikajo ttga zakona določila.
Trgovska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Vsebina resolucije se glasi: Resolucija.
Vladi se naroča, naj bi skrbela, da se kolikor možno hitro zakon o do!gosti štren in o oznamenilu dobrotnosti preje in cvirna sklene.
Zakon ta naj bi izražal naslednja načela:
1, Določi se obligatorna dolgost štren in ozname-nuje se dobrotnost za vse predenrue;
2. Kot vodilo se postavi metrično-decimalno numeriranje po jednoglasnih sklepih štirih mej-
LISTEK.
Tri dni ob gorenjej Savinji.
(Spisal Josip Levfčnik.) „Spoznavaj domovino in ljubil jo boš."
Majhna je sicer naša slovenska domovina, ali vendar je lepa, prebogata Čarobno krasnih naravnih čudežev, tako da se vsacemu srce veselja širi, kadar ima priložnost, gledati s svojimi očmi bogastvo rojstne svoje zemlje. Bodi-si široka, s srebernosvetlimi rekami pretkana ravan, bodi-si s skalnatimi, snežnimi vrhovi venčana bregovina, povsodi je veličastna, vredna biti ponos svojega rodu. Ravno tam pa, kjer se menjava razgled sedaj na zeleno ravan, sedaj na visoko gorovje, tam se nam zdi najbolj veličastna, najlepša, kakor pesnik pravi, — raju podobna! Kdor je le jedenkrat videl divno Gorenjsko, njene reke in jezera, njene snežne vrhove, čarobnega utiša nikdar pozabil ne bode. Krasna je Gorenjska, najdragocenejši, a s ponosom smemo reči, nikakor jedini biser mile domovine.  Že sosedna, divno krasna, ali
premalo poznana savinjska dolina s svojim ponosn m gorovjem je vredna vrstnica krasnej svojej sosedi. Tukaj občuduje opazovalčevo oko prelepo, s trgi in vasmi bogato okrašeno ravnino, tamkaj zopet zeleno gorovje, katerega obile cerkvice se prijazno v dolino blišče. Tukaj mika popotnika bistra, po peščenej strugi vijofa se hčerka solčavskega gorovja, Savinja, tam v zatonu pa strmi njegovo oko nad čarobnim veličastvom skalnatih velikanov, ki svoje gole vrhove visoko v zrak mole, daleč na okrog svetu kazaje, kje da je „Štajerska Švica" — Solčava.
Želja, gledati z lastnimi očmi ta lepi kraj, občudovati njegove naravne lepote, Bpoznavati ljudstvo, ki tukaj prebiva, zvabila je tudi mene, da sem torbo na ramo in palico v roke vzel in z lahkim srcem napotil se v sveži planinski vzduh.
Da bi Bi pa dobil tovariša na potovanje, nagovoril Bem svojega nekdanjega šolskega tovariša Frana, kateri se je še le po dolgem prigovarjanji odločil, ostaviti za par dnij svoje brezskrbno življenje in nastopiti njemu še celo nezuano pot v pla nme. Piijatelj Fran ni bil nič kaj voljan, spustiti 8e na očividno težavno pot, a jaz sem mu istinite
in dozdevne prijetnosti potovanja tako živo slikal pred oči, da je konečno pozabil svoje materijalistične nazore, in že drugi dan sva še pred zoro sedela na vozičku, ki naju je imel dovesti v gornjesavinjsko dolino.
I.
Ne bodem opisoval spodnjesavinjske doline in njene krasote, kajti isto si morebiti gledal in prehodil že sam, ali pa si jo v raznih spisih in dopisih zadostno ocenjeno našel. Saj bi je iz tega potovanja tudi opisati ne mogel, kajti tema je še nadvladovala po njej, da nesva videla druzega, nego obrise gorskih vrhov na obzorji, na vzhodnem nebu pa lahen zlatorudeč svit. prorok jutranje zore. Akoravno prve dni meseca avgusta, bilo je vendar toliko mrzlo, da nama je veselje prošlo, opazovati iz gostega jutranjega mraka vstajajočo naravo, temveč zavila sva se v najine volnene ogrtače in čakala potrpežljivo, da naju voznik dovede prvo na postajo, v Mozirje.
Bolj in bolj se je jasnih) nebo na vzhodu, umaknil se je mrzli jutranji mrak in kmalu se vrh Dobroveljskega roba, ki se od Kamniških planin cepi in proti vzhodu steza trdo do Savinje, ozlati s prvimi
narodnih kongresov, kateri določajo numeracijo preja m;
3. dokler se ne prepove uvoz drugače razde! jeuih prej v avstro-ogersko carinsko ozemlje, se določajo kot do zdaj navadne reelne dolgosti štren in ozoaraenila izrecno kot po postavi dovoljene izjeme;
4. vso druge, namreč krajše štrene, se prepovedć pri trženji ter se dotičnim naloži kazen; razen tega pa se bodo dotični bi še kazensko-pravnim potem kaznovali zaradi goljufije;
5. potrebua svoboda prometa pri direktuem importu drugače razdeljenih prej, če so te namenjene za izdolavanje, da se potem izvažajo, se bode s posebnimi postavnimi propisi varovala;
6 naposled se bode dolžnost, da se naznani množi ua in dobrotnost pri pitjih v trdnih zavitkih, jednako aploineniU postavnemu predlogu v dotičnih policijskih kazenskih določim nor-mi rala.
Vlada, od katere se zahteva, da se peča tudi b to zadevo, ne zanikava, da se nahajajo nedostatnosti, katere se omenjajo v Pacherjevem predlogu in se  v  njegovem  spisu  „Zakonito varstvo proti obrtnim ponaredbam. Na Dunaji 1882', obširno raz« pravljajo in katere je 1882. leta pri dolenji-avstrij-Bki trgovski in obrtni zbornici zborujoča enketa kou Btatirala. Pripravljena je zaradi tega tudi in spozna za svojo dolžnost, da ukrene naredbe,   katere bra-nije konsumeute pred guljufuim  počenjanjem, preH katerim se sami braniti ne morejo, d* -Stenim fabrikautom boi proti ter da do •
v.Liaov ško-ootia prometa na neopra-OVirala, je nepogojno potrebno, da uaprej že določi, da se postavna dolžnost, da se določi mera, število in teža, tiče samo notranjemu prometu določenega blaga, naj je v notranjih deželah izdelano ali iuipoi tirnoo.
Dalje je treba, da se določi blago, katerega se tiče postavna dolžnost, poznati dobro kraj, kjer so se pokazali taki primanjkljaji blaga, torej natanko in popolno določiti a) pri katerih vrstah blaga posebno za trženje na drobno določenih pod pogojem gotove mere, teže ali števila,  je  to običajno;
b) katera prikrajšanja množine, katera so konsu-mentom v škodo, se nabauijo pri posamnih rečeh;
c) v čem je p( sebnost dotičnega goljufivega postopanja m za katere v iste blaga iu na kak način bi bilo priporočati, da BC Bkrbi v zakonu z naredbami.
Glede pod a) predlaganega zakona pa je treba tudi, da sodelujejo Btrokovui krog); tem bolj je še to potrebno pri onem delu Pachcrjevega predloga, kateri ae tiče dolgosti Štren.
To daje mi povod, da se na podlagi §. 2., A , lit. c, zakona z dne 29. junija 18G8, drž. zak. št. 85 obračam do slavne zbornice, naj se obširno izreče o omeujeuih načrtih zakona in sicer, kar se tiče prvo omenjenega, splošnega zakona, osobito o vprašanji, ali bi zadostovalo, da se izda zakon samo za tkanine (bombaževina, prtenina, volneno in svileno blago), ali naj velja tudi za drugo blago in katere druge vrste blaga. Glede tkanin naj bi se izrazilo, ali naj  se  tiče  obligatorično  naznanilo obsežnosti
Ramo dolgosti ali tudi širokosti. Poročalo naj bi se naposled tudi, ali in na kak način naj bi se pri določenih vrstah bla^a na dopustitev takozvane napačne meje oziralo. ! ulj.- prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 31. julija.
„Narodni Li8ty* izvedeli so i2 Olomuca, daje pravosodno mlnlsterstvo dalo ukor vsem sodnijskim uradnikom, ki so agitovali pri volitvah zu deželni zbor moravski. Ta ukor neki zadeva po sebuo nemško-liberalne uradnike, ki so bili člani volilnih odborov.
Finančni minister, Dunajevski, se je, kakor poroča nek poljski list, izjavil, da na ustanovitev medicinske fakulteta v Levovu ni misliti, dokler se ne dozida novo vseučiliščno poslopje v K rakovu.
Hrvatska deželna vlada prepovedala ju posamično prodajo časopisov „Slobode" in „PozoraM. Mej izključenimi dijaki nahaja se tudi sin uekega sovetuika banskega stola, drugi so pa vsi ubožni. Jeden del se jih misli obrniti v Rusijo.
1 nanje države.
Crnogorski knez se je vrnil iz Ulcinja v C tinje. Knez Peter Karadjordjevič odpotoval jo v Pariz.
Ko se je izvedelo za nameravani atentat na ruskega carju v Varšavi, so takoj tamošnji nasprotniki generalnega gubernatorja Gorka porabili ; priliko, in poročili v P '
tinrn« •
natorja. Kir pa v petrogn*dil dv>ro vedo, kako radi ■    «t- /> znebili Gurka. ohtnilj so se t*koj k tiaj •■    satan no po: 6a. duiito ju pa po-puročila o nameravanem atentatu pre rana, da pa j« sedaj potreba, da pride dir v Varšavo,  ker sicer  bi nihilisti mislili, da se jih vlada j boji.   On pa garantuje za carjevo varnost.   Ker se J tu-daj delajo priprave v dveh palačah v Varšavi in v Skierušewicah,   se ue ve, kje se bode car nastanil, j a vsekako obišče Poljsko.
wNord1', organ ruske vlade, potrjuje, da se je mej nemško in rusko vlado sklenilo sporazumljenje za zatiranje anarhizma In nihilizma. Ta list misli, da  anarhizem ni razširjen  lb na malo osob, ter se da z odstranenjem teh odpraviti, temveč da je globokeje ukorenineu.   Zato  je  pa tudi treba  drugačnih  naredb,   da  ee  zatre.  — Ruska vlada je že izdala več ukazov v smislu tega Bpora-• zumljenja z Nemčijo, tako ne sme  uikdo iz Rusije j več na Nemško potovati, če kak   nemški koa?ul ne I pregleda njegovega potnega lista. Nemška vlada pa pridno izganja iz Nemčije zlBsti iz Berolina vse one Ruse,   ki  neso  opravičeni  tam   bivati, ter nemajo veljavnh potnih listov.
8e stdaj se n;Č gotovega ne ve,  kaj  bode z revi/i jo francosko ustave.   Seuat se je izrekel proti temu, da bi se mu omejila njegova pravica pri dovoljenji budg- ta, in vlada je bila prisiljena staviti nekak posredovalen predlog, da bi še le potem stopili finančni sklepi zbornice brez dovoljenja senata v veljavnost, ko bi j h ta že drugikrat sklenila, pa bi jih senat ne hotH potrditi. Senat se temu predlogu vlade ni dosti protivi), sedaj pa more vlada poskusiti,  da dobi  za ta predlog večino v zbornici. Ta pa kakor se čuti, ni pripravljena v tem oziru odje-ii i; i t i in zato  baje že  misli vlada  opustiti revizijo tega odstavka za sedaj. Na Francoskem se je osuo vala nova monarhističua stranka,  ki  noče priznati grofa Pariškega kot legitimnega naslednika prestola, ter se je izrekla za očeta Don Carlosa, Dona Juana Bourbonskega. Taki razpori mej monarhisti morejo republiki le koristiti.
V Nemci JI je že jako živahno volilno gibanje.   In kaže povsod,  da narodni liberalci pridobi-
žarki vzha|ajočeya solncu ; lahua megla, ki je poprej pokrivala dolino, se polagoma razkadi in zasmeblja se nama tako prijazno poletno jutro, da bi si boljšega za najin namen želeti ne mogla. V občudovanje zelene, od jutranjega soIuch prelepo obsevane „Oljske gore" na levem bregu Savinje zamakneua, naju še le ropot voza vzdrami, ko dojdemo na most preko Savinje v Letuš, kjer smo še čakati morali, da je mitničar zlezel iz svoje lesene kolibe iu nam zevajoč in z zaspanimi očmi drevo kviško potegnil Kmalu pustimo prija/.no selo Letuš, imenitno „flosursko" postajo zadej, drčimo še nekoliko časa po mej poljem in radnim drevjem Be vijočej cesti, a že čez četrt ure se dolina zoži, cesta pomakne se v globok, ozek graben, takozvano „Sotesko". Ta jarek je v istini Boteska v pravem pomenu besede. Od leve strani stisne dolino že imenovani „Gorenjski vrh0, mej kojima le ozki graben ostaja, da je jedva za reko iu cesto prostora. Z glasnim šumenjem teče bistra Savinja tik ceBte, tukaj precej naglo po s Bkalami posute] strugi, da se njeni valovi ob kamenitih stenah v drobne pene drobe. Baš zaradi urnega teka in skalnate struge je vožnja splavov r«o
tej soteski dokaj nevarna; posebno kadar je voda večja, morajo „flosarji'1 vse svoje sile napeti, da se jim splavi ob skalovje ne razbijejo. Ob cesti nas na belozelenem drogu pribita tabla opominja, da smo prestopili v Gorenjogradski okraj, in vstopili ob jed-nem tud« v Gorenjosavinjsko dolino.
Baš ta soteska deli savinjsko dolino v gore-njo iu dolenjo. Gorenja dolina je precej manjša, nego dolenja in sega od Soteske do trga Ljubnega, dalje naprej pa je že tako ozka, da ni za obširneja polja več prostora. Z izrazom „Gorenjosaviujska dolina" zaznamuje se le širja dolina do Ljubnega, in je od Soteske do tega trga tri ure dolga in povprečno pol ure široka. Ker je precej manjša, tudi gorenja dolina ne šteje toliko trgov in vasij, kakor dolenja; vkljub temu pa je še dosta gosto obljudena. Trije trgi: Mozirje, ReČ'ca in Ljubno in mnogo lepih trgom podobnih vasij razvrščenih je po njej.
Iz Soteske zasuče se cesta okola pečine, po ovinku, in — kakor bi trenil, se nam razgrne krasen razgled. Pred nami precejšnji del gornje doline, nad katero se dviga viBoka, podolgovata „Goltiška
vajo veljavo. Pri zadnjih obravr /ah v nemškem državnem zboru se je ta stranka vidno približala kancelariu, zato pa sedaj vlada dela zanjo. Nasproti bode pa vlada poskusila, kolikor bo moč potlačiti novo svobodomiselno stranko. Kakor kaze, misli se Bismarck v bodočem državnem zboru opirati na konservativce in narodne liberalce. Katoliki bodo pa zopet na stran poti sneni, ker so več zahtevali kakor je kancelar jim bil pripravljen dovoliti. Parla-mentne obravnave postavodajaluih zborov in sploh vse politične gibauje v Nemčiji je nas že dovolj po uč'lo, da je Bismarck močnejši, kakor katera koli stranka v Nemčiji.
V novem belgijskem ministerstvu je že navstal nek spor. Ministerski predsednik Malou, ki je tudi finančni minister, predložil je zbornici ueko predlogo zakon* o povijanji davka na 2gane pijače, s katerim bi se povišali državni dohodki za 5 milijonov frankov Minister notranjih zadev je velel v Bvojern listu „Escautw, ki izhaja v Antvverpenu, napasti ta načrt in izjaviti, da desnica ne bode glasovala za povišanje davka na žganje. Govori se, da s tem misli Jakobs, ki je vodja najod'oftnejših konservativcev, odstraniti Malou a in vse druge zmerne konservativce iz ministeratva, in sam Jobiti državno krmilo v roko.
Ilolandska vlada je predložila zbornici načrt zakona, po katerem po kraljevej smrti kraljica prevzame regeutstvo, dokler ne bode kraljičina naslednica polnoletna.
Tudi na Portugalskem se bode uvela splošna vojaška dolžnost.   Vlada je predložila zbornici dotični  zakonski  načrt.   Po tem  bode vojska istpi« rnrM)0O mož in vojaška dolžnost trajala bode t, mej temi 3 leta v aktivni vojski, ednik švicarskega zveznega soveta na ka-8 bila turška vlada obrnila, da bi po-irašanji  odprave inozemskih pošt, je uugovo u, da se v to zadevo  neče mešati,  ker ne spada v kompetenco Brnske mej narod ne pisarne.
Znanega vodjo sudanskih ustajnikov, Oa-mana Digmo je neki 18. t. m. nek Sudanec bišar-skega rodu umoril Ako se ta vest obistini izgubil je Mah li jednega najboljših svojih ljudij.
V poslednje)   seji  egiptovske konfe« reucc* se jO pokazalo vidno  prizadevanje diplomatov, da bi njih posvetovanja ne ostala brez vsa-cega vspeha. Na vseh straneh se je kazalo prijen-Ijivost. Angleški zastopniki se predložili nov predlog, ki ue zahteva ^eč znižanja zemljiškega davka in pomanjšala obresti) od egiptovskega dolga, a predlaga samo d -.vek od kuponov. Zastopnici drugih velevlasti se neso naravnost nič izjavili proti temu predlogu, a hočejo samo počakati Še instrukcij od svojih vlad. Nemški poslanik je predlagala da bi se konferenca bavila z zboljšanjem zdravstvenega stanja v Egiptu. Poudarjal je potrebo to storiti, ker sicer je E^ipet gnezdo epidemičuih bolezni),   ki  prete tudi Evropi. Lord Granville je temu nasvetu  ugovarjal,  ker se konfereuca ima baviti samo s finančnimi zadevami. I)i'ii-:i poslaniki sj tudi priznali, da konferenci za to ni kompetentna, sicer pa ujavili, da je želeti, da ta stvar pride pri  drugej   priložnosti v razgovor. Na to je nemški poslanik zahteval,  da  Be dene v zapisnik, da je on to vprašanje spi ožil, da pa konferenca ni dovolila razgovora o njem.   T*\j njegovej želji se je takoj ustreglo. Najbrž je hotela Nemčija s tem Angliji napraviti  samo  nove  zadrege, kajti znano je, da se Angleži iz trgovskih ozirov protivijo, da bi se uvel bolj strog nadzor za zdravstvene razmere ob Nilu  n Sueškem  prekopu. — D<mes ima baje konfereuca zopet sejo.
ISrazillJauska vlada je predložila mini-sterskemu sovntu načrt spremembe zakona, o rob-stvu. Po tem načrtu bode robstvi* oproščeni vsi, ki bo že spolnih šestdeseto leto, nadalje se bodo upehali novi zapisniki robov po starosti in moči in delo osvobojencev organizovalo. V desetih letih se bode pa popolnem odpravilo rohstvo._
gora" z mnogimi gorskimi seli, pod njenim vznožjem pa se nam, krog in krog b Badnim drevjem na-raščene, bele hiše mozirske nasproti blišče. Daleč v zahodu dvigajo se s sivim jutranjim dimom zastrti vrhovi solčavski, od katerih se kakor orjašk zelen zid vleče dolgoraztegnena „Meninaa navzdol. Na levej pa uas srečuje vestna spremljevalka na našem potovsnji, Savinja noseča premnoge splave, katere veslata po dva nflosarjaa  daleč doli na jug.
Prepeljavši se čez vas Libijo, s prijazno, v gotiškem zlogu zidani cerkvico, dospemo ravno ob 6. uri zjutraj v Mozirje in odidemo naravnost v gostilno „na pošti" najbolj zuano in najpripravnejšo gOBtilno v tem trgu. Komaj pa skočiva s prijateljem Franom iz voza, da bi si naročila zajutrek in nekoliko ogledala znamenitosti trga, nama že nasproti prideta brata V. in Š\, tudi stara znanca in nekdanja Bošolca. Se ve da smo si veseli segli v roke, ali naša radost se je toliko bolj pomnožila, ko si dopovemo, da imamo vsi isti pot: v Bolčavsko gorovje. Ko smo se z izvrstnim pripravljenim zajutrkom dovolj okrepčali, sklenemo napraviti kratek odmor, da si ogledamo Mozirski, mej Slovenci dobro znani trg.
Priloga „Slovenskemu Narodn" §t. Dopisi.
Iz Rum 29. julija. [Izv. dop.] (Po volilnem shodu.) Kar se v Dravski dolini še nikdar ni zgodilo, to so dognali čvrsti rodoljubi Ruški. Ne le da so si osnovali bralno društvo, sklicali so tudi volilni shod. Ta obnesel se je izvrstno. Do 150 vo-lilcev je prišlo iz Ruš in sosednih župnij (namreč iz Lemb&ha, Selnice, Puščave, Št. Lorenca, svetega Martina na Pohorji in od sv. Križa.) Mej zborovanjem vladal je nuj lepši red; presedoval je župan Ratej. Dva žaudarja, ki sta bila pnšla, je gosp. dr. Radaj koj hitro odvezal njunih dolžnosti, in šla sta. V Rušah ni se bati razsajalcev.
Najprej poročal je g. dr. Radaj o svojem delovanji v deželnem zboru.
Iz sredine volilcev izrečena mu zaupnica bila je jednoglasno in z burnimi živio-klici vsprejeta. Nato razpravlja naš priljubljeni „Slov. Gospodar" (g. dr. Gregoiec) v pol drugo uro trajajočem govoru naše gospodarske, politične iu šolske razmere.
Neusmiljeno razdira sleparske nakane naših nasprotnikov, pobija njih laži, opravičuje naše tir-jatve razjasuuje točko za točko naš narodni program.
Govornikov sarkazem, pa ogromna množina številk, s katerimi je podpiral svoje besede, naredila sta ve-likansk utis in z neizrečenim navdušenjem bila sta proglašena dr. Radaj in baron Goedel našima kandidatoma za deželni zbor.
Po dovršenem resnem delu začel se je zabavni, pri katerem so se odlikovali pevci bralnega društva. S cesarsko pesnijo izrazili so najprej svojo udanost do presvitlega vladarja, s pesnijo „Slovenec sem" pa svojo narodno zavest iu narodni ponos.
Mej petjem iu navdušujočimi napitnicami trajala je zabava pozno v noč.
Temu kratkemu pregledu naj dodam nekaj opazk. Ruše, posebno pa Smodnik, so že od 1. 1843 sem na dobrem narodnem glaau. Nekdajnih narodnjakov sinovi so zopet zvesti narodnjaki in njihovemu prizadevanju se 'mamo zahvaliti, da stori Dravska dolina z ustanovljenjem bralnega društva v Rušah iu s sijajnim volilnim shodom vendar jedenkrat mogočen korak naprej.
Vsaj, kdor je opazoval na shodu zbrane km ■■(<_-, s kukim ' zanimanjem so poslušali govornike, kako živahno so odobravali njih besede, kako bistroumno so sami mej seboj razmotrivali različna vprašanja, kako jih je navdušila slovenska peHem, kako globoko so se prepričali o važnosti bodočih volitev, ta nikakor ne dvoru . da se je ta dan za Dravo gori in doli in na obeh straneh naša pravična reč jako pospešila. Častitamo vrlim Rušanom do tega lepega uspeha. Le vztrajno in krepko naprej.
Hvala pa tudi vsem, ki so do sijajnega uspeha kaj pripomogli, posebno častiti m gostom iz Maribora in pa vselej narodni duhovščini
S Spodnjega Štajerskega 28. julija. [Izv. dop.] Res pičla je v obče plača ljudskega učitelja, posebno štajerskega podučitelja, a ko je šlo za to, omogočiti po Ptujskem okr. učiteljskem društvu sklenem) udajo „Slomšeka kot pedagoga", poseguil sem z veseljem v revno mošnjieo, da položim tudi jaz mali dar na narodui žertvenik. Saj gre tu za poveličevanje prvega slovenskega pedagoga, za povzdigo ljudskega šolstva in s tem narodnega učiteljstva — mislil sem si, iu vedno množeče se Število jednako narodnih darovateljev mi je kaj dobro dejalo. Nikdo menda si tudi ni bolj želel, da bi prišla ta času primerna knjiga v naj krajšem času na »vitlo, nego jaz revni spodnješta-jerski učitelj sedanjega suhoparnega in sebičntga časa na domačem šolskem polji. Pa kaj se zgodi lani po leti? Obrok spisateljem zaželjenega Slomšeka podaljšal se je za jedno leto, kakor da bi bil prvi razpis z nagradama za najboljša spisa brez uspeha ostal. Ako se pa prav spominjam, doposlala sta se v prvem obroku dva rokopisa. Le-ta slučaj in pa obotavljanje z obljubljenim naznanilom komiteja za pregledovanje in razsojevanje doposlanih rokopisov — mi je mojo radost dokaj ohladilo.
Sedaj bo pretekel tudi že drugi obrok in namesto, da bi se oznanilo, za koliko se je mej tem dolgim letom število rokopisov pomnožilo, in kdo da jih pregleduje, ali vsaj v čegavih rokah du ao, iznenadi me vest odbora Ptujskega okrajnega učiteljskega društva, da se je obrok zopet do konca tega leta podaljšal, ne da bi se bili pravi uzroki temu naveli. Kdor ni mogel dovršiti dela v 18 mesecih, dovršil ga bo javeljne v 2 letih.  Drugače bi
175. 31. jnlija 1884.
se ve da bilo, ako se še pričakuje obljubljenega ali pa naročenega rokopisa od kake posebno priznane roke. Vsekako pa je neumestno s to že težko pričakovano knjigo tako dolgo odlagati! Ako se bodo obroki še nadaljevali, potem zna marsikateri darovatelj prej umreti, predno zagleda naš Slomšek beli dau. Storila pa se bo s tem slaba usluga tudi stvari sami, kajti dotično knjigo bi bd vsaki naročnik že davno lahko prebral in ž njo okoristil sebe io svoje šolarje oziroma otroke, a mesto tega čakamo na knjigo nekako nezaupljivo. Slavno občinstvo prineslo je temu hvalevrednemu sklepu veliko simpatij iu darov uasproti, umestno bi bilo tedaj, da se takemu splošnemu zaupanju popolnem in kmalu zadostuje. In naposled: Kaj pa porečejo k temu dosedanji rokopisci sami in osobito oni iz 1. obroka? Ali se meri tu z jednako mero, ako se odmeri časa jednini mesecev nekaj, drugim leto več, tretjim 2 leti. Pa ne, ko bi prvi svoje rokopise nazaj vzeli, čemur bi se ne bilo nikakor čuditi. — Možje merodajni, preudante to stvar vsestransko, jiotem pa jo ukreuite tako, da dobimo našega Slomšeka vsaj v začetku bodočega leta.
8 Krasa 28. julija. [Izv. dop.j (Cecili-jansko petje po deželi — pium deside-rium; druge šolske zadeve.) Mnogo se dau danes trudijo uekateri, da bi upeljali cecilijunsko petje ne le po mestih, nego tudi po deželi. Kdo bi ne bil unet za dostojuo cerkveno petje; kdo ne želi, da bi se odpravile iz božjega hrama „pos kočnice", tako malo primerne božjemu prostoru? Kdo ne hrepeni po tem, da bi se vserod po naših cerkvah tako orglalo, kakor to terja prava umetnost in bi prenehalo tisto brezmiselno in breztaktno „žlobud rauj e" na orglah, kakeršuo moramo, žal! posebno na deželi tako čestokrat poslušati? .... Vender kakor moremo hvaliti one može, ki se tiu-dijo za zboljšanje cerkvenega petja in glasbe, tako moramo obžalovati, da segajo nekateri v tej reformi predaleč, želeč povsod upeljati cecilijansko petje, katero ni bilo in ni v dubu našega naroda in ki se nikdar ue bode udomačilo pri nas! Glede tega petja se je že toliko govorilo in pisalo, da se mi zdi odveč, iz nova z dokazovanji nastopati, da so naših cecilijancev prizadetja prenapeta, koja nikdar ne bodo obrodila zažt-ljeuega sadii. Ne morem si pa kaj, da ne bi omenil, da so se učitelji Postojinskega okraja pred kratkim pri uradni letni konferenci razgovarjali o ceeilijauskem petji. Misli, katero sta v tem oziru razvijala g. poročevalec učitelj Perne iu nadzornik Thuma, vredne so, da se tu ponovijo. Jaz jih posuemljem  po Rautovem dopisu v „Novicuh".
„Gospod poročevalec Perne" — tako pišejo „Novice", „obravnaval je temat o „ cerkvenem petji". Posebno poudarja, da naši severni in izhodni bratje ljubijo bolj tužno-doneče jiesenske proizvode v mol, — a mi južni pa one bolj veselo se glaseče v dui-tonu izpeljane. Sploh bode naj pa cerkveno petje v narodno -cerkvenem duhu izpeljano ter božjemu hramu in pobožnemu čutu poltenega slovenskega ljudstva primerno, ne pa spodtakljivo. Spodtak-1 j i v o pa ni le ono petje na „poskok", nego tud i „cecili j ans ko", i<ko ni točno in strogo izpeljano; zato treba je pa izvežbanih krepkih močij, kakeršnih se po deželi le z veliko težavo tu in tam sicer dobi, a v največ krajih jih pa še dobiti mogočen i."
K tem resničnim besedam „dostavlja g. nadzornik Tbuuia (strokovnjak v glasbi) svojo pošteno besedo, ter učiteljem prav toplo na srce polaga, že mladino v poltenem petji vaditi kolikor možno temeljito, ker je to tudi naučuega miuisterstva sa mega želja; koralno petje pa je na deželi neizpeljivo, pesni na „poskok" naj povsod iz cerkve zginejo, sploh pa naj bi tudi tu veljalo zlato pravilo: „srednja pot najboljša pot."
Tako do torej sklepali učitelji Postojinskegu okraja, in prav imajo! Za Boga milega, kam pri demo, ako bomo naše malovežbaue pevce po deželi trpinčili z neizmagljiviin jednoličnim ceeilijan-skim petjem, ki je tako tožno in malo melodično ter se tako krepko upira našemu duhu in srcu? Ne begajmo ž njim ubozega našega ljudstva ali vsaj ne stavimo njega potrpežljivosti na trpko poskušnjol Čudno jo to, da so cecilijanskemu petju največkrat mogočni zagovorniki in zaščitniki ljudje, ki o glasbi sami nič ne umejo. Ti ljudje se potem močno srde, če jim poveš, da cecilijanstvo nema tal pri nas, ker ne morejo ometi, da se pri nas ne da to petje jiovoljno izpeljati, ker — poleg druzega — ponuja tudi preveč tehnične težkoee.
Govoril sem sicer tudi že z muzikalnimi duhovniki, ki neso mi preveč hvalili cecilijanskega petja; Slovenec strokovnjak se težko ogreje zanje. To je menda uzrok, da n. pr. pri cecilijanski podružnici v Gorici duhovniki — strokovnjaki neso hoteli vsprejeti predsedništva n. pr. kanonik Mrcina, dr. Flapp in da je baš v Gorici še mnogo muzikalnih gospodov, ki niti udje neso temu društvu.
S temi vrsticami povedal sem ob kratkem soje mnenje; nečem pa, da bi se zaradi tega kdo razburil, a najmanj si želim kakega osornega odgovora.
Na vsak način se mora priznati, da bo se naši cecilijanci prenaglili,  in tudi z izdaujem .Cecilije" po društvu sv. Mohora so le malo dosegli. Sploh se je „Cecdija" mnogo prezgodaj pokazala na dan, aki.pi-ain radi prunamo, da je ta knjiga sama na sebi izborno delo, oulikujoč se posebno po uzorni harmonizaciji. Mislim, da smo lehko že spoznali, da s cecilijanstvom pri nas ne gre;  zato pa naj bi bo krenil   priporočani   „srednji   pot".    „ Cerkveni Glasbenik" naj bi popustil v energičnoj Bvojej strogosti ter vodilo naj  mu bo nekedauja „Kamilo Masko v a „Cecilija".  Za Boga pomislite, da je pri nas muzikalna izobraženost še silno majhna, rekli bi, da se nabuja še v povojih. Torej nam ponujajte skladeb s slovenskim tekstom, da jih bomo naj-prejo umeli;  vrhu tega naj bodo skladbe pisane v lehkem slogu, naj bodo melodijozne v srce Bezajoče ter sposobne gauiti pošteno slovensko dušo  ter jo dvigniti k Bogu.   Kam pridemo, če se našim malo izvežbanim podeželuim pevcem  bodo  ponujale še dalje skladbe, katerim bi bilo primernejše mesto v Ratisbonu ali kje drugje na Nemškem kakor pa pri nas! Mi imamo tudi v denašnji dobi skladatelja, ki hodi blaženi srednji pot „iu ki ga visoko čislamo". Hočete vedeti njegovo ime? Vrli ta mož je P. Angel i k Hribar! Njegove cerkvene skladbe ao vserod prilj ubij ene mej narodom,  ker imajo vse gori opisane prednosti. Cecilijanci,  krenite za mojsterskim cerkvenem skladateljem, za patrom Angelikom!
Čveterorazrednici v Sežani in Komnu sti tudi letos koncem šolskega leta izdali „Šolski sporočili", koji je založilo c. kr. okrajno šolsko sveto-valstvo. Letos imati obe slab papir in tisk; poslednji je tako droben, da oko utruja. Uvodni članek v Sežunskem sporočilu je letos: „Sa d j arst v o". Ta spis, gospoda voditelja Hrovatina bi vse preje drugam spadal, kakor pa v „šolsko sporočilo". Veliko primernejši je uvodni članek Komenske oveteroraz-rednice: „Za ubogo šolsko mladino", iz peresa oudešnjega voditelja Antona Lebana. Tudi je ves program Komenski Brečuejše sestavljen od Sežanskega. Iz šolskega sporočila Sežanskega posnamemo, da je v tamošnjo čveterorazreduico hodilo koncem leta 272 otrok; v Komnu pa jih je bilo 415. Iz tega se vidi, da ima Sežana res „srećo", da ima pri le 272 otrocih cveterorazrednico, mej tem ko poznam na Krasu j ednor azrednice, ki so primeroma bolj z učenci natlačene! Tu bi radi katero rekli, — a — — molčimo! —
Važna naprava pri naših šolah na K'runu in po Primorskem sploh bi bila, da bi se dotična šolska poslopja — kolikor jih je — zavarovala ter preskrbela s streho vodi.
Na nogo torej boljše silo!
Ni času letargiji zdaj:
Za blagor domovino mile
Neutrudno VBak deluje naj!
V zadevah gledališkega vlaka v zlato Prago.
Oziraje se na prvo naše naznanilo, podajemo v naslednjem natančnejši
program potovanja:
Dne 1. septembra ob šestih zjutraj odpelje se posebni vlak iz Ljubljane. Ustavil se bode na vseh gorenjskih in koroških postajah, v katerih bode usto-pdo kaj udeležencev; sicer pa le po glavnih postajah.
Na Dunaj prišel bode po poluuoei. — Tri ure kasneje odpelje se posebni vlak s kolodvora avstrij-sko-ogrske državne železnične družbe in prispe v Brno okolo devete uro zjutraj. Po zavžitem skupnem zajutrku v prostorih „Besednega doma" podajo se udeleženci ogledat si zgodovinsko znameniti Š p i 1-berk in nekatere druge znamenitosti mesta. Ob dveh popoludne bode skupni obed in potem izlet v bližnjo okolico Brna; zvečer ob osmih pa glasbeno-pevska zabava na lepem vrtu „Beseduiga domau. Prenočevalo se bode, da se udeleženci preveč ne
utrudijo od neprestane hoje in vožnje, ta dan, t. j. 2. septembra v Brnu kjer se Ludo ouiiu, ki bi to želeli, preskrbela brezplačna stanovanja.
Due 3 septembra ob šestin odpelje se vlak iz Brnu in dospe v Prago okolu dveh popoludne. Po prvem pozdravu na kolodvoru podajo se udeleženci vlaku v svoja stanovanj* in M za<no zbirati okolo šeste ure zvečer na „Z"fijskem otoku", kjer bode svirala vojaška uodba. Ob sedmih uit 1 že se prve predstave v gledališči. Pela se bode opera „Dimitrij" Po predstavi zbero se k skupuej večerji v prostorih „Meščanske Besede '.
Dne 4. septembra zjutraj od osme do devete ure zbero se udeleženci v velikej, sijajno opravljena) kavarni „Slavija" poleg narodnega gledališča in odidejo od tod po zaužitem zajutreku razgledat si znamenitosti kraljevega grada na Hradčauih. Popoludne bode skupeu i/let ua Letno (Belvedere) in v deželni park „StromovkZvečer slavnostna predstava jedne originalne češke drame. Po predstavi zopet skupna večerja v ,,Meščanskej Besedi".
Dne 5. septembra zjutraj mej osmo in deveto uro zbero se udeleženci pred kavarno v mostnem parku. O i tod gredo si ogledat češki muzej, staro-mestno „rudnico" (mestno hišo) in nekatere druge znamenitost; mesta. Popoludne bode skupui izlet s patnikom v Podol ali v Chucble. Zvečer slavnostna predstava Izvirne ojiere „Prodana uevčsta" in po predstavi poslednja skupna večerja v „Mešćanskej Besedi".
S tem bode končan oficijelni program. Dne 6. septembra začno se vraćati udeleženci, ki imajo potem še osem dnij časa, da si ogledajo Dunaj. Oni, ki bi 6. septembra ostali še v Pragi pa narede po dogovoru skupeu izlet na Karluv T^u ali v Trojo.
Kakor je iz tega programa razvidno, priložnost je vsakemu za neznaten denar ogledati si natančno Brno, Prago in Dunaj.
Nadejamo se tedaj, da bode vsakdo, komor količkaj dopušča čas, udeležil se izleta k krvnim bratom našim v plodovito Moravo in slavno Češko ter tako z udeležbo svojo poveličal pobratimsko slav-nost v „zlatej materi Pragi".
Gena za vožnjo ostaja jednaka za vse udeležence, naj ustopijo v Ljubljani ali na kokej drugej postaji državne železnice. Udeležencem iz Štajarske nad Pragarskim bode najpriličueje, ako ustopijo v Beljaku.
Stanovanja v Brnu in Pragi bodo se onim, ki bi to želeli, preskrbela brezplačno; prosimo tedaj, naj se v tem oziru izrazijo pri pošiljatvi denarja za vožnjo.
Ker je potreba 300 udeležeucev, da more oditi posebni vlak, prosimo, da se oni, ki se ga udeležiti žele, vsekakor že do 15. avgusta oglasijo in pošljejo denar za vožnjo blagajnici banke „Slu-vije" v Ljubljani ali pa podpisanemu prvoseduiku odbora.
Ko bi se ne oglasilo zadostno  število udeležencev, bode se poslani denar vrnil brezplačno. V Ljubljani, dne 25. julija 1884.
V imenu odbora: Ivan M u rn i k Anton Trstenjak,
predsednik. tajnik.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi dopisa „S slovenskega Štajerskega" in zaradi jednega odstavka v političnem razgledu. — V današnjej številki uradnega lista potrjena je tud; konfiskacija v mestnem zboru stavljene interpelacije. — Najhujše zadela je konfiskacija „Škrata". Zaplenjeni so naslednji sestavki: „Resna premišljevanja pen-zijoniranega filozofa Izidora Muzloviča". — „Dnevni red za prihodnji teden". — „Škratogrami". — „Dober svet." in „Mej dvema nemškutarjema".
— (Potrjene konfiskacije.) Uradni list objavlja, da je c. kr. deželno kot tiskovno sodišče potrdilo zaplenbo „Slovenca", „Slovenskega Nt roda" in „Štovana". Vsi zaplenjeni članki zakrivili so motenje javnega miru in reda po §. 300 in 305 k. z.
— („Sokol" contra Šuklje.) „Sokol" poslal je g. Šukljeju popravek glede znanega Članka o dozdevnih izgredih pred kazinskim vrtom. Ker se popravek ni vsprejel uložil je Sokolov odbor tožbo m c. kr. mestna odr. okrajna sodnija razpisala je v tej zadevi obravnavo na včeraj popoludne. A včerajšnja obravnava preložila se je na jutri do-poludne ob 10. uri. O izidu bodemo poročali.
— (Starosti „Sokola") g. Valentin-čič-u priredili so včeraj na predvečer njegovega gode „Sokoh" iu pevci podoknico. Pri tej priliki smo z velikim zadoščenjem opazili, da se v novejši čas za javno varnost jako obširuo skrbi Pri skrom-nej tej podoknici videli smo namrtč 6 redarjev, policijskega nadzornika Bartola, policijskega uadko-misarja Parmo, magistralnega svetnika Pero no in vladnega tajnika Schvvarza.
— (Zoper kolero.) Mestni magistrat od-redil je v sporazumljenji i mestnim stalnim zdravstvenim svetom več naredeb v zdravstvenem interesu. Naznanilo se je vsem posestnikom vodnjakov, katerih vodu se je pri kemičnej preiskavi spoznala za zdravju škodljivo, da nemudoma popravijo vodnjake in odstranijo slabe odtoke. Posebno strogo bode mestni zdravstveni urad gltdal na to, da se gno-jiiča čestokrat izpraznijo iu da so jame za odpadke (foeoalia) dobro pokrite. Prepovedano je kosti skladati v zalogah v mestu in morajo se izvažati na prostore zunaj meh ta. Kdor kupčuje s cunjami, mora iste takoj dezinficirati, isto tako se irnajo živalske kože precej nasoliti, da se jih ne prime gnjiloba, prostori, kjer se spravljajo kož', morajo biti zaprti. Tudi stranišča, posebno v javnih prostorih, gostil-nicah, kavarnah, po vojašnicah itd. se pridno desin-ficirajo, isto tako mestui kanali. Mi moremo skrbno previdnost mestnega magistrata v prid zdravja prebivalcev Ljubljanskih le hvaležno odobravati.
— (Zdra v s t v e na k o ra is i j a), to je: okr. glavar Mah k o t, dr. Kaplar, nadkomisar Parma iu župan Knez obhodili in ogledali so predvčeraj Šiško. Izrazili so se povoljno o razmerah in stanji.
— (Sokolov izlet na Ig), ne bode v nedeljo 3. avg., ampak se je zaradi nedovršenih priprav preložil na poznejši čas.
— (Iz Žavca.) Pri shodu volilcev sta bila jednoglasno kot kandidata za deželni zbor proglašena gosp.: Dr. Dominkuš in gosp. Mihel Vošnjak. Gosp. dr. Dominkuš je telegrafino vsprejel kandida turo ua veliko veselje navzočnih volilcev in zaupnih mož raznih krujev.
— (Volitev v II. razredu okolice Celjske) bode ali ovržena, ali pa bode namestništvo narodnjakom moralo priznati večino. Volilna komisija naštela je 47 glasov za nemško, 43 za slovensko stranko, ker je popolnem po krivici zavrgla 4 slovenska pooblastila. Pravo razmerje glasov bilo bi torej: Slovenci 47, Celjani 45 glasov, in da je c. kr. okrožno sodišče oskrbniku Ledniku pravočasno izročilo dekret, bi bdi Slovenci imeli celo 48, Celjani le 45 glasov. A omenjeni dekret se ni dal, akoravno se je Lednik večkrat zanj oglasil, in volilna komisija ni priznala na uarodnjaka glasečega Be pooblastila Marije Brašičeve, akoravno je slednja osobno prišla pred komisijo in izjavila, da je njena volja, ka Be na to pooblastilo voli. Tako je nemško pravicoljubje I
— (Gospod dr. Karol Slane) je vsled sklepa z dne 28. t. m. upisan v listo odvetnikov kranjskih s sedežem v Rudolfovem.
— (G. Vladimir Globočnik,) konceptui praktikant v Trstu, Biu Postojinskega c. kr. glavarja bil je v 28. dan t. m. v Gradci promoviran doktorjem prava.
— (HrvatHki gledališki vlak) odrine 3. avgusta zvečer ob 6. uri 30 minut iz Zagreba. Siovuusko pevsko društvo na Dunaji priredi v 4. dan avgusta deležnikom na čast večerno zabavo. V Prago pride vlak v 5. dan avgusta ob 6. uri 30 minut zvečer.
—-(Vabilo k ljudski veselici)z besedo, plesom, streljanjem in kegljanjem na dobitke in spu-ščenjem velikega balona, katero priredi Čitalnica v Šiški v praznovanje obletnice slavnostnih dnij in navzočnosti Njega Veličanstva presvitlega cesarja v dan 8. avgusta 1884 na Kozlerjevem vrtu v spodnji Šiški s sodelovanjem slavne vojaške godbe c. kr. peš-polka baron Kuhn pod osobnim vodstvom kapelnika gosp. Nemrave. Program: 1. Koračnica. 2. Tittl — „Slovanske melodije", ouvertura. 3. „Slovenija svo j emu cesarju", govori gospodičiua Zorova. 4. Nedved — „Moja rožica", moški zbor. 5. Strauss — „Prvo dubrikanje", valček, svira godba. 6 Fajgelj — „Vrli Slovenec", mešani zbor. 7. Ipavec — „Domovini", svira vojaška godba. Solo na rogu trobi gospod kapelnik Nemrava. 8. F. S. Vilbar — „U Kolo", moški zbor. 9. KonBkv — „Budnica Lijonska", svira godba.
10. A. Leban — „Slovo od domovine", mešani zbor.
11. Verdi — Duet iz opere „11 Masnadieri", svira godba. 12. Ilajdrib — „Mladini", moški zbor. 13. Komzak — „Zvvukv Češke",  potpouri, svira
/
godba. — Za tem ples. — 14. Strauss — „Snež-nica", mazurka, svira godba. 15. Stern — „Pozdrav Ljubljani", četvorka, svira godba. 16. Strauss — „Publicisti", — valček, svira godba.  17. Milldcker
— „Njegova si", polka franc. , svira godba. 18. Strauss
— „Strast v ljubezni in plesu", brzopolka, svi.a godba. Streljanje na dobitke na 4 puške in 3 tarče prične se ob 9. uri zjutraj.  Vsaki strel velja 5 kr.
— Karta za 6 strelov velja 30 kr. — Kdor ne Btrelja na karto, nema piavice do dobitkov. Dobitki so: I cekin; II. 4 gold ; III. 3 gold.; IV. 2 gold.; V. 1 gold.; VI. za največ str'lov 5 frankov. Kegljanje na dobitke prične se tudi ob 9. uri zjutraj. Trije lučaji veljajo 10 kr. Dobitki so: I. 10 gold.; II. 4 gold.; III. 3 gold.; IV. 2 gold.; V. 1 gold Razdeli-tev dobitkov za streljanje ob 8. uri zvečer, razdelitev debitkov za kegljanje ob 8Va uri zvečer. Začetek ob pol 4. uri popoludne. Ustopnina za osobo 20 kr. — Otroci plačajo 10 kr. — Častiti društve-niki so ustopnine prosti. Pri slabem vremenu se veselica prestavi na prihodnjo nedeljo. K prav obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
— (Sv. Mohora družba) dobila je tudi letos mnogo lepega gradiva od pisateljev slovenskih. Odboru došlo je 12 krajših pripovedeb in 30 poučnih spisov razne vsebine, zbirka narodnih pravljic, krutkočasnic; dalje razprava: „Krščanska mati", „Vrtnarstvo" in „Slov. svetovalec". Darila določila so se naslednjim spisom: „Dneva ne pove no bena pratika", povest, spisala P. Pajkova; „Pripovedke" , spisal prof. Iv. S tek lasa; „Kaj ljudje na naši zemlji jed6", spisal prof. Jan. Pajk; „Kako rastline zmrznejo in poze-bejo", spisal prof. Jan. Majciger, „Pavola ali drevesna volna", spisal A. Koder; „Zbirka gospodarskih, zdra v n i šk i h in dr ugi h izkušenj", spisal Jan. Lampe; „Običaji na slovenskem Štajerskem", posl. Iv. Lapajne; „Glejte na ogenj", spisal Pet. Miklavec
— (Protisemitizem.) V ponedeljek imelo je 40 veljavnih meščanov iz trgovskih in obrtnih krogov sestanek, pri katerem Be je posvetovalo in ukrepalo, kako omejiti in preprečiti nadaljnje raz-širjevanje zidov v Ljubljani, kako odvrniti pretečo semitsko konkurenco. Veseli nas, da se je vzela ta zadeva v roke, še bolj nas veseli vsprejeti sklep o prodajalnicab, in vzbuja v nas željo, da bi Be na pričetem potu složno in vztrajno napredovalo.
— (Asfaltni tlak) popravil Be je na Dunajski cesti, ker so ga fijakerski konji deloma step-tali. Novi asfaltni tlak pa se dela ua glavnem trgu, kjer so fijakerji nastavljeni. Glede snažnosti obnesel se je. asfaltni tlak prav dobro.
— (Umrljivost) v Ljubljani bila je zadnji teden od 19. — 26. t. m. v tekočem letu najmanjša. Umrlo jih je samo 12. Najmlajši bil je star dve uri, najstarši 77 let.
— (Prvo letošnje grozdje) prineslo se je včeraj ua trg. O njem velja — kakor je že rekla znana lisica v basni — da je še kislo.
— (Izpit za babice) bil je na tukajšnjej porodDiškej šoli v 28. dan t. m. v nemškem jeziku. Vseh 5 učenk, (3 Slovenke, 2 Nemke) prestale so izpit z dobrim vspehom.
— (K tomboli v Šiški) nam je dostaviti, da je čisti donesek bil namenjen blagajni delavskega društva, da se je pa po končanej tomboli nabiralo za stradajoče obitelji zaprtih anarhistov.
— (Utonil) je danes dopoludne oh 12. uri v Ljubljanici pod Janeževo tovarno llletni Janez Pibernik. Lovil je ribe in se menda spodtaknil in prekopicnil v vodo. Vojaki izvlekli so ga mrtvega ob 1/a2 uri popoludne.
— (Draga „siesta".) predvčeraj popoludne odpočil bi je na Mirjah v senci kmetovalec iz Bizovika. A jako drago je bilo spanje, neznan tat mu je ukral v spanji suknjo, nekaj vreč in dežnik, tako da ima mož precejšnjo škodo iu je šel golorok domov.
— (Zajec v škripcih.) V gozdu pod Tivoli, kjer je Bedaj po poročilu nekaterih listov silno nevarno, naleteli so predvčeraj nekateri psi na mladega zajca in v svo jej prirojenej nebrižnosti za lovBke predpise takoj strastno zakadili se vanj. Ubogi zajec bil je tako obkoljen, da mu ni preostajalo dru-zega, nego da ubeži v Šiško, ako hoče rešiti svoj kožuh. A jedva je bil na vasi, kar se mu nasproti pridrvi cela tolpa krvoločnih psov, revež bil je mej dvema ognjema. Obupen položaj! V tej hudej zadregi šine zajcu rešilna misel v glavo. Na desno ne Bme, na levo ne, nazaj ne more, tedaj mora naprej.
Ubere tedaj pot po stopnjicab in naravnost v odprto občinsko pisarno pritoževat se, da se tako si..bo izpolnujejo lovaki predpisi in da si zajec že v tivolskem gozdu ni življenja varen. V občinske) pisaroi so zajca dobro vsprejeli, zaprli ga v varni kurnjk in ker ni pristojen v spodnjo, ampak v gorenjo Šiško in ima svojo ožio domovinsko pravico v gospoda župana Guleta lovskem reviru, odposlali so ga z ve-zilnim napotkom tjakaj, kjer so ga gotovo že izpu stili nazaj v zeleni gozd.
— (V P o s t o j i n i) se je včoraj^slovesno obhajal spomin na lanski pohod presvitlega cesarja. Uradniki, Čitalnica in šolska mladež udeležili bo se službe božje, popoludne je bil izlet, zvečer tombola s petjem in vojaško godbo.
— (Iz Zagorja za Savo) se nam piše v 28. dan t. m : „Protekli torek (22. t. m.) napravilo je nekaj Litijske gospode izlet v naš prijazni „G&-lenek" (Mu lijo). Ni povratku ustavdi so se pri nas in v naše veliko izneuadenje zabavali nas mej drugim s petjem pesni „Wacht am Rhein", gospice domačega pokoljenja pa so imele na kiobucib hrastovo perje. Ako smo res že v „rajhu", zakaj se ni razvila še pruska trobojnica?"
— (Iz Kremsa) na Dunavu se nam poroča, da je pred nekoliko dnevi znani naš rodoljub gosp. Kadi v oj Pozuik preselil se na svoje novo mesto v W. Neustadt. G. Poznik pridobil si je za svojega bivanja v Kremsu spoštovanje in naklonjenost vseh krogov in mnogo uradnikov in prijateljev spremilo ga je pri odhodu do parobroda, Želeč mu srečen pot in obžaluje, da jih zapušča tako značajen mož.
— (Iz Krope) 28. julija. Tukajšnje novo pevsko društvo „Odmev" pod vodstvom I. Zupan-a napravi prihodnjo nedeljo 3. avg. izlet na prekrasni Bled. Ako bi vreme ue bilo ugodno, preloži se na drugo nedeljo 10. avg.
— (Obratno ravnateljstvo državno-železniško) s Bedežem v Beljaku se bode raztezalo na te-le proge s to-le dolžino:
Kleinreifl n^-Pontafel...... 357 km.
Hieflau-Eisenerz....... 14 628 „
Ljubljana Trebiž  ..... 102460 „
Glandorf Celovec...... 17 581 „
Launsdorf-HUttenberg..... 29 252 „
Zeltvveg-Antonischacht..... 8-105 „
St. Mihael-Ljubno..... 11 654 „
Vkupe   . 540 679 km.
— (Obratno ravnateljstvo državno-železniško) s sedežem v P u 1 j i bo bode raztezalo na te-le proge s tole dolžino:
Divača-Pulj.......122388 km.
Kanfanaro-Rovinj..... 21 033 „
Herpelje-Trst (ta proga sicer še
ni v obratu)...... 20 000 „
Vkupe   .   173 421 *m.
— (Nova knjižica) Gospod c. kr. stotnik Kotnelj pl. Sočebran izdal in založil je zopet novo knjižico: „Osnova vojstva cesarskim i kraljevskim vojakom v pouk v vprašanjih in odgovorih. V. Kromeriži. Tisk J. Šperlina — Nakladem vla-stnim 33 oziroma 66 str. Cena 20 kr. Gospod iz datelj ima na dalje poslovenjeno iu bode v kratkem izdal „Poučilo o streljanji" in „Vežbovnik" ter nam tako priredil popolno vojaško 12. snopiče v obsega-jočo knjižnico. Osnova vojstva priporoča se po svojej vsebini ne samo vojakom, ampak tudi drugim ljudem, ki se hote poučiti o sestavi organizaciji in naše vojske. Izredno marljivemu in požrtovalnemu gosp. izdajatelju izrekamo toplo zahvalo na njegovem delovanji našej narodnosti v prid.
— (Služba suplenta) za francoski in angleški jezik razpisana je na višjej realki v Mariboru. Prošnje do 12. avgusta na ravnateljstvo,
— (Učitelj ske Blužbe.) V šolskem okraji Kranjskem: Na dvorazrednici na Trati služba nad-učitelja b 500 gold., Blužbeno priklado 50 gold. na leto in stanovanjem in druzega učitelja s 400 gld. in Btanovunjem. — Učitelja na jerinorazreduicah na Pesnici (400 gld.), na Goricah (450 gld.) in pri sv. Križi pri Tržiči (40O gld. in stanovanje.) — Prošnje do 28. avgusta na okr. šol. svet v Kranji. — Na 2 razrednici v Kočevji služba druzega učitelja. Plača 400 gld. Prošnje do 25. avgusta na okrajni Bol. svet v Kočevji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Toplice Gastein 30. julija. Nadvojvoda Albrccht zjutraj semkaj dospel. Obiskal je dopoludne v uniformi svojega pruskega polka
nemškega cesarja, kateri je takoj v avstrijskej uniformi napravil pol ure trajajoč protiobisk. Obed ob 4. uri popoludne.
Toulon 29. julija. Od včeraj zvečer do 10, ure dopoludne jih je tukaj 7, v Marseille-u 11 za kolero umrlo.
Pariz 29. julija. Čez dan v Toulonu samo jeden slučaj kolere. V Marseille-u umrlo jih je 7 za kolero.
Razne vesti.
* (Direktni davki na Dunaj i.) V drugem četrtletji t. 1. so davkoplačevalci ua Dunaji pri mestnej davkariji na direktnih davkih 8 941.578 gld. 29 kr., vi in II. četrtletji t. 1. skupaj 17 61 ».734 gld. 56 Va kr., in lansko leto v tem času pa 16,485.671 gld. 18 Va kr., torej letos v polovici leta za 1,128.063 gld. 38 kr. več plačali.
* (Ocean mej uredništvom in tiskarno.) Največje čudo sveta bode gotovo izvirna naprava, ki bode iz uredništva v Londonu po velikem morji donašula spise v tiskarno v Novi Jork listu „Herald". Kedar bodo nov Bt nett-Makayer kabel dovršili, bodo Heraldovi sotruduiki in poročevalci po celem svetu nabrane novice in razna poročila najprve poslali v London in uredn štvo jih bo od tod po nov^m kabelji brzojavilo v Novi Jork. Tudi uvodni članki sj bodo pisali v Londonu in se pošiljali vsak večer v oddaljeno tiskarno. Razun amerikanskih in krajmh tamošnjih novic bodo toraj vsega „Heralda" v resnici v Fleet-Street-u v Londonu uredovali.
* (Čuvaj Napoleona I.) Jednega Napoleonovih čuvajev na otoku sv. Helena, lOOletnega moža so te dni v Detroitu v severni Ameriki pokopali. James Wickhalm, (tako je starini ime), rojen 1. januarija 1784 v Countv Wex fordu ua Irskem, je prišel, ko so ga iz francoske vojsko odpustili, v Kanado in se je od tod pred sedmimi leti preselil v Detroit, kjer je 100 let 5 mesecev in 12 dui star umrl. Ko bi bil še pet let živel, bi bil lahko o svečanostuem praznovanji francoske revolucije Napoleonu I. na onem svetu poročal.
* (Velikanski K r up p ovi zavodi.) Po Kruppovih tovarnah v Esseuu delalo je 1860. leta še Batno 1764 delavcev; to Število se je do 1870. leta pomnožilo na 7084 in dan danes si že 20.000 ljudi) po teh zavodih »luži svoj kruh. — Po vseh Kruppove firme krajih in posestvih živi zdaj 45.776 Ijuiiij, tako da se s 13.000 šolskimi otroci vred 65 381 osob živi ob kruhu Kruppovem. 19 000 Iju-dij stanuje po delavskih hi-»ab, katere, so lastnina te firme. Velikanski Kruppovi zavodi so: 1. velika tovarna v Essenu; 2 premogove jame pri Essenu in Bojnima; 3 547 rudnikov v Nemčiji; 4 rudniki v severnej Španiji pri Bilbao; 5 štirje plavži v Duisburgu, Ni uvviedu in S ynu; 6. 17 km. dolgo strelišče v Meppinu za strelno poskušnio izdelanih topov; 7. 7 V* km. dolgo strelišče v Dfi'menu; 8.4
; purobroJi; 9. ve'- jam, kjer se ilovica iu pesek kop-j 1 je iu več kamenolnmov. V oddelkih 1—5 deluje zdaj 11 plavžev, 1542 drugih manjših pečii, 439 parnih kotlov. 82 po 1 do 40 ton težkih parnih kladiv, 21 mlinov, 450 parnih strojev z 2 do 100O konjskih tnoči|, torej skiijmj za 185.000 konjskih močij. 1881. leta so 260,000 000 kgr. jekla in kovaškega železa obdelali. Vsaki dan porabijo 3100 tou (jedna tona ima 20 stotov = 1000 kgr.) premoga in izdelajo preko 1500 tou železno rude v plavžih. Za velikanski promet izdelkov rabijo v Essenu 50 km. dolg železni tir, 38 blaponov, 883 vagonov, 69 konj in 191 navadnih voz, 65 km. dolgo brzojavno progo, 35 postaj iu 55 morso-strojev, po jedno kemično in fizikalično, jedno fotografično delavnico in jedno kamnotiskarno, jedno navadno ti-Bkarno, 3 hitre in 6 ročnih stisk ume, jedno bukvo-veznico in jedno požarno stražo, broječo 63 mož. Samo v Esseuu izdali so 1882. I. za použitno robo (jed iu obbko) 4 milijone mark. V ta namen imajo 8 pivovarn, jedno shrambo za seltersko vodo, jeden parni mliu, jedno veliko pekarijo, jedno klavnico z mesnico, jedno Šivarnico, dve Čevljar niči in 46 prodaj alnic (štacun). Blago po štacunah prodajajo domačim lju dem samo za 5 % dražje, kar Kruppovo firmo stane. Res velikanskega pomena so Kruppovi zavodi, po katerih se živi 65 381 oseb!
* (Blazen bogatin.) V Budimpešti je 22 t. m. nek tamošnji hišni posestnik v blaznosti raz-rezal za 40.000 gld. vrednostnih papirjev na tisoč koščekov. Drugi dan se je celo zaprl v svojo spal nico, zakuril ogenj v peči in sežgal bankovcev v znesku 14 0O0 gld. na veliko žalost svojih sorod vikov, katerim je pokazal kup dragocenega pepela.
* ( Na j v e č j a ura na svetu.) Ura v stolpu AVestminsterske palače v Londonu je največja na celem svetu. Vsako Štirih kazal ima 22 čevliev v okrogu; kazalec se vsako minuto za 7 palcev premakne. Ura gre 8 Va dne, bije le 7 l/s dne in toraj sama pokaže, kadar na njeno navijanje pozabijo. Navijanje traja celi dve uri. Nihalo (majatnik) je 15 čevljev dolgo. Kolesa so iz ulitega železa. Zvon, na katerim ura bije, je 8 Čevljev visok in ima 9 čevliev v premeru tehta pa 15 tou (t. j. 15.000 kgr.) Kladivo je 500 funtov težko. Ta velikanska ura bije  vsako četrt ure iu steuograh"  ravnajo po
tej uri svoja dela  v parlamentu,  ker se o vsakem bitji (t. j. na četrt ure) pri hitropisji menjajo.
*(Človeka poživi inpokrepča berilo 8 struni j Goetheja.) Iz nemškega parlamentarnega življenja se poroča inična dogodbica, katere resnica ae baje potrjuje. Po nekej dolgo trajajočej večernej seji v nemškem parlamentu vprašal je umrli bavarski poslanec dr. Volck močno utrujenega predsednika Simsona, kaj bo počel, da si od težavnega dela nekoliko odpočije. Vrlo omikani Sunsoti odgovori: „Zdnj pojdem v svojo sobo in bodem bral oaem atranij Goetheja." Dr. Volck na to zmaju z glavo in reče: „Tega pa jaz že ne storim; jaz bodem izpil osem vrčkov piva!"
* (Potencirana previdnost.) Nekej laškej tovarni se iz švicarske tovarne dovaža klor za desinficiranje. Ker se pa na Laškem prav previdno in silno varujejo pred kolero, vselej prej, preduo vozove čez mejo puste, tudi klor desi oficir., j o.
* (Glavni dobitek — maščevalec nezvestobe.) V hiši grofinje I. je bila lepa navada, da so o novem letu vsi posli dobivali razne srečke za novoletni dar. Domači učitelj je imel nalog, po vsakem i/žrebauji številke dobitkov primerjati s srečkami domačih poslov. Mlad in lep je bil ta učitelj, toraj se ne čudimo, da je tudi on rajši pogledoval za mlajšo in lepšo bišino, ko za guvernanto, katera je že Rubikon — reko — 40 let prekoračila. Pa tudi hišnm Roza je rada imela čednega učitelja in unela se je mej njima goreča ljubezen. Veduo sta sanjala o presrečnem raji in o zakonskem vrtu. Nedavno je pregledoval učitelj zopet številke dobitkov in zapazil, da je guvernanta E'eonora dobila na svojo srećko rudeČega križa glavni dobitek. Molčal je o tej velikej sreči, a nujedenkrat pretrgal je svoje srčne vezi s hišino. Dobrikati se prične guv*"-Eleonori, katera si ne ve razjasniti čudne; učiteljevega. Vesela, da se je vendar popu^
vanjo zaljubil tudi ona ljubi mladega učitt bolj, in s tem večjo gorečnostjo, ker je vedi da bi takoj stopila v zakon. Presrečni ženin ne brane niti besedice o glavnem dobitku, boječ se, da ne *>i vedela, da jo vzame samo zaradi denarja. Guvernanta ukrene in pripravi vse, kar so potrebuje za poroko iu novi stan. Poroka se izvrši kljuhu prošnji in žuganji zapuščene hišine. Po poroki reče veseli soprog k BVOJej ljubei ž^n ci: „Eleonoral naznanjam ti veliko veselje. Pri zadnjem žrebanji srečk rudečega križa si zadela ti glavni dobitek!" — „Je-
zus, Marija in.....; jaz sem srečko prodala!" —
„Prodala in komu?" zakliče bledi soprog. — „Hi-šini Rozi!" — Tableau ... —
* (Kralj živinorejcev.) A. H. Swan v Chevenuo City-u v Ameriki ima 200.000 glav živine.
V zahodu Z|edinjetiih Držav se razprostirajo njegovi travniki in pašniki, kateri so z vsem drugim zemeljskim posestvom večji, nego virtemberško kraljestvo. Swan, ki je zdaj 51 let star in najbogatejši živinski posestnik v Ameriki, pričel Be ie pečati 1853. leta z živinorejo in ni imel tedaj več premoženja, nego 1000 dolarjev.
* (O bdelo vanj e Sahare pr epove da no.)
V Pai i«u sta bila 26 t m. sodelavec nekega časopisa M nter in bankir Alemand zaradi sleparije v več mesečni zapor obsojena, ker sta ustanovila delniško društvo za parceliranje „nekoliko suhe, vendar rodovitne" puščave Sahare. Kratkovidni delničarji bo jima že 400,000 frankov v ta namen uplaftali. —
* (Najnovejši način dvoboja.) Nek de Witt se je po v listu „Fracassa", ki uhaja v Flo-renci, priobčenem članku čutd ra/.žaljeuega in je poslal uredniku pismo, v katerem pravi: „pisatelj dotičnega članka naj si misli, da sem ga oklofutal". Luigi Lodi, urednik onepa lista kot pisatelj razžalji-vega spisa, pa brzojavi W ttn : „Po Vasem pismu klofutan Vas brzojavno usmrtim. Mi-lite se mrtvega iu naznanite mi uro pogreba! Lodi dobil je s tem doviipum vse smijaiee na svojo stran.
* (6 0 0 posekanih glav.) Iz Kolina se piše: Ivan Iluizdo doma iz starega Kolina je pre-srčuo ljubil deklico Ano Šmid. Njegove ljubimke oče pa ni bil prav zadovoljen z Ivanom in da bi zamoril že lepo vzrasle cvetlice presrečne ljubezni, prepove nekega dne ljuoimcn nadaljna obiskovanja svoje hčere. Strašno razžaljen mhdenič sklene Še straš-nejše maščevati bo, preskrbi si star policijski meč in hiti ž njim sicer ne v hišo svoje izvolienke ampak na njivo in poseka tam več kot 600 neravno človeških, marveč — zeinatih plav. Oče ga ovadi eodniji, katera ie že pričela preiskavo in vršila se bo pravda za 600 posekanih glav.
Zahvala.
Najtoplejšo zahvalo i/rekamo gospodu žup.inu M. Bavdek u za prijazen sprejem ob priliki naše ulelež'tve pri patrijotični slavnosti v Voimatu dne 13. t. m. — Prav posebno pa se zahvaljujemo go-spic< Holeoici Bavdek ovi, ki nam je po prelepem nagovoru privezala prekrasen venec na našo zastavo. Isto tako zahvaljujemo se celi deputaciji obstoječi i/ narodnih krasotic, ki so nas s šopki okinčale in gospicam iz sv. Petra ceste, ki so nas mej potjo s šopki obsipale. Na zdravje!
V Ljubljani dne 20. julija 1884.
Odbor „Sokola1*.
Javne dražbe.
2. avgusta: 1. eks. držb. pos. Matije Mileka iz Primoska, 1455 gld., v Metliki. 1. eks. drib. pos. Martina Južne Dragomela, 1094 gld, v Metliki. 1. eks. drib. dob. Marka Savorna iz Jugorja, 83.r> ffld., v Metliki. 1. eks. držb. pos. Niko Predoviča iz Dul, «317 gld., v Metliki. 2. eks. držb. pos. Antona Ažmana iz Kranja, 4000 gld. v Kranji.
4. avgusta: Eks. držb. barijskega zemljšča v Haup-manci iz Valentin Gerćarjev« konkursne masa, 220 gold., 87 V, kr pri deželnej sodniji v Ljubljani. 1. eka. držb. pos. Andreja Štupsrjii iz Olševka, 1174 gld., v Kranji. 3. eks. držb pos. Janeza Zgonca iz Lazov, v Volikih Lašičah. 3. eks. držb. pos. Josipa Jakliča iz Podgoriee, v Velikih La-iicah.
Tujci:
dne 29. julija.
Pri Nlonn t Schlessinger z Dunaja. — Hrovatin iz Trsta. — Hevmann iz Beroiina. — Danovan iz Trsta. — Arhar iz Maribora.
Pri MniiH ■ Miiller z Dunaja — Kaučić iz Bi Jurja.
— Bauer z Dunaja.
Pri avstrijskem cesarji: Angelovich iz Reke. Pri Juinem kolodvora: Globočnik iz Karlovca.
— Sirola iz Reke.
Umrli so v IJul>ljaiii:
23. Julija: Anton Lokar, krojaški pomočnik, 28 let, Vegove ulice št. 10, za jetiko.
24. julija: Fran Tonija, kajžarjev sin, zdaj kaznenec, 27 let, U ice na grad št. 12, za srčno vodenico.
25. julija: Andrej Arhar, delavec, zdaj kaznenec, 34 let, Ulice ua grad št. 12, za jetiko. — Ana Mazgon, cofar-jeva hči, 2 uri, Rožne ulice št. 5, za kapom.
26. julija: Miha Lukač, pisar, 21 let, Križevniške ulico št. 7, za jetiko.
27. julija: Marjeta Spillor, poštnega sluge žena, 45 let, Križevniške ulico št. 9, za jetiko.
28. julija: Adela Kukla, tovarniškega uradnika hfii, 1 dan, Stari trg št. 10, za oslabljenjem.
29. julija: Katra Navlan, poBtreščckova žena, 39 let, Vozarski pot št. 3. — Marija Dreinel, delavčeva zona, 36 let, Šeler'burgovc ulice St. 3, za kapom. — Ana Simončič, natakarji-va hči, 14 ur, Sv. Florijana ulice št. 32, za oslabljenjem. — Jarnej SlovSa, mesar, 58 let, Poljanski nasip št. 48, za jetiko.
V deželnej bolnici: 22. julija: Fran Ciglar, dninar, 17 let, za edemom v možganih.
25. julija: Erncst Ličan, dninar, 23 let, za spridenjem
krvi.
28. julija: Neža Majdič, strežnica, 46 let, za jetiko.
— Marjeta Košir, gostija, 60 let, za kroničnim katarom v črevesu.
29. julija: Martin Glančnik, delavec, 64 let, za pluč-nim edemom.
Meteorologično poročilo.
1. Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v nun.	Temperatura	trot, i I		Mokrimi v min.
29. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73528 mm. 785 02 mm. 736-08 mm.	+ 151'C + 19 6" U + 150" C	si. svz. si. jvz. si. vzh.	obl. obl. d.jas.	1-80 ram. dežja.
C« •gl "3 '•—> ©	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73684 mm. 735 82 mm. 737-38 mm.	+ 12-2° C + 24 0" 0 + 180" C	si. zah. si. vzh. brezv.	megla jas. d. jas.	0-30 mm. dožja.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala + 16*6° in + 18-3°, za 3*0° in 1*3° pod normalom.
Trzne cene v LJubljani
dne 30. julija t. 1.
Pšenica, hektolirer . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Ovee, „ ...
Ajda, a ...
ProBo, » ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, n      . .
Špeh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečjo „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   i „ . ,
' Drva     trda, 4 kv. metre . i    mehka, „   „       , .
gld.l	kr.
7	48
5	20
4	55
3	57
5	36
6	34
5	60
8	—
8	—
9	—
a	32
_	94
_	78
_	60
_	72
_	85
—	27.
—	8
—	64
—	56 j
—	68 1
—	40 !
—	1 42 i
—	1 18 !
i	1 69
i	1 69 !
7	50 !
■l	! 80 i
dno 31 julija t. 1. (I/virno teleirrafičnn poročil« .
S-ebrna renta
5° o marčna renta.........
A^ijo narodne banke.......
Kreiitne . kcije...... . .
Lun on ..... ...
Srebro ...........
Napoi.. ...........
C. kr. cekini. ......
Nemške marki .....
4U    državne «rečke h I. 1854   250 gld.
81 gld.	—	k t.
81 ,	80	
103 „	.Ti	_
96 ,	10	
862 ,	—	*
:U3 .	25	•
121 ,	60	n
' n 9 '	66'/,	1 o
	73	a
59 „	55	•
125 ,	—	
Državne srečke iz 1. 1S64.         100 gld. 4a/o avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6 ' „.....
* m
n n m        -.. ....
„     papirna renta 5"/0.....
5°/9 štajersko zemljišč. od.ez. obHff.. Dunava reg. srečke 5%    .   .   100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4'/,*/t zlati /.ast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, ze.lry.uii < Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke  .... 10 „
Ak<'ije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-društ. velj.  170 gld. a. v.
Poslano.
16«» gld. 75			kr.
103	_	35	t
122	n	15	
»2	m	20	
89	•	—	
104	i,	50	
115		25	[J
121		25	
108		50	
100		75	
176		75	
19		—	
112		50	
214	■	70	-
			-22)
GLAVNO SKLADIŠTE
'Oj\IJfye
najčistije tužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kat izkusan liek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana i proti mehurnlm kataru,
III X li K MATT01VI JA
Karlovi vari i VVidn.
m
C
č
O
B 9
•i e a
Št. 5252.
Razpis
(477)
jedne tistanove za učence na c. kr. živino-
zdravni ski soli na Dunaj i
Za učence iz Kranjskega izpraznjena je na c. kr. živinozdravniški Boli na Dunaji ustanova letnih 300 gld.
ProSnjiki za to ustanovo morajo dokazsti, da so dostojni na Kranjsk >. da no z dobrini uspehom dovršili 6 razredov gimnazij« ali realke, da so zmožni slovenskega in nemškega jezika in da so spolnili 18. in še ne prekoračili 26  leto starosti.
Pouk traja tri let**. Učenci se imajo za vspre-jem v šolo prvi ted^n oktobra pri ravnatelji živino-zdravniftke šole na Dunaji oglu Biti.
Prošnjiki za to ustanovo naj svoje s krstnim listom in s Šolskimi spričevali podprte prošnje
dO 20. avgusta I. 1884 ulože pri deželnem odboru kranjskem
z dobrimi šolskimi spričevali, slovenskega in nemškega jezika zmožnega, takoj vsjtrejine
Jos. "vVagner,
trgovec z mešanim blagom v šinarji (470—2) pri Jeliauah na Štajerskem.
Št. 10 605.
Izborna
bela boteljska vina
v velikih (stari polič) hoteljkah, in sicer:
IR-a.la.3aca.ee leta 1H80 po »O ltr. Cesarsko -vin.© lota 1882 (od Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Pran Josipa samega pohvaljeno) po »O kr., kakor tudi izborna
v sodih proti pokušnji prodaja (459—3)
vodstvo deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi, postaja Postojina.
JOŽEF MIŠIĆ, m
|>nsL;ir (474—2)
I v Borovi ah. (Ferlach, Karaten), |
@ naznanja vsem lovcem ia strelcem po Slovenskem, ^ da izdeluje in prodaja vsakovrstno
1
vso «lobro poetkufteue, po nizkih cenah
i
i I
Jordan-ovo
zMo za kurja očesa
priporoča se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker vsako ie tuko ukorenineno zl<» absolutno in brez bolečin ozdravi iu se plača le vspeh. Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr.
Andr. Jordan-ova
droguer^|a v Cli»Mi<lii»»n.
Po pošti 10 kr. več za poštno marko. Zaloga v Ljubljani pri gospodu lekarji Jul. toczy-Jl. (439-7)j|
I k.
T I
Razpis služeb!
(464-2)
V met-tni klavnici Ljubljanski oddajati se službi, in sicer:
a) ona nadzornika z letno plačo 700 gld., pravico do dveh v pokojnino vStevnih 10°/^ petletnic in prostim stanovanje m v mestni klavnici;
b) ona oskrbnika z letno plačo 500 gld., pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10fl/o petletnic in prostim stanovanjem v mestni klavnici.
Službi se bosta s početka podelili začasno na podlagi služI.ene pogodbe, potem pa. ko se bosta uradnika z dveittnim marljivim, točnim in vestnim poslovanjem za nji kvalificirala, stalno.
Službh nadzornikova oddala se bode le izpita-neniu živinozdravniku, a tudi pri oskrbnikovi službi bode izpitani živinozdravnik imel prednost pred drugimi prosilci.
Prosilcem za ti službi je prošnje z dokazili q staroBt', o sposobnosti za službovanje v dozdanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemftkega jezika do 14. avgusta 1984. leta izročiti pri podpisanem megistratu, in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstojeće gosposke.
Mestni magistrat t kiiMjail,
v 11. dan julija 1884.
Župan: Grasselli.
(32—56)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
i zobe in zobovja|
J ustavlja po  najnovejšem  in e r i k a u s k eni načinu **
Jbrez vsakih bolečin ter opravlja ploiubovatija in \\ vso sobne operacije O
I zobozdravnik A. Paichel, |!
+        poleg Hrudeckjjevega moBtu, I. nadstropje.        * \
Pivovarna bratov Kosler-jev.
Izvrstno
\ marčno pivo
1 v zabojih po 25 in 50 \ \-^t J steklenic ■
2 so dobiva iz (476— 1)
i    ALOJZIJ MAYER-jeve
I zaloge piva v steklenicah v Ljubljani.
Iz Trsta, v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo rodno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniku po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „E3a,st -A-n-g-lia.", 3400 ton, v 30. dan julija.
„Britaimia", 4200    „    — — —--
Kajuta  za potnike 200 ko1«I. — Vmesni krov 60 gol<l.
V BRAZILIJO — SANTOS itd.
Parnik „Teutonla", 3400 ton, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov »O glđ. Potniki naj so obrnojo na
T. TERKTJILE,
generalnega pasažucga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na r.uilliMiio «1» Ani. l'o^ln.\ on. gonoralni agent.  * (444—14)
NAJBOLJŠI
' Je pristni C
LE HOUBLON
M?ran€'*»sk /Htnihut
Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. a PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!
Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE ■ HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo.
Kf
> AjFEUlLLES
4'j Brtrr
Fao-Slmlle de rEtiquette
CU*-S fA BRtCANTS'
17 Rit* tteransfr | 1'ARIS
g -i
I
Izdateli in ods;o\t)rni urednik: Ivu i; deležnika
Lustuina in tisk „Narooue Tiskarne".
R//Y