Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 29 / Leto 79 / 18. julij 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU AKTUALNO Str. 2 Str. 3 NAŠA TEMA PRIL OGA Str. 12–13 LAŠKO SPOMINI NA MEDALJO Str. 22-23 Str. 7 Str. 33 Priložnosti za poletni zaslužek mladih Kako delodajalci ob vročini poskrbijo za vas? Foto: Andraž Purg Boljša oskrba z vodo za več kot sto občanov SPORED PODEŽELSKA ZDRAVNICA Nemška dramska serija že navdušuje VSE LETO KOMAJ ČAKA POLETJE! ŠT. 29 18. JULIJ 2024 Olimpijske igre 2024: 35 prizorišč, 19 tekmovalnih dni, 32 disciplin in 10.500 športnikov PET. 19. 7. SOB. 20. 7. NED. 21. 7. PON. 22. 7. TOR. 23. 7. SRE. 24. 7. ČET. 25. 7. »Kampiral sem včasih, in to zelo rad« Matej Zemljič INTERVJU Dr. Mija Oter Gorenčič: »O grofih Celjskih lahko izvemo še veliko« Dvajset let od brona Jolande Čeplak V knežjem mestu letos več turistov kot lani Kot kažejo statistični podatki, je bilo v prvi polovici letošnjega leta v Celju več turistov kot v enakem obdobju lani. Celjski grad, ki še vedno velja za najbolj obiskano turistično znamenitost, si je ogledalo 12 odstotkov več obiskovalcev kot lani in Tehnopark Celje kar 40 odstotkov več. Dober obisk beležijo tudi druge turistične znamenitosti, pravijo v Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 29, 18. julij 2024 AKTUALNO Mladih je vedno manj, študentskih del vedno več Priložnosti za poletni zaslužek mladih tudi na Savinjskem Že med šolanjem veliko dijakov in študentov poseže po študentskem delu, kar se med poletnimi počitnicami še močno poviša. Številni mladi želijo prosti čas izkoristiti tudi za dodaten zaslužek in pridobivanje novega znanja, zato se poslužujejo različnih začasnih in občasnih del. V savinjski regiji je trenutno največ povpraševanja po delu v proizvodnji, gostinstvu in trgovini, povprečna urna postav- ka je povsem primerljiva s povprečjem v Sloveniji. Ker je ponudba študentskih del bistveno večja od povpraševanja, lahko mladi izbirajo med široko paleto del. Še vedno naj- pogosteje iščejo najbolje plačana dela in dela pri uglednih delodajalcih. V zadnjih letih močno povprašujejo tudi po strokovnih in visokotehnoloških delih. Med študentskimi oglasi se znajdejo tudi nenavadna dela, kot sta fotografi- ranje stopal ali upravljanje podvodnega drona. SINTIJA JURIČ Začasno in občasno delo pre- ko študentskega servisa lahko opravljajo mladi, ki so končali osnovno šolo in dopolnili 15 let, osebe z veljavnim statusom dijaka ali študenta ter osebe s statusom udeleženca izobra- ževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let. Za opravljanje dela se lahko dogovorijo osebno ali prebrskajo oglase, ki jih posre- dujejo posredniške agencije. V obeh primerih morajo osebe pri študentskem servisu naročiti napotnico, ki je pravna podla- ga za delo. V savinjski regiji je veliko pov- praševanja tudi po delu v strežbi. Urška: »Delo ob študiju je moj način življenja« Urška Vrankar iz Kamnika se je v Celje preselila lani, ko je v mestu ob Savinji začela študirati ekonomijo. Ker je med poletnimi počitnicami delala že kot srednješolka, je tudi kmalu po začetku študija v Celju začela iskati priložnost za dodaten zaslužek. »V Kamniku sem kot dijakinja stregla v dveh kavarnah, nabrala sem si kar nekaj izkušenj, zato sem tudi v Celju želela delati v gostinstvu. Lani decembra sem delo našla v dveh lokalih. Zadovoljna sem tako s pogoji dela kot tudi z zaslužkom, gostje so prijazni, nekateri celo zabavni,« pove nasmejana 20-letnica, ki namerava po študiju v Celju nadaljevati magistrski študij ekonomije v Ljubljani, kamor se namerava tudi preseliti. Urnik dela med študijskim letom prilagaja obveznostim na fakulteti. »Večinoma imam predavanja ob pol petih popoldne, kar pomeni, da v lokalu delam do štirih. Predava- nja se končajo ob osmih zvečer. Ko pridem domov, se učim, saj grem naslednje jutro ponovno delat. Kadar imam predavanja dopoldne, se s šefom lokala dogovorim, da me predvidi za popoldansko izmeno. Včasih je res naporno, a sem mlada in mi ni težko. V teh poletnih mesecih, ko nimam predavanj, je bistveno bolj sproščeno. Celo poletje bom delala, a tudi kasneje med študijem. Delo ob študiju sem sprejela kot svoj način življenja.« Najnižja urna postavka študentskega dela je 7,21 evra bruto, vendar so povprečni zneski navadno višji. »Kot sem že omenila, sem zadovoljna z zaslužkom, saj šef spremlja naše delo. Če je zadovoljen, nam zagotovi višje plačilo. Vesela sem tudi napitnine od gostov. Radodarni so. Vsak dodaten evro je še kako dobrodošel,« še pojasni in doda, da z denarjem zna ravnati. Je varčna. Z zasluženim denarjem si je plačala ure vožnje v avtošoli, nato si je kupila rabljen avto, ki se ji je pred kratkim sicer pokvaril, zato je imela z njim še dodatne stroške. »V dijaških letih sem denar, ki sem ga zaslužila s počitniškim delom, porabila za potepanja po Evropi, saj rada raziskujem nova okolja, ljudi in njihove navade. Tudi v prihodnje, ko bom v redni službi, nameravam potovati in s pozna v ati zanimiv e k o tičk e sv e t a.« BF »Mladi so danes bolj usmerjeni v iskanje del, ki jim nudijo pomembne izkušnje in kompetence za prihodnost.« Zaradi pomanjkanja kandidatov za študentska dela, povprečne urne postavke postopoma rastejo. Mestna občina Celje in Celjski mladinski center sta dijakom in študentom ponudi- la možnost, da enotedensko počitniško delo opravljajo v Javnem podjetju Zelenice, Poklicni gasilski enoti Celje in Inkubatorju Savinjske regije. Prvi dijaki in študenti so začeli delati julija. Za opravljanje počitniškega dela so se lahko dijaki in študenti prijavili do 17 . junija oz. do zapolnitve prostih mest. V Javnem podjetju Zelenice bodo pomagali pri urejanju zunanjih površin in gozdnih poti, skrbeli za hortikulturo, čistili javne objekte in podobno. V Poklicni gasilski enoti Celje bodo pomagali pri urejanju in čiščenju okolice in prostorov zavoda, ser- visu gasilnih aparatov, evidentiranju intervencijskih poti in pri delu v njihovem čebelnjaku. V Inkubatorju Savinjske regije bodo dijaki in študenti raziskovali nove možnosti uporabe strojev in opreme v laboratoriju, pomagali pri popisu opreme in izvedbi nadgradenj. V vseh treh podjetjih je študentska urna postavka minimalna in znaša 7,21 evra bruto. Prevajanje pasjih zvokov, molža krav … Letošnja raziskava e-Študentskega servisa Mladi in trg dela je pokazala, da dijaki in študenti opravljajo tudi številna nenavadna študentska dela. Med najbolj nenavadnimi deli so upravljanje podvodnega drona, prevajanje pasjih zvokov, vodenje pasjih tekmo- vanj, lupljenje čebule in pranje kalčkov. Ob tem so našteta še druga nenavadna dela, kot so fotografiranje stopal, molža krav na kmetiji, gradnja rolkarskega poligona, izdelava začasnih tatujev ter ustvarjanje vsebin za predstavitev prehranskih dopolnil za pse. Počitniško delo v celjski občini Minimalna študentska urna postavka od 3. februarja letos znaša 7,21 evra bruto, kar je 6,20 evra neto. Povprečna urna postavka za študentsko delo v celi Sloveniji se je v zadnjih dveh letih zaradi pomanjkanja študentskih kadrov povečala za 18 odstotkov in trenutno zna- ša 8,44 evra bruto, kar je 7,13 evra neto. Dijak ali študent za opravljenih 176 ur na mesec na bančni račun tako dobi na- kazanih najmanj 1.091 evrov, povprečno pa 1.255 evrov. Pri tem ni zakonsko upravičen do povračila stroškov za prehra- no in prevoz. Do 15 evrov neto na uro 4. junija je bilo v e-Študent- skem servisu, ki velja za naj- večjega posrednika dijaških in študentskih del v državi, na območju savinjske regije ob- javljenih več kot 270 oglasov 190 delodajalcev, pri čemer so prevladovali oglasi za delo v proizvodnji, gostinstvu, za pomoč v trgovini in kuhinji ter tudi za čiščenje. V turističnih krajih, kot so Laško, Velenje, Rimske Toplice ali Podčetrtek, je med poletjem več povpra- ševanja tudi po specifičnih nalogah; kot so učitelj plava- nja, animator, prodajalec sla- doleda … Povprečna bruto urna štu- dentska postavka za savinjsko regijo je glede na objavljene oglase 4. junija znašala 8,4 evra bruto. Najvišja urna postavka v savinjski regiji je bila 17,43 evra bruto, kar je 15 evrov neto, in sicer za terensko delo na področju zdravstvene nege in oskrbe na domu. Ob zdravstvu se med najbolj plačanimi znajdejo tudi dela s področja poučeva- nja in čiščenja. Spremembe v zanimanju mladih Kot je poudarila strokovna direktorica e-Študentskega ser- visa Vesna Miloševič Zupan- čič, so mladi v zadnjih letih pri izbiri del postali bolj strateški in so jim ob zaslužku vedno bolj pomembne izkušnje, ki jih pridobijo z delom. »Predvsem povprašujejo po strokovnih delih v smeri šolanja, ki jim prinašajo ustrezne izkušnje, ki razvijajo kompetence in vodijo do morebitne redne zaposli- tve,« pojasni Miloševič Zupan- čičeva. Prav tako je med oglasi vedno več t. i. novodobnih del oz. poklicev prihodnosti, ki se pred petimi ali desetimi leti še niso pojavljali oz. obstajali. To so tiktoker/-ka, vplivnež/-ica, podatkovni rudar/-ka, razna dela z umetno inteligenco, web3 in kriptodela ali rehabi- litacijski pedagog/-inja. Strokovna direktorica ob tem poudarja, da med mladimi opa- žajo vedno manj zanimanja za tradicionalna dela, na drugi strani se je povečalo zanimanje za strokovna, digitalna in viso- kotehnološka dela. Predvsem študenti povprašujejo po zah- tevnejših delih, ki jim omogo- čajo pridobivanje pomembnih delovnih izkušenj. Še vedno so med najbolj iskanimi bolje pla- čana dela in dela pri uglednih delodajalcih, ter tista, ki mla- dim omogočajo gibljiv delovni čas. »Pri tem velja izpostaviti, da zaradi velikega pomanjkanja kadra na trgu dela – situacija se bo v prihodnosti še poslabšala – danes izbirajo mladi,« še pove Miloševič Zupančičeva. V za- dnjih 15 letih se za študentsko delo v Sloveniji zaradi slabše demografske slike in zakon- skih ureditev odloča za kar 50 odstotkov manj mladih. Mladi sicer v povprečju s študentskim delom pridobijo 2,5 meseca po- kojninske dobe na leto. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 29, 18. julij 2024 AKTUALNO ZADETKI Grajsko znamenitost nad Celjem je tako v prvih še- stih mesecih letošnjega leta obiskalo približno 37 tisoč ljudi. »Tujih obiskovalcev je bilo letos tri odstotke več, kar nakazuje dobre smernice za poletne mesece, ko jih je tra- dicionalno največ. Statistič- ni podatki še kažejo, da se je na največjem srednjeveškem gradu v Sloveniji spremenila struktura gostov,« pravijo v zavodu. Na prvem mestu so Madžare »izpodrinili« gostje iz Hrvaške. »Teh je v primerjavi s prvim polletjem leta 2023 več za 60 odstotkov. Na tretjem mestu so turisti iz Nemčije, katerih delež se je povečal za 27 od- stotkov. Prepričani smo, da so podatki predvsem rezultat uspešnih promocijskih kam- panj na Hrvaškem, ki smo jih v Zavodu Celeia Celje izpelja- li v sodelovanju s partnerji, konkretno s Tehnoparkom Celje in z upravljavcem Poti med krošnjami na Rogli,« je pojasnila direktorica Zavoda Celeia Celje mag. Maja Vo- glar. Dodaja, da še vedno ostajajo izziv povečanje števi- la nočitev in povprečne dobe bivanja. »Največ nočitev, teh je bilo letos do konca maja podob- no kot lani približno 20 tisoč, so ustvarili gostje iz Hrvaške, Nemčije, Avstrije, Danske in Srbije. Največji porast, kar 44-odstoten, je bil zabeležen pri gostih iz Avstrije. Povpreč- na doba bivanja tujih turistov v Celju znaša dve prenočitvi,« pojasnjujejo v zavodu. Zara- Turistično zanimivi leti V knežjem mestu letos več turistov kot lani Kot kažejo statistični po- datki, je bilo v prvi polo- vici letošnjega leta v Celju več turistov kot v enakem obdobju lani. Celjski grad, ki še vedno velja za najbolj obiskano turistično zna- menitost, si je ogledalo 12 odstotkov več obiskovalcev kot lani in Tehnopark Celje kar 40 odstotkov več. Dober obisk beležijo tudi druge tu- ristične znamenitosti, pra- vijo v Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. SIMONA ŠOLINIČ Podobno kot celjski grad so v Celju dobro obiskane tudi druge znamenitosti. Ob pokrajinskem muzeju in Muzeju novejše zgodovine Celje se je obisk najbolj povečal v Tehnoparku Celje, in sicer za 40 odstotkov. V prvi polovici leta 2024 so našteli skoraj 5-krat več tujih obiskovalcev kot v enakem obdobju lani. (Foto: Andraž Purg) Tudi velenjski grad je privlačna turistična točka za obiskovalce iz Slovenije in tujine. (Foto: MOV) di povečanega obiska so se v Zavodu Celeia Celje odločili, da delovni čas turističnoin- formacijskega centra v starem mestnem jedru ob sobotah v juliju in avgustu podaljšajo do 17. ure. Vse dni v letu je sicer odprt tudi Tic Celjski grad. Privlačno Velenje V Velenju so strnili turistič- ne podatke za lani, ko so za- beležili petino več prihodov turistov. Od tega so domači turisti ustvarili 21 odstotkov nočitev in tuji 79 odstotkov. Povprečna doba bivanja v Velenju znaša dva dni in pol, največ tujih gostov prihaja iz Nemčije, Nizozemske, Srbije, Avstrije in Kitajske. Spomnimo, da je Velenjska plaža lani že šesto leto za- pored osvojila prvo mesto v kategoriji naravnih kopališč v akciji Naj kopališče 2023, Šaleška dolina se je s 5-zvez- dičnim doživetjem Skrivno- sti potopljenih vasi uvrstila na seznam stotih najboljših trajnostnih praks na svetu. Velenje je sicer prejemnik naziva Ljubljenec ljudskih src v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna. Hkrati je Velenje tudi edina destinacija v Sloveniji s kar tremi turističnimi produkti, ki nosijo znak kakovosti Slo- venia Unique Experience, ki ga podeljuje Slovenska turi- stična organizacija. »Celotno Celje je zazna- movano z zgodovino grofov Celjskih. Tako rekoč na vsakem kora- ku se srečamo z njiho- vo dediščino.« Mija Oter Gorenčič, predstojnica Umetno- stnozgodovinskega in- štituta Franceta Steleta »V jugoslovanski vojni mornarici sem sodelo- val z ljudmi, ki so imeli različna porekla. A nacionalna pripadnost ljudi zame ne igra bi- stvene vloge. Pomemb- no mi je le, ali je človek človek.« Bojan Koštomaj, upoko- jeni kapitan dolge plovbe »Četudi ostaja trema spremljevalka naših na- stopov, ji ne dovolimo, da nas premaga. Obrni- mo jo v svojo korist – v energijo, odgovornost do poslušalcev, plemenitost in odkritost.« Hedvika Dermol Hvala, predavateljica retorike in jasnopisja »V atelje prihajajo ljudje različnih starosti in z različnimi pričakovanji. Najmlajši učenec je star 11 let in kaže izjemno natančnost pri risanju. Najstarejša učenka jih šteje 75. Prišla je, ker želi narisati svoje vnuke.« Đorđe Dimitrijević, učitelj klasičnih tehnik risanja in slikanja »Čakanje je zelo psiholo- ško naporno, še posebej če si kandidat za meda- ljo. Takrat si neprestano pod stresom, ker vsi pri- čakujejo od tebe, da boš zelo dobro tekel. Sam pa še najbolj.« Jolanda Čeplak, dobitni- ca olimpijske medalje leta 2000 v Sidneyu Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 29, 18. julij 2024 GOSPODARSTVO »Počasi, a zanesljivo raste- mo že vseh trideset let,« pravi dr. Aleš Hančič, ki je vodenje Tecosa prevzel leta 2013. V prvih letih je Tecos imel samo enega zaposlenega in manjšo pisarno sredi mesta, ki mu jo je zagotovila občina. Leta 1997 je zaposlil prvega inženirja, kupil prve simulacijske programe, ki so zelo dragi, in začel ponujati storitve na trgu. Sčasoma je za- čel kupovati tudi opremo. Na- pravo za 3D-skeniranje je imel prvi v Sloveniji in celo prvi na Balkanu. Leta 2004 se je preselil v večje prostore v zgradbi Ritsa v Kidričevi ulici, ki jih je plačal sam, ter leto kasneje kupil tudi prvi stroj za brizganje plastike. Danes ima že štiri takšne stroje. »Leta 2019 smo ob pomoči občine v isti zgradbi pridobili nove prostore, v katerih smo uredili predavalnice in tudi la- boratorij za meritve. Vključili smo se v mednarodne raziska- ve ter nekajkrat prevzeli vlogo vodilnega partnerja v največjih evropskih projektih,« našteva dr. Hančič, ki kot pomemben mejnik v delovanju Tecosa navaja tudi leto 2017, ko je šte- vilo zaposlenih prvič preseglo številko dvajset. Trenutno za- posluje 21 visoko izobraženih strokovnjakov, med katerimi so štirje doktorji in en magister znanosti, drugi so inženirji strojništva, biotehnologije ter strokovnjaki še z nekaj drugih področij. Nekaj ljudi dela tudi v Trideset let Tecosa Srce tehnološkega razvoja države je v Celju Tisti, ki ga dobro poznajo in vedo, s čim vse se ukvarja, ga upravičeno imenujejo »celjski Jožef Stefan«. Letos bo praznoval trideset let delovanja, in to na prav poseben način. Zagnal bo popolnoma avtomatizirano pilotno linijo za proizvodnjo plastičnih izdelkov s pomočjo 3D-tiskanih orodij. Takšne linije doslej v Sloveniji še ni bilo. Tecos so novembra 1994 ustanovili država, Mestna občina Ce- lje in Gospodarska zbornica Slovenije. Njegovi osnovni poslanstvi takrat sta bili svetovanje in pomoč orodjarski dejavnosti, vendar je te okvire kmalu prerasel. Postal je srce tehnološkega razvoja ne samo v Celju in regiji, ampak v celotni državi in je pomemben partner v mednarodnih razvojnih in raziskovalnih projektih. Na področju razvoja biorazgradljivih materialov je na primer med vodilnimi v Evropi. JANJA INTIHAR Tecos, ki je zeleni prehod in uvajanje zelenih tehnologij opredelil kot svojo strateško usmeritev, zadnja leta vedno več storitev opravi na področjih digitalizacije proizvodnje ter razvoja novih izdelkov in trajnostnih materialov. Pri tem sodeluje v številnih domačih in mednarodnih raziskavah ter projektih. administraciji in proizvodnji, ki prav tako sodelujejo pri projek- tih in tudi njihovo delo je zelo zahtevno, poudarja dr. Hančič. Tecos je v zadnjih letih nare- dil največji preboj na področju Industrije 4.0, kjer povezuje robotiko, avtomatizacijo in umetno inteligenco, ter pri ra- zvoju novih materialov, kjer je Dr. Aleš Hančič vodi Tecos od leta 2013. Kot pravi, želijo v zavodu zna- nje, ki ga pridobivajo v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih, čim prej prenesti v domačo industri- jo. na področju biorazgradljivih materialov med vodilnimi v Evropi. »Iz hmelja, lesa, stare- ga papirja, ostankov agrumov, bananovcev, semen, skratka vsega, kar je možno uporabiti, poskušamo narediti nove ma- teriale, uporabne v industriji,« pojasnjuje dr. Hančič. Odvisen od trga in evropskih projektov Med ustanovitelji Tecosa so še vedno država, ki ima malo več kot 70 odstotkov ustano- viteljskih pravic, ter občina in zbornica. In še vedno je orga- niziran kot zavod zasebnega prava, kar pomeni, da se mora financirati popolnoma sam. Deluje torej kot podjetje in je v celoti odvisen od trga. Od 1,8 milijona evrov letnih prihodkov mu približno polovico denarja prinesejo prijave na razvojno- -raziskovalnih razpisih države in Evropske unije – dr. Hančič pravi, da je trenutno več evrop- skih sredstev – druge prihodke pridobi na trgu s storitvami za industrijo, predvsem z razvo- jem različnih izdelkov in me- ritvami. Nekaj denarja zasluži tudi z lastno proizvodnjo. »Proizvajamo predvsem iz- delke, ki jih kdo drug na trgu ne bi mogel. To je pravzaprav tudi poslanstvo Tecosa. Naša proi- zvodnja je prototipna, malo- do srednjeserijska. Če kdo potre- buje le od 5 do 10 tisoč kosov nekega izdelka, bi ga v večjih podjetjih, kjer so pripravljeni narediti več sto tisoč ali milijon kosov, zavrnili. Njegove težave rešimo mi. Ta naša proizvodnja ni redna, stroji pri nas ne delajo 24 ur na dan. T udi konkurenčni ne bi bili,« pojasnjuje dr. Han- čič. Čeprav je njegov ustanovitelj država, Tecos ni deležen nepo- srednega proračunskega finan- ciranja. Ker ima država v njem največji delež, se namreč po evropski in tudi slovenski zako- nodaji uvršča med velika pod- jetja, kar ga postavlja v neenak položaj v primerjavi z malimi in s srednjimi podjetji, ki imajo bistvene prednosti na razpisih in pri financiranju. »Izjem ni. Prevladuje mnenje, da velikih podjetij ni treba financirati, zato smo v istem košu z Gorenjem ali s Krko. In to nas vleče nav- zdol,« je kritičen direktor. Pogosto tudi vodilni partner Dr. Aleš Hančič pravi, da je v Sloveniji premalo razpisov, namenjenih raziskavam. Zato je T ecos osredotočen predvsem na evropske razpise, kjer je konkurenca izredno velika in je težje pridobiti denar. Kljub temu se mu je uspelo uveljaviti tudi v mednarodnem prostoru. »Da se uveljaviš v tujini in da te prepoznajo kot zaupanja vre- dnega partnerja, traja več let,« poudarja. Med napovedanimi domači- mi raziskovalnimi projekti, kjer želi Tecos biti med vodilnimi partnerji, dr. Hančič navaja razpis TRL 3-6. Namenjen bo raziskovalno-razvojno-inova- cijskim projektom, ki bodo usmerjeni k novim produktom in storitvam z visoko dodano vrednostjo in bodo imeli tržni potencial tudi na mednarodni ravni. Tecos ni pomemben ali vo- dilni partner samo v domačih projektih, ampak tudi v zelo velikih evropskih. Največji evropski projekt, v katerem trenutno sodeluje, je Incircular. Cilj projekta so inovativne reši- tve za proizvodnjo novih vrst polimernih materialov, ki bodo okolju prijazni in cenovno do- stopni, hkrati bodo imeli enako- vredne tehnične lastnosti, kot jih imajo polimeri na osnovi fosilnih goriv. V Sloveniji sta v projekt vključena še Gorenje in Omaplast iz Grosupljega, ki je pri nas vodilno podjetje na področju reciklaže odpadne plastike. Drugi partnerji so iz vse Evrope. Podoben je bil prav tako evropski projekt iz progra- ma Life Ceplafib, kjer je Tecos z Adrio Mobil ter s še nekaj evropskimi partnerji iz dveh odpadnih komunalnih surovin – plastične embalaže in časo- pisnega papirja – izdelal nov material, ki ga bo novomeška družba kmalu začela uporablja- ti pri izdelovanju avtodomov. Dr. Hančič upa, da bodo ta material, ki je primeren tudi za izolacijo v gradbeništvu ali za proizvodnjo embalaže, kmalu začela uporabljati tudi druga podjetja doma in v tujini. Dolg seznam podjetij Tecos kot eden od vodilnih partnerjev sodeluje tudi v tre- nutno največjem projektu v Evropi na področju 3D-tiska- nih tehnologij, razvija tudi več projektov na področju prenosa tehnologij in recikliranja elek- tronskih komponent. »Izjemno veliko delamo na področju kro- žnega gospodarstva, kjer veli- ko pozornost namenjamo tudi izobraževanju podjetij. Svetu- jemo jim, kako naj delujejo, da bodo njihovi izdelki že na začetku zasnovani na načelu krožnega gospodarstva. Osre- dotočeni smo torej na to, da bi podjetja s pomočjo krožnega gospodarstva delala bolje, da bi z recikliranjem ter razvojem in uporabo novih materialov zmanjšala porabe energije in odpadkov ter s tem zniža- la stroške,« še o delu Tecosa pravi dr. Hančič. In poudarja: »Znanje, ki ga pridobivamo v evropskih projektih, poskuša- mo čim prej prenesti v domačo industrijo. T o je naša tržna niša in pri tem smo uspešni ter tudi prepoznani kot dober in zane- sljiv partner.« Seznam podjetij, s katerimi Tecos sodeluje že dlje časa, je zelo dolg. Na vrhu je Gorenje, za katerega je, čeprav je že več let v kitajski lasti, še vedno razvojni dobavitelj. Zanj razvija plastič- ne dele za pralne in pomivalne stroje, za štedilnike in druge aparate. Pri razvoju posameznih delov za male gospodinjske apa- rate pomaga tudi nazarski družbi BSH Hišni aparati, sodeluje tudi s Kolektorjem, Hidrio, Plastiko Skaza … Orodja niso več blok železa Čeprav orodjarstvo ni več njegova osrednja dejavnost, ji v Tecosu še vedno namenjajo veliko pozornosti. »Orodjarstvo je tradicionalna dejavnost, v kateri spremembe, to je uvaja- nje novih tehnologij, niso pre- proste. Kljub temu poskušamo podjetjem predstaviti prednosti novih materialov in predlagati, kako zanje zasnovati orodja, ki ne bodo več samo kalup, blok železa, ampak naprave z lastno pametjo, povezane z internetom, s proizvodnjo, z načrtovalci. Na tem področju res delamo velike preskoke, zlasti na demonstrator- jih te tehnologije,« pojasnjuje dr. Hančič. V Tecosu želijo, da bi Celje postalo nacionalno demonstra- cijsko središče pametnih tovarn, v katerem bi predstavljali nove tehnologije. Središče bi zasnovali z Inštitutom Jožef Stefan, s fakul- teto za strojništvo, z gospodarsko zbornico in mrežo za pametne tehnologije. »Gre za projekt Pa- metna mehatronska orodja, ki smo ga že začeli predstavljati vladi. Skušamo jo prepričati, da gre za nujen program, ki ga mora sprejeti v pomoč slovenski indu- striji, saj bi po vsej državi zgradili mrežo središč pametnih tovarn. Vrednost projekta ocenjujemo na 83 milijonov evrov. T oliko de- narja zagotovo ne bomo dobili, ampak če želi Slovenija na tem področju narediti preboj, bo mo- rala za to dati tudi kaj denarja,« opozarja dr. Aleš Hančič. Foto: Andraž Purg Tecos bo novembra, ko bo praznoval 30-letnico delova- nja, zagnal popolno- ma avtomatizirano pilotno linijo za proizvodnjo plastič- nih izdelkov. Zaradi uporabe 3D-tiskanih elementov bo linija prva te vrste v Slo- veniji. Tecos je pri razvoju novih biorazgradljivih materialov med vodilnimi v Evropi. V svoji proizvodnji je iz njih naredil že veliko različnih izdelkov, vendar le v majhnih serijah. V podjetju upajo, da bodo v prihodnje s testne prešli na »bolj resno« proizvodnjo. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 29, 18. julij 2024 GOSPODARSTVO »Počasi, a zanesljivo raste- mo že vseh trideset let,« pravi dr. Aleš Hančič, ki je vodenje Tecosa prevzel leta 2013. V prvih letih je Tecos imel samo enega zaposlenega in manjšo pisarno sredi mesta, ki mu jo je zagotovila občina. Leta 1997 je zaposlil prvega inženirja, kupil prve simulacijske programe, ki so zelo dragi, in začel ponujati storitve na trgu. Sčasoma je za- čel kupovati tudi opremo. Na- pravo za 3D-skeniranje je imel prvi v Sloveniji in celo prvi na Balkanu. Leta 2004 se je preselil v večje prostore v zgradbi Ritsa v Kidričevi ulici, ki jih je plačal sam, ter leto kasneje kupil tudi prvi stroj za brizganje plastike. Danes ima že štiri takšne stroje. »Leta 2019 smo ob pomoči občine v isti zgradbi pridobili nove prostore, v katerih smo uredili predavalnice in tudi la- boratorij za meritve. Vključili smo se v mednarodne raziska- ve ter nekajkrat prevzeli vlogo vodilnega partnerja v največjih evropskih projektih,« našteva dr. Hančič, ki kot pomemben mejnik v delovanju Tecosa navaja tudi leto 2017, ko je šte- vilo zaposlenih prvič preseglo številko dvajset. Trenutno za- posluje 21 visoko izobraženih strokovnjakov, med katerimi so štirje doktorji in en magister znanosti, drugi so inženirji strojništva, biotehnologije ter strokovnjaki še z nekaj drugih področij. Nekaj ljudi dela tudi v Trideset let Tecosa Srce tehnološkega razvoja države je v Celju Tisti, ki ga dobro poznajo in vedo, s čim vse se ukvarja, ga upravičeno imenujejo »celjski Jožef Stefan«. Letos bo praznoval trideset let delovanja, in to na prav poseben način. Zagnal bo popolnoma avtomatizirano pilotno linijo za proizvodnjo plastičnih izdelkov s pomočjo 3D-tiskanih orodij. Takšne linije doslej v Sloveniji še ni bilo. Tecos so novembra 1994 ustanovili država, Mestna občina Ce- lje in Gospodarska zbornica Slovenije. Njegovi osnovni poslanstvi takrat sta bili svetovanje in pomoč orodjarski dejavnosti, vendar je te okvire kmalu prerasel. Postal je srce tehnološkega razvoja ne samo v Celju in regiji, ampak v celotni državi in je pomemben partner v mednarodnih razvojnih in raziskovalnih projektih. Na področju razvoja biorazgradljivih materialov je na primer med vodilnimi v Evropi. JANJA INTIHAR Tecos, ki je zeleni prehod in uvajanje zelenih tehnologij opredelil kot svojo strateško usmeritev, zadnja leta vedno več storitev opravi na področjih digitalizacije proizvodnje ter razvoja novih izdelkov in trajnostnih materialov. Pri tem sodeluje v številnih domačih in mednarodnih raziskavah ter projektih. administraciji in proizvodnji, ki prav tako sodelujejo pri projek- tih in tudi njihovo delo je zelo zahtevno, poudarja dr. Hančič. Tecos je v zadnjih letih nare- dil največji preboj na področju Industrije 4.0, kjer povezuje robotiko, avtomatizacijo in umetno inteligenco, ter pri ra- zvoju novih materialov, kjer je Dr. Aleš Hančič vodi Tecos od leta 2013. Kot pravi, želijo v zavodu zna- nje, ki ga pridobivajo v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih, čim prej prenesti v domačo industri- jo. na področju biorazgradljivih materialov med vodilnimi v Evropi. »Iz hmelja, lesa, stare- ga papirja, ostankov agrumov, bananovcev, semen, skratka vsega, kar je možno uporabiti, poskušamo narediti nove ma- teriale, uporabne v industriji,« pojasnjuje dr. Hančič. Odvisen od trga in evropskih projektov Med ustanovitelji Tecosa so še vedno država, ki ima malo več kot 70 odstotkov ustano- viteljskih pravic, ter občina in zbornica. In še vedno je orga- niziran kot zavod zasebnega prava, kar pomeni, da se mora financirati popolnoma sam. Deluje torej kot podjetje in je v celoti odvisen od trga. Od 1,8 milijona evrov letnih prihodkov mu približno polovico denarja prinesejo prijave na razvojno- -raziskovalnih razpisih države in Evropske unije – dr. Hančič pravi, da je trenutno več evrop- skih sredstev – druge prihodke pridobi na trgu s storitvami za industrijo, predvsem z razvo- jem različnih izdelkov in me- ritvami. Nekaj denarja zasluži tudi z lastno proizvodnjo. »Proizvajamo predvsem iz- delke, ki jih kdo drug na trgu ne bi mogel. To je pravzaprav tudi poslanstvo Tecosa. Naša proi- zvodnja je prototipna, malo- do srednjeserijska. Če kdo potre- buje le od 5 do 10 tisoč kosov nekega izdelka, bi ga v večjih podjetjih, kjer so pripravljeni narediti več sto tisoč ali milijon kosov, zavrnili. Njegove težave rešimo mi. Ta naša proizvodnja ni redna, stroji pri nas ne delajo 24 ur na dan. T udi konkurenčni ne bi bili,« pojasnjuje dr. Han- čič. Čeprav je njegov ustanovitelj država, Tecos ni deležen nepo- srednega proračunskega finan- ciranja. Ker ima država v njem največji delež, se namreč po evropski in tudi slovenski zako- nodaji uvršča med velika pod- jetja, kar ga postavlja v neenak položaj v primerjavi z malimi in s srednjimi podjetji, ki imajo bistvene prednosti na razpisih in pri financiranju. »Izjem ni. Prevladuje mnenje, da velikih podjetij ni treba financirati, zato smo v istem košu z Gorenjem ali s Krko. In to nas vleče nav- zdol,« je kritičen direktor. Pogosto tudi vodilni partner Dr. Aleš Hančič pravi, da je v Sloveniji premalo razpisov, namenjenih raziskavam. Zato je T ecos osredotočen predvsem na evropske razpise, kjer je konkurenca izredno velika in je težje pridobiti denar. Kljub temu se mu je uspelo uveljaviti tudi v mednarodnem prostoru. »Da se uveljaviš v tujini in da te prepoznajo kot zaupanja vre- dnega partnerja, traja več let,« poudarja. Med napovedanimi domači- mi raziskovalnimi projekti, kjer želi Tecos biti med vodilnimi partnerji, dr. Hančič navaja razpis TRL 3-6. Namenjen bo raziskovalno-razvojno-inova- cijskim projektom, ki bodo usmerjeni k novim produktom in storitvam z visoko dodano vrednostjo in bodo imeli tržni potencial tudi na mednarodni ravni. Tecos ni pomemben ali vo- dilni partner samo v domačih projektih, ampak tudi v zelo velikih evropskih. Največji evropski projekt, v katerem trenutno sodeluje, je Incircular. Cilj projekta so inovativne reši- tve za proizvodnjo novih vrst polimernih materialov, ki bodo okolju prijazni in cenovno do- stopni, hkrati bodo imeli enako- vredne tehnične lastnosti, kot jih imajo polimeri na osnovi fosilnih goriv. V Sloveniji sta v projekt vključena še Gorenje in Omaplast iz Grosupljega, ki je pri nas vodilno podjetje na področju reciklaže odpadne plastike. Drugi partnerji so iz vse Evrope. Podoben je bil prav tako evropski projekt iz progra- ma Life Ceplafib, kjer je Tecos z Adrio Mobil ter s še nekaj evropskimi partnerji iz dveh odpadnih komunalnih surovin – plastične embalaže in časo- pisnega papirja – izdelal nov material, ki ga bo novomeška družba kmalu začela uporablja- ti pri izdelovanju avtodomov. Dr. Hančič upa, da bodo ta material, ki je primeren tudi za izolacijo v gradbeništvu ali za proizvodnjo embalaže, kmalu začela uporabljati tudi druga podjetja doma in v tujini. Dolg seznam podjetij Tecos kot eden od vodilnih partnerjev sodeluje tudi v tre- nutno največjem projektu v Evropi na področju 3D-tiska- nih tehnologij, razvija tudi več projektov na področju prenosa tehnologij in recikliranja elek- tronskih komponent. »Izjemno veliko delamo na področju kro- žnega gospodarstva, kjer veli- ko pozornost namenjamo tudi izobraževanju podjetij. Svetu- jemo jim, kako naj delujejo, da bodo njihovi izdelki že na začetku zasnovani na načelu krožnega gospodarstva. Osre- dotočeni smo torej na to, da bi podjetja s pomočjo krožnega gospodarstva delala bolje, da bi z recikliranjem ter razvojem in uporabo novih materialov zmanjšala porabe energije in odpadkov ter s tem zniža- la stroške,« še o delu Tecosa pravi dr. Hančič. In poudarja: »Znanje, ki ga pridobivamo v evropskih projektih, poskuša- mo čim prej prenesti v domačo industrijo. T o je naša tržna niša in pri tem smo uspešni ter tudi prepoznani kot dober in zane- sljiv partner.« Seznam podjetij, s katerimi Tecos sodeluje že dlje časa, je zelo dolg. Na vrhu je Gorenje, za katerega je, čeprav je že več let v kitajski lasti, še vedno razvojni dobavitelj. Zanj razvija plastič- ne dele za pralne in pomivalne stroje, za štedilnike in druge aparate. Pri razvoju posameznih delov za male gospodinjske apa- rate pomaga tudi nazarski družbi BSH Hišni aparati, sodeluje tudi s Kolektorjem, Hidrio, Plastiko Skaza … Orodja niso več blok železa Čeprav orodjarstvo ni več njegova osrednja dejavnost, ji v Tecosu še vedno namenjajo veliko pozornosti. »Orodjarstvo je tradicionalna dejavnost, v kateri spremembe, to je uvaja- nje novih tehnologij, niso pre- proste. Kljub temu poskušamo podjetjem predstaviti prednosti novih materialov in predlagati, kako zanje zasnovati orodja, ki ne bodo več samo kalup, blok železa, ampak naprave z lastno pametjo, povezane z internetom, s proizvodnjo, z načrtovalci. Na tem področju res delamo velike preskoke, zlasti na demonstrator- jih te tehnologije,« pojasnjuje dr. Hančič. V Tecosu želijo, da bi Celje postalo nacionalno demonstra- cijsko središče pametnih tovarn, v katerem bi predstavljali nove tehnologije. Središče bi zasnovali z Inštitutom Jožef Stefan, s fakul- teto za strojništvo, z gospodarsko zbornico in mrežo za pametne tehnologije. »Gre za projekt Pa- metna mehatronska orodja, ki smo ga že začeli predstavljati vladi. Skušamo jo prepričati, da gre za nujen program, ki ga mora sprejeti v pomoč slovenski indu- striji, saj bi po vsej državi zgradili mrežo središč pametnih tovarn. Vrednost projekta ocenjujemo na 83 milijonov evrov. T oliko de- narja zagotovo ne bomo dobili, ampak če želi Slovenija na tem področju narediti preboj, bo mo- rala za to dati tudi kaj denarja,« opozarja dr. Aleš Hančič. Foto: Andraž Purg Tecos bo novembra, ko bo praznoval 30-letnico delova- nja, zagnal popolno- ma avtomatizirano pilotno linijo za proizvodnjo plastič- nih izdelkov. Zaradi uporabe 3D-tiskanih elementov bo linija prva te vrste v Slo- veniji. Tecos je pri razvoju novih biorazgradljivih materialov med vodilnimi v Evropi. V svoji proizvodnji je iz njih naredil že veliko različnih izdelkov, vendar le v majhnih serijah. V podjetju upajo, da bodo v prihodnje s testne prešli na »bolj resno« proizvodnjo. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 29, 18. julij 2024 GOSPODARSTVO Lastniki Uniorja, med ka- terimi imajo malo več kot polovico delnic država in z njo povezane družbe, tudi letos niso bili deležni izpla- čila dividend. Nazadnje so jih dobili leta 2007. Zreška družba je v sklicu seje skup- ščine sicer napovedala, da bo letos za dividende name- nila 938 tisoč evrov, vendar na seji ta predlog ni bil spre- jet. Društvo Mali delničarji Slovenije je zaradi tega na- povedalo izpodbojno tožbo. Uprava in nadzorni svet sta ob obrazložitvi predloga o iz- plačilu dividend v višini 0,33 evra bruto na delnico, za kar bi družba porabila 938 tisoč evrov čistega dobička iz leta 2022, zapisala, da Unior s tem ne bo kršil finančnih zavez, ki so mu jih naložile banke, pri katerih je najel sindicirano posojilo. Na seji se je zgodil preobrat, saj je večina priso- tnih delničarjev podprla na- sprotni predlog Marjana Ada- miča, manjšega delničarja in vodje vzdrževanja v Uniorju, naj bilančni dobiček ostane nerazporejen. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) so zaradi takšne od- ločitve ogorčeni in bodo na sklep, proti kateremu je na seji glasovalo malo več kot 30 odstotkov prisotnih lastnikov, vložili izpodbojno tožbo. »Ra- zloga za neizplačilo dividend ni, saj Unior izpolnjuje vse fi- nančne zahteve do bank. Ob tem bi moral tudi dokazati, da zaradi izplačila dividend ne bi mogel poslovati. Vod- stvo podjetja, banke in drža- va so se očitno neformalno dogovorili za sklep, kakršen je bil sprejet na seji,« je pove- dal predsednik društva Raj- ko Stanković, ki pričakuje, da bo sodišče njihovo tožbo podprlo. Društvo MDS in še nekaj drugih delničarjev tudi niso podprli imenovanja Andreja Gradišnika, nekdanjega dol- goletnega vodilnega delavca v družbi Metal Ravne, za no- vega člana nadzornega sveta Uniorja. Nezadovoljen je tudi, ker na seji ni dobil odgovora na vprašanje, kako je s pro- dajo družbe Unitur, ki upra- vlja rekreacijsko središče na Rogli in Terme Zreče, malo več kot 29-odstotnega lastni- škega deleža v štorski jeklar- ni in 100-odstotnega deleža v srbski orodjarni Unior Com- ponents. Po do zdaj javno objavlje- nih podatkih je Skupina Uni- or, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, do konca letošnjega marca ustvarila 79,6 milijona evrov prihod- kov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v nekem lanskem obdobju, čisti dobiček je znašal le 7 tisoč evrov. Lani je Unior v tem času ustvaril 1,5 milijona evrov čistega dobička. JI Mestna občina Celje je že prodala prvo zemljišče v novem delu poslovne cone v Trnovljah. (Foto: Andraž Purg) NA KRATKO Hrvaški Studenac kupuje šentjursko Keo Trgovska veriga Studenac namerava kupiti trgovsko družbo Kea iz Šentjurja, ki je v lasti družine Kukovičič. Pogodba je že podpisana, posel pa bo končan, ko ga bo odobrila slovenska agencija za varstvo konkurence. Podjetje Studenac je v lasti sklada, ki ga upravlja poljski Enter- prise Investors, eden največjih zasebnih kapitalskih skladov v srednji in vzhodni Evropi. Iz majhnega družinskega podjetja je z odpiranjem novih trgovin in s prevzemi zrasel v najhitreje rastočo maloprodajno verigo na Hrvaškem. Trenutno ima približno 1.300 trgovin po vsej državi in več kot 6 tisoč zaposlenih. Trgovska veriga Kea ima malo več kot 250 zaposlenih ter 31 trgovin v Šentjurju, Celju, Mariboru, Prekmurju in Primorju. Lani je ustvarila približno 50 milijonov evrov prihodkov. Gic Gradnje želijo okrepiti delež v hranilnici Lon Podjetnik Otmar Zorn ter družbi Zorn Plus in Gic Gradnje so objavili namero o prevzemu vseh delnic hranilnice Lon. Prevzemniki so o svoji nameri že obvestili agencijo za trg vrednostnih papirjev, urad za varstvo konkurence in Banko Slovenije. Zorn in Gic Gradnje so lani z dokapitalizacijo svoj delež v hra- nilnici že povečala s 35 na 41 odstotkov, pri čemer imajo vsak malo več kot 20 odstotkov lastništva. Trenutno imajo dovoljenje BS za 10- do 20-odstotni delež. Za zdaj lahko svoj delež pove- čajo na največ 75 odstotkov. Četrtina hranilnice je namreč v la- sti švicarske družbe Kylin Prime Group, ki je v likvidaciji in bo delnice prodajala septembra na dražbi. Hranilnica Lon ima na slovenskem bančnem trgu 0,6-odstotni delež in se osredotoča na poslovanje s fizičnimi osebami in manjšimi podjetji. Lani je poslovala najbolje v svoji zgodovini. Imela je 15 milijonov evrov bruto dohodkov in 2,4 milijona evrov čistega dobička, ki ga je porabila za pokrivanje bilančne izgube. Uniforest z novo zgradbo za prihodnost Podjetje Uniforest, ki je na mednarodnem trgu že dolgo znano kot inovativni proizvajalec visokokakovostne gozdarske mehanizacije, je v industrijski coni v Latkovi vasi odprlo 4.500 kvadratnih metrov veliko zgradbo, namenjeno napredni proi- zvodnji. Naložba, ki jo je z 2,8 milijona evrov podprla Evropska unija, je vredna približno 8 milijonov evrov, vendar bo končna številka, pravijo v podjetju, najverjetneje višja. V Uniforestu napovedujejo, da bo v severnem delu zgradbe nameščena tehnologija za laserski razrez, krivljenje in obdela- vo pločevine ter za ročno in robotsko varjenje. Za skladiščenje pločevine bo na voljo visoko regalno avtomatsko skladišče s 420 paletnimi mesti. »Naložba je bila precejšen zalogaj, a se zaveda- mo, da nam lahko uspešno poslovanje tudi v prihodnjih letih omogočita le avtomatizacija in robotizacija. Vlaganje v napredne, digitalne in trajnostne procese je korak v pravo smer,« je povedal direktor Drago Pintar. Uniforest kljub veliki domači in tuji konkurenci iz leta v leto beleži rast poslovanja. Seznam držav, v katere izvaža, je vedno daljši. V zadnjem obdobju sta njegova najbolj rastoča trga Velika Britanija in Avstralija. Večino prihodkov ustvari na tujih trgih. Trenutno izvaža v 45 držav po vsem svetu. Delničarjem Uniorja spet nič dobička Prva dražba zemljišč v Trnovljah delno uspešna Mestna občina Celje je začela prodajati komu- nalno urejena zemljišča, ki jih je na novo uredila v poslovni coni v Trnovljah. Prva dražba je bila uspe- šna le delno, saj je nove- ga lastnika dobilo manjše zemljišče, ki meri malo manj kot 4.400 kvadratnih metrov. Naprodaj je bilo še eno, nekajkrat večje ze- mljišče, ki bo moralo na novega lastnika počakati do naslednje dražbe. V občini pravijo, da sta bili izklicni ceni za zemlji- šči gospodarstvu prijazni, kar vsekakor drži, saj zna- ša cena kvadratnega metra 56,50 evra brez DDV. Za pri- merjavo, v okolici Ljubljane in na Obali stane kvadratni meter zemljišča v poslovni coni od 200 do 250 evrov brez DDV, v Žirovnici 140 evrov, v Komendi pa pribli- žno 100 evrov. Kljub ugodni ceni je občini uspelo prodati samo manjše zemljišče, za katero je izklicna cena zna- šala 270 tisoč evrov, a se je zanj potegovalo več kupcev in končna cena je bila 360 tisoč evrov. Po plačilu DDV bo novega lastnika zemlji- šče stalo malo manj kot 440 tisoč evrov. Za drugo zemlji- šče, veliko 26.700 kvadra- tnih metrov, je bila izklicna cena 1,5 milijon evrov. Ker zanj na dražbi ni bilo zani- manja, v občini razmišljajo, da bi ga na naslednji dražbi prodajali po delih. Celjska občina je nov del poslovne cone v Trnovljah začela urejati avgusta lani. Dela bodo končana julija letos, upravno dovoljenje pričakuje avgusta. Poslov- no cono, kjer že deluje 87 podjetij, je mestna občina razširila še za nekaj hektar- jev komunalno opremljenih zemljišč. Vrednost nalož- be, ki bo v celoti končana še letos, znaša 1,8 milijona evrov. Občini je za ta pro- jekt uspelo pridobiti 1,1 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Nova poslovna cona bo namenjena mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki bodo pri gradnji mora- la upoštevati več pogojev. Njihove stavbe bodo lahko merile v višino največ osem metrov, svojo dejavnost, ki bo morala biti okolju prija- zna in trajnostno naravna- na, bodo morala začeti izva- jati najkasneje do konca leta 2027, svoje nove zgradbe v poslovni coni v Trnovljah pa ne bodo smela prodati pet let. JI (Foto: arhiv podjetja) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 29, 18. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Izjemno uspešni so bili na maturi maturanti I. gimnazije v Celju. V prvem roku je ma- turo opravljalo 182 dijakov, vsi so jo uspešno opravili. »Povprečno število doseženih točk je spet višje kot na ravni države, v naši gimnaziji je zna- šalo 22,6. Pri tem je treba za še bolj objektiven pogled na letošnji briljanten maturitetni rezultat izpostaviti to, da smo najbolj heterogena gimnazija v Sloveniji, torej splošna, kla- sična in umetniška gimnazija ter športni oddelki. Prav tako so letošnji maturanti ›koronska generacija‹, ki je skupaj z nami na poti do konca šolanja mar- sikaj doživela in pretrpela,« pravijo na gimnaziji. Boljši od slovenskega povprečja Med letošnjimi 332 sloven- skimi zlatimi maturanti jih je 20 iz omenjene šole. Veronika Starič je zbrala vseh 34 točk in je diamantna maturantka. Drugi zlati maturanti iz I. gi- mnazije v Celju so Manca Ernst, Lamija Berisalić, Aljaž Bratušek, Nino Kolander, Sara Zorko, Ela Leskovšek Čomič, Inja Rampre, Martin Jager, Eva Založnik, Neža Žalec, Živa Šalej, Nina Ellen Blake, Luci- ja Povše, Špela Žičkar, Žiga Žnidaršič Pušnik, Petar Ničić, Lovro Seljak, Lina Lukman in Manca Čepin. Posebej so se izkazali dijaki Gimnazije Celje – Center. »Ob 9 zlatih na poklicni maturi in 11 zlatih na splošni maturi imamo še diamantno matu- rantko na poklicni maturi in dve diamantni maturantki na splošni maturi,« pravi ravna- telj Gimnazije Celje – Center CELJE – Končana so gradbena dela za prvi del prenove Stare grofije, ki so vključevala gradnjo zunanjega dvigala in strojnice za klimatizaci- jo razstavnih prostorov. Vrednost gradbenih del je znašala približno 600 tisoč evrov. V teh dneh naj bi bil opravljen še tehnič- ni pregled, ki je predpogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. V Mestni ob- čini Celje načrtujejo tudi nadaljevanje prenove z ureditvijo podzemnega objekta za zaščito in pri- kaz arheoloških ostalin rimske vile, z osvetlitvijo arkadnih hodnikov in ob- novo fasade Stare grofije. »Zunanje dvigalo bo na- menjeno večji dostopnosti do vseh nadstropij Stare grofije. Dvigalo je oblečeno v zrcalne plošče, ki lahko služijo tudi kot umetniški element, dopolnjujejo ar- hitekturo Stare grofije in ji dajejo dodatno mikav- no razsežnost. Zrcaljenje okolice v dvigalu poudari lepoto in posebnost okoli- ce ter ustvari harmonično povezavo med Staro grofijo in Savinjskim nabrežjem,« Dvigalo, oblečeno v zrcalo Kot poudarja projektant Nande Korpnik, zunanje dvigalo, oblečeno v zrcalo, prispeva k estetskemu in vizualnemu dojemanju arhitekture ter ustvari edinstveno in nepozabno arhitekturno izkušnjo. (Foto: MOC) pravijo v Mestni občini Celje, kjer upajo, da bodo uspešni še na razpisu mi- nistrstva za kulturo za ob- novo kulturne dediščine, ki naj bi bil objavljen letos. »S tem bomo lahko nadalje- vali projekt prenove Stare grofije. Druga faza vklju- čuje še ureditev razstavnih prostorov za prikaz ›in situ‹ arheoloških ostalin rimske vile, ki so bile najdene ob prenovi Muzejskega trga, vključno z vso potrebno razsvetljavo, osvetlitev ar- kadnih hodnikov in obnovo fasade celotne Stare grofi- je,« dodajajo v občini. SŠol CELJE, VELENJE – Rezultati mature navdušili Celjski maturanti med najboljšimi v Sloveniji Od skupno 6.294 kandidatk in kandidatov, ki so v 80 slovenskih šolah v spomladanskem roku opravljali splo- šno maturo, jih je bilo uspešnih 92 odstotkov. Poklicno maturo je v 142 šolah uspešno opravilo 90,2 odstotka od 8.204 kandidatk in kandidatov. Na splošni maturi je vse točke doseglo 20 kandidatov, na poklicni 76. Celje je tudi tokrat lahko ponosno na svoje gimnazijce, ki so ponovno med najboljšimi v Sloveniji. SIMONA ŠOLINIČ Rok Lipnik. Maturanti so na spomladanskem roku dosegli 98-odstotni uspeh, v knjigo zlatih maturantov bodo vpisa- li kar trinajst novih zlatih, od tega dve diamantni maturant- ki, Elo Velepec in Nežo Mikic. Zlati maturanti so Neža Hoch- kraut, Lara Kerznar, Anamari- ja Žohar, Bine Bedjanič, David Marinšek, Tjaš Esih, Lenart Gubenšek, Alen Labohar, Mia Koritnik, Mia Radišek in Špela Ramšak. »Odlični smo bili tudi nasploh, državno povprečje točk na maturi je bilo 20,7, v naši gimnaziji pa 22,9,« dodaja Lipnik. ❤️ Uspešni na Lavi in v Velenju Štiri zlate maturante imajo tudi na Gimnaziji Lava Šolske- ga centra Celje, kjer pravijo, da so splošno maturo opravljali 104 dijaki, od teh 85 v splošni gimnaziji in 19 v tehniški gi- mnaziji. Maturo sta opravila 102 dijaka, tako da beležijo 98,1-odstotni uspeh, pri čemer je tehniška gimnazija dosegla 100-odstotni uspeh. Zlati ma- turanti 2024 so Jakob Florjanc, T om Zamernik, Luka Cvetič in Zala Gorjak. Srednješolsko izobraževa- nje so končali tudi maturanti Ekonomske šole Celje. Matu- rantom so na prireditvi pretekli teden podelili tudi spričevala. V šoli še posebej izpostavljajo dijakinjo Alino Medved, ki je na maturi dosegla izredno do- ber rezultat. Na svoje maturante so pono- sni tudi v Gimnaziji Velenje, ki deluje v sklopu Šolskega centra Velenje. »Od 85 kandidatov, ki so maturo v celoti opravljali v spomladanskem delu, jih je bilo 79 uspešnih, kar pred- stavlja 93 odstotkov in je kot že nekaj let zapored nad slo- venskim povprečjem. Kar 20 maturantov je doseglo 25 točk in več oziroma odličen uspeh, kar predstavlja skoraj četrtino dijakov,« je zapisala ravnatelji- ca gimnazije Gabrijela Fidler. Še posebej izpostavlja osem zlatih maturantov, ki so na ma- turi dosegli 30 točk in več. Gre za Ambroža Soviča, Kim Fri- celj, Vido Ramšak in Andraža Železnika, Evo Jesenko, Nives Gošnjak, Blaža Petra Brunška in Matjaža Mežo. I. gimnazija Celje je bila tudi tokrat med najboljšimi v Sloveniji. (Foto: Jože Petrak Zajc) S podelitve priznanj Gimnazije Lava Šolskega centra Celje ob rezultatih mature (Foto: ŠC Celje) Najboljši maturanti Gimnazije Celje – Center (Foto: GGC) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 29, 18. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Izjemno uspešni so bili na maturi maturanti I. gimnazije v Celju. V prvem roku je ma- turo opravljalo 182 dijakov, vsi so jo uspešno opravili. »Povprečno število doseženih točk je spet višje kot na ravni države, v naši gimnaziji je zna- šalo 22,6. Pri tem je treba za še bolj objektiven pogled na letošnji briljanten maturitetni rezultat izpostaviti to, da smo najbolj heterogena gimnazija v Sloveniji, torej splošna, kla- sična in umetniška gimnazija ter športni oddelki. Prav tako so letošnji maturanti ›koronska generacija‹, ki je skupaj z nami na poti do konca šolanja mar- sikaj doživela in pretrpela,« pravijo na gimnaziji. Boljši od slovenskega povprečja Med letošnjimi 332 sloven- skimi zlatimi maturanti jih je 20 iz omenjene šole. Veronika Starič je zbrala vseh 34 točk in je diamantna maturantka. Drugi zlati maturanti iz I. gi- mnazije v Celju so Manca Ernst, Lamija Berisalić, Aljaž Bratušek, Nino Kolander, Sara Zorko, Ela Leskovšek Čomič, Inja Rampre, Martin Jager, Eva Založnik, Neža Žalec, Živa Šalej, Nina Ellen Blake, Luci- ja Povše, Špela Žičkar, Žiga Žnidaršič Pušnik, Petar Ničić, Lovro Seljak, Lina Lukman in Manca Čepin. Posebej so se izkazali dijaki Gimnazije Celje – Center. »Ob 9 zlatih na poklicni maturi in 11 zlatih na splošni maturi imamo še diamantno matu- rantko na poklicni maturi in dve diamantni maturantki na splošni maturi,« pravi ravna- telj Gimnazije Celje – Center CELJE – Končana so gradbena dela za prvi del prenove Stare grofije, ki so vključevala gradnjo zunanjega dvigala in strojnice za klimatizaci- jo razstavnih prostorov. Vrednost gradbenih del je znašala približno 600 tisoč evrov. V teh dneh naj bi bil opravljen še tehnič- ni pregled, ki je predpogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. V Mestni ob- čini Celje načrtujejo tudi nadaljevanje prenove z ureditvijo podzemnega objekta za zaščito in pri- kaz arheoloških ostalin rimske vile, z osvetlitvijo arkadnih hodnikov in ob- novo fasade Stare grofije. »Zunanje dvigalo bo na- menjeno večji dostopnosti do vseh nadstropij Stare grofije. Dvigalo je oblečeno v zrcalne plošče, ki lahko služijo tudi kot umetniški element, dopolnjujejo ar- hitekturo Stare grofije in ji dajejo dodatno mikav- no razsežnost. Zrcaljenje okolice v dvigalu poudari lepoto in posebnost okoli- ce ter ustvari harmonično povezavo med Staro grofijo in Savinjskim nabrežjem,« Dvigalo, oblečeno v zrcalo Kot poudarja projektant Nande Korpnik, zunanje dvigalo, oblečeno v zrcalo, prispeva k estetskemu in vizualnemu dojemanju arhitekture ter ustvari edinstveno in nepozabno arhitekturno izkušnjo. (Foto: MOC) pravijo v Mestni občini Celje, kjer upajo, da bodo uspešni še na razpisu mi- nistrstva za kulturo za ob- novo kulturne dediščine, ki naj bi bil objavljen letos. »S tem bomo lahko nadalje- vali projekt prenove Stare grofije. Druga faza vklju- čuje še ureditev razstavnih prostorov za prikaz ›in situ‹ arheoloških ostalin rimske vile, ki so bile najdene ob prenovi Muzejskega trga, vključno z vso potrebno razsvetljavo, osvetlitev ar- kadnih hodnikov in obnovo fasade celotne Stare grofi- je,« dodajajo v občini. SŠol CELJE, VELENJE – Rezultati mature navdušili Celjski maturanti med najboljšimi v Sloveniji Od skupno 6.294 kandidatk in kandidatov, ki so v 80 slovenskih šolah v spomladanskem roku opravljali splo- šno maturo, jih je bilo uspešnih 92 odstotkov. Poklicno maturo je v 142 šolah uspešno opravilo 90,2 odstotka od 8.204 kandidatk in kandidatov. Na splošni maturi je vse točke doseglo 20 kandidatov, na poklicni 76. Celje je tudi tokrat lahko ponosno na svoje gimnazijce, ki so ponovno med najboljšimi v Sloveniji. SIMONA ŠOLINIČ Rok Lipnik. Maturanti so na spomladanskem roku dosegli 98-odstotni uspeh, v knjigo zlatih maturantov bodo vpisa- li kar trinajst novih zlatih, od tega dve diamantni maturant- ki, Elo Velepec in Nežo Mikic. Zlati maturanti so Neža Hoch- kraut, Lara Kerznar, Anamari- ja Žohar, Bine Bedjanič, David Marinšek, Tjaš Esih, Lenart Gubenšek, Alen Labohar, Mia Koritnik, Mia Radišek in Špela Ramšak. »Odlični smo bili tudi nasploh, državno povprečje točk na maturi je bilo 20,7, v naši gimnaziji pa 22,9,« dodaja Lipnik. ❤️ Uspešni na Lavi in v Velenju Štiri zlate maturante imajo tudi na Gimnaziji Lava Šolske- ga centra Celje, kjer pravijo, da so splošno maturo opravljali 104 dijaki, od teh 85 v splošni gimnaziji in 19 v tehniški gi- mnaziji. Maturo sta opravila 102 dijaka, tako da beležijo 98,1-odstotni uspeh, pri čemer je tehniška gimnazija dosegla 100-odstotni uspeh. Zlati ma- turanti 2024 so Jakob Florjanc, T om Zamernik, Luka Cvetič in Zala Gorjak. Srednješolsko izobraževa- nje so končali tudi maturanti Ekonomske šole Celje. Matu- rantom so na prireditvi pretekli teden podelili tudi spričevala. V šoli še posebej izpostavljajo dijakinjo Alino Medved, ki je na maturi dosegla izredno do- ber rezultat. Na svoje maturante so pono- sni tudi v Gimnaziji Velenje, ki deluje v sklopu Šolskega centra Velenje. »Od 85 kandidatov, ki so maturo v celoti opravljali v spomladanskem delu, jih je bilo 79 uspešnih, kar pred- stavlja 93 odstotkov in je kot že nekaj let zapored nad slo- venskim povprečjem. Kar 20 maturantov je doseglo 25 točk in več oziroma odličen uspeh, kar predstavlja skoraj četrtino dijakov,« je zapisala ravnatelji- ca gimnazije Gabrijela Fidler. Še posebej izpostavlja osem zlatih maturantov, ki so na ma- turi dosegli 30 točk in več. Gre za Ambroža Soviča, Kim Fri- celj, Vido Ramšak in Andraža Železnika, Evo Jesenko, Nives Gošnjak, Blaža Petra Brunška in Matjaža Mežo. I. gimnazija Celje je bila tudi tokrat med najboljšimi v Sloveniji. (Foto: Jože Petrak Zajc) S podelitve priznanj Gimnazije Lava Šolskega centra Celje ob rezultatih mature (Foto: ŠC Celje) Najboljši maturanti Gimnazije Celje – Center (Foto: GGC) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 29, 18. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Dela so stala malo manj kot milijon evrov, projekt je sofi - nanciran iz sredstev Kohezij- skega sklada EU v višini 215 VOJNIK – Pošta od minulega tedna deluje v novih prostorih na Celjski cesti 39a. Sodobnejši in večji prostori so pomembna pridobitev tako za uporabnike poštnih storitev kot tudi za zaposlene, pravijo v Pošti Slovenije. V novih prostorih pošte so strankam na voljo dve okenci za opravljanje storitev ter poštni predali. Pošta, v kateri je 19 zaposlenih, bo uporabnikom nudila vse storitve, ki so jih lahko opravljali že doslej, torej sprejem in izročanje pošiljk, dostavo vseh vrst pošiljk, opravljanje denarnih storitev, prodajo blaga, e-vinjet, darilnih kartic … Tudi delovni čas pošte ostaja nespremenjen, pošta posluje vsak delovnik od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro. Novi prostori, ki obsegajo približno 310 kvadratnih metrov površine, so po navedbah Pošte Slovenije logistično primernejši od dosedanjih prostorov, predvsem za distribucijo paketnih pošiljk, ustrezno je urejen tudi dostop za invalide. »Pošta bo dostavo paketnih in pisemskih pošiljk izvajala za širše dostavno območje, in sicer za približno 5 tisoč gospodinjstev ter približno 500 podjetij in samostojnih podjetnikov. Prav tako bo izvajala prevzeme pisemskih in paketnih pošiljk v prostorih strank za poslovne uporabnike.« Na novi stavbi je urejena tudi ustrezna polnilna infrastruktura za električna vozila, saj omenjena pošta uporablja električne štirikolesnike za dostavo pošiljk, v prihodnje načrtuje še dodatne zamenjave vozil z električnimi. Pred pošto je nameščen tudi pake- tomat. BA LAŠKO – Boljša oskrba z vodo za več kot sto občanov Zdrava pitna voda v vsakem domu ni samoumevna V Občini Laško se zavedajo, da je zagotavljanje čiste pitne vode ključnega pomena. Zato gradijo in urejajo vodovode na več območjih. Pred dnevi so namenu svečano predali nov vodovodni sistem, ki ga je občina uresničila v dru- gem sklopu evropsko sofi nanciranega projekta oskrbe s pitno vodo v savinjski regiji. Gre za gradnjo približno devet kilometrov vodovodnega sistema Ojstro–Tovsto–Zahum– Brstnik, na katerega se bo priključilo 40 gospodinjstev oziroma približno 110 prebivalcev. Naložba po navedbah občine predstavlja pomemben korak k izboljšanju kako- vosti življenja v regiji. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pošta v novih prostorih Novi prostori pošte v Vojniku (Foto: Pošta Slovenije) Župan Občine Laško Marko Šantej (na levi) in minister za kohezijo in regi- onalni razvoj Aleksander Jevšek sta nazdravila z vodo, ki odslej teče iz pip približno 40 gospodinjstev na območju Tovstega. tisoč evrov. Preostala sredstva je zagotovila Občina Laško iz proračuna. V sklopu projekta je laška občina ob primarnem vodovodnem omrežju zgradila tudi vodna zbiralnika Zahum in Borovec s skupno zmogljivo- stjo 55 kubičnih metrov. Soča- sno so bile položene tudi cevi za optično omrežje ter izboljša- ne elektronapetostne razmere. Strateška usmeritev Projekt, ki so ga v Občini La- ško začeli snovati v letu 2015, je po večletnem trudu, prido- bivanju potrebnih dovoljenj ter fi nančnih sredstev končno uresničen. »Zelo smo veseli te pridobitve, na katero smo kar dolgo čakali. Doslej smo imeli krajani na tem območju vsak svoj vodovod. Težav pri oskrbi z vodo v sušnih obdobjih sicer ni bilo, a je bil slabši tlak, tudi kakovost vode ni bila na tako visoki ravni, kot je zdaj,« je nav- dušen krajan Tovstega Slavko Požin. Zadovoljstva ob uresničitvi projekta ni skrival niti župan Marko Šantej. »Veseli me, da v Laškem ljudem omogoča- mo, da imajo kakovostno pi- tno vodo v svojem domu, saj to ni samoumevno,« je dejal. »Večina sicer meni, da imamo v Laškem vode dovolj, včasih celo preveč. A vodni viri niso enakomerno razporejeni, ne- kateri tudi usihajo. Zato je zagotovitev kakovostne pitne vode za vse občane ključnega pomena. Voda je za Laško po- membna tudi z vidika zdravi- liškega turizma, brez nje tudi ne bi bilo skoraj 200-letne pi- vovarske tradicije in razpršene poseljenosti,« je dodal. Župan je poudaril še, da občina z omenjenim projek- tom nadaljuje svojo strateško usmeritev k izboljšanju vodo- oskrbe, ki je ključnega pome- na za zdravje in dobro počutje prebivalcev. Novozgrajeni vo- dovod predstavlja tudi možno navezavo za območja v občini, ki javnega vodovoda še nimajo, zlasti za Rifengozd in Dobla- tino. Gradnjo spremljale številne težave A brez težav pri izvajanju projekta ni šlo. Najprej je nje- govo uresničevanje otežil co- vid, nato je ukrajinska vojna povzročila, da je zmanjkalo vodovodnih cevi, sledil je dvig cen energentov, lani so jo zagodli še poplave in neur- ja. A ne glede na vse je občini projekt uspelo uspešno kon- čati, kar veseli tudi ministra za kohezijo in regionalni ra- zvoj dr. Aleksandra Jevška, ki se je udeležil odprtja vo- dovoda v Tovstem. Tudi on je poudaril, da gradnja vodo- voda ni samoumevna stvar, še posebej ne v odročnejših predelih. A tudi tam je treba poskrbeti za ljudi in jim za- gotoviti zdravo pitno vodo, je dejal. »Če ni vode, elektrike, širokopasovnega omrežja, ljudje odhajajo drugam. Mi pa moramo Slovenijo ohrani- ti enakomerno poseljeno in omogočiti kakovost življenja tudi v odročnejših koncih. Tudi tam se morajo ljudje dobro počutiti in imeti vse dobrine, kot jih imajo tisti bliže mestom.« Foto: Andraž Purg Trak ob odprtju novega vodovodnega sistema Oj- stro–Tovsto–Zahum–Br- stnik so prerezali (z leve) laški župan Marko Šantej, krajan Tovstega Slavko Požin in minister za ko- hezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 29, 18. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Nevihte s točo razkrivale strehe SLOVENSKE KONJICE – Sobotne nevihte, ki so se v popoldanskih urah pomikale proti se- verovzhodu države, so močno prizadele tudi konjiško občino. Debela toča je razkrila številne strehe, poškodovani so bili tako stanovanjski kot gospodarski objekti. Gasilska zveza Slovenske Konjice je zabeležila več kot 140 posredovanj, samo v soboto je na terenu pomagalo več kot 150 gasilcev. Odpravljanje posledic neurja ponekod še traja. Po besedah poveljnika Gasilske zveze Slovenske Konjice Avguština Hlastca so gasilci zaradi močnega neurja s točo večinoma posredovali zaradi razkritih streh ter poškodovanih stanovanjskih in gospodarskih objektov. V soboto je na Konjiškem na terenu pomagalo več kot 150 gasilcev, v nedeljo več kot 80. »Pomagali so gasilci iz vseh sedmih društev naše gasilske zveze, prav tako smo potrebovali pomoč sosednjih gasilskih zvez. Gasilsko avtolestev smo dobili iz Poklicne gasilske enote Celje, iz Vojnika, Zreč in Rogaške. Pri posredovanju na terenu so nam pomagali gasilci iz sosednjih društev s Stranic, iz Vitanja in s Frankolovega,« je povedal Hlastec in dodal, da gasilci z delom na težje dostopnih terenih še nadaljujejo. Ognjeni krst je ob sobotni hudi uri doživela tudi nova 32-metrska avtolestev, ki jo je Gasilska zveza Slovenske Konjice prejela pred približno dvema tednoma. Novo gasilsko vozilo, namenjeno posredovanjem v občini, upravlja osrednja enota PGD Slovenske Konjice, za delo z novo avtolestvijo bodo v prihodnosti izobrazili tudi druge člane gasilskih društev v občini. Vrednost celotne avtole- stve s košaro je znašala malo več kot 700 tisoč evrov, od tega je iz proračuna glavnino zagotovila konjiška občina, manj kot 300 tisoč evrov je pristavila še država. SJ Neurje z debelo točo je zajelo tudi konjiško občino. (Foto: FB Občine Slovenske Konjice) Opremljeni s sodobnimi tablicami SLOVENSKE KONJICE – Spomenike odslej krasijo nove informativne tablice. Z njimi lahko mimoidoči raziščejo bogato zgodovino in zanimivosti kraja ter sporočilo, ki se skriva za spomenikom. Sodobne tablice na spomenikih po mestu mimoidočim omogočajo, da lahko razberejo naslov, avtorja in leto postavitve spomenika. Da so informacije dostopne tudi tujim obisko- valcem, so naslovi spomenikov zapisani tudi v angleškem jeziku. Vsaka tablica vsebuje tudi QR-kodo, ki obiskovalce popelje do spletne strani Tica Slovenske Konjice, kjer lahko izvedo podrobnejšo zgodbo o posameznih umetniških podobah mesta. SJ S skeniranjem QR-kode lahko obiskovalci odkrijejo podrob- nejše zgodbe o posameznih spomenikih. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Bilo je kot na sodni dan, se spominjajo domačini. Močan naliv s točo je v kratkem času povzročil pravo razdejanje in opustošenje. Klestila je de- bela toča, tudi do velikosti namiznoteniških žogic, ki je poljščine, vinograde, travni- ke, vrtove in posevke pone- kod popolnoma uničila. Ob Sredstva za pomoč obča- nom Radeč pri odpravljanju posledic po neurju pri Rde- čem križu OZ Laško-Radeče (Aškerčev trg 4b, 3270 La- ško) zbirajo na transakcij- skem računu št. SI56 0400 1004 6531 083 (Nova KBM), sklic: 00 76051 0045, na- men: neurje Radeče. Del občine Radeče je 7. junija v zgodnjih večernih urah zajelo hudo neurje s točo in prizadelo zlasti območji Svib- nega in Jagnjenice ter del zaselkov Počakovo in Zagrad. Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško-Radeče so odprli poseben račun za pomoč občanom pri odpravljanju posledic neurja, Občina Radeče v sodelovanju s podje- tjem Ceroz iz Hrastnika in s Komunalo Radeče občanom omogoča tudi brezplačen prevzem in odlaganje v neurju poškodovane strešne kritine. BOJANA AVGUŠTINČIČ Bilo je kot na sodni dan RADEČE – Pomoč prizadetim v junijskem neurju s točo tem je močno poškodovala ostrešja več stanovanjskih in gospodarskih stavb ter števil- ne avtomobile. Poškodovanih je bilo tudi več cest, zlasti ma- kadamskih, približno 2.500 gospodinjstev je po neurju ostalo brez pitne vode. Naravna nesreča je takoj sprožila posredovanje občin- skih gasilskih društev, gasil- ske zveze in štaba civilne za- ščite. Gasilcem se je na terenu pridružil tudi župan Občine Radeče Tomaž Režun, priza- dete občane je naslednji dan obiskal tudi minister Matjaž Han. Čeprav neurje na obmo- čju naselij Radeče in Vrhovo ni povzročilo večje škode, so posledice začutili tudi tamkaj- šnji prebivalci. V času neurja je bil namreč na dveh mestih pretrgan glavni vodovod, za- radi česar je bila približno polovica prebivalcev občine dva dni brez pitne vode. Po zahtevni intervenciji Komu- nale Radeče in ob veliki po- moči srčnih prostovoljcev je voda spet pritekla po ceveh v nedeljo, 9. junija, zvečer. V času, ko pitne vode ni bilo, so oskrbo z njo ljudem zagota- vljali gasilci s cisternama. Odprt poseben račun V ponedeljek, 10. junija, je župan sklical sestanek in oblikoval komisijo za pomoč prizadetim v neurju s točo, ki jo sestavljajo predstavniki Ob- čine Radeče, občinskega štaba civilne zaščite, krajevnih sku- pnosti Svibno in Jagnjenica, Centra za socialno delo Laško ter poveljnik Gasilske zveze Radeče in predstavnik Rde- čega križa OZ Laško-Radeče. Komisija je opravila podroben popis prizadetih občanov in se odločila o pomoči. Pri Območ- nem združenju Rdečega križa Laško-Radeče so odprli tudi račun za pomoč občanom pri odpravljanju posledic po neurju. Nekateri občani pre- moženja, ki jim ga je uničilo neurje, niso imeli zavarovane- ga, zato odškodnin od zavaro- valnic ne morejo pričakovati, težko je tudi za tiste, ki so že sicer v slabšem gmotnem po- ložaju. Ob tem je Občina Radeče v sodelovanju s podjetjem Ceroz iz Hrastnika in s Ko- munalo Radeče v neurju pri- zadetim občanom omogočila brezplačen prevzem in depo- niranje poškodovane strešne kritine. Kot navajajo v občini, je oddaja slednje možna le ob predhodnem dogovoru s Komunalo Radeče, pri čemer morajo občani predložiti do- kazilo o poravnanih obvezno- stih do komunalnega podjetja. Oddaja strešne kritine, poško- dovane v junijskem neurju, bo možna do 30. septembra v obratovalnem času Zbirnega centra Hotemež (vsako sredo od 10. do 14. ure in vsako so- boto od 8. do 12. ure). Delavci Komunale Radeče so dva dni popravljali v neurju poškodovan cevovod. Zaradi poškodbe je bilo približno 2.500 gospodinjstev več dni brez vode. (Foto: FB Tomaž Režun) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 29, 18. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mikolič je povedal, da si v Rogatcu že dolgo želijo ustanovo, ki bo namenjena spodbujanju podjetništva in kjer bodo svoj prostor našla mlada podjetja. Pod streho inkubatorja je predvidenih deset pisarn. Urejen bo še en večji prostor, ki bo namenjen skupnemu delu. Neto površi- na predvidenega inkubatorja znaša 600 kvadratnih metrov. Občina Rogatec se za pri- bližno 1,5 milijona evrov so- financiranja, namenjenega vzpostavitvi površin za izva- janje podjetniške dejavnosti, poteguje v sklopu dogovora za razvoj regij. Ker je pred- videna površina inkubatorja premajhna, da bi ustrezala pogojem razpisa za sofinan- ciranje, je rogaški župan zelo vesel dogovora o sodelovanju z Občino Podčetrtek. Novo življenje za stare prostore Mikolič je dosegel, da za vzpostavitev inkubatorja po novem med upravičene stro- ške sodijo tudi stroški naku- pa obstoječih stavb in ne več le stroški novogradenj, kot je veljalo doslej. »Moji želji so ROGATEC – Občina načrtuje ureditev podjetniškega inkubatorja Kjer so delali klobase, bodo spodbujali podjetništvo Občina Rogatec z Občino Podčetrtek načrtuje vzpostavi- tev mrežnega podjetniškega inkubatorja. Rogaška občina želi mesto, namenjeno spodbujanju podjetniške dejavnosti, urediti v prostorih nekdanjih Mesnin Žerak. Tamkajšnje- mu županu Martinu Mikoliču se zdi pomembno, da stavba sredi trškega jedra dobi mirno vsebino, ki ne bo motila okoliških prebivalcev. TINA STRMČNIK »Da se lahko občine potegujejo za sofinanciranje vzpostavitve inkubatorjev, morajo tej dejavnosti nameniti 900 kvadratnih metrov neto površin. V Rogatcu bo inkubator imel predvidoma 600 kvadratnih metrov površin, ker pa je to premalo za pogoje razpisa, smo se za sodelovanje dogovorili z Občino Podčetrtek,« je pojasnil Mikolič. Martin Mikolič: »Za ljudi, ki živijo v trškem jedru, je zelo pomembno, da podjetja tam izvajajo mirne dejavnosti. To je pomembno tudi z vidika ohranjanja kulturne dediščine.« Menjava na čelu šentjurske policije ŠENTJUR – Vodenje Po- licijske postaje Šentjur je 11. julija prevzel Bojan Šipek. Dosedanji dolgo- letni načelnik šentjurske policijske postaje Ludvik Petrič, za katerim je dolga in uspešna policijska pot, se bo namreč 25. julija upokojil. Ludvik Petrič je kot po- licist pripravnik službeno pot začel na Policijski po- staji Celje, jo nadaljeval v Šentjurju kot pomočnik komandirja in komandir, tri leta je kot inšpektor za posebne naloge delal v ta- kratnem uradu načelnika, zadnjih 25 let je uspešno vodil Policijsko postajo Šentjur. V tem mesecu je dopolnil 40 let policijske kariere. Bojan Šipek je svojo policijsko pot kot po- licist začel na Policijski po- staji Laško, kjer je vrsto let opravljal tudi dela vodje po- licijskega okoliša. Zadnjih osem let je kot pomočnik načelnika delal na Policijski postaji Šentjur. Primopredajo sta sredi minulega tedna opravila v prisotnosti vodje sektorja Dosedanji načelnik Policijske postaje Šentjur Ludvik Petrič (na levi) je posle predal Bojanu Šipku, ki je minuli teden prevzel vodenje šentjurske policije. (Foto: PU Celje) Kolesarski praznik sredi septembra CELJE, ŠTORE, ŠENTJUR – Uradno odprtje 11,6 kilo- metra dolge kolesarske po- vezave med tremi občinami je predvideno 15. septem- bra. Odprtje nove kolesar- ske steze bo pospremilo množično rekreativno kole- sarjenje. Zanimiv program se obeta v vseh občinskih središčih, ki jih povezuje nova pot. Pred kratkim je bil opra- vljen komisijski pregled tra- se, v prihodnjih mesecih je predvidena tudi pridobitev uporabnega dovoljenja. Iz- vajalci del povezavo sicer še gradijo na odseku od Tehar- ske ceste do Zvodnega, prav tako še ni povsem končana gradnja Godčevega mostu pri Železarni Štore. Vlaga- teljica, Direkcija Republike Slovenije za infrastruktu- ro (DRSI), ocenjuje, da se pogodbena vrednost kljub znanim podražitvam ne bo bistveno spremenila in bo znašala približno 8,8 milijo- na evrov. Evropski sklad za regionalni razvoj je za gra- dnjo prispeval 2,7 milijona evrov, enak znesek je dodal Sklad za podnebne spre- membe. Evropska sredstva Start rekreativnega kolesarjenja bo ob 10. uri na parkirišču pri Zgodovin- skem arhivu Celje. (Foto: TS) Uniformirane policije Policij- ske uprave Celje Marka Ro- žeja, ki nadomešča direktor- ja policijske uprave. Rožej se je dolgoletnemu načelniku Ludviku Petriču zahvalil za predanost policijskemu delu in za vse uspehe, Bojanu Šip- ku pa je zaželel vse dobro na novi poti. BA so zagotovile Mestna ob- čina Celje, Občina Štore in Občina Šentjur z Dogovorom za razvoj Savinjske razvojne regije. Pri gradnji je sodelo- vala tudi Občina Štore, ki je iz občinskega proračuna za gradnjo Godčevega mostu namenila približno 280 tisoč evrov. TS na pristojnem ministrstvu prisluhnili. Tega sem zelo vesel, saj v številnih občinah samevajo stavbe, ki kličejo po novi vsebini. Gre za prostore nekdanjih podjetij, ki so šla v stečaj ali se je njihovo poslo- vanje končalo zaradi drugih razlogov. Dobro se mi zdi, da lahko te prostore odkupimo in v njih vzpostavimo nove dejavnosti.« Občinska uprava Občine Rogatec se že dogovarja za nakup stavbe v trškem jedru, kjer je bila nekoč mesnopre- delovalna industrija, in sicer podjetje Mesnine Žerak. Po smrti lastnika podjetja Fran- cija Žeraka je dejavnost v Ro- gatcu počasi zamrla. »Trško jedro je zaščiteno kot kulturni spomenik, vsaka hrupna de- javnost je tam zelo moteča. Zato smo vsi skupaj zelo za- dovoljni, da v tej stavbi zdaj predvidevamo vsebine, ki ne bodo več motile prebivalcev,« pravi prvi mož občine. Ciljajo na zagonska podjetja Med večjimi podjetji v Ro- gatcu je še vedno Gorenje, ki ima tam proizvodnjo delov za hladilne in zamrzovalne apa- rate. Po besedah Mikoliča se število zaposlenih skozi leta sicer zmanjšuje. Zaradi spre- memb v podjetju Gorenje je v zraku občasno tudi nekaj ne- gotovosti. »Včasih se sprašuje- mo, ali bo enota, kjer izdelu- jejo dele za hladilne aparate, v prihodnje še delovala v naši lokalni skupnosti. Aparate namreč sestavljajo v srbskem Valjevu,« je pojasnil. V občini je dejavnih tudi več manjših podjetnikov, ki omo- gočajo zaposlitev manjšemu številu delavcev. Podjetja lah- ko svoje poslovne in proizvo- dne prostore glede na občin- ski prostorski načrt gradijo v podjetniški coni, kjer je bilo nekoč skladišče nekdanjega podjetja Straža. Mikoliču se zdi, da bi lahko inkubator prispeval k porastu mladih, zagonskih podjetij. »Na ob- činskem svetu velikokrat go- vorimo, da bi bilo treba spod- bujati mlade. Zdaj lahko od besed preidemo k dejanjem.« Po njegovih besedah je za financiranje inkubatorjev v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija skupno na voljo 6,5 milijona evrov. V Savinjski re- giji se je za denar za vzposta- vitev inkubatorja potegovala še občina Velenje, mrežni in- kubator skupaj načrtujeta še občini Laško in Žalec. Končna potrditev, kdo vse si za načr- tovane projekte lahko obeta denar, naj bi bila znana sep- tembra letos. Občinska uprava Občine Rogatec se že dogovarja za nakup stavbe v trškem jedru, kjer je bila nekoč mesnopredelovalna industrija. (Foto: MS) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 29, 18. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Nevihte s točo razkrivale strehe SLOVENSKE KONJICE – Sobotne nevihte, ki so se v popoldanskih urah pomikale proti se- verovzhodu države, so močno prizadele tudi konjiško občino. Debela toča je razkrila številne strehe, poškodovani so bili tako stanovanjski kot gospodarski objekti. Gasilska zveza Slovenske Konjice je zabeležila več kot 140 posredovanj, samo v soboto je na terenu pomagalo več kot 150 gasilcev. Odpravljanje posledic neurja ponekod še traja. Po besedah poveljnika Gasilske zveze Slovenske Konjice Avguština Hlastca so gasilci zaradi močnega neurja s točo večinoma posredovali zaradi razkritih streh ter poškodovanih stanovanjskih in gospodarskih objektov. V soboto je na Konjiškem na terenu pomagalo več kot 150 gasilcev, v nedeljo več kot 80. »Pomagali so gasilci iz vseh sedmih društev naše gasilske zveze, prav tako smo potrebovali pomoč sosednjih gasilskih zvez. Gasilsko avtolestev smo dobili iz Poklicne gasilske enote Celje, iz Vojnika, Zreč in Rogaške. Pri posredovanju na terenu so nam pomagali gasilci iz sosednjih društev s Stranic, iz Vitanja in s Frankolovega,« je povedal Hlastec in dodal, da gasilci z delom na težje dostopnih terenih še nadaljujejo. Ognjeni krst je ob sobotni hudi uri doživela tudi nova 32-metrska avtolestev, ki jo je Gasilska zveza Slovenske Konjice prejela pred približno dvema tednoma. Novo gasilsko vozilo, namenjeno posredovanjem v občini, upravlja osrednja enota PGD Slovenske Konjice, za delo z novo avtolestvijo bodo v prihodnosti izobrazili tudi druge člane gasilskih društev v občini. Vrednost celotne avtole- stve s košaro je znašala malo več kot 700 tisoč evrov, od tega je iz proračuna glavnino zagotovila konjiška občina, manj kot 300 tisoč evrov je pristavila še država. SJ Neurje z debelo točo je zajelo tudi konjiško občino. (Foto: FB Občine Slovenske Konjice) Opremljeni s sodobnimi tablicami SLOVENSKE KONJICE – Spomenike odslej krasijo nove informativne tablice. Z njimi lahko mimoidoči raziščejo bogato zgodovino in zanimivosti kraja ter sporočilo, ki se skriva za spomenikom. Sodobne tablice na spomenikih po mestu mimoidočim omogočajo, da lahko razberejo naslov, avtorja in leto postavitve spomenika. Da so informacije dostopne tudi tujim obisko- valcem, so naslovi spomenikov zapisani tudi v angleškem jeziku. Vsaka tablica vsebuje tudi QR-kodo, ki obiskovalce popelje do spletne strani Tica Slovenske Konjice, kjer lahko izvedo podrobnejšo zgodbo o posameznih umetniških podobah mesta. SJ S skeniranjem QR-kode lahko obiskovalci odkrijejo podrob- nejše zgodbe o posameznih spomenikih. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Bilo je kot na sodni dan, se spominjajo domačini. Močan naliv s točo je v kratkem času povzročil pravo razdejanje in opustošenje. Klestila je de- bela toča, tudi do velikosti namiznoteniških žogic, ki je poljščine, vinograde, travni- ke, vrtove in posevke pone- kod popolnoma uničila. Ob Sredstva za pomoč obča- nom Radeč pri odpravljanju posledic po neurju pri Rde- čem križu OZ Laško-Radeče (Aškerčev trg 4b, 3270 La- ško) zbirajo na transakcij- skem računu št. SI56 0400 1004 6531 083 (Nova KBM), sklic: 00 76051 0045, na- men: neurje Radeče. Del občine Radeče je 7. junija v zgodnjih večernih urah zajelo hudo neurje s točo in prizadelo zlasti območji Svib- nega in Jagnjenice ter del zaselkov Počakovo in Zagrad. Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško-Radeče so odprli poseben račun za pomoč občanom pri odpravljanju posledic neurja, Občina Radeče v sodelovanju s podje- tjem Ceroz iz Hrastnika in s Komunalo Radeče občanom omogoča tudi brezplačen prevzem in odlaganje v neurju poškodovane strešne kritine. BOJANA AVGUŠTINČIČ Bilo je kot na sodni dan RADEČE – Pomoč prizadetim v junijskem neurju s točo tem je močno poškodovala ostrešja več stanovanjskih in gospodarskih stavb ter števil- ne avtomobile. Poškodovanih je bilo tudi več cest, zlasti ma- kadamskih, približno 2.500 gospodinjstev je po neurju ostalo brez pitne vode. Naravna nesreča je takoj sprožila posredovanje občin- skih gasilskih društev, gasil- ske zveze in štaba civilne za- ščite. Gasilcem se je na terenu pridružil tudi župan Občine Radeče Tomaž Režun, priza- dete občane je naslednji dan obiskal tudi minister Matjaž Han. Čeprav neurje na obmo- čju naselij Radeče in Vrhovo ni povzročilo večje škode, so posledice začutili tudi tamkaj- šnji prebivalci. V času neurja je bil namreč na dveh mestih pretrgan glavni vodovod, za- radi česar je bila približno polovica prebivalcev občine dva dni brez pitne vode. Po zahtevni intervenciji Komu- nale Radeče in ob veliki po- moči srčnih prostovoljcev je voda spet pritekla po ceveh v nedeljo, 9. junija, zvečer. V času, ko pitne vode ni bilo, so oskrbo z njo ljudem zagota- vljali gasilci s cisternama. Odprt poseben račun V ponedeljek, 10. junija, je župan sklical sestanek in oblikoval komisijo za pomoč prizadetim v neurju s točo, ki jo sestavljajo predstavniki Ob- čine Radeče, občinskega štaba civilne zaščite, krajevnih sku- pnosti Svibno in Jagnjenica, Centra za socialno delo Laško ter poveljnik Gasilske zveze Radeče in predstavnik Rde- čega križa OZ Laško-Radeče. Komisija je opravila podroben popis prizadetih občanov in se odločila o pomoči. Pri Območ- nem združenju Rdečega križa Laško-Radeče so odprli tudi račun za pomoč občanom pri odpravljanju posledic po neurju. Nekateri občani pre- moženja, ki jim ga je uničilo neurje, niso imeli zavarovane- ga, zato odškodnin od zavaro- valnic ne morejo pričakovati, težko je tudi za tiste, ki so že sicer v slabšem gmotnem po- ložaju. Ob tem je Občina Radeče v sodelovanju s podjetjem Ceroz iz Hrastnika in s Ko- munalo Radeče v neurju pri- zadetim občanom omogočila brezplačen prevzem in depo- niranje poškodovane strešne kritine. Kot navajajo v občini, je oddaja slednje možna le ob predhodnem dogovoru s Komunalo Radeče, pri čemer morajo občani predložiti do- kazilo o poravnanih obvezno- stih do komunalnega podjetja. Oddaja strešne kritine, poško- dovane v junijskem neurju, bo možna do 30. septembra v obratovalnem času Zbirnega centra Hotemež (vsako sredo od 10. do 14. ure in vsako so- boto od 8. do 12. ure). Delavci Komunale Radeče so dva dni popravljali v neurju poškodovan cevovod. Zaradi poškodbe je bilo približno 2.500 gospodinjstev več dni brez vode. (Foto: FB Tomaž Režun) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 29, 18. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mikolič je povedal, da si v Rogatcu že dolgo želijo ustanovo, ki bo namenjena spodbujanju podjetništva in kjer bodo svoj prostor našla mlada podjetja. Pod streho inkubatorja je predvidenih deset pisarn. Urejen bo še en večji prostor, ki bo namenjen skupnemu delu. Neto površi- na predvidenega inkubatorja znaša 600 kvadratnih metrov. Občina Rogatec se za pri- bližno 1,5 milijona evrov so- financiranja, namenjenega vzpostavitvi površin za izva- janje podjetniške dejavnosti, poteguje v sklopu dogovora za razvoj regij. Ker je pred- videna površina inkubatorja premajhna, da bi ustrezala pogojem razpisa za sofinan- ciranje, je rogaški župan zelo vesel dogovora o sodelovanju z Občino Podčetrtek. Novo življenje za stare prostore Mikolič je dosegel, da za vzpostavitev inkubatorja po novem med upravičene stro- ške sodijo tudi stroški naku- pa obstoječih stavb in ne več le stroški novogradenj, kot je veljalo doslej. »Moji želji so ROGATEC – Občina načrtuje ureditev podjetniškega inkubatorja Kjer so delali klobase, bodo spodbujali podjetništvo Občina Rogatec z Občino Podčetrtek načrtuje vzpostavi- tev mrežnega podjetniškega inkubatorja. Rogaška občina želi mesto, namenjeno spodbujanju podjetniške dejavnosti, urediti v prostorih nekdanjih Mesnin Žerak. Tamkajšnje- mu županu Martinu Mikoliču se zdi pomembno, da stavba sredi trškega jedra dobi mirno vsebino, ki ne bo motila okoliških prebivalcev. TINA STRMČNIK »Da se lahko občine potegujejo za sofinanciranje vzpostavitve inkubatorjev, morajo tej dejavnosti nameniti 900 kvadratnih metrov neto površin. V Rogatcu bo inkubator imel predvidoma 600 kvadratnih metrov površin, ker pa je to premalo za pogoje razpisa, smo se za sodelovanje dogovorili z Občino Podčetrtek,« je pojasnil Mikolič. Martin Mikolič: »Za ljudi, ki živijo v trškem jedru, je zelo pomembno, da podjetja tam izvajajo mirne dejavnosti. To je pomembno tudi z vidika ohranjanja kulturne dediščine.« Menjava na čelu šentjurske policije ŠENTJUR – Vodenje Po- licijske postaje Šentjur je 11. julija prevzel Bojan Šipek. Dosedanji dolgo- letni načelnik šentjurske policijske postaje Ludvik Petrič, za katerim je dolga in uspešna policijska pot, se bo namreč 25. julija upokojil. Ludvik Petrič je kot po- licist pripravnik službeno pot začel na Policijski po- staji Celje, jo nadaljeval v Šentjurju kot pomočnik komandirja in komandir, tri leta je kot inšpektor za posebne naloge delal v ta- kratnem uradu načelnika, zadnjih 25 let je uspešno vodil Policijsko postajo Šentjur. V tem mesecu je dopolnil 40 let policijske kariere. Bojan Šipek je svojo policijsko pot kot po- licist začel na Policijski po- staji Laško, kjer je vrsto let opravljal tudi dela vodje po- licijskega okoliša. Zadnjih osem let je kot pomočnik načelnika delal na Policijski postaji Šentjur. Primopredajo sta sredi minulega tedna opravila v prisotnosti vodje sektorja Dosedanji načelnik Policijske postaje Šentjur Ludvik Petrič (na levi) je posle predal Bojanu Šipku, ki je minuli teden prevzel vodenje šentjurske policije. (Foto: PU Celje) Kolesarski praznik sredi septembra CELJE, ŠTORE, ŠENTJUR – Uradno odprtje 11,6 kilo- metra dolge kolesarske po- vezave med tremi občinami je predvideno 15. septem- bra. Odprtje nove kolesar- ske steze bo pospremilo množično rekreativno kole- sarjenje. Zanimiv program se obeta v vseh občinskih središčih, ki jih povezuje nova pot. Pred kratkim je bil opra- vljen komisijski pregled tra- se, v prihodnjih mesecih je predvidena tudi pridobitev uporabnega dovoljenja. Iz- vajalci del povezavo sicer še gradijo na odseku od Tehar- ske ceste do Zvodnega, prav tako še ni povsem končana gradnja Godčevega mostu pri Železarni Štore. Vlaga- teljica, Direkcija Republike Slovenije za infrastruktu- ro (DRSI), ocenjuje, da se pogodbena vrednost kljub znanim podražitvam ne bo bistveno spremenila in bo znašala približno 8,8 milijo- na evrov. Evropski sklad za regionalni razvoj je za gra- dnjo prispeval 2,7 milijona evrov, enak znesek je dodal Sklad za podnebne spre- membe. Evropska sredstva Start rekreativnega kolesarjenja bo ob 10. uri na parkirišču pri Zgodovin- skem arhivu Celje. (Foto: TS) Uniformirane policije Policij- ske uprave Celje Marka Ro- žeja, ki nadomešča direktor- ja policijske uprave. Rožej se je dolgoletnemu načelniku Ludviku Petriču zahvalil za predanost policijskemu delu in za vse uspehe, Bojanu Šip- ku pa je zaželel vse dobro na novi poti. BA so zagotovile Mestna ob- čina Celje, Občina Štore in Občina Šentjur z Dogovorom za razvoj Savinjske razvojne regije. Pri gradnji je sodelo- vala tudi Občina Štore, ki je iz občinskega proračuna za gradnjo Godčevega mostu namenila približno 280 tisoč evrov. TS na pristojnem ministrstvu prisluhnili. Tega sem zelo vesel, saj v številnih občinah samevajo stavbe, ki kličejo po novi vsebini. Gre za prostore nekdanjih podjetij, ki so šla v stečaj ali se je njihovo poslo- vanje končalo zaradi drugih razlogov. Dobro se mi zdi, da lahko te prostore odkupimo in v njih vzpostavimo nove dejavnosti.« Občinska uprava Občine Rogatec se že dogovarja za nakup stavbe v trškem jedru, kjer je bila nekoč mesnopre- delovalna industrija, in sicer podjetje Mesnine Žerak. Po smrti lastnika podjetja Fran- cija Žeraka je dejavnost v Ro- gatcu počasi zamrla. »Trško jedro je zaščiteno kot kulturni spomenik, vsaka hrupna de- javnost je tam zelo moteča. Zato smo vsi skupaj zelo za- dovoljni, da v tej stavbi zdaj predvidevamo vsebine, ki ne bodo več motile prebivalcev,« pravi prvi mož občine. Ciljajo na zagonska podjetja Med večjimi podjetji v Ro- gatcu je še vedno Gorenje, ki ima tam proizvodnjo delov za hladilne in zamrzovalne apa- rate. Po besedah Mikoliča se število zaposlenih skozi leta sicer zmanjšuje. Zaradi spre- memb v podjetju Gorenje je v zraku občasno tudi nekaj ne- gotovosti. »Včasih se sprašuje- mo, ali bo enota, kjer izdelu- jejo dele za hladilne aparate, v prihodnje še delovala v naši lokalni skupnosti. Aparate namreč sestavljajo v srbskem Valjevu,« je pojasnil. V občini je dejavnih tudi več manjših podjetnikov, ki omo- gočajo zaposlitev manjšemu številu delavcev. Podjetja lah- ko svoje poslovne in proizvo- dne prostore glede na občin- ski prostorski načrt gradijo v podjetniški coni, kjer je bilo nekoč skladišče nekdanjega podjetja Straža. Mikoliču se zdi, da bi lahko inkubator prispeval k porastu mladih, zagonskih podjetij. »Na ob- činskem svetu velikokrat go- vorimo, da bi bilo treba spod- bujati mlade. Zdaj lahko od besed preidemo k dejanjem.« Po njegovih besedah je za financiranje inkubatorjev v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija skupno na voljo 6,5 milijona evrov. V Savinjski re- giji se je za denar za vzposta- vitev inkubatorja potegovala še občina Velenje, mrežni in- kubator skupaj načrtujeta še občini Laško in Žalec. Končna potrditev, kdo vse si za načr- tovane projekte lahko obeta denar, naj bi bila znana sep- tembra letos. Občinska uprava Občine Rogatec se že dogovarja za nakup stavbe v trškem jedru, kjer je bila nekoč mesnopredelovalna industrija. (Foto: MS) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 29, 18. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na povabilo župana MO Ve- lenje Petra Dermola in mini- stra za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandra Jevška je letošnji letni politični dia- log gostilo Velenje, v katerem obratuje še edini delujoči pre- mogovnik v Sloveniji. Konfe- renca, ki je bila namenjena lokalnim, regionalnim in nacionalnim predstavnikom ter udeležencem pravičnega prehoda iz EU in z Zahodnega Balkana, je spodbudila razpra- vo med ključnimi udeležen- ci s ciljem, da bi EU podprla prizadevanja regij v boju za pravičen in trajnosten prehod iz premoga. Premogovne re- gije po Evropi se namreč pri opuščanju premoga soočajo s podobnimi izzivi, zato se že nekaj časa povezujejo, izme- njujejo izkušnje in poglede na prihodnost. Prehod kot priložnost Udeležence konference sta v dvorani Doma kulture Velenje ob velenjskem župa- nu Dermolu in ministru dr. Jevšku uvodoma nagovorila državni sekretar na ministr- stvu za naravne vire in pro- stor Miran Gajšek ter izvr- šni podpredsednik Evropske komisije za evropski zeleni dogovor Maroš Šefčovič. »V središču pogovorov je bilo vprašanje, kaj storiti z regijo, kjer je tisoče ljudi zaposle- nih v premogovništvu, kjer je okolje zelo degradirano in kjer mlade družine preprosto ne želijo več živeti zaradi one- snaženosti,« je ob zaključku dopoldanske razprave pove- dal Šefčovič in dodal, da bodo naslednje leto v Evropski ko- misiji ob sestavi novega pro- računa za naslednjih sedem let načrtovali tudi sredstva za premogovne regije. Da je zeleni prehod tako za Evropo, Slovenijo kot tudi za VELENJE – Zaradi pomanj- kanja ustreznih prostorov v centru za vzgojo, izobraže- vanje in usposabljanje so se v MO Velenje odločili za gradnjo prizidka. Naložbe- na dela v višini 2,3 milijona evrov, ki bodo pripomogla k boljšim pogojem za izvedbo izobraževanja in usposa- bljanje uporabnikov, bodo predvidoma končana do 23. avgusta. V prvi fazi so v velenjskem centru za vzgojo, izobraževa- nje in usposabljanje, katerega namen predstavljata izobraže- vanje in usposabljanje otrok z motnjo v duševnem razvoju, ROGAŠKA SLATINA – Končani sta sanacija plazu in obnova 840 metrov dolgega odseka lokalne ceste na odseku Pristavica–Kamence. Zagotovljena je večja varnost vseh udeležencev v prometu, izboljšana je dostopnost nekaterih naselij v južnem delu občine. Ta cesta je pomembna tudi zaradi boljših povezav s sosednjo občino Podčetrtek. Plazovitost območja je vrsto let povzročala težave pri prevoznosti ceste. V sklopu obnove je bil saniran plaz, ki je zdaj ukročen s pomočjo kamnite zložbe in z dre- nažnim rebrom. Vozišče je po novem široko štiri metre, z muldami in bankinami znaša širina celotnega cestišča 5,5 metra. Na celotnem odseku je na novo urejeno od- vodnjavanje. Obnova ceste je pomembna tudi zato, ker gre za šolsko pot, po kateri vozi šolski avtobus. Vrednost izvedenih del s stroški nadzora in z DDV je znašala 650 tisoč evrov, od tega je Ministrstvo RS za naravne vire in prostor prispevalo 442 tisoč evrov. TS Ukrotili so plaz S prizidkom bodo uporabniki pridobili kar nekaj za izobraževanje in delo nujnih prostorov. (Foto: MO Velenje) Gradnja prizidka kmalu končana že posodobili in uredili del objekta, zdaj končujejo grad- beno-obrtniška dela na novem prizidku. Naročena je tudi opre- ma, ki je že v izdelavi. Kot so sporočili iz MO Velenje, bodo s prizidkom uporabniki pri- dobili 640 kvadratnih metrov prostorov, ki jim bodo omogo- čali boljše pogoje za izvajanje pouka in poučevanje športne vzgoje. Vrednost naložbe brez opreme znaša več kot 2,3 mi- lijona evrov (vrednost opreme za del starega objekta in za pri- zidek skupaj znaša približno 195 tisoč evrov). Naložbena dela bodo po besedah občine končana do 23. avgusta. SJ »Premogovne regije v Evropi se razlikujemo, vendar se vse soočamo z izzivi pri izstopu iz premoga, ki jih moramo premagovati, da bo življenje po končanem prehodu kakovostno, varno in zdravo,« je v zaključnem nagovoru na konferenci poudaril velenjski župan Peter Dermol. Ob konferenčnem delu so politični odločevalci o izzivih premogovnih regij razpravljali tudi na zaprti strokovni konferenci. (Foto: MO Velenje) Zaključne ugotovitve Velenjski župan je v zaključnem govoru na konferenci izpostavil pomembnejše zaključke političnega dialoga za premo- govne regije v prehodu, med katerimi je poudaril, da je Sklad za pravičen prehod koristen in ga je nujno treba ohraniti. Prav tako, da je nujna dekarbonizacija toplotnih daljinskih sistemov po Evropi, s ciljem, da je poleg vpeljave tehnoloških trajnostnih rešitev optimizirana tudi poraba toplotne energije. Med drugim je poudaril, da je nujna vpeljava dodatnih finančnih mehanizmov za izvedbo energetskih sanacij javnih in zasebnih stavb, za učinkovito in uspešno izvedbo zele- nega prehoda pa je ključna tudi komunikacija z javnostjo. VELENJE – Razprava o preoblikovanju premogovnih regij Zeleni prehod je neizbežen Velenje je minuli teden gostilo 5. Letni politični dialog pre- mogovnih regij znotraj EU v prehodu, ki ga je v sklopu Po- bude za premogovne regije v prehodu organizirala Evropska komisija. Na dvodnevni mednarodni konferenci so politični predstavniki premogovnih regij razpravljali o izzivih, s ka- terimi se soočajo, o primerih dobrih praks in usmeritvah v prihodnje. »Vsi se zavedamo, da je zelen prehod potreben, vendar mora biti premišljen in med ljudmi pozitivno sprejet,« je ob zaključku konference poudaril velenjski župan Peter Dermol. Političnega dialoga v Velenju se je udeležilo več kot 200 gostov iz Evrope. Velenje neizbežen, je pouda- ril tudi minister Jevšek. »Zato moramo poskrbeti, da bo ta prehod predvsem v premo- govnih regijah in mestih, kot je Velenje, za sedanje in pri- hodnje generacije priložnost – za nove zaposlitve ter za kakovostno in polno življenje v domačem kraju.« Kot je še dejal, je za zasavski in šaleški del Slovenije iz sklada EU za pravični prehod zagotovljenih 250 milijonov evrov, ki so že SINTIJA JURIČ v fazi porabe. Prav tako sta v pripravi krovna zakona za izstop iz premoga – Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o prestruk- turiranju Savinjsko-šaleške regije. Osnutka bosta po be- sedah Jevška pripravljena do konca leta. V Velenju tudi 400 novih stanovanj Kot je povedal velenjski žu- pan Peter Dermol, si je občina v procesu prehoda zastavila več ciljev. To so: zagotoviti 5 ti- soč primerljivih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, v naslednjem letu zgraditi 400 stanovanj, preobraziti sistem daljinskega ogrevanja vključ- no z energetskimi sanacijami javnih in zasebnih objektov ter prilagoditi družbene pod- sisteme (kot so izobraževanje, zdravstvo …) novemu načinu življenja v lokalni skupnosti, ki ga bodo narekovale gospo- darske spremembe. Ob tem je dodal, da se pri uresničevanju ciljev soočajo z več izzivi. Med ključnimi izzi- vi je izpostavil kratke roke za izvedbo projektov ter opozoril na nujnost ohranitve sklada za pravični prehod, ki bi bil namenjen premogovnim regi- jam, tudi v naslednjem finanč- nem obdobju, po letu 2027 . Po njegovih besedah 250 milijo- nov evrov sredstev sklada, ki so namenjena tako zasavske- mu in šaleškemu delu, ne bo dovolj, zato je pri projektih potrebno veliko prilagajanja in iskanja drugih finančnih sredstev. Novo Velenje V sklopu preoblikovanja rudarske regije velenjska občina že gradi novo mesto – novo Velenje. V zadnjih de- setih letih je vložila več kot 60 milijonov evrov, v naslednjih treh načrtuje naložbe v višini več kot 70 milijonov evrov. V lokalni skupnosti je trenu- tno identificiranih razvojnih projektov za več kot 200 mi- lijonov evrov, identificiranih projektov gospodarstva pa za več kot milijardo evrov. V MO Velenju želijo z od- prto komunikacijo, večkra- tletnimi t. i. generacijskimi forumi z različnimi ciljnimi skupinami in z organizaci- jo mednarodne konference Pozdravljena prihodnost v sklopu preobrazbe mesta spodbuditi občane in ob- čanke, da se aktivno vklju- čijo v procese in se kasneje lažje prilagodijo spremem- bam, do katerih bo prišlo. »Želimo, da mladi v Velenju prepoznajo priložnost za kakovostno življenje in da bi bilo Velenje čez deset let gospodarsko napredno, še bolj sodobno mesto, ter da bi bilo bivanje še na višji rav- ni,« so poudarili v velenjski občini. Ob tem so še enkrat dodali, da za uspešen proces preoblikovanja nujno potre- bujejo dovolj časa, podporo države in tudi EU. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 29, 18. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na povabilo župana MO Ve- lenje Petra Dermola in mini- stra za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandra Jevška je letošnji letni politični dia- log gostilo Velenje, v katerem obratuje še edini delujoči pre- mogovnik v Sloveniji. Konfe- renca, ki je bila namenjena lokalnim, regionalnim in nacionalnim predstavnikom ter udeležencem pravičnega prehoda iz EU in z Zahodnega Balkana, je spodbudila razpra- vo med ključnimi udeležen- ci s ciljem, da bi EU podprla prizadevanja regij v boju za pravičen in trajnosten prehod iz premoga. Premogovne re- gije po Evropi se namreč pri opuščanju premoga soočajo s podobnimi izzivi, zato se že nekaj časa povezujejo, izme- njujejo izkušnje in poglede na prihodnost. Prehod kot priložnost Udeležence konference sta v dvorani Doma kulture Velenje ob velenjskem župa- nu Dermolu in ministru dr. Jevšku uvodoma nagovorila državni sekretar na ministr- stvu za naravne vire in pro- stor Miran Gajšek ter izvr- šni podpredsednik Evropske komisije za evropski zeleni dogovor Maroš Šefčovič. »V središču pogovorov je bilo vprašanje, kaj storiti z regijo, kjer je tisoče ljudi zaposle- nih v premogovništvu, kjer je okolje zelo degradirano in kjer mlade družine preprosto ne želijo več živeti zaradi one- snaženosti,« je ob zaključku dopoldanske razprave pove- dal Šefčovič in dodal, da bodo naslednje leto v Evropski ko- misiji ob sestavi novega pro- računa za naslednjih sedem let načrtovali tudi sredstva za premogovne regije. Da je zeleni prehod tako za Evropo, Slovenijo kot tudi za VELENJE – Zaradi pomanj- kanja ustreznih prostorov v centru za vzgojo, izobraže- vanje in usposabljanje so se v MO Velenje odločili za gradnjo prizidka. Naložbe- na dela v višini 2,3 milijona evrov, ki bodo pripomogla k boljšim pogojem za izvedbo izobraževanja in usposa- bljanje uporabnikov, bodo predvidoma končana do 23. avgusta. V prvi fazi so v velenjskem centru za vzgojo, izobraževa- nje in usposabljanje, katerega namen predstavljata izobraže- vanje in usposabljanje otrok z motnjo v duševnem razvoju, ROGAŠKA SLATINA – Končani sta sanacija plazu in obnova 840 metrov dolgega odseka lokalne ceste na odseku Pristavica–Kamence. Zagotovljena je večja varnost vseh udeležencev v prometu, izboljšana je dostopnost nekaterih naselij v južnem delu občine. Ta cesta je pomembna tudi zaradi boljših povezav s sosednjo občino Podčetrtek. Plazovitost območja je vrsto let povzročala težave pri prevoznosti ceste. V sklopu obnove je bil saniran plaz, ki je zdaj ukročen s pomočjo kamnite zložbe in z dre- nažnim rebrom. Vozišče je po novem široko štiri metre, z muldami in bankinami znaša širina celotnega cestišča 5,5 metra. Na celotnem odseku je na novo urejeno od- vodnjavanje. Obnova ceste je pomembna tudi zato, ker gre za šolsko pot, po kateri vozi šolski avtobus. Vrednost izvedenih del s stroški nadzora in z DDV je znašala 650 tisoč evrov, od tega je Ministrstvo RS za naravne vire in prostor prispevalo 442 tisoč evrov. TS Ukrotili so plaz S prizidkom bodo uporabniki pridobili kar nekaj za izobraževanje in delo nujnih prostorov. (Foto: MO Velenje) Gradnja prizidka kmalu končana že posodobili in uredili del objekta, zdaj končujejo grad- beno-obrtniška dela na novem prizidku. Naročena je tudi opre- ma, ki je že v izdelavi. Kot so sporočili iz MO Velenje, bodo s prizidkom uporabniki pri- dobili 640 kvadratnih metrov prostorov, ki jim bodo omogo- čali boljše pogoje za izvajanje pouka in poučevanje športne vzgoje. Vrednost naložbe brez opreme znaša več kot 2,3 mi- lijona evrov (vrednost opreme za del starega objekta in za pri- zidek skupaj znaša približno 195 tisoč evrov). Naložbena dela bodo po besedah občine končana do 23. avgusta. SJ »Premogovne regije v Evropi se razlikujemo, vendar se vse soočamo z izzivi pri izstopu iz premoga, ki jih moramo premagovati, da bo življenje po končanem prehodu kakovostno, varno in zdravo,« je v zaključnem nagovoru na konferenci poudaril velenjski župan Peter Dermol. Ob konferenčnem delu so politični odločevalci o izzivih premogovnih regij razpravljali tudi na zaprti strokovni konferenci. (Foto: MO Velenje) Zaključne ugotovitve Velenjski župan je v zaključnem govoru na konferenci izpostavil pomembnejše zaključke političnega dialoga za premo- govne regije v prehodu, med katerimi je poudaril, da je Sklad za pravičen prehod koristen in ga je nujno treba ohraniti. Prav tako, da je nujna dekarbonizacija toplotnih daljinskih sistemov po Evropi, s ciljem, da je poleg vpeljave tehnoloških trajnostnih rešitev optimizirana tudi poraba toplotne energije. Med drugim je poudaril, da je nujna vpeljava dodatnih finančnih mehanizmov za izvedbo energetskih sanacij javnih in zasebnih stavb, za učinkovito in uspešno izvedbo zele- nega prehoda pa je ključna tudi komunikacija z javnostjo. VELENJE – Razprava o preoblikovanju premogovnih regij Zeleni prehod je neizbežen Velenje je minuli teden gostilo 5. Letni politični dialog pre- mogovnih regij znotraj EU v prehodu, ki ga je v sklopu Po- bude za premogovne regije v prehodu organizirala Evropska komisija. Na dvodnevni mednarodni konferenci so politični predstavniki premogovnih regij razpravljali o izzivih, s ka- terimi se soočajo, o primerih dobrih praks in usmeritvah v prihodnje. »Vsi se zavedamo, da je zelen prehod potreben, vendar mora biti premišljen in med ljudmi pozitivno sprejet,« je ob zaključku konference poudaril velenjski župan Peter Dermol. Političnega dialoga v Velenju se je udeležilo več kot 200 gostov iz Evrope. Velenje neizbežen, je pouda- ril tudi minister Jevšek. »Zato moramo poskrbeti, da bo ta prehod predvsem v premo- govnih regijah in mestih, kot je Velenje, za sedanje in pri- hodnje generacije priložnost – za nove zaposlitve ter za kakovostno in polno življenje v domačem kraju.« Kot je še dejal, je za zasavski in šaleški del Slovenije iz sklada EU za pravični prehod zagotovljenih 250 milijonov evrov, ki so že SINTIJA JURIČ v fazi porabe. Prav tako sta v pripravi krovna zakona za izstop iz premoga – Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o prestruk- turiranju Savinjsko-šaleške regije. Osnutka bosta po be- sedah Jevška pripravljena do konca leta. V Velenju tudi 400 novih stanovanj Kot je povedal velenjski žu- pan Peter Dermol, si je občina v procesu prehoda zastavila več ciljev. To so: zagotoviti 5 ti- soč primerljivih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, v naslednjem letu zgraditi 400 stanovanj, preobraziti sistem daljinskega ogrevanja vključ- no z energetskimi sanacijami javnih in zasebnih objektov ter prilagoditi družbene pod- sisteme (kot so izobraževanje, zdravstvo …) novemu načinu življenja v lokalni skupnosti, ki ga bodo narekovale gospo- darske spremembe. Ob tem je dodal, da se pri uresničevanju ciljev soočajo z več izzivi. Med ključnimi izzi- vi je izpostavil kratke roke za izvedbo projektov ter opozoril na nujnost ohranitve sklada za pravični prehod, ki bi bil namenjen premogovnim regi- jam, tudi v naslednjem finanč- nem obdobju, po letu 2027 . Po njegovih besedah 250 milijo- nov evrov sredstev sklada, ki so namenjena tako zasavske- mu in šaleškemu delu, ne bo dovolj, zato je pri projektih potrebno veliko prilagajanja in iskanja drugih finančnih sredstev. Novo Velenje V sklopu preoblikovanja rudarske regije velenjska občina že gradi novo mesto – novo Velenje. V zadnjih de- setih letih je vložila več kot 60 milijonov evrov, v naslednjih treh načrtuje naložbe v višini več kot 70 milijonov evrov. V lokalni skupnosti je trenu- tno identificiranih razvojnih projektov za več kot 200 mi- lijonov evrov, identificiranih projektov gospodarstva pa za več kot milijardo evrov. V MO Velenju želijo z od- prto komunikacijo, večkra- tletnimi t. i. generacijskimi forumi z različnimi ciljnimi skupinami in z organizaci- jo mednarodne konference Pozdravljena prihodnost v sklopu preobrazbe mesta spodbuditi občane in ob- čanke, da se aktivno vklju- čijo v procese in se kasneje lažje prilagodijo spremem- bam, do katerih bo prišlo. »Želimo, da mladi v Velenju prepoznajo priložnost za kakovostno življenje in da bi bilo Velenje čez deset let gospodarsko napredno, še bolj sodobno mesto, ter da bi bilo bivanje še na višji rav- ni,« so poudarili v velenjski občini. Ob tem so še enkrat dodali, da za uspešen proces preoblikovanja nujno potre- bujejo dovolj časa, podporo države in tudi EU. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 29, 18. julij 2024 KULTURA Več kot 20 nastopajočih, igralcev, plesalcev in per- formerjev bo pod režisersko taktirko in v koreografiji Ale- ksandra Saša Ilića iz Srbije Boste del igre? Na gradu prav posebna potopitvena uprizoritev Na Celjskem gradu bo 23. in 24. avgusta mogoče doži- veti edinstveno izkušnjo potopitvenega gledališča Celjski vsi. »Potopitveno gledališče se od klasičnega razlikuje po tem, da odstrani četrto steno in potopi, neposredno vključi obiskovalce v predstavo. Metode so različne, od uporabe specifičnih prostorov igre do vključevanja občinstva v osre- dnje dogajanje. Vsak obiskovalec se svobodno giba skozi dogajalni prostor in si v svojem tempu izbira pot skozi zgodbo. Slednjo tako doživi na povsem lasten način,« je formo potopitvenega gledališča pojasnila Mojca Majcen, avtorica idejne zasnove in asistentka koreografije. SIMONA ŠOLINIČ V Žalcu se 11. julija vsa- ko leto spomnijo rojstva po- membnega slovenskega skla- datelja Friderika Širce – Rista Savina, ki se je rodil pred 165 leti. Tudi letos je Zavod za kulturo šport in turizem Ža- lec obiskovalcem omogočil prost vstop v Savinovo hišo. V njej je na ogled Savinova spominska soba, ki predstavlja njegovo družinsko življenje v Žalcu, vojaško udejstvovanje v Avstro-Ogrski monarhiji, glas- beno udejstvovanje ter zadnja leta življenja, ki jih je preživel v Spodnji Savinjski dolini. Po- leg tega so si obiskovalci lahko ogledali salon Jelice Žuža in Galerijo savinjskih likovnih umetnikov. Dnevu odprtih vrat Savinove hiše že tradicionalno sledi kon- cert klasične glasbe. Najlepše darilo prejme umetnik, kadar je njegova umetnost živa. Tako je bilo tudi tokrat, ko so Savi- nu poklonili glasbeni večer, na katerem je izvedeno njegovo delo. Za rojstni dan v avli doma Obeležili Savinov dan Nastop zasedbe Zvok okrog iz Kulturno-umetniškega društva Žalec (Foto: TT) II. slovenskega tabora mu je igrala instrumentalna zased- ba Zvok okrog iz Kulturno- -umetniškega društva Žalec, ki jo sestavljajo violinistka Metka Udovč, violistka Ka- tja Žekar, violončelist Peter Kaiser in pianistka Ana Se- mič Bursać. Vsi so akadem- ski glasbeniki, uspešni na svojih glasbenih poteh, kjer delujejo v različnih zased- bah, koncertirajo doma in v tujini ter svoje znanje preda- jajo na mlajše generacije. Za tokratni koncert so pripravili zanimiv program dveh in- strumentalnih glasbenih del dveh skladateljev, Rista Savi- na in češkega glasbenega ro- mantika Antonina Leopolda Dvoraka. ŠO predstavo uprizorilo po ce- lotnem grajskem poslopju. »V Zavodu Celeia Celje, v katerem upravljamo največji srednjeveški grad v Sloveniji, smo veseli, da bo celjski grad po ponovni oživitvi muzika- la Veronika Deseniška še prizorišče povsem drugačne izkušnje sicer znane zgodbe Celjskih grofov v novi ple- sno-gledališki priredbi,« je o največji novosti na celjskem gradu v okviru Poletja v Ce- lju 2024 povedala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje. Ob tem dodaja, da se s tovrstnimi novostmi bogati kulturna krajina Celja, a tudi celotne Slovenije. Kul- tura je poleg umetnosti tudi ena izmed nosilnih tem slo- venskega turizma letošnjega in leta 2025. Predstava bo na celotnem grajskem prostoru. Jubilej dveh galerij Minuli torek so v Roga- ški Slatini obeležili 20 let delovanja Anine galerije in 10 let delovanja mestne galerije v tamkajšnjem kulturnem centru. V obeh razstavnih prostorih se vsa- ko leto zvrsti približno 50 razstav del ljubiteljskih in profesionalnih ustvarjalcev. Direktor Javnega zavoda za turizem in kulturo Roga- ška Slatina Dino Markovi- novič je povedal, da imata obe galeriji velik pomen za kulturni utrip v občini. »Ani- na galerija je srce našega kulturnega življenja, v njej se tradicija prepleta s sodob- nostjo in z lokalno identite- to. Zelo ponosen sem tudi na dosežke mestne galerije. Slednja ni le prostor za ume- tniško izražanje, temveč je tudi kraj srečevanja, dialoga ter povezovanja med ustvar- jalci in občinstvom.« Prostora obeh galerij ločuje le majhna razdalja, po besedah Marko- vinoviča se oba razstavna Utrinek z ene od preteklih razstav v Anini galeriji. (Foto: TS) prostora dopolnjujeta in po- vezujeta. Ob jubileju mestne galeri- je so tam minuli torej odprli razstavo del Matjaža Duha z naslovom Nevidne meje časa. Razstavljena dela je predsta- vil likovni kritik Mario Berdič Codella, v kulturnem progra- mu sta nastopila Špela Došler in Martin Belcer. 20 let Anine galerije je obeležilo odprtje skupinske razstave dvajsetih slovenskih umetnikov. Njiho- va dela je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, kulturni program je pri- pravil Matevž Pobežin. TS Gre za pravi mali spektakel. »Obiskovalci, ki bodo v tej izkušnji prevzeli vlogo prebivalcev mesta, so po- vabljeni na veliki dogodek ob podelitvi mestnih pra- vic. Na dogodku jih priča- kajo poglavitni udeležen- ci epohe Celjskih grofov: Herman Celjski, Friderik II., Veronika Deseniška, Barbara Celjska, Ulrik II. V večini jih igrajo umetni- ki, ki izvirajo iz Celja ali so s Celjem povezani zaradi ustvarjanja. Gre za Tino Gorenjak, Renata Jenčka, Uršo Rupnik, Luko Bokša- na in Luko Ostreža. To so igralci, ki znajo plesati, hkrati nastopajočim bese- da kot izrazno sredstvo ni tuja. Poleg naštetih glav- nih igralcev bodo celotno izkušnjo zaznamovali tudi kronist, komornik in splet- kar Igor Sviderski ter vodja gradu Gea Erjavec. Vloge jasnovidk, beračic, vaških gobcal, kmetic bosta upo- dobili pionirki slovenskega sodobnega plesa, zaplesali bodo člani KUD Galiarda, manjkala ne bo niti ikona celjskega gradu vitez Par- sifal,« pojasnjuje avtorica uprizoritvene predloge in dramaturgije Nuša Kom- plet Peperko. Dvourno slavnost ob podelitvi mestnih pravic, zakusko in zabavo bo na- enkrat lahko doživelo le 150 obiskovalcev. V štirih skupnih in več kot dvajset posamičnih prizorih po celotnem grajskem poslo- pju se bodo znane zgodbe mogočnih Celjskih grofov mešale z dramskimi prizo- ri, s fizičnimi performansi ter z avtorsko glasbo Leona Firšta in grajskimi presene- čenji. Slednjih bodo dele- žni le izbrani posamezniki. »Trudili se bomo poskrbeti za edinstveno in za vsa ču- tila intenzivno izkušnjo v pristnem okolju celjskega gradu,« pravi Mojca Maj- cen, ki se je v sodelovanju z režiserjem in s koreogra- fom Aleksandrom Sašem Ilićem s potopitvenim gle- dališčem že srečala v pred- stavi v srbski prestolnici. Foto: Lea Remic Valenti Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 29, 18. julij 2024 NAŠA TEMA Peklenska vročina vas lahko zlomi, če ni pravih ukrepov Kako delodajalci in občine poskrbijo za vas v vročinskem valu? Vročinski val je marsikoga ujel na delovnem mestu, kar pomeni, da ni veliko možnosti ohladitve v morju ali bazenu. Medtem ko nekatere občine za svoje občane postavljajo pršil- nike po mestu, nas je zanimalo, kje so pršilniki v Celju. In delodajalci? Se kuhate v vročini na delovnem mestu ali vam delodajalec zagotovi ustrezne delovne pogoje? Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim opredeljuje temperaturo zraka, ki mora ustrezati »biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fi zične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu«. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature višje zaradi delovne opreme, ki je nujna v delovnem procesu. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj, tudi če je to samo občasno, mora delodajalec zagotoviti ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Poudarek je na besedi mora. SIMONA ŠOLINIČ, FOTO: PIXABA Y Kje v Celju so ali niso pršilniki in pitniki? Občina Lendava je pred dnevi objavila obvestilo, da bo za lajšanje tegob v vro- činskem valu v jutranjih in večernih urah poskrbela za hlajenje asfaltnih površin z vodo, prav tako je na petih lokacijah namestila pitnike za vodo ter pršilnike. Zani- mivim idejam Lendave bi lahko sledile druge občine. Občinam Celje, Laško in Ve- lenje smo poslali vprašanja, ali morda razmišljajo o po- dobnih ukrepih. V Celju je nekaj pitnikov že na voljo. »Pitniki so v Staneto- vi ulici nasproti Metropola, v Gubčevi ulici, na mestni tržni- ci, na Glavnem trgu in v me- stnem parku. Pripravljamo tudi načrt za eksperimentalno ure- ditev Prešernove ulice, kjer bo več poudarka na prepustnem tlakovanju, zelenju in vodnih elementih,« so nam odgovorili iz občine. Pri tem ne omenja- jo, ali razmišljajo o pršilnikih. Odgovor so preusmerili na pomen dreves: »Negativne učinke poletnega pregreva- nja je najprimerneje blažiti v senci pod krošnjami dreves, saj drevesa vplivajo na zniže- vanje temperature zraka in tal ter višajo stopnjo zračne vlage. Veliko pozornosti namenjamo strokovnemu vzdrževanju dreves in sajenju novih dreves na lokacijah, kjer je pokritost javnih površin z drevesnimi krošnjami manjša. Glede na bližino mestnega gozda, ki je v veliki meri v javni lasti, ver- jamemo, da je pred vročino nekaj toplotne razbremenitve mogoče poiskati tudi tam.« Kar nekaj jeze občanov je bilo v zadnjih letih, ker je obči- na iz različnih razlogov, pogo- sto zaradi poškodb, gradnje ali dotrajanosti, odstranila nekaj dreves v mestu. »Projekt Zele- na cona, ki ga pripravljamo, se osredotoča na ureditev večje zelene površine v Medlogu na območju nekdanje vrtna- rije, tako da bo v prihodnosti občanom na voljo še en večji zeleni park, urejen po principih sonaravnega načrtovanja. T u je tudi projekt za ureditev Golov- ca, ki bo nadgradil in izboljšal infrastrukturo, ter projektna naloga za območje Sončne- ga parka, kjer bo naslovljeno odvajanje in zadrževanje me- teorne vode ob zagotavljanju rekreacijske površine za obča- ne. Poleg tega smo v procesu prenove in gradnje obstoječih in novih otroških igrišč, kjer prav tako uvajamo prepustne naravne tlake, vodne elemente in zasaditve, ki omogočajo ka- kovostno preživljanje poletnih popoldnevov. Pri ureditvah in urbanističnih zasnovah upo- števamo načela trajnostnega in sonaravnega načrtovanja,« še pravijo v občini. V Velenju pršilniki so Tudi v velenjski občini so se pri odgovorih na vprašanja, ali razmišljajo o dodatnih pitni- kih ali pršilnikih ali hlajenju pohodnih površin, usmerili v pomen dreves. »V mestu imamo kar precej dreves, ki prinašajo kakšno stopinjo manj. V mestu in okolici je kar nekaj pitnikov, pri katerih se lahko občani odžejajo. Pr- šilniki so v neposredni bližini mestne hiše, pri spomeniku Onemele puške, na Titovem trgu so vodometi, pri kate- rih se predvsem otroci celo poletje radi hladijo.« Sicer je občina v odgovore vnesla še »vabilo« na Velenjsko plažo. »Tam omogočamo brezplač- no osvežitev, v bližini imamo tudi nekaj hribčkov, kjer so temperature takoj nekaj sto- pinj nižje.« Iz Občine Laško so odgovorili samo, da je bilo v teh dneh Pivo in cvetje, vendar v smeri ukrepov proti vročin- skemu valu nimajo načrtov. Ponekod začenjajo delati prej Delovni pogoji so v vročini posebej za gradbenike in ti- ste, ki delajo na prostem, iz- razito težki. Nekaj vprašanj o ukrepih v vročinskem valu smo poslali nekaterim vidnej- šim podjetjem na Celjskem, med njimi so tudi gradbena. Po neuradnih informacijah marsikatero gradbeno pod- jetje za delavce na prostem poskrbi dobro. S krajšim de- lovnim časom, tudi z delom, ki se začne prej, z dostavo vode, omogočanjem daljših odmorov in podobno. Toda kljub temu nam iz nobenega gradbenega podjetja odgovo- rov niso poslali. Zanimalo nas je, kako delo- dajalci poskrbijo za delovno okolje ob visokih temperatu- rah, kakšne ukrepe so uvedli, ali imajo interne pravilnike o tem in ali so do zdaj že imeli situacijo, kjer je zaradi vročine kdo od zaposlenih imel zdra- vstvene težave. Odgovorili so nam iz Simbia, Vodovoda-ka- nalizacije in iz Steklarne Roga- ška, gradbena podjetja – kot je že zapisano – pa ne. Delati začnejo prej »1. julija smo premaknili za- četek delovnega časa na zgo- dnejše jutranje ure, ko so tem- perature še znosne. Zaposleni na terenu začnejo delati že ob 6. uri namesto ob 7 . uri, kar bo trajalo do 31. avgusta. Poleg tega prejmejo dodatek v višini 20 odstotkov za vse delovne ure, ko temperature presežejo 30 stopinj. Zaposlene opozar- jamo na splošna priporočila za boljše počutje med delom v poletnih mesecih, kot so pitje vode, uporaba zaščitnih oblačil – vsi imajo službene kape s šči- tniki za sonce – in podobno,« so nam odgovorili iz Simbia. Pri Vodovodu-kanalizaciji pravijo, da posebnih ukrepov nimajo, a ves čas opozarjajo zaposlene na upoštevanje splo- šnih priporočil za ohranjanje zdravja pri visokih temperatu- rah, kot so počivanje v senci, pitje dovolj vode, uporaba za- ščitnih lahkih oblačil s kapami s ščitniki, pogostejši odmori, izogibanje težkemu fi zične- mu delu v vročem delu dneva. Zaposleni imajo usmeritve, naj delo, kolikor je mogoče, opra- Ko opazite delavce na prostem v svojem okolju, ni nič narobe, če jim ponudite osvežilno brezalkoholno pijačo. Včasih je dobro biti … dober. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 29, 18. julij 2024 NAŠA TEMA OB ROBU vijo v zgodnjih jutranjih urah. Hkrati je dobro, da so pozorni na znake vročinske izčrpano- sti pri sebi ali pri kom od so- delavcev. V Steklarni Rogaška navajajo, da imajo interni pra- vilnik, ki zagotavlja »znosne pogoje dela v poletnih mese- cih«. Kot so nam odgovorili, to pomeni predvsem več odmora in vode, nesladkane napitke ter primerno hrano. Dodajajo, da so ukrepi že vsa ta leta enaki in da zaposleni nimajo težav. Izpostavljeni režijski delavci V Sindikatu občin Slovenije so pred dnevi opozorili, da so v občinah na delovnem mestu najbolj izpostavljeni predvsem zaposleni v režijskih obratih, ki delo opravljajo na občinskih cestah, v parkih, na športnih objektih in podobno. Zato so pozvali župane in direktorje ob- činskih uprav, naj zaposlenim zagotovijo ustrezno toplotno ugodje med delom: »Običajno so najpogostejši organizacijski ukrepi, kot so prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih pijač, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno. Skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delov- nega procesa.« Zaposlene so pozvali, naj sin- dikatu sporočijo, če jim deloda- jalec teh ukrepov ne zagotovi. V Mestni občini Celje pravijo, da imajo na voljo različne ukre- pe za zaščito zdravja in dobre- ga počutja zaposlenih: »Naša prednostna naloga je zagota- vljanje varnega in udobnega delovnega okolja za vse zapo- slene, zato smo poskrbeli, da so pisarniški prostori ustrezno prezračeni in klimatizirani, da lahko zaposleni delajo v prije- tnejšem in hladnejšem okolju. Zaposleni, ki delo opravljajo na terenu, na primer redarji, v času najvišjih temperatur in to- plotnih obremenitev opravlja- jo samo najnujnejša opravila. Tako kot drugi zaposleni, ki so na službeni poti, imajo na voljo klimatizirana službena vozila. Prav tako je omogočeno delo od doma za tiste, ki lahko nalo- ge opravljajo na daljavo.« Ocena tveganja Na inšpektoratu za delo pravijo, da morajo delodajalci izvesti ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve zelo visoke. Delodajalci mo- rajo tveganja oceniti in nato določiti varnostne ter zdra- vstvene ukrepe, odgovorne osebe ter natančne roke za izvedbo teh ukrepov. »Pri delu na prostem je še posebej pomemben časovni razpored opravljanja delovnih opravil. Predvsem je treba za- gotoviti, da delavci v vročini opravljajo dela, ki terjajo čim manjši fizični napor,« pravijo na inšpektoratu. Uredba o za- gotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premič- nih gradbiščih določa, da mora delodajalec zagotoviti, da mora biti glede na uporabljene delov- ne metode in fizične obreme- nitve pri delu temperatura de- lovnega okolja med delovnim časom primerna za človeški organizem. Delodajalec mora posebno skrb nameniti varno- sti in zdravju nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano de- lovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, ki so jim ti delavci izpostavljeni pri delu. Pred leti smo poročali o delo- dajalcu iz Celja, ki zaposlenim pozimi ni dovolil, da bi si prine- sli kalorifer, da bi se v mrzlih de- lovnih prostorih ogreli. Medtem ko so se njegovi zaposleni poleti »kuhali« v vročini, se isti deloda- jalec danes končno »svaljka« po sodiščih zaradi številnih kršitev delavskih pravic. Karma torej vendarle obstaja. Človeško telo mora vzdrževa- ti telesno temperaturo približno 37 stopinj Celzija. Če se začne pregrevati, lahko pride do toplotnega stresa, poslabšanja kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, možgansko-žilne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo. Vse to vodi v povečanje števila bolniških staležev. Delodajalci bi se vsega tega morali zavedati. Res je tudi, da tudi vsi zaposleni ne pomislijo na svoje ali zdravje drugih. V času vročinskih valov je odsvetovano delo, kjer je delavec sam. Ljudje namreč pogosto ne zmo- rejo sami pri sebi opaziti simptomov, povezanih s toplo- tnim stresom. Zato je pomembno, da znajo sodelavke in sodelavci prepoznati simptome ter pravočasno pokličejo zdravstveno pomoč ali pomagajo. T udi zaposlenim mora biti mar drug za drugega. Sicer pa vročinski udar lahko doleti nekoga tudi doma. Kakšno je kaj vaše znanje v nudenju prve pomoči v tem primeru? »Šefi, kako poskrbite za delavce?« SIMONA ŠOLINIČ Zavedajo se nevarnosti vročine V Urgentnem centru Celje v zadnjih dneh kljub viso- kim temperaturam ne beležijo večjega porasta števila bolnikov, ki bi pomoč potrebovali zaradi zdravstvenih stanj, povezanih z vročino. »Zadnja leta ugotavljamo, da se v času skrajnih vremenskih pojavov večina ljudi vede odgovorno in se z ustreznimi ukrepi zaščiti pred negativ- nimi vplivi vremena,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. Dodajajo, da največkrat v takšnih dneh pomoč poiščejo starejši in kronični bolniki. »Starejši ljudje namreč veliko- krat ne čutijo žeje, tudi njihova sposobnost prilagajanja velikim temperaturnim spremembam je slabša. Pri kronič- nih bolnikih pri takšnih temperaturnih obremenitvah pride do poslabšanja osnovnih bolezni. Pri drugih lahko visoke temperature povzročijo padec krvnega tlaka, omotico ali izgubo zavesti ter dehidracijo. Zaradi slabše zbranosti je več nezgod pri delu na prostem. Zgodi se tudi, da nekateri namesto z brezalkoholnimi hudo žejo gasijo z alkoholni- mi pijačami, zaradi česar lahko hitro pride do akutnega alkoholnega opoja,« pojasnjujejo v bolnišnici, kamor smo naslovili tudi vprašanje, kako imajo urejeno klimatizacijo prostorov in sob, v katerih so nameščeni bolniki. »Imamo dva načina ohlajevanja bolniških in delovnih prostorov. Vsi bolnišnični oddelki, ki so v novejšem delu bolnišnice, so klimatizirani, saj imamo v tem delu urejeno centralno prezračevanje in klimatizacijo vseh prostorov. Osrednja bol- nišnična stavba je od leta 2021 tudi energetsko obnovljena. Ima nov izolacijski ovoj z novo fasado in novim stavbnim pohištvom, s katerim dosegamo boljše toplotne izolacijske parametre stavbe. Centralno prezračevanje in klimatizacija prostorov sta zagotovljena tudi v novi bolnišnični stavbi ozi- roma v nadomestni novogradnji,« pojasnjujejo v bolnišnici. V starem delu bolnišnice, kjer centralne klimatizacije ni, so že pred časom vgradili približno 300 tako imenovanih klimatskih naprav »split«. »Praviloma na oddelkih s temi klimami klimatiziramo hodnike in ne posameznih bolni- ških sob ter tako posredno, ob odprtih vratih, ohladimo tudi bolniške sobe. V naši bolnišnici tako ni več oddelka, ki ne bi bil klimatiziran. Enako je zagotovljena tudi klimatizacija operacijskih dvoran,« še dodajajo. Operacijske dvorane, ki so v novejšem delu bolni- šnice in v urgentnem centru, imajo urejeno centralno klimatizacijo in prezračevanje. Tiste, ki so v starih stavbah, kjer so oddelki ginekologije, ORL ali uro- logije, centralnega prezračevanja nimajo, ohlajajo pa jih z ustreznimi klimatskimi napravami. Visoke temperature tako zaenkrat še niso povzročile zastojev v programu dela. »V času velike vročinske obremenitve se moramo vesti pre- ventivno. Poskrbimo, da smo čim manj na prostem, zlasti med 10. in 17 . uro. V tem času nismo športno dejavni na prostem, ne opravljamo del na vrtu in podobnih dejavnosti. Nosimo oblačila, ki ne vpijajo toplotnih in UV-žarkov ter pokrivala za glavo. Zelo je pomembno, da skrbimo za zadosten vnos tekočin, predvsem vode in nesladkanih pijač. Izogibamo se kavi, pravemu čaju in vsem vrstam alkoholnih pijač. Pijemo tudi, če ne čutimo žeje. T o velja zlasti za starejše ljudi,« svetujejo v Splošni bolnišnici Celje. Lahko zapustite delovno mesto, če je prevroče? Da. Kaj o peklenski vročini na delovnem mestu »pra- vijo« predpisi varnosti in zdravja pri delu ter ka- kšne rešitve zaposlenim, ki se znajdejo v primežu neznosne vročine, ponuja stroka? Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa zahteve, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med temi zahtevami je opredeljena tudi temperatura v delovnih prostorih. Delodajalec mora zagotoviti tako temperaturo zraka, da ustreza biološkim potrebam zaposlenih glede na naravo dela ter fizične obremenitve, razen v hladil- nicah, kjer pridejo v poštev kriteriji za delo na mrazu. Pri izpolnjevanju vseh omenje- nih zahtev mora delodajalec upoštevati določila sloven- skih standardov za toplotno udobje. 28 stopinj V 25. členu omenjenega pravilnika je določeno, da temperatura zraka v delov- nih prostorih ne sme prese- gati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. vročih delovnih prosto- rih, v katerih so temperature zaradi sevalnih temperatur višje. V takšnih primerih mora delodajalec ustrezno poskrbeti, da temperatura zra- ka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi prostori, ni višja od 20 stopinj Celzija. »Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj – kar je lahko samo občasno, v prvi vrsti kot posledica višjih zunanjih temperatur – mora delodajalec prav tako zagotoviti ustrezno toplotno udobje. Če prihaja do prekoračitve dovoljenih tempe- ratur oziroma do ugotovljenega neustreznega toplotnega udo- bja, mora delodajalec sprejeti nekatere ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, se lah- ko delodajalec poslužuje tudi začasnih ukrepov, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med njimi so običajno najpogostej- ši organizacijski ukrepi, na pri- mer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogo- stejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno. Kot skrajni ukrep je mogoča tudi prekinitev de- lovnega procesa,« pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za drugačne, dol- goročnejše ukrepe, in sicer v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav. »Za ka- kšne ukrepe se bo delodajalec odločil, je njegova stvar, a mora- jo biti opredeljeni v sprejeti izja- vi o varnosti z oceno tveganja,« dodajajo v zvezi sindikatov. Kaj lahko storijo delavci? Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanj- šanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delo- dajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. »Prav tako morajo zaposleni delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivo- sti, škodljivosti, okvari ali o dru- gem pojavu, ki bi lahko ogrozil njihovo varnost in zdravje. Kadar delodajalec škodljivih pojavov ne odpravi oziroma če delavec meni, da ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zah- teva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet de- lavcev ali delavskega zaupni- ka. Zaposleni ima tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker de- lodajalec ni izvedel predpisanih ukrepov, pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost odpravi, kot je to določeno v 33. členu Zakona o varnosti in zdravja pri delu. Omenjen člen je sicer razmeroma širok in zahteva ustrezno obravnavo vsakega posamičnega nastalega primera glede upravičenosti odklonitve dela,« dodajajo v zvezi sindikatov. Ob tem sindikalisti dodajajo, da ob- časno zvišanje temperature v delovnih prostorih nad 28 stopinj v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja oziroma zahteva ustrezno presojo, ali v kon- kretnih primerih delavcem res grozi neposredna nevar- nost, ki bi lahko bila opra- vičljiv razlog za zapustitev delovnega mesta. »Bodite zahtevni!« V zvezi svobodnih sindi- katov zaposlenim priporoča- jo, naj bodo zahtevni in naj od delodajalca zahtevajo trajno tehnično rešitev za za- gotavljanje predpisanih tem- peratur v prostorih: »Delavke in delavci naj zahtevajo tudi konkretne ukrepe za zaščito tistih, ki delajo na prostem, tako pred ultravijoličnimi žarki kot tudi pred nezno- snimi temperaturami. Med ukrepi so lahko zagotovitev premične sence ali strehe nad delovnim mestom, ustrezna osebna varovalna oprema, ki pokrije čim več kože, krema za zaščito pred UV-žarki, možnost občasne- ga umika v hladen prostor in podobno. V oceni tveganja je treba določiti tudi preven- tivne zdravstvene preglede.« V zvezi svobodnih sindikatov dodajajo, da se vedno, tudi ko gre za delo v času vročinskih valov in za različne težave ter kršitve, povezane s tem, lahko zaposleni za informacije obrnejo na Info točko, in sicer na telefonsko številko 064 224 466 ali na elektronski naslov info@zsss.si. Eno najtežjih del v vročini na prostem je zagotovo asfalti- ranje. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 29, 18. julij 2024 NAŠA TEMA Peklenska vročina vas lahko zlomi, če ni pravih ukrepov Kako delodajalci in občine poskrbijo za vas v vročinskem valu? Vročinski val je marsikoga ujel na delovnem mestu, kar pomeni, da ni veliko možnosti ohladitve v morju ali bazenu. Medtem ko nekatere občine za svoje občane postavljajo pršil- nike po mestu, nas je zanimalo, kje so pršilniki v Celju. In delodajalci? Se kuhate v vročini na delovnem mestu ali vam delodajalec zagotovi ustrezne delovne pogoje? Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim opredeljuje temperaturo zraka, ki mora ustrezati »biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fi zične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu«. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature višje zaradi delovne opreme, ki je nujna v delovnem procesu. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj, tudi če je to samo občasno, mora delodajalec zagotoviti ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Poudarek je na besedi mora. SIMONA ŠOLINIČ, FOTO: PIXABA Y Kje v Celju so ali niso pršilniki in pitniki? Občina Lendava je pred dnevi objavila obvestilo, da bo za lajšanje tegob v vro- činskem valu v jutranjih in večernih urah poskrbela za hlajenje asfaltnih površin z vodo, prav tako je na petih lokacijah namestila pitnike za vodo ter pršilnike. Zani- mivim idejam Lendave bi lahko sledile druge občine. Občinam Celje, Laško in Ve- lenje smo poslali vprašanja, ali morda razmišljajo o po- dobnih ukrepih. V Celju je nekaj pitnikov že na voljo. »Pitniki so v Staneto- vi ulici nasproti Metropola, v Gubčevi ulici, na mestni tržni- ci, na Glavnem trgu in v me- stnem parku. Pripravljamo tudi načrt za eksperimentalno ure- ditev Prešernove ulice, kjer bo več poudarka na prepustnem tlakovanju, zelenju in vodnih elementih,« so nam odgovorili iz občine. Pri tem ne omenja- jo, ali razmišljajo o pršilnikih. Odgovor so preusmerili na pomen dreves: »Negativne učinke poletnega pregreva- nja je najprimerneje blažiti v senci pod krošnjami dreves, saj drevesa vplivajo na zniže- vanje temperature zraka in tal ter višajo stopnjo zračne vlage. Veliko pozornosti namenjamo strokovnemu vzdrževanju dreves in sajenju novih dreves na lokacijah, kjer je pokritost javnih površin z drevesnimi krošnjami manjša. Glede na bližino mestnega gozda, ki je v veliki meri v javni lasti, ver- jamemo, da je pred vročino nekaj toplotne razbremenitve mogoče poiskati tudi tam.« Kar nekaj jeze občanov je bilo v zadnjih letih, ker je obči- na iz različnih razlogov, pogo- sto zaradi poškodb, gradnje ali dotrajanosti, odstranila nekaj dreves v mestu. »Projekt Zele- na cona, ki ga pripravljamo, se osredotoča na ureditev večje zelene površine v Medlogu na območju nekdanje vrtna- rije, tako da bo v prihodnosti občanom na voljo še en večji zeleni park, urejen po principih sonaravnega načrtovanja. T u je tudi projekt za ureditev Golov- ca, ki bo nadgradil in izboljšal infrastrukturo, ter projektna naloga za območje Sončne- ga parka, kjer bo naslovljeno odvajanje in zadrževanje me- teorne vode ob zagotavljanju rekreacijske površine za obča- ne. Poleg tega smo v procesu prenove in gradnje obstoječih in novih otroških igrišč, kjer prav tako uvajamo prepustne naravne tlake, vodne elemente in zasaditve, ki omogočajo ka- kovostno preživljanje poletnih popoldnevov. Pri ureditvah in urbanističnih zasnovah upo- števamo načela trajnostnega in sonaravnega načrtovanja,« še pravijo v občini. V Velenju pršilniki so Tudi v velenjski občini so se pri odgovorih na vprašanja, ali razmišljajo o dodatnih pitni- kih ali pršilnikih ali hlajenju pohodnih površin, usmerili v pomen dreves. »V mestu imamo kar precej dreves, ki prinašajo kakšno stopinjo manj. V mestu in okolici je kar nekaj pitnikov, pri katerih se lahko občani odžejajo. Pr- šilniki so v neposredni bližini mestne hiše, pri spomeniku Onemele puške, na Titovem trgu so vodometi, pri kate- rih se predvsem otroci celo poletje radi hladijo.« Sicer je občina v odgovore vnesla še »vabilo« na Velenjsko plažo. »Tam omogočamo brezplač- no osvežitev, v bližini imamo tudi nekaj hribčkov, kjer so temperature takoj nekaj sto- pinj nižje.« Iz Občine Laško so odgovorili samo, da je bilo v teh dneh Pivo in cvetje, vendar v smeri ukrepov proti vročin- skemu valu nimajo načrtov. Ponekod začenjajo delati prej Delovni pogoji so v vročini posebej za gradbenike in ti- ste, ki delajo na prostem, iz- razito težki. Nekaj vprašanj o ukrepih v vročinskem valu smo poslali nekaterim vidnej- šim podjetjem na Celjskem, med njimi so tudi gradbena. Po neuradnih informacijah marsikatero gradbeno pod- jetje za delavce na prostem poskrbi dobro. S krajšim de- lovnim časom, tudi z delom, ki se začne prej, z dostavo vode, omogočanjem daljših odmorov in podobno. Toda kljub temu nam iz nobenega gradbenega podjetja odgovo- rov niso poslali. Zanimalo nas je, kako delo- dajalci poskrbijo za delovno okolje ob visokih temperatu- rah, kakšne ukrepe so uvedli, ali imajo interne pravilnike o tem in ali so do zdaj že imeli situacijo, kjer je zaradi vročine kdo od zaposlenih imel zdra- vstvene težave. Odgovorili so nam iz Simbia, Vodovoda-ka- nalizacije in iz Steklarne Roga- ška, gradbena podjetja – kot je že zapisano – pa ne. Delati začnejo prej »1. julija smo premaknili za- četek delovnega časa na zgo- dnejše jutranje ure, ko so tem- perature še znosne. Zaposleni na terenu začnejo delati že ob 6. uri namesto ob 7 . uri, kar bo trajalo do 31. avgusta. Poleg tega prejmejo dodatek v višini 20 odstotkov za vse delovne ure, ko temperature presežejo 30 stopinj. Zaposlene opozar- jamo na splošna priporočila za boljše počutje med delom v poletnih mesecih, kot so pitje vode, uporaba zaščitnih oblačil – vsi imajo službene kape s šči- tniki za sonce – in podobno,« so nam odgovorili iz Simbia. Pri Vodovodu-kanalizaciji pravijo, da posebnih ukrepov nimajo, a ves čas opozarjajo zaposlene na upoštevanje splo- šnih priporočil za ohranjanje zdravja pri visokih temperatu- rah, kot so počivanje v senci, pitje dovolj vode, uporaba za- ščitnih lahkih oblačil s kapami s ščitniki, pogostejši odmori, izogibanje težkemu fi zične- mu delu v vročem delu dneva. Zaposleni imajo usmeritve, naj delo, kolikor je mogoče, opra- Ko opazite delavce na prostem v svojem okolju, ni nič narobe, če jim ponudite osvežilno brezalkoholno pijačo. Včasih je dobro biti … dober. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 29, 18. julij 2024 NAŠA TEMA OB ROBU vijo v zgodnjih jutranjih urah. Hkrati je dobro, da so pozorni na znake vročinske izčrpano- sti pri sebi ali pri kom od so- delavcev. V Steklarni Rogaška navajajo, da imajo interni pra- vilnik, ki zagotavlja »znosne pogoje dela v poletnih mese- cih«. Kot so nam odgovorili, to pomeni predvsem več odmora in vode, nesladkane napitke ter primerno hrano. Dodajajo, da so ukrepi že vsa ta leta enaki in da zaposleni nimajo težav. Izpostavljeni režijski delavci V Sindikatu občin Slovenije so pred dnevi opozorili, da so v občinah na delovnem mestu najbolj izpostavljeni predvsem zaposleni v režijskih obratih, ki delo opravljajo na občinskih cestah, v parkih, na športnih objektih in podobno. Zato so pozvali župane in direktorje ob- činskih uprav, naj zaposlenim zagotovijo ustrezno toplotno ugodje med delom: »Običajno so najpogostejši organizacijski ukrepi, kot so prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih pijač, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno. Skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delov- nega procesa.« Zaposlene so pozvali, naj sin- dikatu sporočijo, če jim deloda- jalec teh ukrepov ne zagotovi. V Mestni občini Celje pravijo, da imajo na voljo različne ukre- pe za zaščito zdravja in dobre- ga počutja zaposlenih: »Naša prednostna naloga je zagota- vljanje varnega in udobnega delovnega okolja za vse zapo- slene, zato smo poskrbeli, da so pisarniški prostori ustrezno prezračeni in klimatizirani, da lahko zaposleni delajo v prije- tnejšem in hladnejšem okolju. Zaposleni, ki delo opravljajo na terenu, na primer redarji, v času najvišjih temperatur in to- plotnih obremenitev opravlja- jo samo najnujnejša opravila. Tako kot drugi zaposleni, ki so na službeni poti, imajo na voljo klimatizirana službena vozila. Prav tako je omogočeno delo od doma za tiste, ki lahko nalo- ge opravljajo na daljavo.« Ocena tveganja Na inšpektoratu za delo pravijo, da morajo delodajalci izvesti ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve zelo visoke. Delodajalci mo- rajo tveganja oceniti in nato določiti varnostne ter zdra- vstvene ukrepe, odgovorne osebe ter natančne roke za izvedbo teh ukrepov. »Pri delu na prostem je še posebej pomemben časovni razpored opravljanja delovnih opravil. Predvsem je treba za- gotoviti, da delavci v vročini opravljajo dela, ki terjajo čim manjši fizični napor,« pravijo na inšpektoratu. Uredba o za- gotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premič- nih gradbiščih določa, da mora delodajalec zagotoviti, da mora biti glede na uporabljene delov- ne metode in fizične obreme- nitve pri delu temperatura de- lovnega okolja med delovnim časom primerna za človeški organizem. Delodajalec mora posebno skrb nameniti varno- sti in zdravju nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano de- lovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, ki so jim ti delavci izpostavljeni pri delu. Pred leti smo poročali o delo- dajalcu iz Celja, ki zaposlenim pozimi ni dovolil, da bi si prine- sli kalorifer, da bi se v mrzlih de- lovnih prostorih ogreli. Medtem ko so se njegovi zaposleni poleti »kuhali« v vročini, se isti deloda- jalec danes končno »svaljka« po sodiščih zaradi številnih kršitev delavskih pravic. Karma torej vendarle obstaja. Človeško telo mora vzdrževa- ti telesno temperaturo približno 37 stopinj Celzija. Če se začne pregrevati, lahko pride do toplotnega stresa, poslabšanja kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, možgansko-žilne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo. Vse to vodi v povečanje števila bolniških staležev. Delodajalci bi se vsega tega morali zavedati. Res je tudi, da tudi vsi zaposleni ne pomislijo na svoje ali zdravje drugih. V času vročinskih valov je odsvetovano delo, kjer je delavec sam. Ljudje namreč pogosto ne zmo- rejo sami pri sebi opaziti simptomov, povezanih s toplo- tnim stresom. Zato je pomembno, da znajo sodelavke in sodelavci prepoznati simptome ter pravočasno pokličejo zdravstveno pomoč ali pomagajo. T udi zaposlenim mora biti mar drug za drugega. Sicer pa vročinski udar lahko doleti nekoga tudi doma. Kakšno je kaj vaše znanje v nudenju prve pomoči v tem primeru? »Šefi, kako poskrbite za delavce?« SIMONA ŠOLINIČ Zavedajo se nevarnosti vročine V Urgentnem centru Celje v zadnjih dneh kljub viso- kim temperaturam ne beležijo večjega porasta števila bolnikov, ki bi pomoč potrebovali zaradi zdravstvenih stanj, povezanih z vročino. »Zadnja leta ugotavljamo, da se v času skrajnih vremenskih pojavov večina ljudi vede odgovorno in se z ustreznimi ukrepi zaščiti pred negativ- nimi vplivi vremena,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. Dodajajo, da največkrat v takšnih dneh pomoč poiščejo starejši in kronični bolniki. »Starejši ljudje namreč veliko- krat ne čutijo žeje, tudi njihova sposobnost prilagajanja velikim temperaturnim spremembam je slabša. Pri kronič- nih bolnikih pri takšnih temperaturnih obremenitvah pride do poslabšanja osnovnih bolezni. Pri drugih lahko visoke temperature povzročijo padec krvnega tlaka, omotico ali izgubo zavesti ter dehidracijo. Zaradi slabše zbranosti je več nezgod pri delu na prostem. Zgodi se tudi, da nekateri namesto z brezalkoholnimi hudo žejo gasijo z alkoholni- mi pijačami, zaradi česar lahko hitro pride do akutnega alkoholnega opoja,« pojasnjujejo v bolnišnici, kamor smo naslovili tudi vprašanje, kako imajo urejeno klimatizacijo prostorov in sob, v katerih so nameščeni bolniki. »Imamo dva načina ohlajevanja bolniških in delovnih prostorov. Vsi bolnišnični oddelki, ki so v novejšem delu bolnišnice, so klimatizirani, saj imamo v tem delu urejeno centralno prezračevanje in klimatizacijo vseh prostorov. Osrednja bol- nišnična stavba je od leta 2021 tudi energetsko obnovljena. Ima nov izolacijski ovoj z novo fasado in novim stavbnim pohištvom, s katerim dosegamo boljše toplotne izolacijske parametre stavbe. Centralno prezračevanje in klimatizacija prostorov sta zagotovljena tudi v novi bolnišnični stavbi ozi- roma v nadomestni novogradnji,« pojasnjujejo v bolnišnici. V starem delu bolnišnice, kjer centralne klimatizacije ni, so že pred časom vgradili približno 300 tako imenovanih klimatskih naprav »split«. »Praviloma na oddelkih s temi klimami klimatiziramo hodnike in ne posameznih bolni- ških sob ter tako posredno, ob odprtih vratih, ohladimo tudi bolniške sobe. V naši bolnišnici tako ni več oddelka, ki ne bi bil klimatiziran. Enako je zagotovljena tudi klimatizacija operacijskih dvoran,« še dodajajo. Operacijske dvorane, ki so v novejšem delu bolni- šnice in v urgentnem centru, imajo urejeno centralno klimatizacijo in prezračevanje. Tiste, ki so v starih stavbah, kjer so oddelki ginekologije, ORL ali uro- logije, centralnega prezračevanja nimajo, ohlajajo pa jih z ustreznimi klimatskimi napravami. Visoke temperature tako zaenkrat še niso povzročile zastojev v programu dela. »V času velike vročinske obremenitve se moramo vesti pre- ventivno. Poskrbimo, da smo čim manj na prostem, zlasti med 10. in 17 . uro. V tem času nismo športno dejavni na prostem, ne opravljamo del na vrtu in podobnih dejavnosti. Nosimo oblačila, ki ne vpijajo toplotnih in UV-žarkov ter pokrivala za glavo. Zelo je pomembno, da skrbimo za zadosten vnos tekočin, predvsem vode in nesladkanih pijač. Izogibamo se kavi, pravemu čaju in vsem vrstam alkoholnih pijač. Pijemo tudi, če ne čutimo žeje. T o velja zlasti za starejše ljudi,« svetujejo v Splošni bolnišnici Celje. Lahko zapustite delovno mesto, če je prevroče? Da. Kaj o peklenski vročini na delovnem mestu »pra- vijo« predpisi varnosti in zdravja pri delu ter ka- kšne rešitve zaposlenim, ki se znajdejo v primežu neznosne vročine, ponuja stroka? Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa zahteve, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med temi zahtevami je opredeljena tudi temperatura v delovnih prostorih. Delodajalec mora zagotoviti tako temperaturo zraka, da ustreza biološkim potrebam zaposlenih glede na naravo dela ter fizične obremenitve, razen v hladil- nicah, kjer pridejo v poštev kriteriji za delo na mrazu. Pri izpolnjevanju vseh omenje- nih zahtev mora delodajalec upoštevati določila sloven- skih standardov za toplotno udobje. 28 stopinj V 25. členu omenjenega pravilnika je določeno, da temperatura zraka v delov- nih prostorih ne sme prese- gati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. vročih delovnih prosto- rih, v katerih so temperature zaradi sevalnih temperatur višje. V takšnih primerih mora delodajalec ustrezno poskrbeti, da temperatura zra- ka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi prostori, ni višja od 20 stopinj Celzija. »Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj – kar je lahko samo občasno, v prvi vrsti kot posledica višjih zunanjih temperatur – mora delodajalec prav tako zagotoviti ustrezno toplotno udobje. Če prihaja do prekoračitve dovoljenih tempe- ratur oziroma do ugotovljenega neustreznega toplotnega udo- bja, mora delodajalec sprejeti nekatere ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, se lah- ko delodajalec poslužuje tudi začasnih ukrepov, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med njimi so običajno najpogostej- ši organizacijski ukrepi, na pri- mer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogo- stejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno. Kot skrajni ukrep je mogoča tudi prekinitev de- lovnega procesa,« pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za drugačne, dol- goročnejše ukrepe, in sicer v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav. »Za ka- kšne ukrepe se bo delodajalec odločil, je njegova stvar, a mora- jo biti opredeljeni v sprejeti izja- vi o varnosti z oceno tveganja,« dodajajo v zvezi sindikatov. Kaj lahko storijo delavci? Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanj- šanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delo- dajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. »Prav tako morajo zaposleni delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivo- sti, škodljivosti, okvari ali o dru- gem pojavu, ki bi lahko ogrozil njihovo varnost in zdravje. Kadar delodajalec škodljivih pojavov ne odpravi oziroma če delavec meni, da ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zah- teva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet de- lavcev ali delavskega zaupni- ka. Zaposleni ima tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker de- lodajalec ni izvedel predpisanih ukrepov, pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost odpravi, kot je to določeno v 33. členu Zakona o varnosti in zdravja pri delu. Omenjen člen je sicer razmeroma širok in zahteva ustrezno obravnavo vsakega posamičnega nastalega primera glede upravičenosti odklonitve dela,« dodajajo v zvezi sindikatov. Ob tem sindikalisti dodajajo, da ob- časno zvišanje temperature v delovnih prostorih nad 28 stopinj v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja oziroma zahteva ustrezno presojo, ali v kon- kretnih primerih delavcem res grozi neposredna nevar- nost, ki bi lahko bila opra- vičljiv razlog za zapustitev delovnega mesta. »Bodite zahtevni!« V zvezi svobodnih sindi- katov zaposlenim priporoča- jo, naj bodo zahtevni in naj od delodajalca zahtevajo trajno tehnično rešitev za za- gotavljanje predpisanih tem- peratur v prostorih: »Delavke in delavci naj zahtevajo tudi konkretne ukrepe za zaščito tistih, ki delajo na prostem, tako pred ultravijoličnimi žarki kot tudi pred nezno- snimi temperaturami. Med ukrepi so lahko zagotovitev premične sence ali strehe nad delovnim mestom, ustrezna osebna varovalna oprema, ki pokrije čim več kože, krema za zaščito pred UV-žarki, možnost občasne- ga umika v hladen prostor in podobno. V oceni tveganja je treba določiti tudi preven- tivne zdravstvene preglede.« V zvezi svobodnih sindikatov dodajajo, da se vedno, tudi ko gre za delo v času vročinskih valov in za različne težave ter kršitve, povezane s tem, lahko zaposleni za informacije obrnejo na Info točko, in sicer na telefonsko številko 064 224 466 ali na elektronski naslov info@zsss.si. Eno najtežjih del v vročini na prostem je zagotovo asfalti- ranje. (Foto: arhiv NT/Sherpa) 14 Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 14 Št. 29, 18. julij 2024 KRONIKA V vročih poletnih dneh so prva izbira številnih kar nati- kači, ki so tipično in lahkotno poletno obuvalo. Toda zaradi svojih lastnosti vozniku ne omogočajo, da bi se v vsakem trenutku odzval tako, kot je najbolj primerno in varno. Natikači namreč ne sedijo na nogi čvrsto, zato zlahka zdr- snejo z nje, pri čemer lahko zdrsnejo tudi pod zavorni pe- dal. Gladka podlaga obutve lahko pomeni, da bo noga, še posebej ko se znojimo, zdrsnila z natikača, kar je še posebej nevarno pri silovitem zaviranju. Ravno tako natika- či nimajo opetnika in je tako noga med počivanjem na tleh Za volan primerno obuti Natikači in vožnja ne spadajo skupaj Začele so se sodne počitnice V poletnih mesecih, ko je vročina še posebej huda, mno- gi vozniki za volan radi sedejo bolj lahkotno oblečeni in obuti. Kar je razumljivo, ampak le dokler je obutev takšna, da v vsakem trenutku omogoča povsem varno upravljanje vozila. Tudi takrat, ko se je treba hitro odzvati in ukrepati. JANŽE FRIC Vožnja v natikačih je lahko zelo nevarna. (Foto: AMZS) brez opore, mnogi natikači imajo tudi precej širok pod- plat, kar lahko pomeni, da hkrati pritisnemo dva pedala. Vožnja brez obuval Če natikače sezujemo in vozimo bosonogi, se mo- ramo zavedati, da z boso nogo ne moremo zagotoviti enake oziroma enako raz- porejene sile na zavorni pe- dal, čeprav zakon bosonoge vožnje ne prepoveduje. Bos podplat lažje zdrsne s peda- la, še posebej če je ta brez rebrastega vzorca. Nevarno je tudi, če na pedal zaidejo droben kamen, trska ali ko- šček stekla ravno takrat, ko želimo nanj pritisniti z vso močjo. Zakon izrecno ne prepo- veduje bosonoge vožnje ali vožnje v natikačih, čevljih z visoko peto ali debelih po- hodniških čevljih, toda pri agenciji za varnost prometa vseeno spodbujajo voznike, naj vozijo primerno obuti, tako, da jim bo obutev omo- gočila udobno vožnjo ter hiter, natančen in pravilen odziv ob morebitni nepriča- kovani situaciji v prometu. Kdaj lahko policist izreče globo? Zakon o pravilih cestnega prometa, po katerem nas po- licist lahko oglobi, pravi, da se morata voznik in učitelj vožnje med vožnjo vzdržati vseh ravnanj, ki bi zmanjše- vala njuno slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Policist lahko zato oceni, da obutev tega ne omogoča, in voznika vseeno oglobi za 120 evrov. Podoben zakon imajo v veči- ni evropskih držav, v Franci- ji, Španiji in Grčiji pa lahko policisti voznike v natikačih oglobijo, saj je tam vožnja v natikačih kazniva. Primerna obutev V Javni agenciji RS za varnost prometa priporoča- jo, naj imajo vozniki zmer- no debel in čvrst podplat, debel približno 10 mm, ki omogoča odločen pritisk na zavorni pedal. Čevlji naj bodo udobni, lahki, s trdim opetnikom in naj dobro ter čvrsto objamejo nogo in podplat. Dobra izbira so športni copati, vendar mo- ramo pri njih biti pozorni, da podplat ni preširok. Če v poletni vročini res ne pre- nesemo nogavic in športnih copat, potem v AVP vozni- kom svetujejo, naj imajo za sedežem spravljen par udobnih vozniških čevljev, da se lahko pred vožnjo hi- tro preobujejo. Prehitra vožnja ga je stala več kot 2000 evrov Tudi celjski višji sodniki so odločili, da mora Branko Krklec iz Šmarja pri Jelšah zaradi dvojnega umora pomoč- nikov sodnega izvršitelja februarja 2022 v vasi Škofija v šmarski občini za 30 let v zapor. Višji sodniki so iz izreka kazni izpustili očitek o umoru iz maščevanja in drugih nizkotnih nagibov. Izrečena 30-letna zaporna kazen še ni pravnomočna. Obramba jo lahko na vrhovnem sodišču izpodbija s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom, kar naj bi po poročanju Ve- čera zagovornik Krkleca tudi izkoristil in se zoper sodbo na izrečeno zaporno kazen pritožil. Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je oktobra lani Krkleca za umor dveh pomočnikov sodnega izvršitelja iz niz- kotnih nagibov obsodil na enotno 30-letno zaporno kazen. Za posamezen umor je senat obdolženemu izrekel po 26 let zapora. Krklec je krivdo zanikal, saj je ocenil, da je bilo ravnanje pomočnikov osebni napad nanj. Pomočnika sodnega izvršitelja sta februarja 2022 po službe- ni dolžnosti zaradi rubeža vozila prišla h Krklecu, ta pa se je razjezil in ju ustrelil. Pri tem je 27-letni pomočnik izvršitelja dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju, 42-letna po- močnica pa je umrla v bolnišnici. Policiji je dogodek prijavila storilčeva žena, aretirali so ga na njegovem domu. Policisti Postaje prometne policije Celje so med sobo- tnim nadzorom prometa na avtocesti zaznali dva hujša kršitelja. Voznik avtomobila znamke Ferrari je na avtocesti, kjer je hitrost vožnje s prometnim znakom omejena na 100 km/h, vozil s hitrostjo 226 km/h. Kršitelju so policisti poleg globe v višini 1.200 evrov izrekli še devet kazenskih točk. Obravnavali so tudi voznika motornega kolesa znamke Yamaha, ki je pri omejitvi 100 km/h vozil 164 km/h. Pre- izkus z alkotestom je pokazal, da je imel voznik skoraj 1,5 promile in pol alkohola v krvi. Vozil je tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zoper kršitelja bodo podali obdol- žilni predlog, zoper lastnico motornega kolesa, ki je dala vozilo v uporabo osebi, ki ne poseduje veljavnega vozniške- ga dovoljenja, bodo policisti uvedli prekrškovni postopek. Predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli pravi, da bodo poleti v kar desetih primerih sodili ljudem, ki so za denar čez mejo prevažali nezakonite migrante. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V ponedeljek so se zače- le enomesečne sodne poči- tnice, med katerimi sodišča odločajo le o nujnih zade- vah. Za zdaj so na sodiščih razpisani naroki predvsem v pripornih zadevah, kjer prevladujejo sojenja obto- ženim umora ali uboja oz. poskusa omenjenih kazni- vih dejanj ter obtoženim organiziranja prevozov migrantov. V času sodnih počitnic, ki uradno trajajo od 15. julija do 15. avgusta, bodo sodne dvorane večino- ma samevale, vendar delo ne bo povsem zastalo. Na celjskem sodišču je v času poletnega poslovanja trenutno razpisanih 24 na- rokov oziroma obravnav, v vseh primerih pa gre za priporne zadeve, od teh v kar desetih za kazniva deja- nja prepovedanega prehajanja meje, na katerih sodijo ljudem, ki za denar čez mejo prevažajo nezakonite migrante, je pove- dala predsednica sodišča Petra Giacomelli. Od odmevnejših zgodb na Okrožnem sodišču v Celju je že jasno, da se bo sojenje ma- teri še ne dveletnega dečka, ki je lani umrl v razgretem vozi- lu v Svetem Lovrencu pri Pre- boldu, in njenemu partnerju nadaljevalo septembra. Naroki so razpisani za 2. in 19. sep- tember ter 10. oktober. Vsaj za nekaj časa si bodo odpočili tudi udeleženci sojenja v zade- vi Teš, ki se že kar nekaj časa večkrat tedensko srečujejo v celjskih sodnih sobanah. Tudi ti bodo v sodne klopi ponovno sedli jeseni. Pred več kot dvema letoma je Branko Krklec umoril pomočnika sodnega izvršitelja. (Foto: arhiv NT/bralec) Voznik je vozil s hitrostjo 226 km/h. (Foto: PUC) Divjala po avtocesti Krkleca obsodili tudi celjski višji sodniki Policisti so v ponedeljek zvečer na avtocesti zunaj na- selja Lopata obravnavali romunskega voznika začetnika, ki je z osebnim vozilom dvakrat prekoračil hitrost za več kot 60 km/h. Za vsakega od prekrškov je predpisana globa 1.200 evrov in stranska sankcija 9 kazenskih točk. Policisti so voznika pridržali in mu odredili takojšnji postopek s privedbo. Sodnica Okrajnega sodišča v Celju mu je izrekla globo v višini 2.380 evrov s stransko sankcijo 18 kazenskih točk. Prav tako mu je začasno odvzela vozniško dovoljenje in prepovedala nadaljnjo vožnjo motornih vozil vseh vrst in za vse kategorije, za katere je imel vozniško dovoljenje, ko je storil prekršek. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 29, 18. julij 2024 ŠPORT »Šef« Špice Dušan Konda se je nekajkrat ozrl daleč v prete- klost, podrobno je orisal pot do uspehov mladih kajakašev. Brusov preobrat leta 2010 »2. junija 2006 so zgoreli stara lesena čolnarna na Špici in v njej 51 kajakov in kanu- jev ter vsa kajakaška oprema. Ostali smo brez vsega, brez strehe nad glavo, povsem po- tolčeni. Na zoglenelo barako sem takrat napisal: ›Zgradili bomo novo …‹ In smo jo. Ta- krat smo se odločili, da bomo opustili spust in se povsem preusmerili v slalom, ki je olimpijska disciplina. To je zahtevalo ogromno spre- memb. Narediti smo morali vsaj skromno slalomsko pro- go, kupiti smo morali ustre- zne čolne, v Celje smo morali pripeljati primernega trener- Sprejem na Špici za Lana Tominca 33. medalja ob polnoletnosti požiga čolnarne Vodstvo Kajak-kanu kluba Nivo Celje je na Špici pripra- vilo sprejem za Lana Tominca in tudi za Jana Ločnikarja po svetovnem prvenstva v slalomu na divjih vodah za mla- dince in mlajše člane v slovaškem Liptovskem Mikulašu. Tam je Tominc v fi nalu kajakašev do 23 let osvojil bronasto kolajno. Spomnimo: imel je en dotik, brez njega bi bil svetovni prvak. DEAN ŠUSTER Z leve stojijo Jan Ločnikar, Dušan Konda in Lan Tominc. (Foto: DŠ) ja. Leta 2008 je prišel Aleš Ku- der. Zavedali smo se, da brez treningov na divji vodi, ki je v Celju ni, ne bo šlo. Vozili smo se in se še vozimo nekajkrat na teden v Tacen. Potujemo po Evropi na kajakaške pro- ge, v prave centre športa na divji vodi,« je našteval Kon- da. Leto 2010 je prineslo preo- brat. Zanj je poskrbel 17-letni Simon Brus. Številni Brusovi nasledniki »Simon je je bil največji ta- lent, ki smo ga imeli do zdaj. Pri sedemnajstih letih se je uvrstil v slovensko mladinsko reprezentanco in julija 2010 v francoskem Pauju ob vznož- ju Pirenejev na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil srebrno kolajno. Zaostal je le za nekaj stotink za Italijanom Giovannijem de Genarrom, ki je zdaj eden najboljših ka- jakašev na svetu in letošnji evropski prvak iz Tacna. Si- mon nam je vsem dokazal, da se tudi v Celju ob trdem delu da uspeti tudi v slalomu.« Za njim so na mnogih svetovnih in evropskih prvenstvih, tako članskih kot tudi mladinskih, tekmovali Martin Srabotnik, Vid Karner, Zala Zanoškar, Urh Turnšek, Lan Tominc in Jan Ločnikar. In tudi osvaja- li kolajne. Brus je zmagal na prvih olimpijskih igrah mla- dih v Singapurju, ta uspeh je leta 2018 v Buenos Airesu ponovil Lan Tominc. »Lanova bronasta medalja, osvojena v Liptovskem Mikulašu, je že 33. kolajna za celjski klub v zadnjih štirinajstih letih na velikih tekmovanjih,« je po- nosen Konda. Kako do sodobne proge? Glede Simona Brusa, ki je (pre)hitro končal svojo špor- tno pot, je Konda dodal: »Leta 2011 se je kot prvi Celjan uvrstil v člansko reprezen- tanco. V njej sta bila deset let starejša asa Peter Kauzer in Jure Meglič. Skupaj so po- stali evropski prvaki v ekipni tekmi. Isto leto je Simon za- blestel še dvakrat. Na SP v Bratislavi je bil v fi nalu sed- mi, brez dveh dotikov bi bil tretji. Samo teden kasneje je na državnem prvenstvu na Špici premagal svetovnega prvaka iz Bratislave Petra Kauzerja. Na Špici je bilo tri tisoč ljudi, saj sta po tekmi imela veliki koncert Bajaga in Pero Lovšin.« V soboto, 31. avgusta, bo na Špici medna- rodna tekma v slalomu. To bo tudi odprto slovensko pr- venstvo. »Prišli bodo vsi naši najboljši slalomisti Benjamin Savšek, Peter Kauzer, Luka Božič, Eva Terčelj, Žiga Lin Hočevar … Želim, da v eki- pni tekmi kajakašev zmagajo Lan Tominc, Jan Ločnikar in Martin Srabotnik.« Še večja Dušanova želja, pravzaprav največja, je gradnja sodob- ne kajakaške proge na Špici. »Gostili bi tekmovanja naj- višjega svetovnega razreda v slalomu, naši tekmovalci bi imeli vrhunske pogoje za vadbo doma …« A največ bo odvisno od Direkcije Repu- blike Slovenije za vode. Trinajst celjskih šolarjev v Mehiki Mednarodne igre šolarjev, že 56. po vrsti, so letos v mehiškem Leonu. Tudi tokrat so med več kot tisoč udeleženci mladi športniki iz Celja. V plavanju tekmujejo Ela Žagar (Društvo vodnih športov Posejdon), Taya Čanžek, Elina Bratina, Nino Capello, Jon Kočevar in Nejc Šetina (vsi Plavalni klub Neptun), v atletiki Nela Rozman, Vita Holešek, Matic Krašovec, Urban Prodnik, Lovro Kralj in Jure Slapšak (vsi Atletsko društvo Kladivar) in v tenisu Dan Turnšek (Športno društvo Lokrovec). Z njimi sta dva trenerja ter svetovalka v Službi za šport na Mestni občini Celje Ana Ratkajec in sekretar Športne zveze Celje Marko Božiček. Prve Mednarodne igre šolarjev so bile leta 1968 prav v Celju. Pobudnik je bil športni pedagog Metod Klemenc, ki ga je vodila zamisel o povezovanju različnih narodov in kultur preko špor- ta. DŠ Sedemnajstčlanska celjska odprava pred odhodom v Mehiko (Foto: Moc) Trstenjakova postala mednarodna sodnica Olimpijska prvakinja v judu Tina Trstenjak ostaja zvesta svojemu športu. Ce- ljanka je opravila izpit za sodnico na tekmah Medna- rodne judo zveze. Gre šele za drugo Slovenko, ki je pridobila ta naziv. Pred njo je to uspelo le Nuši Lampe. Že prej je najuspešnejša slovenska športnica na pole- tnih olimpijskih igrah (zlata in srebrna medalja) dobila tudi povabilo za sodelova- nje v akademiji Mednarodne judo zveze (IJF), ki ima se- dež na Malti. Obenem je bila na serijah tekem IJF tudi v Tina Trstenjak se je dokončno od tekmovalne športne poti poslovila pred približno letom na veliki zabavi na celjskem Starem gradu. (Foto: DŠ) preteklih letih nadzornica sodnikov. Trstenjakova še vedno pomaga trenerju pri Judo klubu Z´dežele San- kaku Marjanu Fabjanu, saj svoje znanje predaja njego- vim mladim varovankam in varovancem. DŠ Bartelme – Poljska 12 : 0! Slovenska košarkarska reprezentanca deklet do 20 let je z zmago proti Poljski s 74 : 65 osvojila peto mesto na evropskem prvenstvu v Litvi. Lea Bartelme med dvobojem s Polja- kinjami (Foto: Kzs) Lea Bartelme je na zadnji tek- mi zbrala kar 22 točk in osem podaj. Poljakinje so vodile s 65 : 62. Do konca tekme je sledil niz dvanajstih točk zapovrstjo naše izbrane vrste. A strelka je bila le ena igralka, le enkrat lahko ugibate, katera. Poleg nje je bila od članic Ženskega košarkarskega klu- ba Cinkarna Celje v izbrani vrsti le še Kim Žibert, ki pa je dobila le bore malo igralnih minut. Proti T určiji dobrih 15 minut in je bila z 11 točkami naša druga najboljša strel- ka. Doma sta morali ostati Sophia Gbemuotor in Ana Nuša Anžič. Poznavalci tr- dijo, da je ta naša generacija sposobna osvojiti medaljo. A je vodstvo Košarkarske zve- ze Slovenije uvrstitev oceni- lo kot odlično in znova vse pometlo pod preprogo, kot je to storilo po domačem evropskem prvenstvu za članice. DŠ 16 Št. 29, 18. julij 2024 Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 16 ŠPORT Čeprav so varovanci selek- torja Klemna Luzarja v svoji skupini izgubili le z Danci (ter premagali Izraelce in Italijane), so se morali zado- voljiti z bojem za razvrstitev od 9. do 16. mesta. Vsa energija za zmagi Zmagi nad Izraelom (33 : 31) in Italijo (38 : 35) sta bili prenizki oziroma je bil tudi poraz z Dansko (25 : 34) občutno previsok za napre- dovanje Slovenije kot najbolj- še drugouvrščene ekipe iz skupin D, E in F. Naši igralci so proti izraelskim približno sedem minut pred koncem tekme zaostajali za dva za- Danes obračun z Madžari v dvorani Golovec Slovenska rokometna reprezentanca je na evropskem prvenstvu do 20 let v Celju in Laškem premagala Izrael, Italijo in Srbijo, izgubila je z Dansko. V torek je igrala s Hrvaško, danes se bo pomerila z Madžarsko. DEAN ŠUSTER Naši rokometaši bodo igrali tudi na svetovnem prvenstvu detka (26 : 28), nato so v do- brih dveh minutah z delnim izidom 4 : 0 tekmo prelomili v svoj prid. Najboljši strelec je bil najmlajši član slovenske izbrane vrste Mai Marguč, ki je za 9 zadetkov potreboval 12 strelov. Postalo je jasno, da se slovenski rokometaši niso sposobni bojevati za odličja. Naslednji dan so se žilavi Ita- lijani po zaostanku za šest golov uspeli vrniti v igro, saj so v 52. minuti zaostajali le za gol. Slovenci so v zaključ- ku tekme zaigrali bolj zbrano in le vknjižili pričakovani toč- ki proti zahodnim sosedom. Zelo učinkovita sta bila Celja- na Mai Marguč (8 golov) in Žiga Belej z desnega krila (7). Oddaljeni od vrha Na odločilni tekmi za napredovanje v četrtfina- le evropskega prvenstva je Slovenija za Dansko zaosta- la za devet golov. Gostitelji so imeli izdatnejšo podporo s tribun kot na prvih dveh tekmah. Tudi zato so do od- mora še držali stik s tekmeci, ki so imeli le zadetek pred- nosti. Že na začetku drugega polčasa pa so močno stopili na plin. Po vstopu krožne- ga napadalca Žana Koržeta Lesjaka (vseh šest golov je dosegel v drugem polčasu, zgrešil je le en strel) se je naša izbrana vrsta dvakrat še uspela približati na dva gola zaostanka, v zadnjih 15 minutah pa so ji povsem pošle moči. Za nameček je poškodbo gležnja staknil celjski orjak, krožni napa- dalec Maj Jelen. Bitka z vzhodnimi sosedi Sledila je selitev v Laško. Tam za nemoten potek skr- bita tudi nekdanja člana Celja Pivovarne Laško Uroš Šerbec in Robi Šafarič, tekmo s Srbi- jo si je ogledal njun nekdanji soigralec Rastko Stefanović. Domača vrsta je bila boljša s kar 34 : 26. »Zavedali smo se, da je ta skupina, v kate- ro smo padli v drugem delu, izjemno zahtevna. Ta naša generacija na uradnih tek- mah še ni premagala nobene od teh tekmic. Zelo sem ve- sel, da nam je prvič uspelo premagati Srbijo. Ves čas smo igrali zelo kakovostno v obrambi. V napadu smo imeli v prvem polčasu nekaj težav v napadu, a smo marsi- kaj izboljšali v nadaljevanju,« je povedal Klemen Luzar. Žan Korže Lesjak je v naši reprezentanci prejel nagrado za najboljšega igralca tekme in je moral teči skozi špalir ter prejemati udarce po zadnji plati od soigralcev: »Igrali smo tako, kot smo se dogovorili po ogledu vseh videoposnetkov tekem Srbije. Čvrsti smo bili v obrambi in posledično smo kar nekaj zadetkov dosegli iz hi- trih nasprotnih napadov. Sam skušam kar najbolje izkoristi- ti vsako minuto, ki jo dobim.« Slovenija je storila pomemben korak k osvojitvi enega od pr- vih dveh mest v skupini J, ki v zadnjem delu prvenstva pri- našata tekmi za uvrstitev med 9. in 12. mestom. Ne glede na končno uvrstitev Slovenije na tem prvenstvu je že jasno, da bo prihodnje leto s to genera- cijo nastopila na svetovnem prvenstvu do 21 let na Polj- skem. V torek se je naša repre- zentanca pomerila s hrvaško, danes (ob 19.uri) bo v dvorani Golovec sledil še spopad z ma- džarsko reprezentanco. Foto: Andraž Purg Pozdrav naših rokometašev svojim privržencem, ki so bili pretežno iz njihovih družin. Mai Marguč (z žogo) bo najbrž med kandidati za najboljšega strelca prven- stva. V ozadju je Maj Jelen, ki se je poškodoval na drugi tekmi. Klemen Luzar se je jezil že med prvo tekmo, ko so njegovi fantje igrali v valovih proti Izraelcem. Zelo ga je razveselila visoka zmaga nad Srbijo. Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je v petek na celjskem Starem gradu pripravil sprejem za predstavnike reprezentanc, evropske in sloven- ske rokometne zveze, organizacijskega odbora, delegate, sodnike in druge udeležence evropskega prvenstva v rokometu do 20 let. V imenu Evropske rokometne zveze je bil govornik podpredsednik zveze Predrag Bošković, ki je Kovaču izročil spominsko priznanje EHF. (Foto: Slavko Kolar) Goli naših fantov so razveselili navijačice. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 29, 18. julij 2024 ŠPORT Povratni obračun je bil for- malnost, čeprav so gostitelji igrali zelo čudno v prvem polčasu. Prvokategorniki na pomoč Po drugi strani so privar- čevali precej energije, kajti v nedeljo bodo v uvodnem krogu državnega prvenstva gostili Bravo, nato pa se bodo v sredo na svojem stadionu pomerili še z boljšim iz dvo- boja med slovaškim Slova- nom in makedonsko Strugo. Povratni obračun je bil včeraj na Ohridu, prvega so Slovaki v Bratislavi dobili s 4 : 2. Na pre- novljenem celjskem stadionu je Krznar z uvrstitvijo v drugi krog izenačil dosežek Dušana Kosića iz leta 2020. Estonci so Celjski nogometaši drugič v 2. krogu kvali kacij za ligo prvakov Damir Krznar spretno izkoristil nizko oviro Trener nogometašev Celja Damir Krznar se je otepal vloge favorita in jo v prvem krogu kvalifi kacij za ligo pr- vakov namenil nogometašem estonske Flore. V Talinu so njegovi varovanci zmagali s 5 : 0, torej se je hrvaški strateg glede motivacije odločil pravilno. Zmaga bi lahko bila še izdatnejša. DEAN ŠUSTER Celje: Rozman, Krefl (od 79. Kavčič), Zec, Vuklišević, Kouter (od 46. Karničnik), Kvesić (od 46. Svetlin), Dulca, Bobičanec (od 46. Popović), Brnić, Matko (od 74. Aarons), Kučis. povedli v 12. minuti, ko je do- mača obramba delovala, kot da ji ustreza vodstvo gostov in nato njena zmaga. Po odmo- ru so na zelenico stopili Žan Karničnik, Denis Popović in Tamar Svetlin. Pišek zadnja okrepitev Navijači Celja so se še naprej spraševali, kje so klubski »mo- žgani« našli Litovca Arman- dasa Kučisa, ki je še na drugi tekmi dokazal, da je mojster za zapravljanje priložnosti. V 72. minuti je v kazenskem prostoru Aljoša Matko padel kot pokošen, darilo pa je iz- koristil sam, saj je uspešno izvedel enajstmetrovko. Le štiri minute kasneje je lepo Popovićevo podajo Karničnik pretvoril v zadetek. Domača pobuda se je nadaljevala, a so bili srečni vsi. Celjani so pridobili še dodatne točke na jakostni lestvici, Estonci pa so tako ali tako iztržili več, kot so pričakovali. Celje so torej zapustili Jegor Prucev, Metod Jurhar, Lucas Mačak in Nino Milić. Namesto fantomskih okrepitev (Luka Modrić, Ja- mes Vardy, Olivier Giroud, Edin Džeko, Alphonse Areola, Mario Balotelli …) pa so se v knežje mesto preselili Lovro Štubljar, Armandas Kučis, Matija Kavčič, Jahnoah Mar- kelo, Ivan Brnić, Slavko Bralić in 22-letni Jošt Pišek. Slednji je bil član Domžal. Vodstvu celjskega kluba je najbolj pa- del v oči, ko je na celjskem stadionu pretekel skoraj celo- tno igrišče in zadel za poraz domačega moštva. Foto: Andraž Purg Za slab obisk (okoli dva tisoč gledalcev) ob ponovitvi največjega uspeha NK Celje so »krivi« tudi igralci, saj so že v Talinu razkrili šibkost tekmecev. Celje – Flora 2 : 1, strelci Varjund; Matko, Karničnik. Navkljub zanesljivi prednosti je bil Damir Krznar zelo veliko na nogah. Žan Karničnik je vnovič dokazal, da je eden najpomembnejših členov moštva. Aljoša Matko je postavil žogo na beli krogec, čeprav je bil prekršek storjen nad njim. Sedišči za predstavnika dveh največjih medijev na Celjskem (še za Televizijo Celje) sta bili daleč od novinarske tribune. Že precej pred tekmo sta bili zasedeni. Poročevalci so bili »navdušeni« nad plastenkami, v katerih je bila zelo topla voda. Neznosna vročina je povzročala težave vsem gledalcem pri spremljanju tekme. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 29, 18. julij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 18. 7. 18.00 Velenjski grad, park Leteče lutke: Peter Nos Predstava Lutkovnega gledališča Velenje 20.30 Vodni stolp Celje Etno Histeria World Orchestra Koncert 20.30 Pred Domom kulture Velenje Mozzajik Summer Jazz Festival: Jure Pukl Organic 4 Koncert PETEK, 19. 7. 19.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Pevski večer z lokalnimi zbori 21.00 Šlandrov trg Žalec Savinjska ima novo muziko z zasedbami 3TONE & Gasos Band Koncert v sklopu Poletja v Žalcu 21.00 Pred Domom kulture Velenje Pantaloons Koncert; v primeru slabega vremena odpade SOBOTA, 20. 7. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Pazi kaktuss! Klovnska predstava Teatra Cizamo; v primeru dežja odpade 20.00 Vista Velenje Overlake 2024 w. Umek & Valentino Kanzyani Elektronski spektakel NEDELJA, 21. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Alma M. Karlin: Poti Javno vodstvo po razstavi SREDA, 24. 7. 18.00 Graška gora, športno igrišče Leteče lutke: O majhni Anici Predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje 20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Chaves Koncert; vstop prost Poletje v Celju PETEK, 19. 7. 20.30 Špital za prjatle Celje Tabu Koncert 20.45 Celjski grad Celonočna gong puja – sprostimo sebe, sprostimo svet 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Vlado Pilja in Miha Plantarič Akustični glasbeni večer SOBOTA, 20. 7. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 11.00 do 19.00 Celjski grad Živa zgodovina: Druščina Zlate ostroge Skok v srednji vek: doživite vzdušje zgodovinskega kampa in pristnih srednjeveških obrti; tudi v nedeljo ob istem času 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje David Amaro Večer z Vocal BK Studiem PONEDELJEK, 22. 7. 10.00 do 13.00 KS Ostrožno Aktivne počitnice Brezplačne ustvarjalne delavnice, športne ter družabne igre in poučne delavnice; vsak dan do 26. 7. SREDA, 24. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna bralna igra Moja izbira je branje: Beremo pod drevesom Druženje z Gledališčem Pravljičarna, knjigami in prijatelji; brezplačno za otroke od 5. do 12. leta Druge prireditve ČETRTEK, 18. 7. 10.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna akademija Interaktivne in zabavne delavnice za otroke 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu: Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Poletne počitnice v Galeriji Velenje: Umetniška grafi ka Spoznavanje grafi čnih tehnik in tiskanje v enostavni tehniki visokega tiska 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Rimska oljenka Ustvarjalnica je primerna za osnovnošolske otroke, vodi jo Enea Bronja Gajšek 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Legorobotika Brezplačna delavnica za otroke od 6. leta starosti 14.00 Tehnopark Celje Detektivska akademija z otroke 21.00 Mladinski center Žalec Filmski teden Evrope 2024: Ne pozabi dihati Brezplačna projekcija fi lma PETEK, 19. 7. 9.00 do 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Zumba z Nataliio Vashakidze 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Poletne počitnice v Galeriji Velenje: Svet lutk Izdelava enostavnih lutk, scene, kratka uprizoritev 21.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Poletni kino: Varuhi formule Zgodovinska drama SOBOTA, 20. 7. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 do 11.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Dnevi odprtih vrat na Grilovi domačiji Ob 10.00 tematsko vodenje 11.00, 15.00 in 17.00 Stari grad Celje Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje iz ličja Pletarska delavnica z Vido Antolinc 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Glasbena delavnica, izdelava nunalce 20.00 Ploščad pred gasilskim domom PGD Rogaška Slatina Tradicionalna gasilska veselica Za razvedrilo bo poskrbel Dejan Vunjak & Brendijeve barabe NEDELJA, 21. 7. 16.00 do 18.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Animacijski program, ustvarjalne delavnice, športne igre, predstavitev potapljaške dejavnosti 17.00 Muzej na prostem Rogatec Likof na Taberhi Pojoče perice, prikaz delovnih opravil, mlačev žita s cepci, podkovanje konja, izdelava grabelj in metel … 17.00 Ploščad pred stolpom Kristal Rogaška Slatina Dan z lokalnimi društvi in kuhanje Kozjanskega lonca 21.00 Kavčnikova domačija Zavodnje pri Šoštanju Dnevi odprtih vrat v Kavčnikovi domačiji, kjer lahko v objemu narave spoznate življenje na podeželju nekoč ter več kot 300 let staro dimnico PONEDELJEK, 22. 7. 21.30 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Samo ne ti Romantična komedija TOREK, 23. 7. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 11.00 Hiša sadeži družbe Žalec Fit vadba s Sabino Persolja 10.00 do 17.00 Ekomuzej Žalec Dan za individualne oglede Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Kamišibaj pod krošnjami dreves Torkove igrarije SREDA, 24. 7. 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Tačke pomagačke se predstavijo Knjižnico bodo obiskali vodniki s kužki, ki vam bodo pokazali, kakšen je pravilen pristop do psa Razstave Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spregleda- na steklarska dediščina Sloveni- je; do konca leta 2024, Celjska veduta v praskanki in grafi ki; do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Knežji dvorec: Ju- piter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – koli- šča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Mu- zej človekovih pravic; do 27 . 10., spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sprememba v omrežju; do 15. 9. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Podobe demokracije: izbor gradiva iz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/Blue light: Leah Clements, Martins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Galertija Železarskega mu- zeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotogtafska razsta- va Boštjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografi j Branimirja Ritonje; do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi spominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodob- ne likovne interpretacije); do 13. 9. Dom kulture Velenje: Podo- be Doma kulture Velenje, foto- grafska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Zbirka v gibanju, razstava del iz zbirke Koroške galerije likovnih ume- tnosti; do 17. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodo- vina Bratislavskega gradu, go- stujoča razstava; do 3. 8.; Atrij: Foto EX-tempore Velenje 2024, razstava fotografskih del nateča- ja v organizaciji Foto kluba F8; do 31. 8. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, go- stujoča razstava Goriškega mu- zeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Ka- cenštajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostujoča razstava Borisa Haj- dinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do kon- ca 31. 8. Razstavišče Standard Vele- nje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Zeleno, fotografska razstava Jureta Kra- vanje; do 15. 8. Podhod pri Vili Bianci Vele- nje: Mesto se spominja, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: V objemu klekljane čipke, razstava klekljaric Univer- ze za tretje življensko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Papirnati prtički: do 31. 8.; Mla- dinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Steklena dvojčka: Bralka poletja: Špela Mlinar; do 30. 9.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zeleno mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 9. Oddelek za odrasle: Robin- son Crusoe – na samotnem oto- ku, razstava knjig; do 31. 8. in razstava knjig Skriti zakladi; do 30. 9.; Domoznansko razstavi- šče: Vila Široko, razstava Andre- je Jurkovnik; do 30. 9. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Her- barij, brezčasni zapis narave av- torice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do decem- bra; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do de- cembra; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitve- nih tablah avtorjev, ki so ustvar- jali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do decembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska raz- stava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Mlinšek Velenje; do 23. 8. Razstavišče Vila Bianca Ve- lenje: Viera Uran, pregledna raz- stava likovnih del članice Dru- štva šaleških likovnikov; do 1. 8. ALMA M. KARLIN POTI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 21. julij 2024, ob 11.00, Stara grofija . VStop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI: Zaprto Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 29, 18. julij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Kje dom je zdaj, kje roke, da bi nas objele? Kje rože tvoje, ki povsod okoli so cvetele? Kje glas, ki v pesmi je tako mehko zvenel? Le kje se sliši zdaj njegov odmev? Med nami ni ga, rane pa še vedno krvavijo in misli naše k tebi venomer hitijo … Ljubezen, mir in sreča ti bila si naša, brez tebe tudi nam življenjska moč ugaša. MATILDA FLIS iz Zavrha nad Dobrno Z neizmerno bolečino v srcih te lahko sedaj obiskujemo le še na koščku posvečene zemlje, kjer si našla svoj več kot zaslužen ter večen počitek ob svojem možu, našem očetu Francu Flisu, ter staršema Viktorju in Frančiški Olenšek. Bili ste in ostajate naše vse! Hvala vsem, ki se jih spominjate v molitvah in jim prižigate luč večnega spomina. S spoštovanjem in z ljubeznijo: otroci z družinami 389 V SPOMIN Žalostno leto je zdaj za nami, kar ti si odšla, naša draga mami MARIJAN SNEDIČ (21. 2. 1934–17. 7. 2021) Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. 378 V SPOMIN Minevajo tri leta, kar nas je zapustil naš dragi Vsi njegovi Dobrota tvojih rok ohranja nam spomine in hvaležna misel, mama, nate ne mine. V SPOMIN 17 . julija je minilo eno leto, kar nas je zapustila naša dobra mama ANGELCA ROZMAN iz Kostrivnice Z ljubeznijo v tihi žalosti čuvamo spomine na naše skupne dni. Vsi njeni p Danes mineva dvanajst let, kar si nas zapustila, naša draga JOŽICA SELIČ iz Trnega pod Kalobjem (25. 2. 1952–18. 7. 2012) Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanjo postojite ob grobu, ji podarite cvet in prižgete svečko. Tvoji domači, ki te zelo pogrešamo. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN 401 Poroke Žalec Poročili so se: Tjaša BIZJAK in Jernej PANGERŠIČ, oba iz Trbovelj, Anja VINDER HRU- STELJ iz Velenja in Matic PO- LUTNIK iz Šentjurja. Velenje Poročila sta se: Darja JERT in Janez HABJANIČ, oba iz Ra- delj ob Dravi. Smrti Celje Umrli so: Stanislav BIZJAK iz Loke pri Žusmu, 85 let, Ma- rija ŠMAUC iz Laškega, 78 let, Gregor BAKIJA iz Celja, 52 let, Friderik DOBRAJC iz Celja, VISTA VELENJE / 30.8. vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke STROJI PRODAM NAHRBTNO motorno kosilnico prodam. Telefon 031 889-191. 398 OPREMA PRODAM STEKLENO jedilno mizo, 140 x 80 cm in 6 stolov, cena 120 EUR, ter omaro za jedilnico, 180 x 40 x 100 cm, cena 40 EUR, vse odlično ohra- njeno, prodam. Telefon 041 620-132. 395 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BELE piščance brojlerje, primerne za zakol ali že očiščene piščance, prodam. Več informacij po telefonu 031 753-595. p DVE kozi, srnasta pasma, in kozla (samčka), prodam. Telefon 031 324-550. p TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 402 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer - ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p V SPOMIN PRELJUBEMU ATU IN MAMI FRANC FAJDIGA (22. 12. 1912–4. 2. 1982) in ANA FAJDIGA rojena Frece (5. 7. 1913–20. 7. 1994) iz Škarnic, Dobje pri Planini Sleherni dan sta z nami v srcu in spominu … Hčerka Ivanka in vajino potomstvo p 82 let, Danijela GUŠTIN iz Ce- lja, 90 let, Jožefa POTUŠEK iz Rimskih Toplic, 93 let, Franc DEŽELAK iz Zabukovice, 93 let, Jožef VERK iz Celja, 73 let, Valentin OBLAK iz Zabukovi- ce, 89 let, Stanislav POLENIK iz Celja, 95 let, Marija VER- DEV iz Šempetra, 87 let, Goran ĐORĐIĆ iz Celja, 65 let. Žalec Umrli so: Štefan ŠIBILA iz Matk, 88 let, Alojzija HORVAT iz Latkove vasi, 95 let, Marija GRAH iz Šmatevža, 91 let. Velenje Umrli so: Marjan KOS iz Velenja, 81 let, Stanislav PA- VLIN iz Velenja, 92 let, Mark GLASENČNIK iz Šmartnega ob Paki, 3 leta, Darinka ESIH iz Šmartnega ob Paki, 67 let. KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM DOMAČ jabolčnik prodam. Telefon 041 573-380. 396 MLAD krompir in ječmen v rinfuzi prodam. Tele- fon 031 384-429. 397 ŽGANJE, 54 %, iz grozdnih jagod, prodam. Tele- fon 071 453-573, popoldan. 399 NARAVNO sušeno luščeno koruzo prodam. Tele- fon 041 916-939. 400 OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, prodajamo vsak delavnik. Beli leghorn bo v prodaji konec julija. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, dobite po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za pi- ščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 15. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, reja perutnine Dobravc, Šem- peter v Savinjski dolini. p BUKOVA drva, dolga 33 cm, skupaj 6 x 1 x 1 m, prodam. Telefon 031 467-944. p DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dosta- vo, prodam. Telefon 040 211-346. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 29, 18. julij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 18. 7. 18.00 Velenjski grad, park Leteče lutke: Peter Nos Predstava Lutkovnega gledališča Velenje 20.30 Vodni stolp Celje Etno Histeria World Orchestra Koncert 20.30 Pred Domom kulture Velenje Mozzajik Summer Jazz Festival: Jure Pukl Organic 4 Koncert PETEK, 19. 7. 19.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Pevski večer z lokalnimi zbori 21.00 Šlandrov trg Žalec Savinjska ima novo muziko z zasedbami 3TONE & Gasos Band Koncert v sklopu Poletja v Žalcu 21.00 Pred Domom kulture Velenje Pantaloons Koncert; v primeru slabega vremena odpade SOBOTA, 20. 7. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Pazi kaktuss! Klovnska predstava Teatra Cizamo; v primeru dežja odpade 20.00 Vista Velenje Overlake 2024 w. Umek & Valentino Kanzyani Elektronski spektakel NEDELJA, 21. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Alma M. Karlin: Poti Javno vodstvo po razstavi SREDA, 24. 7. 18.00 Graška gora, športno igrišče Leteče lutke: O majhni Anici Predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje 20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Chaves Koncert; vstop prost Poletje v Celju PETEK, 19. 7. 20.30 Špital za prjatle Celje Tabu Koncert 20.45 Celjski grad Celonočna gong puja – sprostimo sebe, sprostimo svet 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Vlado Pilja in Miha Plantarič Akustični glasbeni večer SOBOTA, 20. 7. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 11.00 do 19.00 Celjski grad Živa zgodovina: Druščina Zlate ostroge Skok v srednji vek: doživite vzdušje zgodovinskega kampa in pristnih srednjeveških obrti; tudi v nedeljo ob istem času 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje David Amaro Večer z Vocal BK Studiem PONEDELJEK, 22. 7. 10.00 do 13.00 KS Ostrožno Aktivne počitnice Brezplačne ustvarjalne delavnice, športne ter družabne igre in poučne delavnice; vsak dan do 26. 7. SREDA, 24. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna bralna igra Moja izbira je branje: Beremo pod drevesom Druženje z Gledališčem Pravljičarna, knjigami in prijatelji; brezplačno za otroke od 5. do 12. leta Druge prireditve ČETRTEK, 18. 7. 10.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna akademija Interaktivne in zabavne delavnice za otroke 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu: Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Poletne počitnice v Galeriji Velenje: Umetniška grafi ka Spoznavanje grafi čnih tehnik in tiskanje v enostavni tehniki visokega tiska 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Rimska oljenka Ustvarjalnica je primerna za osnovnošolske otroke, vodi jo Enea Bronja Gajšek 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Legorobotika Brezplačna delavnica za otroke od 6. leta starosti 14.00 Tehnopark Celje Detektivska akademija z otroke 21.00 Mladinski center Žalec Filmski teden Evrope 2024: Ne pozabi dihati Brezplačna projekcija fi lma PETEK, 19. 7. 9.00 do 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Zumba z Nataliio Vashakidze 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Poletne počitnice v Galeriji Velenje: Svet lutk Izdelava enostavnih lutk, scene, kratka uprizoritev 21.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Poletni kino: Varuhi formule Zgodovinska drama SOBOTA, 20. 7. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 do 11.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Dnevi odprtih vrat na Grilovi domačiji Ob 10.00 tematsko vodenje 11.00, 15.00 in 17.00 Stari grad Celje Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje iz ličja Pletarska delavnica z Vido Antolinc 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Glasbena delavnica, izdelava nunalce 20.00 Ploščad pred gasilskim domom PGD Rogaška Slatina Tradicionalna gasilska veselica Za razvedrilo bo poskrbel Dejan Vunjak & Brendijeve barabe NEDELJA, 21. 7. 16.00 do 18.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Animacijski program, ustvarjalne delavnice, športne igre, predstavitev potapljaške dejavnosti 17.00 Muzej na prostem Rogatec Likof na Taberhi Pojoče perice, prikaz delovnih opravil, mlačev žita s cepci, podkovanje konja, izdelava grabelj in metel … 17.00 Ploščad pred stolpom Kristal Rogaška Slatina Dan z lokalnimi društvi in kuhanje Kozjanskega lonca 21.00 Kavčnikova domačija Zavodnje pri Šoštanju Dnevi odprtih vrat v Kavčnikovi domačiji, kjer lahko v objemu narave spoznate življenje na podeželju nekoč ter več kot 300 let staro dimnico PONEDELJEK, 22. 7. 21.30 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Samo ne ti Romantična komedija TOREK, 23. 7. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 11.00 Hiša sadeži družbe Žalec Fit vadba s Sabino Persolja 10.00 do 17.00 Ekomuzej Žalec Dan za individualne oglede Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Kamišibaj pod krošnjami dreves Torkove igrarije SREDA, 24. 7. 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Tačke pomagačke se predstavijo Knjižnico bodo obiskali vodniki s kužki, ki vam bodo pokazali, kakšen je pravilen pristop do psa Razstave Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spregleda- na steklarska dediščina Sloveni- je; do konca leta 2024, Celjska veduta v praskanki in grafi ki; do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Knežji dvorec: Ju- piter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – koli- šča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Mu- zej človekovih pravic; do 27 . 10., spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sprememba v omrežju; do 15. 9. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Podobe demokracije: izbor gradiva iz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/Blue light: Leah Clements, Martins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Galertija Železarskega mu- zeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotogtafska razsta- va Boštjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografi j Branimirja Ritonje; do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi spominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodob- ne likovne interpretacije); do 13. 9. Dom kulture Velenje: Podo- be Doma kulture Velenje, foto- grafska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Zbirka v gibanju, razstava del iz zbirke Koroške galerije likovnih ume- tnosti; do 17. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodo- vina Bratislavskega gradu, go- stujoča razstava; do 3. 8.; Atrij: Foto EX-tempore Velenje 2024, razstava fotografskih del nateča- ja v organizaciji Foto kluba F8; do 31. 8. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, go- stujoča razstava Goriškega mu- zeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Ka- cenštajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostujoča razstava Borisa Haj- dinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do kon- ca 31. 8. Razstavišče Standard Vele- nje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Zeleno, fotografska razstava Jureta Kra- vanje; do 15. 8. Podhod pri Vili Bianci Vele- nje: Mesto se spominja, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: V objemu klekljane čipke, razstava klekljaric Univer- ze za tretje življensko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Papirnati prtički: do 31. 8.; Mla- dinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Steklena dvojčka: Bralka poletja: Špela Mlinar; do 30. 9.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zeleno mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 9. Oddelek za odrasle: Robin- son Crusoe – na samotnem oto- ku, razstava knjig; do 31. 8. in razstava knjig Skriti zakladi; do 30. 9.; Domoznansko razstavi- šče: Vila Široko, razstava Andre- je Jurkovnik; do 30. 9. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Her- barij, brezčasni zapis narave av- torice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do decem- bra; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do de- cembra; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitve- nih tablah avtorjev, ki so ustvar- jali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do decembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska raz- stava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Mlinšek Velenje; do 23. 8. Razstavišče Vila Bianca Ve- lenje: Viera Uran, pregledna raz- stava likovnih del članice Dru- štva šaleških likovnikov; do 1. 8. ALMA M. KARLIN POTI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 21. julij 2024, ob 11.00, Stara grofija . VStop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI: Zaprto Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 29, 18. julij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Kje dom je zdaj, kje roke, da bi nas objele? Kje rože tvoje, ki povsod okoli so cvetele? Kje glas, ki v pesmi je tako mehko zvenel? Le kje se sliši zdaj njegov odmev? Med nami ni ga, rane pa še vedno krvavijo in misli naše k tebi venomer hitijo … Ljubezen, mir in sreča ti bila si naša, brez tebe tudi nam življenjska moč ugaša. MATILDA FLIS iz Zavrha nad Dobrno Z neizmerno bolečino v srcih te lahko sedaj obiskujemo le še na koščku posvečene zemlje, kjer si našla svoj več kot zaslužen ter večen počitek ob svojem možu, našem očetu Francu Flisu, ter staršema Viktorju in Frančiški Olenšek. Bili ste in ostajate naše vse! Hvala vsem, ki se jih spominjate v molitvah in jim prižigate luč večnega spomina. S spoštovanjem in z ljubeznijo: otroci z družinami 389 V SPOMIN Žalostno leto je zdaj za nami, kar ti si odšla, naša draga mami MARIJAN SNEDIČ (21. 2. 1934–17. 7. 2021) Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. 378 V SPOMIN Minevajo tri leta, kar nas je zapustil naš dragi Vsi njegovi Dobrota tvojih rok ohranja nam spomine in hvaležna misel, mama, nate ne mine. V SPOMIN 17 . julija je minilo eno leto, kar nas je zapustila naša dobra mama ANGELCA ROZMAN iz Kostrivnice Z ljubeznijo v tihi žalosti čuvamo spomine na naše skupne dni. Vsi njeni p Danes mineva dvanajst let, kar si nas zapustila, naša draga JOŽICA SELIČ iz Trnega pod Kalobjem (25. 2. 1952–18. 7. 2012) Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanjo postojite ob grobu, ji podarite cvet in prižgete svečko. Tvoji domači, ki te zelo pogrešamo. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN 401 Poroke Žalec Poročili so se: Tjaša BIZJAK in Jernej PANGERŠIČ, oba iz Trbovelj, Anja VINDER HRU- STELJ iz Velenja in Matic PO- LUTNIK iz Šentjurja. Velenje Poročila sta se: Darja JERT in Janez HABJANIČ, oba iz Ra- delj ob Dravi. Smrti Celje Umrli so: Stanislav BIZJAK iz Loke pri Žusmu, 85 let, Ma- rija ŠMAUC iz Laškega, 78 let, Gregor BAKIJA iz Celja, 52 let, Friderik DOBRAJC iz Celja, VISTA VELENJE / 30.8. vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke STROJI PRODAM NAHRBTNO motorno kosilnico prodam. Telefon 031 889-191. 398 OPREMA PRODAM STEKLENO jedilno mizo, 140 x 80 cm in 6 stolov, cena 120 EUR, ter omaro za jedilnico, 180 x 40 x 100 cm, cena 40 EUR, vse odlično ohra- njeno, prodam. Telefon 041 620-132. 395 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BELE piščance brojlerje, primerne za zakol ali že očiščene piščance, prodam. Več informacij po telefonu 031 753-595. p DVE kozi, srnasta pasma, in kozla (samčka), prodam. Telefon 031 324-550. p TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 402 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer - ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p V SPOMIN PRELJUBEMU ATU IN MAMI FRANC FAJDIGA (22. 12. 1912–4. 2. 1982) in ANA FAJDIGA rojena Frece (5. 7. 1913–20. 7. 1994) iz Škarnic, Dobje pri Planini Sleherni dan sta z nami v srcu in spominu … Hčerka Ivanka in vajino potomstvo p 82 let, Danijela GUŠTIN iz Ce- lja, 90 let, Jožefa POTUŠEK iz Rimskih Toplic, 93 let, Franc DEŽELAK iz Zabukovice, 93 let, Jožef VERK iz Celja, 73 let, Valentin OBLAK iz Zabukovi- ce, 89 let, Stanislav POLENIK iz Celja, 95 let, Marija VER- DEV iz Šempetra, 87 let, Goran ĐORĐIĆ iz Celja, 65 let. Žalec Umrli so: Štefan ŠIBILA iz Matk, 88 let, Alojzija HORVAT iz Latkove vasi, 95 let, Marija GRAH iz Šmatevža, 91 let. Velenje Umrli so: Marjan KOS iz Velenja, 81 let, Stanislav PA- VLIN iz Velenja, 92 let, Mark GLASENČNIK iz Šmartnega ob Paki, 3 leta, Darinka ESIH iz Šmartnega ob Paki, 67 let. KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM DOMAČ jabolčnik prodam. Telefon 041 573-380. 396 MLAD krompir in ječmen v rinfuzi prodam. Tele- fon 031 384-429. 397 ŽGANJE, 54 %, iz grozdnih jagod, prodam. Tele- fon 071 453-573, popoldan. 399 NARAVNO sušeno luščeno koruzo prodam. Tele- fon 041 916-939. 400 OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, prodajamo vsak delavnik. Beli leghorn bo v prodaji konec julija. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, dobite po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za pi- ščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 15. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, reja perutnine Dobravc, Šem- peter v Savinjski dolini. p BUKOVA drva, dolga 33 cm, skupaj 6 x 1 x 1 m, prodam. Telefon 031 467-944. p DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dosta- vo, prodam. Telefon 040 211-346. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 29, 18. julij 2024 INFORMACIJE NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Ne spreglejte tretjega potopisa! Potopis pošljite na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljamo jih letošnje poletje. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografij obiskane dežele. Stanetova 11, Celje Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega potovanja z nami in se potegujte za nagrado! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! NAGRADE! Kovček ORNELLI NAGRADE! 2 1 3 Nahrbtnik Target Viper urban Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Najdete ga na straneh 30–31. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Str. 24–25 Str. 26 »Ladje ne potopi morje, ampak neumen človek« Smo Slovenci res govorno nenadarjeni? O življenju, smrti, žalovanju in radosti Št. 29/ Leto 79 / Celje, 18. julij 2024 Občinsko dvorišče je spet gostilo številne Laščane, tudi tiste, ki jih je življenjska pot odpeljala iz kraja. Skupaj so obujali spomine, klepetali, odkrivali stare in nove obraze ter se zabavali. Tra- dicionalno je bilo na dogodku tudi zabijanje pipe v sod, iz katerega je priteklo pivo. Obiskovalci prireditve se se vpisali v Knjigo Laščanov in ob tem prejeli posebno pivo Laščan, ki je polnjeno ravno za to priložnost. Večer sta tradicionalno popestrili Laška pihalna godba in Bobnarska skupina Laško, pridružile so se jima tudi mažorete. Letošnji spomini so bili posvečeni 170-letnici zdravili- ške dejavnosti v Laškem. V kulturni program večera sta Laščane pospremila sestava policijskega orkestra, zadnji del večera pa so zbrane zabavali rokerji zasedbe The Dune. Pivo in cvetje privabilo približno 37 tisoč obiskovalcev Festival za zabavo in dušo Da je v Laškem vsako poletje vrhunec zabavnega, etnološkega, kulturnega in kulina- ričnega dogajanja, je krivo cvetje. Razstava cvetličnih aranžmajev pred 61 leti je bila namreč povod, da so leto kasneje v mestu ob Savinji pripravili prvi praznik piva in cvetja. V tem času je dogodek postal največja festivalska prireditev v Sloveniji, ki ima ob tem tudi najdaljšo tradicijo. Ker je Pivo in cvetje predvsem praznik Laščanov, je dan pred začetkom festivala tradicionalno namenjen utrjevanju vezi v skupnosti. Tako je bil tudi letos uvod v pestro štiridnevno dogajanje Dan Laščanov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Cvetje iz kranceljpinta K veselemu in slavnostnemu vzdušju na Dnevu Laščanov so poleg bogatega programa in dobre družbe prispevali tudi cvetlični obročki za lase in cvetje za gumbnico iz kranceljpinta, ki so na letošnjem ocenjevanju prejeli certifi kat kakovosti znamke Okusiti Laško. Avtorice teh rokodelskih izdelkov so mojstrice kranceljpinta iz Hiše generacij Laško, Stik pa jih je opremil z zgodbo in lično embalažo. Tradicionalna laška obrt kranceljpint je obiskovalce navduševala tudi druge dni festival- skega dogajanja. V Muzeju Laško so dan pred začetkom festivala odprli razstavo z naslovom Pivo in cvetje 63-64-24-25, ki pripoveduje o tem, kaj vse je bilo nekoč Pivo in cvetje. Sicer festivalu, ki je bil tudi letos v znamenju trajnostne mobilnosti ter vrhunskih koncertov domačih in tujih izvajalcev, dušo dajejo predvsem okrašene ulice starega mestnega jedra, ocve- tličeni trgi ter bogat spremljevalni program, s katerim oživijo ulice Laškega. Festival je ohranil tudi tradicionalne etnografske vsebine s prikazi starih ljudskih opravil in običajev na občinskem dvorišču v izvedbi društev, združenih v zvezo Možnar. Nedelja je bila v zdraviliško-pivovarskem mestu v znamenju tradicionalne parade starodobnikov, pihalnih godb in mažoret ter številnih drugih skupin, ob koncu 59. festivala Pivo in cvetje pa je sledil še tradicionalni festival »plehmuzik«. Pivo in cvetje bo prihodnje leto v znamenju jubilejev. Festival bo namreč doživel šestdeseto po- novitev, pivovarna v Laškem pa bo obeležila dvesto let delovanja. Foto: Nik Jarh Organizatorji Piva in cvetja so letos v štiridnevnem doga- janju zabeležili približno 37 tisoč obiskovalcev, kar je manj kot lani. Gre za pričakovano znižanje, ki so ga organizatorji predvideli na račun vstopnine, a ta ni edini razlog. »Veliko ljubiteljev festivala Pivo in cvetje je tudi ljubiteljev športa in letos je bilo veliko priložnosti za udeležbo na športnih prireditvah naših nogometašev, odbojkarjev, rokometašev, ki so prav tako zahtevale znaten družinski fi nančni vlo- žek,« pojasnjujejo organizatorji. Na dveh odrih se je v treh glasbenih dneh zvrstilo 21 koncertov, skupno je nastopilo več kot sto glasbenikov, ki so poskrbeli za glasbene užitke. Obiskovalci Dneva Laščanov v Knjigi Laščanov pustijo zapis o svojih vtisih in željah. Razstava cvetličnih aranžmajev pred 61 leti je bila povod, da so leto kasneje v mestu ob Savinji pripravili prvi praznik piva in cvetja. »Če je cvetje, naj bo tudi pivo,« je znamenita izjava, ki jo je ob snovanju idej za edinstven turistični praznik v Laškem izrekel takratni predsednik novonastalega hor- tikulturnega društva in direktor Pivovarne Laško. Piva in cvetja ni brez brhkih laških mažoret. Tradicionalno na Dnevu Laščanov je tudi zabijanje pipe v sod, iz katerega priteče pivo. Str. 28–29 Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 29, 18. julij 2024 INFORMACIJE NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Ne spreglejte tretjega potopisa! Potopis pošljite na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljamo jih letošnje poletje. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografij obiskane dežele. Stanetova 11, Celje Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega potovanja z nami in se potegujte za nagrado! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! NAGRADE! Kovček ORNELLI NAGRADE! 2 1 3 Nahrbtnik Target Viper urban Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Najdete ga na straneh 30–31. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Str. 24–25 Str. 26 »Ladje ne potopi morje, ampak neumen človek« Smo Slovenci res govorno nenadarjeni? O življenju, smrti, žalovanju in radosti Št. 29/ Leto 79 / Celje, 18. julij 2024 Občinsko dvorišče je spet gostilo številne Laščane, tudi tiste, ki jih je življenjska pot odpeljala iz kraja. Skupaj so obujali spomine, klepetali, odkrivali stare in nove obraze ter se zabavali. Tra- dicionalno je bilo na dogodku tudi zabijanje pipe v sod, iz katerega je priteklo pivo. Obiskovalci prireditve se se vpisali v Knjigo Laščanov in ob tem prejeli posebno pivo Laščan, ki je polnjeno ravno za to priložnost. Večer sta tradicionalno popestrili Laška pihalna godba in Bobnarska skupina Laško, pridružile so se jima tudi mažorete. Letošnji spomini so bili posvečeni 170-letnici zdravili- ške dejavnosti v Laškem. V kulturni program večera sta Laščane pospremila sestava policijskega orkestra, zadnji del večera pa so zbrane zabavali rokerji zasedbe The Dune. Pivo in cvetje privabilo približno 37 tisoč obiskovalcev Festival za zabavo in dušo Da je v Laškem vsako poletje vrhunec zabavnega, etnološkega, kulturnega in kulina- ričnega dogajanja, je krivo cvetje. Razstava cvetličnih aranžmajev pred 61 leti je bila namreč povod, da so leto kasneje v mestu ob Savinji pripravili prvi praznik piva in cvetja. V tem času je dogodek postal največja festivalska prireditev v Sloveniji, ki ima ob tem tudi najdaljšo tradicijo. Ker je Pivo in cvetje predvsem praznik Laščanov, je dan pred začetkom festivala tradicionalno namenjen utrjevanju vezi v skupnosti. Tako je bil tudi letos uvod v pestro štiridnevno dogajanje Dan Laščanov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Cvetje iz kranceljpinta K veselemu in slavnostnemu vzdušju na Dnevu Laščanov so poleg bogatega programa in dobre družbe prispevali tudi cvetlični obročki za lase in cvetje za gumbnico iz kranceljpinta, ki so na letošnjem ocenjevanju prejeli certifi kat kakovosti znamke Okusiti Laško. Avtorice teh rokodelskih izdelkov so mojstrice kranceljpinta iz Hiše generacij Laško, Stik pa jih je opremil z zgodbo in lično embalažo. Tradicionalna laška obrt kranceljpint je obiskovalce navduševala tudi druge dni festival- skega dogajanja. V Muzeju Laško so dan pred začetkom festivala odprli razstavo z naslovom Pivo in cvetje 63-64-24-25, ki pripoveduje o tem, kaj vse je bilo nekoč Pivo in cvetje. Sicer festivalu, ki je bil tudi letos v znamenju trajnostne mobilnosti ter vrhunskih koncertov domačih in tujih izvajalcev, dušo dajejo predvsem okrašene ulice starega mestnega jedra, ocve- tličeni trgi ter bogat spremljevalni program, s katerim oživijo ulice Laškega. Festival je ohranil tudi tradicionalne etnografske vsebine s prikazi starih ljudskih opravil in običajev na občinskem dvorišču v izvedbi društev, združenih v zvezo Možnar. Nedelja je bila v zdraviliško-pivovarskem mestu v znamenju tradicionalne parade starodobnikov, pihalnih godb in mažoret ter številnih drugih skupin, ob koncu 59. festivala Pivo in cvetje pa je sledil še tradicionalni festival »plehmuzik«. Pivo in cvetje bo prihodnje leto v znamenju jubilejev. Festival bo namreč doživel šestdeseto po- novitev, pivovarna v Laškem pa bo obeležila dvesto let delovanja. Foto: Nik Jarh Organizatorji Piva in cvetja so letos v štiridnevnem doga- janju zabeležili približno 37 tisoč obiskovalcev, kar je manj kot lani. Gre za pričakovano znižanje, ki so ga organizatorji predvideli na račun vstopnine, a ta ni edini razlog. »Veliko ljubiteljev festivala Pivo in cvetje je tudi ljubiteljev športa in letos je bilo veliko priložnosti za udeležbo na športnih prireditvah naših nogometašev, odbojkarjev, rokometašev, ki so prav tako zahtevale znaten družinski fi nančni vlo- žek,« pojasnjujejo organizatorji. Na dveh odrih se je v treh glasbenih dneh zvrstilo 21 koncertov, skupno je nastopilo več kot sto glasbenikov, ki so poskrbeli za glasbene užitke. Obiskovalci Dneva Laščanov v Knjigi Laščanov pustijo zapis o svojih vtisih in željah. Razstava cvetličnih aranžmajev pred 61 leti je bila povod, da so leto kasneje v mestu ob Savinji pripravili prvi praznik piva in cvetja. »Če je cvetje, naj bo tudi pivo,« je znamenita izjava, ki jo je ob snovanju idej za edinstven turistični praznik v Laškem izrekel takratni predsednik novonastalega hor- tikulturnega društva in direktor Pivovarne Laško. Piva in cvetja ni brez brhkih laških mažoret. Tradicionalno na Dnevu Laščanov je tudi zabijanje pipe v sod, iz katerega priteče pivo. Str. 28–29 Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 29, 18. julij 2024 INTERVJU Kot pravi sogovornica, so Celjski grofi na Slovenskem pustili izjemno močen pečat v umetnostnem prostoru. Ideja o ciklu preda- vanj, naslovljenih Dediščina grofov Celjskih, ki so med Celjani zelo priljubljena, se je ro- dila ravno na inštitutu, ki mu predseduje. »V Pokrajinskem muzeju Celje so nam prijazno ponudili gostoljubje in pomoč pri organizaciji teh predavanj.« Predavanja so del raziskoval- nega projekta Umetnostna zgodovina grofov Celjskih. Lahko poveste več o tem projektu? Ta projekt je umetnostnozgodovinski inšti- tut dobil na nacionalnem javnem razpisu za sofinanciranje raziskovalnih projektov. Gre za enega od projektov Arisa, torej Javne agencije za znanstveno, raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Gre za precej tekmovalen razpis, vsebino prijave ocenjujejo tuji recenzenti, tako da smo na inštitutu še »Srednjeveških ostankov ne iščemo na naključnih krajih, ampak tam, kjer iz zgodovinskih virov vemo, da je tam stal nek objekt ali da je tam potekala cestna povezava.« »Preden se lotimo izkopov, praviloma vedno opravimo nedestruktivne raziskave, kot je na primer georadar. Te raziskave dajo precej zanesljiv vpogled v to, kje je smiselno izkopavati. Najbolje je še vedno, če kaj najdemo po naključju.« »Celotna zgodba o grofih Celjskih je izjemna. Njihova zgodovina od začetka do konca, z vsemi veličastnimi podrobnostmi je tisto, kar me najbolj presune.« Dr. Mija Oter Gorenčič, umetnostna zgodovinarka »O grofih Celjskih lahko izvemo še veliko« Predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta dr. Mija Oter Go- renčič se raziskovalno ukvarja s srednjeveško umetnostjo, v zadnjem času predvsem z umetnostno dediščino grofov Celjskih. Sicer pa je tudi predsednica Znanstvenega sveta ZRC SAZU, znanstvena svetnica in izredna profesorica na mariborski Filozofski fakulteti. Maja je predavala v Celju, in sicer pred polno dvorano Barbare Celjske v pokrajinskem muzeju. Čeprav prevladuje prepričanje, da o grofih Celjskih vemo že skoraj vse, Oter Gorenčičeva pravi, da je to zmotno in da je resnica ravno nasprotna. JANŽE FRIC posebej veseli in ponosni, da je bila nujnost raziskav grofov Celjskih prepoznana tudi v širšem evropskem prostoru. Projekt smo za- čeli prvega oktobra 2022 in bo trajal tri leta z možnostjo podaljšanja za eno leto. Pri pro- jektu gre za raziskavo umetnostne dediščine grofov Celjskih, v okviru katere bomo prvič znanstveno predstavili umetnostno zgodovi- no grofov Celjskih. Kljub osupljivemu vzponu grofov Celjskih in njihovemu izjemnemu vplivu v tedanji evropski politiki njihova umetnostna zgo- dovina do zdaj še ni nikoli bila sistematično obravnavana in predstavljena. Prav to vrzel bo ta projekt zapolnil. Projektna skupina bo tudi ustvarila javno dostopno slovensko in angleško znanstveno spletno bazo, v kateri bodo predstavljeni najpomembnejši in na ar- hivskih virih temelječi podatki tako o profani kot tudi o sakralni umetnostni dediščini gro- fov Celjskih. Člani projektne skupine bomo tudi objavili nekaj temeljnih študij o izbranih spomenikih, povezanih s Celjskimi. Vsi člani bomo tudi združili svoja znanja in jih pove- zali v knjigo o Knežjem dvoru. Bo spletna baza namenjena le znanstve- nikom ali jo bodo lahko brali tudi nepo- znavalci? Ta baza bo omogočila strokovni in širši jav- nosti vpogled v do zdaj še nikjer zbrane in predstavljene podatke o umetnostni dedišči- ni grofov Celjskih. Baza bo hkrati omogočila pregled nad umetnostno zgodovino grofov Celjskih in številne nadaljnje raziskave ter primerjalne študije z umetnostno dediščino drugih elitnih evropskih rodbin, s katerimi so bili grofje Celjski v stikih. V okviru projekta ponovno še enkrat pregledujemo vse znane arhivske listine o Celjskih, prav tako iščemo tudi nove vire. Opisi v bazi bodo kratki in zelo lahko razumljivi ter pregledni, ampak hkrati bodo zraven opombe za strokovno javnost. Tako da bodo lahko tisti, ki bodo želeli, tudi preverili podatke v arhivskih listi- nah. Vsi spomeniki, gradovi in sakralni spo- meniki bodo predstavljeni tako zgodovinsko kot umetnostnozgodovinsko. Na tej spletni strani bodo tudi zelo bogato slikovno gradivo in 3D-rekonstrukcije nekaterih najpomemb- nejših gradov grofov Celjskih. Spletna baza bo dostopna po zaključku projekta, v vmesnem času raziskovalci vanjo še nalagamo vsebine in opravljamo raziskave. Kako zahtevno je prebirati stare listine? Preučevanje srednjeveških listin zahteva nekatera specifična znanja. To sta predvsem znanje branja starih pisav in razumevanje sre- dnjeveške latinščine in nemščine, v primeru grofov Celjskih celo madžarščine. Pomembno je tudi, da znamo prepisane listine pravilno interpretirati in postaviti v širši zgodovinski ter družbeno-politični kontekst. Vse to zahte- va sodelovanje različnih strokovnjakov. Prav to delamo v prej omenjenem projektu. Kako pa raziskovanje poteka, želimo prikazati prav s ciklom predavanj, ki jih gosti Pokrajinski muzej Celje. Kako najdete nove vire? Novih virov pravzaprav ni tako težko najti, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Zelo dobro, tako rekoč v celoti, so pregledani viri v bli- žnjih arhivih. Zlasti v Sloveniji in Avstriji. Zelo slabo so pregledani arhivi, v katerih bi bilo mogoče najti vire, povezane z grofi Celjskimi, a jih do zdaj ni nihče sistematično iskal. Tak primer predstavljajo na primer arhivi v Fran- ciji, Španiji in Dubrovniku. Mednje spadajo tudi arhivi različnih samostanskih redov, ki so jih podpirali grofi Celjski. V celoti tudi niso pregledani viri o vseh ženskih predstavnicah Celjskih. Leta 2004 je avstrijski zgodovinar dr. Christian Dominik iz Zgodovinskega in- štituta Univerze v Celovcu napisal doktorsko disertacijo o listinah grofov Celjskih od pov- zdiga v grofovski naziv do uboja Ulrika II. v Beogradu. To na prvi pogled daje vtis, da je s tem pregled nad ohranjenimi viri končan in raziskan. Ampak to ne drži. V tej disertaciji so namreč zajete listine, ki so jih izdali ali prejeli grofje Celjski. To je sicer temelj, brez katerega raziskave niso mogoče. Obstaja še mnogo listin, v katerih so grofje Celjski zgolj omenjeni. Na primer kot priče, kot udeleženci nečesa ali kot tisti, za katere je nek samostan- ski red zaukazal molitve po Evropi. Teh virov je ogromno in prav to je tista skupina virov, ki, ko jih damo v kontekst že obstoječih virov, omogoča nova spoznanja in uvide. Gre za ra- zne zapise in omembe Celjskih v kronikah, analih, urbarjih, fevdnih knjigah, registrih, protokolih in tako dalje. Katere nove ali novejše tehnologije olaj- šajo vaše raziskovalno delo? Najdragocenejša na področju novih tehno- logij je zagotovo digitalizacija srednjeveških listin. Še pred desetletjem smo morali razisko- valci, če smo želeli pregledati stare listine, iti v arhive, kar je zahtevalo nek čas. Predvsem zaradi poti v tujino, omejevanja raziskav na čas odprtosti arhiva in podobno. Danes pa se vedno več arhivov odloča za digitalizacijo svo- jega gradiva, kar raziskovalcem bistveno olaj- šuje delo. Seveda bi bilo zmotno misliti, da arhivsko delo ni več potrebno. To je še vedno nujen del raziskovanja, a so raziskave zaradi vedno večjega števila digitaliziranega gradiva Dr. Mija Oter Gorenčič je predstojnica Umetnostno- zgodovinskega inštituta Franceta Steleta, ki v so- delovanjem s Pokrajinskim muzejem Celje prireja cikel predavanj o grofih Celjskih. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 29, 18. julij 2024 INTERVJU »Celotno Celje je zaznamovano z zgodovino grofov Celjskih. Tako rekoč na vsakem koraku se srečamo z njihovo dediščino.« »Člani projektne skupine smo zaenkrat obiskali že 130 gradov, čaka nas jih vsaj še 50. Vključno s sakralnimi spomeniki smo jih popisali več kot 300, ki so kakorkoli povezani s Celjskimi.« »Kljub osupljivemu vzponu grofov Celjskih in njihovemu izjemnemu vplivu v tedanji evropski politiki njihova umetnostna zgodovina do zdaj še ni nikoli bila sistematično obravnavana in predstavljena.« »Najdragocenejša na področju novih tehnologij je zagotovo digitalizacija srednjeveških listin.« »Kljub osupljivemu vzponu grofov Celjskih in njihovemu izjemnemu vplivu v tedanji evropski politiki njihova umetnostna zgodovina do zdaj še ni nikoli bila sistematično obravnavana in predstavljena.« (Foto: osebni arhiv) olajšane. Še zdaleč pa nimajo vsi arhivi vseh srednjeveških listin dostopnih na spletu. Do- ber primer tega je Štajerski deželni arhiv v Gradcu, ker imajo srednjeveške listine sicer digitalizirane, a so dostopne samo za branje na dveh ali treh stacionarnih računalnikih v čitalnici arhiva. Drugi vidik novih tehnologij so možnost 3D-skeniranja, posnetki z letalnikom, izdela- va 3D-rekonstrukcij, nedestruktivne arheolo- ške raziskave, med katere spada georadarska tehnologija, ki nam pokaže ostanke zidov pod zemljo. Tehnologija, imenovana termografi ja, omogoča tudi pregled zidov pod ometom. Koliko spomenikov raziskovalci povezu- jete z grofi Celjskimi? Ta številka res naredi velik vtis. Člani pro- jektne skupine smo zaenkrat obiskali že 130 gradov, čaka nas jih vsaj še 50. Vključno s sakralnimi spomeniki smo jih popisali več kot 300, ki so kakorkoli povezani s Celjski- mi. Ohranjenost teh spomenikov je različna. Nekateri so v celoti ohranjeni, nekateri delno, ponekod imamo le kip ali stensko poslikavo, v nekaterih primerih je znan zgolj arhivski podatek, v nekaterih imamo lahko samo nji- hov grb, ki še priča o povezanosti te rodbine z nekim umetnostnim spomenikom. Skrat- ka, kot kažejo raziskave arhivskih virov, je spomenikov, ki so bili povezani z grofi Celj- skimi, izjemno veliko, bistveno več, kot je v splošni zavesti. Vsi spomeniki bodo v bazi, ki jo pripravljamo, prvič zbrani in predstavljeni javnosti. Ta baza bo tako ne samo odlično izhodišče za nadaljnje raziskave, ampak bo lahko služila tudi za osveščanje o tem, kako velik pečat so Celjski tudi na področju ume- tnosti pustili tako v slovenskem prostoru kot tudi v tujini. Kje v Celju lahko še vedno vidimo sledo- ve grofov Celjskih, predvsem kakšne manj znane? Celotno Celje je zaznamovano z zgodovino grofov Celjskih. Tako rekoč na vsakem koraku se srečamo z njihovo dediščino. Pa naj bo to pogled na Zgornji grad, na Knežji dvor ali me- sto kot celoto. Iz umetnostnozgodovinskega vidika bi poleg obeh gradov izpostavila nek- danjo minoritsko cerkev in opatijsko cerkev svetega Danijela. V nekdanji minoritski cerkvi najdemo nad vrati v zakristijo vzidan timpa- non, to je klesani nadvratni člen, na katerem je na prestolu upodobljena Marija, nad njo sta dva angela, ob Mariji pa klečita dva Celj- ska grofa. Domnevno gre za grofa Hermana I. in grofa Ulrika I. Ta timpanon je bil izklesan okrog leta 1360, angela na njem izstopata po svojih krilih in gestah. Eden se trka na prsi, drugi si na prsih trga svoje oblačilo. Obe ge- sti sta znak žalovanja, kar pomeni, da je bil timpanon prvotno nad vrati, ki so vodila v grobnico grofov Celjskih. Na njem je še ena zelo zanimiva podrobnost, Celjska grofa sta upodobljena kot donatorja, kot klečeča posa- meznika, ki se priporočata sveti osebi, torej Mariji. Donatorji so na srednjeveških umetno- stnih delih vedno upodobljeni kot izjemno majhne fi gure, vedno bistveno manjše kot svete osebe. Na celjskem timpanonu je ravno obratno, oba Celjska grofa sta bistveno večja od Marije in angelov, kar kaže na njuno samo- zavest in samozavest celotne celjske rodbine. V tem času so se večji od svetih oseb v na- šem bližnjem prostoru dali upodobiti samo še Habsburžani. Takšno upodobitev najdemo na primer na dunajski cerkvi svetega Štefana. Celjski so se pri tem očitno zgledovali po Habsburžanih. Omenila bi še celjsko kapelo Žalostne Matere božje v cerkvi svetega Danijela. Gre za kapelo, ki je nastala po naročilu Celjskih grofov in velja za slovensko Sainte-Chapelle, torej sveto kapelo. Sainte-Chapelle je eden najpomemb- nejših evropskih spomenikov gotske arhitekture, ki ga je v Parizu dal po- staviti francoski kralj Ludvik IX. Sve- ti. Pri celjski kapeli gre za enega naj- dragocenejših in najpomembnejših gotskih prostorov na Slovenskem. V njej najdemo tudi grb grofov Celjskih, kapela pa je celostna umetnina, saj v njej najdemo popolno skladnost sre- dnjeveške arhitekture, kiparstva in slikarstva. Obstaja kakšen primer, ko so se Habsburžani zgledovali po Celj- skih namesto obratno? Mislim, da obstaja. To se vidi pri kartuzijanski politiki. Dolgo preden so začeli Habsburžani podpirati kar- tuzijane v avstrijskem prostoru, so jih že podpirali Celjski v sloven- skem prostoru. Sicer pa lahko iz tega, da so se grofje Celjski zgledovali po najelitnejših kraljevskih rodbinah v Evropi, vidimo, kje so Celjski videli svoje mesto v družbi. Kakšne zmote o grofi h Celj- skih so se v splošnem znanju zasidrale kot pravilne? Splošno prevladujoče mnenje je, da je bila Veronika Deseniška iz kraja Desinić pri Velikem Taboru v hrvaškem Zagorju. A so mlajše raziskave pokazale, da je Veronika izvirala iz plemiške družine v kraju Desni- che, danes je to Dišnik pri Garešnici, južno od Bjelovarja. Na splošno tudi velja, da je bila Veronika nizkega stanu. Ta interpreta- cija je sicer omogočila vzpostavitev prilju- bljene zgodbe o prepovedani ljubezni med plemiškim moškim in neplemiško žensko. Ampak ne glede na to uveljavljeno mnenje lahko v virih najdemo nekoliko drugačen podatek, ki kaže, da Veronika ni bila tako nizkega stanu. V njih lahko preberemo, da je bila hči velikega barona Ogrskega kraljestva. Veronika je sicer res bila nižjega stanu od Friderika, a vseeno ne tako nizkega, kot je v splošni zavesti. Imate ka- kšen nasvet, kako si zapo- mniti vse grofe Celjske in jih ne mešati med sabo? Kdor bi se rad poglobil v zgodovino grofov Celjskih oziroma bi rad imel boljšo sliko o tem, kdo je kdo, naj ima pred seboj genea- loško preglednico oziroma rodbinsko drevo grofov Celjskih. Tako lahko takoj preverimo, kdo je čigav sin in kdo se je poročil s kom. Sčasoma se človeku ta preglednica vtisne v spomin. Drugi nasvet je, da si jih je najlaž- je zapomniti, če o vsakem vemo dva tista glavna stavka. Torej da jih spoznamo in so- rodstveno povežemo s tistimi, ki jih bolje poznamo. Na svojem predavanju v Celju ste govorili o kriptoportretih. Kako raziskovalci veste, da je oseba, ki je na njem upodobljena, res tista? Kriptoportret je skriti portret in ga pra- viloma prepoznamo ali po spremljevalnih osebah ali nekaterih znakih, ki ne pripada- jo upodobljeni osebi. Pri kriptoportretu Barbare vemo, da je ona, ker je ob njej upodobljen Sigismund. Pri Sigismu- novem oltarju na Ptujski gori gre za oltar, kjer sta upodobljena sveta Barbara in sveti Sigismund. Da gre v resnici za kriptoportret, vidimo po sopostavitvi, torej da je zraven svete Barbare sveti Sigismund. To, da sta upodobljena Barbara in Si- gismund, vidimo tudi po nekaterih podrobnostih. V tem primeru sta oba svetnika upodobljena s krono, pod podobo Si- gismunda pa imamo tudi grb Zmajevega vi- teškega reda, ki sta ga ustanovila Sigismund Luksemburški in Bar- bara Celjska, tako da gre nedvomno za nju- no upodobitev v krip- toportretu. Nekdanja minoritska cerkev v Celju, ker so grofje Celjski imeli svojo grobnico. (Foto: TP) Timpanon nad vhodom v zakri- stijo v cerkvi Marijinega vnebov- zetja, ki prikazuje celjska grofa, dva angela in Marijo. (Foto: Po- krajinski muzej Celje) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 29, 18. julij 2024 INTERVJU »Celotno Celje je zaznamovano z zgodovino grofov Celjskih. Tako rekoč na vsakem koraku se srečamo z njihovo dediščino.« »Člani projektne skupine smo zaenkrat obiskali že 130 gradov, čaka nas jih vsaj še 50. Vključno s sakralnimi spomeniki smo jih popisali več kot 300, ki so kakorkoli povezani s Celjskimi.« »Kljub osupljivemu vzponu grofov Celjskih in njihovemu izjemnemu vplivu v tedanji evropski politiki njihova umetnostna zgodovina do zdaj še ni nikoli bila sistematično obravnavana in predstavljena.« »Najdragocenejša na področju novih tehnologij je zagotovo digitalizacija srednjeveških listin.« »Kljub osupljivemu vzponu grofov Celjskih in njihovemu izjemnemu vplivu v tedanji evropski politiki njihova umetnostna zgodovina do zdaj še ni nikoli bila sistematično obravnavana in predstavljena.« (Foto: osebni arhiv) olajšane. Še zdaleč pa nimajo vsi arhivi vseh srednjeveških listin dostopnih na spletu. Do- ber primer tega je Štajerski deželni arhiv v Gradcu, ker imajo srednjeveške listine sicer digitalizirane, a so dostopne samo za branje na dveh ali treh stacionarnih računalnikih v čitalnici arhiva. Drugi vidik novih tehnologij so možnost 3D-skeniranja, posnetki z letalnikom, izdela- va 3D-rekonstrukcij, nedestruktivne arheolo- ške raziskave, med katere spada georadarska tehnologija, ki nam pokaže ostanke zidov pod zemljo. Tehnologija, imenovana termografi ja, omogoča tudi pregled zidov pod ometom. Koliko spomenikov raziskovalci povezu- jete z grofi Celjskimi? Ta številka res naredi velik vtis. Člani pro- jektne skupine smo zaenkrat obiskali že 130 gradov, čaka nas jih vsaj še 50. Vključno s sakralnimi spomeniki smo jih popisali več kot 300, ki so kakorkoli povezani s Celjski- mi. Ohranjenost teh spomenikov je različna. Nekateri so v celoti ohranjeni, nekateri delno, ponekod imamo le kip ali stensko poslikavo, v nekaterih primerih je znan zgolj arhivski podatek, v nekaterih imamo lahko samo nji- hov grb, ki še priča o povezanosti te rodbine z nekim umetnostnim spomenikom. Skrat- ka, kot kažejo raziskave arhivskih virov, je spomenikov, ki so bili povezani z grofi Celj- skimi, izjemno veliko, bistveno več, kot je v splošni zavesti. Vsi spomeniki bodo v bazi, ki jo pripravljamo, prvič zbrani in predstavljeni javnosti. Ta baza bo tako ne samo odlično izhodišče za nadaljnje raziskave, ampak bo lahko služila tudi za osveščanje o tem, kako velik pečat so Celjski tudi na področju ume- tnosti pustili tako v slovenskem prostoru kot tudi v tujini. Kje v Celju lahko še vedno vidimo sledo- ve grofov Celjskih, predvsem kakšne manj znane? Celotno Celje je zaznamovano z zgodovino grofov Celjskih. Tako rekoč na vsakem koraku se srečamo z njihovo dediščino. Pa naj bo to pogled na Zgornji grad, na Knežji dvor ali me- sto kot celoto. Iz umetnostnozgodovinskega vidika bi poleg obeh gradov izpostavila nek- danjo minoritsko cerkev in opatijsko cerkev svetega Danijela. V nekdanji minoritski cerkvi najdemo nad vrati v zakristijo vzidan timpa- non, to je klesani nadvratni člen, na katerem je na prestolu upodobljena Marija, nad njo sta dva angela, ob Mariji pa klečita dva Celj- ska grofa. Domnevno gre za grofa Hermana I. in grofa Ulrika I. Ta timpanon je bil izklesan okrog leta 1360, angela na njem izstopata po svojih krilih in gestah. Eden se trka na prsi, drugi si na prsih trga svoje oblačilo. Obe ge- sti sta znak žalovanja, kar pomeni, da je bil timpanon prvotno nad vrati, ki so vodila v grobnico grofov Celjskih. Na njem je še ena zelo zanimiva podrobnost, Celjska grofa sta upodobljena kot donatorja, kot klečeča posa- meznika, ki se priporočata sveti osebi, torej Mariji. Donatorji so na srednjeveških umetno- stnih delih vedno upodobljeni kot izjemno majhne fi gure, vedno bistveno manjše kot svete osebe. Na celjskem timpanonu je ravno obratno, oba Celjska grofa sta bistveno večja od Marije in angelov, kar kaže na njuno samo- zavest in samozavest celotne celjske rodbine. V tem času so se večji od svetih oseb v na- šem bližnjem prostoru dali upodobiti samo še Habsburžani. Takšno upodobitev najdemo na primer na dunajski cerkvi svetega Štefana. Celjski so se pri tem očitno zgledovali po Habsburžanih. Omenila bi še celjsko kapelo Žalostne Matere božje v cerkvi svetega Danijela. Gre za kapelo, ki je nastala po naročilu Celjskih grofov in velja za slovensko Sainte-Chapelle, torej sveto kapelo. Sainte-Chapelle je eden najpomemb- nejših evropskih spomenikov gotske arhitekture, ki ga je v Parizu dal po- staviti francoski kralj Ludvik IX. Sve- ti. Pri celjski kapeli gre za enega naj- dragocenejših in najpomembnejših gotskih prostorov na Slovenskem. V njej najdemo tudi grb grofov Celjskih, kapela pa je celostna umetnina, saj v njej najdemo popolno skladnost sre- dnjeveške arhitekture, kiparstva in slikarstva. Obstaja kakšen primer, ko so se Habsburžani zgledovali po Celj- skih namesto obratno? Mislim, da obstaja. To se vidi pri kartuzijanski politiki. Dolgo preden so začeli Habsburžani podpirati kar- tuzijane v avstrijskem prostoru, so jih že podpirali Celjski v sloven- skem prostoru. Sicer pa lahko iz tega, da so se grofje Celjski zgledovali po najelitnejših kraljevskih rodbinah v Evropi, vidimo, kje so Celjski videli svoje mesto v družbi. Kakšne zmote o grofi h Celj- skih so se v splošnem znanju zasidrale kot pravilne? Splošno prevladujoče mnenje je, da je bila Veronika Deseniška iz kraja Desinić pri Velikem Taboru v hrvaškem Zagorju. A so mlajše raziskave pokazale, da je Veronika izvirala iz plemiške družine v kraju Desni- che, danes je to Dišnik pri Garešnici, južno od Bjelovarja. Na splošno tudi velja, da je bila Veronika nizkega stanu. Ta interpreta- cija je sicer omogočila vzpostavitev prilju- bljene zgodbe o prepovedani ljubezni med plemiškim moškim in neplemiško žensko. Ampak ne glede na to uveljavljeno mnenje lahko v virih najdemo nekoliko drugačen podatek, ki kaže, da Veronika ni bila tako nizkega stanu. V njih lahko preberemo, da je bila hči velikega barona Ogrskega kraljestva. Veronika je sicer res bila nižjega stanu od Friderika, a vseeno ne tako nizkega, kot je v splošni zavesti. Imate ka- kšen nasvet, kako si zapo- mniti vse grofe Celjske in jih ne mešati med sabo? Kdor bi se rad poglobil v zgodovino grofov Celjskih oziroma bi rad imel boljšo sliko o tem, kdo je kdo, naj ima pred seboj genea- loško preglednico oziroma rodbinsko drevo grofov Celjskih. Tako lahko takoj preverimo, kdo je čigav sin in kdo se je poročil s kom. Sčasoma se človeku ta preglednica vtisne v spomin. Drugi nasvet je, da si jih je najlaž- je zapomniti, če o vsakem vemo dva tista glavna stavka. Torej da jih spoznamo in so- rodstveno povežemo s tistimi, ki jih bolje poznamo. Na svojem predavanju v Celju ste govorili o kriptoportretih. Kako raziskovalci veste, da je oseba, ki je na njem upodobljena, res tista? Kriptoportret je skriti portret in ga pra- viloma prepoznamo ali po spremljevalnih osebah ali nekaterih znakih, ki ne pripada- jo upodobljeni osebi. Pri kriptoportretu Barbare vemo, da je ona, ker je ob njej upodobljen Sigismund. Pri Sigismu- novem oltarju na Ptujski gori gre za oltar, kjer sta upodobljena sveta Barbara in sveti Sigismund. Da gre v resnici za kriptoportret, vidimo po sopostavitvi, torej da je zraven svete Barbare sveti Sigismund. To, da sta upodobljena Barbara in Si- gismund, vidimo tudi po nekaterih podrobnostih. V tem primeru sta oba svetnika upodobljena s krono, pod podobo Si- gismunda pa imamo tudi grb Zmajevega vi- teškega reda, ki sta ga ustanovila Sigismund Luksemburški in Bar- bara Celjska, tako da gre nedvomno za nju- no upodobitev v krip- toportretu. Nekdanja minoritska cerkev v Celju, ker so grofje Celjski imeli svojo grobnico. (Foto: TP) Timpanon nad vhodom v zakri- stijo v cerkvi Marijinega vnebov- zetja, ki prikazuje celjska grofa, dva angela in Marijo. (Foto: Po- krajinski muzej Celje) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 29, 18. julij 2024 MED VALOVI OCEANOV Morje dojema kot del narave, ki se je človek ne sme bati, mora pa jo spoštovati. Pojasnil je, da med valove nihče ne sme riniti z gla- vo, saj jih lahko v tem primeru dobi po njej. Če bi doma imeli denar in če bi se lahko za študij odločil glede na svoja zanimanja, bi se vpisal na akademijo za likovno umetnost. Ko je obiskoval gimnazijo, sta ga namreč navdu- ševala risanje in slikanje. A njegova pot je bila začrtana drugače. Po osnovni šoli je postal štipendist sekreta- riata za notranjo obrambo v Celju. Po srednje- šolskih letih je izobraževanje nadaljeval na Mornariški vojni akademiji v Splitu in se nato zaposlil v mornarici nekdanje skupne države. Kot podporočnik je najprej delal na patrulj- nih protipodmorniških ladjah. »To je zelo po- dobno, kot bi delal na drugih ladjah, le da je treba računati v treh dimenzijah, treba je biti pozoren na dogajanje v globinah,« je razložil. Države so takrat sobivale v miru, na vajah pa so se pripadniki mornarice seveda urili, kako ravnati v primeru napetosti. Koštomaj se spominja tridnevnih vaj, ko ob sebi ni imel pomočnika. Brez prekinitve ni spal več kot 48 ur, po končani službi pa ni mogel zatisniti očesa. Ko mu je končno le uspelo zadremati, je nato nepretrgoma spal 26 ur. Od »fakinov« do maminih sinčkov Leta 1979, ko je bil star 26 let in je imel čin poročnika fregate, je dobil prvo samostojno Celjan Bojan Koštomaj je vrsto let plul po morjih sveta »Ladje ne potopi morje, ampak neumen človek« Da to delo ni za cmere, o poklicu kapitana ladje pravi Celjan Bojan Koštomaj. Medtem ko je v vojni mornarici nekdanje skupne države med drugim spremljal potovanja Josipa Broza – Tita in nadzoroval morsko mejo, je s prestopom v civilno mornarico plul po mor- jih sveta, največ ob obalah Tihega oceana. Na morju je preživel marsikateri rojstni dan, včasih je med valovi dočakal novo leto, tudi vest o rojstvu starejšega sina ga je dosegla, ko je plul nekje v divjini. Z ženo Marijo sta se navadila, da ne moreta biti skupaj 24 ur na dan. Danes upokojeni kapitan pravi, da je elektronika pomorstvu odvzela velik čar. Kljub temu mu je misel na krmarjenje ladij še vedno pri srcu. »Kdor se enkrat okopa pod jadri, ostane večno slan,« odgovori na vprašanje, ali bi še stopil za krmilo. Izpregel je lahko le tako, da ni podaljšal licence za to delovno mesto. TINA STRMČNIK »Če imaš dobro ekipo, je zelo lahko biti vodja. Ko pride do preizkušenj, mora vsak na svoji ravni sprejeti odločitve. Podpiral sem to, da so oficirji sami odločali o nekaterih stvareh. Nihče pa ni smel preskakovati vrste, če je imel nad sabo nadrejenega. Če to dopustiš, nastane anarhija.« »Ko sem se usposabljal za civilno mornarico, je bil poudarek na spoznavanju tovora in dokumentacije, potrebne za prevoze. Glede pomorstva in navigacije bi lahko jaz predaval drugim. Učilo nas je nekaj kapitanov, ki jim jaz ne bi dovolil upravljati papirnate ladjice.« Prizor iz plutja po Tihem oceanu, posnet junija 2010. (Foto: Bojan Koštomaj) »Če te neurje ujame na odprtem morju, si velik bedak,« pravi sogovornik. dolžnost komandanta patruljne ladje. Že tako mlad je postal odgovoren za vse postopke svoje 50-članske posadke. »Če povem nekoli- ko karikirano, sem moral skrbeti za vse, bdel sem nad tem, kaj so člani posadke jedli, kako so se počutili, in jim pomagal reševati težave, ki so se zgodile pri njih doma. Ob tem sem moral žonglirati še s svojimi nadrejenimi.« Na omejenem prostoru skrbeti za kup po- sameznikov z različnimi zanimanji in priča- kovanji, je bila odlična šola za delo z ljudmi. »Najlažje je bilo delati s ›fakini‹, najtežje sem prenašal mamine sinove. Kakor hitro so fan- tje prišli na barko, sem videl, kdo kam sodi. In redkokdaj sem zgrešil.« Naučil se je še so- delovanja s starešinami – z oficirji in s pod- oficirji. Brez iskanja kompromisov ni šlo, je dejal. In dodal, da je na ladji pomembna tudi hierarhija, ve se, kdo sedi na katerem stolu. Nobena razdalja ni bila predolga Ko je služboval v Splitu, je spoznal ženo Marijo. Po poroki sta še štiri leta živela raz- peta med Splitom in Puljem, videvala sta se le občasno. Kmalu sta se jima rodila dva sinova. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življe- nja je bilo zelo težko. Koštomaj je velikokrat plul daleč od pristanišča, v divjino, kot se je izrazil. Pristanišče in pošto so ločevale večki- lometrske razdalje, nato je sledil zapleten po- stopek, preden se je njegova izbranka oglasila na drugi strani telefonske zveze. »Že na za- četku najinega poznanstva mi je dejal, da bo veliko zdoma. Če na to ne bi bila pripravljena, bi bilo bolje, da bi se takoj razšla. A sva vse premagala, čeprav takrat ni bilo mobitelov in druge tehnologije, ki ljudem danes omogoča ohranjati stike,« je povedala njegova žena. Kot pripadnik vojaške mornarice je pogosto spremljal potovanja nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza – Tita. Leta 1980, ko je bil v Rogoznici, je ženi pisal pismo, da bi jo vprašal, kako se počuti kot nosečnica. Ona je medtem že rodila drugega sina, vendar takrat ni bilo načina, da bi ga informacije dosegle takoj. Novico mu je kasneje sporočila njena mama. Leta 1983 je Koštomaj končno dobil želeno premestitev v Pulj, kjer je vodil patruljne čol- ne, namenjene nadzoru meje na morju. Med- tem ko je plul po morjih, je Marija s pomočjo svojih staršev krmarila med družinskimi ob- veznostmi, vzgajala je sinova in skrbela za dom. Naučila se je sama sprejemati odločitve, vmes je vpisala še študij ekonomije. Iz vojaške v civilno mornarico Koštomaj je že leta 1987 zaznal začetek za- pletanja političnih odnosov med članicami nekdanje skupne države. Ker je bil štipen- dist, je moral izpolniti zavezo in v mornarici ostati vsaj 12 let. Previden je bil tudi zato, ker je njegova družina živela v službenem stanovanju. Čeprav je vložil prošnjo, da bi zapustil jugoslovansko vojno mornarico, mu njegov prvi nadrejeni po končanem delu tega ni dovolil. »Nato je prišel poveljnik, ki je izviral iz Srbije in je bil nadrejen mojemu nadrejenemu. Poslal me je domov. Tam sem čakal na odločitev iz Beograda. Velika sreča je bila, da je bilo takrat na odgovornih položajih toliko pametnih ljudi.« Po besedah sogovornika je bilo v tistem obdobju v vrstah mornarice ogromno napeto- sti, dogajale so se številne tragedije, ljudje so izgubili kompas, pritiske so čutili tudi družin- ski člani tistih, ki so nosili uniforme. »Na plan je prišlo vse to, o čemer smo prej le slutili.« Jugoslovansko vojno mornarico je zapustil leta 1991. Takrat je imel čin poročnika bojne Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 29, 18. julij 2024 MED VALOVI OCEANOV »V civilni mornarici je bila odgovornost kapitana za posadko veliko manjša kot v vojaški mornarici. Tudi delovni čas je bil bolj prijazen, med zadolžitvami sem bil dva meseca doma, da sem si odpočil in se spet našel.« »V jugoslovanski vojni mornarici sem sodeloval z ljudmi, ki so imeli različna porekla. A nacionalna pripadnost ljudi zame ne igra bistvene vloge. Pomembno mi je le, ali je človek človek. Seveda je bilo veliko ljudi, ki so se skrivali za svojim činom.« ladje. Še z dvema prijateljema so tri mesece potovali med Puljem, Reko in Piranom, da so naposled opravili izpite za kapitana dolge plovbe. »Pri 38 letih sem bil spet na začetku,« se Koštomaj spominja svoje prve zaposlitve na področju civilne mornarice, ko je v podje- tju Uljanik Plovidba postal tretji ofi cir palube. Med tremi ognji Sledilo je sodelovanje s tujimi ladjarji, ko je kot kapitan plul večinoma po Sredozem- skem morju. Od leta 2006 je za dve nemški družbi ladje vodil po vsem svetu, največ ob obalah Tihega oceana. Prevažal je suhi tovor – večnamenski tovor, zabojnike ali sipki tovor. »Zelo težko je na primer prevažati žito ali že- lezovo rudo, saj udarci valov močno vplivajo na stabilnost ladje. Če te zanese, lahko ladja potone v minuti. Treba je spoštovati posebne protokole,« je razložil. Po njegovih besedah so ladje zgrajene kot nepotopljive. A pod vodo jih lahko spravi člo- vek s svojo neumnostjo. Danes si poveljniki ladij pomagajo z aplikacijami, ki upoštevajo dolgoročno vremensko napoved in pot za- črtajo tako, da se izognejo mestom, kjer bi lahko bilo morje preveč nemirno. Ko aplikacij še ni bilo, so kapitani pot načrtovali glede na pisno vremensko napoved. V spominu mu je še posebej ostala plovba z ladjo nemškega ladjarja iz Japonske proti ka- nadskemu Vancouvru in ameriškemu Seattlu. Ko je preveril napoved, je s pomočjo satelita poslal sporočilo naročniku prevoza, enemu od ameriških podjetij, da bo moral obrniti, saj so bili na celotni poti 16-metrski valovi. To je bil edini primer, da je naročnik prevo- za razumel, da se je bolje umakniti. Tudi če naročnik ne bi pokazal razumevanja, bi Ko- štomaj ravnal po svoji presoji. Številni kapitani, razpeti med tremi ognji – posadko, ladjarjem in najemnikom prevoza – v podobnih razmerah namreč niso imeli razumevanja naročnikov prevozov. To je pri- vedlo do številnih tveganj. »Na morju namreč ostaneš sam. Poznam primere, ko so mladi kapitani odšli na pot kljub slabim razmeram. Ne le da je reševanje nagnjenih ladij in pre- tovarjanje tovora stalo več milijonov evrov, kapitan je nato dobil še odpoved.« Pomorstvo ni več to, kar je bilo Kot zelo lepo obdobje je izpostavil štirile- tno plovbo med Malto in Sicilijo, ko je vodil manjšo barko, težko tri tisoč ton. Možgane je lahko dal takrat nekoliko na pašo, jezila ga je le nestrokovna posadka. Stražo sta si delila s prvim ofi cirjem, ki je izviral iz Rusije. Opolnoči sta si še normalno predala opra- vila na mostu. Ob šestih zjutraj, ko bi prvi ofi cir moral priti zbudit kapitana, ni nihče potrkal na vratih njegove kabine. Ko je prišel na most, ni bilo tam nikogar. Ladja je bila pri polni hitrosti le še tri kilometre in pol od obale. Zmanjšal je hitrost, prvega ofi cirja pa našel spečega v kabini. »Na palubo je prišel šele po eni uri. Takrat sem s svojim glasom zbudil celo posadko. Stresa nisem nikoli kro- til. Če je bilo treba, sem vzrojil in se nato po minuti umiril. Če bi dušil stres, bi škodil svojemu zdravju. Ofi cir se je opravičil z eno samo besedo in želel nadaljevati delo. Tega mu nikakor nisem dovolil.« Hvaležen je, da je še spoznal, kaj pomeni voditi ladje na star način. Prepričan je, da je elektronika pomorstvu vzela velik čar. Ko je včasih izključil vse naprave in ofi cirje pozval, naj določijo točko, kjer so pluli, tega niso zna- li storiti. »Ko elektronika odpove, se lahko ›slikaš‹. Paradoks je, da več kot je pomagal, več je incidentov,« je poudaril. Ob knjigah, Verdiju in Gershwinu Najdlje od doma je bil, ko je potoval po Beringovem morju. Še ena od najbolj odda- ljenih obiskanih točk je Magellanov preliv. Pokrajina tega najpomembnejšega naravnega prehoda med Atlantikom in Tihim oceanom je, kot je pojasnil sogovornik, podobna pokrajini na Norveškem, saj jo zaznamujejo fjordi. Na nekaterih delih je zahtevana prisotnost lokal- nega vodnika, ki pozna tamkajšnje razmere. To, da je bil daleč od doma in domovine, mu ni predstavljajo težav. Navadil se je takšnega načina življenja. »Včasih je bilo težko le to, da se nisem imel s kom spreti,« se je pošalil. Na barko in z nje je pred leti včasih tovoril cele kovčke knjig, bral je predvsem dela v angle- škem jeziku. Kasneje je v roke vedno pogosteje jemal bralnike in elektronske tablice. Na mor- ju ga je spremljala najrazličnejša glasba. Na gramofonu je najprej predvajal Verdijevi operi Nabucco in Trubadur, saj je kot prvo ploščo v življenju kupil dela tega italijanskega skladate- lja. »Nato sem izbral Gershwina, šele kasneje so sledili The Beatles in The Rolling Stones.« Na potovanjih ga je velikokrat spremljal fo- toaparat. Medtem ko je v mladosti podobe ujel z risanjem in s slikanjem, jih je kasneje začel beležiti s fotografskim objektivom. Nima rad zrežiranih podob, v veliko večje veselje mu je, če ujame to, kar v nekem trenutku pritegne njegovo oko. Izbor fotografi j s številnih plovb po morjih sveta si lahko še do 10. septembra ogledate na razstavi v galeriji Železarskega muzeja Štore. Foto: Andraž Purg Magellanov preliv na zadnji dan leta 2012. (Foto: Bojan Koštomaj) Številne utrinke s svojih potovanj je ujel v fotografski objektiv. Morje zanj sicer ni poseben magnet. Lani se je v njem kopal prvič po šestih ali sedmih letih. Bojan in Marija Koštomaj živita med Celjem in Puljem. Njuna sinova sta danes stara 42 in 44 let, družino so obogatili tudi štirje vnuki. Če je plul v bližini, se mu je med nekaj dnevi dopusta občasno pridružila tudi žena. Slednja v rokah drži spominek iz afriške države Benin. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 29, 18. julij 2024 MOČ BESED Velikokrat se sprašuje, od kod je prišel navdih, prav- zaprav želja po raziskova- nju in poučevanju retorike. »Verjetno je bil eden prvih vzgibov zadnji letnik študija slovenščine. Pripravljala sem diplomsko nalogo o Slomško- vem besednem redu in med brskanjem po literaturi na- letela na Vaje cerkvene zgo- vornosti. Droben priročnik z napotki o nastopanju. Ta homiletika me je spodbudila k raziskovanju in po študiju slovenščine in primerjalne književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani sem na fakulteti za družbene vede dokončala študij komuniko- logije, med katerim sem raz- iskovala retoriko na Sloven- skem,« je pojasnila Hedvika Dermol Hvala, ki jo srečamo kot gostjo in svetovalko v več televizijskih in radijskih Hedvika Dermol Hvala, predavateljica retorike in jasnopisja Smo Slovenci res govorniško nenadarjeni? Hedvika Dermol Hvala iz Prebolda je vedoželjna, srčna in nasmejana. Njeno delo jo bogati in osrečuje, zato se vedno razveseli novih obrazov na svoji poti. Vse življenje se že ukvarja z izobraževanjem, v katerega vpleta dolgoletne izkušnje in strokovno znanje. Je predavateljica retorike in jasnopisja. Udeležencem izobraževanj pomaga pri razvija- nju veščin javnega nastopanja, vodi in usmerja jih tudi k pridobivanju spretnosti pravilnega, jasnega in jedrnatega pisanja. Z energijo, izkušnjami in s strokovnostjo pomaga osveščati, da je razumljivost izgovorjenega ali zapisanega besedila skrb in odgovornost vsakega posameznika. ŠPELA OŽIR »Pri govorjenju so navdušenje, volja in energija ključnega pomena. Poslušalcem prenašamo vsebino s strastjo in tako ohranjamo njihovo pozornost.« »Govorništvo ni umetnost. Ni dar. Je veščina.« »Zaradi subjektivnosti si lahko vsak izbere svojega najboljšega političnega govorca.« oddajah – Klepet ob kavi in Svetovalnica. Vsak mora kdaj javno spregovoriti Pri svojem delu se srečuje z različnimi ljudmi – s slo- venskimi politiki, sodniki, z veleposlaniki, zaposlenimi na ministrstvih, s profesorji, z učitelji, gospodarstveniki … A s svojimi izkušnjami ni prisotna le na državni ravni, temveč tudi na lokalni. Le- tošnjo pomlad se je družila z obiskovalci Medgeneracij- skega centra Prebold, kjer je imela delavnico javnega nastopanja. »Povabil k so- delovanju v lokalnem okolju se vedno razveselim. Pri tem se razvija občutek pripadno- sti, saj druženja neposredno vplivajo na odnose in krepijo povezanost. Poleg tega pozi- tivno vplivajo na spremembe posameznika in skupnosti, še posebej če so izobraževalno usmerjena. Marsikdo iz lo- kalnega okolja je prepričan, da je tečaj javnega nastopa- nja primeren samo za tiste, ki se pojavljajo v medijih ali drugih javnih okoljih. A tisti, ki so zbrali pogum in se nam pridružili pri organiziranih delavnicah v Medgeneracij- skem centru Prebold, ZIKŠT Braslovče, RA Kozjansko, UPI Žalec, Ekoci civilni inici- ativi, pritrjujejo, da smo vsi kdaj v situaciji, ko je treba javno spregovoriti. In takšno usposabljanje nam ponudi izhodišče, kako se pripravi- ti, zaupati vase ter smiselno, prepričljivo in zanimivo pred- staviti svoje razmišljanje.« Iz Lokovice mimo Ljubljane v Prebold Hedvika Dermol Hvala ni rojena Savinjčanka, a je s Spodnjo Savinjsko dolino, čeprav je bila rojena v Loko- vici pri Šoštanju, povezana že od srednješolskih dni. S tega konca prihaja večina njenih prijateljic, s katerimi so po končani pedagoški šoli v Celju med študijem vsako poletje skrbele za otroke v ko- loniji na Debelem rtiču. Sti- ke ohranjajo še danes, a kot si zagotovo mislite, to ni bil razlog za selitev v Savinjsko dolino. »Po končanem študiju sem zaradi službe na pedago- ški fakulteti ostala v Ljublja- ni. Po sinovem rojstvu sva z možem začela preučevati možnosti za življenje zunaj mestnega vrveža. Pot naju je usmerila v Savinjsko dolino, kamor smo se preselili pred približno 20 leti. Zadnjih 13 let živimo v Preboldu. Čeprav nisem domačinka, se tu do- bro počutim. A ne samo to – sprejeli so nas tudi krajani.« Za svoje delo je prejela več priznanj, kot sta Prešernova nagrada za diplomsko delo in priznanje za najboljše magi- strsko delo. Bila je lektorica, profesorica slovenščine in asistentka na fakulteti. Že kot študentka je lektorirala pri časopisih Delo in Slovenec, kar ji je prineslo veliko prak- tičnega znanja. Uživala je tudi pri delu z dijaki. »Nikoli nisem marala ›papagajskega‹ ponavljanja, temveč sem ob književnih besedilih pričako- vala samostojno razmišljanje in doživljanje prebranega. Mogoče smo zato vzpostavili drugačen, prijateljski odnos in ob odhodu na fakulteto mi je bilo kar težko zapustiti dijaško okolje.« Na pedagoški fakulteti je bila do prehoda v bolonjski način študija. »Ob prenovi študijskega sistema smo skušali kot nov predmet uvesti retoriko, a žal neuspe- šno. Takrat sem se odločila za samostojno pot. Zdaj pre- davam, vodim tečaje retorike in javnega nastopanja ter iz- obražujem udeležence, kako pisati jasno in jedrnato.« Savinjska pomembna tudi v govorništvu Že med študijem slovenšči- ne in primerjalne književno- sti je začela raziskovati, od kod miselnost Slovencev, da smo govorniško nenadarjeni. »Slovenci se velikokrat okle- pamo miselnosti, da nismo dobri govorci in da smo manj nadarjeni kot drugi narodi. Pogosto izpostavljamo svojo majhnost. S tem še močneje krepimo občutek, da smo govorniško manj uspešni od govorcev večjih svetovnih jezikov. Radi se primerjamo s tistimi, ki slovijo po svo- jih govorniških spretnostih in imajo bogato zgodovino retorike. In vse to prispeva k stereotipu, da govorništvo ni ravno veščina Slovencev,« pojasnjuje sogovornica in do- daja, da je k takšni miselnosti deloma pripomogla naša zgo- dovinska situacija, saj so tuji vladarji s tujimi kulturami vplivali na jezikovno identite- to in samozavest. »V takšnem položaju razumljivo nismo uspeli razvijati govorniških veščin. A kljub temu so se pojavljali zavedni Slovenci, ki so krepili narodno zavest in z zgledom spodbujali k tvorje- nju javnih besedil v sloven- ščini – v jeziku, ki je bogat, je naš in ga je treba razvijati, negovati in ohranjati.« Raziskovanje slovenskega govorništva je nato nadalje- vala tudi v znanstvenem ma- gisteriju, ki ga je opravila na fakulteti za družbene vede. »Na Slovenskem je izpričano tisočletno izročilo z ohranje- nimi retoričnimi besedili, ki pa so bila bolj ali manj cer- kvenega značaja. To je ra- zumljivo, saj je bil slovenski jezik vrsto let le sredstvo za sporazumevanje preprostih ljudi. Tudi šole so bile veči- noma neslovenske, zaradi česar se govorniške spretno- sti v slovenskem jeziku niso razvijale. Situacija se je zače- la spreminjati v 19. stoletju, ko so slovenski izobraženci z narodnoprebudnim gibanjem začeli izkoriščati moč besed, izgovorjenih v maternem je- ziku.« Ob tem izpostavlja še po- men taborskega gibanja v Sa- vinjski dolini, predvsem tabor v Žalcu, zaradi katerega ima Savinjska pomembno mesto tudi v govorniškem smislu. »Na njem se je zbrala vrsta slovenskih govornikov, med drugim Božidar Raič, ki je slovel kot najbolj priljubljen govornik na slovenskem Šta- jerskem. Torej, govori 19. stoletja nam pomagajo oza- vestiti, da je za ustvarjanje učinkovitih nastopov vsak jezik dovolj bogat, če le ne- gujemo njegovo vrednost in z urjenjem odpravljamo po- manjkljivosti.« Najbolj »in« kratki nastopi Kot pravi, je trenutno največ povpraševanja po »Elevator Pitchu«, to je kratkem minu- tnem nastopu, ki je aktualen na vseh področjih, in jedrna- tem pisanju. Tako pisanje kot govorjenje se po njenih bese- dah usmerjata k jasnosti, je- drnatosti in razumljivosti, kar je osnovni pogoj za uspešno govorno ali pisno komunici- ranje. »Dober govorec se zna pogovarjati s svojimi poslušal- ci. To mu uspe, če združi več vrlin, kot so dobra pripravlje- nost, samozavest, drža, stik s poslušalci, upoštevanje poslu- šalcev, jasnost in razumljivost govorjenja, prepričljivost, za- okroženost in smiselnost be- sedila ter moč govorjenja in volja do nastopa.« In kako dobri retoriki so slovenski politiki? »Pri ana- lizi govorniških sposobnosti politikov je treba odmisliti politična prepričanja, kajti marsikdaj nas lahko zavede- jo. Prav zaradi subjektivnosti si lahko vsak izbere svojega najboljšega političnega govor- ca. Nekomu je politik všeč za- radi pokončne drže, drugemu zaradi argumentov, tretjemu zaradi razumljivosti … Dej- stvo je, da je treba na govorni nastop pogledati celovito.« Med poslušanjem javnih osebnosti pri njihovem na- stopanju ji je najbolj moteče prazno govorjenje. Takoj na drugem mestu je nejasnost – momljanje, govorjenje vase. Na tretjem so mašila, kadar jih je toliko, da motijo ja- snost. Kot pravi, se tako, kot smo se naučili govoriti, lahko naučimo tudi dobro govori- ti. »Govorništvo namreč ni umetnost. Ni dar. Je veščina. Javno nastopanje ni samo brezosebno izrekanje nauče- nih besed, ni samo prvi vtis, ki ga ustvarimo, niti ni samo čustvenost, s katero vplivamo na poslušalce. Je veliko več, je spretnost, ki zahteva celovit preplet govornih sestavin. S treningi nastopanja se učimo, kako smiselno oblikovati in posredovati svoje misli, kako mojstrsko uporabljati glas in besede, prepričati poslušalce in vplivati nanje, kako pred- staviti svoje zamisli, argumen- tirano razpravljati in nastopiti sproščeno – z ustreznim tem- pom, učinkovitim glasom in s prepričljivo držo telesa. To pomeni, da se nastopanja v javnosti lahko naučimo.« Trema je sopotnica javnih nastopov. »Zmerna trema je koristna, je ustvarjalni nav- dih, povzroči neko stopnjo vznemirjenja in nas spodbu- di k akciji. Ljudje brez treme delujejo, kot da so brez ener- gije, in ne pustijo pomemb- nejšega vtisa. Takšni ljudje so preveč zaverovani vase. Adrenalin, ki spremlja tre- mo, nam pomaga, da prebu- dimo možgane in pospešimo njihovo delovanje.« Kadar je treme preveč, si pomagamo s posameznimi vajami – naj- prej se dobro pripravimo, v mislih si predstavljajmo svoj nastop, poglejmo poslušalce, poskrbimo za učinkovit zače- tek, naučimo se sproščenega dihanja … »Četudi ostaja trema spremljevalka naših nastopov, ji ne dovolimo, da nas premaga. Obrnimo jo v svojo korist – v energijo, od- govornost do poslušalcev, plemenitost in odkritost. Naj postane žar, ki odseva naš odnos, ranljivost in veselje.« Skrb za jasno in razumljivo besedilo je vodilo pri njenem delu, zato ne- nehno brska po literaturi. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 29, 18. julij 2024 V ATELJEJU Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 28, 1 1. julij 2024 V ATELJEJU Odraščal je v družini, ki ji umetnost ni bila tuja. Njegova babica je nekaj malega risala, naj- bolj jih je v družini navdihovala glasba. »Tako sem bil v odraščajočih letih v stiku z umetno- stjo. Še bolj sta me nagovarjala lepota narave in skrivnost človeka, saj sta v meni prebujala Đorđe Dimitrijević v Ateljeju Ayin poučuje klasične tehnike risanja in slikanja Išče lepoto, ki je globlja od vidnega »Osnovna človekova potreba je, da izrazi sebe, svoj notranji svet, prepreden z osebnimi oziroma intimnimi občutji in razmišljanji. Vsak najde svoj način izražanja,« je prepričan Celjan Đorđe Dimitrijević, ki je svoj izrazni kanal prepoznal v risanju in slikanju. »Spo- mnim se, kako sem že kot otrok z navdušenjem opazoval okolico in zanimive podrobnosti natančno prenašal v risbo. Začutil sem, da me to najbolj osrečuje in izpopolnjuje. In danes vem, da je to moja pot.« Ni se vpisal na akademijo za likovno umetnost, študiral je biokemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ves čas pa je na različne načine izpopolnjeval znanje in veščine risanja in slikanja ter v sebi vztrajno negoval vizijo, da bo nekoč odprl svoj atelje, v katerem bo tovrstno znanje prenašal na druge. Lani si je željo izpolnil, odprl je Atelje Ayin, prvi klasični atelje realizma v Celju. BARBARA FURMAN »V atelje prihajajo ljudje različnih starosti in z različnimi pričakovanji. Najmlajši učenec je star 11 let in kaže izjemno natančnost pri risanju. Najstarejša učenka jih šteje 75. Prišla je, ker želi narisati svoje vnuke.« globoko čudenje in radovednost. Skozi slikar- stvo iščem lepoto, ki je globlja od videnega,« poudarja 39-letni Celjan, ki je hvaležen, da mu je celjska mestna občina omogočila najem pro- stora, v katerem si je uredil atelje. V njem pou- čuje klasične tehnike risanja in slikanja. Atelje je poimenoval Ayin, kar v hebrejščini pomeni oko – videnje – vizija – imaginacija. Nahaja se v bližini Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kjer je zaposlen kot scenski tehnik. Slikarski mojstri 19. stoletja Đorđe formalne izobrazbe s področja risanja in slikanja sicer nima, goji pa strast in ljubezen do tovrstnega ustvarjanja, zato veščine ves čas nadgrajuje. »Začelo se je z radovednostjo in no- tranjim klicem, predvsem pa s sposobnostjo ču- denja in z željo po nenehnem učenju.« Učenje v Ateljeju Ayin temelji na metodah iz akademskih ateljejev 19. stoletja, kot so Jean-Leon-Gerome, Leon Bonnat in Carolus Duran. »Francoski slikar Jean-Leon- Gerome je bil znan po svoji natanč- nosti in mojstrstvu v realističnem slikarstvu, kar se odraža v našem pedagoškem pristopu. Poseben poudarek dajemo metodi, ki temelji na znamenitih ploščah Charlesa Barguea. T e plošče so bile razvite v sodelovanju z umetnikom Ge- romom in so bile zasnovane za poučevanje aka- demskega risanja. Študenti se skozi kopiranje teh plošč učijo osnovnih principov sorazmerja, senc, svetlobe in natančnosti, kar jim omogoča razvijanje spretnosti, ki so potrebne za reali- stične upodobitve portretov, figur in tihožitja. Sistem poučevanja je zelo jasen in učinkovit. Osnova sta osredotočanje na pomembnost risbe in poučevanje gledanja,« je še pojasnil in dodal, da je njegov atelje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju prejel naziv Mosov podjetnik za- radi inovativnosti, kreativnosti in podjetniškega duha. Da bi narisala vnuke Pred približno dvajsetimi leti je bila v italijan- skih Firencah ustanovljena prva šola klasičnega risanja in slikanja, sledil je njihov razmah po Evropi. Tovrstno tradicijo želi gojiti v Celju in okolici. V njegov atelje prihajajo ljudje različnih starosti in z različnimi pričakovanji. Najmlajši učenec je star 11 let in po Đorđevem mnenju kaže izjemno natančnost pri risanju. Najstarej- ša učenka jih šteje 75. Prišla je, ker želi narisati svoje vnuke. Đorđe je vesel tudi srednješolcev, ki se želijo vpisati na likovno akademijo ali študij likovne pedagogike. Ne le iz celjske regije, am- pak tudi iz drugih koncev Slovenije. »Menim, da je dober umetnik tisti, ki obvlada veščine risanja in slikanja. T o je dragocen temelj, na katerem lahko potem razvija svojo izraznost oziroma umetniško prepoznavnost. Zavedam se, da je gradnja temeljev lahko tudi naporna, a se obrestuje, saj lahko risar oziroma slikar ustvarja svobodno. V vsem, kar bo naslikal, bo gledalec našel povezanost z umetnikovim sporočilom.« Ob tem Đorđe ne skriva načrtov, da bi Atelje Ayin prerasel v šolo risanja in slikanja. Pravi še, da razmišlja o pripravi razstave, na kateri bi se njegovi učenci predstavili s svojimi likovnimi deli. Kdaj bo, še ne ve. Ponosen na učence V vseh teh letih je tudi njegova zbirka likov- nih stvaritev postala obsežna. Ko mu bo čas dopuščal, jo bo temeljito pregledal in pripravil izbor del, s katerimi se bo prijavil na katerega od mednarodnih slikarskih natečajev. Na njih se s svojim delom predstavijo tudi še neuveljavljeni ustvarjalci, denarne nagrade so mamljivo visoke. »Mika me ameriški natečaj Arc Salon. Želim, da bi se jih udeleževali tudi moji učenci, saj so neka- teri talentirani, vsi pa ustvarjajo z navdušenjem. In to največ šteje. Med učenci so tudi takšni, ki so talent za risanje prepoznali v mladosti, a so ga zanemarili zaradi številnih drugih obveznosti, zdaj pa ga ponovno prebujajo in v tem neizmer- no uživajo,« doda Đorđe, ki je na vse svoje učen- ce ponosen in se z njimi veseli njihovih uspehov. »Vesel sem bil, ko je ena od mojih učenk opravila sprejemne izpite za študij likovne pedagogike. Drugi sem pomagal pri ustvarjanju portfolija za akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Skratka, tudi v prihodnje bom ljubiteljem risanja in slikanja, ne glede na to, koliko so stari in ka- kšna so njihova pričakovanja, pomagal, da bodo pridobili temeljne tehnične veščine, s katerimi bodo lahko izrazili svoj ustvarjalni potencial. Verjamem v pomen discipliniranega dela in na- tančnost, predvsem pa v to, da se vsak lahko nauči risanja, če si to zares želi.« Foto: Nik Jarh Đorđe Dimitrijevič je z odprtjem ateljeja uresničil svojo dolgoletno željo. Atelje Ayin je prvi klasični atelje realizma v Celju. Risba učenke Tine Žličar, tehnika oglje. Vanjo je vložila 72 ur dela. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 29, 18. julij 2024 MOČ BESED Velikokrat se sprašuje, od kod je prišel navdih, prav- zaprav želja po raziskova- nju in poučevanju retorike. »Verjetno je bil eden prvih vzgibov zadnji letnik študija slovenščine. Pripravljala sem diplomsko nalogo o Slomško- vem besednem redu in med brskanjem po literaturi na- letela na Vaje cerkvene zgo- vornosti. Droben priročnik z napotki o nastopanju. Ta homiletika me je spodbudila k raziskovanju in po študiju slovenščine in primerjalne književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani sem na fakulteti za družbene vede dokončala študij komuniko- logije, med katerim sem raz- iskovala retoriko na Sloven- skem,« je pojasnila Hedvika Dermol Hvala, ki jo srečamo kot gostjo in svetovalko v več televizijskih in radijskih Hedvika Dermol Hvala, predavateljica retorike in jasnopisja Smo Slovenci res govorniško nenadarjeni? Hedvika Dermol Hvala iz Prebolda je vedoželjna, srčna in nasmejana. Njeno delo jo bogati in osrečuje, zato se vedno razveseli novih obrazov na svoji poti. Vse življenje se že ukvarja z izobraževanjem, v katerega vpleta dolgoletne izkušnje in strokovno znanje. Je predavateljica retorike in jasnopisja. Udeležencem izobraževanj pomaga pri razvija- nju veščin javnega nastopanja, vodi in usmerja jih tudi k pridobivanju spretnosti pravilnega, jasnega in jedrnatega pisanja. Z energijo, izkušnjami in s strokovnostjo pomaga osveščati, da je razumljivost izgovorjenega ali zapisanega besedila skrb in odgovornost vsakega posameznika. ŠPELA OŽIR »Pri govorjenju so navdušenje, volja in energija ključnega pomena. Poslušalcem prenašamo vsebino s strastjo in tako ohranjamo njihovo pozornost.« »Govorništvo ni umetnost. Ni dar. Je veščina.« »Zaradi subjektivnosti si lahko vsak izbere svojega najboljšega političnega govorca.« oddajah – Klepet ob kavi in Svetovalnica. Vsak mora kdaj javno spregovoriti Pri svojem delu se srečuje z različnimi ljudmi – s slo- venskimi politiki, sodniki, z veleposlaniki, zaposlenimi na ministrstvih, s profesorji, z učitelji, gospodarstveniki … A s svojimi izkušnjami ni prisotna le na državni ravni, temveč tudi na lokalni. Le- tošnjo pomlad se je družila z obiskovalci Medgeneracij- skega centra Prebold, kjer je imela delavnico javnega nastopanja. »Povabil k so- delovanju v lokalnem okolju se vedno razveselim. Pri tem se razvija občutek pripadno- sti, saj druženja neposredno vplivajo na odnose in krepijo povezanost. Poleg tega pozi- tivno vplivajo na spremembe posameznika in skupnosti, še posebej če so izobraževalno usmerjena. Marsikdo iz lo- kalnega okolja je prepričan, da je tečaj javnega nastopa- nja primeren samo za tiste, ki se pojavljajo v medijih ali drugih javnih okoljih. A tisti, ki so zbrali pogum in se nam pridružili pri organiziranih delavnicah v Medgeneracij- skem centru Prebold, ZIKŠT Braslovče, RA Kozjansko, UPI Žalec, Ekoci civilni inici- ativi, pritrjujejo, da smo vsi kdaj v situaciji, ko je treba javno spregovoriti. In takšno usposabljanje nam ponudi izhodišče, kako se pripravi- ti, zaupati vase ter smiselno, prepričljivo in zanimivo pred- staviti svoje razmišljanje.« Iz Lokovice mimo Ljubljane v Prebold Hedvika Dermol Hvala ni rojena Savinjčanka, a je s Spodnjo Savinjsko dolino, čeprav je bila rojena v Loko- vici pri Šoštanju, povezana že od srednješolskih dni. S tega konca prihaja večina njenih prijateljic, s katerimi so po končani pedagoški šoli v Celju med študijem vsako poletje skrbele za otroke v ko- loniji na Debelem rtiču. Sti- ke ohranjajo še danes, a kot si zagotovo mislite, to ni bil razlog za selitev v Savinjsko dolino. »Po končanem študiju sem zaradi službe na pedago- ški fakulteti ostala v Ljublja- ni. Po sinovem rojstvu sva z možem začela preučevati možnosti za življenje zunaj mestnega vrveža. Pot naju je usmerila v Savinjsko dolino, kamor smo se preselili pred približno 20 leti. Zadnjih 13 let živimo v Preboldu. Čeprav nisem domačinka, se tu do- bro počutim. A ne samo to – sprejeli so nas tudi krajani.« Za svoje delo je prejela več priznanj, kot sta Prešernova nagrada za diplomsko delo in priznanje za najboljše magi- strsko delo. Bila je lektorica, profesorica slovenščine in asistentka na fakulteti. Že kot študentka je lektorirala pri časopisih Delo in Slovenec, kar ji je prineslo veliko prak- tičnega znanja. Uživala je tudi pri delu z dijaki. »Nikoli nisem marala ›papagajskega‹ ponavljanja, temveč sem ob književnih besedilih pričako- vala samostojno razmišljanje in doživljanje prebranega. Mogoče smo zato vzpostavili drugačen, prijateljski odnos in ob odhodu na fakulteto mi je bilo kar težko zapustiti dijaško okolje.« Na pedagoški fakulteti je bila do prehoda v bolonjski način študija. »Ob prenovi študijskega sistema smo skušali kot nov predmet uvesti retoriko, a žal neuspe- šno. Takrat sem se odločila za samostojno pot. Zdaj pre- davam, vodim tečaje retorike in javnega nastopanja ter iz- obražujem udeležence, kako pisati jasno in jedrnato.« Savinjska pomembna tudi v govorništvu Že med študijem slovenšči- ne in primerjalne književno- sti je začela raziskovati, od kod miselnost Slovencev, da smo govorniško nenadarjeni. »Slovenci se velikokrat okle- pamo miselnosti, da nismo dobri govorci in da smo manj nadarjeni kot drugi narodi. Pogosto izpostavljamo svojo majhnost. S tem še močneje krepimo občutek, da smo govorniško manj uspešni od govorcev večjih svetovnih jezikov. Radi se primerjamo s tistimi, ki slovijo po svo- jih govorniških spretnostih in imajo bogato zgodovino retorike. In vse to prispeva k stereotipu, da govorništvo ni ravno veščina Slovencev,« pojasnjuje sogovornica in do- daja, da je k takšni miselnosti deloma pripomogla naša zgo- dovinska situacija, saj so tuji vladarji s tujimi kulturami vplivali na jezikovno identite- to in samozavest. »V takšnem položaju razumljivo nismo uspeli razvijati govorniških veščin. A kljub temu so se pojavljali zavedni Slovenci, ki so krepili narodno zavest in z zgledom spodbujali k tvorje- nju javnih besedil v sloven- ščini – v jeziku, ki je bogat, je naš in ga je treba razvijati, negovati in ohranjati.« Raziskovanje slovenskega govorništva je nato nadalje- vala tudi v znanstvenem ma- gisteriju, ki ga je opravila na fakulteti za družbene vede. »Na Slovenskem je izpričano tisočletno izročilo z ohranje- nimi retoričnimi besedili, ki pa so bila bolj ali manj cer- kvenega značaja. To je ra- zumljivo, saj je bil slovenski jezik vrsto let le sredstvo za sporazumevanje preprostih ljudi. Tudi šole so bile veči- noma neslovenske, zaradi česar se govorniške spretno- sti v slovenskem jeziku niso razvijale. Situacija se je zače- la spreminjati v 19. stoletju, ko so slovenski izobraženci z narodnoprebudnim gibanjem začeli izkoriščati moč besed, izgovorjenih v maternem je- ziku.« Ob tem izpostavlja še po- men taborskega gibanja v Sa- vinjski dolini, predvsem tabor v Žalcu, zaradi katerega ima Savinjska pomembno mesto tudi v govorniškem smislu. »Na njem se je zbrala vrsta slovenskih govornikov, med drugim Božidar Raič, ki je slovel kot najbolj priljubljen govornik na slovenskem Šta- jerskem. Torej, govori 19. stoletja nam pomagajo oza- vestiti, da je za ustvarjanje učinkovitih nastopov vsak jezik dovolj bogat, če le ne- gujemo njegovo vrednost in z urjenjem odpravljamo po- manjkljivosti.« Najbolj »in« kratki nastopi Kot pravi, je trenutno največ povpraševanja po »Elevator Pitchu«, to je kratkem minu- tnem nastopu, ki je aktualen na vseh področjih, in jedrna- tem pisanju. Tako pisanje kot govorjenje se po njenih bese- dah usmerjata k jasnosti, je- drnatosti in razumljivosti, kar je osnovni pogoj za uspešno govorno ali pisno komunici- ranje. »Dober govorec se zna pogovarjati s svojimi poslušal- ci. To mu uspe, če združi več vrlin, kot so dobra pripravlje- nost, samozavest, drža, stik s poslušalci, upoštevanje poslu- šalcev, jasnost in razumljivost govorjenja, prepričljivost, za- okroženost in smiselnost be- sedila ter moč govorjenja in volja do nastopa.« In kako dobri retoriki so slovenski politiki? »Pri ana- lizi govorniških sposobnosti politikov je treba odmisliti politična prepričanja, kajti marsikdaj nas lahko zavede- jo. Prav zaradi subjektivnosti si lahko vsak izbere svojega najboljšega političnega govor- ca. Nekomu je politik všeč za- radi pokončne drže, drugemu zaradi argumentov, tretjemu zaradi razumljivosti … Dej- stvo je, da je treba na govorni nastop pogledati celovito.« Med poslušanjem javnih osebnosti pri njihovem na- stopanju ji je najbolj moteče prazno govorjenje. Takoj na drugem mestu je nejasnost – momljanje, govorjenje vase. Na tretjem so mašila, kadar jih je toliko, da motijo ja- snost. Kot pravi, se tako, kot smo se naučili govoriti, lahko naučimo tudi dobro govori- ti. »Govorništvo namreč ni umetnost. Ni dar. Je veščina. Javno nastopanje ni samo brezosebno izrekanje nauče- nih besed, ni samo prvi vtis, ki ga ustvarimo, niti ni samo čustvenost, s katero vplivamo na poslušalce. Je veliko več, je spretnost, ki zahteva celovit preplet govornih sestavin. S treningi nastopanja se učimo, kako smiselno oblikovati in posredovati svoje misli, kako mojstrsko uporabljati glas in besede, prepričati poslušalce in vplivati nanje, kako pred- staviti svoje zamisli, argumen- tirano razpravljati in nastopiti sproščeno – z ustreznim tem- pom, učinkovitim glasom in s prepričljivo držo telesa. To pomeni, da se nastopanja v javnosti lahko naučimo.« Trema je sopotnica javnih nastopov. »Zmerna trema je koristna, je ustvarjalni nav- dih, povzroči neko stopnjo vznemirjenja in nas spodbu- di k akciji. Ljudje brez treme delujejo, kot da so brez ener- gije, in ne pustijo pomemb- nejšega vtisa. Takšni ljudje so preveč zaverovani vase. Adrenalin, ki spremlja tre- mo, nam pomaga, da prebu- dimo možgane in pospešimo njihovo delovanje.« Kadar je treme preveč, si pomagamo s posameznimi vajami – naj- prej se dobro pripravimo, v mislih si predstavljajmo svoj nastop, poglejmo poslušalce, poskrbimo za učinkovit zače- tek, naučimo se sproščenega dihanja … »Četudi ostaja trema spremljevalka naših nastopov, ji ne dovolimo, da nas premaga. Obrnimo jo v svojo korist – v energijo, od- govornost do poslušalcev, plemenitost in odkritost. Naj postane žar, ki odseva naš odnos, ranljivost in veselje.« Skrb za jasno in razumljivo besedilo je vodilo pri njenem delu, zato ne- nehno brska po literaturi. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 29, 18. julij 2024 V ATELJEJU Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 28, 1 1. julij 2024 V ATELJEJU Odraščal je v družini, ki ji umetnost ni bila tuja. Njegova babica je nekaj malega risala, naj- bolj jih je v družini navdihovala glasba. »Tako sem bil v odraščajočih letih v stiku z umetno- stjo. Še bolj sta me nagovarjala lepota narave in skrivnost človeka, saj sta v meni prebujala Đorđe Dimitrijević v Ateljeju Ayin poučuje klasične tehnike risanja in slikanja Išče lepoto, ki je globlja od vidnega »Osnovna človekova potreba je, da izrazi sebe, svoj notranji svet, prepreden z osebnimi oziroma intimnimi občutji in razmišljanji. Vsak najde svoj način izražanja,« je prepričan Celjan Đorđe Dimitrijević, ki je svoj izrazni kanal prepoznal v risanju in slikanju. »Spo- mnim se, kako sem že kot otrok z navdušenjem opazoval okolico in zanimive podrobnosti natančno prenašal v risbo. Začutil sem, da me to najbolj osrečuje in izpopolnjuje. In danes vem, da je to moja pot.« Ni se vpisal na akademijo za likovno umetnost, študiral je biokemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ves čas pa je na različne načine izpopolnjeval znanje in veščine risanja in slikanja ter v sebi vztrajno negoval vizijo, da bo nekoč odprl svoj atelje, v katerem bo tovrstno znanje prenašal na druge. Lani si je željo izpolnil, odprl je Atelje Ayin, prvi klasični atelje realizma v Celju. BARBARA FURMAN »V atelje prihajajo ljudje različnih starosti in z različnimi pričakovanji. Najmlajši učenec je star 11 let in kaže izjemno natančnost pri risanju. Najstarejša učenka jih šteje 75. Prišla je, ker želi narisati svoje vnuke.« globoko čudenje in radovednost. Skozi slikar- stvo iščem lepoto, ki je globlja od videnega,« poudarja 39-letni Celjan, ki je hvaležen, da mu je celjska mestna občina omogočila najem pro- stora, v katerem si je uredil atelje. V njem pou- čuje klasične tehnike risanja in slikanja. Atelje je poimenoval Ayin, kar v hebrejščini pomeni oko – videnje – vizija – imaginacija. Nahaja se v bližini Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kjer je zaposlen kot scenski tehnik. Slikarski mojstri 19. stoletja Đorđe formalne izobrazbe s področja risanja in slikanja sicer nima, goji pa strast in ljubezen do tovrstnega ustvarjanja, zato veščine ves čas nadgrajuje. »Začelo se je z radovednostjo in no- tranjim klicem, predvsem pa s sposobnostjo ču- denja in z željo po nenehnem učenju.« Učenje v Ateljeju Ayin temelji na metodah iz akademskih ateljejev 19. stoletja, kot so Jean-Leon-Gerome, Leon Bonnat in Carolus Duran. »Francoski slikar Jean-Leon- Gerome je bil znan po svoji natanč- nosti in mojstrstvu v realističnem slikarstvu, kar se odraža v našem pedagoškem pristopu. Poseben poudarek dajemo metodi, ki temelji na znamenitih ploščah Charlesa Barguea. T e plošče so bile razvite v sodelovanju z umetnikom Ge- romom in so bile zasnovane za poučevanje aka- demskega risanja. Študenti se skozi kopiranje teh plošč učijo osnovnih principov sorazmerja, senc, svetlobe in natančnosti, kar jim omogoča razvijanje spretnosti, ki so potrebne za reali- stične upodobitve portretov, figur in tihožitja. Sistem poučevanja je zelo jasen in učinkovit. Osnova sta osredotočanje na pomembnost risbe in poučevanje gledanja,« je še pojasnil in dodal, da je njegov atelje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju prejel naziv Mosov podjetnik za- radi inovativnosti, kreativnosti in podjetniškega duha. Da bi narisala vnuke Pred približno dvajsetimi leti je bila v italijan- skih Firencah ustanovljena prva šola klasičnega risanja in slikanja, sledil je njihov razmah po Evropi. Tovrstno tradicijo želi gojiti v Celju in okolici. V njegov atelje prihajajo ljudje različnih starosti in z različnimi pričakovanji. Najmlajši učenec je star 11 let in po Đorđevem mnenju kaže izjemno natančnost pri risanju. Najstarej- ša učenka jih šteje 75. Prišla je, ker želi narisati svoje vnuke. Đorđe je vesel tudi srednješolcev, ki se želijo vpisati na likovno akademijo ali študij likovne pedagogike. Ne le iz celjske regije, am- pak tudi iz drugih koncev Slovenije. »Menim, da je dober umetnik tisti, ki obvlada veščine risanja in slikanja. T o je dragocen temelj, na katerem lahko potem razvija svojo izraznost oziroma umetniško prepoznavnost. Zavedam se, da je gradnja temeljev lahko tudi naporna, a se obrestuje, saj lahko risar oziroma slikar ustvarja svobodno. V vsem, kar bo naslikal, bo gledalec našel povezanost z umetnikovim sporočilom.« Ob tem Đorđe ne skriva načrtov, da bi Atelje Ayin prerasel v šolo risanja in slikanja. Pravi še, da razmišlja o pripravi razstave, na kateri bi se njegovi učenci predstavili s svojimi likovnimi deli. Kdaj bo, še ne ve. Ponosen na učence V vseh teh letih je tudi njegova zbirka likov- nih stvaritev postala obsežna. Ko mu bo čas dopuščal, jo bo temeljito pregledal in pripravil izbor del, s katerimi se bo prijavil na katerega od mednarodnih slikarskih natečajev. Na njih se s svojim delom predstavijo tudi še neuveljavljeni ustvarjalci, denarne nagrade so mamljivo visoke. »Mika me ameriški natečaj Arc Salon. Želim, da bi se jih udeleževali tudi moji učenci, saj so neka- teri talentirani, vsi pa ustvarjajo z navdušenjem. In to največ šteje. Med učenci so tudi takšni, ki so talent za risanje prepoznali v mladosti, a so ga zanemarili zaradi številnih drugih obveznosti, zdaj pa ga ponovno prebujajo in v tem neizmer- no uživajo,« doda Đorđe, ki je na vse svoje učen- ce ponosen in se z njimi veseli njihovih uspehov. »Vesel sem bil, ko je ena od mojih učenk opravila sprejemne izpite za študij likovne pedagogike. Drugi sem pomagal pri ustvarjanju portfolija za akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Skratka, tudi v prihodnje bom ljubiteljem risanja in slikanja, ne glede na to, koliko so stari in ka- kšna so njihova pričakovanja, pomagal, da bodo pridobili temeljne tehnične veščine, s katerimi bodo lahko izrazili svoj ustvarjalni potencial. Verjamem v pomen discipliniranega dela in na- tančnost, predvsem pa v to, da se vsak lahko nauči risanja, če si to zares želi.« Foto: Nik Jarh Đorđe Dimitrijevič je z odprtjem ateljeja uresničil svojo dolgoletno željo. Atelje Ayin je prvi klasični atelje realizma v Celju. Risba učenke Tine Žličar, tehnika oglje. Vanjo je vložila 72 ur dela. 28 Št. 29, 18. julij 2024 Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 28 ŽIVLJENJE PO NJEJ »Smrt je v naši družbi še vedno tabu. Redko se o njej pogovarjamo. Pogosto se vedemo, kot da bomo živeli večno, čeprav vemo, da to ne drži. V sebi nosimo védenje o minljivosti, a se tega zavemo šele ob smrti bližnjih,« je v svoji knjigi uvodoma zapisala Mateja Ocvirk Štrajhar. Polze- lanka, ki je pri rosnih šestih letih izgubila mamo, je, od- kar pomni, želela imeti veliko otrok. V času specializacije iz waldorfske pedagogike je spoznala moža Boštjana, s katerim sta pred 13 leti dobi- la prvorojenca Gala. Dve leti kasneje se jim je pridružil Oskar, junija 2017 je družino razveselila še deklica Enja. »Ko sem rodila deklico, je bilo moje življenje popolno. Rojstvo hčerke mi je pred- stavljalo nekaj, za kar sem bila prikrajšana v otroštvu, in močno sem si želela imeti to vez med mamo in hčerko. Skupaj smo bili res popolna družina. Otroci so bili zdravi, imeli smo novo hišo, z mo- žem sva imela v redu službi,« opisuje Mateja. Vendar se je vse spremenilo usodnega 11. avgusta 2018. Takrat 14-me- sečna Enja se je zaradi epi- leptičnega napada in tujka v ustih zadušila. Družini se je podrl svet. Večkrat so ga po- skušali sestaviti nazaj, a brez uspeha. Usoden avgustovski dan Deklica Enja je že kot do- jenčica pogosto doživljala afektni napad, ki je pri nje- nih enajstih mesecih prešel v epileptičnega. Pri dopol- njenem letu je lahko imela napade že nekajkrat na dan. Njeno zdravstveno stanje so zdravniki in družina jemali zelo resno. Dobila je zdravila, ki sicer niso veliko pomaga- la, vendar sodeč po izvidih ni bila diagnosticirana kot epi- leptik. »To nas je navdajalo z upanjem, da bo njena težava sčasoma sama po sebi izzve- nela,« pove Mateja. Vendar ni bilo tako. Epileptični napadi so se nadaljevali. Zaradi uso- dnega avgustovskega napada s tujkom v ustih, ki je blokiral njen sapnik, se je zadušila. O življenju, smrti, žalovanju in radosti Kljub žalovanju je mogoče ponovno zaživeti Smrt otroka je najhujša bolečina, ki lahko doleti starša. Z nepojmljivo tragedijo se je spopadla tudi Mateja Ocvirk Štrajhar, ki je že v rani mladosti izgubila mamo, pred še- stimi leti pa komaj 14-mesečno hčerko Enjo. Ob izgubi hčerke se je njeno življenje ustavilo, telo je obmolknilo. Sčasoma se je z močno podporo moža in zaradi sinov Gala in Oskarja začela sestavljati, nato se je njihova družina povečala še za sina Jašo in hčerko Izabelo. »Ko me ljudje vprašajo, koliko otrok imam, je moj odgovor vedno pet. Ne morem reči, da imam štiri otroke, čeprav bi si s tem zelo poenostavila odgovor in mi ne bi bilo treba govoriti o smrti hčerke,« pove Polzelanka, ki je kljub težki izgubi ponovno zaživela. Svoje zapise, zavite v bolečino, jezo, krivdo, strah in tudi obup, ki so nastajali po smrti hčerke, je zbrala v knjigi Življenje po njej. Knjiga, ki priča o moči ljubezni, ki presega smrt, je luč sveta ugledala v začetku tega meseca, premierno jo je Mateja bližnjim predstavila minuli konec tedna na gradu Komenda. SINTIJA JURIČ »Ko otroku umreta starša, je sirota, ko možu umre žena, postane vdovec. Ko mami umre hči, ni nič. Verjetno je tako, ker se te bolečine ne da opisati z besedami.« »Že prvi dan so bile vse napovedi slabe. Z možem sva vseeno upala, da se bo zbudila, ampak ni bilo mo- žnosti. Oživljali so jo 45 mi- nut in to pusti posledice na možganih,« se spominja Ma- teja, ki je že takrat globoko v sebi vedela, da se od hčerke poslavlja. Priklopljeno na di- halni aparat so iz urgentne sobe v SB Celje prepeljali na intenzivni oddelek ljubljan- ske pediatrične klinike. Po devetih dneh so jo odklopili od naprav. Žalost, skrb in selitev Enjina smrt je v družino prinesla nepredstavljivo ža- lost. Matejino telo je obmol- knilo, zato je čustva začela zlivati na papir. »Domov smo prišli v prazno hišo. Tam so bile vse njene stvari, manj- kala je ona. Dolgo nisem dovolila, da bi njene stvari premaknili ali pospravili. V Mateja je večkrat čuti- la, da je tista, ki mora tolažiti okolico. Družino ob mami Mateji in očetu Boštjanu sestavljajo še 12-letni Gal, leto in pol stara Izabela, 10-letni Oskar in 4-letni Jaša (stoji za očetom). Enja bi bila danes stara 7 let. Besede, ki zabolijo »V najhujših dneh so me v še večjo stisko in bolečino potiskali izrečeni stavki, za katere sicer vem, da niso bili mišljeni slabo, vendar so me močno zaboleli. Na primer stavek: ›Čas zaceli vse rane.‹ Tega nisem želela slišati. Moja bolečina je bila v tistem obdobju še edina vez z Enjo in ob tem stavku sem se počutila, kot bi mi okolica želela odvzeti vez z njo, da bi jo pozabila, da čez čas ne bi obstajala. Velko lažje mi je bilo, če me je kdo vprašal, kako mi je lahko v pomoč, ali je preprosto priznal, da ne ve, kaj naj reče,« pove Mateja. najhujšem obdobju nisem zmogla niti govoriti.« Ob ža- lovanju sta z možem morala poskrbeti tudi za sinova Gala in Oskarja. Bilo je zelo težko, pove Mateja. »Gal se je nehal šolati in je bil osem mesecev z nama doma, Oskarju je bolj ustrezalo, da je hodil v vrtec. Ob žalovanju sva zato mo- rala veliko energije usmeriti tudi v Galovo šolanje doma.« Velik poudarek sta namenila tudi žalovanju otrok, ki jim je pogosto še težje, saj smrti ne predelujejo na razumski način, temveč skozi svoje ob- čutke. V tem težkem obdobju jim je močno pomagala tudi njuna širša družina. Nekaj mesecev po smrti Enje se je družina preseli- la. Zapustila je skoraj novo hišo v Taboru in kupila hišo na Polzeli, od koder izvira Mateja. »Vsak kotiček me je spominjal na Enjo. Dušilo me je, želela sem se odseliti in mož me je podprl,« pove Mateja, ki poudari, da je bila kljub vrnitvi v rodni kraj za- njo selitev tudi zelo težka. Ponovno so se pojavile ozna- ke, ki jih je imela v otroštvu. »Nekega dne sem čakala pri zdravniku v čakalnici in sli- šala, da sta se gospe pogo- varjali o naši družini. Nista me prepoznali, a vedeli sta, da sem bila v otroštvu otrok, ki mu je umrla mama, zdaj pa sem mama, ki ji je umrl otrok.« Žalovanje se nikoli ne konča Kot poudari Mateja, je žalo- vanje zapletena in osebna iz- kušnja, ki jo vsak doživlja po svoje. »Prihaja v valovih, vse- kakor pa traja vse življenje. Žalovanje je vseživljenjski proces, vendar se naučiš ži- Mateja in Boštjan sta poročena skoraj 13 let. Pred šestimi leti sta na obletnico poroke poko- pala svojo hčer Enjo. 29 Št. 29, 18. julij 2024 Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 29 ŽIVLJENJE PO NJEJ »V otroštvu sem bila otrok, ki mu je umrla mama, zdaj sem mama, ki ji je umrl otrok.« Moški stereotipi »Moških se nas drži stereotip, da veliki fantje ne jo- čejo, da moramo biti močni, odrasli in razumski. Ta stereotip je bil prisoten, ampak sem ga hitro ovrgel. Ni bilo preprosto. Moški in ženske žalujemo drugače. Mno- go parov se razide, saj od partnerja pričakujejo, kako bo žaloval. Midva sva si dala prostor,« je o žalovanju povedal partner Boštjan. veti s to bolečino.« Po njenih besedah žalovanje poteka v različnih fazah – od začetne- ga šoka in otopelosti, ko nas telo obvaruje pred nevzdržno bolečino, do akutnega obdo- bja, v katerem pride do faze jeze in drugih negativnih ču- stev, ter naposled do obdobja povrnitve, ko dnevi postanejo malo lažji. »V akutnem obdobju je pri meni prišla dolga faza depre- sije, ki je moj svet pritiskala navzdol. Bežala sem pred vsemi negativnimi občut- ki in čustvi. V tem obdobju se nisem bila pripravljena spopadati z njimi. Potiskala sem jih stran in se izolirala od večine ljudi,« se spomi- nja. V tem obdobju, leto po smrti hčerke, je zaradi raka izgubila še očeta. »Vsekakor se je moje žalovanje vrnilo v začetno fazo. Vse je bilo še toliko hujše, ker sem bila na njegovem pogrebu noseča osem mesecev.« Odnos med partnerjema se je okrepil Čeprav v času žalovanja številni pari doživijo spre- Matejo in Boštjana je tragedija še bolj zbližala in okrepila njun odnos. Utrinki s predstavitve knjige (Foto: Rojnik) V knjigi Življenje po njej so opisani Matejini intimni trenutki. Razigrana velika družina membe v svojem odnosu, sta Mateja in Boštjan iz tega izšla še močnejša. »Veliko parov, ki sva jih poznala, se je po smrti otroka razšlo. Vsekakor mi- slim, da mora biti odnos že pred tragedijo zgrajen na dobrih temeljih. Z Boštja- nom sva pri žalovanju po- trebovala svoj prostor. Vsak od naju je namreč žaloval po svoje. Nisva se obsojala, vendar sva se veliko pogo- varjala. Skupaj sva tudi jo- kala. Boštjan mi je stal ob strani, ko sem že obupala nad življenjem,« pove Ma- teja. Približno leto po smrti Enje sta se razveselila še sina Jaše, leta 2022 še hčer- ke Izabele. »Najprej sta se v meni prepletali sreča in krivda. Vsekakor sem se vsake nosečnosti zelo raz- veselila, a hkrati sem se bala, da bom v dojenčku iskala Enjo. Imela sem ob- čutek, da nas obsoja tudi okolica, ampak jaz sem v tistem obdobju živela v na- šem družinskem mehurč- ku,« se spominja Mateja. V otrocih danes ne išče Enje, tudi v Izabeli ne, ki je zdaj edina deklica med tremi fanti. Kot pove Mateja, je z rojstvom Jaše in Izabele družina ponovno zaživela. Še vedno družina s petimi otroki Čeprav Enja ni več fizično prisotna, jo še vedno obrav- navajo kot enakovreden del družine. »Ko me ljudje vpra- šajo, koliko otrok imam, je moj odgovor vedno pet. Ne morem reči, da imam štiri otroke, čeprav bi si s tem zelo poenostavila odgovor in mi ne bi bilo treba govoriti o smrti hčerke. Ljudje me s tem nevede stisnejo v kot, da govorim o Enji, vendar je ona zame ravno tako po- membna kot drugi otroci,« pove Mateja, ki rada govori o preminuli hčerki, saj jo s tem ohranja v spominu. O pokojni Enji se pogovar- jajo tudi z otroki. »Dnevno se pogovarjamo o njej, gle- damo slike, videoposnetke. Lani septembra bi morala iti v šolo in s fanti smo se pogo- varjali, koliko bleščic bi ime- la na torbi. Nismo je pozabi- li, ona je del nas. Tudi otroci rabijo pogovor o njej.« Naj- težje je med prazniki, ki jih je družina že od nekdaj zelo rada praznovala. Prazniki in prelomni datumi zdaj ne pri- nesejo zgolj radosti, temveč tudi otožnost, pove Mateja. »To so zame še posebej težki dnevi. Takrat jo najbolj po- grešamo. Poseben pomen ima tudi obletnica Matejine in Boštjanove poroke – na dan obletnice sta namreč pokopala svojo lastno hčer. Knjiga ni bila načrtovana Čeprav so bili Matejini za- pisi, ki so začeli nastajati, ko je Enja pristala v komi, najprej namenjeni zgolj njej, jih je lani dala prebrati nekaj ljudem, ki so prav tako do- živeli izgubo otroka. »Čutila sem njihovo hvaležnost, da so jih lahko prebrali. Čeprav nisem nikoli imela namena izdati knjige, sem začutila, da je moj čas in odgovor- nost, da spregovorim tudi o tako težki temi, kot je ža- lovanje,« pove. Knjiga, ki je izšla v juliju, je napisana v dveh časih in je sestavljena iz njenih neposrednih zapi- sov iz dnevnika ter dodatnih zapisov, ki so nastali lani. »Vsekakor knjiga ni name- njena zgolj ljudem, ki gre- do skozi podobno situacijo, ampak služi tudi tistim, ki želijo žalujočim stati ob strani.« Čeprav je Mateji in njeni družini življenje naložilo veliko breme, vsi ostaja- jo optimistični, povezani, radostni in polni ljubezni. Kljub bolečini ob smrti hčere in sestre Enje živijo naprej. Pri tem imajo tudi veliko podporo in ljubezen ožje družine ter pristnih prijateljev. »Želim si, da v težkih trenutkih nihče ni- koli ne bi pozabil na bistvo življenja, pomen družine in na medsebojne prijateljske odnose,« še doda Mateja. Ljubezen je namreč tista, ki lahko premaga vse. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 29, 18. julij 2024 POTOPIS Kolesarjenje z ekipo Oštirke je v prvi vrsti popotovanje in druženje, tekmujemo bolj, ko sedemo za mizo in iščemo načine, kako na- domestiti čez dan izgubljene kalorije. Teh ni malo, saj dnevno prevozimo v povprečju od 100 do 150 kilometrov. Tudi pot, ki jo vodnik Sašo začrta, včasih prilagodimo potrebam in znanju etnogastronomskih specialcev. Res je letos turo, ki je trajala od 28. maja do 1. junija, zelo zaznamovalo tudi spremenljivo vreme, malo manj višinski metri, ki jih je bilo lani nekaj več, je pa bilo kilometrov skupaj kar precej več. Približno 800 in malo več kot 7 tisoč višinskih metrov, so rekli oni, ki se bolj razumejo na številke. Te konec koncev pre- prečijo tudi vsak nevoščljiv komentar, da gre ekipi zgolj za kulinarično in vinsko osvajanje Slovenije. Lanski konec je postal letošnji začetek V Zagorju pri Pivki, kjer smo se lani poslo- vili, smo zajezdili kolesa in krenili čez Bloke v sveže kočevske gozdove. Vmes nas po temnih in od dežja premočenih cestah in gozdovih preseneti kakšen zelo strm klanec, še bolj pa pot zaznamujeta mir in opazovanje odma- knjenih naselij, ki so prvi dan kar pogosta. To je prava zelena Slovenija, brez turističnega vrveža, človek kdaj vmes pomisli, da bo prej srečal medveda kot večjo skupino domačinov. Ob spustu proti Črnomlju smo že začutili Belo krajino in izmenjaje v dežnih etapah ravno pravi čas parkirali kolesa v Metliki, kjer smo Celjski kolesarji ponovno na poti Letos še druga polovička Slovenije Oštirka bike team je lani na kolesih zagrizel in predelal desno polovico Slovenije. S startom »v bazi«, kjer na celjski tržnici skrbijo za lačne in žejne, so lani načeli prvi del nadaljevanke, ki jih je vodila čez Pavličevo sedlo in Jezersko na Gorenjsko, potem pa še čez Julijce in skozi Soško dolino na Kras do Notranjske. Tam, kjer se je lani kolesarska tura končala, se je druga sezona nadaljevanke začela. Cilj je bil čim bolj obkrožiti Slo- venijo in na koncu spet končati »v bazi«. BORUT BATAGELJ še začni čas ujeli kuharja, ki nam je pripravil večerjo. Pri omizju smo se spet enakomerno razdelili na rdeče in bele, tiste, ki izberejo metliško črnino, in one, ki prisegajo na belo- kranjca s slatino. K sreči se natakarici, ki je pričakovala v poznih večernih urah prihod korejskih turistov, ni tako zelo mudilo in v hotelskem baru smo lahko razdrli še kakšno življenjsko modrost. Drugo jutro nas je kolesarsko dodobra pre- budil vzpon na Vahto in vožnja čez Gorjance je bila s spreminjajočo krajino in panoramami še en opomnik, v kako lepi deželi živimo. Vmes smo se ob cesti tu in tam krepili z Mi- ranovo domačo salamo, ki smo jo ob počivali- ščih rezali na debela kolesa. Vodo in izotonik je samo takrat za okus presekal cviček, ki se odlično poda k suhim mesninam. Odprla se nam je ravnica, kjer smo vozili mimo rastli- njakov in žitnih polj, mimo Kostanjevice na Krki, v Brežice, čez Bizeljsko tesno ob meji v Podčetrtek in zavili proti Rogaški Slatini. Tam nas je Grega iz Jurga povabil na nov razgledni stolp, kjer so nam pogledi uhajali predvsem proti severu, z vprašanji, kako močno nas bodo utrudili še klanci v smeri Žetal. Ob son- cu, ki se je že barvalo v večerne barve, z nekaj bolečinami v nogah, še več pa v zadnjici, smo parkirali kolesa in sedli na vrt motela v Tržcu. Tu so gostje vajeni hitre strežbe. Začela se je tudi tekma, kdo bo hitreje situacijo navezal na kakšno šalo. Spet se je prehitro večer prevesil v noč, ki je odštevala padle heroje dneva do zadnjega, ki je še pravi čas legel k počitku. Po ravnicah Ptujsko polje nas je pozdravilo naslednje jutro v soncu. Čakalo nas je spet kar nekaj vo- žnje. Veliko po ravnini, ki nas je presenetila v tej meri, da smo opazili, kako veliko urejenih kolesarskih poti je v tem koncu že asfaltiranih in zgledno urejenih. Vozili smo v glavnem ob Dravi in že tam so nas ob cesti pozdravila gnezda, kjer so štorklje hranile svoj naraščaj. Prijetno ravninsko vrtenje pedalov bi postalo že skoraj dolgočasno, če ne bi mimo Ormoža končno zaznali bolj gričevnate Prlekije. Pot bi bila lahko tudi manj strma, če naš Mitja, za katerega verjetno velja, da ima v imeniku vse slovenske vinarje, ne bi prišel na idejo, da preizkusimo še najboljše šipone v jeruzalem- skem vinskem raju. Spet smo zagrizli v strme klance. Križarji so se v srednjem veku podali v obljubljeno deželo reševat čast in poslanstvo krščanstva, mi pa smo naposled tudi osvojili Skupina celjskih kole- sarskih navdušencev se je tokrat tudi podala na pot po Sloveniji. Na poti ni manjkalo dobre volje. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 29, 18. julij 2024 POTOPIS NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje naš Jeruzalem in Kog. Vrhunske lege in odlič- no znanje ter veščine tamkajšnjih vinarjev so nas spet prepričali, da štajersko vino in gostoljubje v marsičem prekašata bolj slavlje- no primorsko. Domača kulinarika v slanem in sladkem programu nam je dala nov zagon, da smo se končno že podali v kokošji kljun in krono. Prekmurje je bilo namreč s svojo skrajno geografsko lego eden od vrhuncev popotovanja in točka, brez katere bi bila naša tura nepopolno obglavljena. Skozi Lendavo in Goričko je bil cilj naše tretje etape Pola- na, kjer smo v etnološko obarvanem hotelu in gostišču zavzeli mesta za mizo, kjer nam je receptor in natakar Daniel začinil večer. Kurjih beder je kmalu zmanjkalo, čas pa je hitro mineval, zato sta Ernest in Peter večer popestrila s točko rezanja suhih mesnin iz prtljažnika avtobusa. Domov jih menda ne bomo nazaj vozili. Starodobniki in oblaki V četrti dan nas je zbudil dež. Ki je trajal. Kratek premor nas je okrog 11. ali 12. ure končno spravil na kolo, a se je kmalu spet ulilo. Skok čez avstrijsko Radgono nam bi ute- gnil skrajšati kakšen klanec in odkupiti nekaj časa, predlaga vodnik Sašo. In spet dež. Nekaj časa smo prevedrili v radgonski kleti penin in iskali rešitve. Šli smo do Apač, v hiši dišečega traminca pri Steyerju nas je bil lastnik Danilo pripravljen sprejeti in ponudil nam je tudi prostor, da smo se preoblekli. Trije junaki jo uda- rijo dalje, kljub vre- menu. Borut in Peter sta nas počaka- la pri Tomažu v salonu avtomo- bilov starodobnikov v Mariboru, od tam pa smo se spet odločali, kako na- prej. Tomaž je bil odličen gostitelj in žal mu je bilo, da po lanskem podvigu zaradi obve- znosti ni mogel opraviti druge sezone, a se je zato toliko bolj potrudil s pogostitvijo in predstavitvijo salona, kjer »šraufa« in obna- vlja stare jeklene konjičke. Po kratkem sonč- nem premoru so nebo spet zagrnili oblaki. Še en Peter se je obema pridružil naprej do Dravograda, drugi smo bili v podporo in mi- slih z njimi. Vsi za enega, eden za vse. Že tako smo z načrtovanimi in nenačrtovanimi ovinki ter obvozi naredili v prvi sezoni leve polo- vičke in tudi v drugi sezoni desne polovičke Slovenije kakšen kilometer več od načrta. Ta košček poti pa nam bralci zagotovo odpustijo. Če koga zmoti, pa naj piše v uredništvo in ga v enem naslednjih projektov z največjim veseljem dobrodelno odpedaliramo še s ka- kšnim dodatkom. Zadnji izziv – Koroška Koroška je bila zadnji izziv, preden smo se približali domačim cestam. Zadnji dan namreč zgodaj začnemo kolesariti iz Dravograda do Črne. Pokrajina je še vedno zelo zaznamovana z lansko poletno tragedijo. Kolesar- jenje po ozkih dolinah nam je ob še vedno zelo vidnih posledicah spremenjene pokrajine dalo misliti, kako hudo je moralo biti tu pred približno letom. Vzpon na Sleme je bil v za- četku zložen, potem se proti koncu dvigne, a v serpen- tinah, ki kar dajejo nov zagon. Pravo zadovolj- stvo se je pokazalo ob tablah, ko se je poslavljala Koro- ška. Razpoloženje se je stopnjevalo ob parkiranem minibusu pri An- drejevem domu, na najvišji točki de- sne polo- vice, kjer so bile spet na debela kolesa nare- zane Miranove salame, vmes pa je kraljeval še savinjski želodec, ki je bil znak, da nas do cilja prek Šaleške in Savinjske doline čaka le še prijetno opravilo. Spet so nam jo ob spustu zagodli malo vreme, dež in kamen na ovinku, ki je Mateju ugriznil zračnico. A šlo je spet bolj za statistiko, saj je vsak dan koga od trinajstih kolesarjev zadela usoda te nesrečne številke. Vožnja do Šmartnega ob Paki, Polzele, mimo Žalca je bila na trenutke tudi utrujajoča, saj je bilo v zavetrju skupin težko držati vselej one, ki so čez zimo pridno (ali skrito) treni- rali. Toda ob tem, da je šlo za znane ceste, in ob slutnji sladkega konca je občutek po- stajal vedno bolj zmagovalen. Sledila je le še parada po celjski Ljubljanski ulici do tržnice, kjer je že čakala lepo okrašena kulisa Gostilne Oštirka z ohlajeno penino, s čestitkami najbliž- jih in s kruhom pomazanim kosilom. Na novem stolpu v Rogaški Slatini Poskusili smo tudi najboljše šipone v hiši Prapotnik Čurin. Ko nas je močil dež, smo vedrili pri kulturnih znamenitostih v Gornji Radgoni. Salame so bile naše stalne spremljevalke ob poti in ob večerih. Nekateri so bili bolj, drugi manj zagreti za premagovanje kilometrov. Takole smo v vrsto pospravili svoja ko- lesa pri Andrejevem domu na Slemenu. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 29, 18. julij 2024 POTOPIS Kolesarjenje z ekipo Oštirke je v prvi vrsti popotovanje in druženje, tekmujemo bolj, ko sedemo za mizo in iščemo načine, kako na- domestiti čez dan izgubljene kalorije. Teh ni malo, saj dnevno prevozimo v povprečju od 100 do 150 kilometrov. Tudi pot, ki jo vodnik Sašo začrta, včasih prilagodimo potrebam in znanju etnogastronomskih specialcev. Res je letos turo, ki je trajala od 28. maja do 1. junija, zelo zaznamovalo tudi spremenljivo vreme, malo manj višinski metri, ki jih je bilo lani nekaj več, je pa bilo kilometrov skupaj kar precej več. Približno 800 in malo več kot 7 tisoč višinskih metrov, so rekli oni, ki se bolj razumejo na številke. Te konec koncev pre- prečijo tudi vsak nevoščljiv komentar, da gre ekipi zgolj za kulinarično in vinsko osvajanje Slovenije. Lanski konec je postal letošnji začetek V Zagorju pri Pivki, kjer smo se lani poslo- vili, smo zajezdili kolesa in krenili čez Bloke v sveže kočevske gozdove. Vmes nas po temnih in od dežja premočenih cestah in gozdovih preseneti kakšen zelo strm klanec, še bolj pa pot zaznamujeta mir in opazovanje odma- knjenih naselij, ki so prvi dan kar pogosta. To je prava zelena Slovenija, brez turističnega vrveža, človek kdaj vmes pomisli, da bo prej srečal medveda kot večjo skupino domačinov. Ob spustu proti Črnomlju smo že začutili Belo krajino in izmenjaje v dežnih etapah ravno pravi čas parkirali kolesa v Metliki, kjer smo Celjski kolesarji ponovno na poti Letos še druga polovička Slovenije Oštirka bike team je lani na kolesih zagrizel in predelal desno polovico Slovenije. S startom »v bazi«, kjer na celjski tržnici skrbijo za lačne in žejne, so lani načeli prvi del nadaljevanke, ki jih je vodila čez Pavličevo sedlo in Jezersko na Gorenjsko, potem pa še čez Julijce in skozi Soško dolino na Kras do Notranjske. Tam, kjer se je lani kolesarska tura končala, se je druga sezona nadaljevanke začela. Cilj je bil čim bolj obkrožiti Slo- venijo in na koncu spet končati »v bazi«. BORUT BATAGELJ še začni čas ujeli kuharja, ki nam je pripravil večerjo. Pri omizju smo se spet enakomerno razdelili na rdeče in bele, tiste, ki izberejo metliško črnino, in one, ki prisegajo na belo- kranjca s slatino. K sreči se natakarici, ki je pričakovala v poznih večernih urah prihod korejskih turistov, ni tako zelo mudilo in v hotelskem baru smo lahko razdrli še kakšno življenjsko modrost. Drugo jutro nas je kolesarsko dodobra pre- budil vzpon na Vahto in vožnja čez Gorjance je bila s spreminjajočo krajino in panoramami še en opomnik, v kako lepi deželi živimo. Vmes smo se ob cesti tu in tam krepili z Mi- ranovo domačo salamo, ki smo jo ob počivali- ščih rezali na debela kolesa. Vodo in izotonik je samo takrat za okus presekal cviček, ki se odlično poda k suhim mesninam. Odprla se nam je ravnica, kjer smo vozili mimo rastli- njakov in žitnih polj, mimo Kostanjevice na Krki, v Brežice, čez Bizeljsko tesno ob meji v Podčetrtek in zavili proti Rogaški Slatini. Tam nas je Grega iz Jurga povabil na nov razgledni stolp, kjer so nam pogledi uhajali predvsem proti severu, z vprašanji, kako močno nas bodo utrudili še klanci v smeri Žetal. Ob son- cu, ki se je že barvalo v večerne barve, z nekaj bolečinami v nogah, še več pa v zadnjici, smo parkirali kolesa in sedli na vrt motela v Tržcu. Tu so gostje vajeni hitre strežbe. Začela se je tudi tekma, kdo bo hitreje situacijo navezal na kakšno šalo. Spet se je prehitro večer prevesil v noč, ki je odštevala padle heroje dneva do zadnjega, ki je še pravi čas legel k počitku. Po ravnicah Ptujsko polje nas je pozdravilo naslednje jutro v soncu. Čakalo nas je spet kar nekaj vo- žnje. Veliko po ravnini, ki nas je presenetila v tej meri, da smo opazili, kako veliko urejenih kolesarskih poti je v tem koncu že asfaltiranih in zgledno urejenih. Vozili smo v glavnem ob Dravi in že tam so nas ob cesti pozdravila gnezda, kjer so štorklje hranile svoj naraščaj. Prijetno ravninsko vrtenje pedalov bi postalo že skoraj dolgočasno, če ne bi mimo Ormoža končno zaznali bolj gričevnate Prlekije. Pot bi bila lahko tudi manj strma, če naš Mitja, za katerega verjetno velja, da ima v imeniku vse slovenske vinarje, ne bi prišel na idejo, da preizkusimo še najboljše šipone v jeruzalem- skem vinskem raju. Spet smo zagrizli v strme klance. Križarji so se v srednjem veku podali v obljubljeno deželo reševat čast in poslanstvo krščanstva, mi pa smo naposled tudi osvojili Skupina celjskih kole- sarskih navdušencev se je tokrat tudi podala na pot po Sloveniji. Na poti ni manjkalo dobre volje. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 29, 18. julij 2024 POTOPIS NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje naš Jeruzalem in Kog. Vrhunske lege in odlič- no znanje ter veščine tamkajšnjih vinarjev so nas spet prepričali, da štajersko vino in gostoljubje v marsičem prekašata bolj slavlje- no primorsko. Domača kulinarika v slanem in sladkem programu nam je dala nov zagon, da smo se končno že podali v kokošji kljun in krono. Prekmurje je bilo namreč s svojo skrajno geografsko lego eden od vrhuncev popotovanja in točka, brez katere bi bila naša tura nepopolno obglavljena. Skozi Lendavo in Goričko je bil cilj naše tretje etape Pola- na, kjer smo v etnološko obarvanem hotelu in gostišču zavzeli mesta za mizo, kjer nam je receptor in natakar Daniel začinil večer. Kurjih beder je kmalu zmanjkalo, čas pa je hitro mineval, zato sta Ernest in Peter večer popestrila s točko rezanja suhih mesnin iz prtljažnika avtobusa. Domov jih menda ne bomo nazaj vozili. Starodobniki in oblaki V četrti dan nas je zbudil dež. Ki je trajal. Kratek premor nas je okrog 11. ali 12. ure končno spravil na kolo, a se je kmalu spet ulilo. Skok čez avstrijsko Radgono nam bi ute- gnil skrajšati kakšen klanec in odkupiti nekaj časa, predlaga vodnik Sašo. In spet dež. Nekaj časa smo prevedrili v radgonski kleti penin in iskali rešitve. Šli smo do Apač, v hiši dišečega traminca pri Steyerju nas je bil lastnik Danilo pripravljen sprejeti in ponudil nam je tudi prostor, da smo se preoblekli. Trije junaki jo uda- rijo dalje, kljub vre- menu. Borut in Peter sta nas počaka- la pri Tomažu v salonu avtomo- bilov starodobnikov v Mariboru, od tam pa smo se spet odločali, kako na- prej. Tomaž je bil odličen gostitelj in žal mu je bilo, da po lanskem podvigu zaradi obve- znosti ni mogel opraviti druge sezone, a se je zato toliko bolj potrudil s pogostitvijo in predstavitvijo salona, kjer »šraufa« in obna- vlja stare jeklene konjičke. Po kratkem sonč- nem premoru so nebo spet zagrnili oblaki. Še en Peter se je obema pridružil naprej do Dravograda, drugi smo bili v podporo in mi- slih z njimi. Vsi za enega, eden za vse. Že tako smo z načrtovanimi in nenačrtovanimi ovinki ter obvozi naredili v prvi sezoni leve polo- vičke in tudi v drugi sezoni desne polovičke Slovenije kakšen kilometer več od načrta. Ta košček poti pa nam bralci zagotovo odpustijo. Če koga zmoti, pa naj piše v uredništvo in ga v enem naslednjih projektov z največjim veseljem dobrodelno odpedaliramo še s ka- kšnim dodatkom. Zadnji izziv – Koroška Koroška je bila zadnji izziv, preden smo se približali domačim cestam. Zadnji dan namreč zgodaj začnemo kolesariti iz Dravograda do Črne. Pokrajina je še vedno zelo zaznamovana z lansko poletno tragedijo. Kolesar- jenje po ozkih dolinah nam je ob še vedno zelo vidnih posledicah spremenjene pokrajine dalo misliti, kako hudo je moralo biti tu pred približno letom. Vzpon na Sleme je bil v za- četku zložen, potem se proti koncu dvigne, a v serpen- tinah, ki kar dajejo nov zagon. Pravo zadovolj- stvo se je pokazalo ob tablah, ko se je poslavljala Koro- ška. Razpoloženje se je stopnjevalo ob parkiranem minibusu pri An- drejevem domu, na najvišji točki de- sne polo- vice, kjer so bile spet na debela kolesa nare- zane Miranove salame, vmes pa je kraljeval še savinjski želodec, ki je bil znak, da nas do cilja prek Šaleške in Savinjske doline čaka le še prijetno opravilo. Spet so nam jo ob spustu zagodli malo vreme, dež in kamen na ovinku, ki je Mateju ugriznil zračnico. A šlo je spet bolj za statistiko, saj je vsak dan koga od trinajstih kolesarjev zadela usoda te nesrečne številke. Vožnja do Šmartnega ob Paki, Polzele, mimo Žalca je bila na trenutke tudi utrujajoča, saj je bilo v zavetrju skupin težko držati vselej one, ki so čez zimo pridno (ali skrito) treni- rali. Toda ob tem, da je šlo za znane ceste, in ob slutnji sladkega konca je občutek po- stajal vedno bolj zmagovalen. Sledila je le še parada po celjski Ljubljanski ulici do tržnice, kjer je že čakala lepo okrašena kulisa Gostilne Oštirka z ohlajeno penino, s čestitkami najbliž- jih in s kruhom pomazanim kosilom. Na novem stolpu v Rogaški Slatini Poskusili smo tudi najboljše šipone v hiši Prapotnik Čurin. Ko nas je močil dež, smo vedrili pri kulturnih znamenitostih v Gornji Radgoni. Salame so bile naše stalne spremljevalke ob poti in ob večerih. Nekateri so bili bolj, drugi manj zagreti za premagovanje kilometrov. Takole smo v vrsto pospravili svoja ko- lesa pri Andrejevem domu na Slemenu. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Štajerski TEDNIK torek, 16. 7. 2024  COLOR CMYK stran 12 Rimski kamp Petovio, 7. septembra 2024, ob 18.00 FINALE 10. SEZONE PtujFinalisti 10. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Nov praznik slovenske pesmi in mladih pevcev 12 torek  16. julija 2024 Letošnji sedmi september bo praznični dan. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo upihnil 10. svečko. Deset let mineva od prvega predizbora tega edinstve- nega projekta v Sloveniji, ki spodbuja in slavi slovensko pesem ter odpira vrata mladim pevskim in glasbenim talentom. V vseh letih je na ta oder stopilo že več tisoč mladih pev- cev. Na fi nalnem odru jih bo skupaj nastopilo 26. Dvajset nastopov je izbrala strokovna komisija, po deset v vsaki kategoriji, šest nastopov pa so prinesla SMS-sporočila, po tri v vsaki kategoriji. Sedmega septembra bo tako v Rimskem kampu Poetovio v Štukih ponovno slavila slovenska pesem in glasba iz mladih grl izjemnih mladih pevcev, ki že danes napovedujejo svojo ero na domačih in mednarodnih glasbenih odrih. Vsi se že ve- selijo nastopov na tem novem odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Zagotovo bo imel vsak izmed fi nalistov moč- no podporo v številnem občinstvu, saj mladi pevci prihajajo iz številnih slovenskih krajev in mest, kjer so v tej sezoni potekali prediz- bori projekta. Foto: Patricija Majcen Danina Zarić, 3. razred, OŠ Breg, pesem Najino poletje Foto: Patricija Majcen Tin Slodnjak, 3. razred, OŠ Juršinci, pesem Zgodba o prijateljstvu Foto: Patricija Majcen Lara Kupčič, 5. razred, POŠ Grajena, pesem Kaj je to življenje Foto: Patricija Majcen Jakob Ribič, 5. razred, OŠ Duplek, pesem Umazane misli Foto: Andraž Purg Ema Ferlin, 4. razred, OŠ Zagradec, pesem Milijon in ena Foto: Andraž Purg Alina Centrih, 5. razred, POŠ Loka pri Žusmu, pesem Tople oči Foto: Andraž Purg Lara Jančič, 5. razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Lastovka Foto: Andraž Purg Sara Novak, 5. razred, OŠ Dobje, pesem 1000 let Foto: Črtomir Goznik Issa Brec, 2. razred, OŠ Gorišnica, pesem Ne bodi kot drugi Foto: Črtomir Goznik Vita Pilinger, 3. razred, OŠ Hajdina, pesem Nabiralka zvezd Foto: Črtomir Goznik Nina Černevšek, 4. razred, OŠ Braslovče, pesem Kjer najbolj gori Foto: Črtomir Goznik Maja Munda, 4. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Skozi leta Foto: Črtomir Goznik Eva Gašperič, 5. razred, OŠ Cirkulane, pesem Malo, malo Foto: Patricija Majcen Taja Maver, 7. razred, OŠ Fram, pesem Čudež (spremljava na klavirju) Foto: Patricija Majcen Neža Lindič, 6. razred, POŠ Višnja Gora, pesem Dan najlepših sanj Foto: Patricija Majcen Eva Lampret, 7. razred, OŠ Videm, pesem Ni ona (retro) Foto: Patricija Majcen Eva Pak, 8. razred, OŠ Juršinci, pesem Kraljica jodlanja Foto: Patricija Majcen Črt Korenjak, 8. razred, III. OŠ Celje, pesem Pravljica o mavričnih ljudeh Foto: Patricija Majcen Zala Ambrož, 9. razred, OŠ Duplek, pesem Malo tu, malo tam Foto: Andraž Purg Neža Slapšak, 9. razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Ti boš tam (spremljava na klavirju) Foto: Andraž Purg Sinja Gračnar, 6. razred, OŠ Hruševec, pesem Skozi leta Foto: Andraž Purg Valentina Jager, 8. razred, OŠ Dramlje, pesem Bodi z mano do konca Foto: Črtomir Goznik Vita Stanovnik, 8. razred, OŠ Breg, pesem Hallelujah Foto: Črtomir Goznik Emma Golob, 9. razred, OŠ Markovci, pesem Enkratna, neponovljiva Foto: Črtomir Goznik Lea Petrovič, 9. razred, OŠ Ljudski Vrt, pesem Na kožo pisana Foto: Črtomir Goznik Nuša Arnuš, 8. razred, OŠ Olge Meglič, pesem Dotakni se me 33 Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 33 SPOMINI NA MEDALJO Št. 29, 18. julij 2024 »Spomnim se, da je bilo takrat v Atenah zelo vroče, olimpijske igre so bile ka- sneje, kot so letos. Začele so se sredi avgusta in končale konec meseca. Mislim, da je bil finalni tek okoli desete ure zvečer. Ko je tako vroče, ni veliko stvari, ki bi jih lahko počel, saj se ne moreš niti sprehajati zunaj.« Zato je ve- liko časa preživela v hotelski sobi in po televiziji spremljala druge discipline. »Na olimpi- Dvajset let od brona Jolande Čeplak »Na naslednjo olimpijado grem z enim od svojih atletov« Avgusta bo minilo 20 let, odkar je na atenskih olimpij- skih igrah Jolanda Čeplak premagala svojo veliko tekmico Mario Mutolo in osvojila bronasto olimpijsko medaljo v teku na 800 metrov. Takrat sta poleg Velenjčanke bronasti medalji osvojila tudi judoistka Urška Žolnir in jadralec Vasilij Žbogar. Srebro sta si priveslala Luka Špik in Iztok Čop. Danes Jolanda Čeplak bdi nad mladimi atleti in upa, da bo katerega od njih kot trenerka spremljala na katere od naslednjih olimpijskih iger, saj jih je večina za letošnje, ki se bodo začele 26. julija, premladih. JANŽE FRIC jadi zna biti tudi dolgočasno. Spomnim se, da sem gledala tekmo na trampolinu in se čudila, kaj vse športniki iz- vajajo na njem.« Med tekmami veliko čakanja »Malo smo se družili z dru- gimi športniki, kaj pojedli, si- cer smo pa čakali, da so prišle na vrsto naše tekme. Čakanje je zelo psihološko naporno, še posebej če si kandidat za medaljo. Takrat si neprestano pod stresom, ker vsi pričaku- jejo od tebe, da boš zelo do- bro tekel. Sam pa še najbolj.« Boj kot se bliža nastop, bolj se adrenalin in pričakovanje stopnjujeta. »Ko se je bližal moj nastop, sem bila vse bolj pod stresom, še posebej ko sem prišla na stadion, kjer je bilo na tribunah 80 tisoč gle- dalcev, med njimi tudi veliko Slovencev, ki so vsi navijali.« Igre tudi zabavne Po osvojenem bronu je Jolanda s svojo ekipo pro- slavljala uspeh, njen tedanji trener Tomislav Popetrov je bil tako vzhičen, da je želel v olimpijsko vas vstopiti ogr- njen le v slovensko zastavo. »Varnostniki ga samo v za- stavo oblečenega najprej niso hoteli spustiti v vas.« »Tomislav je bil tudi zelo redoljuben, zato je vsako jutro čistil za čistilkami, ki niso ravno najbolje počisti- le,« se še spominja nekdanja atletinja. Zabaven oziroma poseben je bil tudi sprejem pri slovenski veleposlanici v Grčiji. »Takrat so cele Atene ostale brez elektrike, zato nas je ambasadorka pričakala v soju sveč.« Rivalstvo z Mario Mutolo To rivalstvo je bilo eno bolj odmevnih v slovenskem športu, podobno tistemu med Juretom Koširjem in Al- bertom Tombo ali Tino Maze in Mario Riesch. »Ko smo ho- dili na atletske mitinge, smo se dogovarjali, katera od naju bo šla na kateri miting. Druga proti drugi sva tekmovali le na velikih tekmovanjih.« Mozambičanko je Jolandi uspelo premagati takrat, ko je bilo to najbolj pomemb- no, na atenskih olimpijskih igrah, ko je ravno njo pre- hitela za bronasto odličje, Mutola je takrat osvojila ne- hvaležno četrto mesto. Ostaja v atletiki Šest let po osvojeni olim- pijski medalji se je Jolanda Čeplak začela ukvarjati s tre- niranjem mladih atletov in upa, da bo nekoč katerega od njih pospremila na olimpijske igre. Njen varovanec Žan Jan je na primer njen čas na 800 metrov že prehitel in ga iz- boljšal za pet sekund, zelo dobro teče tudi Brina Vogrin Cingesar, ki teče na Jolandi- ni razdalji, 800 metrov, in na 1000 metrov. Njen varovanec, dvanaj- stletni Jon Cencelj, pravi, da mu Jolanda veliko poma- ga predvsem pri teku. Na- sveti mu pridejo prav tudi pri skoku v daljino. »Moj trenutni rekord je 5,14 me- tra, v prihodnosti bi se rad udeležil tudi olimpijskih iger,« je povedal mlad atlet. Dvanajst let je star tudi Žan Škratek. »Moj najboljši čas na 200 metrov je 28,04 sekunde, na 600 metrov pa minuta in nekaj čez 46 se- kund.« Žan in Jon sta s še nekaj kolegi osvojila tudi naslov državnih prvakov na 6 x 50 metrov. Državna prvakinja je tudi petnajstletna Živa Pfeifer, in sicer v teku na 200 metrov, njen čas je 24,56 sekunde. Živa je sicer iz Sežane in trenira pri Saši Prokofjev, a ko je v Celju, trenira pri Jolandi na Kladivarju. Celj- ski stadion ji je ljubši, saj ima na njem boljše pogoje za trening. Na vprašanje, ali bi tekla tako kot njena tre- nerka na 800 metrov, je kot iz topa odgovorila: »Nikoli. Ker je predolga razdalja.« Živa cilja, da se bo udeleži- la že naslednjih olimpijskih iger. Luka Jankovič je dijak I. gimnazije v Celju, ki upa, da mu bo letos uspelo čas na 100 metrov spustiti pod 11 sekund, tistega na 200 pa pod 23. »Kar zahtevno je usklajevati šolo in treninge, še posebej če želiš na obeh področjih delati dobro,« je povedal Luka. Foto: Andraž Purg Jolanda s svojimi atleti. Na fotografiji jih veliko tudi manjka, saj uživajo zaslužene počitnice. Jolanda Čeplak že štirinajst let trenira mlade atlete. Pri atletiki je pomembna tudi priprava v fitnesu. Mlajši atleti, v ospredju Jon Cencelj Nabor mladih atletov, v ospredju državna rekorderka na 200 metrov v svoji kategoriji Živa Pfeifer 33 Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 33 SPOMINI NA MEDALJO Št. 29, 18. julij 2024 »Spomnim se, da je bilo takrat v Atenah zelo vroče, olimpijske igre so bile ka- sneje, kot so letos. Začele so se sredi avgusta in končale konec meseca. Mislim, da je bil finalni tek okoli desete ure zvečer. Ko je tako vroče, ni veliko stvari, ki bi jih lahko počel, saj se ne moreš niti sprehajati zunaj.« Zato je ve- liko časa preživela v hotelski sobi in po televiziji spremljala druge discipline. »Na olimpi- Dvajset let od brona Jolande Čeplak »Na naslednjo olimpijado grem z enim od svojih atletov« Avgusta bo minilo 20 let, odkar je na atenskih olimpij- skih igrah Jolanda Čeplak premagala svojo veliko tekmico Mario Mutolo in osvojila bronasto olimpijsko medaljo v teku na 800 metrov. Takrat sta poleg Velenjčanke bronasti medalji osvojila tudi judoistka Urška Žolnir in jadralec Vasilij Žbogar. Srebro sta si priveslala Luka Špik in Iztok Čop. Danes Jolanda Čeplak bdi nad mladimi atleti in upa, da bo katerega od njih kot trenerka spremljala na katere od naslednjih olimpijskih iger, saj jih je večina za letošnje, ki se bodo začele 26. julija, premladih. JANŽE FRIC jadi zna biti tudi dolgočasno. Spomnim se, da sem gledala tekmo na trampolinu in se čudila, kaj vse športniki iz- vajajo na njem.« Med tekmami veliko čakanja »Malo smo se družili z dru- gimi športniki, kaj pojedli, si- cer smo pa čakali, da so prišle na vrsto naše tekme. Čakanje je zelo psihološko naporno, še posebej če si kandidat za medaljo. Takrat si neprestano pod stresom, ker vsi pričaku- jejo od tebe, da boš zelo do- bro tekel. Sam pa še najbolj.« Boj kot se bliža nastop, bolj se adrenalin in pričakovanje stopnjujeta. »Ko se je bližal moj nastop, sem bila vse bolj pod stresom, še posebej ko sem prišla na stadion, kjer je bilo na tribunah 80 tisoč gle- dalcev, med njimi tudi veliko Slovencev, ki so vsi navijali.« Igre tudi zabavne Po osvojenem bronu je Jolanda s svojo ekipo pro- slavljala uspeh, njen tedanji trener Tomislav Popetrov je bil tako vzhičen, da je želel v olimpijsko vas vstopiti ogr- njen le v slovensko zastavo. »Varnostniki ga samo v za- stavo oblečenega najprej niso hoteli spustiti v vas.« »Tomislav je bil tudi zelo redoljuben, zato je vsako jutro čistil za čistilkami, ki niso ravno najbolje počisti- le,« se še spominja nekdanja atletinja. Zabaven oziroma poseben je bil tudi sprejem pri slovenski veleposlanici v Grčiji. »Takrat so cele Atene ostale brez elektrike, zato nas je ambasadorka pričakala v soju sveč.« Rivalstvo z Mario Mutolo To rivalstvo je bilo eno bolj odmevnih v slovenskem športu, podobno tistemu med Juretom Koširjem in Al- bertom Tombo ali Tino Maze in Mario Riesch. »Ko smo ho- dili na atletske mitinge, smo se dogovarjali, katera od naju bo šla na kateri miting. Druga proti drugi sva tekmovali le na velikih tekmovanjih.« Mozambičanko je Jolandi uspelo premagati takrat, ko je bilo to najbolj pomemb- no, na atenskih olimpijskih igrah, ko je ravno njo pre- hitela za bronasto odličje, Mutola je takrat osvojila ne- hvaležno četrto mesto. Ostaja v atletiki Šest let po osvojeni olim- pijski medalji se je Jolanda Čeplak začela ukvarjati s tre- niranjem mladih atletov in upa, da bo nekoč katerega od njih pospremila na olimpijske igre. Njen varovanec Žan Jan je na primer njen čas na 800 metrov že prehitel in ga iz- boljšal za pet sekund, zelo dobro teče tudi Brina Vogrin Cingesar, ki teče na Jolandi- ni razdalji, 800 metrov, in na 1000 metrov. Njen varovanec, dvanaj- stletni Jon Cencelj, pravi, da mu Jolanda veliko poma- ga predvsem pri teku. Na- sveti mu pridejo prav tudi pri skoku v daljino. »Moj trenutni rekord je 5,14 me- tra, v prihodnosti bi se rad udeležil tudi olimpijskih iger,« je povedal mlad atlet. Dvanajst let je star tudi Žan Škratek. »Moj najboljši čas na 200 metrov je 28,04 sekunde, na 600 metrov pa minuta in nekaj čez 46 se- kund.« Žan in Jon sta s še nekaj kolegi osvojila tudi naslov državnih prvakov na 6 x 50 metrov. Državna prvakinja je tudi petnajstletna Živa Pfeifer, in sicer v teku na 200 metrov, njen čas je 24,56 sekunde. Živa je sicer iz Sežane in trenira pri Saši Prokofjev, a ko je v Celju, trenira pri Jolandi na Kladivarju. Celj- ski stadion ji je ljubši, saj ima na njem boljše pogoje za trening. Na vprašanje, ali bi tekla tako kot njena tre- nerka na 800 metrov, je kot iz topa odgovorila: »Nikoli. Ker je predolga razdalja.« Živa cilja, da se bo udeleži- la že naslednjih olimpijskih iger. Luka Jankovič je dijak I. gimnazije v Celju, ki upa, da mu bo letos uspelo čas na 100 metrov spustiti pod 11 sekund, tistega na 200 pa pod 23. »Kar zahtevno je usklajevati šolo in treninge, še posebej če želiš na obeh področjih delati dobro,« je povedal Luka. Foto: Andraž Purg Jolanda s svojimi atleti. Na fotografiji jih veliko tudi manjka, saj uživajo zaslužene počitnice. Jolanda Čeplak že štirinajst let trenira mlade atlete. Pri atletiki je pomembna tudi priprava v fitnesu. Mlajši atleti, v ospredju Jon Cencelj Nabor mladih atletov, v ospredju državna rekorderka na 200 metrov v svoji kategoriji Živa Pfeifer Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 29, 18. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo predlog ukinitve 34. člena Zakona o vrtcih. Načrtovane diskriminatorne zakonske spremem- be, ki se nanašajo na 34. člen Zakona o vrtcih in hkrati posegajo v sofinanciranje obiskovanja otrok zasebnih vrtcev, pomenijo ne- pravično in nedopustno odvzemanje pravice nam, staršem otrok v zasebnih vrtcih. Starši ne moremo dopustiti, da se nam jemljeta svoboda izbire kako- vostne vzgoje in pravica izbire predšolskega programa. Zasebni vrtec smo izbrali zaradi mnogo razlogov. Eden od njih je preverjena peda- gogika, ki jo v svetu uporabljajo že več kot sto let in v kateri vzgojitelji iz generacije v generacijo prenašajo in nadgrajujejo znanja na podlagi poglobljenega opazovanja in razumevanja razvoja otrok. Gre za peda- gogiko, znotraj katere vzgojitelji opravljajo svoje delo z dušo, s srcem in s poudarkom na naravni vzgoji otroka. Za takšen program smo starši, čeprav mnogim ni lahko in niso premožni, pripravljeni sami plačati razliko do polnega plačila, ki ga za programe v javnih vrtcih plačajo občine. Zavedamo se, da bi za našega otroka v javnem vrtcu občina plačala več, kot plača za otroke v zasebnih vrtcih, zato se sprašujemo, zakaj bi morali svoje otroke pod prisilo vpisati v javne vrtce. Starši smo zaradi mnogo razlogov izbrali zasebni vrtec in vedno več je staršev, ki želijo isto. Menimo, da je financiranje zasebnega vrtca za vsako občino nedvomno ugodnejše tako finančno kot z vidika zadovolj- stva občanov. Želimo predstaviti primer financiranja zasebnega vrtca: V šolskem letu 2023/24 obiskuje enega od zasebnih vrtec 66 otrok iz mestne občine. Ti otroci dobijo 15 odstotkov manj subvencij, kot bi jih dobili za občinski vrtec. Mestna občina v tem primeru povprečno mesečno plača približno 3.810,40 evra manj subvencij za oskrbnine otrok, kar je letno 45.724,80 evra manj iz proračuna, kot če bi otroci obiskovali javni vrtec. Zasebni vrtec v tej občini ima zraven otrok iz te občine vpisanih še 26 otrok iz 15 drugih občin, kjer znaša 15-odsto- tna razlika, ki jo plačujejo starši, mesečno 1.023,90 evra, kar je letno 12.286,80 evra. Vse to gre v dobro občinskih proračunov. Za objekt, v katerem deluje zasebni vrtec, občina slednjemu zaračunava najemnino. V preteklem letu je mestna občina za najem poslovnega prostora za vrtec in zemljišča za igrišče prejela 28.831,78 evra. Stroški najema in opreme prostorov ter igrišč so všteti v ceno, ki jo plačamo starši. Sku- pna povprečna letna vsota, ki jo starši v tem zasebnem vrtcu dejansko plačamo, znaša kar 86.843,38 evra. To je znesek, ki letno ostane v proračunu in bi ga morala občina plačati, če bi ti otroci obiskovali javni občinski vrtec. Če ta znesek porazdelimo na vse otroke, gre za 943,94 evra na otroka mesečno. Po predstavitvi primera izračuna smo starši enotnega mnenja, da je zasebni vrtec za občinski proračun cenejša oblika. Kot zgled so nam lahko zasebni vrtci na avstrijskem Koroškem, kjer se zamejskim Sloven- cem omogoča svoboda izbire kakovostnega dvojezičnega predšolskega programa, ki je enotno polno financiran, starši pa plačajo samo razliko – otroško takso. (Vir: https://www.creavita.at/kinderhaus/) Glede na izpostavljen primer naših sosedov je žalostno, da država Slovenija želi svojim družinam in njihovim otrokom odvzeti financiranje, svobodo, pravico do izbire ustreznejšega kakovostnega programa predšolske vzgoje, kar ni dopustno in čemur ostro nasprotujemo. Zasebne vrtce starši zavestno izbiramo zaradi kakovosti vsebin tega predšolskega programa in srčnosti zaposlenih. Specialno usposobljeni vzgojitelji so plod dolgoletnih prizadevanj in dodatnih izobraževanj vsakega posameznika. Zaradi povečanega povpraševanja se je z leti de- lovanje zasebnih vrtcev širilo, kar je posledično pomenilo nova delovna mesta. Zaposleni v zasebnih vrtcih cenijo timsko delo in kolegialnost na najvišji ravni ter možnost nenehnega strokovnega usposabljanja, kar omogoča profesionalno in osebno rast. Predlagana sprememba zakona ogroža tudi zaposlitev vzgojiteljic, kar je nedopustno. Zasebni vrtci niso namenjeni eliti, ampak vsakemu otroku, čigar starši želijo vzgajati svojega otroka po poti naravne kakovosti. Opozarjamo, da bi menjava vrtca otrokom predstavljala velik stres, česar ne dopuščamo. Starši otrok v zasebnih vrtcih se zavzemamo za enake pravice vseh otrok, ki so vključeni v zakonite delujoče zasebne vrtce po vsej Slo- veniji, tudi za pravice naših otrok do sredstev iz proračuna. Vsi otro- ci morajo biti, ne glede na to, ali obiskujejo javni ali zasebni vrtec, obravnavani enakopravno in morajo imeti enake pravice. Nov predlog zakona nakazuje, da naj bi zasebni vrtci obstajali le, ko je v javnih vrtcih premalo kapacitet, kar ni podlaga temu, kar je ustavno sodišče odločilo leta 2001, ko je sprejelo zasebno pobudo na področju vzgoje in izobraževanja, ki mora biti tudi ustrezno financirana. Predlagana sprememba zakona bi v praksi pomenila zaprtje zaseb- nih vrtcev, ker bi ti vrtci za večino staršev postali nedosegljivi. Če bi se občina odločila, da zasebnega vrtca ne bo sofinancirala, bi morali starši otrok plačati polno ceno vrtca brez subvencije. To po sedanjem predlogu spremembe ZVrt pomeni, da bodo občine čez dve leti od- ločale, ali bo otrok dobil polno subvencijo, če se bo hotel vključiti v enoto zasebnega vrtca, ki je bil vpisan v razvid po letu 2015 (prehodne določbe) in po letu 2029, medtem ko bodo drugi zasebni vrtci, ki so bili vpisani v razvid do leta 2010, še morali dobivati polno subvencijo za otroke, ki bodo v te vrtce vpisani. Odločno poudarjamo, da občine ne financirajo zasebnih vrtcev, ampak le delež razlike med ceno, ki jo plačamo starši, in ceno javnega vrtca v občini. V zasebnih vrtcih stroške naložb, vzdrževanja objektov, amortizacije in prosta mesta plačujemo starši, javnim vrtcem pa to financirajo občine. Starši odločno nasprotujemo predlogu ukinitve 34. člena Zakona o vrtcih, diskrimina- ciji in odvzemu pravic našim otrokom glede izbire predšolske vzgoje. Predlog zakona je po našem mnenju napačna pot, saj bi se z njegovim sprejetjem zmanjšalo število rojstev zaradi posega v materinstvo glede izbire ustreznejše, kakovostne, naravne vzgoje za otroka. Starši otrok v zasebnih vrtcih PISMO BRALCEV So zasebni vrtci res strošek občine in države? Tekmovanje Geres v Zabukovici Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Zabukovica je predzadnjo soboto v juniju gostilo 54. srečanje in tekmovanje gasilskih enot rudnikov in energetikov Slovenije (Geres). Tekmovanja se je udeležilo 27 tekmovalnih ekip. Srečanja pa približno 400 gasilk in gasilcev. Organizacija dogodka je odlično uspela. Prav tako so se odlično odrezali člani domačih tekmovalnih enot, saj so kar v petih različnih kategorijah (člani in članice A in B, veterani) osvojili zlata odličja. Raz- glasitev rezultatov in konec tekmovanja so popestrili gasilci iz Gasilske zveze Cerkno s točko Pahljača. Seveda vse skupaj ne bi bilo tako dobro izpeljano brez požrtvovalnih članov PGD Zabukovica, Gasilske zveze Žalec ter drugih pokroviteljev dogodka. Tekmovanje Geres sodi v sklop dejavnosti, načrtovanih v okviru letošnjega visokega jubileja PGD Zabu- kovica. Slednje namreč praznuje stoletnico delovanja. Družabni del dogodka je bil pri gasilskem domu v Zabukovici, kjer so se gasilci in krajani družili še dolgo v noč. TT Tekmovalne ekipe PGD Zabukovica z gosti (Foto: arhiv PGD Zabukovica) V minulih julijskih dneh, ko so okoliški kmetje pridno pospravljali krmo za živino, želi zlato žitno klasje z njiv in shranjevali lepo dozorelo žito v domače kašče, smo se v Novi Cerkvi pripravljali na veliko praznovanje. Na eni strani vasi so bile ve- like priprave na prihod nove gasilske cisterne, ki je ena naj- sodobnejših tehnologij v gasil- stvu pri nas. Tudi zaradi tega uspeha so krajani toliko bolj vneto pripravljali gasilsko ve- selico, ki je že desetletja daleč naokoli cenjena in znana. Na drugi strani ceste, ki vodi skozi vas iz Vojnika v Vitanje, je pod zvonikom župnijske cerkve sv. Lenarta, švigala druga skupina vaščanov, večinoma pridnih dobrovoljnežev, ki so s pridni- mi rokami pripravljali veliko župnijsko slavje. Zlato mašo je obhajal naš spoštovani župnik in prodekan Lojze Vicman. Zla- tomašniško slavje je bilo nadvse svečano in lepo doživeto. Vrstile so se zahvale iz ust duhovnikov in prav tako vernikov domače ter sosednjih župnij. Pesmi, ki so donele s kora iz grl zbora, združenega iz vseh vaških zbo- rov, so zvenele, kot bi se zveli- čavno slišale iz nebes, nam pa so segale do srca. S srci smo bili pri Bogu in njegovi milosti, ki nam jo namenja, predvsem pa smo mu hvaležni, ker jo je namenil našemu slavljencu, ki nam ga je kot čudovitega božje- ga pastirja poslal iz zakotne po- horske vasice v to lepo župnijo, do nedavnega dekanijo, ki jo je vodil in v kateri nas vodi v veri že desetletja. Evangelij in pe- sem sta nam zapolnjevala misli, z očmi pa smo opazovali lepo okrašeno in veličastno poslika- no cerkev. Ta konec tedna smo se vaščani, krajani in župljani Nove Cerkve veselili na eni in drugi strani ceste. Ob tej priložnosti sem kra- janom predstavil zgodovinske posebnosti cerkve sv. Lenarta, med drugim poslikave »al fre- sco«, ki so največja umetnina slikarstva v naši škofiji. Te zgo- dovinske zanimivosti sem pov- zel po zapisu, ki ga je decembra 1887 zapisal profesor bogoslov- ja, duhovni svetovalec, državni poslanec dr. Lavoslav Gregorec, ki je bil kanonik pri Novi Cerkvi. Kdor želi prebrati več o poseb- nostih cerkve, lahko informa- cije najde na spletni povezavi https://drustvo-tabor.com/ letosnje-veselje-v-novi-cerkvi/. MATJAŽ ZALOŽNIK Letošnje veselje v Novi Cerkvi (Foto: Danijel Landeker) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 29, 18. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo predlog ukinitve 34. člena Zakona o vrtcih. Načrtovane diskriminatorne zakonske spremem- be, ki se nanašajo na 34. člen Zakona o vrtcih in hkrati posegajo v sofinanciranje obiskovanja otrok zasebnih vrtcev, pomenijo ne- pravično in nedopustno odvzemanje pravice nam, staršem otrok v zasebnih vrtcih. Starši ne moremo dopustiti, da se nam jemljeta svoboda izbire kako- vostne vzgoje in pravica izbire predšolskega programa. Zasebni vrtec smo izbrali zaradi mnogo razlogov. Eden od njih je preverjena peda- gogika, ki jo v svetu uporabljajo že več kot sto let in v kateri vzgojitelji iz generacije v generacijo prenašajo in nadgrajujejo znanja na podlagi poglobljenega opazovanja in razumevanja razvoja otrok. Gre za peda- gogiko, znotraj katere vzgojitelji opravljajo svoje delo z dušo, s srcem in s poudarkom na naravni vzgoji otroka. Za takšen program smo starši, čeprav mnogim ni lahko in niso premožni, pripravljeni sami plačati razliko do polnega plačila, ki ga za programe v javnih vrtcih plačajo občine. Zavedamo se, da bi za našega otroka v javnem vrtcu občina plačala več, kot plača za otroke v zasebnih vrtcih, zato se sprašujemo, zakaj bi morali svoje otroke pod prisilo vpisati v javne vrtce. Starši smo zaradi mnogo razlogov izbrali zasebni vrtec in vedno več je staršev, ki želijo isto. Menimo, da je financiranje zasebnega vrtca za vsako občino nedvomno ugodnejše tako finančno kot z vidika zadovolj- stva občanov. Želimo predstaviti primer financiranja zasebnega vrtca: V šolskem letu 2023/24 obiskuje enega od zasebnih vrtec 66 otrok iz mestne občine. Ti otroci dobijo 15 odstotkov manj subvencij, kot bi jih dobili za občinski vrtec. Mestna občina v tem primeru povprečno mesečno plača približno 3.810,40 evra manj subvencij za oskrbnine otrok, kar je letno 45.724,80 evra manj iz proračuna, kot če bi otroci obiskovali javni vrtec. Zasebni vrtec v tej občini ima zraven otrok iz te občine vpisanih še 26 otrok iz 15 drugih občin, kjer znaša 15-odsto- tna razlika, ki jo plačujejo starši, mesečno 1.023,90 evra, kar je letno 12.286,80 evra. Vse to gre v dobro občinskih proračunov. Za objekt, v katerem deluje zasebni vrtec, občina slednjemu zaračunava najemnino. V preteklem letu je mestna občina za najem poslovnega prostora za vrtec in zemljišča za igrišče prejela 28.831,78 evra. Stroški najema in opreme prostorov ter igrišč so všteti v ceno, ki jo plačamo starši. Sku- pna povprečna letna vsota, ki jo starši v tem zasebnem vrtcu dejansko plačamo, znaša kar 86.843,38 evra. To je znesek, ki letno ostane v proračunu in bi ga morala občina plačati, če bi ti otroci obiskovali javni občinski vrtec. Če ta znesek porazdelimo na vse otroke, gre za 943,94 evra na otroka mesečno. Po predstavitvi primera izračuna smo starši enotnega mnenja, da je zasebni vrtec za občinski proračun cenejša oblika. Kot zgled so nam lahko zasebni vrtci na avstrijskem Koroškem, kjer se zamejskim Sloven- cem omogoča svoboda izbire kakovostnega dvojezičnega predšolskega programa, ki je enotno polno financiran, starši pa plačajo samo razliko – otroško takso. (Vir: https://www.creavita.at/kinderhaus/) Glede na izpostavljen primer naših sosedov je žalostno, da država Slovenija želi svojim družinam in njihovim otrokom odvzeti financiranje, svobodo, pravico do izbire ustreznejšega kakovostnega programa predšolske vzgoje, kar ni dopustno in čemur ostro nasprotujemo. Zasebne vrtce starši zavestno izbiramo zaradi kakovosti vsebin tega predšolskega programa in srčnosti zaposlenih. Specialno usposobljeni vzgojitelji so plod dolgoletnih prizadevanj in dodatnih izobraževanj vsakega posameznika. Zaradi povečanega povpraševanja se je z leti de- lovanje zasebnih vrtcev širilo, kar je posledično pomenilo nova delovna mesta. Zaposleni v zasebnih vrtcih cenijo timsko delo in kolegialnost na najvišji ravni ter možnost nenehnega strokovnega usposabljanja, kar omogoča profesionalno in osebno rast. Predlagana sprememba zakona ogroža tudi zaposlitev vzgojiteljic, kar je nedopustno. Zasebni vrtci niso namenjeni eliti, ampak vsakemu otroku, čigar starši želijo vzgajati svojega otroka po poti naravne kakovosti. Opozarjamo, da bi menjava vrtca otrokom predstavljala velik stres, česar ne dopuščamo. Starši otrok v zasebnih vrtcih se zavzemamo za enake pravice vseh otrok, ki so vključeni v zakonite delujoče zasebne vrtce po vsej Slo- veniji, tudi za pravice naših otrok do sredstev iz proračuna. Vsi otro- ci morajo biti, ne glede na to, ali obiskujejo javni ali zasebni vrtec, obravnavani enakopravno in morajo imeti enake pravice. Nov predlog zakona nakazuje, da naj bi zasebni vrtci obstajali le, ko je v javnih vrtcih premalo kapacitet, kar ni podlaga temu, kar je ustavno sodišče odločilo leta 2001, ko je sprejelo zasebno pobudo na področju vzgoje in izobraževanja, ki mora biti tudi ustrezno financirana. Predlagana sprememba zakona bi v praksi pomenila zaprtje zaseb- nih vrtcev, ker bi ti vrtci za večino staršev postali nedosegljivi. Če bi se občina odločila, da zasebnega vrtca ne bo sofinancirala, bi morali starši otrok plačati polno ceno vrtca brez subvencije. To po sedanjem predlogu spremembe ZVrt pomeni, da bodo občine čez dve leti od- ločale, ali bo otrok dobil polno subvencijo, če se bo hotel vključiti v enoto zasebnega vrtca, ki je bil vpisan v razvid po letu 2015 (prehodne določbe) in po letu 2029, medtem ko bodo drugi zasebni vrtci, ki so bili vpisani v razvid do leta 2010, še morali dobivati polno subvencijo za otroke, ki bodo v te vrtce vpisani. Odločno poudarjamo, da občine ne financirajo zasebnih vrtcev, ampak le delež razlike med ceno, ki jo plačamo starši, in ceno javnega vrtca v občini. V zasebnih vrtcih stroške naložb, vzdrževanja objektov, amortizacije in prosta mesta plačujemo starši, javnim vrtcem pa to financirajo občine. Starši odločno nasprotujemo predlogu ukinitve 34. člena Zakona o vrtcih, diskrimina- ciji in odvzemu pravic našim otrokom glede izbire predšolske vzgoje. Predlog zakona je po našem mnenju napačna pot, saj bi se z njegovim sprejetjem zmanjšalo število rojstev zaradi posega v materinstvo glede izbire ustreznejše, kakovostne, naravne vzgoje za otroka. Starši otrok v zasebnih vrtcih PISMO BRALCEV So zasebni vrtci res strošek občine in države? Tekmovanje Geres v Zabukovici Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Zabukovica je predzadnjo soboto v juniju gostilo 54. srečanje in tekmovanje gasilskih enot rudnikov in energetikov Slovenije (Geres). Tekmovanja se je udeležilo 27 tekmovalnih ekip. Srečanja pa približno 400 gasilk in gasilcev. Organizacija dogodka je odlično uspela. Prav tako so se odlično odrezali člani domačih tekmovalnih enot, saj so kar v petih različnih kategorijah (člani in članice A in B, veterani) osvojili zlata odličja. Raz- glasitev rezultatov in konec tekmovanja so popestrili gasilci iz Gasilske zveze Cerkno s točko Pahljača. Seveda vse skupaj ne bi bilo tako dobro izpeljano brez požrtvovalnih članov PGD Zabukovica, Gasilske zveze Žalec ter drugih pokroviteljev dogodka. Tekmovanje Geres sodi v sklop dejavnosti, načrtovanih v okviru letošnjega visokega jubileja PGD Zabu- kovica. Slednje namreč praznuje stoletnico delovanja. Družabni del dogodka je bil pri gasilskem domu v Zabukovici, kjer so se gasilci in krajani družili še dolgo v noč. TT Tekmovalne ekipe PGD Zabukovica z gosti (Foto: arhiv PGD Zabukovica) V minulih julijskih dneh, ko so okoliški kmetje pridno pospravljali krmo za živino, želi zlato žitno klasje z njiv in shranjevali lepo dozorelo žito v domače kašče, smo se v Novi Cerkvi pripravljali na veliko praznovanje. Na eni strani vasi so bile ve- like priprave na prihod nove gasilske cisterne, ki je ena naj- sodobnejših tehnologij v gasil- stvu pri nas. Tudi zaradi tega uspeha so krajani toliko bolj vneto pripravljali gasilsko ve- selico, ki je že desetletja daleč naokoli cenjena in znana. Na drugi strani ceste, ki vodi skozi vas iz Vojnika v Vitanje, je pod zvonikom župnijske cerkve sv. Lenarta, švigala druga skupina vaščanov, večinoma pridnih dobrovoljnežev, ki so s pridni- mi rokami pripravljali veliko župnijsko slavje. Zlato mašo je obhajal naš spoštovani župnik in prodekan Lojze Vicman. Zla- tomašniško slavje je bilo nadvse svečano in lepo doživeto. Vrstile so se zahvale iz ust duhovnikov in prav tako vernikov domače ter sosednjih župnij. Pesmi, ki so donele s kora iz grl zbora, združenega iz vseh vaških zbo- rov, so zvenele, kot bi se zveli- čavno slišale iz nebes, nam pa so segale do srca. S srci smo bili pri Bogu in njegovi milosti, ki nam jo namenja, predvsem pa smo mu hvaležni, ker jo je namenil našemu slavljencu, ki nam ga je kot čudovitega božje- ga pastirja poslal iz zakotne po- horske vasice v to lepo župnijo, do nedavnega dekanijo, ki jo je vodil in v kateri nas vodi v veri že desetletja. Evangelij in pe- sem sta nam zapolnjevala misli, z očmi pa smo opazovali lepo okrašeno in veličastno poslika- no cerkev. Ta konec tedna smo se vaščani, krajani in župljani Nove Cerkve veselili na eni in drugi strani ceste. Ob tej priložnosti sem kra- janom predstavil zgodovinske posebnosti cerkve sv. Lenarta, med drugim poslikave »al fre- sco«, ki so največja umetnina slikarstva v naši škofiji. Te zgo- dovinske zanimivosti sem pov- zel po zapisu, ki ga je decembra 1887 zapisal profesor bogoslov- ja, duhovni svetovalec, državni poslanec dr. Lavoslav Gregorec, ki je bil kanonik pri Novi Cerkvi. Kdor želi prebrati več o poseb- nostih cerkve, lahko informa- cije najde na spletni povezavi https://drustvo-tabor.com/ letosnje-veselje-v-novi-cerkvi/. MATJAŽ ZALOŽNIK Letošnje veselje v Novi Cerkvi (Foto: Danijel Landeker) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 29, 18. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI V Štorah se je pred dnevi končal turnir serije WTT Štore green steel open 2024 z nagradnim skladom 15 tisoč dolarjev. Zmago je slavil Italijan Gianluca Cadenasso. Ta je slavil tudi v dvojicah, ko je bil ob njem Jacopo Bilardo. 60 tekmoval- cev iz 16 držav in treh celin je bilo nad pogoji v Štorah navdušenih. T eniški turnir je na igrišča v Štorah in Šentjurju privabil številne domače in tuje igralce ter veliko teniških nav- dušencev. Občina Štore je podprla gostovanje turnirja in z domačim Športnim društvom Kovinar spisala že drugo tovrstno teniško pravljico. Župan Miran Jurkošek, ki je redno spremljal turnir in navijal za domače igralce, je po zaključku finala enic dejal: »Prisoten sem bil vsak dan, zato lahko rečem, da je bil turnir odlično izpeljan. Kapo dol in vse pohvale organizatorjema Športnemu društvu Kovinar Štore in T enis klubu Kovinar Štore. Brez njiju tega turnir- ja ne bi bilo. Kakovost tenisa je bila letos bistveno višja kot lani. Lahko vidimo, da smo se pri organizaciji prvo leto učili, letos pa lahko reče- mo, da je vse šlo kot po maslu. In res hvala še enkrat članom in vsem, ki so pomagali. Upam, da prihodnje leto spet. Predstavniki zveze ITF so bili zadovoljni, dejali so, da je bila organizacija perfektna. Upam, da smo pri njih dobro zapisani. Turnir je bil velika reklama za Štore, za naše okolje in naše lepote, ne samo v Slo- veniji, tudi v tujini. Smo najmanjša občina, ki gosti ITF-turnir s takšnim nagradnim skladom. Naj bo to tudi pobuda drugim klubom in obči- nam, da našim najmlajšim teniškim igralcem pomagajo osvojiti kakšno ATP-točko. Upam, da se drugo leto vidimo!« AV Fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje – Center je letošnje šolsko leto končala s tradicionalno turnejo in koncertom za Slovensko društvo Cankar v Sarajevu. Izjemno uspešno glasbeno sezono na Gimnaziji Celje – Center je končala vsakoletna poletna turneja sedanjih in nekdanjih dijakov fantovskih zasedb Oktet 9 in FaVoZa. V petek, 5. julija, so s koncertom navdušili občinstvo v Bošnjačkem kulturnem inštitutu v Sarajevu. Organizator koncerta, ki je bil posvečen nedavnemu dnevu državnosti, je bilo Slovensko društvo Cankar, ki povezuje Slovence, živeče v Sarajevu. Fantje so pod vodstvom dirigenta Gregorja Deleje mednarodnemu občinstvu predstavili program nedavnega koncertnega projekta Pesem upora, ki so ga v aprilu izvedli v Velenju, Celju in Žalcu, izbor pesmi pa posvetili večstoletni poti slovenskega naroda k svobodi in samostojni državi. FaVoZa je tokrat povezala 52 pevcev vseh generacij, kar je tudi eden od ciljev vsakoletne poletne turneje. Fantovski zasedbi Oktet 9 in FaVoZa se lahko od leta 2004 pohvalita z več kot 20 turnejami v tujini in več sto koncerti v Celju in Sloveniji, a tudi s številnimi projekti. Septembra bo razširjena zasedba s Pesmijo upora gostovala še na Primorskem, potem se bodo že začele priprave na nov koncert ob 15-letnici FaVoZe in na nove turneje, ki jih fantje načrtujejo za prihodnje šolsko leto. Pestro bo tudi glasbeno šolsko leto na GCC. Šolske zasedbe The Šlagers, Dekliški pevski zbor, Nonet GCC, Gipsy sekstet, FaVoZa in najmlajša med zasedbami Poptastic, ki povezuje nekdanje dijakinje in mame dijakov GCC, se že pripravljajo na nove projekte, tekmovanja in tradicionalne koncertne dogodke. Tudi odmevni muzikal Odraščanje, ki so ga na GCC premierno uprizorili letošnjo pomlad, bo jeseni doživel šest ponovitev na odru Doma kulture Velenje. RL FaVoZa z dirigentom Gregorjem Delejo, Dino Maksumić iz Slovenskega društva Cankar in z veleposlanikom RS v Sarajevu nj. eksc. Damijanom Sedarjem V SPOMIN Nedavno slovo kozjan- ske korenine in ponosnega Celjana Toneta Pantnerja je boleče zarezalo v srca njegovi dragi družini, bližnjim sorodnikom ter prijateljem. Bil je zgled poštenja, delavnosti in osebnost, polna človeške topline. Še dolgo bodo v nas odzvanjali zvoki nje- gove harmonike ter ža- metnega glasu. Z njimi je prebujal vedrino v dušah poslušalcev, trosil veselje in odganjal tegobe vsak- dana. Svetovljanski pisec Nikolaj Ostrovski je v ro- manu Rojeni v burji opiso- val like ljudi, med katerimi bi lahko zlahka prepoznali tudi portret našega rojaka Toneta Pantnerja. Svoje ustvarjalne moči in delovno zagnanost je Tone Pantner dolga leta namenjal razvoju tovarne Emo Celje, in sicer s svojo življenjsko družico Rezi- ko. Z njo sta dobila krasni hčerki Brigito in Andrejo. Obe sta mu pomenili ra- dost, veselje in mu bogatili življenjski vsakdan skupaj z igrivostjo vnukov Andre- ja, Jerneja ter vnukinj Anje in Neje. Bil je delaven in ustvarjalen človek, poln zdrave in gospodarne na- vezanosti na domačijo. Do pravega mojstrstva in virtuoznosti je obvladal diatonično harmoniko in z njo razveseljeval ljudi na javnih prireditvah ter ob družinskih praznikih. Bil je glasnik in promotor lepot našega Kozjanskega ter njegovega kulturnega utripa. Z ženo Reziko sta složno nosila odgovornosti in naloge vzgoje obeh na- slednic. Pri tem ju je spre- mljalo obilo sreče, saj sta njuni hčerki zvesto sledili starševskim vrednotam ter njunemu odnosu do dru- žinskega življenja. Tone Pantner je bil ves čas načelen in pokončen človek. To je izkazoval tako v družinskem življe- nju kot tudi pri delu v to- varni Emo Celje. S svojo osebno modrostjo in z izkušnjami je prispeval marsikateri predlog za izboljšanje izdelkov in delovnih pogojev ter za zaščito zdravja sodelavk in sodelavcev. Tostranstvu je Tone Pantner zapustil bogato dediščino in popotnico mnogim, ki bodo sledili njegovemu življenjskemu poslanstvu ter ostali zvesti njegovim vrednotam. Tudi ko boš visoko nad nami, ne pozabi tu in tam raztegniti meha svoje bla- go zveneče »frajtonarice«. Počivaj v miru, spošto- vani Tone! Dr. Emil Rojc Tone Pantner FaVoZa končala sezono Končali teniški turnir Ob Štrekna busu še Bicikel bus V Velenju spodbujamo kolesarjenje, zato smo tudi letos podprli Štrekna bus, ki ob sobotah in nedeljah vozi proti Koroški. Minuli konec tedna je ponovno začel voziti tudi Bicikel bus, ki omogo- ča vožnje do Logarske doli- ne. Z organiziranim javnim prevozom želimo zagotoviti možnost dostopa do Koroške ter Zgornje Savinjske in Lo- garske doline brez osebnega vozila in s tem zmanjšati pritisk pločevine na omenje- ni območji. Hkrati je naš namen ponuditi udobno iz- kušnjo izleta brez stresne vo- žnje v avtomobilu, in sicer z manjšim ogljičnim odtisom, in spodbuditi k aktivnemu odkrivanju narave. Štrekna bus je tridesetsede- žni avtobus s prikolico za šest- najst koles. Vozi na odseku med Velenjem, Gornjim Doličem, Mislinjo, Slovenj Gradcem, Otiškim Vrhom, Dravogradom ter kopalnim jezerom v Labo- tu (Lavamünd) na avstrijski strani. V letu 2024 Štrekna bus vozi vsako soboto in nedeljo do 29. septembra dvakrat dnevno. Vozil bo tudi 15. avgusta, ko je državni praznik. Cena voženj zaradi popustov, ki so še ve- dno v veljavi ob koncih tedna, ostaja nespremenjena. Za vse poti na trasi Štrekna busa, tudi čezmejno, znaša enkratna vo- zovnica 1,3 evra. Tudi letos je prevoz koles brezplačen. Vse informacije za uporabnike so dostopne na spletni strani https://strekna.si/ ter profilu družbenega omrežja https:// www.facebook.com/strekna. Na pobudo župana Petra Dermola smo leta 2021 uvedli Bicikel bus, ki omogoča prevo- ze do Logarske doline, vendar je letos z veljavo nove konce- sijske pogodbe za izvajanje medkrajevnega avtobusnega počitniškega prometa prišlo do sprememb in avtobus do te sobote še ni omogočal prevo- zov koles (ni imel prikolice), so pa prevozi brez prikolice bili na voljo že od 1. julija. Zagotovljen je odhod na odseku Velenje–Lo- garska dolina dvakrat na dan vse dni v tednu od 12. julija do 31. oktobra 2024 (Odhodi iz Ve- lenja ob 7.15 in 12.00, odhodi iz Logarske doline – pri hotelu ob 9.36 in 18.36). Ob koncih tedna ima avtobus odslej tudi prikolico in omogoča prevoz koles. Mestna občina Velenje se je morala glede prevozov koles ob koncih tedna zaradi spremembe zakona uskladiti z Družbo za upravljanje jav- nega potniškega prometa ter z Nomagom. Tudi bicikebus bo vozil 15. avgusta. Cena prevoza je odvisna od tega, na kateri po- staji vstopite na avtobus. MAŠA KOČEVAR (Foto: Vid Ponikvar, Sportida) (Foto: Katarina Ostruh) Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 29, 18. julij 2024 AKTUALNA PONUDBA Ta teden je Najlepše poletje z Radiem Celje v Rogatcu v muzeju na prostem, dvorcu Strmol, Konjeniškem klubu in na Donački gori. Prihodnji teden boste lahko čofotali na šentjurski plaži (v šentjurskem bazenu), saj vam bomo od ponedeljka, 22. julija, do nedelje, 28. julija, podelili dve celodnevni vstopnici za kopanje v bazenu v Šentjurju. Pričakujete lahko tudi razvajanje na Velenjski plaži in Letnem bazenu Slovenske Konjice. In kaj morate narediti? Poslušajte program Radia Celje ter pošljite SMS z imenom, s priimkom in ključno besedo, ki vam jo vsak teden zaupamo, na 031-609-609. Več podrobnosti na www.radiocelje.si. Za razvajanje brbončic Radio Celje skrbi tudi za kulinarične užitke. Vsako sredo vam na svoji FB-strani Radio Celje predstavimo ponudnika hrane, pijače ali sladic, ki vam podari najboljše specialitete. Podelili smo že nagrade Kavarne, pekarne in slaščičarne Rolca, Aqua- rome, Mesarstva Čas, kavarne Cankarjeva, Bistroja Lalú, Pivnice in picerije Lipnik, Picerije Verdi Verdi, prejeli ste že tudi nagrado Pristana za prjatle – zelene oaze pri Ribiškem domu Brezova ob Šmartinskem jezeru. Ta teden smo vas razvajali v restavraciji in piceriji Špica Laško. Do konca poletja bomo podelili še nagrade Ošterije v Citycentru Celje, v Cankarjevo bomo šli na malico, Alenkine slaščice pa bodo podarile sladoledno torto. Najlepše poletje z Radiem Celje Na Radiu Celje vas vsak dan razveseljujemo in vam podarjamo lepe nagrade. V poletnem času smo za vas pripravili nagradno igro Najlepše poletje z Radiem Celje. V preteklih dnevih smo že podelili številne lepe nagrade – od brezplačnih pregledov stanja vašega telesa Rofes v Oky hip centru v Celeiaparku v Celju do razvajanja brbončic pod blagovno znamko Okusiti Laško, kopanja v Thermani Laško, Bazenu Prebold in Letnem bazenu Celje ter užit- kov na Celjski koči in v wake parku na Šmartinskem jezeru. Podarili smo nagrade centra vesoljskih tehnologij Noordung in prejeli ste lahko doživetje z elementi sobe pobega Misija: Pobeg v vesolje ter vstopnice za ogled centra Noordung. Šentjurska plaža (Bazen Šentjur) je kot nalašč idealna rešitev za ohla- ditev. Je odlična izbira tudi za družine z otroki, saj je območje bazena ravno pravšnje velikosti, da jih lahko enostavno opazujete. Za še več veselja, smeha, zabave in adrenalina poskrbi 41,50 metrov dolg tobogan. Telefon: 03 424 40 08 E-pošta:sprejem.citroen@selmar.si Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni SELMAR d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Pristan za prjatle na Šmartinskem jezeru. Restavracija in Pizzerija Špica Laško nas razvaja že več kot 30 let. Na novi pokriti terasi si lahko privoščimo do- brote za poletna razvajanja. Kdo bo prejel doživetje Misija: Pobeg v vesolje bo znano med 5. in 11. avgustom. Delavnica pihanja na steklo v Rogatcu. V zadnjem avgustovskem tednu bo tudi letos Avtotehnika Celje poskrbela za čiščenje in poletno osvežitev vašega vozila. Tako bo vozilo tistih, ki ste se pravkar vrnili z dopusta, spet sijoče, ali pa bo pripravljeno na načrtovana potovanja. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 29, 18. julij 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. (4) Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja ALBUM S CELJSKEGA Ob »likufu« žetve, Zgornja Rečica, 1959 Stojijo od leve: soseda Marija Ulaga (dom. Špančeva Micka), gospodinja Jožica Čeperlin (žena Edija Čeperlina), Drnovškova Lojzka iz Čeč nad Hrastnikom (mama Jožice Čeperlin), Julka Ferme (dom. Kodretova Julka, mama gospodinje Mice Čeperlin), soseda Micka Ferme (dom. Pepkotova Micka) in Jožefa Podkoritnik (dom. Bezekova Pepca), mama Micke Ferme; čepijo: soseda Štefka Pušnik (dom. Janškatova Štefka), gospodinja Mici Čeperlin (žena Toneta Čeperlina), sosed Lojze Ferme, soseda Fanika Košič izpod Gozdnika in soseda Fanika Ferme, žena Lojzeta Fermeta. Na fotografiji ni gospodarjev Edija in Toneta. Fanta na skrajni levi ne prepoznamo. Med navedenimi na fotografiji sta še živeči gospodinja Mici Čeperlin in soseda Štefka Pušnik. V letu, ko je nastala pričujoča fotografi ja, sta brata Edi in Tone Čeperlin kupila Kajtnatovo (po domače Jugovo) domačijo v Zgornji Rečici. Čeperlinovi (po domače Zalesnikovi) so zapustili visokogorsko kmetijo med Kalom in Mrzlico na nadmorski višini okrog 950 m ter se podali za boljšim življenjem v dolino Rečice, kjer sta si Edi in Tone zgradila hišo dvojček. Kmalu po prihodu v Rečico se jih je držala smola, saj jim je hiša kar dvakrat pogorela. Sosedje so jim vedno priskočili na pomoč, kakor je razvidno tudi na fotografi ji, ki je nastala v tem času pred 65 leti ob končani žetvi. Fotografi jo hrani: Edi Čeperlin ml. Prispeval: Gvido Jeran Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik, Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Seebacher je po zgodnjih secesijsko obarvanih ilu- stracijah knjige Moj mali Ki- tajec svojo pozornost usme- ril v vedutno slikarstvo. Za svoje likovno beleženje po- sameznih predelov rodnega Celja in njegove okolice je izbral grafi čno tehniko ra- diranke oziroma jedkanice in postal pravi specialist za tovrstno tehniko globokega tiska. Žene nesejo košare na glavah k žegnu, jed- kanica, ni dat., sign.: d. sp.: AS, hrani PMC. Kapucinski most z opatijsko cerkvijo sv. Danijela, ni dat., barvna jedkanica, ni sign., hrani PMC. Prednost je dal motivom, ki so ujeli neprecenljive doku- mentarne poglede na posame- zne predele Celja, tudi tiste, ki so danes izginili ali so popol- noma spremenjeni. V muzej- ski zbirki prevladujejo motivi s kulturnimi spomeniki, kot so: Stara grofi ja, Celje s Kapu- cinskim mostom in savinjskim nabrežjem, Stari grad, Glavni trg, Maksimilijanova cerkev in vodni stolp. Posebej zanimive so žanrske upodobitve, ki v različnih letnih časih prikazu- jejo nekatere dogodke, kot so žegnanje z ženami s košarami na glavah ali streljanje za ve- liko noč s Starim gradom in cvetočo vejico, pa motivi ro- mantično zasneženih mestnih znamenitosti, Glavnega trga (nekdaj Tomšičev trg), Stare grofi je. Med nočnimi prizori je s premišljeno tankočutnostjo ujeto kresovanje, nad katerim se v ozadju iz teme izrisuje Sta- ri grad; ali v zimsko romantiko odeta evangeličanska cerkev s toplo svetlobo osvetljenimi okni. Poseben čar pa prežema motiv s pogledom na zasneže- no savinjsko nabrežje z nizkimi hišami, majhnimi osvetljenimi okni v ospredju in cerkvijo sv. Danijela v ozadju. V muzeju zaseda posebno mesto tako imenovana Celjska skrinja. Ime je dobila zaradi motivov mestnih predelov Ce- lja, ki so upodobljeni na nje- nih treh stranicah. Izdelal jo je celjski mizar Baumgartner, predloge za motive je prispe- val Avgust Seebacher. Motivi prikazujejo noriškega vojaka na levi bočni stranici, na čelni ploskvi prepoznamo celjski vodni stolp, magistrat in Glav- ni trg z Marijinim znamenjem, na desni bočni stranici pa Stari grad nad Celjem. Na pokrovu skrinje sta na sredini celjski grb in letnica 1925, ki priča o času njenega nastanka. Pokrajinski muzej Celje hrani tudi 34 Seebacherjevih klišejev za jedkanice, gre za manjše kovinske (cinkove) plošče, ki jih je izdelal in uporabljal za izdelavo jedkanic. Na njih so različni motivi, kot na primer: trije križi in kapelica s Kalvarije na Jožefovem hribu; Glavni trg z Marijinim znamenjem in pro- cesijo, ki se mu približuje; Stara grofi ja, kapelica ob cerkvi sv. Maksimiljana in drugi motivi, vezani na predele Celja. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 29, 18. julij 2024 AKTUALNA PONUDBA Ta teden je Najlepše poletje z Radiem Celje v Rogatcu v muzeju na prostem, dvorcu Strmol, Konjeniškem klubu in na Donački gori. Prihodnji teden boste lahko čofotali na šentjurski plaži (v šentjurskem bazenu), saj vam bomo od ponedeljka, 22. julija, do nedelje, 28. julija, podelili dve celodnevni vstopnici za kopanje v bazenu v Šentjurju. Pričakujete lahko tudi razvajanje na Velenjski plaži in Letnem bazenu Slovenske Konjice. In kaj morate narediti? Poslušajte program Radia Celje ter pošljite SMS z imenom, s priimkom in ključno besedo, ki vam jo vsak teden zaupamo, na 031-609-609. Več podrobnosti na www.radiocelje.si. Za razvajanje brbončic Radio Celje skrbi tudi za kulinarične užitke. Vsako sredo vam na svoji FB-strani Radio Celje predstavimo ponudnika hrane, pijače ali sladic, ki vam podari najboljše specialitete. Podelili smo že nagrade Kavarne, pekarne in slaščičarne Rolca, Aqua- rome, Mesarstva Čas, kavarne Cankarjeva, Bistroja Lalú, Pivnice in picerije Lipnik, Picerije Verdi Verdi, prejeli ste že tudi nagrado Pristana za prjatle – zelene oaze pri Ribiškem domu Brezova ob Šmartinskem jezeru. Ta teden smo vas razvajali v restavraciji in piceriji Špica Laško. Do konca poletja bomo podelili še nagrade Ošterije v Citycentru Celje, v Cankarjevo bomo šli na malico, Alenkine slaščice pa bodo podarile sladoledno torto. Najlepše poletje z Radiem Celje Na Radiu Celje vas vsak dan razveseljujemo in vam podarjamo lepe nagrade. V poletnem času smo za vas pripravili nagradno igro Najlepše poletje z Radiem Celje. V preteklih dnevih smo že podelili številne lepe nagrade – od brezplačnih pregledov stanja vašega telesa Rofes v Oky hip centru v Celeiaparku v Celju do razvajanja brbončic pod blagovno znamko Okusiti Laško, kopanja v Thermani Laško, Bazenu Prebold in Letnem bazenu Celje ter užit- kov na Celjski koči in v wake parku na Šmartinskem jezeru. Podarili smo nagrade centra vesoljskih tehnologij Noordung in prejeli ste lahko doživetje z elementi sobe pobega Misija: Pobeg v vesolje ter vstopnice za ogled centra Noordung. Šentjurska plaža (Bazen Šentjur) je kot nalašč idealna rešitev za ohla- ditev. Je odlična izbira tudi za družine z otroki, saj je območje bazena ravno pravšnje velikosti, da jih lahko enostavno opazujete. Za še več veselja, smeha, zabave in adrenalina poskrbi 41,50 metrov dolg tobogan. Telefon: 03 424 40 08 E-pošta:sprejem.citroen@selmar.si Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni SELMAR d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Pristan za prjatle na Šmartinskem jezeru. Restavracija in Pizzerija Špica Laško nas razvaja že več kot 30 let. Na novi pokriti terasi si lahko privoščimo do- brote za poletna razvajanja. Kdo bo prejel doživetje Misija: Pobeg v vesolje bo znano med 5. in 11. avgustom. Delavnica pihanja na steklo v Rogatcu. V zadnjem avgustovskem tednu bo tudi letos Avtotehnika Celje poskrbela za čiščenje in poletno osvežitev vašega vozila. Tako bo vozilo tistih, ki ste se pravkar vrnili z dopusta, spet sijoče, ali pa bo pripravljeno na načrtovana potovanja. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 29, 18. julij 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. (4) Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja ALBUM S CELJSKEGA Ob »likufu« žetve, Zgornja Rečica, 1959 Stojijo od leve: soseda Marija Ulaga (dom. Špančeva Micka), gospodinja Jožica Čeperlin (žena Edija Čeperlina), Drnovškova Lojzka iz Čeč nad Hrastnikom (mama Jožice Čeperlin), Julka Ferme (dom. Kodretova Julka, mama gospodinje Mice Čeperlin), soseda Micka Ferme (dom. Pepkotova Micka) in Jožefa Podkoritnik (dom. Bezekova Pepca), mama Micke Ferme; čepijo: soseda Štefka Pušnik (dom. Janškatova Štefka), gospodinja Mici Čeperlin (žena Toneta Čeperlina), sosed Lojze Ferme, soseda Fanika Košič izpod Gozdnika in soseda Fanika Ferme, žena Lojzeta Fermeta. Na fotografiji ni gospodarjev Edija in Toneta. Fanta na skrajni levi ne prepoznamo. Med navedenimi na fotografiji sta še živeči gospodinja Mici Čeperlin in soseda Štefka Pušnik. V letu, ko je nastala pričujoča fotografi ja, sta brata Edi in Tone Čeperlin kupila Kajtnatovo (po domače Jugovo) domačijo v Zgornji Rečici. Čeperlinovi (po domače Zalesnikovi) so zapustili visokogorsko kmetijo med Kalom in Mrzlico na nadmorski višini okrog 950 m ter se podali za boljšim življenjem v dolino Rečice, kjer sta si Edi in Tone zgradila hišo dvojček. Kmalu po prihodu v Rečico se jih je držala smola, saj jim je hiša kar dvakrat pogorela. Sosedje so jim vedno priskočili na pomoč, kakor je razvidno tudi na fotografi ji, ki je nastala v tem času pred 65 leti ob končani žetvi. Fotografi jo hrani: Edi Čeperlin ml. Prispeval: Gvido Jeran Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik, Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Seebacher je po zgodnjih secesijsko obarvanih ilu- stracijah knjige Moj mali Ki- tajec svojo pozornost usme- ril v vedutno slikarstvo. Za svoje likovno beleženje po- sameznih predelov rodnega Celja in njegove okolice je izbral grafi čno tehniko ra- diranke oziroma jedkanice in postal pravi specialist za tovrstno tehniko globokega tiska. Žene nesejo košare na glavah k žegnu, jed- kanica, ni dat., sign.: d. sp.: AS, hrani PMC. Kapucinski most z opatijsko cerkvijo sv. Danijela, ni dat., barvna jedkanica, ni sign., hrani PMC. Prednost je dal motivom, ki so ujeli neprecenljive doku- mentarne poglede na posame- zne predele Celja, tudi tiste, ki so danes izginili ali so popol- noma spremenjeni. V muzej- ski zbirki prevladujejo motivi s kulturnimi spomeniki, kot so: Stara grofi ja, Celje s Kapu- cinskim mostom in savinjskim nabrežjem, Stari grad, Glavni trg, Maksimilijanova cerkev in vodni stolp. Posebej zanimive so žanrske upodobitve, ki v različnih letnih časih prikazu- jejo nekatere dogodke, kot so žegnanje z ženami s košarami na glavah ali streljanje za ve- liko noč s Starim gradom in cvetočo vejico, pa motivi ro- mantično zasneženih mestnih znamenitosti, Glavnega trga (nekdaj Tomšičev trg), Stare grofi je. Med nočnimi prizori je s premišljeno tankočutnostjo ujeto kresovanje, nad katerim se v ozadju iz teme izrisuje Sta- ri grad; ali v zimsko romantiko odeta evangeličanska cerkev s toplo svetlobo osvetljenimi okni. Poseben čar pa prežema motiv s pogledom na zasneže- no savinjsko nabrežje z nizkimi hišami, majhnimi osvetljenimi okni v ospredju in cerkvijo sv. Danijela v ozadju. V muzeju zaseda posebno mesto tako imenovana Celjska skrinja. Ime je dobila zaradi motivov mestnih predelov Ce- lja, ki so upodobljeni na nje- nih treh stranicah. Izdelal jo je celjski mizar Baumgartner, predloge za motive je prispe- val Avgust Seebacher. Motivi prikazujejo noriškega vojaka na levi bočni stranici, na čelni ploskvi prepoznamo celjski vodni stolp, magistrat in Glav- ni trg z Marijinim znamenjem, na desni bočni stranici pa Stari grad nad Celjem. Na pokrovu skrinje sta na sredini celjski grb in letnica 1925, ki priča o času njenega nastanka. Pokrajinski muzej Celje hrani tudi 34 Seebacherjevih klišejev za jedkanice, gre za manjše kovinske (cinkove) plošče, ki jih je izdelal in uporabljal za izdelavo jedkanic. Na njih so različni motivi, kot na primer: trije križi in kapelica s Kalvarije na Jožefovem hribu; Glavni trg z Marijinim znamenjem in pro- cesijo, ki se mu približuje; Stara grofi ja, kapelica ob cerkvi sv. Maksimiljana in drugi motivi, vezani na predele Celja. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 29, 18. julij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. V zadnjih mesecih se je zgo- dilo toliko, kot se leta prej ni. In ni še konec vašega potova- nja skozi čas, kar pripravite se na novosti. Nekdo bo ne- prestano mislil na vas, ob tem vam bo prav prijetno in toplo pri srcu. Soočali se boste z zelo pomembno novico, ob kateri morate nujno spremeniti način delovanja. Ideja se vam bo po- rodila, ne da bi o tem posebej razmišljali. Teden, ki ga boste preživeli, bo prijeten in obdani boste s pozitivnimi ljudmi. Sicer bo- ste potrebovali za uspešno delo več energije kot sicer, zato se pripravite. Z glavo skozi zid ne boste mogli, našli boste srednjo pot. Ugotavljali boste, da pogrešate nekoga, ki vam je bil v preteklosti zelo blizu. Na- redili boste pomemben korak, ne da bi se pred tem posvetili temeljitemu razmisleku. Jupiter, ki potuje po vam na- sprotnem znamenju, zahteva od vas kot vaš vladar prilaga- janje. To ne bo preprosto niti lahko. Pripravite se na odšte- vanje v zadevi, ki bo še posebej aktualna. V četrtek boste go- stili Luno v svojem znamenju, zato bo prijetno in veselo. Le pogumno naprej, pred vami je čas, v katerem se boste odločali tudi za nove korake. Nekate- re odločitve nikakor ne bodo lahke, zato bodite pripravljeni tudi na zmešnjave. Od petka do nedelje do- poldne boste gostili Luno. V nedeljo tik po opoldnevu nastopi polna luna v vašem znaku. Čustvena energija se bo počasi umirila in sprostili se boste po napornih urah pre- teklega tedna. Naredili boste načrte, kako preživeti prijeten nedeljski dan, in to vam bo tudi uspelo. Nikar se ne pusti- te motiti, ne glede na to, da bodo proti koncu dneva napeti aspekti vnesli napetost tudi v vaše življenje. Od nedelje popoldne do tor- ka zvečer bo Luna potovala po vašem znaku. Mikalo vas bo iti v družbo, večerne urice pa boste želeli preživeti sami. Včasih je mnogo bolje, da ne naredite ničesar, ampak se prepustite toku življenja. Po- ložaj je takšen, da od vas zahteva mnogo pomembnih razmislekov. Vse ne bo šlo po vaših načrtih. Nekdo vas samo nemo opazuje in čaka na vašo napako. Od torkovega večera do sre- de boste gostili Luno, kar bo zelo spodbudno vplivalo na vaše počutje in razpoloženje. V glavi se vam vrti od vseh sprememb, ki jih doživljate. Nekdo, ki vam je blizu, vas lahko razočara. Pustite času čas in se ne odločajte prehitro. Na delovnem področju lahko pričakujete pohvalo, čeprav ni- ste nič naredili, da bi jo dobili. Bili ste samo zelo prijazni. V soboto, 20. julija, bo vaš vladar zapustil znak bika in vstopil v dvojčka. Imeli boste veliko energije, zato je priho- dnje obdobje kot naročeno tudi za fi zično zahtevnejša opravi- la. Ne boste pozabili niti na šport in rekreacijo. Uživali boste v vsem, kar boste poče- li, in si nabrali veliko energije za naslednje korake. V veselje vam bodo osebe, ki so sestavni del vašega življenja, napolnile vas bodo s pozitivnimi spod- budami. Vaša vladarica Venera bo po- tovala po znamenju leva, kar bo vplivalo zelo spodbudno na vas. Izrazita toplina, ki jo oddajate v okolje, bo tokrat še bolj intenzivna, pri čemer bo- ste naravnost blesteli. Ta čas vam prinaša obilico prijetnih trenutkov, lahko se ga veselite. Čas poletja vnaša v vaše razmi- šljanje nek nejasen nemir, ki ga boste najbolje pregnali z več fi zične dejavnosti. Družbe vam ne bo primanjkovalo, prav na- sprotno. Močna in prodorna energi- ja Merkurja, vašega vladarja v levu, bo velika, zato delujte pazljivo pri komunikaciji. Izve- deli boste pomembne informa- cije, ki jih lahko v naslednjem obdobju koristno uporabite. Jupiter, ki potuje po vašem znaku, prinaša optimizem, do- bro voljo in pozitivno energijo. Mnogo vaših darov bo tokrat zablestelo v najlepšem sijaju. Do ponedeljka bo Sonce še vedno v vašem znaku, kar dobro izkoristite za svoje delo- vanje. Energija bo dobra, prav tako počutje. V tem času bo zelo dejavno obdobje, kasneje pa delujte sistematično in ni- kar ne silite z glavo skozi zid. Trma, ki vas bo popadla obča- sno, vam lahko samo škoduje in dobro je, da se tega zaveda- te. Če le lahko, si vzemite nekaj prostih počitniških dni. Vstop Sonca v vaše znamenje v ponedeljek, 22. julija, vam prinaša zelo močno energijo v prihodnjem mesecu. Naj bodo ti dnevi tisti, v katerih boste obnovili svoje moči, v mislih pa delali načrte. Že spomladi je nastopilo vaše, Sončevo leto, v katerem boste blesteli. Čim bolj izkoristite ugodne trende, ki vas bodo spremljali do za- četka pomladi 2025, za svoj vsesplošen napredek. Nekaj boste opustili, nekaj zgradili na novo. Vaš vladar Merkur prinaša veliko pozitivnega, od dobre- ga načrtovanja, dogovarjanja, optimizma ter pripravljenosti pomagati in prisluhniti tudi drugim. Življenje se vam bo risalo v kar najlepših barvah in veselili se boste poletnih dni. Z veseljem boste ugotavljali, da ste priljubljeni v družbi, in tudi tokrat se boste potrudili, da bo- ste naredili nekaj več. V veselje vam bo krajša pot, v družbi ne- koga vam bo srce bilo hitreje. Navada je železna srajca. Prijateljica Sin je šel z očetom po mestu, ko je zagledal zgradbo z rdečo lučjo. Vprašal je očeta: »Očka, kaj je tu notri?« »Tu si lahko moški kupi prijateljice!« mu je odgovoril oče. Zvečer sinko ni in ni mogel zaspati, saj mu očetov odgovor ni dal miru. Razbil je svojega pujska, iz njega pobral drobiž in se napotil v javno hišo. »Kaj pa delaš tukaj, mali?« ga je ogovorila šefi nja bordela, ko je vstopil v prostore. »Slišal sem, da lahko pri vas kupim prijateljice,« je rekel mali. Šefi nja bordela se je znašla in mu namazala kruh z marmelado ter mu rekla, da se temu reče prijateljica. Ko se je sinko vrnil domov, ga je oče vprašal: »Kje si pa bil?« »Bil sem v tisti hiši z rdečo svetilko in si kupil prijateljice.« Oče je bil šokiran, ko pa je prišel k sebi, ga je le vprašal: »In kaj si tam počel?« »Pet sem jih zmazal, šesto sem pa samo polizal!« Rožice »Kako te je pa včeraj zvečer sprejela žena, ko si prišel tako ›nabrkljan‹ domov?« »Vame je metala rožice.« »Kaj takega!« »Da, samo iz lončkov jih ni dala.« Kretnica Še v času parnih lokomotiv gresta dva železničarja kar peš po progi proti domu. Od zadaj se jima začne približevati vlak. Oba začneta na vso moč teči po progi. Kmalu eden reče: »Stari, če ne bo kmalu kakšne kretnice, sva gotova!« Nevarna hrana Zdravnik je predaval pred polno dvorano: »Hrana je tako strupena, da nas počasi ubija. Rdeče meso je polno antibiotikov. Gazirane sladke pijače razžirajo želodec. Kitajska hrana je gensko spremenjena. Prehrana s preveč ma- ščobami vodi v debelost in srčno-žilne bolezni. Nihče se ne zaveda, da imamo vedno manj pitne vode. A obstaja še nekaj bolj nevarnega od vsega, kar smo vsi že ali še bomo zaužili? Mi lahko kdo iz občinstva pove, katera hrana povzroča največ gorja in trpljenja še leta po zaužitju?« Po nekaj trenutkih tišine se nekdo oglasi: »Poročna torta.« Zmečkan denar Po čudoviti večerji ob svečah in steklenici dobrega vina žena odpelje moža v spalnico. Poleže ga na posteljo, mu pomežikne in nežno reče: »Dragi, si kdaj videl zmečkanih 10 evrov?« »Ne,« odgovori on. Počasi in z ritmično zibajočimi boki odpne zgornje tri gum- be svoje bluze in izmed dojk izvleče zmečkanih 10 evrov. On se nasmehne in vzame bankovec. »Dragi, si kdaj videl zmečkanih 50 evrov?« »Uuuh … ne!« Ona se spet nasmehne, privzdigne krilo in iz hlačk izvleče zmečkanih 50 evrov. V pričakovanju novega vprašanja on vzame bankovec. »In zdaj mi povej, si kdaj videl zmečkanih 20 tisoč evrov?« »Ne,« reče že čisto vzburjen. »No, potem pa poglej v garažo!« Ponedeljki zjutraj »Ostani še malo!« »Ljubim te!« Ko ti mama eno zaigra za dobro jutro. KO DOBIŠ SLUŽBO PO ZVEZAH. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. ŽENSKA MOJIH SANJ. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 29, 18. julij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. V zadnjih mesecih se je zgo- dilo toliko, kot se leta prej ni. In ni še konec vašega potova- nja skozi čas, kar pripravite se na novosti. Nekdo bo ne- prestano mislil na vas, ob tem vam bo prav prijetno in toplo pri srcu. Soočali se boste z zelo pomembno novico, ob kateri morate nujno spremeniti način delovanja. Ideja se vam bo po- rodila, ne da bi o tem posebej razmišljali. Teden, ki ga boste preživeli, bo prijeten in obdani boste s pozitivnimi ljudmi. Sicer bo- ste potrebovali za uspešno delo več energije kot sicer, zato se pripravite. Z glavo skozi zid ne boste mogli, našli boste srednjo pot. Ugotavljali boste, da pogrešate nekoga, ki vam je bil v preteklosti zelo blizu. Na- redili boste pomemben korak, ne da bi se pred tem posvetili temeljitemu razmisleku. Jupiter, ki potuje po vam na- sprotnem znamenju, zahteva od vas kot vaš vladar prilaga- janje. To ne bo preprosto niti lahko. Pripravite se na odšte- vanje v zadevi, ki bo še posebej aktualna. V četrtek boste go- stili Luno v svojem znamenju, zato bo prijetno in veselo. Le pogumno naprej, pred vami je čas, v katerem se boste odločali tudi za nove korake. Nekate- re odločitve nikakor ne bodo lahke, zato bodite pripravljeni tudi na zmešnjave. Od petka do nedelje do- poldne boste gostili Luno. V nedeljo tik po opoldnevu nastopi polna luna v vašem znaku. Čustvena energija se bo počasi umirila in sprostili se boste po napornih urah pre- teklega tedna. Naredili boste načrte, kako preživeti prijeten nedeljski dan, in to vam bo tudi uspelo. Nikar se ne pusti- te motiti, ne glede na to, da bodo proti koncu dneva napeti aspekti vnesli napetost tudi v vaše življenje. Od nedelje popoldne do tor- ka zvečer bo Luna potovala po vašem znaku. Mikalo vas bo iti v družbo, večerne urice pa boste želeli preživeti sami. Včasih je mnogo bolje, da ne naredite ničesar, ampak se prepustite toku življenja. Po- ložaj je takšen, da od vas zahteva mnogo pomembnih razmislekov. Vse ne bo šlo po vaših načrtih. Nekdo vas samo nemo opazuje in čaka na vašo napako. Od torkovega večera do sre- de boste gostili Luno, kar bo zelo spodbudno vplivalo na vaše počutje in razpoloženje. V glavi se vam vrti od vseh sprememb, ki jih doživljate. Nekdo, ki vam je blizu, vas lahko razočara. Pustite času čas in se ne odločajte prehitro. Na delovnem področju lahko pričakujete pohvalo, čeprav ni- ste nič naredili, da bi jo dobili. Bili ste samo zelo prijazni. V soboto, 20. julija, bo vaš vladar zapustil znak bika in vstopil v dvojčka. Imeli boste veliko energije, zato je priho- dnje obdobje kot naročeno tudi za fi zično zahtevnejša opravi- la. Ne boste pozabili niti na šport in rekreacijo. Uživali boste v vsem, kar boste poče- li, in si nabrali veliko energije za naslednje korake. V veselje vam bodo osebe, ki so sestavni del vašega življenja, napolnile vas bodo s pozitivnimi spod- budami. Vaša vladarica Venera bo po- tovala po znamenju leva, kar bo vplivalo zelo spodbudno na vas. Izrazita toplina, ki jo oddajate v okolje, bo tokrat še bolj intenzivna, pri čemer bo- ste naravnost blesteli. Ta čas vam prinaša obilico prijetnih trenutkov, lahko se ga veselite. Čas poletja vnaša v vaše razmi- šljanje nek nejasen nemir, ki ga boste najbolje pregnali z več fi zične dejavnosti. Družbe vam ne bo primanjkovalo, prav na- sprotno. Močna in prodorna energi- ja Merkurja, vašega vladarja v levu, bo velika, zato delujte pazljivo pri komunikaciji. Izve- deli boste pomembne informa- cije, ki jih lahko v naslednjem obdobju koristno uporabite. Jupiter, ki potuje po vašem znaku, prinaša optimizem, do- bro voljo in pozitivno energijo. Mnogo vaših darov bo tokrat zablestelo v najlepšem sijaju. Do ponedeljka bo Sonce še vedno v vašem znaku, kar dobro izkoristite za svoje delo- vanje. Energija bo dobra, prav tako počutje. V tem času bo zelo dejavno obdobje, kasneje pa delujte sistematično in ni- kar ne silite z glavo skozi zid. Trma, ki vas bo popadla obča- sno, vam lahko samo škoduje in dobro je, da se tega zaveda- te. Če le lahko, si vzemite nekaj prostih počitniških dni. Vstop Sonca v vaše znamenje v ponedeljek, 22. julija, vam prinaša zelo močno energijo v prihodnjem mesecu. Naj bodo ti dnevi tisti, v katerih boste obnovili svoje moči, v mislih pa delali načrte. Že spomladi je nastopilo vaše, Sončevo leto, v katerem boste blesteli. Čim bolj izkoristite ugodne trende, ki vas bodo spremljali do za- četka pomladi 2025, za svoj vsesplošen napredek. Nekaj boste opustili, nekaj zgradili na novo. Vaš vladar Merkur prinaša veliko pozitivnega, od dobre- ga načrtovanja, dogovarjanja, optimizma ter pripravljenosti pomagati in prisluhniti tudi drugim. Življenje se vam bo risalo v kar najlepših barvah in veselili se boste poletnih dni. Z veseljem boste ugotavljali, da ste priljubljeni v družbi, in tudi tokrat se boste potrudili, da bo- ste naredili nekaj več. V veselje vam bo krajša pot, v družbi ne- koga vam bo srce bilo hitreje. Navada je železna srajca. Prijateljica Sin je šel z očetom po mestu, ko je zagledal zgradbo z rdečo lučjo. Vprašal je očeta: »Očka, kaj je tu notri?« »Tu si lahko moški kupi prijateljice!« mu je odgovoril oče. Zvečer sinko ni in ni mogel zaspati, saj mu očetov odgovor ni dal miru. Razbil je svojega pujska, iz njega pobral drobiž in se napotil v javno hišo. »Kaj pa delaš tukaj, mali?« ga je ogovorila šefi nja bordela, ko je vstopil v prostore. »Slišal sem, da lahko pri vas kupim prijateljice,« je rekel mali. Šefi nja bordela se je znašla in mu namazala kruh z marmelado ter mu rekla, da se temu reče prijateljica. Ko se je sinko vrnil domov, ga je oče vprašal: »Kje si pa bil?« »Bil sem v tisti hiši z rdečo svetilko in si kupil prijateljice.« Oče je bil šokiran, ko pa je prišel k sebi, ga je le vprašal: »In kaj si tam počel?« »Pet sem jih zmazal, šesto sem pa samo polizal!« Rožice »Kako te je pa včeraj zvečer sprejela žena, ko si prišel tako ›nabrkljan‹ domov?« »Vame je metala rožice.« »Kaj takega!« »Da, samo iz lončkov jih ni dala.« Kretnica Še v času parnih lokomotiv gresta dva železničarja kar peš po progi proti domu. Od zadaj se jima začne približevati vlak. Oba začneta na vso moč teči po progi. Kmalu eden reče: »Stari, če ne bo kmalu kakšne kretnice, sva gotova!« Nevarna hrana Zdravnik je predaval pred polno dvorano: »Hrana je tako strupena, da nas počasi ubija. Rdeče meso je polno antibiotikov. Gazirane sladke pijače razžirajo želodec. Kitajska hrana je gensko spremenjena. Prehrana s preveč ma- ščobami vodi v debelost in srčno-žilne bolezni. Nihče se ne zaveda, da imamo vedno manj pitne vode. A obstaja še nekaj bolj nevarnega od vsega, kar smo vsi že ali še bomo zaužili? Mi lahko kdo iz občinstva pove, katera hrana povzroča največ gorja in trpljenja še leta po zaužitju?« Po nekaj trenutkih tišine se nekdo oglasi: »Poročna torta.« Zmečkan denar Po čudoviti večerji ob svečah in steklenici dobrega vina žena odpelje moža v spalnico. Poleže ga na posteljo, mu pomežikne in nežno reče: »Dragi, si kdaj videl zmečkanih 10 evrov?« »Ne,« odgovori on. Počasi in z ritmično zibajočimi boki odpne zgornje tri gum- be svoje bluze in izmed dojk izvleče zmečkanih 10 evrov. On se nasmehne in vzame bankovec. »Dragi, si kdaj videl zmečkanih 50 evrov?« »Uuuh … ne!« Ona se spet nasmehne, privzdigne krilo in iz hlačk izvleče zmečkanih 50 evrov. V pričakovanju novega vprašanja on vzame bankovec. »In zdaj mi povej, si kdaj videl zmečkanih 20 tisoč evrov?« »Ne,« reče že čisto vzburjen. »No, potem pa poglej v garažo!« Ponedeljki zjutraj »Ostani še malo!« »Ljubim te!« Ko ti mama eno zaigra za dobro jutro. KO DOBIŠ SLUŽBO PO ZVEZAH. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. ŽENSKA MOJIH SANJ. Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 29, 18. julij 2024 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 630 SUDOKU 631 SUDOKU 322 REŠITEV SUDOKU 321 je tudi v dvoje lepo.                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Te svetovalce smo najeli prejšnji teden. Res obvladajo ... ZELO LEPA, ČUDOVITA MOLIERE JE NAPISAL … SEVER, JUG, …, ZAHOD POVZROČA MOTNJE PRIPADNIK KAVKAŠKEGA LJUDSTVA BOLGARKE SO SOSEDE … STAR SLOVAN KABELSKA TELEVIZIJA MUZEJ V NEW YORKU KIPARSKI IZDELKI RAZDELJEN NA KOSE STROKOV- NJAK ZA ARHITEK- TURO NAREDITE KORAK Z NJIM STA NA … VALOVNI DOLŽINI PONUJA POSEDUJEVA TRGOVINSKI ZAPORI KJE (DALMAT.) DELA V PE- SKOKOPU GIBALO OPRAŠEVA- NJE S PELO- DOM ISTEGA CVETA SKLADBA ZA TRI GLASOVE … DOBREGA UPANJA BREZ- ALKOHOLNA PIJAČA FR. PEVKA (EDITH) LAHKIH … NAOKROG DALJŠI ČASOVNI OBDOBJI EP (KNJIŽ.) NESLOGA NIKOLAJ KOPERNIK ENCIM VRTNICA (STAR.) ZDRUŽENI … EMIRATI AL ME BOŠ KAJ RADA … SLOVENSKA ZNAMKA POSODE TROPSKI RASTLINI IZRAELSKI OČAK KAMERUNKE SO SOSEDE … UČINKA OSTRŽKU JE POGOSTO RASEL OČE (LJUBK.) KLIMAKTERIJ RAČU- NALNIŠKI POMNILNIK UGANKA POHORSKA KAMNINA LJUBE, LJUBLJENE VRŠI NADZOR DODATNI POMEN NARODO- PISEC Povsod z vami PRIPRAVLJE- NI V PEČICI UJETI V … PO MENI UKANITI NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA BERILIJ DIMČEK ZAČETEK TENIŠKEGA DVOBOJA ANGLEŠKI VEZNIK PREVEČ NABRUŠENI IVAN CANKAR MESTNA OB - ČINA KOPER DREVESNI ŠKODLJIVEC ENAKA SAMOGLAS- NIKA TRDA OPEKA ITALIJANSKA VERIGA BENCINSKIH SERVISOV PROSILEC ZA AZIL SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFE- RENCA PRIPRAVA ZA ISKANJE MED DRUGIM RIMSKA 102 DIJAKINJA NEKDANJEGA LICEJA MRAČNO, ČRNO KRAVA DO PRVE TELITVE ARABSKI PLEMIČ POVRŠINA ANGLEŠKI ZAPIS ČRKE Š ZAMISEL, NAČRT UKVARJA SE Z LIKANJEM JE OBEŠENO ALI … IN 40 RAZBOJ- NIKOV GLAVNA ARTERIJA ASTRONAVT ARMSTRONG ANG. GLASB. COLLINS NLB IN DBS GLAS PRI TRGANJU NEVLADNE ORGANIZA- CIJE ZNIŽANI TON D KITAJSKA MEDVEDA BABICA (NAR.) KANADSKI PEVEC (PAUL) ČISTI DENARNI PRILIV OSMIJ HRVAŠKO MESTO S TOVARNO KOESTLIN IZPUST V ZRAK ZDRAVILA V RAZPRŠE- NEM STANJU IZDELUJE SALAME 16 6 11 7 12 2 4 1 8 5 3 9 13 15 14 10 Novi TEDNIK št. 29 18. 7. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 29, 18. julij 2024 PISANI SVET Frida je prišla v Velenje Frida, Ja volim samo sebe in druge največje uspešnice hrvaške zasedbe Psihomodo Pop so pred dnevi odmevale na velenjskem Titovem trgu. Koncert znane hrvaške skupine, ki jo je že prvi album z naslovom Godina zmaja povzdignil med vodilne skupine takratne rokovske scene, je sodil v niz Poletnih kulturnih prireditev Festi- vala Velenje. Jubilejno, že 40 ponovitev tega niza prireditev je junija začela hrvaška glasbena diva Josipa Lisac. Raznolika glasbena in filmska ponudba bo na voljo še vse do septembra. Festival Velenje tudi letos ni pozabil na otroke, za katere je pripravil številne predstave in ustvarjalne delavnice. Poletne kulturne prireditve bo na prvi septembrski dan sklenil koncert Iztoka Mlakarja. TS Lorena Hus, ki je bila tudi ena naših treh regij- skih kandidatk za akcijo Ljudje odprtih rok, je bila na letošnji mednarodni lionsovi konvenciji, ki je bila med 21. in 25. junijem v Melbournu v Avstraliji, potrjena za mednaro- dno direktorico – članico upravnega odbora. To vlo- go bo opravljala dve leti. »Zame, za moj klub Celje Mozaik in za slovenski lio- nizem je izvolitev v medna- rodni upravni odbor velika čast in priznanje. Čakata me dve leti prostovoljnega trdega dela, a verjamem, da bom z izkušnjami, znanjem in s pomočjo svojega klu- ba ter distrikta delo dobro opravila in si prizadevala glas o slovenskem lioniz- mu prenesti tudi v svet,« je o prvih vtisih povedala Lorena Hus. Na konvenciji so izvolili celotno vodstvo Lorena Hus je bila med ustanovnimi članicami prvega ženskega kluba lions pri nas, ki je nastal pred 25 leti. (Foto: Arhiv NT/Nik Jarh) Celjanka potrjena za mednarodno direktorico lionsov Lions Clubs International in potrdili predsednike vseh di- striktov. Za Slovenski distrikt 129, ki združuje približno 1.500 članov v 60 klubih, je bil potrjen lion Vladimir Bahč iz Lions kluba Novo mesto. Lions Clubs International je sicer največja svetovna pro- stovoljna organizacija, ki v 220 državah sveta v 48 tisoč klubih združuje 1,4 milijona prostovoljcev. Njihova glavna področja delovanja so slepota, rak otrok, varovanje okolja, la- kota, diabetes, pomoč mladim in pomoč ob naravnih nesre- čah. SJ Goran Dragić, eden najboljših slovenskih košarkarjev, ki od leta 2021 v Laškem organizira košarkarski kamp za otroke, je lani s Thermano in partnerji v Zdraviliškem parku Laško začel ustvarjati Gogijev drevesni gaj, ki ga je letos še obogatil. Le mesec po zasajenih prvih drevesih je park avgusta lani močno prizadela poplava. Uničila je marsikaj, ne pa tudi mla- dih ravno dobro zasajenih dreves hrušk. V začetku tega me- seca je Goran Dragić svoj gaj v zdraviliškem parku še razširil in nadgradil. Petim okrasnim hruškam, ki simbolizirajo ko- šarkarsko peterko, so se namreč pridružili trije poljski javorji, ki predstavljajo igralce na klopi in ekipni duh. BA Lani sadil hruške, letos poljske javorje Goran Dragić ima v laškem Zdraviliškem parku svoj drevesni gaj. V začetku meseca je v njem zasadil tri poljske javorje. (Foto: Thermana Laško) S kolesi »everestali« nad Preboldom Everesting je izziv, ki ima precej prepro- sta pravila. Kolesar (ali tekač) si izbere neko strmo progo in se po njej vzpenja ter spušča, dokler ne doseže 8.848 metrov vzpona. To mu mora uspeti v enem delu in brez spanja. Trije nekdanji celjski športniki, 57-letni ju- doist Damjan Zupanc, 57-letni hokejist Ro- bert Šturbej in 43-letni rokometni vratar Rajko Petrović, so zdaj za- grizeni kolesarji. Nek odsek ceste med Pre- boldom in Podmejo je dolg 4.900 metrov in ima malo več kot 300 višinskih metrov. Pre- voziti ga je bilo treba 29-krat. Podatki o pote- ku vožnje so shranjeni v računalniku. »Vzpon na Mount Everest« je uspel vsem trem. »Nismo se pehali za rekordnimi dosežki, želeli smo zgolj preži- veti,« je v smehu po- vedal »Cic« Zupanc, ki je potreboval 17 ur in pol. DŠ Ljubitelji slovenske popevke, džeza in zimzelenih skladb so na svoj račun prišli minuli petek, ko sta v Šentjurju nastopila pevka Dada Kla- denik in kitarist Marko Zaletelj. V občini Šentjur so se doslej pod okriljem Šentjurskega poletja zvrstile številne prireditve, ki jih ob podpori občine pripravljajo različna društva. Kamenček k poletnemu kulturnemu utripu dodajajo tudi nekateri gostinci. Kavarna Naš plac je pred dnevi v sodelovanju s Študentskim klubom mladih Šentjur k sodelovanju povabila dvojec, ki skupaj ustvarja več kot 30 let. Kladenikova, ki izvira iz Šentjurja, je priznana operna pevka, zaposlena v mariborski operi, nastopa pa tudi z različnimi znanimi glasbenimi sestavi po državi. Mariborski kitarist Marko Zaletelj se je v začetku devetdesetih udejstvoval kot studijski glasbenik, nekaj časa je igral v tujini in bil član mnogih uspešnih zasedb. V soju bakel in drobnih luči so minuli petek med drugim odmevale Med iskrenimi ljudmi, Nad mestom se dani in številne druge domiselno zasnovane akustične priredbe. TS Večer v znamenju džeza (Foto: Ksenija Mikor) Damjan Zupanc se je dvakrat uspešno udeležil ironmana. (Foto: BK) (Foto: Mell Garmut)