Stav. 47 Trsta, v torak 24. tatoruaria 1920 Letnik XIV Izhals V33k dsn, ud! ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulic« sv F:*iči§ka Asfške^a «ev 20. 1 nadstropje — DopM naj se pofcljajo ured-niStvu. — Nefrsnkirsna pisma se nc sprejemajo, rokeptsi se ne vračajo. — Lzonjatcl) In odgovorni uretnlk Štetan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina «naSa na mesec l 3 —, pol leti L 13 - in celo lete l 3*1—. — Telefon uredniška in uprave štev 11-57 Posamezne ftevilke v Trstu in okolici po 10 statin«. — Oglasi se računsjo » Urokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev obrtnikov n:>i do 30 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 4CUtot. oglasi denarnin mu po SO stot Mali oglasi po 10 sto*. beseda r. ;jm,arj p L i —. G,la;c sprejema inierair.i oddelek Edinosti. Naročnina in rekbmccijc i c v'iiisj i ^r .vi Edinosti, Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Ti ..>, ut. sv. Fiaa: ..j ^ Iz Jugoslavije. Dr Laginja hrvatski ban. BFJ.GRAD, 21. Dr. Matko Laginja je imenovan za bana Hrvatske in Slavbnije. Narodno predstavništvo. HFLGRAD, 21. Kakor hitro bo vlada rešila nijiiujjiejse posle, se skliče začasno narodno pied.stavn-ištvo. Včeraj ob sedemnajstih so pri-.segli prestolonasledniku regentu Aleksandru v .i ministri nove v l-de s predsednikom vred. V teku dne so prevzeli novi ministri svoje dol/.nos ti. Nova v lada hoče stopili .pred narodno predstavništvo s svojo pro-gramno Izjavo. Seje se prično, ko dospejo v Belgrad poslanci, ki so Lili vsi brzojavno pozvani. V de- dna poslušalcev jokala. Koncerte je poselila a s« preganjani na Slovaškem. Minister ie imel vsa tukajšnja slovenska inteligenca, med drugimi vsi slovenski ministri ter v Belgradu navzočni slovenski poslanci. Kljub množici koncertov in drugih predpuslnih zabav je vendar obiskalo koncerte precej belgrajskega meščanstva. Pri koncertih smo opazili tudi člane tukajšnje amerikanske, angleške in francoske misije. Kakor se doznava, je osebno pohvalil kvartet Mr. R. I. I.eiper, dopisnik angleškega lista >Morning Post , ki ni mogel prehvaliti naše lepe pesmi. V sled utiša, ki ga je Jcriiil na koncertu, je izjavil, da ima seda} o Slovencih 7 i t • • i j i ■ i »• I ve sike ur u L* I i.ei.Hcti le o« o ton popolnoma drugačno nazrranje, kar da bo tud. 1>(-propagando r.a Ceho^lov priobčil v s»«.,e!ii. nam dosedaj nenaklonjenem . , upcrab-Ka h&ko lažno listu. Slovenska pesem je žela toliko .priznanja, da so navzočni Amerikanci izjavili, da ItiMVIf n I 0< > Uiti * UI III <.vi |U • k*«# IJ * » »«•»«» w 1- | I ' 11 I I bali o vladni izjavi bo narodno predstavništvo ! hi bilo potrebno, prirediti take koncerte tudi .-avzelo svoje stališče proti odloku, podanemu i v Ameriki. Mr. i.eiper je dejal, u.t bi slov en-jugoslo venski državi glede jadranskega vpra-Iska pesem Imela ludi v Londonu velikanski I.anja. Narodno predstavništvo bo na najave- uspeli ter je izrazil željo, da bi se njegovi ro-čanejši način izrazilo zahvalo našega troimen- j jaki glede Slovencev tako lemelj.to izpreohr-kega naroda severno-aineriški državi in nje-, nili, kakor se je on sam. nemu predsedniku. Demokratska zaednica bo udeležena pri tej manifestaciji narodnega predstavništva. Vlada bo predložila parlamentu ratifikacijo mirovne pogodbe in volilni zakon. Obenem bo na tem -prvem zasedanju izvoljen ustavni odbor. Sedanje vladne stranke. Valutno vprašanje. BFLGRAD, 22. Zdi se, da se radikalci glede valutnega vprašanja ne strinjajo z drugimi strankami, zastopanimi v parlam. zaedni-ci. Jugoslovenski klub in Narodni klub menita, da se mora krona zamenjati al pari z novim dinarjem in vsak stari dinarski bankovec z BELGRAD, 22. V parlamentarnih krogih se ! novo kronsko novčanico v razmerju 1 : l; ca n/icln»i/>! nn L-filurp cp r»rv. rr» nrtl'M I ■>_ 4. Irdi, da so poslanci, na katere se opira nova vlada, razdeljeni takole: Radikalci imajo 77 poslancev, Jugoslovenski klub 19, Narodni klub 26, skupina Ribarca 6, Medakovičeva 5, /unaj strank jili je 5; vsega skupaj 138 po-Jancev. Poleg lega računa opozicijonalni blok, da bodo tudi poslanci iz Črne gore in iz krajev, okupiranih po Italiji, pomagali vladi v parlamentu. Interpelacije. BELGRAD, 22. Na torkovi seji začasnega narodnega predstavništva je prebral tajnik .fovanovič med drugimi interpelacijo poslanca Protiča in tov. o zunanjem in notranjem položaju države; interpelacijo posl. dr. Pavičeviča na ministrskega predsednika glede neizročitve a vstro-ogrskih častnikov sodiščem in interpelacijo na trgovinskega ministra zaradi izdavanja izvoznic. Iz diplomatske službe. BELGRAD, 22. Nj. kr. Visočanslvo prestolonaslednik regent Aleksander je podpisal ob-.sežen ukaz o napredovanju in nastavljanju diplomatskih uradnikov. Pašič pride v Belgrad? BELGRAD, 22. Tu se je razširila vest, da dospe semkaj Pašič, vendar trdijo radikalni krogi, da ne vedo ničesar o njegovem prihodu. Uprava veleposestev. BELGRAD, 18. Minister za agrarno reformo je v sporazumu z ministrom za poljedelstvo In z ministrom za šume in rude izdal novo naredbo o državnem nadziranju in državni upravi veleposestev. V zmislu te naredbe spadajo vsa veleposestva pod državno nadzorstvo, po pctreLi jih pa prevzame država tudi v svojo upravo. Veleposestniki cbdrže ipc-polno prostost glede načina obdelovanja in gospodarstva na celokupnem ozemlju onega dela svojega posestva, ki v zmislu postav in naredb ne pride v poštev za izročitev v začasni najem. Veleposestniki imajo dolžnost, da gospodarno racionalno, v čemer steje »pod slrogo državno kontrolo. To velja zlasti za živinorejo, vinogradništvo, mlekarstvo in sejanje sladkorne repe. Vsi veleposestniki so dolžni, da vodijo sv oje knjigovodstvo v srbohrvalskem ali slovenskem jeziku. Poslaniki v Kodanju, Carigradu in Soiiji. BELGRAD, 22. Nj. kr. Visočanstvo prestolonaslednik regent Aleksander je podpisal priliko ugotoviti. >.e nimajo jViaJ/arji na Slovaškem kai pritoževal«. < »ni iti;... '<> svoje obč-i-ne, -.vole šole in uživak> vse r« a\ :ce. Madžarski! vlada —-pruvi minister - ni lo/alna n .prani čehosJovaš-ki republiki. Čeravno so se meje /e določile, in se je madžarska vlada obvezala, da iih lm poštovala, imamo dokaze, d:', se organizira i/ Budim-;* š-re nam sovražna propaganda. Najhuje tč, iJa sedanja madžarska viada po-š" i uted nas tudi U !i>-eyiskr- propagatui ire. Zdelo bi s c !i verjetno, tla se ni.. .< prliuki. !.i taaniio načeli državne ureditve, odružiti z ljudmi., ka*ere »su jasno nznačajo kot vJfv-ince iti sovražnice č!o-r»I-ei itch te bM o-tbno v zvezi z. aškein. Mad-siuiis.liko. IK- k a t j : i.- i r JI. da w na Slovškem en mili ion M::d." .! iev. Na ccL'in šli vaškem (.zemlju je man;c ka pri Man eski (oh dol)njem Maniču). Boljševik!j predlagali, naj parlament javno razpravlja o so bili popoln r.; t: a r.otoLeni iu odbiti proti l>onu | zapadno-ogrskem vprašanju, Ja poka/e pravo Naša kvinjioi jjf, je pie^anjala do rek Dona in naziranje poklicanih zastopnikov naroda jav-SaJa. Prostovolre; -o ./avzeh Btsk (na južnem n-jrtosli dojna ; inozemstvu, ki je često n-.i>ač brezni Azovskega mera), odbivs: boljševike na ,, • , V. 1 morski led. V smeri proti Meiiitopciju (Krim) boji P°učena' Karava se je odgodila. \*'.i r lin. in-; M- :■/ ar,c v ukaz, s katerim se za poslanika v Kodanju po- vse javne plese Dopustne so le na vabljene slavi a Atanasije Solaf dosedanji predsednik Žoste omejene plesne prireditve, .ki nudijo ou-deželne vlade v Sarajevem. Jesa Simič, na- raslim osebam dcsto,no zabavo Srednjesol- čelnik ministrstva za zunanje posle, je postavljen za poslanika v Carigradu, Milan Rakič, dosedanji poslanik v Danski, pa za poslanika v Sofiji. Zmanjšanje kurza tujih valut. BELGRAD, 22. Finančno minstrstvo je doseglo končni uspeli na borzi in zmanjšalo kurz tujih valut. Srbsko - francoska banika se je v t*-j borbi pokazala kot popolnoma nemočno. Naš trgovski svet je s tem položajem nenavadno zadovoljen. Slovenska pesem v Belgradu. BELGRAD, 22. Ljubljanski kvartet prof. dr. Kozine (dr. Kozina, Cegnar, Završan in Kra-gel|) je bil povabljen, da priredi v Belgradu tri koncerte v dvorani Stankovič . Koncerti so se vršili 14., 15. in 17. t. m. ter so imeli ve-1 Beneš o madžarski propagandi na Slovaškem, likansiki uspeh. Program vvseh treh koncertov i^aGA, 21. (S.) Minister Bcneš je govor i v je cbsegal 66 raznih slovenskih pesmi. i\a i rl;u< dni Za vinogradništvo. BELGRAD, 18. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je dovolilo kredit v znesku 4 milijonov kron za povzdigo vinogradništva. General Viora v Šibeniku. SPLIT, 22. V Šiibenik se je vrnil divizijski general Viora. Italijani so ga sprejeli s cvetjem. General Viora je zasedel hišo .predsednika pokrajinske vlade dr. Krstlja In dal izobesili zastavo. Popoldne je svirala na obali italijanska vojaška godba, ko je priplul v luko italijanski parnik s 1200 vojaki. Italijanaši so klicali Doli Trombič! Smrt Jugoslaviji in Trumhiču! Po mestu so vozili oklopni avtomobili. Novačenje na Reki. BAKAR, 22. Nekaj mladeniče v je po novačenju na ulici počelo peti: »Jugoslovenska mati, nemoj tugovati!« Karabinjer ji so jim poizkušali zabraniti petje, toda zastonj. Rekru-tirani mladeniči še nadalje beže preko meje. Zanimivo -je, da stoji na pozivu za naibore »Dobrovoljni legijonaši«, nekoliko vrst niže pa opazka, da bo vsak, ki se ne javi, kaznovan z globo 200 lir ali s triletno ječo. Zader mora ostati Dalmaciji. ZADAR, 22. Jugoslovenski hišni posestniki v Zadru so se na svojem sestanku 15. t. m. bavili z raznimi gopodarskimi vprašanji z ozi-rom na nameravano politično rešitev zadrske-ga vprašanja, po kateri i>i mesto samo ali skupaj z vso občino imelo postali svobodna država. Po vsestranskem razpravljanju so sklenili nastopno resolucijo: Jugosiovenski hišni posestniki v Zadru, ki dejanski in .po svedoče-nju javnih knjig predstavljajo polovico hišne poses'ti v tem mestu, zavračajo vsako rešitev, ki bi politično odirgala mesto Zadar ali njegovo občino cd zaledja. Ker -bi taka ureditev izključila mesto od funkcij, ki jih je opravljalo stoletja kci glavno mesto dežele in ker bi to značilo depopulacijo in devalvacijo nepremične -posesti ter bi v obče imelo za posledico njegovo gospodarsko propast, zahtevajo hišni posestniki po načelu samoodločevanja, da se pred končno politično ureditvijo posluša potom glasovanja narodova volja in da se uvažu-jejo želje prebivalstva v Zadru in okolici. Prepoved javnih plesov. DUNAJ, 22. Listi poročajo iz Prage: Kakor LJUBLJANA, 22. Deželna vlada za Slove- javija »Bohemia«, je bila uvedena proti biv-nijo je za dobo rit) Velike noči prepovedala , gcmu po3tancu WoIfu radi govora, ki ga je imel na neki dunajski skupščini, preiskava radi veleizdaje in. motenja javnega reda. ceni je udeležba tudi na takih plesih prepove- Prepoved izvoza bankovcev. dana. Za plesne vaje in šole se .predpisuje' PRAGA, 22. Kakor javlja »T arifanzeiger«, najstrožje nadzorstvo. ■ plačuje Avstrija svo-je nakupe v inozemstvu, „ » . i zlasti v Švici v čehoslovaških kronah, vsled Bančni uradmki v Bosni. | paJa ^ teh krcn Vs,ed lega llame. SARAJEVO, 22. V nedeljo popoldne se je j ravaj0 prepovedati izvoz čehoslovaških ban-vršila glavna skupščina bančnih uradnikov za iikovcev. Bosno in Hercegovino, pri kateri je bilo odobreno poročilo blagajnika. Iz poročila je raz- | IS R9JSIJE« vidno, da znaša premoženje društva 800.000, T, . , , ...... : , - : :. n ::. kron, dasiravno je stavka bančnih uradnikov • ^'^'ama med balt ski«,,, državam« m Rhm».. v Zagrebu povzročila mnogo izgube. Nato je, MvNIMJN 23. (V) z Abo z 2 . m z T „ & ^ij-^i ; l.mes trdi na podlajn letakih virov, da i t Jta- lajnik v svo,eni poročilu naznanil, da je drnst-; ^ , etSka .„-. ^.ji zasl-.pnik« na v o na ras tlo za 741 članov. Izvoljen je ivil nov | rnLr^vlla jK^a'anla med Litvo i:i boljševiki. W odbor, čigar predsednik je Dragutin Selav, , ,u poročajo, da se tam ue \e;ti:e. da I »i l.ttivk;; uradnik Zemaljske banke. Iz Čelkoslovaške. .n se t» so pn vecim n-::džar'en». Slovaška s strani je morala pu tiii na300.000 Slovakov ipod madžaT&kim gosi- l.tvom. N.1 m re se m< ičati v«čk*'led men'dani !i;.:d/ar-ke i r<.pav.aiidc. meti Jam. ki so jih /arji irpor..l !ju-!i tudi v n.lmrlosti. Mora se tiul« .'Hm umiti, da se ua-rt .m.stne .uaujsiiie na M:.d žiii:-;kem prcRa.n}ajo, dodrm vlada na Celioslova >ke:u po; !n;t . naki pra^uost Iu praviOn= Celirsli vanka vladj- cti-klanja iiredliijf /u !'tuls j-lasrvaHile k< t neiskren. l;er Madžar;: zahtevajo istočasno teritorijalno cficskupnost Madžarske »a nima.:o s svojim pred'r-Ri.'-n ..rugejia cel a. ne.no j i veročiti nerede, negotovosti in zmešnjavo v srednji l:vropi. i;i posebno \ Celioslovaški. Romun i in J ti gesla vi'.L Ma-Jžarji bi hoteli izkoristiti negotovost n.ediiarodne-j,'; -pohvala. upa)>č. da s tem dosežejo svoj celi. Celioslovaška država želi živeti v dobrih o.nošajih z Madžara in drugimi si.> j Ji. u.Ja odločno |e priprav'-csia u-oreti se z v-seu'1 mogočimi -red s t vi pi>ra!vi st;:-ri!i mel«xl s srrani Madžarsev. Tešiijfsbi Čehi in >!*.-met firoti Poljakom. PRAfiA. 21. (S.) Celosirvuški e 1 e u t v medza-vezniški ki misiji /..; l-judsko glasovanje na tešinj-skem ozein!jn "e vložil pri.test proti poljskemu nasilju. Dogodki v tiolesovu dokazir ejo. d;i je po-- tala propaganda polk j sega nun uuega sveta prava nevarnost iz a 'a v ni mir. Celioslova-ški odposlanec je zahteval, da naj se poljski narodni svet razpusti, naj zavezniške čete posredm^jo ter nuj raze.re žijo prehiv a-lsivo. Mo.-zavezu'ška k-omisiia je zopet prepovtd; la no-it: orožje. T>'sc1inc-r Volkshlatt je objavil n vodni članek, v .1- a teretu pravi, da bočeOo P< i-aki povzn č«ti nerede -z lame« iin-n, da preprečijo pravično izvršitev ljudskega glasovanja. Zahteva, da naj -zavezniki proglasijo obsedno stanje, ki bi ga vse iprebivaJstvo z vese-Ijeui pozdravilo kot 'jamstvo za svobodo glasovanja. Lii-1 »t>stsch!es:i-en« j>'še. da so Poljaki najprej iiavdušeno p«-zdrav Mi nitci'-av eziviško komisijo. Ko j r. so pozneje videli, da postopa komisi a nepri--transki hi da m>če pesta-ti igrača v njihovih ro-k::h. so začeli s pasiviuiu odporom in pozneje tudi s terorizmom. Madžarska je povrnila Čehoslovaški ugrabljene otroke. PRAGA, 21. (S.) Madžarska vla-Ja je bila nasihio oJireljaia ob Časti vojne precejšne število otrok iz Slovaške na Madžar-ko z namenom da bi jih ipomaJižurila. Sedaj o se ti otroci na zahtevo čelioslovaške vlade povrnili, a njih število zmiša ok<;-li 2«t.Hoo. Poravnava vojnih posojil. PRACA, 30 j irlti- p^o^ll-v^^. n^.j čehcslovaška republika v zmislu cl?na 223 versailleske mirovne pogodbe zal ^va od Nemčije poravnavo starih vojnih po.o'.L 1a člen določa, da morajo Nemčija ali njen žavez-niki povrniti vso škodo, ki so jo povzročili vsled prisilnih posojil, denarnih glob ali vsled drugačnih izsiljevanj. Ni dvoma, da je stara država izsilila od prebivalstva velik del vojnih posojil. Reoaracijska komisija bo najkasneje 1. maja 1921 naznanila vsoto povračil, ki ga ima plačati Nemčija. Na drugi strani pa zahtevajo nemški -krogi, naj čehoslovaška republika plača vojna posojila. Preiskava proti Wollu. predstraž na krimskem meiJmoiiu blizo Vijongaba in Pere kopa. Boji z boljševiki. MOSKVA, 22. Frontno poročilo dne 17. t m javlja, da so rJeče čete v okolišu Tiraspola po ljutih bojih /ase.lle levi breg Dnjeslra. Boljševiki v Murmanskem. LONDON, 23. (S.) Lloyd George je prejel iz Korda (Norvegija) brzojavko z 22. t. m,, ki pjavi, da je }>ripiul iz Mtirmanskega ruski painik Lomonosov z dvema angleškima in štirimi belgijskimi častniki na krovu, ki javljajo, v(a je izbruhnila včeraj v Murmanskein revolucija. Boljševiki so se polastili mesta in vseli Iudij, izvzem^i Lonionosov , ki je poškodovan od slro.uic. Kapitan je ležko ranjen. Kert .sk, obsojen na srn.t? • CLIRIII, 21 '-Berii cite Tidenue poroča »z Ki.J. ira, -.'.a i; 'išoviško sodišče oo>< 'lo Keren-sikega. -ki ie b. ; retir.in v lia-knmit. r.a »mit. kci e vsitopll v slu? o ir.c-ščanski-li vlad. beljševišk'di sovražnic. (Wisoc!ia se ie sporočila v Moskvo, t da zdi -e. da bo Lcnjin počakal z izvršitvijo tc obsodbe v svrho prife! .t na entento. Poljski Usti javljajo v, Moskve, da e v Nikolsku. Vladiv i stoku in Blago veščen-ku prešla \ sa oblast v n .\c -začasne v !::■.'e. ki se je izjavi! i za združitev z h? usti o. RIM, 23. (S.) Georgijska misija poroča: Mnogi listi so priobčili vesit, da je bil v Bakuu aretirali in obsojen na smrt bivši predsednik začasne vseruske vlade Kerenski. Tej pri obči t- vi sledijo moskovske vesli, da vladajo v Transkavkaziji iboljševiki. Georgijska misija, ki je v stalnem stiku v Transkavkazijo ugotavlja, da je omenjena vest brez vsake podlage. V Bakuu ni ne boljševiških sodišč ne sovjetskih oblasti; vlada je v rokah Azer-beigiana, ki je v stalnih stikih z vlado geor-gijske republike, ki je šele pred kratkim odklonila ponudbo 7.avez.ništva s strani sveta ljudskih poverjenikov. Poljske, Spor radi državnim /. kKučih nor z ncijseviki. PoJoža] Ma fnmti Denikuia. LKATIIRINODAR. 2o re-j delu je nao. Jla mnogoštevilna ban a Di-n>ent (me-'knpš.in-i n n.M.ak h mc-Jžar-ske vladavine sto na izapadtli iču). V meri stare orientahie sisteme za propagando i-n trde.! proti Ros t ovu so napadli donski kczadci sovia/.ni- prograinu so bile slovenske umetne pesnit, v bivši imtiarhii in z.i naravnost z viharnim odobravanjem. Največji ii t is so pa naredile srbske pesmi; pred vsem je žela frenetično odobravanje po našem (Jskarju Devu harmonizirana Zar je morala dot!" •, ki je napravila tolik utis, da se je ve- P O D L 1 S T £K Za staro pravdo. ) Avgo-I .^eno.a: Seljačka buna. - Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Bratje! je izpregovoiil Gubec, vsakdo ve, l«je mu je mesto. Veni, da vse ljudstvo stoji kot napeta puška, toda, treba je še nagovarjanja n Jos-ovora. Hodile okoli, delajte vsak v svoji vasi. ali. naj se ne izve ničesar. Vsakdo bodi kot grob. Ne zaidile k slabiču ali malovred-iie/u. da nas ne izda.« Gubec! se je dvignil Pasanec, »ti si painet-neisi od nas, pravičnrk si, pismen človek. Vse ljudstvo je zapisalo tvoje ime v srce. Postavljamo vojsko, ali brez glave i-n nič. Ljudje! Ma-t ja Gubec naj nas vodi, naj nam bo glavar. Hočete li?« ' Da! Živel nam vojvoda Gubec!« so vzkliknili vsi v en glas. Hočem! Vodil vas bom,' je izpregovoril Gufcec slovesno, vzdignivši roko, -vodil vas boru v boj ,?a staro človeško pravdo, do zadnjega diha bom z vami. Prisegam.« I la! Ha! Ha! je /aoril porogljiv smeh in J Kmetje so prižgali luč. Gubec je jel čUali. na vratih se je pojavil Drmačičev izkipel obraz j Prebledel je. Oči so mu zažarele v srdu in za-v mesečini. i kričal je:- lzdajsitvo! Drniačič! so planili kmetje in v j};i [)imaiič! Naš si. Res je, bratje! Stari hipu je zalbllsnilo deset hrihkih nožev. gospodarji se rote z novim krvnikom proti nam. Ali ste junaki! I obijle me!« se je zasmejal <-rno 1 vas izdati. Obesil, bi vas. Nisem slon! tega. j ka-0 v *srcll. V vi pokoncu! Proč z gospodo! Hočem bdi vaš, da se maščujem na starem | pravica h o,. J, samo ena! Naša svoboda! krvniku za težke rane m udarce, /a vsal rano naj občuti slo muk. Vaš sem, pri Bo^u; Ko t i! Ali, kaj nameruje-te? Povrniti se pod stare gospodarje? Bene! S konja na osla? Dokler bo gosposkega roda, bo tekla kmetska kri in sol za. Doli z gospodo! Podavite vse!« Molči! je rekel Gubec, ini nismo razbojnički.« Oj, oj, modrec kmetski,« se je zasmejal Drniačič, mari ne veš, da se Uršula in Tahi sprijaznujeta preko vaše glave, da se Sofija oženi z Gavrom, da na Susedu ostaneta Tahi rn Uršula. x kažeš, je vorkriknil Gubec preabledevši, a kmetje >.o navalili na Drmačiča. Čitaj, Gubec) Sai znaš čitati,< je rekel pisač mirno in izročil kmetu Ankino pismo. Ni'.ša svoboda! Zanjo hočemo živeti in umreti, je kričalo lazjarjeno kolo kmetov, a ob lidj-ilistvenem šmiui mlina, v zlati meseeii.i so si li borilci bo/je ipravice in človeškega dostojanst va podali žulja ve roke. XXVIII. l\ra; okna mokr.škega gradu sedi Sofija He-ningova. Propala je silno. Izpod bledila nežnega obraza se kažejo modrikaste žilice. Lasje ji .padajo neurejene, po ramenih, a motne oči gledajo v tla; le tupa tam se privzdigujejo, ogledujejo divno krajino, razprostirajočo se VARŠAVA. K<-misi|e "Zla- Tešinja pred poljskim zborom. 2U. (S.) Razdražeuost radi držan-'a ucL-iko ^hi ovanj-e traja dalje po ceii Poljski. Oh ko.icu seje državne skupščine v l>i!a viaJa interpelirana zaradi spora, ki ve nastal med narodnim svetom in komisijo z.ia ljudsko wla;iova-nje v Tešinju. X imenu stca.'listov je vložil l>aszin-siki nujen predlog, a Bureck v imen u ljudske stranke. Minister /:a zunanič zadeve Pa-tek ic odobril predloge ali je izjavil, da mora naglasiti prisrčne odnoša.-e mod Francijo in Poljsko, ra_i katerih je upravičeno upanje, da se bodo vsi nesporazumi kriK'hi razpršili. Aretirani boljševiki. KRAKOVO, 22. Kakor tporoča »Naprzod«, so bili v Varšavi aretirani znani vodje komunistov Warnki, E.jšewski in Truskier. Iz Rom&snske. Odstop romunskega generalnega štaba. BUDIMPEŠTA, 22. Po poročilu iz Bukarešte so načelnik generalnega štaba romunske vlade general Presan in vsi člani velikega generalnega štaba podali demisijo. Vzrok temu je izjava ministra. Vlada, ki je dejal v zbornici, da je veliki generalni štab država v državi. Itl Bolgarske Mirovna ko^fer^ča. Londonska konferenca. LONDON, J3 (S.) Mirovna konferenca ae fe sestala d..vi. K.;ipiUvljalo se je zopel o luškem vprašanju, loda t|o definitivnih -sklepov ni prišlo. v hiiliiKii. ' \\ a liin-.-:t< na poi o. , ila V. ' o nov !h not o ia bo v biavila niti am-erišk Bolgarija in traško vprašanje SOFIJA. 22. (S.) V očigled ipriklopitvi zapadne Travme Grški sta prsetila včeraj ministrski predsednik StanybuKn.sk: in minister vnanjih stvari Madjarov zave>rir:kc zastopnike, katerim -sta mz.-ja\"!a. da se je boJ-gar^ki narod vdal prepustitvi zapa-ijve "i'racK-e v .sled zcgotovtive. cia se bo določila uprava po volji prebivalstva, in da ne bo nik-w!ar trpel prisotnosti Grške ob izhodišču njegovih naravnih pc-ii med Crnim in Egejskhn iiiorlem: če bi IvOTitei-enca proti predvidevanju naredila to krivico. J.; vlad:; o. klonila vsako inlgovi-rnosi /a p(;:-iedice zave/viških sklepov. Siatr.huliiisiki je izjavil poročevalcem listov, da bi «.:i nikdar ne pi.-Jpisal pogodbe, ki bi prisne-V-..I.I I'racijo Grški namesto Bolgarski. 32 Hedžars 'e. Vladni komisar za zapadno Ogrsko. BUDIMPEŠTA, 22. Uradni list objavlja imenovanje grt-fa Josipa Csirakyja za vladnega komisarja na Zapadni Ogrski. ILkrali mu je poverjeno vodstvo poslov velikega župana komi ia ta Eisenbiug. Razpusl madžarske zbornice? BUDIMPEŠTA, 22. Harthy je zahteval, da se i < i ti podeli pravica razpusl iti narodno skupščino, ako i.i bilo potrebno. Stranke so pripravljene iicrlv-jevo željo izpolnili z omejitvijo, da se posluži te pravice samo, ako bi bila narodna skupščina nezmožna poslovati. BUDIMPEŠTA, 22. V seji narodne skupščine je bit Štefan Kakovszky (krščanski nacijo-nalistj s 12(» t d 133 « ddanih glasov izvoljen za predsednika. Na predlog predsednika je zbornica sklenila, do izgotovitve končnoveljevnega poslovnika uporabljati iposlovnik bivše po-sla-.iske zhrmiee, toda / gotovimi izpremom-bami. Iz ^.vsirijti. Vpidštuijv zapadne Ogrske. Dl KAJ, 21. Odsek za zunanje stvari narodne skupščine se je sestal ob navzočnosti predsednika Seitz.a. Di/avni kancelai dr. Renner je poročal o madžarski noli in -je podrobno orisal razmere na Zapadnem Ogrskem, ki pod madžarsko zasedbo izključujejo svobodno iz. lanžunje volje naroda na leni ozemlju, l o bi bilo mogoče le, ako bi madžarsko prebival 1 ,o imelo -pi poln«;ma samostojno upravo. Za-padna Ogrska ni samo zadeva, ki se tiče Avstrije in Madžarske, marveč je vprašanje, ki ga ureja mednarodna uravnava Evrope, kakor jo je določila mirovna pogodba in kakor so jo nato ©ntentne države označile kot neizpodbitno. Državni kancelar je nato govoril o -ponudbi svobodnega trgovinskega prometa, nc glede na teritorijalno vprašanje. Oddelni načelnik Schitller je iz.popolnil izvajanja državnega kancelarja k tej točki, -pri čemer je omenjal količino uvoza živil, ki ga določa mad- »jliiejo umi" m .i|iuu, i a/.ui 115 LII a u'.u se ' , . ., , «... . ■ • T * pred njimi, ter se obračajo proti vzhodu. ! '.arska statistika; ta ko icina ,e enaka oni ki 1 IX- -o potrc.|Jllje Avstrija. Nato se je razvila de- (Dalje) i bata, tekom katere so nekateri govorniki Viil^iiiiive note LoNDOM. 21. (S.) I Kinčiio se -t- t j i l' dranskem v itrašaniti m- vlada, predn.i Wil«;o:i ne l/ioč i za vi.-nikom svi-'e nove note. Tudi o. icm pa ho < Jločiia /elia av. ">-k:h ministrskih pred iedir-kov. .-li jVOli , , | , vHe ali ne. Misli se. da bo nota poslala v tefru današnjega dne. Rusko iu turško vprašanie pred kom'ereuco. LONDON. 2L (S.) Danes «e ie zopet sestala mirovna konieienea iu ie nadalievala ra-'pravo o turškem in ru-kem vprašanju. Zavezniki se ne pogajajo s si.\jeti. LONIX>N. 21. (S.) Agencija Reuur je p. , Ida scena zanikati ve t", češ da se l.hivd (leoi^^ in N.tn ponuja;:i. ;.i bi prešlo do potsahuii z LUvino-vuu, čeravno ni v to pri vi lil MiMeran-J. N kd r ni šlo za ka j i;>t Johne ga, in take vesti so p, ;,» ma izmišljene. Sciaioja v Londonu. LONDON, 22. (S.) Sem ie prispel iLJiiaiKki mi n iste r za zunanie zadeve Sciaioja. Spremliaio ga načcdirk j, e-j.ovega kaloneta kom. i ;.-rba»-o in dva- tajnika. Na postaji >i;rs.ko tuJ: J\a av strijska izvedenca. Do-ločitev omenjenih deleiiatov '•j tvar avstrijske vlade. Za zvišanje dcr.arne vrednosti. LONDON, 23. (S.) G. Nitti je poslal pred svojim odhodom iz Rima Lloydu Georgu pi-srno, v katerem ga je prosil, naj prevzame vodstvo odbora za proučevanje ukrepov, ki bi so morali ukrenili proti padanju denarne vrednosti in višanju cen. Lloyd Georg je sprejel ponudbo, in v četrtek se bo vršila seja ministrskih -predsednikov, katere se bodo udeležili tudi gospodarski in finančni izvedenci. Wil»onova nota. LONDON, 23. Iz Washingtona poročajo: V državnem deparlementu se smatra, da se odpošlje nocoj Wilsonova nota glede jadranskega vprašanja. I islina je sestavljena in se je -poslala \Vilsonu, da jo še enkrat pregleda. Poincare predsednik komisije za odškodnine. PARIZ, 23. Na današnji seji komisije za odškodnine je bil izvoljen Poincare za predsednika. WiIson in jadransko vprašanje. BELGRAD, 22. Presbiro dozna va iz Pariza: Nota, ki jo je -predsednik \Vilson poslal francoski in angleški vladi, je povzročila občo osuplost. Italijanski listi -kritizirajo brezobzirno to uporno zadržanje predsednika Wilsona v korist Jugoslaviji, in gredo tako daleč, da izjavljajo svoje mišljenje, po katerem Francija, Anglija in Italija ne bi trebale ozirati se na to neto in da naj rešijo evropske probleme brez ozira na severno - ameriške države. Ker pa so evrc-pski zavezniki sire-l intervencijo predsednika Wilsona. h.o pa je predsednik \Vilson nastopil z. ;4f,rni<' zahtevo, je nastalo isto slanje, kakor je bilo konče n decembra 1010, ko so Francija, Anglija i-n Zedinjene države lzio. ile noto ita lijanskenui ministru zunnjih stvari Scialoji. Veli se, da sia Millerain-d in 1 Ioyd Geoigo od govorili predsedniku \vilsonu, da bosla poča kala n;egove.i>a i-dgovora, -preden se bo skle nila -Jefiir liv na odločitev o držanju Francije in Anglije v jjdransikem vprašai ju HICI GKAD. 22. Predsednik Wilson je i/Hvil franci .Ki in angleški vladi, da "lede jadian-' 1>* ;a vprašanja stoji na stahšču, katerega so zavzele Anglija, Frauici.a in Zedinjene drŽave napram Italiji z nolo f>J 9. decembra \ meriški posl;. i'k v Parizu je izročil angleškemu in francos-keinu poslaniku noto, ki sta Jo prejela . Londonu dne M. t. m. zjutraj in v ka-Leri pravi predsednik Wilson ined drugim, i4a sta ti dve rešitvi jadranskega vprašanja v nasprotju z odločbami, ki jih je sklenila mirovna konferenca in z njimi popolnoma soglašala Ako bi se zavezniške sile na ta opomin ne ozirale, Li Amerika ne bila več vezana. Zdi se, da stoji predsednik \Vilson na tem stališču ne samo glede jadranskega in reškega vprašanja, marveč da se bo predsednik Wil- Stran ILrr »EDINOST« štev. 47. V Trstu, dne 24. februarja 1920. sen protivil tudi vsaki rešitvi maloazijskega vprašanja brez Amerike.. "BELGRAD, 22. Belgrajski politični krogi menijo, Ja se bo zaradi nastopa predsednika »vikona rešitev iai;' i m vprašanjem, nudi članom r-.u>zicij»* nirkakšno zadoščenje, ker so odločno mnenja, da bi m vel senat mirovno pogodbo e.io-no zavrniti, ako bi se predsednik mogel odločiti za to, da se v evropske sivait ne bo vmešaval. Na ta način bi sc Amerika oprostila . eh zapletlja-jev v starem svetu. Trumhić o Jadraii^fcein vprašanju. PAK'!/. 21. Trumbič ie od-potnviil suoči iz Londona v Piri.S n:- <.'.: hi i>il odgovoril na 7.avl?.n' ko nt.tu (Sede sprženu zađojeea načrta ! •n-Jon-,l:c pogodbe. Pred odiicđom ie :nsel pogovor « poročev:-'cem Nevv \ork ti er akte«. kateremu ?e podel na-slo n:o izjavo: \ vezn: e v lasti so >-.lile vso razprav o o j-a-•'i^n-••!'.. vj.r:!san'u. ne da hi kaj vprašale jiko- • ,la\ cuče-vale -<< n-.--.rt /.:: načrtom 'i/ode N'li-1. to j ii/ic-ii.vcnj m is o budi dc^topa k raz-uruv L Sam-.- en&rai 1 vi:; s i p t slale Jugoslaviji nu ria. !--.• ii r< 'Mdiie svoj načrt lond ... . Majhna Srbija <-:e ie mo- z■ Jo n: • .icva! ;: .-.io .!i!...»s!.tviio, ki se Jo-.'-.i iu» eni • j;ani LJ,>. ;u u na din?i Donave, o liialovažuje'o. Ivrcr.1 <:ent. etn vega 'leJcnti. ma •»i (h/.ave v. Jo. kaj je bi' •e'.«; ;/r>jzi ustvaritev KCtCVO. a!i pa nt Mali (i \ ; .i ! 'udi i; ročevalcu !if4a ; e i-. i/Tavil. da ne ve i in-dii'I i Jen v l ond<-n e \\ i*- nr.v odgovor zavezniktvm !,; Kr:.-*ootie: rdi poizkus .a ti wbla-. i:i \Vlis.-na. a'" ve J.eji airer»s-.e pomoči, ali •j. p- L/ku:.p.ti najti rešitev po jiepcsredn'.h posaia-i-.c t Jui s!L\\'i i 5*i Italijo. Smatra se. da pre-■ j i. -uii t-, v-ka, pos-.lino čc se upciteva deKtva t!., i:. I.l«vy-d Gerrge precei dela tudi d« ma. Na irskem h- p'.'c/ni .'.e!o v2«e»nir!j:v. a -tudi parla- j Dopisnik je podal ponoven dokaz, da so naši sodeželani druge narodnosti rod, ki se ne more j i ničesar naučili iz izkustev in ne more ničesar j ! pozabljali. Obeša se na dozdevnosli in se ne i meni za resničnosti. Taki so bili vedno. Ko se je na pr. ustanovil v Trstu prvi slovenski odvetnik, so imeli hitro pri rokah razlago, da bo ! živel od ruskih rublje v, ker da je izključeno, j da bi mchgel živeti od slovanske klijentele. Ko ; smo začeli ustvarjali svoje gospodarske organizacije, so imeli zepel slično razlago: tuji j denar, tuiinska »invazija«. Niso razumeli, ali . niso hoteli priznali, da ima naše snovanje ko-j rea v tukajšnjih domačih tleh. Niso razumeli, | ; aii niso hoteli priznali, da je na tem ozemlju j i naš živelj, ki se razvija vsestranski in ki se je ; jel uveljavljati. Vse naše snovanje so si tol- j mačili le kot delo tujih »agitatorjev« in : huj- ; skače v«. In ko je naše delo zadobivalo vedno . večji razmah, je lahkoverno italijans-ko občin- j stvo debelo gledalo; ali razlaga je ostajala j ista: vlada, tuji agitatorji, tuj denar! Taki so bili vedno in taki so tudi danes. ! Vlada da Je liotela poslovaniti Trst — saj ljud- | sivo z dežele da -se je že priučilo italijanske-iriu narečju. Nikdar niso hoteli priznati jasne i resnice, da vse to, kar so oni cznačali kot umetno poslovenjenje, raste iz ljudstva same-, £af Pa prosim o; kaka neskladnost je tudi v j Tem: iaški il^t trdi v isti sapi, da je vlada ho-j tela Trst poslovaniti, in da je govorila nem- j tki »n razširjala — nemičino! Res, čuden način, poslovanjanja ! -11 Resto del Carlino* se dr-; jjne cb princa Hohenloheja. Vedno in vedno. ta llohenlohe! Ta je sicer ukrenil tiupaLam j kaj, kar ni bilo prijetno za — uho tržaškega politikujGčega itaiijanstva. Ali drzno zvrača-nje dejstev je v trditvi, da je to storil iz ljubezni do i^aše^a Ljudstva, vsled volje za poslo-vanicvanje; kajti storil je le edino zalo, ker je bilo to v skladu z njegovimi naziranji kot avstrijskega birokrata in uradnika, fn zakaj i govore edino le o Hoherilcheju? Mari ni imel | prednikov? 7: kaj ne govore nič, kako so de- j iali in kako so upravljali De Pretisi, Rinaldi- j jiiji? Koliko svojih zmag na volitvah v Trstu; in v I?:tri so mogli Italijani bc-ležiti le vsled I pomoči, ki jim jo je nudila avairijska vlada?!. In kako je upravljal zadnji avstrijski namest- j nik v Trstu, Fries-Skene?f Germanizacija je j bila to s parno silo! A dejstvo je, da so se c?o- j bri in p-istni Italijani sramovali na tem, da ! niso lialiiani uveljavljali prav nikakega odpo-j ra tprali temu ponemčevanju našega šolstva ; — primer z navtično akademijo naravnost 1 kriči — naših uradov, \ sega javnega življenja, j In dejstvo je, da so Italijani na raznih volitvah ; stklepali dogovore z - Nemci, da so jim orno-I gočali invazijo , pretvezno v imenu kulture, • v resnici pa le iz sovraštva proti našemu do- j mačemu življu! Sedaj pa se radujejo na leni, i da jim ne »žalijo* več ušesa ne nemški, ne | slovanski zveki. .Te /.e res, da je sedaj čuti po! tržaških ulicah rar.na nere&ja iz Italije; ali,' radi te^a naša govorica ni izginila. Tu je ku- j kor je bilo. Kar se tiče nemških zvokov, želimo le, da j bi se gospoda ne varal'1. Kar se pa tiče slo- j vanskili, bodi jim povedano, da se ljuto va- ! rajo piav gotovo. Dajo se varali od svojega; ušesa , ki ne čuje, česar noče čuti! Gluhi so i in slepi. Naša beseda zveni še tu, ikakor je zve- i ne!a doslej, pa naj je njihovo uho čuje ali pa I ne' Ce bi imeli ti l^.idie nekoliko več pametne i volje, da bi boleli poslušati glas resničnosti, j ne bi prihajali s trditvami, ki jih pobijajo do- i gotiki vsakdanjega dne. Ne bi si mašili ušes : pred zvoki našega tedanjega snovanja na vseh i poljih: na secijalnem, kulturnem, gospodar- 1 "kem. Politično pa tudi pride in lalto izdatno, j da bo bržkone čudno zvenelo tudi v njihovem, t za nase zvoke sedaj gluhem ušesu! Naj si le i maše ubo pred resnico, dejstvi. Saj so delali i tako vedno, a koristilo jim ni. Naj le varajo j sebe in druge z govoričenjem o zlitjih življih , j resnica pa ostaja in ostane vendar ta, da snuje 1 iu domaČi, avtohtoni, dozoreli Živelj v vseh j pogledih. Dejstva so ver.dsr ustvarjala svoje ' naravne učinka In bodo »v- j lie vkljub ušesu, | ki — slabo si " n kljub* nesip-metnežem, ki ne morejo raz:::,.,, ii, da ••• ni sile, ki bi mogla j iz organizma »j ve * Jnega naroda i iztrgati — dušo' 'zborovanja: protestiranje jadranskih dežela proti mirovni konferenci. Govorili so razni govorniki, med drugim; proi. (Ira-deni-go. Q»j:i'n:e in Bac'ch za ke>ko. dr. Zadro zu Crts in sprnne otoke. dr. Sn;er-ch' iicli za Dalmacijo, dr. G. Pitacco, dr. Bruno Cociancig »n nekoliko govornikov iz Italije, ki so vs.i pouJar.ali. du ie e_:ut) prava rešitev jadran-s-kojiJ vprašanja luieislvtfev londonske posrbe. S;irc*rela se je resahicija. s katero se zahteva kcfšnia ud-efistvitev Untk.rivke pr godbe, ker da }e Rotovo. da bo Keka itak roJočila o svoji usodi. Zborovanje se ie zaključilo ob 1. Izgredov ■po mestu... ni bilo. Izplačevanje vatutuega dodatka. Ravnateljstvo mestn-e zastavljalnice naznanja, da bo izplačevala i:'as:3jna št. 2. 20% t ni ded-tek za svote kron. ki se je zarnertjaia v zastav' alnici. Prizadeti nai predložijo potrdila obrazca B v likvidacijskem uraidiu v I. n.. in f-icer ro redu. ki se bo določi! za vsaki dan r osebe], a njihove številke se bodo ipribtfe na po eibni de-ki v veži i.-a«iav'}alnice. Posestnik: ;-r.trdil bodo uk.rali r.V-k-azati svojo osebne istovetnost. Ako je irak p-t^tnik potrdila mnri, se izpbča dedičem, ako deka/eio svojo dediškO( pravico pri kr. zaMadnem na.j/omištvu. Tudi v slučajih, ko bi ka>k po-estnir. potrdila dal nekomu po-:■! iMilo. se -!:0 mr-ralo isto naprej potrditi v za-kk'dnem na-J'orništvu. Prvi dan izplačevanja, t. i. \ sredo 25. t. m. U 4 9 c- 12) bodo izplačale *.tev::':-e 1 do 2\ 2i>. t. in. cd 23 do 50, in v tem r^'. a.eiiu se ho šlo d:i!je z v-okim dnem. Podružnica društva Pravnik v Trstu sklicuje na nedeljo« februarja ch 10 v prostorih Sk> venuke Čitalnice v Trstu s\«>j ičdui občni zbor z nas!Jin"im dnevnim redom: !. Poročilo o stanju društva in odr.biitev ra unov. 2. Volitev odbora in preg'ledovalcev računov. .V Ustanovitev svoiega pna\-i»ega lista. 4. Pretr.emha pravil. 5. Določitev prispevka drustvetre ' namene v sini lu § 5 dru.-"t. pravil. i>. o pravfi'h razmerah v zasedenem i.-zemJju. 7. tu-em pravnem narašoajii. s. P.ven iij-ahiosti. Slovensko gledališče. V četrtek. 2«. t. m., t«»čm> ob 20*30 se uprizori prekrasna drama v treh de-s V tiižavi« « gdč. Voukovo in g. Šunenccm \ glavnih ir'ogah. Ta sijajna drama si je prisvojila na mah vse svetovne odre. tako da je na stalnem repertoarju vseh najve^.ih g!o;a-Hsč. l>ramo ie spisa! španski dramaturg Don Angelo p!o'e, ki nam ka/ejo \ pestri sliki špansko gcspo:%ivo hi tlačanstvi?. V glovri.h u!o-pastir]«. .JVutiieiifca >n nesrečne dekle Marte nasir:;:3ia g. Sšr.venc :-n gdč. Voukovv-. Besti:a!.negc posestnMca Stba>-tjjiu i.rra g. Mrkolič, m-:;!u. iie-i^oižao daiiistoe Nori gdč. Oradlšarleva. Strupene :?i nevr-..-i'ive dekle Igraju ga. Silo v u -ter gdč. Mr/-gećcvu in Kraljev j. brblrave in straho;.cine i:Ii;j e ij;rc'«> požar in Bratuž; starega pastirja i-r'r/L! g Sila. Hilade^.1 Mimiko g. sir »-.k. ci-Arb-!i';,a Mt.dvsi.i I.-I g. BotesJav^ki. floge s«, t»?rei -.tol^Ui r t ■5:'Hi »u inemoriraMie ie tudi -hro. trr narn i;*.i Tii:d:la četrtkova premiera zopcl nekoliko u-n:etn:šl.r:-va užitka, opozaijamo ceni. obč'ii^tvo na t'.:, oa uprizori io -kra -no deh» nu izrecno žtl.o ci«'•.•!'. o v-alcev našega T'ivJahšča. Na j (vueuimo še. .. a sc ie V ni.'.".i- ii;.rMa vcHkcjnsknu if>-:>e- pred urnog.-n .p. vn: i>;!< Mene t k.«. • bojnim Veiov:! i;m \ V itopiuce za to pred- mentarui poio/at m ravno z. du e \edno bolj pi otikoaliciju t i struja pio.i 1! !u Geoi -Ker evla .i m pi srečno Wihonovo zdrav,iver.u stanje. ,;K\"v VOR}\, 22. Wasliinj'ionski dop-snik lista Ve v. Vork News poroča: V Washingto-i• tt jc razširjena govorica, da sta bila špeciali-sia /a b.vdezni dr. Bertim in dr. Greyson •pozvana v lielo hišo. VV ASt IINGT-'N, 22. Napram \esle:u, hi krožijo o zdravstvenem stanju predsednika \Vilsona. se naznanja, d.i sc njegovo stanje polagoma boljša. Sli-.au^ka iilolojtiji ha vseučilišču » I ado v I. PADOVA 22. Na tik;/- , \i fr-kulteli na vstnčiti-•'.'u v PaJovi. kicr -e že io-redavajo nein-.ki. iianco i j:i an..!e.šk» jeziki in literature, se uvc2eii» \ kratkem i. prcdav.na o • h»\anski ii; !<>•' . Unn, HI skiirj silil...! Italijanski liit !l Resto del Carlinr. jc priobčil tc d r! dclj> dopir, iz Trsta pod čudnim naslovom L'orecchio ci T.iesle : uho Trsta. Ugotavlja z zadovoljstvom i spremembo, k! se je izvršila v Trstu. Pred malo leti — tako pripoveduje — so <-dzvanjale po ulicah in trgih tttdne besede k;>t posledica babilonske države, ki ie iinelu Trstu svoje izhodišče na ruoi it?. Bili so to slovanski zvoki, ki so vsikdat ^al : tiho meščansi'. a. V z: dnjih lelih je bilo »'■iti v,eino pogosteje iri glasneje ta eksotičnt jt/ik. lilo prebivalstvo z dežele, ki si je v svojih N-.ukdanjih odnošajih z mestom že pri-: > • \ii it.dijar- ke:nu narečju, se je dajalo ped-/iijali < vi novih ^ivjjev, da se je vedno močneje .■-J' v slovanskem jeziku. Vlada je imela v o j -^.va-n-cvaln; načrt in princ Hohenlohe i«- obiju' il, da ;e v desetih letih ne bo več go-■ o; lu o ital:;. nskem nadviadju v Trstu. In ta . lad. i/više. a le! lica tega načrta za poslo-anjenje t rsta, je govorila nemški! Tako se je širila nemščina in jc žalila Iržaško uho. Ali, od tu ni bilo. nevarnosti: nemščina ni Hila glas boje; rištva. kakor je bil slovanski. Mnogo Nemce-, sr ipoitalijančilo in deliajanje in i ih:-;.inje .Nemce , prt ko Trsta ni ponemčilo ri;e-:ti. Vlada je prepuščala Slovanom, da se 1 nre prot' Italiji. Danes pa je. - nadaljuje II Resto del Car-iino — diče: slovanska beseda se skoro ne več! j-.* odrešeno! Danes se ču- jejo le narećia iz vse Itsil|e! Na to riše bo-lcnjiki 1'st na razseino sliko današnjega stanja in razmer \ Trstu, kar pa nss ne zanima dalje. stavo s':> \ predproda'i i"iri irt na dnn in red.-ta-ve pri gledališiki hI.-^aiiii v \eži Narodnega donva. Nedeljska repriza Kokovii]ačev<> se je igrala z res lepim uspehom pred r.ahiio polno hišo. Na žalost se ie morala predstava začeti z veliko i/a-mudo. kjer je v zadnjem iiipti obolelo nekoliko č-lunov orkestra, *i so morali nadomestiti .z drugimi močmi. G!edali>>o vodstvo prosi iem po-to-ni ceni. občim tvo, da tr ti oprosti ta neljubi ne-iostatek. tbMje) so že k* nart i rfne okorciučer«'- pšeniva je privla. K. prišk?. Tud: prvi. nai prK bkru^lolce i:e v sv ;:< ■ji » B -» Lilo zares ta«k«» nemi piše nekdo če hi gospodje, ki -se sedaj pehajo v tiel-gradu za — ministrske sir-hce nt pa za moč >ri ve !-avo svoje -stranke, Sai to :e ravno: predel se ji-m gedi tem gospodom. 1 ako idobio, da jim i--? kratijo spanja krbi radi vprašanj, ki se re.su> jo sedr^i v Parizu. I. se veni a: kako naj bi si htlili 'ase t;i b< dočnost skupnosti, ko pa je treba mfeliii na st-an'Mo! Trpka ču-■:vj se polaščaj'o odlomi, o v n-.rcda, ki se jim nekoliko druga.e nego onim »:t?sc3od».-iii. 1 o nai bi bila — zloraba! Tukajšnji hsi Na /ione' pri* bvu'e ped nastovom Zloraba s spisi, j iestvaljenisiii v lirvatskem in sJovenakem jezAu dj ie tržaška fr . inska in obrtna zbornica ukre-j ui-ia korake proti /iorahi. 3,; '.'a ie v tem. da sej število hrvatskih ::i sicvenskih sj>i-sov. ki -e na j sHno d< :.. v' . . meščasoni, iiri na vzncridjtii\ j način. Meščan-i da ne razumejo :eh -narečij . a s> tetu da so oškodovani v svojih 'Zn'konitih in.ee-. ih . i o naraščait< sivvila slovenskih in hrvat-i s. l!l sps »:V :e '"U-lJ, ni;:r'Kii innenienc /bor r. t umetno. J.* ^ t: uarjajo U* politicn-e Zato da se jc - rniea obn;.-*u -!o :ukaj>.n;vga se-tieraliiega komisari'^la. i>.;i ukrene potrebrrc korake. (ibciiciii ]>a da se je brzojavno obrnila do zbornic v !ta!i i. iprc/seč počlpore. - — O jej. jej! rr/.ašika trgovin- ka iit obrtn.: zbt.rnica je s tem svojim korakom pokazala, da kaj slabo razumeva resnične •intere.?e tfžcske irgcv:ae. Vsaka baba na Stari Reni iti jim znala po\eda!i. kaj pomenja stik z zaledjem za vsako trgovinsko mesto, in p.;.cJn!a bi Km, da je to z„ lede slov en -o.o korisii.i \ i njihovi ko^ :.i'^.ri generalnem komisarikitu in pri trgovinskih zbornicah lt..li'.e, kajti ludi tc ne morejo nič iz-premeni ti na tein. k;-r jc. Zalede je slovensko *n A'.'ik zakrda je slovenski; prebival:tvo je slovensko in bo zahtevajo prav ce zase in i/a svoj jezik. Le Zi-ikrkn enost n;ore govorit; o - aki umetni agitaciji. k er je v resnici le vc-iia narodno zavednega, p. ! tično d oz r releja naroc1-: Sh evnski in hrvatski spL-ii ne tvoiijo niikaike »z'< rabe^. ker to je mar več Je izvrševanje svete neop rečne pravice! !eh. Zborovanje »zastopnikov Jadranskih de2eta«. V nedeljo predpokhie ^e ie vrš lov srledrdišču Verdb zi> rcvanie. -klicano c-o bojevniški zvezi, katerega se je udeležilo neko!, ko italijanskih odposlancev s Primorskega, Reke, Dalmacije in Italije. Nameri •in^seio v nrail Kmetijske Mestna zasiuvljiiiiiica. I v.-ses presJ^.Idne e bodo pr< razni draf;«' ».t-ni predmeti serije N-t >>d št. »301 do 7.12»ka-ieii so bH« : prtjeii v maju l'-l\>. iN;:;; idnr r'tri agoccni prrdiiicti serije I M. ki so bili ejrsi \ in.iiiu I. I. vLs.kouurfiva .jkiadetiatr. V sj.ladisču na v.lavui po tari s.» ukr..ineznani ta; e -t obroče iz cilindrov neke ii.\«iuotive in napravili -I"" lir •kode. Motorni vohi pkraden in najden. V zadnji štt v i! V j s poročal:, dt so neznani zlikovci u-*kiadii g. Balabctiu na Miramarjn (tirliatiu) ele-k-tfornaenci i/, motu. nega volu:. To se le /-godilo v petek po hmJ. V s«-bolo po noči .pa je zmankal Balabenu ludi šr č-oln. Balabeu ie naznanil stva: i.ro/iiik»/iii. ki so se začeli zanimati /a to tatvino, v' nedelo zvečer je sel Balah en / dvema svoji-mu prijateljema in v duižt>i dveh i,.o/uA« v v navaden čoln in tako so o-dphi-li prei-I<--v:'t v>« zaHvčiče t b ohrežiu. Ko su bil: na visini (irliana ekib .» ;>':p»duovi — i-e l»Ho i sire-lk-no kak«h deset strelo. iz pridi njim. i »rožnika sta takoj sc sv ose strani začela -(trebati i.i taiko sia priklivaL: tudi • Irnge orožnike, ki so priMk-li na obrežje. T« le so videli dva človeka, ki sta takci v. beži J a. To:'a orožniki so n do tekli in aretirali. Na mestu, od-l:oaer sia b..la zbežala, se ve našla ena avstrijska v-ojaska i?u '.ka. Priznala <=ta, d.i sta ona streljala, ioJa na morsikega psa. Ki ie bit tam bliizo, O mo-tortsem tr.l-rni da ne vest a niče -ar. B-a lahen ie na vc.-l i-tega iKak'ii Mm metrov od svetokriškega pomola. Avtomobil Vigei ua tla ullčitc^a poiiu-Jača. Včeraj i k' ii 17 ic /amlatiil na tia neki vivilni avtom, bil ;:rt--st:icj;a in^nvetača Osvalda .bba. ko je poitie>tul v ♦ ' ji Car.čucci. I/, rešilne post:; e so ga prepeljali \ l>o!nišn"co. kjer pa ni o-ital, temveč je šel na -.lani vanje v nI. M o i in a Vento tatovi na ueh'. Neznan; tattjvi so c-Jprli v^gon. l-.i -jc ie nahajal na južni i>os!j Ker so jih orožniki spi a šili s»i / a i ni v* I i odnesli satno Io i-jteiklenic \c nurta in neke sezname. \ pasi sta se ulovili čru^u dva. ue>ki losip l"lego in (iiterri to k'!--a ;a sknš;iLt včeraj odurc.i /i>-pei vago i. Imela sta sm«do. kajti orožniki su ju ZLsačdi ;;ii delu i-i iu — spravili pV J-jtiWjuno jo davmo". antoklejev meč*. Obkk je bii pri ' bth prireditvaii čober, pr! zadnji še b-l:si kako,- »pri prvi. C:->ii dobiček še bil na-menjen a nabavo in popravo gasilnega i rod a. i Mi. G. načeln-rk Prajtc Siuičič. ki s svojim navdušenjem vzdr/i:'.e društvo, tudi v najtežjih razmerah, se je tudi sedaj :n>.da je oblast dovolila pr»redi:ev - kar pa ni tako lahko iu prijetno. Za priredi.c v samo pa :e treba najbolj pohvaliti g. Ivana \ ' l-icha. ki je izbral igraike in i^-alce. jili uOd prc^ši bel v s« potrebno; tudi to K" zelo težavjio, - er r- v vasi \ -cga na ra-apolago. Igralke in :gr;šci s pogodile rh -a je pa nuj 1 e ^ c r ir-iko duševnega užitka. ;7a to gre hvala v prvi vrs:i gc?pe in gospodu fortunatu l-ampretu, učitdšu v Trnovem: prva ker je naštu-dtrab igri in prizore, a drugemu ker je vadil tpe. tje. Za njiju veliki trudi pa jima bodi v zadoščenje popolno zadovoljnost navzočega občinstva. Enako teplo hvalo zasluži g. Anton Gržina, ki :e skrbel za vzoren red, obenem pa nas razveseljeval s svojim krasnim liričnim tenorjem. Končno še eno va.:ti vile bistriške mladenke: Bodite tako neustrašne kakor nu odru tudi v narodnem oziru. da postane naša Ilirska Bistrica zopet zavedno narodna, kakor je bila v nekdanjih časih! Bo^ vas živi! Iz Idrije. V sredo, IS. t. m., ob 9 in pol dopoldne se je zgodila v našem mestu grozna nesreča, kate: e žrtve so postali štirje dečki. Na vojaškem cestnem valjarju so dobili ročno granato, katero so odnesli v biižnji potek Nikaro. Granato so -postavili par korakov od sebe ter jo pričeli obmetavati s kamenjem. Po^aiica — grozna eksplozija — 1 (»letna šolarja Anton Likar in Ivan Curk sta bila grozno razmesarjena in takoj mrtva. H letnem u Rafaelu Tušarju je odtrgalo pod b.htom desno roko ter zdrobilo v glešniu desno nogo. p<;ško-dovan ie tudi močno na spodnjem delu telesa, na glavi i:i levi roki ter >e malo upanja, da okreva, Ulemi Filip Molrorič je bil laže poškodovan na prsili in po obrazu. Tuša rja, ki ga je za iprvo silo obvezal rudniški zdravnik, -Cenient Spalato Čistilnica petroleja Čistiinica olja Ćistiinica riža Krka IVžaski Tiani\vay švicarski tečaji. ^I.NIIVA. 31. (S.) Lira 34*50; marka 320— 330 697— 705 395_ 405 3100— 3150 1530— 1550 2750— 2850 šurMeif in zelen učc leinikou in Ušla namizna uma po tržnih cenali prodaja 515— 525 1250— 1270 515— 770— 760— 780 — 380 — 445— ZOBOZDRAVNIK SSSLSSaS^sSetSđ 525 | 790 j 770 ! 790 ! 385 j .,rA ^; Erezlialestno \it\m\i ni plmoMraiile ioomglai zalije valuti jilMI I ___ 860— 880 i 2 ^SKV-SjiS^EJSasaC 295 j" Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in oJ 3-G pop. 285— 450— 2?8— ^1! 1 Livslr. j TV^DKA -krona, nova 2'72. stara 2*32; ansk funt ?1'25; iraiic. I b.nk 46*35; du;:!r 6*34. Žl.iviiVA, 2?>. (S.) l.ira 34; nem. murka 6*50; avstr. -krona, nova 2'6n, stara 2'30; angl. funt | 2i'iKS; ii jneoski frank 4-1*80; atner. dolar b'227!s. m Trstu, Via Roma 28 (hISva ul. it.-tle Poste) vogal ul. fiiorglo Galattl. /raven velike poŠte. — Telefon 198. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikiine, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. I'/::!.:sćeni -larvi Kan in Marija Hreščak uazna-njajo vsem soroduiikom, prijateljem in -/.nancciri losiiio \ v-st, d;i je njihov edini Ijirblfjeui sin /eni I K* mere c in l>ivsi a. o. poročnik po dci^i in mučni liole/ni 5. ianuaria I"2ii umrl b-.liiišnici v Brnu. Tkjs r. 2.k fthruoTia 1020. Dcln. glav. IC ad.OdO.O YJ, Reaerva K i. ~>) Kit JO Central j: tast Mmi điBijpEfli] S — Via l tol) ] Podružnice: Dubrovnik. Dunaj., Kotar. Ljua-IJana. Metković. Opatija Sjdit. Šibenik ZaJar i Ekspozitura: Erarij. Obavlja vse v bančna strj;o spiJrjelj pjjla C* Sprejela vioga 1 ^ ; ^ na hranilne knjižice proti 3i -»3,'0 let if ti )'jt£-U stim, v bancoglro-prumetu proti letnbn o fi brestbn. I.'a odpoved navezane zneske spre ]ema po najugodneje h pogojih, ki se imajo pogoditiod slučaja do slučaj j. Daje v najem vjmsln? .oraiiJa (ii'ii iiniifjjl slovenskežja| 8 Blagajna posluje od 9.80 in 11.Md Id KON i okls I IN jO. ;'.učeinko. veščo iii italijanskega jezika sprejme takoj tvrdk-al m ,.„.„.,.,„ . ,,. _________ Sever & Komp. Trst. irilcu Nicolo M-if.lii:i vpili! st. 13. 282 VDOVA srednje starosti, z dvema odraslli-ma sinčkoma in 2tK'R"» lir v gotovini, želi znania s vrh o ženit ve s pridnim mladeničem od 35 do 45 let. Le- resne ponuc-be pod Hetro Ernesta postno ležeče, glavna 'posta. 383 (r ' st •>" r AHTOPR E VOZI, na v^iJc določeni krai. Čuvaj fv-ara/e Roti, ul. v. Frančiška <»2, telefon 12-38. 284 POS i I./NICA. sp(.-.»»lfna. se k^c pri dru/ini. dobra j hrana in plačilo. Pendice Scorcol.t šl. 353, Viki j tlniMiu. 285 KUHARICA se sprejme takoj. Oglasiti se ul. Tablo FHcci 17, l. desno. 2S<> "iii l de rm * c. tmm S NASLEDNIKI TVRDKL M. WACK\V1TZ Trst, Torre bianca št. 32- Ttl. 2983 5f Zaloga majoličnib in zeleznilt peči. Specijalis ta tvrdke; mrarnornab* iri porcelanaste leve, štedilniki listnega izdelka. — Oblaga-je in tlakovanje z majotičnimi ploščami. RAkl.l. /x Irle. 5shi komadov, se Jobijo v (»rlcku št. 21. pri Sežani. 273 JABOLKA. HRUŠKE. FI20L galiski. uiandolon koks. hokinc. krompir kupujem nule. velike! E z In brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobkl mno/ine. Kuret. Settefontane št. I. W8LsJEM TUSCHERzoBol°"lr4'11 ^^ TRST, ul '30. oktobra (et CasermaJ U. u Ordinira od 9 predp do G zvečer. DEKLE neomadeževane preteklosti in prijetne ku-naniossti. veselega značaja, z nekaj svoje oprave. Kče mlad posestnik V/, prijaznega kraja na debeli v svrho /enitve. Pontsdbe, ako inoKoče. s siiko. k isc vrne, na ins. italijanskega jezika. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod »št. 20.« 3362 VSAKOV RSTNE VREĆE kupuje J. Margon, ul. lorrebianca 13. Zaloga vreč. 268 DELAVEC, 30 let star. zeli znanja v svrho ženi-tve z gospodično 24 do 3^) let. Ponudbe pod E. Mi!ich<. poštno ležeče, glavna pošta. I PIANINO -ali kratek klavir, tudi potreben po-1 prave, kupim v vsakem kraju tudi na dež.eH. Carlo Cauer, Trst, ul. Solitario 25/111. 277 SLANiKb c^ajent, argentinski, Varmouth. v soJah po 7u kji -e prodajo. Zalega, ul. Tivarne-Ha 3. 278 Trst, ui. XXX, oktobra 14, Trst (prej Casenna). Priporočamo cenj. občinstvu Presihanje kakorSnežakoll mz sv'ojo zalof is5rsl