ШПка 26 • leto XLÊH > cena 5.000 Шп__________________________________________CoUe, 20. ШНа 1980
Ш TEDNIK JE fiLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDl CEUE, LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
t nožem ju je
ludo ranil
Sobotno veseljačenje v discu Saša v Sv. Emi
pri Podčetrtku se je tragično končalo. 34. letni
Tomislav D. iz Boletine je namreč brez razloga
na parkirišču zabodel dva mladeniča z lovskim
nožem. S hitrim zdravniškim posegom so mlade-
ničema rešili življenje, storilec pa je še naprej
veseljačil. Stran 15.
V torek bo za večino
ljudi minil še en praznik,
za katerega bo večina ve-
dela le, da je dan borca in
da ni treba v službe. Pa je
morda eden redkih praz-
nikov, ki jih nismo uvozi-
li - kot recimo prvi m^
-	in ki ni rojstni dan ne-
koga, ki nam zadnje čase
vse bolj greni življenje
-	recimo dan republike.
Je namreč praznik ljudi,
ki jih večinoma ni več
med nami, tiste ki so in ki
so nam pač najbolj na
očeh pa poznamo tudi po
marsikateri napaki ali ak-
tivistični izjavi.
^ Žal je večina borcev prav tako državljanov Jugo-
slavije in kot taki niso v teh časih nikakršna izjema.
^ Malce manj javnosti na očeh se prerek^o v svojih
borčevskih časopisih, pišejo začudena in užaljena
pisma redakcijam in ирдјо, da bo nam uspelo kaj
Г več kot njim. Prav zato ker so tisti živi in so bili
[ pokojni borci le ljudje kot ostali, se jih ob njihovem
Г prazniku spomnimo s spoštovanjem. Koliko bi nas
^ danes šlo v hoste umirat, če ne za idejo, pa vsaj za
Г svobodo svojih bližnjih?
BRANE PIANO
Sezona klopov
№	Nastopila je visoka sezona klopov. Srečanje
H	s to drobno živalco je lahko čisto nedolžna
Ш	zadeva, ki, razen srbenja na mestu ugriza, ne
11	povzroča večjih nevšečnosti. A klop ima tudi
h'	pasti in naša nevednost se nam lahko krepko
n	maščuje. Ko nas ugrizne klop, pomislimo naj-
Ir	prej na meningitis, le malo pa nas je, ki vemo,
№	da je klop prenašelec bolezni z imenom bore-
R	lioza. Vse o tej nevarni bolezni in zaščiti pred
If	klooi oreberite na strani 12.
Tako, pa smo ga dočakali. Prvi mlečni štržgk v novejši
povojni zgodovini. Vroče mlečno poletje sicer nè bo
povzročilo večjih gospodarskih pretresov, a zagotovo bo
prelomilo ali vs^j načelo odnose med rejci, predelavo in
trgovino. In prav je tako. N^ se ve, da breme inflacye ne
more ležati samo na ramenih nekaterih, v tem primeru
predvsem rejcev, drugi pa pobirajo smetano, ki si jo ali
pa tudi ne zaslužijo!	MASNEC
Stanarine
letijo v nebo
Po že sprejeti odredbi bodo stanarine v Ce-
lju septembra večje za 778 odstotkov v pri-
merjavi z januaijem, približno enako pa je
tudi v ostalih občinah našega območja. Nav-
kjub temu, da so skor^ povsod v veljavi ne-
kakšni delegatski ali sindikalni dogovori, da
stanarin ne bomo višali bolj od rasti osebnih
dohodkov. Da v nobeni občini septembra ne
bo povprečni osebni dohodek v primerjavi
z januaqem višji za skoraj 800 odstotkov paje
kot pribito. Povprašali smo, koliko bomo
v naslednjih treh mesecih plačevali za pravi-
co, da imamo streho nad glavo. Stran 3.
Novo življenje
deklice Maje
Prisrčna deklica Мада iz Šmaija pri Jelšah je pred
kratkim dobila n^sodobnejši invalidski voziček in
zd^ že umetelno obvlada vse šoferske veščine.
Z njim seje začelo za dekhco novo, drugačno življe-
nje, s^ pri gibanju na prostem skoraj da ni več
odvisna od izključne pomoči drugih. Seveda je tak
voziček prava mala dragocenost, ki jo je Мдја
dobila s človekoljubnostjo Šentjurčanov, kjer je
zaposlena njena mamica v zdravstvenem domu in
naših zdomcev. Stran 13.
Telefonski
imenik občine
Laško
strani 19-20
Laško v novi
luči
Konec je časov, ko so v evforiji socialistične
izgradnje gradili le nove tovarne in proslavljali
delovne uspehe. Zadnja leta posvečamo vse več
pozornosti tudi temu, v kakšnem okolju bomo
živeli mi in naši
zanamci.
Že čez пекдј dni
bo povsem drugače
izgledalo tudi staro
laško mestno jedro,
ob občinskem praz-
niku 2. julija pa bo-
do odprli vrata ne-
katerih novih pri-
dobitev. Nigpo-
membnejša je vse-
kakor nova pošta.
VZ
I Ч
; °4taža nove telefonske centrale
2. STRAN - NOVI TEDNÎK
29. JUKI J ise
Priznanja in prireditve
Ob občinskem prazniku ¥ Laškem
Letos Laščani praznujejo 2. julij,
pred 47 leti so partizani na ta dan
napadli rudnik v Rečici, precej dru-
gače kot prejšnja leta. Letos ne bodo
praznovali več po krajevnih skupno-
stih, temveč le v občini kot celoti.
Na slavnostni seji zborov občinske
skupščine, ki bo v soboto, 1. julija ob
10. uri, bodo podelili tudi 10 priznanj
občine Laško in sicer trem organizaci-
jam in sedmim posameznikom. V sku-
pini organizacij in društev dobijo priz-
nanja Krajevna skupnost Jagnjenica,
Kulturno društvo Rečica in OŠ Anton
Aškerc iz Rimskih Toplic. Med posa-
mezniki bodo priznanja prejeli Ivan
Jelene, Konrad Kajtna, Stanislav Kuž-
nik, Franc Lesičar, Zdenka Pešec,
Ludvik Sotlar in Adolf Sanca.
Prireditve ob občinskem prazniku
so se začele včeraj, danes pa bo
v športni dvorani v Radečah odbojkar-
ski turnir, jutri bodo v Zdravilišču La-
ško odprli razstavo fotografij Gojmirja
Mlakarja, prepevali bodo člani pevske-
ga zbora Peter Zrinski iz Vrbovca in
moškega pevskega zbora Papirničar iz
Jagnjenice. Nastopila bo še folklorna
skupina Šokadija iz Vinkovcev. V so-
boto bo poleg slavnostne seje še otvo-
ritev razstave na temo pivovarstvo
v Laškem dvorcu, v nedeljo bo strel-
sko tekmovanje v Rečici, rudarji pa
imajo snidenje pri Sindikalnem domu
Huda jama. V ponedeljek se bodo pred
osnovno šolo v Laškem pomerili v ma-
lem nogometu, odprli bodo vrata naj-
pomembnejše pridobitve - nove po-
šte, v torek se bodo borci dobili na
Brunku, sklop prireditev pa bodo zak-
ljučili 7. julija s slavnostno sejo obrtne-
ga združenja in 8. julija z balinarskim
tekmovanjem pred Društvom upoko-
jencev v Laškem.
VOJKO ZUPANC
Letos v Gaiiciji
Praznik občine Žalec pred vrati
Gledališka predstava KPD
Boris Kidrič iz Velike Pireši-
ce Odmev je vedno zadnji,
športna srečanja in predsta-
vitev urbanistične zasnove
mesta Žalca - to so prireditve,
ki so se odvijale v minulih
dneh v okviru praznovanja
žalskega občinskega praz-
nika.
Jutri ob 16. uri se pričenja
šahovski turnir v šoli v Veliki
Pirešici, ena večjih prireditev
pa bo v soboto, ko bodo v Gali-
ciji proslavili 145-letnico tam-
kajšnje podružnične šole. Pri-
reditev bo ob 16. uri.
Nedelja bo namenjena pred-
vsem čebelaijem in gasilcem.
Ob 14. uri se bo začelo srečanje
čebelarjev na Rinki, posveče-
no pa bo 80-letnici ustanovitve
savinjskih čebelarjev in 20 let-
nici občinske čebelarske zve-
ze. Gasilci se bodo zbrali ob 15.
uri v Veliki Pirešici in pripra-
vili gasilsko parado.
V ponedeljek se bodo zbrali
rudarji in sicer v letnem gleda-
hšču v Grižah, prireditev se bo
pričela ob 19. uri. Borci bJ
srečanje organizirali v torek
sicer ob 15. uri. Srečanje b,
cev bo v zadružnem domu ^
licija, dopoldne pa bo v Prg^
jih ribiško tekmovanje.
Za četrtek, 6. julija, pripf.
Ijajo v Galiciji oziroma v ta!
kajšnji šoli odprtje razstj!
Doreta Klemenčiča-Maja, qK,
nem pa bo na ogled tudi гпо^
grafija krajevne skupnosti o!
licija, ki so jo izdali ob tej J
ložnosti.
V petek zvečer bo v Galin;
še koncert pevskih zbor«
osrednja slovesnost pa bo vs,
boto, 8. julija. Ob 9.30 uri ђо,ј
otvorili obnovljen večnartiei
ski dom v Galiciji, ob 10. ц
bodo zasedali vsi trije zborio]
činske skupščine in družbe^
politične organizacije, ob i
uri pa predvidevajo še otvo¿
tev gasilskega doma v Zavrh,
Kulturni program se bo v j
družnem domu v Galiciji pi
čel ob 15. uri, na prireditvi!
govoril Janez Stanovnik.
Vsa bremena bo treba hoil razporediti
Dušan ŠInIgoi: »V mozlrskl občini ne bo odlagališča radioaktivnih odpadkov!«
Bremen bodočega razvoja
mozirske občine vsekakor ne
bo mogla nositi na svojih ple-
čih samo industrija, ki bo ob
pospešenem posodabljanju
težko zaposlovala novo delov-
no silo. Zato jih bo treba raz-
porediti tudi na kmetijstvo,
gozdarstvo, turizem in drob-
no gospodarstvo, ki imajo še
velike razvojne, pa tudi zapo-
slitvene možnosti.
Tako je ocenil predsednik
mozirskega izvršnega sveta
Ivo Kos v pogovoru, ki so ga
pripravili predstavniki gospo-
darstva in občinskega vodstva
ob obisku predsednika repu-
bliškega izvršnega sveta Duša-
na Šinigoja s sodelavci v Mo-
zirju. V njem so direktorji vseh
večjih delovnih organizacij
opozorili na probleme, s kate-
rimi se srečujejo in odkrili na-
črte, ki jih kujejo za bodoč-
nost. Lojze Plaznik iz Zgornje-
savinjske kmetijske zadruge je
dejal, daje bilo mozirsko kme-
tijstvo vedno sokreator liberal-
nejše kmetijske politike, da pa
je sedaj potisnjeno v kot, l^r
se prej intenzivna proizvodnja
spreminja v ekstenzivno.
Franc Firšt iz Gozdnega go-
Dušan Šinigoj je še zatrdil,
da na ekološko preobremenje-
nem savinjsko-šaleškem ob-
močju nikakor ne bodo gradi-
li odlagališča za nizko in sred-
njeaktivne radioaktivne od-
padke.
spodarstva je povedal poda-
tek, da je v mozirski občini
2300 lastnikov, ki imajo v pov-
prečju vsak po 8 hektarov goz-
dov, kar je bistveno nad slo-
vensko ravnijo. A velika ones-
naženost zmanjšuje prirastek
gozdov, posledično seveda tu-
di sečnjo in manjša ekonom-
sko moč gozdarstva. Veliko pa
si v mozirskem Gozdnem go-
spodarstvu po besedah Franca
Firšta obetajo od novega zako-
na o gozdovih, ki naj bi prese-
kal sedanje gledanje družbe na
probleme gozdarstva.
Potem, ko je Janez Živko
predstavil razvojne načrte Gli-
na, Ivan Kramer pa Elkroja, je
besedo povzel predsednik re-
publiškega izvršnega sveta
Dušan Šinigoj. Med drugim se
je dotaknil tudi problemov
gozdarstva in dejal, da se s pro-
cesi propadanja gozdov in tež-
njami po njihovem ohranjanju
srečujejo povsod po svetu.
Vendar smo se v Sloveniji na
pravi način lotili reševanja te-
ga problema, je dejal Dušan Ši-
nigoj ter omenil predlog o zbi-
ranju tako imenovanega ekolo-
škega dinarja. A to je davek, je
nadaljeval predsednik Izvršne-
ga sveta Slovenije, ki ga bo
moral plačevati vsak prebiva-
lec Slovenije in mnoge organi^
zacije. Tudi energetske, kar se
bo nedvomno poznalo tudi na
višji ceni elektrike. Je pa to
ena prioritetnih nalog, ki izha-
ja iz oblikovane ekološke zave-
sti Slovencev.
D.S.
Knapovsifi Iconec tedna
Danes se v občini Velenje
nadaljujejo slovesnosti in pri-
reditve ob dnevu rudarjev,
tretjem juliju.
Tako bo danes popoldan
v Titovem Velenju teniški tur-
nir med delavci kombinatov
Franca Leskoška Luke in Ed-
varda Kardelja iz Trbovelj. Ju-
tri bodo v obratu družbene
prehrane sozda REK podelili
priznanja članom jamske reše-
valne čete Rudnika lignita Ve-
lenje, na kotalkališču pa se bo
pričelo tekmovanje kotalkar-
jev za rudarsko svetilko, ki se
bo s finalom nadaljevalo v so-
boto. V kavarni družbene pre-
hrane bodo jutri ob šestih po-
poldan priredili srečanje po
lanskem tretjem juliju upoko-
jenih rudarjev, ob pol osmih
pa bo v Glasbeni šoh v Tito-
vem Velenju srečanje oktetov.
V soboto bo v Domu kulture
slavnostni koncert velenjske
rudarske godbe. V nedeljo se
bodo prireditve nadaljevale ob
pol šestih popoldan s koncer-
tom godbe iz partnerskega Es-
slingena pred Glasbeno šolo,
zatem pa bo v Glasbeni šoli
slavnostna seja delavskega
sveta sozda REK. Zvečer se bo
na plastični skakalnici ob ve-
lenjskem gradu pričela nočna
tekma v skokih za rudarsko
svetilko. Na sam praznik, v po-
nedeljek tretjega julija, imajo
delavci sozda prosto, ob deve-
tih pa se bo pričela slavnostna
parada iz centra Titovega Vele-
nja proti kotalkališču oziroma,
če bo deževalo, v Rdečo dvora-
no. Ob tem bodo izvedli tudi
tradicionalni knapovski skok
čez kožo. Ob enajstih se bo pri
restavraciji Jezero pričel pi-
knik, srečanje delavcev sozda
ob rudarskem prazniku.
BP
V Singenu siavnostno podpisali
listino o sodelovanju s Ceilem
v soboto so v Singenu, me-
stu v Zvezni republiki Nemči-
ji blizu Bodenskega jezera,
podpisali listino o sodelova-
nju tega mesta in Celja. Sode-
lovanje s Singenom traja že
kakšnih petnajst let, ko so za-
čeli pobliže sodelovati sindi-
kati obeh mest, med tem pa so
postali stiki tako pristni in
prisrčni, da je končno prišlo
tudi do podpisa listine o sode-
lovanju dveh občin. Listini
sta podpisala predsednik celj-
ske občinske skupščine Tone
Zimšek in nadžupan Singna
Friedhelm Möhrle.
Kako veliko pozornost so
v tem prijaznem nemškem me-
stu namenjali podpisu listine,
pove že to, da je bila dvorana
njihove skupščine polna, ob
tej priložnosti pa so pripravili
tudi krajši kulturni spored,
v katerem so sodelovali člani
folklorne skupine slovenskih
zdomcev Lipa in harmonikar-
ski orkester celjske glasbene
šole, ki je kasneje na še treh
samostojnih koncertih ob ude-
ležbi tisočev prebivalcev požel
izredno velike simpatije.
Župan mesta Singen je ob
podpisu listine dejal, da se mo-
ra sodelovanje sedaj še okrepr-
ti in najti možnosti tudr za go-
spodarstvo obeh občin. To
utegne biti še kako pomembno
v času, ko se Evropa združuje,
takšne oblike sodelovanja kot
so med Celjem in Singenom pa
bodo morda prispevale k te-
mu, da se pojem Evrope ne bi
zreduciral zgolj na skupino dr-
žav v tako imenovani združeni
Evropi. Tone Zimšek pa si po-
leg gospodarskega sodelova-
nja obeta tudi to, da bi lahko
v primeru Singna nabrali pre-
cej izkysenj, ki bi utegnile biti
pomembne za nadaljnji razv«
Celja, pri čemer velja omerc
tudi komunalno področje.
Celjska delegacija in harmc
nikarski orkester sta ím
v Singnu zares prisrčno sprejí
ti in gostitelji so se na vsakes
koraku trudili, da bi se prije;
no počutili. Veliko pozornos
pa so obisku namenjali v vsf'
časopisih, ki izhajajo na ta
območju. Obširneje bon
o slovesnosti v Singenu por
cali v naslednji številki.
JANEZ VEDENIÍ
Zailtevajo evropske
odkupne cene mleka
Na razširjeni seji delavske-
ga sveta temeljne organizaci-
je Kooperacija šmarskega
Hrama so minuli petek osred-
njo pozornost namenili napo-
vedanemu enodnevnemu boj-
kotu oddaje mleka, akciji Slo-
venske kmečke zveze. Za da-
našnji bojkot so se izrekli vsi
kmetje, največji proizvajalci
mleka v šmarski občini.
Dejstvo je, da s ceno mleka
pri nas ni nihče zadovoljen: ne
kmet, ne predelovalec, ne trgo-
vec in ne občan, so uvodoma
poudarili. Cenovne kalkulacije
Kmetijskega instituía Sloveni-
je se ne uresničujejo glede na-
povedane rasti za liter oddane-
ga mleka. Cene se uresničujejo
z enomesečnim zamikorn, kar
je ob skoraj 30-odstotni meseč-
ni inflaciji nevzdržno. Ob
sproščenih cenah mleka je re-
publika dolžna, da intervenira
z namenskimi sredstvi, so po-
udarili v razpravi in dodali, da
mora kmet za mleko prejeti
plačilo v višini polovice malo
prodajne cene. Poudarili so š
daje bojkot treba razumeti koi
simbohčno opozorilo slovei>
skih kmetov, saj se vsi dota'
zavedajo, da bo edino brefflf
tokrat na plečih kmeta,
karji pa bodo imeli od bojkoü
kvečjemu korist. Dokažimil
da se znamo organizirati in
znamo biti složni - tudi na рГ'
mer, če bi bili prisiljeni stavics
ti več dni, so opozorili šmarst
kmetje, predstavniki stroko^
nih služb Hrama pa so njihov
prizadevanja podprli. Na sej
so se tudi dogovorili, da f
pred bojkotom treba opravj!
razgovor s predstavniki си
ske Mlekarne. Do razgovor^
prišlo v torek dopoldne v
Hram Šmarje, vendar do za*
ljučka redakcije nismo usp®
zabeležiti rezultata tega razž"
vora, ki pa najbrž ni rtiog«
vplivati na odločitev o bojK"
tu, napovedanem za danes. ■
MARJELA AGRt'
Utroša Je sekretar
Sklepčna, voUna In zelena OK SZDL Celle
v četrtek je celjska sociali-
stična zveza končno dobila
predolgo voljenega sekretar-
ja. Tik pred zdajci, pred polet-
nimi dopusti, se je sestala ob-
činska konferenca socialistič-
ne zveze in v četrtem poskusu
izvolila na izpraznjeno mesto
sekretarja občinske frontne
organizacije Zvonka Utrošo,
dosedanjega profesorja soci-
ologije s temelji marksizma
na celjski pedagoški šoli, si-
cer pa diplomiranega novi-
narja. Sprejetih je bilo tudi
nekaj pobud.
Celjska SZDL je sekretarja
kar dolgo iskala. V prvem po-
stopku delegati niso dali ve-
činske podpore nobenemu iz-
med dveh kandidatov - kar
dvakrat so se morali zato sesta-
ti - z novima kandidatoma, pa
so bili v drugem poskusu zado-
voljni. Kot rečeno so se morali
sestati dvakrat, saj prvič, 14.
junija, konferenca ni bila
sklepčna. Na četrtkovem gla-
sovanju je Utroša dobil 40 gla-
sov, druga kandidatka, Ivana
Zavšek, 20, neveljavnih pa je
bilo 18 glasovnic. Ker je bilo,
po novem poslovniku, za izvo-
litev dovolj več kot polovica
glasov prisotnih članov konfe-
rence, bo v naslednjem man-
datu tako sekretar OK SZDL
Celja Zvonko Utroša.
Ob volitvah je bilo slišati tu-
di predlog, da v prihodnje ta in
še nekatere funkcije ne bi bile
več voljene, temveč bi delo za-
sedli s pomočjo javnega razpi-
sa, sprejeti prijavljenec pa bi
se morali obvezati le, da bo iz-
vajal program socialistične
zveze. V četrtek je konferenca
ta predlog odstopila svojemu
svetu za družbenopolitični si-
stem.
Sprejela je tudi predlog pod-
predsednika republiške Zveze
društev za varstvo okolja, Pe-
tra Kavalarja, da zveznemu in
republiškemu predsedstvu na-
slovijo zahtevo, da prepovejo
uporabo freona v sprejih oziro-
ma, da takšne spreje dodatno
obdavčijo. Gre za pobudo, ki
naj^sproži sprejem predpisov,
ki jih razviti svet že ima, saj
freon načenja zaščitno zemelj-
sko ozonsko plast, slejkoprej
pa lahko obstoj takšnih pred-
pisov postane tudi pogoj za
tehnično in gospodarsko sode-
lovanje z zahodom. V Gorenju,
naprimer, so se zmanjševanja
uporabe freona v proizvodnji
že lotili, saj nekateri njihovi tu-
ji partnerji napovedujejo pre-
nehanje kupovanja Gorenje-
vih izdelkov, pri izdelavi kate-
rih porabijo preveč tega spor-
nega plina.
BRANE PIANO
V Laškem odpirajo novo in sodobno pošto
v stari pošti v Laškem so nam povedah, da tam ljudje hodijo
že skoraj drug po drugem. Gneča, premalo telefonskih priključ-
kov, slaba opremljenost, malo telefonskih govorilnic, neustrezni
in premajhni prostori, vse to smo našli v sedanji PTT posloval-
nici v Laškem. Od 3. julija naprej, ko bodo ob občinskem
prazniku odprli novo pošto, bo za vse krajane in nenazadnje za
zaposlene, položaj bistveno lažji.
Novo pošto so opremrli z eno najsodobnejših Iskrinih telefon-
skih digitalnih central, na katero je mogoče priključiti trikrat
več telefonskih priključkov, kot na sedanjo. S tem bodo telefon-
ske komunikacije v laški občini kvantitativno in kvahtativno
bistveno izboljšane, kar je še posebno pomembno za gospodar-
ske organizacije, ki so zagotovile polovico investicijskih sred-
stev. Z novo centralo bodo kajpak zamenjali tudi telefonske
številke, vendar odgovorni obljubljajo, da telefonski promet
s tem ne bo bistveno moten. Edina izjema bo jutrišnji dan, ko
bodo presekali vse stare kable in telefonske priključke priklo-
pih na nove.
VOJKO ZUPANC
Portorož ugnai Roglo
v ponedeljek je bila v Ljubljani seja RK ZSMS, ki so se
jo udeležili tudi predstavniki občinskih konferenc. Ena
od glavnih točk dnevnega reda se je nanašala na izbiro
mesta - gostitelja 13. kongresa ZSMS, ki bo v začetku
novembra. Ker je bila v igri za prireditelja tudi Rogla, j®
bilo zanimanje z naše strani še toliko večje.
Poleg znanega športno rekreacijskega središča so bif' '
v ognju še Ljubljana, Portorož in Ptuj. Sodeč po obrazložj'
tvi Odbora za pripravo kongresa je Ptuj zaradi premajhni"
kapacitet izpadel že v prvem krogu, enaka usoda pa J^
doletela tudi Roglo, ki (bojda) s svojim hotelskim koni'
pleksom ne nudi dovolj prostorskih zmogljivosti za orga'
nizacijo kongresa, »problematična« paje tudi zaradi odda-
ljenosti do drugih centrov in odvisna od vremenskih pogo-
jev. Dvoboj med slovensko metropolo in najdražjif^
obmorskim letoviščem je dobil slednji, saj po mnenjih
odbora Portorož potrebuje manjša finančna sredstva. Pf*
drugi strani pa nudi možnost izvedbe nekaterih »mediJ'
skih dogodkov«, ki jih drugje ne bi zmogli pripraviti.
O oddaljenosti pa nič. Je že tako, da so si »republikanci'
zaželeli nekaj svežega morskega zraka in seveda močnega
vetra, v boju za oblast.	В^
đ. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
pobrotinškove
plakete in
priznanja
šentjurska občinska
borčevska organizacija
[)0 podelila občinske pla-
jéete in priznanja Leona
pobrotinška, ki jih pode-
ljujejo tistim, ki imajo za-
sluge za prenašanje tradi-
cij NOB na mlajše gene-
racije ter pri utrjevanju
splošnega ljudskega od-
pora in krepitve obramb-
ne sposobnosti. Žirija je
plaketi namenila šentjur-
skemu Planinskemu dru-
5tvu in Vladu Goijupu,
priznanja pa Viktorju
Crešnaiju s Planine,
Francu Slejku iz Dramelj,
Jožetu Trbovcu iz Ponik-
ve in Pavlu Šarlahu iz Lo-
ke pri Žusmu. Nagrade
jim bodo podelili na ob-
finski borčevski proslavi,
ki bo na dan borca ob 11.
uri na Resevni. Slavnost-
ni govornik bo sekretar
občinske mladinske orga-
nizacije, Darko Cerovski,
nastopali pa bodo mladi
kulturniki.	ßj
Stanarine letijo v nebo
Izvršni sveti In različne skupnosti v regiji prikazulelo
povišanja z mesečnimi odstotki, ki ne povedo nič
če je bilo januarja treba
v Celju za stanarino odšteti
naprimer 130 tisoč dinarjev,
bo treba septembra zanjo pla-
čati milijon in 130 tisoč dinar-
jev. Sicer pa ne v Celju, ne
drugod na našem območju
predlagatelji podražitev ne
prikazujejo s takoimenovani-
mi »verižnimi indeksi« (v Ce-
lju bo ta septembra naprimer
778 odstotkov, v Velenju juli-
ja 269 odstotkov, drugod pa
jih ne povedo ali sploh nima-
jo izračunanih), temveč z me-
sečnimi.
Poglejmo najprej, kako so se
v posameznih občinah odločili
ob zadnjem predlogu podraži-
tev stanarin.
V	Žalcu so odločali med dve-
ma predlogoma, med podraži-
tvijo za 112 in 94 odstotkov, ter
sklenili, da sprejmejo nižjo.
Tako bodo žalske stanarine
s prvim julijem dražje za 94 od-
stotkov.
V	občini Velenje se s stanari-
nami ne ukvaija več izvršni
svet. Že pred časom so odloča-
nje prepustili organu, ki je
pravzaprav edini za to pristo-
jen, občinski stanovanjski
skupščini. Ta je velenjske sta-
narine s prvim julijem podraži-
la za 52 odstotkov.
V	Laškem so nazadnje stana-
rine podražili prvega junija za
57 odstotkov, dosed^ pa sta-
novanjska skupnost novega
predloga povišanja še ni pri-
pravila.
V	Mozirju so bivanje v pro-
storih v družbeni lasti nazad-
nje podražili prvega aprila,
s prvim julijem pa bodo višje
za 94 odstotkov.
V	Slovenskih Konjicah
o povišanju stanarin še niso
odločali, pripravljenih pa je
več predlogov. Vsi se striry^o
le okoli tega, da bi stćinarine
»usklajevali« mesečno. Tako
predlaga njihova stanovanjska
skupnost dve varianti. Po prvi
bi z julijem stanarine podražili
zha 94, z avgustom za 33, s sep-
tembrom pa za 37 odstotkov,
po drugi pa vsak mesec za 52
odstotkov. Konjiški sindikati
im^o dva protipredloga. Po
prvem juliju podražitev za 63,
avgusta za 33 septembra za 37
odstotkov, po drugem pa n^
bi v Slovenskih Konjicah ob-
čani za stanarine v naslednjih
treh mesecih plačevali vsak
mesec 43 odstotkov več.
V	Šentjurju niso kaj dosti
komplicirali. S prvim julijem
bodo stanarine v tej občini viš-
je za 94 odstotkov.
V	Šmarju pri Jelšah bodo
govorili o podražitvah šele
s prvim avgustom. Zaenkrat
ostajajo pri že sprejeti in uve-
ljavljeni odločitvi, po kateri so
mcOa in junija ter bodo julija
stanarine dražili za 21 odstot-
kov mesečno.
VCelju so že sprejeli odred-
bo, po kateri bodo stanarine
julija dražje za 60, avgusta za
dodatnih 40 in septembra prav
tako za 40 odstotkov.
Morda je k vsemu treba do-
dati, da stanovanjske skupno-
sti - morda ob preblagem od-
poru izvršnih svetov, svojih
skupščin ali kar uporabnikov
družbenih stanovanj - zasledu-
jejo le en cilj: ujeti dogovoijeni
delež ekonomskih stanarin.
Zaenkrat jim uspeva stanarine
dražiti bolj od rasti osebnih do-
hodkov. Ustavili se bodo šele
takrat, ko bo dragih neplača-
nih stanarin toliko, da bo kup-
ček od stanarin zbranega de-
narja tolikšen, kot če bi bile
stanarine pol manjše. Do ta-
krat pa vsi skupaj, stanarine,
stanovalci in stanovanjske
skupnosti, letimo v nebo.
BRANE PIANO
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vulanović
»Ne tukai, ne zdaj«
Bolj kot se stari celini bliža prelomno leto 1992
- natančna prelomnica je pravzaprav 1. januar 1993 - ko
naj bi se uresničil dolgoletni sen o združeni Evropi (za zdaj
le Zahodni), bolj se krepijo tudi odpori in bojazni tistih, ki
so načelno sicer za evropsko integracijo, a »ne še tako
hitro in tako konkretno«. Če si dovolimo nekoliko
cinizma, spominjajo nastopi britanske premierke Marga-
ret Thatcher na pravkar končanem sestanku voditeljev
držav članic Evropske skupnosti v Madridu na tisti znani
»ne tukaj, ne zd^j«...
No, v primeru »železne lady* bi le težko govorili o omah-
ljivosti, s^ tudi v Evropski skupnosti od nekdaj nastopa
z neomajnimi stališči, ki so znotraj dvanajsterice pogosto
netila razdore, naj je šlo za kmetijske subvencije, pri-
spevke v skupni sklad ali drugo.
Tokrat pa je zadeva nemara precej resnejša. Opazovalci
so madridski sestanek že pred začetkom označili kot »naj-
pomembnejši v vsej zgodovini zahodnoevropske integra-
cije«. In sicer zato, ker n^ bi se na njem konkretneje
dogovorili o dveh pomembnih vprašanjih - uresničevanju
evropske denarne in gospodarske unije (v okviru tega
o skupni denarni enoti in banki) in o temeljih skupne
socialne politike (s sprejetjem listine o temeljnih delav-
skih pravicah). Toda, kot rečeno, pri konkretnem se je
zataknilo...
»Železna Maggie« je pravzaprav ponovila svoja stališča,
izrečena že pred sestankom. Britanski funt n^ bi vključili
v evropski sistem prilagajanja valutnih tečs^ev - kot prvi
korak do skupne denarne enote in banke - »ko bo čas za to
dozorel«, oziroma ko bo Britanija oklestila sedarlo 8,3-
odstotno inflacijo. Z drugimi besedami, premierkaje dala
jasno vedeti, da so ji interesi Britanije še vedno dosti
pomembnejši od skupnih, evropskih.
Glede predloga dokumenta o temeljnih delavskih pra-
vica, ki med drugim govori tudi o participaciji delavcev
v upravljanju podjetij, paje zatrdila, daje še »iz časa Karla
Marxa« in daje »trojanski konj socializma«.
Nič niso zalegla opozorila, da bi utegnile biti zamude pri
teh pomembnih vprašanjih za načrt Evrope 92 nepoprav-
ljive. Britanska premierka je ostala osamljena,
a neomajna. Zadnjega dne je ublažila svoje stališče le
z izjavo, da bo o morebitnih koncesijah sočlanicah pri
oblikovanju denarne unije še premislila.
Opazovalci se seveda sprašujejo, k^ zd^j. Nekateri pre-
rokujejo razcep v skupnosti, ki n^ bi šla naprej svojo pot
brez Britanije. Drugi trdijo, da je evropska integracija že
neustavljiv proces, tudi za Britanijo, in da ima tudi sama
Thatcherjeva doma glede svojih zadržkov kaj malo pod-
pore. Slednje najbrž drži, sodeč po porazu konzervativcev
oziroma zmagi laburistovna nedavnih volitvah za evropar-
lament (poglavitno geslo laburistov so bile prav temeljne
delavske pravice).
Tretji pa spet zagotavljajo, da je jedro problema v resnici
v vprašaiyu nacionalne suverenosti in identiteti v bodočih
Združenih državah Evrope. Margaret Thatcher je očitno
predstavnica tistih, ki пцј bi želeli v čim večji meri ohraniti
svojo suverenost in, v njenem primeru, tradicionalni bri-
tanski ponos. O njenem nekoliko vzvišenem pogledu,
govori naslednja izjava v nedavnem intervjuju: »Nisem se
vključila v Evropo, da bi dobila svobodna gibarya terori-
stov, kriminalcev, mamila, bolezni rastlin in živali, uši in
ilegalne imigrante«. Po tej izjavi sodeč, bo »železna lady«
o omenjenih »morebitnih koncesijah« sočlanicam še lep
čas premišljala.
Ko krvnik zaračunava krogle...
Na Kitajskem se nadaljuje krvavi obračun s »kontrare-
volucijo«. Oblasti so v Pekingu, Šangh^ju in Jinanu obso-
dile na smrt in pogubile 27 ljudi, obtoženih zarotništva.
Med njimi so bili večinoma študentje in delavci... In kot
višek cinizma so bile družinam vsake žrtve poslani računi
za ceno krogle - en juan, ali približno četrt ameriškega
dolarja!!!
Čistka je bila dovršena tudi v partijskem vrhu. Doseda-
njega generalnega sekretarja Zhao Ziyanga so razrešili
vseh partijskih funkcij, češ da je simpatiziral s študent-
skimi zahtevami, namesto, da bi ostro nastopil proti »kon-
trarevoluciji«. V presenečenje opazovalcev je Zhao Ziy-
anga zamenjal Jiang Zemin, 62-letni dosedanji partijski
šef Šanghaja, ki doslej ni imel vidnejše politične vloge na
vrhu. Jiang Zemin velja za zmernega gospodarskega refor-
mista, a tudi za političnega konzervativca. Ali kompromi-
tirano kit^sko vodstvo meni, da je tako dobilo na partij-
skem čelu »čistega« človeka?
Ista vsebina, drugo pakiranje
Po LR Kampučiji (poslej Kambodža) je Burma druga soci-
alistična država, kije »dezideologizirala« svoje ime. Name-
sto Socialistična republika Burma je odslej Unija Mjanrpa,
kar je sicer tradicionalno domače ime države. Burmanska
partija socialističnega programa, ki je pod generalom Ne
Vinom s trdo roko vladala vse od leta 1962, pa se je
preimenovala v Stranko narodne enotnosti. Gre torej za
nove spremembe v državi - po legalizaciji strank in uvedbi
tržnega gospodarstva - odkar je lani po krvavi zadušitvi
demonstracij za demokracijo prišel na oblast vojaški
režim generala So Maunga. Toda poglavitna obljuba gene-
ralov, svobodne volitve, še vedno ni uresničena.
Sprememba imena se kaže torej kot bolj ah manj poli-
tična kozmetika, ki n^ bi »potolažila« opozicijo in morda
»prepričala« zahodne dajalke pomoči, naj prekinejo
embargo po lanskih krvavih dogodkih (v demonstracijah
je bilo ubitih več kot 1000 ljudi).
Romunske skrivalnice
še preden seje portparol zveznega sekretariata za zuna-
nje zadeve Ivo Vajgl utegnil »pozanimati«, kako je z žično
ograjo na romunski strani meje z Jugoslavijo (in Madžar-
sko) - tako se je naredil nevednega na nedavni tiskovni
konferenci - so Romuni že tebi nič meni nič sporočili, da
»železno zaveso« že odstranjujejo. Samo na meji z Madžar-
sko je bila baje dolga že več kot 300 kilometrov. Zakaj so jo
postavili, je znano vsem, zakć^j jo zdaj na vrat na nos
odstranjujejo, je uganka.
Civilna zaščita ob prazniku
v štiriintridesetih letih,
kolikor je minilo od njene
ustanovitve, je civilna zaš-
tita opravila dolgo pot
usposabljanja pripadnikov
in opremljanja z najnujnej-
šim. V občini Celje štejejo
mote civilne zaščite danes
12 tisoč 500 pripadnikov,
rečinoma žensk, med njimi
la je tudi okoli 3 tisoč me-
kih in fantov.
V Celju so svoj praznik mi-
iuli torek proslavili skrom-
:o- le s podelitvijo letošnjih
priznanj v poročni dvorani,
ililoš Pešec, predsednik
celjskega izvršnega sveta, je
ob tej prilo.^nosti dejal, da
v Celju praktično ni več oko-
lja, kjer ne bi bila organizira-
na civilna zaščita, da so pri-
padniki že dokaj primerno
opremljeni in usposobljeni,
lani pa je Celjanom uspelo
kupiti tudi opremo za kemič-
no in biološko zaščito ter re-
ševanje ob nesrečah z nevar-
nimi snovmi.
Letošnji zlati znak civilne
zaščite je Republiški štab ci-
vilne zaščite namenil dolgo-
letnemu načelniku Gorsko
reševalne postaje v Celju,
Stanetu Venišniku, občin-
ska priznanja pa so dobili
Roman Ambrož, Janko Ba-
bič, Milena Čadej, Rozika
Frece, Ruža Mavrič, Marjana
Oman, Jože Urankar in
Franc Vran.	BP
Skupnost občin
postaja preteklost
Očitno postna, da v so-
dobnem in racionalnem po-
litičnem sistemu, ki ga bo-
mo morda v Jugoslaviji ne-
koč vendarle imeli, ne bo
več prostora za mnoge insti-
tucije, ki so vrsto let v na-
šem sistemu sicer formalno
obstajale, toda brez kakšne-
ga večjega praktičnega
učinka. Med te institucije
zagotovo sodi tudi Skup-
nost slovenskih občin, ki
naj bi služila predvsem ko-
ordinaciji med posamezni-
mi slovenskimi občinami.
Te koordinacije skupnost
nikoli ni izvajala uspešno.
Zategadelj občine v tem or-
ganu niso več našle svojega
interesa in že od leta 1982 so
precej omejevale financira-
nje skupnosti. Pred slabimi
tremi leti se je v nerešljivih
finančnih krčih znašel Ob-
čan, časopis, ki so ga izdajali
na skupnosti. Tako je skup-
nost izgubila tudi svoj infor-
mativni pomen. V tem tre-
nutku je od skupnosti ostalo
le še nekaj ljudi, povečini no-
vinarjev, ki želijo ohraniti
svoj status, ki jim ga je druž-
ba nekoč »podarila«.
Tudi v laškem izvršnem
svetu bodo predlagali zbo-
rom občinske skupščine n^
odstopi od skupnosti, kot je
to nekaj občin storilo že prej.
Člani izvršnega sveta so me-
nili, пгу koordinacijo med
občinami, ki je večkrat vse-
kakor potrebna, prevzame
republiška skupščina, ali
v prihodnosti slovenskih
parlament ob pomoči ustrez-
nih strokovnih služb.
Bržkone bo laška občinska
skupščina predlog o odstopu
potrdila, kajti le malokdo še
vztr^a pri tem, da se ohra-
njajo pri življenju institucije,
ki v sistemu, za katerega se
mnogi zavzemamo, nimago
nikakršnega učinka. Kéypak
umrljivost odvečnih institu-
cij ne more preprečiti niti, za
mnoge seveda tragičen, soci-
alni moment peščice zapo-
slenih.
VOJKO ZUPANC
Steklar odprl nov boutique
Delovna organizacija Steklar je, kot smo že najavili, ob
30-letnici podjetja v Ozki ulici v Celju odprla nov steklar-
ski boutique, s čimer so začeli uresničevati svoj poslovni
cilj - biti boljši od konkurence tudi pri ponudbi. Trgovina,
s katero so polepšali tudi zunanji videz Ozke ulice, je med
lepše opremljenimi v Celju, v njej pa ponujajo izdelke iz
vitražnega večbarvnega stekla (luči, ogledala) ter nekaj
novih butičnih izdelkov Steklarja. Postopno želijo v Ste-
Üaiju v podobnem stilu opremiti vseh pet svojih trgovin.
Najboljši samoupravljale!
v celjskih sindikatih so se letos odločili, da posebnih
iroslav v počastitev dneva samoupravljalcev, ki je bil 27.
"nija, ne bodo pripravljali. Priznanja, ki jih vsako leto
podelijo prizadevnim delegatom, organom samoupravljanja
drugim za razvijanje samoupravnih odnosov, so letos
podelili na slavnostni seji občinske skupščine v času prire-
ditev ob občinskem prazniku v Celju. Prejeli so jih: Alojz
Korošec iz Libele, Marjan Ramšak iz Železarne Štore, Alojz
forine in Ivana Bezlaj iz Ingrada, Karel Škoflek iz Remonta,
Ernest Zidanski iz Izletnika, Jože Kramer iz Ključavničarja
Hinko Modrijančič iz OŠ Strmec.
Razvoj trgovine
v žalski občini
Za trgovino na drobno
J žalski občini velja, da je
^primerjavi s Slovenijo do-
'ro razvita, vendar to pred-
setn p^o zaslugi veleblagov-
Ce teh veleblagovnic
p upoštevamo, pa je rezul-
bolj klavrn.
, je ena izmed ugotovitev
lUdije ITEO o stanju trgovi-
v žalski občini in pa čla-
ov izvršnega sveta, ki so to
^j^dijo obravnavali. V žalski
j^^ini namreč že nekaj časa
da bi morali razvoju
Sovine posvetiti več pozor-
.^sti, zato so tudi naročili iz-
^^'avo študije.
,, ^ žalskih zaselkih je
glavnem rešen problem os-
°vne preskrbe, vendar še
^по obstajajo naselja, kjer
ni poskrbljeno tudi za najos-
novnejše. Med te zaselke so-
dijo npr. manjše vasi v Libo-
jah. Taboru, tudi Vinski gori.
Tam, kjer prodajalne so, pa
potrošniki tarnajo nad slabo
založenostjo, pomanjkanjem
tehničnega blaga, veliko je
pripomb na odpiralni čas tr-
govin.
Cilj predlagane študije je
torej ugotavljanje razvojnih
možnosti trgovine na drobno
in izdelava osnove za obliko-
vanje strategije razvoja trgo-
vine. Podrobneje bodo o raz-
voju trgovine govorili v žal-
ski občini v naslednjih mese-
cih, ko bo študija prišla v ro-
ke delegatom zborov občin-
ske skupščine.
IB
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI
ZAVOD
SLOVENSKE KONJICE
RAZPISUJE
ZA ŠOLSKO LETO 1989/90
ENO KADROVSKO ŠTIPENDIJO za
študij GLASBENE VZGOJE
na srednji ali visoki ustrezni šoli;
ENO KADROVSKO ŠTIPENDIJO za
študij GOSPODINJSTVA
na ustrezni šoli.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15. dneh po objavi na
naslov: Vzgojno izobraževalni zavod Slov. Konjice,
Škalska 7.
O podelitvi štipendij bomo obvestili kandidate v 30.
dneh po izbiri.
4. STRAN - NOVI TEDNÎK
29. JUKI J ise
Prilagajanje novi ekonomski politiki
Voilllnl gospodarstveniki v Laškem zaskrbUenI zaradi tekočih rezultatov
Prejšni četrtek so se v La-
škem zbrali direktorji in
ostali vodilni delavci ter
nekateri občinski možje, ki
so najbolj odgovorni za go-
spodarstvo v laški občini.
Govorili so o prilagajanju
oz. neprilagajanju spre-
membam ekonomskega si-
stema v občini.
V uvodu je predsednik iz-
vršnega sveta Roman Matek
navedel nekaj najpomemb-
nejših ukrepov iz Markovi-
čevega programa ekonom-
ske politike v letu 1989. Ma-
tek je poudaril, da nova vla-
da poskuša z ukrepi najprej
doseči to, da bo v Jugoslaviji
končno začel delovati trg
blaga, denarja in delovne si-
le, Trg predstavlja tudi pozi-
tivno selekcijo sposobnih
kadrov, uveljavljanje plura-
lizma lastnin in nujnost
spoznanja, da je osnovni cilj
samostojnih gospodarskih
podjetij dobiček in ne doho-
dek. Program nove vlade
med ostalim predvideva še
ukinjanje menic kot plačil-
nega sredstva, začetek delo-
vanja borze vrednostnih pa-
pirjev s centrom v Ljubljani,
popolno sprostitev za po-
djetništvo in s tem nikakrš-
nega odvečnega vmešavanja
države v gospodarstvo. Tako
tudi občina kot družbenopo-
litična skupnost, na primer,
ne bo imela več možnosti iz-
vajati ukrepe družbenega
varstva nad neuspešnimi po-
djetji, ker bodo nerentabilna
podjetja šla takoj v stečaj po
pravilih igre, ki jo bo predvi-
dela zakonodaja.
V tem času je najbolj po-
membno, kako se gospodar-
ski subjekti v laški občini
uspevajo prilagajati novim
razmeram. Po reakcijah di-
rektorjev sodeč, je položaj
v večini delovnih kolektivov
še dokaj nejasen, dasiravno
vodilni delavci verjamejo
v učinkovitost programa
zvezne vlade. Program brž-
kone vliva precej optimizma,
medtem ko zaskrbljujejo te-
koči gospodarski rezultati.
V večini tovarn pada akumu-
lativnost, zmanjšuje se ren-
tabilnost, padajo realni oseb-
ni dohodki, industrijska pro-
izvodnja je za desetino manj-
ša kot lani v tem času, v tu-
rizmu je število gostov upad-
lo za 6 odstotkov in nočitev
za 20 odstotkov. Čeprav sta-
tistični podatki ne povedo
vsega, je vendarle čas za
spremembe v vseh sferah
gospodarstva več kot nujen.
•
VOJKO ZUPANC
YU STIP - družba z omejeno
odgovornostjo
v bodoče bo nosilec celotne strategije razvoja in
marketinga programa YU Stip Ougoslovanskega turi-
stičnega izvoznega programa) iz Celja družba z ome-
jeno odgovornostjo. Šest soustanoviteljev, od tega en
iz Avstrije, je namreč pred kratkim na »etnobiznisu,«
srečanju podjetnikov jugoslovanskega rodu iz vsega
sveta v Beogradu, podpisalo pogodbo o ustanovitvi
družbe z omejeno odgovornostjo.
Pogodba je rezultat dolgoročnega koncepta, ki ga je
zasnoval Ignac Krumpak in pomeni prvo fazo v reali-
zaciji programa YU Stip, Ta inženiring organizacija
namreč želi v Jugoslaviji postaviti mrežo zasebnih sto-
ritvenih in trgovskih enot in imeti v rokah tudi 40
odstotkov, hipoteke nad temi prostori. V zameno bo
zasebnikom nudila marketing, razvoj, likvidnostno
premeščanje in možnost širjenja mreže.
V orbito z Orbisom
Ißnior s kapitalnim deležem v Zahodni
NemčUI__
Zreški Unior, ki slavi le-
tos 70-letnico obstoja, je
pred kratkim z 80-odstot-
nim deležem v zahodno-
nemškem mestu Ahausu
prevzel firmo Orbis, ki jo
kot direktorja še naprej vo-
dita brata Groten. S takšno
potezo si je Unior zagotovil
silovitejši domet na tuja tr-
žišča, razen klešč pa je
v program ponudbe iz te fir-
me vpisal še spojne elemen-
te za hidravliko.
Namen takšne združitve je
krepitev skupnih projektov
in prodor v Evropsko gospo-
darsko skupnost. Unior ima
za to dobro osnovo in pogo-
je, saj sodi ta 2500 članski
kolektiv med tri največje
proizvajalce orodja in delov
za avtomobilsko industrijo
v Evropi, Orbis pa je po av-
strijskih Borovljah zdaj že
druga odskočna deska v tu-
jini.
Orbis s 130 zaposlenimi je
bil ustanovljen leta 1929 in
proda letno z lastno znamko
ali z znamko svojih odjemal-
cev 4 milijone klešč na leto.
Z Uniorjem nameravajo sto-
rilnost še povečati, pravi di-
rektor Unioija Marjan Osole,
prav tako tudi zmogljivosti
ter se s kooperacijo in tehno-
loškim razvojem še bolj pri-
bližati kupcu. Tako pomeni
Orbis za Unior predvsem ve-
liko povečanje izvoza orodja
in odkovkov. Letos n^ bi
Unior izvozil za 30 milijonov
dolarjev ali za 10 odstotkov
več kot lani. Preko Orbisa pa
bodo v dveh letih povečali
izvoz za 4 milijone dolarjev.
Na koncu velja dodati, da
so se delavci Uniorja minuh
mesec z referendumom izre-
kli, za Podjetje Unior. Prva
seja delavskega sveta podjet-
ja je bila minuli teden.
MATEJA PODJED
Proti likvidaciji Reklame
Delovna organizacija Re-
klama mora v naslednjih
dneh prodati svojo poslov-
no stavbo v ulici Ivanke
Uranjek v Celju in s tem po-
plačati dolgove v Merxovi
interni banki. Tako se lah-
ko reši likvidacije, ki jo je
celjskemu izvršnemu svetu
predlagalo vodstvo sozda
Merx, v okviru katerega de-
luje Reklama.
Pobudo o likvidaciji je
Merx poslal izvršnemu svetu
z obrazložitvijo, da je poslo-
vala delovna organizacija že
več let na meji rentabilnosti,
od leta 1987 pa beleži izgubo.
Dvakrat so jo pokrili iz sred-
stev rezerve v sozdu, v pri-
hodnje pa tega niso priprav-
ljeni več storiti. Reklama je
ustvarila izgubo tudi v letoš-
njih treh mesecih. Ugotavlja-
jo, da sanacijskega programa
niso uresničevali in da je na-
raščala zadolženost v interni
banki. Ta naj bi znašala pri-
bližno 500 milijonov dinar-
jev in po mnenju Merxa tudi
ni zagotovil, da bi lahko
v bodoče uspešno poslovala.
Od 17 zaposlenih jih je redno
delalo 10, ostali so bili veči-
noma v bolniški. Ker je Merx
ocenil, da je glede na slabo
kadrovsko zasedbo Reklama
dolgoročen problem, so naj-
prej skušali najti rešitev
v okviru Zavoda Golovec,
Vendar sta referenduma
o združitvi propadla tako
v Reklami kot Golovcu.
Na seji izvršnega sveta je
direktor Reklame Milan Se-
ničar predstavil mnenje za-
poslenih, ki so proti likvida-
ciji in očitajo Merxu, da je
v preteklih letih premalo sto-
ril za njihov uspešni razvoj.
Merx tako rekoč ni uporab-
ljal storitev Reklame in je
s tem prispeval k slabšanju
položaja. Kolektiv pa doka-
zuje, da bi brez dolgov v pri-
hodnje uspešno delali, le šte-
vilo zaposlenih bi bilo treba
še nekoliko zmanjšati. Pred-
stavnik Merxa je na seji zatr-
jeval, da trditve ne držijo, saj
je sozd veliko storil kljub te-
mu, da sanacijskega progra-
ma Reklama ni uresničevala.
Poleg tega so bile njihove
storitve vselej dražje kot pri
zasebnikih.
Nekateri člani Izvršnega
sveta so se spraševali, kako
da ima takšna dejavnost iz-
gubo, če se lahko na tem po-
dročju vse uspešneje pojav-
ljajo številni zasebniki. Torej
je krivda tudi v kolektivu, ki
si ni znal pridobiti dela, so
menili na seji. Predlagali so,
da Reklama proda poslovno
stavbo in s tem plača dolg
interni banki, delo pa bi lah-
ko nadaljevala v prostorih
v Ulici XIV. divizije, vendar
verjetno precej drugače kot
doslej.
TC
V Topru izglasovali zvezo z Merxom
Prvi koraki h tehnološki sanaoUI obetalo, da bo Toper postal uspešno podletle
v celjskem Topru ocenju-
jejo, da so v tem času pri-
bližno na polovici sanacij-
ske poti. Poslujejo brez tuje
finančne pomoči, ob koncu
leta pa pričakujejo, da bodo
ustvarili določen obseg
lastnih trajnih sredstev in
si s tem zagotovili boljšo os-
novo za prihodnje leto
Še ena zelena zima pa bi
jih lahko resneje ogrozila, saj
so se morali že v zadnjih
dveh ubadati s tem proble-
mom, Toper namreč ostaja
predvsem proizv^alec zim-
sko športne opreme, čeprav
posega zadnje čase vse bolj
uspešno tudi na druge šport-
ne programe.
Februaija se je iztekel
ukrep družbenega varstva in
s tem Merxovo sanatorstvo.
Od takrat so iskali obhke na-
daljnjega skupnega delova-
nja in konec maja so v Topru
na referendumu izglasovali
odločitev o vstopu v sestav-
ljeno organizacijo. Poleg te-
ga je uspel tudi referendum
o preoblikovanju v družbeno
podjetje. Preko razprav v sa-
moupravnih organih naj bi
sklep o vključitvi Topra
sprejeli še v Merxu. Članstvo
v sozdu pomeni za Toper na-
daljevanje sanacije, kar bo
omogočilo predvsem član-
stvo v interni banki, poleg
tega se bodo povezovali v zu-
nanjetrgovinski dejavnosti
in reproverigi, skupne pa bi
bile tudi nekatere dejavnosti
kot sta razvoj in investicije,
kjer je Toper kadrovsko šib-
kejši. To pa bi pomenilo tudi
tehnološko sanacijo delovne
organizacije, ki je predvide-
na s sanacijskim progra-
mom. Prvih korakov se že
lotevajo, saj bodo v začetku
julija dobih procesni raču-
nalnik v proizvodnji, konec
leta pa prve nove stroje.
Precejšen del težav je od-
padel tudi z odcepitvijo
obratov v Bosni in Hercego-
vini, ostale so le še povezave.
ki so kooperacijskega znača-
ja. V Šentjurju in Šmarju pa
ostajajo proizvodno-eko-
nomske enote. Ob pomoči
sozda, slovenske Gospodar-
ske zbornice in izvršnega
sveta so rešili težave s Top
športom, ki so ga kadrovsko
obnovili, razrešili koncept
proizvodnje in zunanjetrgo-
vinske dejavnosti. Tako se-
daj predstavlja pomembno
točko v zunanje trgovin-
skem sodelovanju Topra, ki
že sicer 70 odstotkov svoje
proizvodnje proda na tujih
trgih.
Podatki o rezultatih poslo-
vanja kažejo, da v prvih treh
mesecih niso imeli izgube,
da so zabeležili minimalni
ostanek dohodka in da so bi-
li brez zalog končnih izdel-
kov. Da bo še bolje, so pre-
pričani, ker prva polovica le-
ta zanje ni prava sezona. Tu-
di fluktuacija kadra ni več
problem, še vedno pa je tež-
ko dobiti posebne profile de-
lavcev, kar sicer velja za tek-
stilno industrijo, kije še ved-
no na repu po osebnih do-
hodkih, saj zaostaja za 30 od-
stotkov za gospodarstvom.
Tako je znašal najnižji zadnji
izplačilni osebni dohodek
v Topru od 1.900.000 do
2.700.000 dinarjev za delo
v proizvodnji. Višje plače pa
pomenijo takoj tudi višje ce-
ne izdelkov, saj predstavljajo
osebni dohodki 20 odstotni
delež v ceni. Tudi zato si
v Topru že nekaj časa priza-
devajo, da bi tekstilno indu-
strijo razbremenili nekaterih
dajatev, saj so zanje preve-
hke.
T. CVIRN
TI meni denar, jaz Tebi sliko
Pa se je začelo. Vendar ne tisto, na kar bi mnogi med
vami najprej pomislili, ampak so po vsem vesoljnem
svetu, vključno z Močno Srbijo, začeli vpisovati ljudsko
posojilo. Nabrali naj bi milyardo dolarjev in dva bilijona
dinarjev, in sicer »za odpiralne perspektive lastnega
gospodarskega razvoja in kot prispevek k razvoju JugosU
vije«. Posojilo, so napisali predlagatelji, pomeni:
-	premagovar^je sedadryega tehnološkega in tehniškega
zaostajarya za razvitim svetom,
-	enakopravnejše vk^jučevar^je v svetovni trg kapitala
blaga in storitev,
-	razvoj družbenega in zasebnega podjetništva,
-	odpirarye novih delovnih mest,
-	odpiranje perspektive in graditev gospodarskih teme-
Üev za večjo enakopravnost narodov in narodnosti,
V Srbgi so naredili konzorcü 63 bank, v katerih držav.
Ijani SFRJ in sveta lahko kupujejo obveznice.
Računajo, da bodo programi, ki jih bodo pripravili
v družbenih in mešanih poletjih in v drobnem gospodar,
stvu tako gospodarsko učinkoviti, da se bodo denarno
pokrili; poleg tega naj bi prinašali še toliko dobička, da
bodo obvezničarjem 31. decembra leta 1994 izplačali prve
obresti (večje od normalnih, ki jih ponujajo »navadne.'
banke). Sicer pa pod gesloma »Posojilo je naša prihod,
nost« in »S krepitvijo gospodarske moči enega dela Jugo-
slavije krepimo Jugoslavijo kot celoto« konzorcij bank
računa tudi na darila oziroma na nepovraten denar. Za to
koliko se bodo marsikje prav pulili, saj bodo kot proti,
vrednost za darilo dobili davčne olajšave, predvsem pa
posebno zahvalo in za povrh še sliko Slobodana Miloše-
Viča. Glede na to, da je iz srbske občine Alibunar prišel
uraden predlog, da bi morali Slobodana Miloševiča imeti
obešenega v vseh javnih in uradnih prostorih, bodo daro-
valci denarja v Močni Srbiji imeli vsekakor prednost pri
opremljarxiu svojih uradov, gostiln in drugih sob z novimi
slikami.
Pisma »ministrici Mirjani«
Sicer pa akademski slikar iz Beograda Djordje Prudni-
kov že poskuša služiti na račun Vodje, saj stane rjegov
»umetniški portret« Slobodana Miloševiča 30 starih mili-
jard. Tako naj bi Slobodan Miloševič - »zame je simbol
boljšega živ^jen^a,« pravi Prudnikov - prispeval k temu, da
bi si beograjskr slikar naposled uredil svoje prebivališče
(pri 50 letih še ni prišel do lastnega stanovanja - op. p.).
S Slobodanom Miloševičem ima težave tudi njegova
življenjska družica Mirjana Markovič-Miloševič, ker je
zasuta s pismi, ki so sicer namenjeni Vèlikemu soprogu.
Zgodovina se pač ponavlja, saj je že dobri stari Branislav
Nušič napisal, kako se je nekdaj do srbskih ministrov
prišlo prek r\jihovih žen oziroma »ministrice« Živke...
Posojiio po nemško
čisto drugače so si posojilo za Jugoslovane zamislili
v ZR Nemčiji. Vlada v Bonnu je odobrila 2,5 milijona dem
za poklicno vračanje jugoslovanskih zdomcev. Za marke
lahko kandidirajo zdomci, ki so še v ZRN ali so bili v гџеј
do 1. januarja letos, pa bi se radi zaposlili v domovini.
Naših delavcev je zdaj registriranih v ZRN 405,000, za
posojilo pa ne pridejo vpoštev tisti, ki delajo na črno. Edini
pogoji za posojilo so programi, ki zagotavljajo konku-
renčno sposobnost, produktivnost in rentabilnost posle-
varya in s tem trajno eksistenco posojilojemalca. Prednost
naj bi imeli tisti, katerih proizvodila bo zamenjevala uvoz
ali pa bo izvozno usmerjena. En zdomec dobi za svoj
program lahko največ 250.000 dem posojila, kar pomeni,
da ob najbolj privlačnih programih nar^ lahko računa 10
Jugoslovanov, potem pa Jugoslavija lahko zaprosi za novo
posojilo.
Pri tem posojilu bo pomembna vloga naših bank, saó
bodo morale v 20 dneh oceniti projekt posameznega
zdomca (v kraju, Kjer naj bi zdomec delal) in oceno predla
žiti skladu za vračar^je zdomcev. Seveda bo Jugoslovan, ki
bo hotel dobiti posojilo, moral zagotoviti polovico denarja
za projekt iz svojega žepa, posojilo pa bo odplačeval v pol-
letnih obrokih.
Zdaj je vprašanje, kako se bodo zdomci odločili. Prav
gotovo bi bila ryihova odločitev lai^a, če nam ne bi grozila
v kratkem že 1.500-odstotna inflacua, V takih razmerah je
vsaka naložba - zlasti z denarjem, ki je bil garaško prislu-
žen - tvegana. Tudi zaradi tega, ker bo tako visoka inflacija
verjetno povzročila tudi socialne nemire. Ob vsem trudu
zna biti Markovičeva vlada prisiljena poseči po zamrzni-
tvah, pravijo nekateri jugoslovanski ekonomisti, to pa bi
bil začetek njenega konca, podobno kot je neslavno kon-
čal Branko Mikulič,
Hiperinflacija in gospodarsko-politična negotovost sta
že zdaj glavni oviri, da se tiyci neradi odločajo za investira-
r\je (s tem pa tudi za veliko tvegar;je) v jugoslovansko
gospodarstvo. Podobno bo verjetno veljalo tudi za
zdomce, še zlasti, ker imajo nekateri med njimi slabe
izkušrue z občinskimi uradniki, znano pa je, da slab glas
hitro seže v deveto deželo.
Kapitai je največji strahopetec
Kaže prisluhniti besedam doktorja ekonomskih znanosti
iz Beograda Ljubiše Adamoviča, ki je med drugim rekel:
»Kot država se moramo zresniti, premagati delitve mef!
seboj in začeti delati. Znano je, da je kapital najvetì'
strahopetec na svetu, zato si ne upa spustiti se v takšnp
državo, kjer se bodo - po pisar\ju domačega tiska - zd^J-
zdaj bratje spopadli. Denarja je v tujini dovolj, toda kdo
bo vlagal v državo, kjer vlada primitivizem, Цјег so raí;
mere napete? Seveda pa se ne moremo tudi Jugoslovan'
obnašati kot najemniki, ki morajo vsako soboto vsi dobit'
enako denarja. Zmeraj bi morali doseči tudi vs^ min»'
maino medsebojno zauparye in spoštovati pravila igre. ■
Posebno to zadnje ne bo lahko v balkanski državf-i
v kateri je dolga leta najbolj pri^ubljen ljudski šport - j
grati zakone in ukaniti drugega.
^fl. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
laleč od sovraštva, ki ga seje politika
Qhrid, bogato kulturno in turistič-
L središče Makedonije, je bil konec
¡ejšnjega tedna gostitelj 34. Iger
aratstva in enotnosti«. Mladi iz
^ih jugoslovanskih mest, ki so se
^riii na športnih poljih in v kultur-
ni, delavnicah, so v tri dni trajajo-
^ skupnem druženju dokazali, da
f njihov moto daleč od sovraštva, ki
^seje politika.
Celjsko zastopstvo seje letošnje ma-
jjfestacije udeležilo brez športnikov,
jjjti namen delegacije, ki je odpotova-
^ v Ohrid, je bil jasen in odkrit: v dia-
^gu s predstavniki ostalih mest so
predlagali drugačen koncept in pri-
^p k igram.
„Igre kot takšne nimajo nobene per-
spektive, in če želimo od njih kaker-
jenkoli učinek, jih je potrebno druga-
je oblikovati,« je na enem od redkih
jjstankov poudaril v.d. predsednik
OK ZSMS Celje Vinko Zgajner in
v nadaljevanju opozarjal: »Iger se ne
bomo več udeleževali s športnimi eki-
pami, saj mora za tovrstno dejavnost
mladih poskrbeti širša družba in ne že
tako osiromašena mladinska blagajna.
Kar se tiče političnih aktivnosti, mora-
mo srečanje mladih iz vse Jugoslavije
na enem mestu dobro izkoristiti, tako
da skupaj razčktimo nekatere tekoče
probleme kar očitno dosedaj ni bilo
v praksi.«
Celjani so tudi zatrdili, da se nasled-
njih iger ne bodo udeležili, če ne bo
možnosti reševanja nastalih proble-
mov v obliki razgovorov, okroglih te-
matskih miz ipd.
Sicer seje v Ohridu »zgodila« le ena
okrogla miza, na kateri je mladim
o trenutni situaciji pri nas »razčiščeval
pojme« novopečeni član predsedstva
SFRJ iz Makedonije Vasil Tupurkov-
ski. Če bi ocenjevali organizacijo v ce-
loti, ne bi mogli mimo spoznanja, da so
se gostitelji trudili, vendar je pred-
vsem po tehnični plati bilo opaziti veli-
ko vrzeli. Prireditelj je preveč časa in
prostora namenil protokolu, ki igre
vkaluplja že tri desetletja. Izmed celj-
skih predstavnikov so bili na področju
kulture najbolj aktivni Vladimira Ska-
le, ki je sodelovala v likovni delavnici
ter članici Plesnega studia Igen Tina
Gorenjak in Sabina Dečman, ki sta na
otvoritvi odplesali predstavo »Pobeg-
nimo v svetlejšo prihodnost« v koreo-
grafiji Igorja Jelena.
Kakorkoli že, pobeg v prihodnost,
takšno ali drugačno, ne bo mogoč brez
korenitih sprememb, toda kljub temni
senci nezaupanja, ki je ves čas iger
bdela nad sicer prijetnim ambientom,
je manifestacija (vsaj na prvi pogled)
uspela v svojem osnovnem namenu:
druženje in navezovanje prijateljskih
stikov. Želje vseh so bile ob slovesu
usmerjene v Bar, ki n^ bi organiziral
naslednje Igre.
BOJAN KRAJNC
Krajani Strmca praznujejo
Ob sodelovanju mladincev, borcev ter krajevne
skupnosti so preteklo soboto organizirali pohod po
poteh 14. divizije.
Ob spominskem obeležju v Socki so učenci osnovne
šole Socka pripravili kulturni program, ki ga je pope-
strila godba na pihala. Že tradicionalno ob krajevnem
prazniku pripravijo srečanje starejših krajanov. To bo
v petek, 30. junija ob 18. uri v prostorih hmeljske
sušilnice. Starejše bodo s pestrim programom razvese-
lili šolarji osnovne šole Strmec, strmški mladinci, svoj
meh pa bo raztegnila Klavdija Navršnik. V nedeljo,
2. julija bo ob 8. uri proslava ob spomeniku padlih.
Pevci domačega pevskega zbora bodo zapeli nekaj
pesmi, igrala bo godba na pihala, sodelovali bodo
otroci osnovne šole Strmec in Socka s kulturnim pro-
gramom. Praznovanje pa bodo, kot že vsa leta doslej
zaključili gasilci. V nedeljo, 2. julija bodo ob 15. uri
pripravili hitrostno tekmovanje, po katerem se bo pri-
bližno ob 18. uri pričela velika vrtna veselica na kateri
bo igral Celjski instrumentalni kvintet.
SILVA ŠTRAVS
Lovci tekmovali na Rinki
Ob lovskem domu na Rinki nad Gotovljami pri
Žalcu so člani LD Žalec pripravili tradicionalno tek-
movanje lovskih družin v streljanju na glinaste
golobe ter tarči srnjaka in merjasca.
Tekmovanja se je udeležilo kar 18 ekip s celjskega
območja ter šest posarneznikov. Prehodni pokal KS
Gotovlje je osvojila LD Skale iz velenjske občine pred
LD Braslovče in LD Tabor, med posamezniki pa so bili
najboljši Jože Žgank LD Žalec, Peter Silovšek LD
Skale in Milan Ocepek LD Tabor.
Prehodni pokal skupščine občine Žalec pa je osvo-
jila ekipa LD Braslovče, drugi je bil LD Tabor in tretji
LD Žalec, njed posamezniki pa ponovno najboljši Jože
Zgank LD Žalec pred Dušanom Urankaijem LD Bra-
slovče in Milanom Ocepkom LD Tabor.	TV
mladinska knjiga
TOZD Veletrgovina, Ljubljana
Trgovina na veliko
Celje, Stanetova 3
objavlja
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
prosta dela in naloge
terenskega komercialista
Pogoji:
-	srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri
-	tri leta delovnih izkušenj
-	vozniški izpit kategorije 8
Od kandidatov pričakujemo poznavanje prodaje na
področju mehanografije, računalništva, pisarniške-
ga materiala in papirja.
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s trime-
sečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev najpozneje v 8 dneh po objavi na
naslov: Mladinska knjiga, TOZD Veletrgovina, Trgo-
vina na veliko, 63000 Celje, Stanetova 3.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa komisije za delovna razmerja TOZD
Veletrgovina.
Transportna delovna organizacija
Prevozništvo-Celje, p.o., Celje
Trnovlje 183/b
Razpisna komisija pri delavskem svetu DO
razpisuje prosta dela in naloge
vodje finančnega sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	višja šolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta
delovnih izkušenj s področja finančnega poslovanja,
ali
-	srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in pet
let delovnih izkušenj s področja finančnega po-
slovnja
-	sposobnost organiziranja finančnega in računo-
vodskega poslovanja
-	samoupravna usmerjenost in aktivnost pri uresni-
čevanju družbeno političnih nalog.
Izbrani kandidat bo imenovan za opravljanje razpisa-
nih del in nalog za dobo štirih let.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljejo v 15. dneh od dneva objave razpisa
na naslov DO s pripisom: »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15. dneh po
opravljeni izbiri.
Pomoč Iz Mainza za duševno prizadete
Zavod za delovno usposab-
jinje duševno prizadetih
iirok Miha Pinter na Dobrni
t ves čas tesno povezan s kra-
Џ, zato tudi obiski gostov iz
Zdravilišča niso nič posebne-
f. Pred dnevi pa so bili pose-
tj veseli obiska približno
Ivajsetih zahodnonemških
ustov, ki so si ogledali pro-
itore Zavoda in se seznanili
I njegovim delovanjem. Obi-
iiovalci so bili namreč člani
kibrodelnega društva iz Ma-
na, ki že nekaj časa pomaga
udi Zavodu na Dobrni.
Do sodelovanja je prišlo
pred dvemi leti predvsem po
zaslugi gospe Katharine Zewe,
ki je kot turistična delavka vo-
dila goste v Zdravilišče Dobr-
na, pri tem pa vse bolj spozna-
vala кгдј in njegove značilno-
sti. Tako je nastala vez med
dobrodelnim društvom v Ma-
inzu in dobrnškim zavodom.
Z njihovo pomočjo so otroci
v zavodu dobili vrsto invalid-
skih pripomočkov, igrač, vi-
deo opremo, barvni televi-
zor ... Vsako leto pa jih še po-
sebej obdarijo v času prazno-
vanja dedka Mraza. Ravnatelji-
ca Zavoda za delovno usposab-
ljanje Irena Artnak pravi, da bi
si sicer mnogih podaijenih
stvari ne mogli kupiti, s^ tudi
njih pestijo finančne težave.
Akcija pa ima tudi to vrednost,
da širi vedenje o skrbi za du-
ševno prizadete otroke in delo-
varvju zavoda.
Zavod na Dobrni je regijske-
ga značaja in vary prih^j^o
zmerno ali težje duševno priza-
deti otroci od 6. do 18. leta sta-
rosti. Trenutno jih im^o 70 in
nudijo jim popolno oskrbo,
ustrezne izobraževalne progra-
me in usposabljanje. Za otroke
skrbi 40 zaposlenih, med njimi
so specialni pedagogi, logope-
di, fizioterapevti, medicinski
tehniki, varuhinje in negoval-
ke. Otroci so prizadevni
v športnih igrah in dosegajo
uspehe na tekmovanjih, zelo
dobro pa jih sprejemno v kra-
ju in zdravilišču. Večino po-
poldneva preživijo v parku
pred zavodom, ki je v stari
graščini in prostorsko neustre-
zen. Zadnja leta vlagigo v iz-
boljšnje bivalnih pogojev, ra-
čunajo pa, da bodo v prihodnje
deležni republiških sredstev za
prenovo zavoda. »Še sreča, da
imamo zaposlenih veliko mla-
dih, ki so pripravljeni delati
z otroki,« je povedala Irena Ar-
tank. O tem, da se pogumno
lotijo vsega, pa pove tudi poda-
tek, da se prav te dni z moija
vrača skupina 40 otrok, ki so
preživeli teden dni v Savudriji.
TC
Foto: EDO EINSPIELER
''osije iz Mainza so si ogledali razstavo ročnih del otrok iz zavoda.
Gozdarji na Rogli
Minuli vikend je bilo na
Rogli srečanje gozdarjev iz
vse Slovenije. Poleg nekate-
rih posvetov in okroglih miz
na teme: Inovacijski procesi
- pogoj razvoja sodobne
družbe, Inovativno poslova-
nje in gospodarjenje. Prak-
tična uporaba inovacij pri
gozdarski mehanizaciji, so se
gozdarji pomerili še v tek-
movalnem delu. Z malce
smole so tekmovali tudi štir-
je delavci gozdnega gospo-
darstva Celje.	У2
V spomin
v enem samem dnevu so
zveriženi pločevini
4asnila življenja štirih
delavcev iz Žalske občine,
klavcev, ki so bili v po-
oos dvema kolektivoma.
Ugasnila so življenja treh
(Očetov in življenje matere.
V dveh prometnih nesre-
so v enem samem dne-
^^ ugasnila življenja Jožeta
'^зпа, Petra Kača, Franca
^upanca in Nevenke Pe-
sniška.
¿ivljenjska pot Jožeta
"»ana se je začela decembra
i937 v Vinski gori. Po kon-
^ani osnovni šoh seje odlo-
za učiteljski poklic, naj-
je služboval v Petrov-
•^ah. V letih 62 do 64 je bil
uposlen na Delavski uni-
^^rzi v Žalcu, po vrnitvi iz
'^L-A pa je prevzel funkcijo
^^kretarja občinske konfe-
^ЗДсе socialistične zveze,
^^ta 69 je postal podpred-
sednik občinske skupšči-
ne' pet let kasneje so ga iz-
volili za predsednika izvrš-
nega sveta občine Žalec.
Predsednik je bil dve man-
datni obdobji in s svojim
zagnanim ter požrtvoval-
nim delom žalsko občino
povzdignil iz nerazvite
v srednjerazvito industrij-
sko občino. Svoje bogato
znanje in izkušnje je čez
nekaj let potrdil v praksi,
saj je leta 82 prevzel položi
direktorja IGM Gradnje
Žalec. Organizacije, ki seje
pod njegovo roko razvijala
v eno najbolj uspešnih de-
lovnih organizacij v tej ob-
čini.
Jože Jan se je razdejal tu-
di na drugih področjih.
Razen v DPO, svetu občin,
medobčinskih in republi-
ških organih je odgovorno
opravljal dolžnosti kot
predsednik izvršilnega od-
bora Ljubljanske banke,
temeljne banke Celje, bil je
predsednik skupščine ob-
činske zdravstvene skup-
nosti ter predsednik druž-
benega sveta za razvoj RTC
Golte. A imel je posluh tudi
za malega človeka, nadvse
dobrodošel gost je bil po
krajevnih skupnostih in
društvih, o čemer pričajo
častna članstva. Za svoje
neumorno aktivistično de-
lo je prejel red dela s srebr-
nim vencem, medaljo za
vojaške zasluge, red zaslug
za narod s srebrno zvezdo,
plaketo občine in druga
priznanja.
Nenadomestljiv sprem-
ljevalec Jožeta Jana je bil
njegov sodelavec in voznik
službenega vozila Peter
Kač. Zrasel je v številni
družini, njegova življenj-
ska pot pa se je vzpenjala
od voznika traktorja do
voznika tovornjaka in na-
zadnje voznika osebnega
avtomobila pri IGM Grad-
nja. Dolga leta je bil zvest
tej delovni organizaciji,
kjer so ga cenili kot dobre-
ga in zvestega sodelavca.
Sekunda je ženi in trem
otrokom iztrgala najdražje,
v kolektivu in kr^u pa
povzročila vrzel, ki jo bo
težko zapolniti.
Franc Zupan se je rodil
leta 1954 v Z vodnem pri
Celju. V Tekstilni tovarni
v Preboldu seje zaposlil ta-
koj po končani osnovni šo-
li, med delom pa sije nabi-
ral novih strokovnih znanj.
Najprej na srednji šoli
v Kranju, lani še na Visoki
tehnični šoli v Mariboru.
Specializiral se je pred-
vsem za področje tehnolo-
gije proizvodnje, ob tem pa
je našel čas tudi za gradnjo
doma v Miklavžu nad Ta-
borom.
Življenjska pot Nevenke
Petruška se je pričela leta
1949 v Mariboru. Diplomi-
rala je na Fakulteti za nara-
voslovje in tehnologijo, kot
pripravnica pa se je v Tek-
stilni tovarni Prebold zapo-
slila leta 76. Ves čas zapo-
slitve je opravljala delo na
področju vhodne kontrole,
v zadnjih mesecih pa se je
usposabljala za delo na po-
'dročju izhodne kontrole.
Na tem mestu ostaja praz-
nina, kot ostaja praznina
v njenem skorajda dokon-
čanem domu v Preboldu.
IB
6. STRAN - NOVI TEDNÎK
29. JUKI J ise
Socialnih problemov ne vidilo vsi enako
Prizadeven svet za sedale v Strmcu_
Sveti za socialo, ki deluje-
jo v okviru krajevnih skup-
nosti, so pri svojem delu
bolj ali manj prizadevni. Za
svet v Strmcu bi lahko re-
kli, da sodi med zelo aktiv-
ne, kar pomeni, da vsak pro-
blem takoj zaznajo, ga
obravnavajo in skušajo re-
šiti.
Morda prav zato ocenjuje-
jo, da je socialna problemati-
ka v njihovi krajevni skup-
nosti pereča, s čimer pa se na
Centru za socialno delo v Ce-
lju ne strinjajo povsem. Ugo-
tavlj^o, da bi lahko o poseb-
nostih govorili le pri rejni-
štvu, kjer krajevna skupnost
izstopa po številu družin, ki
skrbijo za otroke. Sicer pa je
v zadnjem času socialna pro-
blematika v vseh okoljih vse
bolj v ospredju.
Po besedah Katice Pešak,
predsednice sveta za socialo
in zdravstveno varstvo v kra-
jevni skupnosti Strmec, pri-
haja do številnih problemov
že zaradi strukture prebival-
stva, ki je večinoma pol
kmečko in delavsko. Tako se
nenehno srečujejo s težava-
mi ostarelih, osamljenih in
bolnih. »Vedno več je pred-
logov za enkratno ali začas-
no denarno pomoč. Pred leti
je bilo več kot 50 takšnih pri-
merov, sedaj jih je le še
enajst, ker so nekateri pre-
jemniki pridobili pravico iz
drugih virov,« ugotavlja Pe-
šakova. Veliko je ostarelih in
sicer 52 takšnih, ki so stari
nad 80 let, sedemnajst kraja-
nov je v domovih za ostarele.
Med starejšimi in mladino je
vse več duševno prizadetih.
Svet za socialo se pri reševa-
nju teh težav obrača na Cen-
ter za socialno delo, dobro
sodeluje z zdravstvenimi or-
ganizacijami in posamezni-
mi skupnostmi.
Socialna delavka Mojca
Koren, ki spremlja tudi kra-
jevno skupnost Strmec ugo-
tavlja, da je problematika
podobna kot v drugih oko-
ljih, ker gre za primestno
okolje, pa je med krajani ve-
liko večja občutljivost za so-
cialne probleme. Sicer pa
ocenjuje, da so povezave
med krajevnim svetom in
Centrom dobre in da doslej
ni bilo večjih nasprotij. Le
v enem primeru se pred leti
niso mogli sporazumeti in ta
še vedno buri duhove v kra-
jevni skupnosti. Po zagotovi-
lih vodstva Centra pa bodo
v kratkem tudi to razrešili.
Sicer pa direktor Centra
Branko But ugotavlja, da so
njihove izkušnje z različnimi
krajevnimi skupnostmi zelo
različne. Pri tem pa se pojav-
lja vprašanje pristojnosti
enih in drugih in različnega
Eden od problemov, na
katerega v krajevni skup-
nosti posebej opozarjajo, je
tudi preužitkarstvo. Tega
na podeželju nihče ne
spremlja, pri tem pa se več-
krat dogaja, da ob prevze-
mu kmetij pravice starejših
niso zaščitili. Center nima
prave moči, saj lahko reagi-
ra šele, ko izve za primer in
skuša prek tožbe izterjati
pravice starejših.
gledanja na probleme.
V Centru тоггуо upoštevati
enake kriterije za vseh 25
krajevnih skupnosti v obči-
ni, medtem ko se v prizade-
tih okoljih s tem večkrat ne
strinjajo.
Poleg vsega naštetega se
svet za socialo srečuje tudi
s številnimi prošnjami za
oprostitev plačevanja stana-
rin, TV naročnin.,. Številne
domačije so brez obeh go-
spodarjev, v zaselku Čresko-
va je takšnih domačij kar
petnajst. To, kar je v krajevni
skupnosti posebej pohvalno,
pa so številne rejniške druži-
ne, ki jih je približno pet-
najst in v katerih poskrbijo
za otroke, vse dokler si ne
pridobijo poklica in službe.
Tudi to pa je po oceni Centra
eden od kazalcev, da so od-
nosi v družinah v kraju veli-
ko bolj urejeni, kot to velja
za nekatera druga окоЏа.
T. CVIRN
Na Rečici bo živahno
z jutrišnjem odprtjem li-
kovne razstave mozirske
slikarke Milice Zupan, ob
20. uri in Kulturnim veče-
rom pod trško lipo, simbo-
lom kraja, ob 21. uri, se na
Rečici ob Savinji začenjajo
kulturne, zabavne in šport-
ne prireditve 11. vaške
olimpiade.
Na Kulturnem večeru se
bodo predstavili prekmur-
ska banda Kociper-Baranja,
citrar Karli Gradišnik iz Lo-
garske doline in s prvim več-
jim nastopom rečiška fol-
klorna skupina domačega
kulturno prosvetnega dru-
štva »Franc Skok«. Pojutriš-
njem, v soboto ob 15. uri, bo
v razvijajočem se teniškem
središču na Rečici teniški
troboj med veterani, rečiški-
mi gosti iz teniškega kluba
Levallois pri Parizu, ljub-
ljanskim Pravnikom in do-
mačo Mladostjo. Po troboju
bo demonstracijski prikaz
prve ekipe Levalloisa. Na
turnirju v malem nogometu
ob 18. uri se bodo pomerile
predvsem ženske ekipe iz
Zgornje Savinjske doline.
V	nedeljo ob 15. uri se boijo
začele znane zabavne igre re-
čiške vaške olimpiade, ki jih
bodo zaključili z zabavnim
koncertom s plesom.
Francoski športni gostje
bodo šest dni gostje rečiške-
ga kmečkega turizma. Danes
so obiskali pivovarno v La-
škem, jutri bodo v tovarni
Gorenje v Titovem Velenju,
se srečali s predstavniki Te-
niške zveze Slovence in se
na tekmi s Šaleškim teni-
škim klubom pomerili s čla-
ni prve ekipe in veterani.
V	soboto, na dan teniškega
troboja na vaški olimpiadi
bodo francoski gostje obi-
skali tovarno Gorenje-Mali
gospodinjski aparati v Na-
zarjah in obrtnika Cigala, na-
to pa se bodo v Glinu poz-
dravili z mozirskim župa-
nom Antonom Borštnakom
in predstavnikom Zveze te-
lesno kulturnih organizacij.
Gostom bodo predstavili
zgornjesavinjski turizem, go-
spodarstvo in šport. V nede-
ljo bodo obiskali Logarsko
dolino in se nato, v ponede-
ljek, v Ljubljani, še pomerili
s prvo ekipo teniškega kluba
Olimpija.
BJ
RADIO CELJE - pk
NAŠIH 35 LET ¡^
Akcija za spomenik
Naše mesto ima že dolgoletno kulturno tradicijo
pa smo zato dobršen del poročil namenjali kulturi.
V torek, 26. oktobra smo med drugim poročali
o sestanku v takratnem celjskem Mestnem gledališí;ц.
»Pred dnevi je celjsko Mestno gledališče pripravilo
drugi razgovor svojega ansambla z gledališkim občin.
sivom. Prvi tovrstni razgovor v državi sploh je bil ]et¡
1949 v Celju. Glede na število udeleženih obiskovaice\,.
gledališča je prvi razgovor pred petimi leti dosti bolj
uspel, kakor pa drugi, pri katerem je bilo število ái¡.
nov ansambla nekoliko večje od ostalih, ki so prišli, da
bi s predlogi in nasveti pomagali pri delu n^višji kul
turni in umetniški ustanovi v Celju.'»
Res, bili smo taktni. S kakšno rahločutnostjo smo
sporočili poslušalcem, da je bilo na tistem pogovoru
navzočih več igralcev kot gledalcev! Sicer pa je bilo
pogovorov z gledališkimi abonenti kar пекгу - v času,
ko je bil umetniški vodja Lojze Filipič in takrat, ko jè
to delo opravljal Herbert Grün in seveda tisti v letu
1949. Seveda pa je nemogoče reči, kateri je bolj in
kateri manj uspel, saj število udeležencev ni edino
merilo uspešnosti.
Naslednjega dne smo poslušalcem sporočili:
»...da bodo v Celju ob 100-letnici rojstva postavili
pesniku Antonu Aškercu lep spomenik. Klub kultur-
nih delavcev prireja zbirno akcijo za postavitev spome-
nika, ljudski odbor MO Celje pa bo v ta namen prispe-
val 500.000 dinarjev.^
Približno toliko kot kulturi smo že v prvem mesecu
delovanja radijske postaje namenili tudi kmetijstvu,
Tako smo 30. oktobra poročali o ustanovitvi Zadružne
posojilnice in hranilnice v Celju:
»Zadružna posojilnica in hranilnica, ki je bila usta-
novljena danes, je zadružna gospodarska organizacija.
povsem v rokah zadružnikov. Zato bodo zadružniki
tudi sami najbolje vedeli česa potrebujejo in kako bo
treba obračati denar, da bo koristil zadružništvu in
predvsem dvigu kmetijske proizvodnje. Zgrešeno bi
bilo misliti, češ, sed^, ko bomo imeli denar sami, pa
bomo z njim razpolagah tako, kakor nam bo prav. Tudi
denar iz Zadružne hranilnice se bo moral uporabljati
po načelih pametnega gospodarjenja. Upravni odbor
bo imel možnost, da bo sredstva dal tja, kjer bodo
trenutno n^bolj potrebna. V rokah bo imel kreditira-
nje vseh zadružnih organizacij-«
Kakšna škoda, da odločanja o denarju takrat niso
prepustili kmetom-zadružnikom!
Bodo pridobili
sto krvodajalcev?
v šentjurski občini oce-
njujejo, da imajo na število
prebivalcev premajhen od-
stotek krvodajalcev, čeprav
je tudi res, da jih nekaj da-
ruje kri tudi v svojih delov-
nih organizacijah v drugih
občinah. Menijo, da bi v pri-
hodnje morali vzpodbuditi
večji interes predvsem med
mladimi in intelektualci.
V občinski mladinski or-
ganizaciji so .se odločili, da
bodo skušali pridobiti 100
novih krvodajalcev že za ak-
cijo, ki bo 14. julija v šentjur-
skem zdravstvenem domu.
Navadno se krvodajalskih
akcij v Šentjurju udeleži nad
200 krvodajalcev. Krvodajal-
ska akcija, ki bo v petek 14.
julija od 7. do 13. ure v šent-
jurskem zdravstvenem do-
mu je prva letošnja v tej ob-
čini in jo prirejajo v občinski
organizaciji Rdečega križa
skupaj z ljubljanskim zavo-
dom za transfuzijo krvi, dru-
go letošnjo akcijo, ki bo v za-
četku novembra na Planini,
pa v sodelovanju s celjskim
Zavodom. \ organizaciji
Rdečega križa poudarjajo,
da je pri odvzemi' krvi po-
polnoma izključena možnost
kakršnekoli okužbe in to
prednost, da tudi sam krvo-
dajalec preveri svoje splošno
zdravstveno stanje, saj kri
pregledajo izredno na-
tančno.	gj
Uspei referenduH
Krajani KS Gomilsk
v žalski občini so se v nedi
Ijo na osmih referendui
skih mestih odločali o
bi krajevnega samops
spevka.
Udeležba je bila 96,13 oj
stotna, »za« samoprispe«
pa je glasovalo 60,91 odstó
ka krajanov. Tako ga bod
plačevali pet let in zbri
okrog sedemdeset milijoni
dinarjev. Od tega bodo [
odstotkov denarja porabi
za izgradnjo mrliške vei
257,, za izgradnjo telefonsl"
ga omrežja. 15% za komuni
ne potrebe in 4 odstotke!
vzdrževanje objektov dn£
benega pomena. Seveda 1
računajo tudi na pomoč s
moupravnih interesn
skupnosti, veliko pa b^
prispevali krajani še z udi
niškim delom. ..
T.TAV^
OBRAZI
Leopold RIhtaršIč
Za Leopolda Rihtaršiča iz
Slovenskih Konjic, sicer di-
rektorja Ingradovega tozda
operative velja, da je mož de-
janj. Ne mara fraz in puhlic,
ampak udejanjene besede in
obljube. Pri tej dobri lastno-
sti bi se veljalo učiti znakov
abecede, čeprav on, skro-
men, preveč skromen, na
priznanja ne da kaj prida.
In vendar je nesporna res-
nica, da so Slovenske Konji-
ce, kakršne so danes in ka-
kršne bodo jutri, v veliki me-
ri tudi rezultat osebnih po-
bud in prizadevanj Leopolda
Rihtaršiča. Rojen sicer v Ro-
gatcu, je Konjičan že pol sto-
letja in kot strokovnjak in
človek z odprtimi očmi za
svet okoli sebe, rnu je podo-
ba nekdanjih Konjic zdaj že
zabrisana. Vizionarsko je
kraju prerokoval bliskovit
razvoj, vanj verjel in sam
k temu veliko pripomogel.
Seveda te poti še malo ne
pripisuje sebi, kot pravi, am-
pak moči industrije in lju-
dem, ki so napredne progra-
me podpirali. Iz rokava jih
strese, če hočete, cel ducat in
o vsakem teh programov go-
vori s takšnim prepričanjem,
a utemeljeno, kot da se bo
zgodilo že čez noč. V čudeže
pa ne verjame. »Vsaka stvar
mora dozoreti« pretehtano
in iz izkušenj ugotavlja, ko
govori, na primer, o gradnji
čistilne naprave, samopo-
strežne trgovine, kabelske
televizije, izgradnji starega
mestnega jedra... To še zda-
leč niso domišljijski spisi,
ampak načrti, črno na belem
in na zgrajenem finančnem
okostju skupnostr. So torej
stvari, ki jih oko domačina
ali prišleka v mesto ob Dra-
vinji opazi samo v sklepni fa-
zi, ne da bi vedel, koliko tru-
da, razmišljanja in odrekanja
prostega časa velja to za ne-
katere posameznike. Le-
opold RihtaršiČ je med njimi
v prvi vrsti, čeprav sam pra-
vi, da stoji v tretji, kadar
slavnostni govorniki režejo
trobojnice novim objektom.
Ob številnih funkcijah ta-
ko v krajevni skupnosti kot
v izvršnem svetu, kjer je
prav tako delal, mu je resnič-
ni hobi pravzaprav košarka
in predsedovanje ZTKO Slo-
venske Konjice. In potem?
Potem ostane komaj kaj časa
za branje kakšne dobre slo-
venske knjige. V mladosti je
že kazalo, da bo slavist, ali
celo župnik, a je kar prav, da
je odličen gradbinec! Za na-
predek in razvoj kraja je Le-
opold RihtaršiČ pred krat,-
kim prejel državno odlikova-
nje: red republike z brona-
stim vencem.
MATEJA PODJED
Ustanovili
društvo
diabetikov
v Šentjurju so ustanovili
Društvo za boj proti slad-
korni bolezni.
Za sladkorno boleznijo
zboli od 2 do 3 odstotke
odraslih, tako da je v šentjur-
ski občini predvidoma od
300 do 400 sladkornih bolni-
kov. V šentjurskem zdrav-
stvenem domu im^jo evi-
dentiranih le približno 250
bolnikov, tako da je v občini
mogoče sto neodkritih bolni-
kov. Društvo je v Šentjurju
sicer že obstajalo, vendar ni
prav zaživelo. Zdaj so dru-
štvo ustanovili na pobudo
republiške zveze za boj proti
sladkorni bolezni in domače-
ga zdravstvenega doma.
Ustanovni zbor društva je
organizirala šentjurska ob-
činska socialistična zveza in
so se ga skupaj s 30 občani
udeležili tudi predstavniki
društev iz Celja in Šmarja ter
tudi predstavnik Zveze dru-
štev za boj proti sladkorni
bolezni. Direktor zdravstve-
nega doma dr. Ivo Moser je
predaval o sladkorni bolezni
in o programu društvenega
dela: nuđenju dejanske po-
moči, zdravljenju v zdrav-
stvenem domu, o predvide-
nih predavanjih in usposab-
ljanju za boj proti bolezni ter
povezovanju z ostalimi dru-
štvi.
BJ
Praznik Gotoveij
Krajani Gotoveij praznuje-
jo krajevni praznik ZZ. junija.
Ta dan vsako leto obudijo
spomin na leto 1941, ko so čla-
ni okrožnega komiteja Komu-
nistične partije Celje umakni-
li vodstvo partije iz Joštove-
ga mlina v Medlogu v Joštovo
zidanico v Gradišče nad Go-
tovljami.
V počastitev praznika so ves
minuli teden potekale priredi-
tve, s slavnostno sejo pa so
zaključili praznovanje. O delu
in načrtih je govoril predsed-
nik skupščine KS Gotovlje
Henrik Kranje in poudaril, da
je v teku izgradnja vodovoda
v zaselek Plevno in Brezje in
napeljava 70 novih telefonskih
priključkov. Podelili so tudi
plakete in zlate značke KS,
Zlato plaketo je prejel odbor za
izgradnjo več namenskega
prostora na Jederti. zlate znač-
ke Jure Podkoritnik. Dani in
Branko Florjančič, Janez Co-
kan in Cveta Breznikar.
Po kulturnem programu je
bilo srečanje krajanov starih
sedemdeset in več let.
T.TAVCAR
Prednjačljo Polzelanj
Minuli konec tedna so
mladi raziskovalci osnov-
nih šol žalske občine prika-
zali svoje celotno delo na
prireditvi na Polzeli. Raz-
veseljivo je, da iz leta v leto
narašča število in kvaliteta
raziskovalnih nalog. Letos
jih je bilo 18.
Pot raziskovalnih nalog je
doseglo pomembne rezulta-
te v regijskem in r^ubli-
škem merilu. Naloga Šolske
muzejske zbirke pa je dose-
gla celo zlato republiško
priznanje v Mariboru.
Tematika vseh nalog je bi-
la pestra in zanimiva, pred-
stavitev nekaterih pa že na
visoki strokovni ravni. Ob
tekstualnem delu so vsebo-
vale tudi diapozitive, video
film. načrte in skice. V števi-
lu in kvaliteti nalog vsa K
prednjači OŠ Polzela, k'
letos predstavila kar sed'
raziskovalnih nalog.
mo, da je v žalski občini ?
trebno posvetiti raziskoNj^
dejavnosti več pozorni^
Na sami predstavi so bili P
šotni le predstavniki razis^
valne skupnosti Žalec. !
rektor VIO in peda^oí"
svetovalka.
Raziskovalno delo šc
no temelji le na entuziaZ"
posameznikov, kar pa
prav in bi bila nujna sist^
ska rešitev financiranja-^
mo moralna podpora P""' ^
ko pomembni dejavnosti
bo dovolj. Šole bodo ob^
večjih finančnih stis^
omagale, raziskovalno °
pa nazadovalo.
T. TAVCŽ"
^fl. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
/edno več dela za gasilce
le nekaj časa je predsed-
Џ SIS za požarno varnost
l^ine Žalec Ivan Vasle, za-
^ni čudno, da mu je pro-
^inatika s tega področja
J posebej v žalski občini
ybro poznana. Žal pa tudi
kot vse ostale, ki de-
ijejo na tem pomembnem
ifdročju, v zadnjem času
^jo mnogi problemi, ki
f v sedanji situaciji lahko
{poslabšajo, to pa bi ohro-
^lo moč organizacije, ki
Џ vedno več dela, med
figim tudi takšnega, ki bi
Л sicer morali opravljati
jpigi (npr. vse pogostejši
rimeri prevoza pitne vode
h_
»Takoj po vojni smo v žal-
¿i občini imeli samo osem
[ozil za potrebe gašenja po-
V nedeljo, 2. julija, se bo-
li gasilci žalske občine
trali v Veliki Pirešici v KS
^licija ter proslavili vsa-
0letni dan gasilca. Sreča-
ge sodi v okvir praznika
^ine Žalec. Predsednik
tičinske gasilske zveze Ža-
ec Rudi Herman je pove-
lal, da ob tej priložnosti do-
igté gasilsko društvo in
èiinska gasilska zveza pri-
ravljata ob 15. uri popol-
ine parado vseh gasilcev do
irišča, kjer bodo domači
isilci ob priložnostnem
rogramu dobili tudi novo
rodno vozilo. Pri sloves-
tm praznovanju dneva ga-
llea v žalski občini bosta
delovala tudi pevski zbor
ig:odba na pihala.
irov, med njimi je bilo sa-
io eno pravo,« pripoveduje
opravek
v prejšnji številki Novega
(dnika so v prispevku z na-
bvom Skrb za okolje živi
led osnovnošolci pomoto-
la izpadla imena nekaterih
»ladih raziskovalcev. Nalo-
0 o onesnaženosti območja
ad mestnim parkom so to-
ij izdelali naslednji učenci
fmih razredov OS Franjo
frunč v Celju: Polona Ba-
«iö, Mojca Jeršič, Tina Ko-
ir, Savo Leskovšek, Polona
ledved, Alja Podlunšek,
tataša Brilej, Snežana Fiket,
>imona Planinšek, Mitja
wučič, Natalija Sevčnikar,
Gregor Tepež in Aleš Zorko.
Ivan Vasle. Katastrofalen
požar v žalski hmeljarni leta
1960 in vedno večje pomanj-
kanje vode v višje ležečih
krajih v občini pa so zahteva-
li, da so se gasilska društva
začela opremljati z ustrezno
tehniko, tako da imajo danes
v občini 58 razhčnih vozil, od
tega deset kombiniranih, žal
pa samo pet primernih za
prevoz pitne vode. Lani so
gasilci žalske občine prevo-
zili 270 tisoč m^ vode, letos
pa že 350. Ivan Vasle se zave-
da, da bi to bolj sodilo v de-
javnost komunalcev, vendar
človeku v stiski moraš po-
magati.
Ste dobro opremljeni za
vse vrste gašenja požarov?
»Ne, saj v občini ne premo-
remo niti enega primernega
vozila za gašenje vnetljivih
snovi, kar je vse pogostejši
pojav, nimamo pa tudi
ustreznega vozila za pomoč
v prometnih nesrečah.«
Z nabavo nove gasilske
tehnike so vedno večje teža-
ve. Kakšne in zakaj?
»Res je, da imamo po šte-
vilu tehnike dovolj, vendar
jo je mnogo dotrajane in za-
starele, sami pa veste, kako
prav tehnika na tem področ-
ju v svetu napreduje. Temu
zaradi vse manjšega dotoka
denaija enostavno ne more-
mo slediti. Vse kaže, da bo
situacija še slabša, saj je ga-
silski dinar vedno tanjši in
tako bomo tudi v bodoče še
vedno najbolj odvisni od pri-
spevkov ljudi, delovnih or-
ganizacij in zasebnikov, pri
obnovi gasilskih domov pa
od prostovoljnega dela gasil-
cev in ostalih občanov oz.
krajanov. Ob skrbi za opre-
mo pa bomo povečali pre-
ventivno delo, vključevali
mlade in jih poučevali o va-
rovanju vsega kar imamo oz.
kako naj ukrepajo v trenut-
ku požara ali druge elemen-
tarne nesreče vse do takrat,
da pridejo gasilci z ustrezno
opremo.«
Vidite izhod iz krize?
»Člani gasilskih društev
opravijo izredno veliko pro-
stovoljnega dela za reševanje
naših dragocenosti in treba
bo najti vir dohodka za po-
trebno opremo, saj brez nje
gasilec samo z rokami né
more narediti nič. Ne more-
mo se vrniti v čase, ko so ob
požarih goreče objekte poli-
vali z vedri vode.«
Ste pri svojem delu do-
volj učinkoviti?
»Lahko bi bili še bolj, če bi
ob nastalem požaru ali drugi
nesreči dobili točne informa-
cije. Tako smo imeli pro-
blem, ko so gasilce opozorili,
da je prišlo do požara v Ju-
teksu in gasilci sojo mahnili
Prvo gasilsko društvo so
v žalski občini ustanovili
v tekstilni tovarni Prebold,
kjer je prišlo leta 1873 do
hudega požara, letos pa sla-
vita 120-letnico delovanja
najstarejši gasilski društvi
v Sloveniji v Metliki in La-
škem.
v delovno organizacijo v cen-
tru Žalca, gorelo je pa v no-
vem obratu na Ložnici.
Ljudje nam morajo pomaga-
ti s točnimi podatki, kajti ta-
krat bomo hitreje na kraju
nesreče in z ustrezno
opremo.«
TONE VRABL
Osmo vozilo za žalsice gasilce
Ob zaključku žalske noči so člani gasilskega društva
Žalec, ki bodo čez dve leti slavili 110 letnico obstoja, dobili
novo orodno vozilo. Kot se za takšno priložnost spodobi, so
pripravili manjšo slovesnost na prostoru pri svojem gasil-
skem domu, kjer so orodno vozilo tudi po gasilsko krstili.
Slovesnosti so se udeležili mnogi predstavniki sosednjih
gasilskih društev in občinske gasilske zveze. To je že osmo
vozilo, ki ga imiOo člani GD Žalec. Vsem, ki so pomagali
s sredstvi pri nabavi novega orodnega vozila se je zahvalil
predsednik Martin Ciienšek, o pomenu nove pridobitve pa
je spregovoril predsednik SIS za požarno varnost občine
Žalec Ivan Vasle, ki je tudi izročil ključe poveljniku društva
Francu Naraksu, ta pa vozniku Darku Koprivcu. Na sliki
poveljnik Franc Naraks in voznik novega vozila Darko Ko-
Privc.	T.TAVČAR
Novi izzivi forme vive
Konec šolskega leta so v celodnevni osnovni šoli Fran Roš v СеЦи spet likovno-ustvar-
jalno obeležili. Že devetič zapovrstjo je šola, pod pokroviteljstvom celjskega Aera, pripra-
vila likovno kolonijo Forma viva 89, ki je bila v času od 19. do 22. junija. Vsako leto imajo
mladi likovni navdušenci v rokah drugačen material in orodje in se spopadajo z drugačno
tehniko. Letos je prišla na vrsto grafika, ena od skupin pa je preizkušala Aerovo tekočo
tempero. Tudi letos je šolaije usmerjal shkar in pedagog Franc Purg, obiskala pa sta jih še
slikaija Blaž de Gleria in profesor Peter Krivec. V četrtek, ob zaključku letošnje forme vive,
so šolarji pripravili kr^ši priložnostni kulturni program in pripravili razstavo v tem času
nastalih del. Jeseni se bodo mladi umetniki predstavili Celjanom v prostorih Muzeja
revolucije v Celju.	m. AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
REKLI SO:
Franc Naraks, poveljnik
GD Žalec: »Ob zaključku šol-
skega leta smo pripravili v os-
novni šoli v Petrovčah večjo
reševalno végo, kjer so poleg
naših članov in tehnike sodelo-
vali tudi gasilci iz Petrovč. Na-
men v^e je bil prikaz reševa-
nja otrok v primeru nenadnega
požara. Pri tem smo ugotovili
mnoge pomanjkljivosti, ki jih
bomo morali v bodoče odpra-
viti. Otrokom smo po v^i tudi
predstavili gasilsko tehniko in
ryen namen ter kako se rokuje
z ročnimi gasilnimi aparati.
Idejo za v^jo je dal hišnik na
osnovni šoli v Petrovčah Jože
Selčan, ki je tudi sicer sam ga-
silec. Razveseljivo je, da v ok-
viru osnovne šole v Petrovčah
delujejo tri pionirske gasilske
desetine, z novim šolskim le-
tom pa bodo ustanovili še dru-
štvo »Mladi gasilec«, ki ga
v naši občini že imamo na os-
novnih šolah v Šempetru in
Žalcu. Podobno v^o kot na os-
novni šoli v Petrovčah smo ob
zaključku šolskega leta pripra-
vili tudi v osnovni šoli Peter
Špr^c-Jur v Žalcu. S podobni-
mi akcijami bomo nadaljevali,
k^ti mladi morajo spoznati
potrebo po varovanju imovine
oz. preprečevanju škode v pri-
meru požara ali druge elemen-
tarne nesreče. Seveda pa kljub
obilici drugih krožkov in de-
javnosti po šolah računamo tu-
di na večjo pomoč šolnikov
samih.«	T. VRABL
Družno za
cesto
Delovne organizacije
Konus, Kostroj, Dravinj-
ski dom, Ingrad, IMP,
Skala, Kongrad in Elek-
tro-radio, so 16. junija
slovesno podpisale spo-
razum o sofínanciranju
priključka za vezno ce-
sto Prevrat>Blato v Slo-
venskih Konjicah.
Industrijska cesta med
Konusom in Kostrojem je
že v gradnji in bo pred-
stavljala glavno promet-
no povezavo za delovne
organizacije v industrij-
ski coni, Žato so podpis-
nice sporazuma podjetja,
ki im^o proizvodne pro-
store v okviru industrij-
ske cone. Celotna naložba
velja okoli 3,6 milijard di-
narjev, od tega bo levji
delež, 2,3 milijarde dinar-
jev, prispeval Konus,
Sredstva za izgradnjo in-
dustrijske ceste so strogo
namenska.
MP
Prvi discont
v Konlicali
Discontne trgovine že
davno niso več vaba za ku-
pce, temveč nuja in potre-
ba, ugotavljajo tudi v Dra-
vinjskem domu v Sloven-
skih Konjicah. Odločili so
se, da odpro discontno pro-
dajalno, kjer bodo kupcem
ponudili prehrambene iz-
delke, pijače vseh vrst,
pralna in čistilna sredstva
in vse ostalo, kar sodi
v takšno trgovino.
Trgovino so preuredili na
Škalski cesti nasproti hotela
Dravinja, odprli pa jo bodo
1.julija ob 8. uri zjutr^. Veli-
ka bo 210 kvadratnih me-
trov. od tega bo 130 kvadrat-
nih metrov prodanih povr-
šin. Za trgovino je tudi do-
volj velik parkirni prostor,
zaenkrat bo v novi discontni
trgovini zaposlenih 6 delav-
cev, če se bo izkazalo za po-
trebno, pa jih bodo zaposlili
še več. Na tak način se tudi
Dravinjski dom vključuje
v akcijo razreševanja proble-
ma brezposelnih v občini.
Naložba za discontno trgovi-
no, ki bo odprta vsak dan od
9. do 19. ure, ob sobotah pa
od 8. do 12. ure, je veljala 600
milijonov dinarjev. MP
Šentlursice ulice
Pred dnevi so začeli s posodabljanjem petih šentjurskih
ulic, ki пцј bi bile asfaltirane v prvi polovici julija. Vrednost
del na Gajstovi poti, v ulicah Franja Žagarja, bratstva,
Valentina Orožna in na odseku ceste na Pešnici je 200 milijo-
nov din, vendar bodo za to naložbo iz programa samopri-
spevka 1986-1990 prispevali polovico občani, V omenjenih
petih šentjurskih ulicah bodo asfaltirali skup^ nad 2 kilo-
metra ulic,	Bj
"Irilška veža kmalu narod
L^rajevna skupnost Galicija doslej ni imela svoje mrliške veže. Pred dvema letoma so se
^®jani odločili za izgradnjo tega potrebnega objekta, mrliška veža pa bo vsak čas dokon-
grajani so opravih veliko udarniških del, prispevali so material, vrednost objekta pa je
''og 700 milijonov dinarjev,	____. . „
^	^	Foto: TONE TAVČAR
8. STRAN - NOVI TEDNÎK
29. JUKI J ise
Generacilam moraš zapustili vrednoto
Celje skozi objektiv Josipa Pelikana na razstavi v Muzeju revolucije
Letos mineva 150 let od
izuma fotografíje in v Slo-
veniji bomo ta jubilej obe-
ležili s tremi večjimi razsta-
vami, med katerimi bo prva
prav v Celju in bo obudila
spomin na znanega Celjana,
mojstra fotografije, Josipa
Pelikana. Odprli jo bodo
v sredo, 5. julija ob 13. uri
v Muzeju revolucije v Celju
in bo na ogled do konca av-
gusta.
Razstavo pripravljajo sku-
paj Muzej revolucije, Pokra-
jinski muzej, zgodovinski ar-
hiv in Božena Pelikan. Z ve-
liko zavzetostjo bo zbrano in
razstavljeno gradivo v treh
prostorih našlo prostor v sr-
cih številnih Celjanov in bo
vodič po Celju v času med
obema vojnama. Postavljalci
razstave, ki sodi v sklop
praznika občine Celje ter tu-
ristične in kulturne ponud-
be, so se pri svojem strokov-
nem delu skušali držati misli
mojstra Pelikana, ki jo je iz-
rekel ob zaključku svoje ka-
riere: »Generacijam moraš
zapustiti vrednoto, ki je ne
moreš meriti z denarjem!«
Žal pa se te modrosti Celjani
premalo zavedamo, kakor se
premalo zavedamo neizmer-
nega bogastva, ki se skriva
v bogati fotografski zapušči-
ni. Na fotografijah je ujeto
Celje s številnimi značilnimi
detajli, ki bi jih kazalo pri
obnovi Celja bolj upoštevati,
saj je skoraj ni hiše ali ulice
v Celju, kije mojster ne bi bil
ovekovečil.
»S pričujočo razstavo, sli-
kovitim drobcem iz sicer bo-
gatega fotografskega opusa
želimo opozoriti na drago-
cen, a premalo znan in neu-
strezno ovrednoten del slo-
venske kulturne dediščine,
kije spričo dokumentarnosti
posebnega pomena za Ce-
lje,« je med drugim razstavi
na pot zapisal mag. Janez
Cvirn. Razstava bo postav-
ljena kot kratek sprehod po
mestu od vzhoda proti zaho-
du z zaključnim krožnim ob-
hodom mestnega jedra. Te-
mu osnovnemu konceptu pa
je podrejen tudi izbor foto-
grafij. Seveda pa s patino ob-
dani posnetki, ki iz različnih
zornih kotov odkrivajo Celje
dvajsetih in tridesetih let
v njegovem spreminjanju,
niso samo avtentičen doku-
ment časa, temveč predvsem
nazoren dokaz Pelikanovega
mojstrskega obvladanja per-
spektive, svetlobe in kompo-
zicije.
Razstavi je mogoče napo-
vedati odmevnost med ob-
činstvom že danes, organiza-
torji pa si želijo, da bi Celje
skozi objektiv Josipa Pelika-
na videli tudi drugod v Slo-
veniji. K temu dodajamo, da
bi si to razstavo z zanima-
njem ogledali tudi kje v tuji-
ni, kjer imamo z mesti kul-
turne in gospodarske izme-
njave.
MATEJA PODJED
Priplesali so v vrh
Oči uradne kritike niso prezrle nastopa skupine
Plesnega gledališča Celje, ki je opozorilo s svojo
drugačnostjo in kompaktnostjo nase že na otvori-
tveni večer mednarodnega Festivala otroka v Šibe-
niku, odkoder so se plesalci zadovoljni vrnili. Roke-
reta je tako ogrela občinstvo, da je bilo čutiti spon-
tan kontakt med predstavo, jezikovno pregrado pa
so zbrisali gibi in glasba ter scena.
Celjani so v Šibeniku torej nastopili dvakrat. Po
otvoritvi še na samostojnem večeru, 18. junija. Na
tiskovni konferenci so odgovarjali na številna vpraša-
nja o načinu dela in profesionalnosti in dobili vabila na
številna gostovanja. Tako bo ta 27 članska plesna sku-
pina bolj malo na počitnicah. Po Šibeniku so bili že
v Reki, Mariboru, gostovali bodo v Kopru, odšli na
seminar v Budvo, avgusta bodo v Grožnjanu. Več
gostovanj pa jih čaka še septembra. Dobršen del teh
ponudb gre pripisati prav uspešnemu nastopu v Šibe-
niku. Te dni pa je izšla tudi kaseta Rokereta, ki zna
postati prav tako uspešnica med otroki.
MP
Česa se boji Lidija Hočevar
Multlmeaialnl večer v galeriji кџив
Za vse tiste, ki ne vedo
kdo je to Lidija Hočevar,
naj takoj povem: Lička, kot
jo imenujemo, ni nikakršna
celjska Svetlana Makaro-
vič, čeprav se rada oblači
v črno in si je zadnjič nade-
la celo tančico čez obraz.
Lička tudi ni nikakršna
Nico, ki sedaj, žalosti na lju-
bo že »uživa« svoj zaslužen
spokoj po razburljivem živ-
ljenju. Ima pa tale Lička raz-
burkano življenje. In konč-
no: Lička tudi ni nikakršna
gospodična T., ki si je znala
zgraditi svojo osebno kariero
iz »tiste zadeve«. Zato pa
Lička vedno znova pada
v »love traps«, kot bi temu
rekel Lou Reed. Lička ni nič
od tega, pa vse to skupaj in,
če bi živela v New Yorku in
imela »good conections«, bi
jo že gotovo nakrcal v »Rol-
ling Stone Magazine« ah kaj
podobnega, ker pa živi v Ce-
lju, pa še niti v Anteno ni
prišla.
Da piše, to vem že dolgo
časa, kakšne štiri ali pet let
pa je od tega, kar vem, da se
ukvarja tudi s fotografijo.
Mislim, da bolj intenzivno
od epizode z »Wimbledo-
nom« in z vsem tistim, kar je
povezano z njim, naprej. Na-
pravila si je že nekaj razstav,
tokrat pa je svoje najnovejše
fotografije razstavila v gale-
riji KLjUB. »Štanjelski osa-
melci« aU nekako tako jih je
poimenovala. Motivi se zaen-
krat šele približujejo tiste-
mu, česar se Lidija Hočevar
boji, a to je stvar tehnike ča-
sa in po tem kar sem videl,
moram reči, da je krasno, da
ima v sebi toliko življenjske-
ga optimizma in se zna vese-
liti v družbi. Na ta način vli-
va upe mladim ljudem, ki za-
hajajo v KLjUB. Naj njene
fotografije ostanejo večno
takšne. Drugačne bi utegnile
pomeniti tragedijo zanjo.
OpredeUla bi tisto, kar je
v naslovu in (Bog ne daj), še
ona postala umetnica.
Pandorina skrinjica pa je
naslov projekta, ki ga je ob
sodelovanju s prijatelji pri-
pravila ob zaprtju razstave.
Andrej Okorn je igral na kla-
sično kitaro tudi narodnoza-
bavne napeve, Avguštin Pe-
nič je »svirao na tanku žicu«
tako dobro, da ga namera-
vam angažirati pri mojih
Massmediafuckersih, potem
je bil tukaj še en nemški tro-
bentač, ki pa zaradi bolečin
v želodcu ni mogel odigrati
Chet Bakerja, nazadnje je
poprijel za Andrejev instru-
ment še Danijel Bedrač, kije
z Avguštinom v duetu obu-
dil spomin na čase Kladiva,
konja in vode.
Lička je vmes prebirala
svoje tekste, v katerih na pla-
stičen način podaja podobo
razcepljenega subjekta, mi
smo pili pivo, poslušali in
sprožali dovtipe.
Močno sumljivo pa mi je
vse skupaj postalo, ko je ob
napovedi ene njene pesmi,
zunaj močno zagrmelo.
Na koncu smo pristali
v Casablanci.
BORI ŽZUPANČIČ
Razstava športnih pialcatov
Ob tradicionalnem atlet-
skem Skokovem memorialu
je celjski Likovni salon pri-
pravil razstavo športnih
plakatov in se na ta način
smiselno vključil v medij-
skost prireditve, ki smelo
vključuje tudi v šport tržne
zakonitosti. To je princip,
ki vsekakor želi Celju povr-
niti ugled, ki ga je uživalo
v starih dobrih (Lorgerje-
vih. Leskovih... časih; Ce-
lje - mesto kraljice športov.
Športni plakat je specifič-
na oblikovalska naloga in
lahko bi se reklo, da jo naj-
bolje rešujejo tisti oblikoval-
ci, ki imajo sami najmanj ak-
tivne zveze s to človekovo
dejavnostjo. Mogoče je to za-
radi tega, ker le-ti pristopajo
k problemu funkcionalnosti
z določeno mero naivnosti in
zato so njihovi izdelki neka-
ko rešeni tistih najbolj vzorč-
nih optičnih kalupov, ki so
se oblikovalcem - aktivnim
športnikom, vsekakor zara-
sli pod kožo. S tem mislim
predvsem na motiv gibanja
oz. dinamike, ki je osnova,
na kateri gradi svoje obliko-
valske rešitve vsaj tričetrt, če
že ne še več, vseh dizajner-
jev. Formula takšnih rešitev
je kaj preprosta - telo v giba-
nju in seveda so le-te zgolj
presentativne in v nekem
oziru celo tavtološke. V eri
video tehnike, ki ji je omogo-
čeno fenomen gibanja tudi
neposredno reproducirati,
bodo morali oblikovalci
športnih plakatov poskrbeti
vsaj za to, da bodo postale
njihove rešitve iluzij afirma-
tivne do te mere, da bodo
postale zanimive tudi za ožji
krog občinstva, kateremu
športni plakat niti ni name-
njen v svoji funkciji. Ko se
bodo nekoč tudi takšni zna-
šli v vlogi gledalcev športnih
prireditev, bo moč reči, da je
mojstrstvo zopet pridobilo
na veljavi. Do takrat pa naj
vse ostane tako kot je: šport-
ni plakat je točno takšen, ka-
kršna je njegova namemb-
nost. Eno izmed svetih pra-
vil veljavnega oblikovalstva
(in s tem tudi veljavnega
marketingštva, katerega j(
oblikovalstvo brez dvom
del) se namreč glasi: »Pov^
komu si namenjen in takšne
ga te bom storil.«
BORI ZUPANČIČ
Kultura, ici usmerja
turistične tolcove
Pričelo seje Rogaško glasbeno poletje 89
Začetek letošnjega, tret-
jega po vrsti, Rogaškega
glasbenega poletja, je bila
nekakšna predstavitev ti-
stega, kar se bo v turistični
Rogaški Slatini odvijalo tri
mesece, vse do zatona kole-
darskega poletja.
Četrtkov večer je bil obe-
nem tudi prikaz ustvarjalno-
sti ljudi v tem in sosednjih
krajih, saj so se predstavila
številna amaterska društva
oziroma skupine: Rogaški
instrumentalni kvintet, me-
šani pevski zbor iz Stoj nega
Sela, Zlate strune iz Rogaške
Slatine, folklorna skupina iz
Kostrivnice, tamburaši iz
Rogatca, zabavni ansambel
Kristali, pihalni orkester
Steklarne Boris Kidrič, vrtec
in šola iz Rogaške Slatine,
glasbena šola, moški in žen-
ski pevski zbor Zdravilišča
ter folklorna skupina Mine-
rali iz Rogaške Slatine. Pose-
ben gost prvega večera Ro-
gaškega glasbenega poletja
je bil domačin, operni pevec
Jože Kores, ki je že davno
zapustil kraje svojega otro-
štva, tokrat pa je z dvigom
zastave uradno odprl letot
nje Rogaško glasbeno po
letje.
Rogaško glasbeno poletji
v katerem se bo letos zvrstili
40 prireditev, odlikuje zlasi
visoka kakovostna raven po
sameznih dogodkov, ta pa
sooblikuje tudi strukturo go
stov, od katerih jih je zdajá
skoraj polovica iz tujine
Obenem je celoletni, zlasi
pa poletni, kulturni koleda
Zdravilišča iz Rogaške Siati
ne dokaz, da je mogoö
ugled neke turistične organi
zacije in kraja graditi tudiiï
najvišji kakovostni kultum
ponudbi. S takšno pa je mo
goče tudi bistveno več zaslu
žiti.
MARJELA AGRE'
Jubiiej rudarsice iiicovne icoionije
v galeriji likovnega cen-
tra Ivan Napotnik v Tito-
vem Velenju so v petek zve-
čer odprli razstavo likovnih
del nastalih na 10. rudarski
likovni koloniji, ki se jo je
udeležilo 21 ustvarjalcev
pod mentorstvom akadem-
skega slikarja Lojzeta Za-
volovška. S svojim kako-
vostnim izborom del bo
opozarjala nase in pestrila
poletno kulturno ponudbo
vse do konca avgusta.
Pokrovitelj likovne kolo-
nije in razstave je Rudarsko
elektroenergetski kombinat
Franc Leskošek-Luka. Men-
torstvo in organizirano delo
je to likovno kolonijo pripe-
ljalo v tradicionalni kulturni
dogodek. V vseh teh letih je
nastala kolekcija del, ki so
bila na predlog strokovne ži-
rije izbrana za stalno zbirko
pokrovitelja in kmalu bo re-
alizirana tudi postavitev'ko-
lekcije kot del opreme po-
slovnih prostorov, tako da
bo smisel teh kolonij še po-
polnejši.
Letošnja kolonija je bila
prav zaradi jubileja nekoliko
drugače zasnovana in je do-
puščala največjo svobodo
pri izbiri motivov in tehnik
sUkanja. Poleg najbolj zasto-
pane tehnike, akvarela, so
prisotne še gvaš, olje, risba,
lavirana risba in pastel. Le-
tos se je povečalo tudi števi-
lo udeležencev, poleg doma-
čih ustvarjalcev pa so sode-
lovaU tudi gostje, ki so tako
na svojevrsten način prispe-
vali k popestritvi razstave.
Tako marsikatero delo gle-
dalca preseneti s svojo izvir-
nostjo.
MP
Obrazi nadeii nov
maice-up
Celjska literarna revija Obrazi, ki že dvajset let kroji
kulturni lokalni vrh, je v zadnjih letih zapadla v krizo.
Ker životaijenje ne vodi nikamor, je dolgo viselo v zraku
vprašanje, kako spet oživiti nekoč cenjeno revijo. Kako...
in kdo? Težko nalogo si je zadala prof. Ljudmila Kajtner,
nova glavna urednica, kije k sodelovanju povabila ustvar-
jalce s svežimi idejami in drugačnimi nazori. Odgovorni
urednik je postal Teo Bizjak, eden tistih, ki bi lahko
v veliki meri pripomogel k obuditvi literarne scene. Devet-
člansko uredništvo Obrazov naj bi ustvarilo pogoje, da bi
se okrog revije zbrala močna ustvarjalna druščina, ki bo
z drugačnim pristopom in seveda kvalitetnim delom vtis-
nila pečat novonastah reviji. Formacija le-te je odprtega
tipa in možnost sodelovanja v njej imajo vsi kakovostni
hterati, esejisti in likovniki. Čeprav je sodelovanje v reviji
ponudilo več slovenskih eminentnih ustvarjalcev, naj bi
Obrazi na nek način le ohranili celjsko noto.
V zaključni fazi pa so tudi pogovori z DO Aero, ki
v sodelovanju z Obrazi vidi možnost afirmacije tudi v tu-
jini.
BK
VIDEOPABADA
HANOI HILTON - (The Hanoi Hilton) - vojni - (687) -
Zopet Vietnam. Tokrat iz aspekta vojakov kot posameznil^'
ki v vietnamskih zaporih branijo čast Amerike, prepričani ^
zaslužijo vso dolžno spoštovanje ne glede na to, ali je
vietnamska vojna pravična ali ne.
•
ŽANDAR IN E. T. - (Le Gendarme et E. T.) - kom - (686) - **
Luis de Funes tokrat lovi zunajzemeljska bitja, ki se^'
nimajo nič skupnega s pravim E.T.-jem.
TIHI UBIJALCI - (Silent Assassins) - akc - (690A) - .
Ugrabitev, iskanje, pretepanje, streljanje in, presenetlJ"^
zmaga »bad guys«.
NAPAČNI FANTJE - (The Wrong Guys) - zabavni - (689) ' *
Tridesetletniki se ponovno oblečejo v skavte, tako kot v ^
mladosti, odidejo na taborenje in, jasno, zaidejo v težaV'
katerih jih rešijo - kdo? - mame. Osladno do konca.
SAMOTAR - (Le Sohtaire) - krim - (691) - ★★★
Belmondo na vse pretege lovi zakrknjenega morilca, ki jeP^J
časom hladnokrvno ubil njegovega partnerja. Človek dobi
da Belmondo morda sploh ne igra, ampak se preprosto ројз*
in nastopa v filmu tak, kakršen pač je.
DEMON SANJ - (Dream Demon) - gro - (690B) - ★ ★ *
Mora. ki jo sanja dekle se pretvarja v resničnost, tako
vedno mogoče ločiti, ali gre za sanje ali za -realnost . Slf^
zbujanje strahu z neznanim, na videz neobvladljivim, def^
skim.
Prvovrstne prireditve na iašicem
gradu
Na obnovljenem gradu v Laškem bodo pole»
gostinske ponudbe pripravili še širok spekter polet
nih grajskih prireditev.
Prireditve na grajskem vrtu bodo 4. 7. pričeli pevcj
Slovenskega okteta, 7. 7. bo na sporedu gledališka
igrica Maraton s Tonetom Hočevarjem v glavni vlogi
18. 8. gostuje Tomaž Rajterič na klasični kitari, 23. g'
prihaja na grad mladi virtuoz na violini Stefan Milen,
kovič, 25. 8. pride v goste Nihat Khan na sitarju, 1. 9. bo
prepeval Komorni moški zbor Celje, sklop prireditev
pa bo zaključil 8. 9. Slovenski kvintet trobil.
Program so sestavili strokovnjaki v Festivalu Ljub.
Ijana, koordinator v Laškem je Gorazd Setina, pred-
sednik socialistične zveze, posamezne večere pa bo
povezoval Bogomir Veras, ki bo poskusil nastopajoče
kar najbolj pribhžati občinstvu. Prav tako bo po vsa-
kem nastopu še družabni večer. Štirideset odstotkov
cene prireditev nameravajo pokriti z vstopnino, ostalo
bo prispevala pivovarna Laško.
V2
^fl. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
KOMENTIRAMO
Kaj je z največjo
slovensko veselico?
Organizatorjem letošnje,
¿e osme žalske noči. je naga-
plo vreme. A četudi bi vre-
0e bila, najbrž žalska noč še
zdaleč ne bi bila tisto, kar je
bila v prvih letih, predvsem
pa ne največja slovenska ve-
selica, kot so razglašali na
plakatih.
Organizatorji so tokrat po-
skušali s prireditvami, ki naj
bi trajale ves teden. Pred-
vsem to velja za sejem, ki so
ga poimenovali Za vsakogar
nekaj. Od sejma na Šlandro-
vem trgu je ostal samo štant
Savinjskega magazina, kjer
so se trudili z akcijsko pro-
dajo. Sejem naj bi spremljali
koncerti ali večeri trubadur-
jev. Vendar je tudi teh veče-
rov bilo le za pokušino, god-
ci pa so igrali predvsem sami
sebi. Verjetno tudi zaradi po-
manjkanja propagande, saj
so temu organizatorji posve-
tili zelo malo pozornosti.
Otroškega živ-žava in pi-
knika s sladoledom sicer ni
motil dež, bilo pa ni sladole-
darjev in tudi periskopovcu
Jesu bo najbrž izlet s kole-
som po žalskih ulicah, kjer je
iskal mikrofon, še dolgo
ostal v spominu.
V soboto so na svoj račun
prišli v glavnem le ljubitelji
športa, manj pa tisti, ki so na
tržnici iskah razstavo doma-
čih jedi, peciva in kruha. Vi-
deli so lahko samo tisto, kar
so pripravile članice aktiva
kmečkih žena iz Petrovč in
: pa nekatere žalske gospodi-
* nje, vse skupaj pa je bolj spo-
mmjalo na čisto zaslužkar-
stvo, ne pa na razstavo.
Kako bi se iztekel zabavni
del, lahko lé ugibamo, kajti
v soboto zvečer je lilo kot iz
škafa. A po izboru glasbe so-
deč, kaj prida obiskovalci ne
bi doživeli. Skratka, n^večja
slovenska veselica tudi ob
lepem vremenu še zdaleč ne
bi bila tisto, za kar jo razgla-
šajo organizatorji.
IRENA BAŠA
Spojitev Zreč z Roglo
Naložbe v razvoj klimatskega zdravilišča
Zreče pod Pohorjem so mlado me-
sto, ki si mora svoj prostor v turistič-
ni ponudbi šele priboriti. V Uniorju,
kjer bdijo nad razvojem Zreč in turiz-
ma nasploh pravijo, da je potrebno
dati Zrečam pravo turistično podobo
z združitvijo starega dela Zreč z no-
vim, kjer gradijo klimatsko zdravi-
lišče.
V tem tednu bodo začeli pokrivati
zdaj odprt bazen s termalno vodo, ob
nje pa bodo zgradili še dva notranja in
en zunanji bazen. Predvidevajo, da bo
terapevtski del z bazeni nared še letos.
Zamisel približevanja starega in no-
vega dela Zreč pa že kaže vidne rezul-
tate. Letos so končali ureditev drevo-
reda s formo vivo in postavili tri nove
skulpture. Urejajo okolico in objekt
nekdanje železniške postaje, kamor
bodo postavili tudi del kompozicije
konjiškega vlaka. Seveda jo bo potreb-
no urediti in jo prav tako vklopiti v tu-
ristično ponudbo, načrtujejo v Unior-
ju. Posegov v sodelovanje z zasebnimi
prodajalnimi bodisi spominkov ali go-
stinske ponudbe, imajo še več v mi-
slih. Akcijo za oživitev spodnjih Zreč
bodo vodili preko Turističnega dru-
štva in krajevne skupnosti in v navezi
z razvojem in ponudbo na Rogli. Za
prihodnje leto pripravljajo prospekte
o turistični ponudbi, kijih nameravajo
lansirati predvsem v tujino. Velik del
naložb v razvoj turizma, zlasti term, je
že pokrit. Od tako imenovanega raz-
vojnega dinarja so dobili 6 milijard di-
narjev, računajo tudi na delež partner-
jev in občinskih sovlagateljev. Delež
treh milijard so prispevali občinski so-
vlagatelji, prav tohko pa tudi zunanji.
Iz občinskega sporazuma bodo letos
dobili 4 milijarde, toliko pa tudi pri-
hodnje leto. Delež izvajalcev bo okoli
20 odstoten, nekaj pa bodo zbrali tudi
s pomočjo bančnih kreditov. Prva faza
gradnje term in terapije brez tenis
igrišč, bo po tej finančni konstrukciji
veljala 30 milijard dinarjev.
Naložba pa je toliko več vredna, ker
bodo s takšnim projektom razvoja
Zreč kot klimatskega zdravilišča, pri-
dobili tudi 70 novih delovnih mest za
terapevtske in zdravstvene delavce.
MATEJA PODJED
Rogaški Beiievue v sodobni preobielci
N^bolj priljubljena izletniška točka v Rogaški Slatini,
gostišče Beiievue, je spet odprlo vrata. Goste je prijetno prese-
netilo z novo, moderno in privlačno preobleko, kljub temu paje
ohranilo nekdanjo domačnost in toplino. Beiievue bo ohranil
tudi sloves odlične kuhinje, seveda pa bo to svojo ponudbo še
popestril in obogatil. Sčasoma bo izobhkoval svojo tipično celo-
vito turistično ponudbo, ki bo, kljub luksusni izvedbi, dostopna
tudi domačemu turistu, izletniku. Skladje arhitekturnih prvin te
150 let stare stavbe z elementi sodobne notranje opreme in
materialov je uspelo priznanemu arhitektu, domačinu Urošu
Birsi, celovita obnova Bellevuea pa je Zdravilišče v Rogaški
Slatini stala blizu 4 milijarde dinarjev.	AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Lepše urejena šolska okolja
Komisija za ocenjevanje
šolskih okolij pri Celjski turi-
stični zvezi, ki je v zadnjih
dneh v prvem krogu ocenje-
vanja pregledala urejenost 59
osnovnih šol širšega celjske-
ga turističnega območja, je
ocenila, da so nekatera okolja
urejena z veliko smisla za
estetiko in urejenost okolja.
Letošnjega junija je v obi-
skanih šolskih okoljih veliko
več cvetja kot v istem času la-
ni. Poleg urejenosti so v komi-
siji zadovoljni tudi z dobrim
vzdrževanjem. V ožji izbor za
tri najboljše, so se po mnenju
komisije uvrstile osnovne šole
Petra Šprajca-Jura iz Žalca,
Nade Cilenšek iz Griž, bratov
Juhart iz Šempetra, Vera Šlan-
cer iz Polzele, Vlada Bagata iz
Braslovč, Šlandrove brigade
z Ljubnega, Frana Kocbeka iz
Gornjega grada. Pohorskega
odreda ter Dušana Jereba iz
Slovenskih Konjic in Marije
Broz iz Bistrice ob Sotli. Med
šolami s skromno urejenimi
okolji pa sta tudi 2 celjski os-
novni šoli. Sicer pa je v skupi-
ni zelo lepo urejenih šolskih
okolij 13 šol, med lepo urejeni-
mi pa 7 šol. Za dokončne oce-
ne se bo komisija odločila med
počitnicami, ko bo vsa šolska
okolja pregledala še enkrat in
se tudi odločila za dokončne
ocene.
V komisiji, ki je ocenjevala
šolska okolja, poudarjajo
vzgojni pomen akcije najmlaj-
ših občanov turistične dežele.
BJ
Žalska mladina pod Gozdnikom
in na Jezersko
Okoli 60 cicibanov in pionirjev je od minule sobote do torka
preživelo štiri prijetne dni na taborjenju pri lovski koči pod
Gozdnikom. Tabor cicibanov in ml^ših poniijev je organiziral
mladinski odsek Planinskega društva Zabukovica, pokrovitelj
pa je bila Skupnost otroškega varstva občine Žalec. Otroci so
obiskali bližnje planinske postojanke, z lovci in gozdarji, ki so
jih obiskali, pa so se pogovarjali o gozdu in gozdnih živalih.
Planinsko društvo Zabukovica in planinsko društvo iz Pre-
bolda pa bosta v teh počitnicah organizirala tudi tabor pionirjev
in mladincev na Jezerskem. Tam bo v času od 16. do 23. julija
taborilo okoli 50 mladih iz žalske občine. Njihovi predhodniki
bodo mladinci iz Kovinotehne, Laškega, celjskega PTT in iz
gornje Radgone. Tabor bo zaključila mladina Planinskega dru-
štva Žalec. Samo iz občine Žalec se bo tabora na Jezerskem
udeležilo okoli 150 pionirjev in mladincev.	^ A
Savinja v ugodnih vodali
Laško Turistično gostinsko poHletJe ie ob številnih
naložbah povečalo tudi dohodek In kvaliteto ponudbe
Lani so v bivšem tozdu Merxovega
Gostinskega podjetja, v Savinji La-
ško, dobili novo vodstvo in se odločili
spremeniti miselnost zaposlenih, ob-
noviti svoje objekte, gostom pa ponu-
diti nekaj več. Kmalu zatem so se izlo-
čili iz sozda Merx, že pojutrišnjem pa
se bodo Merxu spet pridružili kot
TOP Savinja Laško, samostojno po-
djetje.
V tem času so v Savinji adaptirali
svoj stari hotel Savinja v centru Laške-
ga in bolje opremili novega na desni
strani Savinje, zdaj že znani hotel Hum.
Mimogrede, zanj so letos dobili tudi
priznanje Zlate vilice. Bife Pri mostu so
spremenili v slaščičarno, adaptirali pa
so tudi svojo pivnico.
V vse naložbe so vložili milijardo in
dvesto milijonov dinarjev, do letošnje-
ga septembra pa bodo navkljub veli-
kim stroškom poravnali večino raču-
Med laškim Pivom in cvetjem bodo v ho-'
telu Savinja in hotelu Hum nastopali
folklorna skupina, ansambel Vikend in
dalmatinska klapa Bonaca. Gostom bo-
do v hotelu Savinja ponujali odojka, piš-
čance in kmečke jedi, v Humu pa poleg
redne ponudbe še jagnjetino, štajerske
jedi in vola na ražnju.
nov. Letos je v Savinji zaposlenih kar
75 delavcev, deset več kot lani, ker paje
kolektiv mlad, v povprečju okoli 30 let.
jih zaenkrat pesti precej porodniških
odsotnosti. V skupnih službah imajo
zaposlenih le 9 »režijcev«, junija pa so
si v povprečju za osebne dohodke raz-
delili po 2,9 milijona dinarjev. V teh
dneh se kolektiv Savinje pospešeno
pripravlja na prireditev Pivo in cvetje,
dolgoročneje pa žele svojim gostom po-
nuditi še več. Tako že uspešno sodelu-
jejo z laškim Turističnim društvom in
bližnjim Zdraviliščem, posledica tega
pa je tudi polna zasedenost obeh Savi-
njinih hotelov.
Pred koncem lanskega leta so v Hu-
mu pričeli pripravljati posebne kulina-
rične dneve in zabavo in z obiskom so
bili zelo zadovoljni.
Direktorica Zora Koren pravi, da tu-
rizem v Laškem zlagoma vendarle na-
preduje, ker bi sami radi k razvoju te
vse pomembnejše gospodarske panoge
čimveč prispevali, pa bodo skušali
dvigniti predvsem kakovost svoje go-
stinske ponudbe. Razmišljajo tudi
o tem, da bi na obnovljenem vrtu hote-
la Savinja ob nedeljah prirejali že sko-
raj pozabljene promenadne koncerte,
ki se jih žal spominjajo le še starejši
Laščani. Že zdaj imajo ob petkih in
sobotah v hotelu Hum ples, enkrat na
mesec pa pripravijo tudi kakšno večjo
prireditev. Ta čas se dogovarjajo z Bro-
docommercom o povezovanju z njiho-
vim yacthing turizmom, jeseni pa se
bodo v Humu ponovno lotili kulinarič-
nih večerov.
Savinja torej plove v ugodne vode,
nekoliko jih moti le nezainteresiranost
domačih turističnih agencij, da bi nji-
hove možnosti vključevale v svoje pro-
grame ponudb.
Hotel Hum je letos poleg prodajalne turističnih spominkov in umetniških predme-
tov dobil tudi povsem prenovljeno jedilnico.
Bife z brizganci in kavo ob mostu in tik ob pisarni laškega turističnega društva so
^ TGP Savinja spremenili v lično slaščičarno s senčnim vrtom, s katerega se ponuja
^den najlepših razgledov na laški grad in Hum.
10. STRAN - NOVI TEDNÎK
29. JUKI J ise
Kozja lepota na ogled
četrta mearepubllška razstava In seiem koz v Sevnici
Kozjereja je v zadnjih le-
tih doživela silen razmah.
O tem priča število kozjih
čred (samo lani je bilo usta-
novljenih 25 manjših kozjih
čred). O razvoju govorijo li-
tri oddanega mleka - lani so
v mlekarno v Arji vasi od-
dali 70 tisoč litrov mleka,
letos načrtujejo milijon 700
tisoč litrov. In nenazadnje
- lani je prišlo v Sevnico 27
razstavljalcev, letos 54.
Razstave in sejma koz so
se udeležili rejci iz Slovenije,
Hrvaške in Vojvodine. Prire-
ditev je trajala tri dni, razsta-
vo in sejem pa so spremljala
strokovna posvetovanja in
pogovori o smotrni reji koz
ter zdravstveni zaščiti. Rejci
se namreč srečujejo s števil-
nimi vprašanji, saj doslej za-
radi nerazvite kozjereje
v Sloveniji in Jugoslaviji ni
bilo nobenih študij o bolez-
nih koz. Rejci imajo težave
predvsem . pri negovanju
parkljev, veliko je dilem
okrog pripustov.
Drugi problem, na katere-
ga so opozorili na posvetova-
njih, kjer so sodelovali tudi
strokovnjaki biotehniške fa-
kultete, je sestava rodovni-
kov. Člani sekcije za kozjere-
jo so doslej pripravili začetni
rodovnik, vanj so uvrstili 41
živali sanskega tipa, 48 živali
srnastega tipa in 11 koz kri-
žanega tipa.
Tokrat je bilo v Sevnici
moč kupiti tudi okrog 40 ži-
vali, predvsem so to bili po-
tomci ocenjenih živali, za
eno kozo pa je bilo treba od-
šteti okrog 300 mark. Za ple-
menjaka, ki jih silno pri-
manjkuje, pa je treba v Slo-
veniji odšteti 1600 mark.
Uspešno
gozdarstvo
v prvih mesecih letošnjega
leta ni bilo v gozdarski proiz-
vodnji mozirske občine nobe-
nih bistvenejših problemov.
To je tudi posledica lepega vre-
mena pozimi in spomladi, ki je
omogočila dobre rezultate ta-
ko pri poseku kot tudi pri od-
daji lesa tako v družbenem kot
zasebnem sektoiju. Vtem času
so oddah dobrih 32 tisoč ku-
bičnih metrov lesa ali za petino
več kot v enakem lanskem ob-
dobju. Tudi gozdno gojitvena
dela so bila uspešna, saj so za-
nje porabili več kot devet tisoč
ur ali tretjino več časa kot
v enakem lanskem obdobju.
J. V.
Prireditev v Sevnici je bila
namenjena tudi ocenjevanju
živali in pa iskanju rekorder-
ke v mlečnosti. S celjskega
območja je zlato medaljo do-
bil le plemenjak Riko, ki je
trenutno v oskrbi pri Slavku
Artelju v Mariji Reki. Naziv
rekorderka mlečnosti in pre-
hodni pokal pa je osvojila
koza Oskarja Časa iz Titove-
ga Velenja. Zjutraj je namol-
zla 2,80 htrov mleka, skupna
količina mleka čez dan pa je
bila 5,40 Utrov.
Novost v kozjereji bo od-
slej tudi mlečna kontrola,
poleg tega pa bodo na tere-
nu začeli z delom tako ime-
novani vzrejni referenti. To
so člani sekcije, ki bodo or-
ganizirali seminarje in sez-
nanjali ljudi s kozjerejo.
Predsednik sekcije za koz-
, jerejo Silvo Osovnikar je
o letošnji prireditvi in kozje-
reji povedal naslednje: »Z le-
tošnjim sejmom smo izredno
zadovoljni, nagajalo nam je
sicer vreme, vendar je ude-
ležba res dobra. Kozjereja je
doživela velik napredek,
zdaj nas čaka predvsem stro-
kovno selekcijsko delo in
povezati moramo naše član-
stvo. O sodelovanju z mle-
karno v Aiji vasi, ki je tudi
pokrovitelj razstave, lahko
rečem le to, da je odlično in
upamo, da bo tako tudi v pri-
hodnje. Rejci koz si veliko
obetamo od sodelovanja
z nemškimi rejci, kajti skup-
ni evropski trg pomeni tudi
za nas določene možnosti.
Lahko bomo namreč izvažali
kozje mleko, izdelke in me-
so, zato se na te možnosti ve-
lja pripraviti in na to tudi ra-
čunati.«
IRENA JELEN-BAŠA
Kam po mleko
v celiskl
občini?
Podružnica kmečke
zveze v Celju se pridružu-
je opozorilnemu bojkotu
mleka in podpira predlog
kmečke zveze, da se vse
količine danes namolže-
nega mleka porabijo do-
ma. Obenem pa so prido-
biU dovoljenja občinske
inšpekcijske službe za
javno potrošnjo mleka na
naslednjih kmetijah:
Franc Planinšek, Zgornja
Hudinja 17, Anton Turn-
šek. Zgornja Hudinja 10,
Martin Vozlič, Šmartno
v Rožni dolini 17, Jože Di-
mec. Rožni vrh 1, Martin
Štimulak, Klane 51, Do-
brna. Na teh kmetijah bo-
do mleko delili brez-
plačno.
ArteUev Riko je dobil zlato medaljo
Arteljevi v Mariji Reki, 700 metrov visoki vasici nad Pre-
boldom, se s kozjerejo ukvaijajo dobro leto dni. Oba Arte-
Ijeva sta pustila službo in se posvetila domačiji. Trenutno
imajo okrog 22 koz, od šestih koz pa oddata 40 litrov mleka.
Delavci Mlekarne ga odpeljejo v dolino dvakrat na teden. »Z
ljudmi v mlekarni res dobro sodelujemo, pridejo naokrog in
poskrbijo za vse, kar je potrebno. Tudi cena je še kar zadovo-
ljiva,« je povedal Slavko Artelj. Najbolj pa sta ponosna na
svojega plemenjaka Rika, ki ga imata trenutno v oskrbi.
Riko je tudi edini s Celjskega, ki je na tokratnem sejmu
dobil zlato medaljo.	FOTO: EDI MASNEC
Podružnica
»Kozjansko«
Ta mesec so v občini
je pri Jelšah ustanovili (Јгцј
podružnico Slovenske
ke zveze z imenom »KoW^Í'
sko«. O tem je minuli ted.!
razpravljal Svet za družbeJ
ekonomske odnose v ktneta
stvu, gozdarstvu in na vJ
pri Občinski konferenci So{¡'
alistične zveze Šmarje pri
šah. Svet je tudi podpri odk
čitev šmarskih kmetov o bot
kotu oddaje mleka, protesta
akciji Slovenske ktne^b
zveze.
Podružnica Slovenske
kmečke zveze Kozjansko im,
ob ustanovitvi okoli petdes«;
članov, kmetov iz devetih krj!
jevnih skupnosti kozjanskegi
dela občine. Glavna naloga ¡х^
družnice v tem času je, prlvj
biti čim več novih članov insç
s tem okrepiti. Na ustanovitve
nem sestanku so največ pozof,
nosti namenili napovedanem^
bojkotu oddaje mleka in naj
ploh problematiki v prireji oa.
roma mlečni proizvodnji
Prednostna naloga v okvirt
bodočega programa podružni.
ce Kozjansko bo razprava ono.
vi kmetijski zakonodaji, kij(
zdaj še v fazi osnutka. Svetjf
podprl ustanovitev nove zve«
ob tem pa je poudaril, da jet
gibanje z^elo le južni del obft.
ne, zato je treba v akcijo S«
v severnem. Vsekakor pa mo.
rata obe podružnici delovat
združeno, se povezovati v akci-
jah da bi sčasoma lahko v obò.
ni ustanovili občinsko zvezo
K sodelovanju je treba priteg.
niti tudi Društvo vinogradn>
kov, ki prav tako deluje le v se
vernem delu občine, kjer pajf
kmetijstvo oziroma vinograd-
ništvo v resnici najbolj razviti
M. A
KOMENTIRAMO.
Ob današnjem mlečnem štrajku
Slovenska kmečka zveza je za dnnes napovedala
mlečni štrajk po vsej Sloveniji, ki so ga podprli tudi
rejci na celjskem območju.
Razlogi zanj so znani: nizke odkupne cene, nepra-
vična razporeditev bremen inflacije znotr^ reprove-
rige, dolgotrajni plačilni roki za oddano in prodano
mleko, nerazčiščeni odnosi med rejci, mlekarnami in
trgovino.
Prvi mlečni štr^k v novejši zgodovini verjetno ne bo
povzročil kakšnih posebnih gospodarskih pretresov.
Mlekarne imajo namreč tolikšne zaloge, da bo oskrba
z mlekom lahko normalna, pa tudi predstavniki
kmečke zveze so sami pripravljeni deliti mleko potroš-
nikom. Resnejše zaplete bi lahko pričakovali le, če bi
rejci dlje časa vztrajali pri bojkotu.
Bolj kot gospodarski pretres bo tokratni štrajk poka-
zal, koliko ljudje, zlasti kmetje zaupajo kmečki zvezi,
koliko so jo pripravljeni podpreti v njenem boju
z oblastjo. Gre torej za eno prvih konkretnih preizku-
šenj te zveze na političnem odru.
Vsekakor pa je lahko tokratni štr^k tudi pozitiven.
Opozarja namreč na nevzdržne razmere v mlečni proiz-
vodnji in če bo prispeval k razreševanju razmer, potem
seje vsekakor izplačal. Kajti zdravo kmetijstvo je in bo
osnova za trdno, zdravo gospodarstvo.
IB
^fl. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
fiovo in Staro
y Gotovljali
¿e pomislimo, da so Go-
ylje po dolgem in počez
rtzkropljena vas, z nekaj mo-
-gj-no urejenimi kmetijami,
nekaj je sodobnih obrtniških
¿elavnic, veliko polproletar-
gv, čistih delavcev, ki pa so
zaposleni v industrijskih ob-
jektih v drugih krajih, da je
liS brez industrije, se je
predvsem v zadnjih dveh de-
setletjih kar precej postorilo,
predvsem na komunalnem
Jodročju.
Staro središče, kjer stoji
pied lipami vedno lepo ure-
jena kapela, pa spomenik
ííOB, spomenik padlih v 1.
jvetovni vojni. Dom kraja-
jiov, obnovljena cerkev, ob-
novljen gasilski dom, nova
nirliška veža in nov del po-
kopališča - je čisto in ure-
jeno.
Vse drugače je bilo s sever-
nim središčem, kjer stoji
z udarniškim delom postav-
ljen zadružni dom. Tu je DE
Kmetijskega kombinata Ža-
lec, v njem sta kar dve dvora-
ni, ljudski oder, na katerem
je v$e manj kulturnih prire-
ditev. Dolgo je bila med šolo
in domom velika greda nes-
nage, ki pa so jo pred krat-
kim lepo očistili in je zdaj
izgled čisto drugačen.
Igrišče pred šolo je bilo
kar trikrat gr^eno. V tretje
je dobilo asfalt in ograjo, ki
je bila z muko narejena, rav-
nalo pa se je z njo kakor svi-
nje z bučami. Zdaj, ko je tež-
ko vozilo zadelo vogal, izgle-
da ograja zelo klavrno. Veli-
ko ljudi se ne zaveda, da je
v igrišču sto in sto ur udarni-
škega dela. Kdo bo vse v red
spravil, ni znano.
Pa vzhodni del, med igriš-
fem in utama obiralnih stro-
jev! Veliko dobre volje in
prostovoljnega dela je bilo
potrebno, da je bil ustvarjen
lep hribček, kot nalašč za
zimsko veselje gotoveljskih
malčkov. Če bi bil hribček
resnično oskrbovan, bi bil
nekakšen gaj, okras severne-
ga dela vasi; vodja del na
gričku je bil Vasle Stane, ta-
kratni predsednik skupščine
KS, ki je rad prijel za lopato
in kramp, z dušo in srcem je
delal za kraj. Žal je njega in
njegovo ženo pobrala nesre-
ča na Korziki.'
Kdo je dal ukaz, da se ta
čudovit hribček zravna, ne
vem. V glavnem, zravnali so
ga in pozidah temelje za
konjski hlev, ker je v Gotov-
Ijah obstajal - in še obstaja
-	konjeniški klub. Ostalo pa
je samo pri temeljih. Nekaj
let je bil vsem na očeh, prej
kot kakšna razvalina kot pa
urejen kraj. Prav zdaj sta
SZDL in KS med krajane
poslali anketo, v kakšne na-
mene naj bi se končno ta
»nesrečni« prostor uporabil:
hlevi konjeniškega kluba,
ključavničarska oziroma
obrtna delavnica, tenis igriš-
če, pekarna kruha s prodajal-
no in mogoče še za kaj dru-
gega.
Težko je napovedati, kate-
ra panoga bo zmagala, ali pa
bomo mogoče spet začeli »zi-
dati« hribček in ga zasadiU
z okrasnim grmičevjem?!
Bolj razveseljiva vest paje,
da bodo v Gotovljah znova
trije pevski zbori. Moški in
pionirski tako vseskozi pre-
pevata, zdaj pa je ponovno
na obzorju še ženski zbor.
Kaj vemo, mogoče bo prišlo
celo do pevske revije in bodo
Gotovljani na odrske zavese
spet napisali: MLADOST
BREZ PETJA MLADA NI
-	STAROST SE V PESMI
POMLADI.
DRAGO KUMER
Otrošici smeli
v vrtcu
Sem mati dveh otrok v sta-
rosti 9 let in štiri leta in pol.
Spomnim se, da sem po po-
rodniškem dopustu veliko
premišljevala, kam пгу dam
otroka v varstvo. Znanci so
mi vrtce odsvetovali pred-
vsem zaradi pogostih prehla-
dov in drugih bolezni.
Moj sinek je varstvo oziro-
ma vrtec od samega začetka
odklanjal, zato sem bila zelo
v skrbeh, kaj bo s punčko.
Vendar tokrat ni bilo tako.
WO Anice Černejeve Kru-
hov dom zelo lepo skrbi za
naše otroke. Organizacija de-
la je na višku, posebej pa bi
poudarila odnos do otrok to-
varišice Štefke Jamnišek in
Gubice. Tovarišica Štefka je
vedno prisrčna, nežna in na-
smejana, tovarišica Gubica
pa zjutraj z razširjenimi ro-
kami objame vsakega za-
spanca. Otroci se počutijo
varni in njihov smeh napolni
vso igralnico. Tudi v drugih
skupinah vlada veselje in
v garderobi sem opazila, da
otroci zelo radi hodijo v vr-
tec. Menim, da je to najboljši
vrtec v Celju.
GORDANA KOSTIČ
Celje
Mučenje živali
Sem velik ljubitelj mladih
živali, še posebej rada pa
imam muce. Zadnje čase se
veliko govori in piše o lju-
bezni do malih domačih ži-
vali, vendar pa mislim, da
društva za zaščito živali vse-
eno premalo naredijo. Videla
sem že veliko prizadetih
muc, trenutno pa je prizade-
ta moja muca, ki bo verjetno
poginila. Domov je prišla
z ranjeno glavo od močnega
udarca. Človek, ki je to sto-
ril, ni človek, ampak surova
žival, saj muca ne more niko-
mur nič storiti. Toda, če seje
že spravil na m^hno, ubogo
žival, potem jo naj vsaj do
konca pokonča.
Globoko upam, da imam
veliko somišljenikov oziro-
ma ljubiteljev malih živali in
da bodo surovi ljudje nekoč
razumeli, daje mučenje živa-
li z zakonom prepovedano.
Da se bo storilec bolje
spomnil svoje žrtve - moja
muca je črne barve.
SONJA JANEŽIČ
Prijeten izlet
Pred pol leta je bilo v Šent-
jurju ustanovljeno Društvo
za pomoč duševno prizade-
tim, ki ga uspešno vodi Peter
Jeršič. Letos, 19. maja pa je
bil za člane tega društva stro-
koven izlet na Vipavsko.
Ogledah smo si novozgrajeni
Zavod za usposabljanje inva-
hdne mladine.
Izlet je bil dobro organizi-
ran, zato zasluži posebno
pohvalo predsednik društva.
Za veselo razpoloženje je po-
skrbel harmonikar, ki je ne-
utrudno igral, žal pa ni bilo
v avtobusu mikrofona. Po-
hvalo zasluži tudi šofer Izlet-
nika.
Po postanku na Trojanah,
smo si najprej ogledali Teh-
niški muzej v Bistri pri Vrh-
niki, kjer smo videli veliko
zanimivega.
V Zavodu v Vipavi so nas
gostoljubno sprejeli in nam
razkazali prostore. Dan, ki
smo ga preživeh skupaj, nam
bo ostal v prijetnem spo-
minu.
HILDA LOKOVŠEK
Šentjur
Na dvorišču Mestnega gradu v Ceiju bo drevi ob 21. uri
projekcija filma Branka Marjanoviča Ciguli miguli, ki je
bil od svojega nastanka leta 1952 v »bunkerju«. Projekcijo
organizirata KLJUB in Kinopodjetje CeUe.
Na odprtem odru na Tomšičevem trgu v Celju bo jutri
ob 17. uri predstavitev skupin Plesnega studia Celje.
V	atriju na Tomšičevem trgu v Celju bo jutri ob 21. uri
projekcija filma Zid (The Wall), v soboto, 1. julija pa bo
v Atriju, prav tako ob 21. uri koncert skupine Lorelei.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo drevi ob
20. uri nastopila folklorna skupina iz madžarskega mesta
Szombathely s prikazom madžarskega plesa »čardaš«.
V	soboto, 1. julija ob 20. uri bo na ploščadi pred Zdravili-
škim domom koncert evergreenov z Majdo Petan in
ansamblom Nočna izmena iz Celja, v nedeljo, 2. julija ob
16. uri pa koncert pihalnega orkestra iz Ormoža.
V	avli hotela Dobrna si lahko do 17. julija ogledate
razstavo olj Štefana Horvata iz Višnje gore.
V	Zdravilišču v Laškem bodo jutri ob 19. uri odprli
razstavo umetniške fotografije inž. Gojmira Mlakarja iz
Celja. V programu ob otvoritvi bo nastopil moški pevski
zbor Jagnjenica. Razstavo, ki so jo pripravili ob občin-
skem prazniku občine Laško, si lahko ogledate do konca
julija.
Uro kasneje, torej ob 20. uri pa bo v Zdravilišču
v Laškem skupni koncert Mešanega pevskega zbora Zrin-
ski iz pobratenega Vrbovca, moškega pevskega zbora Jag-
njenica ter folklorne skupine Šokadija iz Vinkovcev.
V	Laškem dvorcu v Laškem bodo v soboto, 1. julija ob
13. uri odprli razstavo z naslovom Zgodovina Pivovarne
Laško. Razstava bo na ogled julija in avgusta.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo
jutri večer norveških in avstrijskih pesmi in plesov. Prire-
ditev se bo pričela ob pol devetih zvečer.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do
konca julija, ob torkih, četrtkih in sobotah na ogled raz-
stava starih grafičnih listov »Otrok od rojstva do šole« iz
zbirke Kurta Müllerja.
Bogat program poletnih kulturnih prireditev so pripra-
vili tudi v velenjski občini. Danes ob 19.30 uri bo na
ploščadi pred Namo prikaz folklore Češkoslovaške, na
ploščadi pred domom kulture bo jutri ob 20. uri literarni
večer, ki so ga pripravili ob zaključku bralne akcije Gore-
nje, v sredo, 5. julija pa bo na velenjskem gradu Paganini-
jev večer. Nastopili bodo violinist Tomaž Lorenz, violon-
čelistka Ajda Zupančič in kitarist Jerko Novak. Njihov
nastop se bo pričel ob pol devetih zvečer.
V	Trobnem dolu bo v nedeljo, 2. julija ob 14. uri pred-
stava Franca Detele Begunka, ki jo bo uprizorila gledali-
ška skupina domačega kulturno umetniškega društva.
Predstavo je režirala Slavica Rezec.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Tega se Je Jože Šeilto zavedel šele, ko Je zbolel
Kmalu bo minilo dvajset
let, od kar se je Šeško odločil,
da si bo sam rezal svoj kos
kruha. Deloma je bila verje^
no kriva družinska tradicija,
ie bolj pa želja po samostojno-
sti, prežeta s trdno voljo in
za^anostjo. Samo Šeikovi
vedo, kakina je bila pot od
prvih začetkov do danainje
uspeine obrtne delavnice.
Eden od davkov je bilo tudi
Jožetovo načeto zdravje, ki pa
je v družino prineslo preokret-
nico. Svoje korenine so pogna-
li v Socki, ob cesti, ki pelje iz
Strmca proti Vitaiyu, s svojimi
izdelki in konjerejo pa so po-
stali znani širom Slovenije
Eno samo garanje
Šeškov oče je bil kovač in pri
njem je Jože spoznaval prve
skrivnosti tega poklica. Ko se
je lotil dela v svoji delavnici, je
prav tako naprej poskusil
s kovaštvom, pa je bilo dela vse
manj in se je zato odločil še za
ključavničarstvo. »Najprej
smo bili kooperanti Sipa in
Unioija, pa je bilo vse skup^
bolj slabo, zato smo morali пдј-
ti svm izdelek,« se spominja
Jože Seško. Vlečne кЦике za
avtomobile, ki jih še vedno de-
lajo, so se zdele nsubolj ustrez-
ne, Zaenkrat je dela dovolj, za-
to ni treba razmišljati o preu-
smeijanju. »V zadnjem času
nas pesti predvsem konkuren-
ca cenenih tovrstnih izdelkov
iz južnih republik. Ne vem, ka-
ko da so tako poceni, s^j samo
material več stane,« se jezi Še-
ško, »izdelek pa ni takšen, kot
bi moral biti.«
To, kar je v zadnjem času tu-
di za obrtnike posebej nadlež-
no, je rastoča inflacija. O tem,
da se spominja, kako je moral
oče prositi, da so mu plačali
dolgove, in da danes ni nič bo-
lje, pa ггце ne izgublja besed.
Devet delavcev imajo zaposle-
nih in zanje pravijo, da тоггџо
pošteno zavihati rokav^ Ali,
kot pravi njihov šef: »Že od
nekdsO velja, da nam lahko de-
nar prinese le trdo delo, sicer
nimamo kje vzeti in tudi izgub
ne moremo načrtovati.« Prav
zaradi nenehnih skrbi si včasih
zaželi, da bi bil v kakšni mirni
službi v družbenem sektoiju,
tako pa je v borbi za zaslužek
zanemaril svojo stroko. N^hu-
je pa je bilo, ko je ugotovil, da
mu je 16-urni delovni dan na-
čel zdravje. »Delal sem brez
predaha, naše življenje je bilo
eno samo garanje. Samo poleti
smo si vzeli nek^ dni dopusta
in zaradi otroka šli na moije,«
pravi Jože Šeško. Ko je spoz-
nal, da tako ne bo šlo več dolgo
naprej, je bilo treba пекгц ukre-
niti.
Konji SO nam
spremenili življenje
»Ko sem si po bolezni opo-
mogel, sem si kupil psa. Z njim
sem bil prisiljen hoditi dvakrat
tedensko na treninge in tako
vssO za nek^ časa pozabiti na
delo,« se spominja Seško. Nato
je sin pričel obiskovati konje-
niški teč^j jahanja, vendar
v klubu ni imel možnosti, da bi
dobil svojega konja, čeprav je
bil zelo prizadeven. »Tako smo
sinu na ljubo kupili konja, saj
imamo štiri hektare zemlje, ki
smo jo prej dsgali v n^em sose-
dom, Navsezadnje pa sem si ga
tudi sam želel, le časa nisem
nikoli našel, da bi ga tudi
dobil.«
S tistim dnem, ko je prišel
k hiši prvi konj, se je življenje
Seškovih spremenilo. Dopol-
dneve so posvetili delu v delav-
nici, popoldneve ter sobote in
nedelje pa konjem. Kmalu seje
namreč čreda razširila na da-
našnjih devet konj. Od prvega
konjička sinu v zabavo se je
razvila še ena dejavnost Šeško-
vih - vzreja toplokrvnih konj
angleške pasme za preskako-
vanje ovir. Ob hiši je v enem
popoldnevu zrasel hlev, okrog
pa ogrsOeni travnik za pašo, je-
žo in treninge. »Konji zahteva-
jo veliko skrbi in časa, vendar
je to delo drugačno in nam zato
pomeni neke vrste počitek in
sprostitev,« pojasnjuje družin-
sko strast Jože Šeško. Osnova
za delo s konji je gotovo skrita
v človeku, kasneje pa se lahko
marsikdo naučiš iz knjig in na-
svetov drugih re;
v Sloveniji ni vi
let je treba skrbr.
rediti in učiti, daj
za tekme. Potem
prodajo, pri čene
no izbirno, saj I
kam bo šel konj
z njim ravnali m
»Ob takšnih tra
konj od hiše, je
vendar drugače i
so združeni v
društvu Sloveni
sodelovanja prea
krat pridejo na d
kupčevalci, ki jii
zaslužka. Šeškoi
člani Konjeni
ŠkoQa vas, l^erj
bu v flnančnih til
jejo s treneiji ini
na tekmovanja..
s kočijo poj
Ker je živW
prepleteno z oH
jo, so takšni tudi)
»Možnosti razvoji
rizmu, saj je v IM
vendar sem sam s
ti že skoraj obup
bo uresničil sin,|
Ijo,« pravi Jože. J
namreč v Socki I
no domačijo inlfl
no kmetijo v M
Kjer bi bilo dovd
obrt in konje. Li
celo kovačnicoi
mo konjem in ^
nico za vozove, 1
skupnega jezik«
zemljišča Hmá
zemljo so hoteli!
vili so trikrat vižJ
bila določena z«'
šine in to se nam'
no. Če bi se tega
ogromne stroSkj^
bi nam pomagal
rali.«
Gospodar Jo^
mish opustil, r
nil pa se še vedi»
tega se bo lotil P
jo po Dobrni.J
Zdravilišče ni«
vendar jih vsa)^
hovi zamisli. L®
li turiste tudi n»
čijo v Socko,
preživeli prijetj
z naravo in ži^i
nameravajo P'g
vendar o tem
šljati preveč n^
morda se bo spf
bo ugotovil, da ■
preveč smele ^
za ta naš prost"'
Odkar imajo Šeškovi konje, preživijo z njimi vse popoldneve.
Navadni Iclop In nove pasti njegovega ugriza
»Borelloza Je bolezen, ki Jo slabo poznamo, ^^ Je povedal magister Ivan Eržen
Kdo ne pozna klopa, ži-
valce, s katero se je že mar-
sikdo tako ali drugače uk-
valval. Ponavadi je to sreča-
nje kratko in brez večjih po-
sledic, lahko pa se spreobr-
ne čisto drugače. Klopni
meningitis poznamo, le red-
kokdo pa ve, da je navadni
klop povzročitelj bolezni,
borelioze, ki je lahko tudi
usodna.
In ker jo malo in slabo poz-
namo, smo se o njej pogovar-
jali z magistrom Ivanom Er-
ženom, specialistom za epi-
demiologijo v Zavodu za so-
cialno medicino in higieno.
S poletjem namreč prihaja
čas izletov v naravo in sezo-
na klopov.
Kakina so nova
odkritja v zvezi
s klopom?
Navadni klop, ki je razšir-
jen po vsej Evropi, ne prena-
ša samo virusa, povzročitelja
klopnega meningoencefaliti-
sa, temveč tudi bakterijo, ki
nemalokrat povzroča še res-
nejše obolenje, boreliozo
(Lyme boreliosis). Bolezen
poteka v treh stadijih. Prve-
ga so opisali že na začetku
tega stoletja, kar pomeni, da
je bolezen že dolgo prisotna,
šele leta 1977 pa so v Združe-
nih državah Amerike spoz-
nali celotni potek bolezni in
ugotovili povezavo s klopi.
Povzročitelja pa so odkrili
šele leta 1982, prav tako
v ZDA.
Kakino Je to
obolenje?
Borelioza je obolei^e, ki
poteka v treh stadijih in pri-
zadene številne organe. Kli-
nični znaki so lahko dokaj
različni, odvisno od tega, ka-
teri organski sistem je пад-
bolj prizadet. Najpogosteje
se bolezen začne s kožnimi
spremembami, ki se pojavijo
približno 7 do 14 dni po klo-
povem ugrizu, navadno na
mestu ugriza. Naprej je koža
na tem mestu rdeča. Rdeči-
na, ki je lahko za dlan velika,
začne v sredini bledeti, robo-
vi pa ostanejo rdeči in se širi-
jo. Po tednu do dveh kožne
spremembe izginejo tudi
brez ustreznega zdravljenja,
vendar pa čez nek^ tednov
ali mesecev sledijo znaki, ki
kažejo na prizadetost živčne-
ga sistema, srca in mišičja.
Znaki, ki kažejo na vne^e
sklepov, se navadno pojavijo
čez nekaj mesecev, lahko pa
tudi leta po klopovem
ugrizu.
Kdaj smo pri nas
prvič Izsledili
boreliozo?
Prvi tipični primer boreli-
oze v Sloveniji so obravnava-
li na Infekcijski kliniki
v Ljubljani leta 1984, pred
tem časom pa bolezni nismo
prepoznali, čeprav je prisot-
na že dolga leta. Leta 1985 je
bilo odkritih 250 primerov,
lani pa je bilo v Sloveniji
obravnavanih že 957 prime-
rov te bolezni. Bolniki so se
okužili v različnih delih Slo-
venije, zato menimo, da so
klopi okuženi na celotnem
območju republike. Na celj-
skem območju je bilo odkri-
tih dobrih sto obolelih, števi-
lo pa je veijetno še večje, saj
imamo registrirane le tiste
bolnike, ki so se javih na od-
delku za kožne bolezni bol-
nišnice v Celju.
Je kdo bolj ali manj pod-
vržen tej bolezni in kdaj se
le-ta najpogosteje pojavlja?
Epidemiološke raziskave
so pokazale, da oboleva o
ženske nekoliko pogosteje,
kot moški, kar pa je lahko
tudi posledica večje izpo-
stavljanosti ugriza klopa,
obolenja pa se pojavljajo
v vseh starostnih skupinah.
Borelioza se najpogosteje
pojavlja poleti, kar je pove-
zano z dejstvom, da so klopi
v tem času nžgbolj aktivni,
obiski v naravi pa najpogo-
stejši. Verjetnost, da bi se
človek okužil v času od no-
vembra do marca je majhna,
saj ob nizkih temperaturah
klopi mirujejo.
Kdaj in kako izvemo za-
gotovo, da smo zboleli za
boreliozo?
Za dokončno potrditev di-
agnoze je potrebno opraviti
nekatere praiskave krvi,
vendar pa so kožne spre-
membe običigno tako značil-
ne, da krvi sploh ni potrebno
preiskovati. Drugače je seve-
da takrat, kadar pride bolnik
z drugačnimi težavami, ki
kažejo na to, da se je bolezen
razvila v drugo ali tretjo fazo.
V takem primeru pravilne
diagnoze brez ustrezne krv-
ne preiskave ni mogoče do-
ločiti.
Kako se zdravimo za bo-
reliozo?
Bolezen zdravimo z antibi-
otikom, zdravljenje paje naj-
bolj uspešno v začetni fazi.
medtem ko je v zadnji le red-
kokd^ uspešno.
Kako se ubranimo pred to
novo in dokaj nevarno bo-
leznijo?
Pred okužbo in s tem pred
boleznijo se lahko zaščitimo
le tako, da preprečimo ugriz
klopa, ki prenaša povzročite-
lja. Zelo pomembno je, da za
izlet v naravo oblečemo pri-
merna oblačila. Ta morajo
biti iz gladkega materiala, ki
onemogoča klopu da bi se
oprijel. Ovratnik in manšete
se morsko tesno prilegati ko-
ži. Odkrite dele telesa je po-
trebno večkrat namazati
s sredstvi, ki odbijao insek-
te pa tudi klope, na primer
z Autanom, Bibanom. Že
med zadrževanjem v naravi,
obvezno pa ko se vmemo do-
mov, je treba opraviti teme-
ljit pregled celega telesa in
odstraniti klope, ki še niso
prisesani. Najbolj pozorni
moramo biti pri pregledova-
nju pregibov in delov telesa,
kjer je koža nežna in tanka,
saj so prav ta mesta za klope
пдј privlačnejša. Zelo po-
membno je, da ta pregled
opravimo pri otrocih. V pri-
meru da je klop že začel zéOe-
dati, ga ne smemo na silo od-
trgati. Najbolje je, da ga za
dve do tri ure pokrijemo
z vato, namočeno v olje ali
petrolej. Če to ni uspešno, je
nsybolje, da obiščemo zdrav-
nika, ki bo klopa strokovno
odstanil. Vedno namreč ob-
s^a nevarnost, da pri ruva-
nju ostane klopova glavica
v koži. Poudariti moram, da
na ta način ne preprečujemo
le borelioze, temveč tudi
klopni meningitis in morda
še katero drugo bolezen, za
katero bomo morda kasneje
ugotovili, da je tudi poveza-
na z ugrizom klopa.
MARJELA AGREŽ
NOVI TEDNIK - STRAN 13

5 solltíamosUo ŠenUurčanov In zûomcey
Maja Žniđar iz Šmarja pri
jeläah, ki te dni praznuje
foajsti rojstni dan, pred-
vsem rada ri&e in bere. Ve-
¿ra, nadpovprečno inteli-
reotna deklica, ki ima mi-
ličDO distrofljo, je zdaj kon-
čala 3. razred osnovne iole
v Kamniku. Za premagova-
le svojih zdravstvenih te-
je do nedavnega upo-
rabljala običajni invalidski
voziček, s katerim so jo vo-
lili drugi in je bila tako po-
vsem odvisna od tuje po-
OlOČi»
Pred kratkim je deklica
Maja zaživela novo, drugač-
no življenje, v katerem veli-
ko la^e premaguje svoje te-
žave in je sama pri gibanju
skor^ neodvisna od pomoči
' ¿4igih. Z novim, najsodob-
nejšim elektronskim invalid-
skim vozičkom, za katerega
so s solidarnostjo Šentjurča-
: nov in zdomcev odšteli nad
10 tisoč nemških mark, vre-
den pa je kar 15 tisoč, se lah-
ko odslej vozi sama.
Za humanosti nI
občinskih mala
I Takšna vsota mark je seve-
I da kar velik znesek tudi za
nemške razmere. Mjgina ma-
, mica, kije medicinska sestra
v šentjurskem zdravstvenem
I domu pove: »Imam srečo, da
delam v kolektivu, ki ima to-
liko razumevanja za vse teža-
ve, ki so povezane s hčerino
boleznijo. Ko sem jih sezna-
nila s stisko in dvomi kako
do vozička, ki ga Msqa nujno
ß potrebuje, so takoj začeli
iskati rešitev.« Sodelavka
Mira Cimerman je seznanila
s težavo svojo prijateljico
Bredo Romih iz Sevnice, ki
je na začasnem delu v ZRN.
Obljubila je pomoč in oblju-
bo tudi uresničila.
V šentjurskem zdravstve-
nem domu so nato na pobu-
do mladinske organizacije
priredili lanskega februaija
v motelu Mene dobrodelni
»Ples za srečo«, za katerega
seje veliko trudila sodelavka
Barbara Moser. Pomagale so
šentjurske delovne organiza-
cije, obrtniki iz Šentji^a in
tudi Celja ter likovniki, ki so
prispevali denar ali darila za
srečolov. Čistega izkupička
od plesa in srečolova je bilo
kar za 7 tisoč mark. Ostalo so
zbrali zdomci iz Reutlingena
v ZRN.
M£oina mamica: »Izkoristi-
la bom priložnost in se vsem
iskreno zahvaljujem.« M^a,
ki v teh dneh praznuje rojst-
ni dan, zdéú že zelo spretno
obvladuje »šoferske« vešči-
ne, ko se veselo, zd^ neod-
visno od pomoči drugih, gi-
ba v domačem Šmaiju pri
Jelšah oziroma v kamniški
šoli, ^er je končala razred
z odličnim uspehom. Tako
na dvorišču, kot v lokalu,
kjer smo posedeli, se je
z njim, sicer previdno, a ve-
selo in navihano zapodila
k mizi. Ko je govor o novem
vozičku, na katerega je zelo
ponosna, se prepozna veselje
na цјепет obrazu.
»Rada hodim v šolo,« pove
М£ца, ki ima n^rsOši mate-
matiko. Lepa deklica z dolgi-
mi lasmi se med obiskom
sprva v fotelju kratkočasi
s pobarvanko. Tik ob гџеј je
v kletki njen zeleni prijatelj.
papag^ Pipsi. Iz enosobne-
ga šmarskega stanovanja,
kjer, ko ni v kamniški šoli,
živita skup^ z mamico, se
lahko Мцја razgleduje proti
Jelšingradu, svetemu Mi-
klavžu, železni cesti, nogo-
metnem i^šču, bazenu in
šoli. Nioržge je zunîo, na dvo-
rišču. Poleti se bo z mamiči-
no pomočjo kopala tudi
v šmarskem bazenu. Maja bi
s svojimi intelektualnimi
sposobnostmi sicer lahko
obiskovala tudi bližnjo
šmarsko šolo, vendar je
v kamniški, ki ima isti pro-
gram, zaradi posebne, stro-
kovne nege. Mamica jo pri-
pelje v Smaije vsak konec
tedna. V Kamniku pred tem
še niso videli takšnega »su-
per« vozička. Menda pa bo-
do začeli izdelovati podobne
tudi pri nas. V Kamniku je še
več otrok z mišično distrofi-
jo, tudi z našega območja,
vendar ni denaija, da bi lah-
ko vsi imeli tako dobre in
lepe vozičke, ki bolj spomi-
njao na i^alo, kot pa na nu-
jen invalidski pripomoček.
Izkaže se, da se že tudi Мгџа
dobro spozna na vse mogoče
vrste vozičkov, na ryih pred-
nosti in pomanjkljivosti.
Njen voziček tehta kar sto
kilogramov. Zato je hišni
svet bloka, kjer stanujeta
z mamico, odstopil sobo
v polpritličju, kjer lahko te-
žak voziček shranjujejo in
polnijo njegove akumulator-
je. Z njim bi se lahko M^a,
brez tuje pomoči, zapeljala
vse do Celja in še naprej.
Pomllovanle, ki le
odveč
Zaenkrat se deklica vozi
čisto sama le po šimem dvo-
rišu bloka, po nevarni šmar-
ski glavni, magistralni cesti
pa le v spremstvu mamice.
Cesta Ceije-Rogatec je пгц-
nevamejša na celjskem ob-
močju in lahko bi naletela
tudi na neprevidnega ali ob-
jestnega voznika. Zato vozi
Мгца po tej cesti posebno
vestno in preudarno. Med
potjo jo pozdravljao in z lyo
in mamico рокгатјјцјо nju-
ni številni šmarski znanci,
nekateri sobotni neznanci pa
so tudi toliko radovedni, da
se kar ustavijo in stoje obču-
dujejo čudovito deklico ali
njen zanimiv invalidski vozi-
ček. V svojem vozičku je
z dolgimi, svetlimi lasmi
z mašnico kot ena od prin-
cesk ali kraljičen iz pravljic,
ki jih tako rada bere. Samo-
zavestna je, ko se vozi, dosto-
janstvena, nežna, vedra, če
hoče pa tudi pikra. Odpeljala
se je v bližnjo trgovino in po
vrnitvi tarnala nad visokimi
cenami, s^ je ugotovila, da
stane otroški šivalni stroj že
kar 14 starih milijonov. Rada
je lepa, urejena. In njeni
ljubljenci! »Michael Jack-
son, Samantha Fox in Sabri-
na. Pa tudi Sandra.« Tudi
glasba je ena od njenih lju-
bezni. Na otroški sintesizer
nigr^jši igra Larino pesem.
Happy birthday, Mojstra Ja-
ko in Marko skače. »Pika po-
ka pik^olonica ne znam ce-
lo. Pa Čuk se je oženil tudi
igram«.
Poleti bo odšla na moije
v Izolo, kjer im^o mišični di-
strofiki počitniški dom. Si-
cer pa je n^r^ši v Šmaiju.
»Ko pridem v Smaije, se mi
Šma^e nasmehne,« rada po-
udaija, nekoliko poetično.
»Мада ljubi Šmaije,« pove
mamica. Tudi številni Šmar-
čani jo im^o radi, se izkaže
na šmarskih poteh. Motijo le
sicer redko besedno pomilo-
vanje nekaterih, kar brihtno,
ponosno deklico preseneča.
Pa s£u: mar je za notranjo
srečo merilo le življenje brez
invalidskega vozička? Sreča
je mnogo več, za vsakogar
različen cilj, za katerega vča-
sih ni potrebno veliko. No-
tranje bogata Мдја je srečna
in zdîo, ko je s humanostjo
Šentjurčanov, zdomcev in
drugih zaživela novo življe-
nje, je še tem bolj.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Voziček za srečno deklico Majo: humanost ne pozna občin-
skih ia državnih meja
Rekreacila
v času, ko se je človek
bolj gibal kot danes, je bilo
javestno ukvarjanje s špor-
tom manj intenzivno in
slabše organizirano.
Pa vendar so ob koncu
prejšnjega stoletja v Celju
delovala številna športna dr-
'tva, iz katerih so se posto-
Poma razvili pomembni
»Portno rekreativni zavodi,
^ so delovali vse do izbruha
«ruge svetovne vojne. Poleg
^starejšega celjskega
športnega društva, leta 1811
^stanovljenega Strelskega
^Štva, ki je združevalo
predvsem n^uglednejše
Predstavnike celjskega nem-
J'va, sta bili v Celju dolgo
n^bolj priljubljeni obe
Wadni društvi: nemški
Turnverein (1862) in Sloven-
ijo sokolsko društvo (1890).
¡-«prav sta bili obe društvi
"äcionalo prebudnega zna-
in sta dolgo časa zane-
marjali svojo osnovno dejav-
nost (z veliko vneme pa sta
Prirejali različne zabave in
jj®se), se je na prelomu sto-
®ija v njunem okviru razvila
Pyahna športna dejavnost,
^ Je že kmalu pripeljala do
''Sanizirarga odseka v sa-
mostojna športna društva.
, i^ako se je npr. iz kolesar-
odseka Sokola (ust.
leta 1904 razvilp samo-
,'ojno Slovensko kolesarsko
^''^štvo, ki je kot protiutež
nemškemu kolesarskemu
društvu (ust. 1887) v letih
pred prvo svetovno vojno
razvilo živahno kolesarsko
dejavnost v Celju in okolici.
Lawn-tennis v Celju. »Na
igrališču za tenis onstran
Glazije na Repinškovem po-
sestvu se že pridno igra. Od-
bor kluba poziva igralke in
igralce, da pridno goje ta
šport«. (Narodni dnevnik,
26. 5.1909)
Nigveč športnih društev
v Celju se je ustanovilo ob
koncu prejšnjega stoletja, ko
se je tudi pri nas okrepila za-
vest o pomenu športa za
zdravje. Vzroki za nastajanje
športnih društev v Celju pa
so bili n^večkrt nacionalne
narave, saj so bila nacional-
na nasprotja v mestu tako za-
ostrena, da tudi na tem po-
dročju ni bilo mogoče sožit-
je. Tako imamo v tem času
v Celju pri vseh glavnih
športih (drsanje, tenis, atleti-
ka, kolesarstvo) po dve dru-
štvi, ki združujeta le pripad-
nike ene nacionalnosti. Edi-
na izjema je leta 1910 usta-
novljeno delavsko športno
društvo Freihet, kije delova-
lo v okviru celjske sociali-
stične organizacije in je kot
tako združevalo tako nem-
ške kot dudi slovenske de-
lavce.
Iz ohranjenih virov je raz-
vidno, da so se višji sloji celj-
skega meščanstva na prelo-
mu stoletja radi ukvaijali
predvsem s sankanjem in dr-
sanjem (med leti 1875-1893
je delovalo v Celju društvo
za gojitev zimskih športov
Nordpolklub) ter tenisom in
streljanjem, med nižjimi slo-
ji paje bila nžOpriljubljenejša
telovadba in v letih pred pr-
vo svetovno vojno atletika
ter nogomet. Socialna dife-
renciacija, ki je bila prisotna
tudi v športnem življenju
(delavec si brez odrekanja ni
mogel privoščiti opreme za
tenis), je bila manj vidna le
v poletnih mesecih, so se vsi
Celjani (in številni turisti)
družno namakali v Savinji.
Eden izmed glavnih po-
udarkov celjske turistične
ponudbe, ki jo je občina na-
črtno pospeševala že od za-
četka sedemdesetih let dalje,
so bila prav kopališča na Sa-
vinji, ki naj bi imela po mne-
nju strokovnjakov enako
zdravilno moč kot voda v La-
škem in Rimskih Toplicah.
Tako je Slovenski gospo-
dar že leta 1878 takole sUko-
vito opisal celjsko turistično
ponudbo: »Voda v Savinji je
vedno čista in prozorna, ka-
kor studenčnica, torej že za-
volj tega jako pripravna za
kopanje. K temu pa še pride-
jo druge dobre lastnosti, na-
mreč, da struga ni preglobo-
ka, da je navadno topla in da
ma zdravilno moč, kakor vo-
de po bližnjih toplicah. Zad-
nji dve lastnosti pa ima Savi-
nja od tod, ker v njeni strugi
na mogih krigih izvirno topli
vrelci in tudi nekteri pritoki
jej pripeljejo ali slano ali to-
plo vodo... Hausbaumovo
kopališče ima dve utici; prva
kmalu za mestnim parkom
je odločena za gospe z 29. od-
delki, ki so tudi v vodi prede-
lani. Kakih 250 korakov više
je utica za gospode s 30. od-
delki, ki pa v vodi niso pre-
delani, tako da se gospodje
omejeni v reki kopljejo. Na
levem bregu je Kržončevo
kopališče s 13 oddelki, po-
dobno Hausbaumovemu, sa-
mo da v prostem ni predela-
no za razne spole. Kopališča
so sicer priprosta, pa prak-
tična in snažno uredjena.
Kdor se hoče pred kopelo
ohladiti ali po kopeli si odpo-
čiti, ngjde klopi pred kopa-
lišči in v parku. Sicer pa je
dovoljeno tudi drugod v Sa-
»Po spričevanju skušenih
zdravnikov imajo Savinj-
ske kopele enak upliv na
človeško zdravje, kakor ko-
pele v bližnjih Dobrnskih,
in Laških toplicah. Navad-
no se tedaj z uspehom rabi-
jo proti protinu, občnim
slabočam in posebno dobro
uplivajo na kožo in živce ter
splošno okrepčanje pospe-
šujejo...« (Slovenski gospo-
dar, 30. 5.1878)
vinji se skopati, samo pod
starim gradom ne - zavolj
velike globočine in preblizu
hramov ne - zavolj ljudi, da
sen ne bi pohujšanje dajalo«.
V devetdesetih letih prejš-
njega stoletja je delovalo po-
leg Hausbaumovega kopališ-
ča na desni in Palosovega
kopališča na levi strani Savi-
nje še slovensko kopališče
Diana na Bregu (posledice
nacionalnih razprtij so se to-
rej pokazale tudi tukaj) in
v njegovi neposredni bližini
posebno vojaško kopaUšče,
ki ga je celjska gamizija bolj
kot v športne namene upo-
rabljala za umivanje v Celju
stacioniranega vojaštva.
Prihodnjič: Obiskovanje
kulturnih prireditev
Hausbavmovo kopališče na Savinji.
14. STRAN - NOVI TEDNÎK
29. JUKI J ise
Mladi bodo
v Podsredi
raziskovali staro
domačo obrt
Domaća obrt Podsreda 89 je
delovni naslov pionirskega etno-
loškega raziskovalnega tabora, ki
bo v Podsredi v času od 2. do 8.
julija. Tabora se bo udeležilo 16
učencev sedmih in osmih razre-
dov iz vseh osnovnih šol v občini
Šmarje pri Jelšah in pet mentor-
jev. Mladi raziskovalci bodo ugo-
tavljali, katere domače obrti so
se ohranile do danes, zakaj so ne-
katere izumrle in kakšne so mož-
nosti za njihovo oživitev. Organi-
zator tabora je delovna organiza-
cija Spominski park Trebče, ki
je, skupaj s Pokrajinskim muze-
jem iz Celja, prevzela strokovno
vodenje mladih na terenu.
Počitnice
Počitnice so prišle na obisk,
to bo vrisk,
ko se bomo igrali
in se smejali
ter klepetali.
Z nami bodo šle po borovnice
in na pice.
z nami bodo pile sok
in poslušale naš jok.
ANDREJA KUKOVIČ, 2. r.
OŠ Stranice
Potoček
Potoček teče.
potoček teče.
na travniku blizu
koza rezgeče.
Potoček teče,
se v reko zlije,
reka velika
se vrbi dobrika.
Nazadnje vsa žalostna
zlije se v morje
nad njim pa zasveti se
modro obzorje.
KLAVDIJA KAVČIČ. 5. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Bazen za lokvanje
Mamica je kupila lokvanje in
morala jih je nekam nasaditi. Za-
čela je zidati bazenček. Ati je
skopal veliko jamo, mamica je
zamešala beton, potem pa ga je
polivala po jami. Pustila gaje, da
se je strdil. Drugi dan ga je zagla-
dila in pobarvala z zeleno. Prišel
je dan, ko smo nalili vodo vanj.
Na dno je v zemljo posadila lok-
vanje. Da okolica bazena ne bi
bila tako pusta, jo je zasadila
s travami in cvetlicami. V tem
bazenu bo vsaka žaba kraljica.
DARJA CVELFER, 4. r.
OŠ Stranice
Mladi ribiči ob
Siivniškem Jezeru
v Gorici pri Slivnici se je v po-
nedeljek pričel dvanajsti tabor
slovenskih mladih ribičev. Pri-
pravila ga je ribiška družina Vo-
glajna iz Štor. Tabor bo trajal ves
teden, mladi slovenski ribiči pa
bodo spoznavali ribolovne vešči-
ne in ribogojstvo, pa tudi proble-
matiko onesnaženih voda. Obi-
skali bodo Kumrovec in spomin-
ski park Trebče in si ogledali
proizvodnjo v delovni organiza-
ciji Alpos v Šentjurju.
Kravata
Oče se je pripravljal na slavje,
ki ga je pripravilo njegovo po-
djetje. Opazovala sem ga pri za-
vezovanju kravate. Nenadoma se
mi je v glavi porodilo vprašanje:
»Oče, zakaj nosiš kravato?« Oče
meje najprej na pol začudeno, na
pol v zadregi pogledal, nato pa
rekel: »Kravato nosim zato, da
me ne zebe v noge.«
SIMONA GOLČMAN, 6. r.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki
S preteklostjo
v prihodnost
Ni prihodnosti brez sedanjosti
in ni sedanjosti brez preteklosti.
Ljudje ne poznajo preteklosti, za-
to jo je treba odkrivati. Ponekod
se nam kar sama ponuja, pa je ne
vidimo. S stvarmi, ki pričajo
o življenju naših dedkov in ba-
bic, sploh ne znamo prav ravnati.
Kaj vse skrivajo stara podstrešja!
Priplaziš se po škripajočih stop-
nicah. Pogledaš okrog sebe - sa-
ma tema. Nato pogledaš še en-
krat in zagledaš prekrasne stvari.
Glej, tam je star kolovrat, pa ve-
zan lonec... V hipu se znajdem
kakšnih stopetdeset let nazaj
pred neko kmetijo.
Na levi stoji kozolec, še skoraj
nov, pokrit s slamo. V bližini je
kašča z ornamentom nad vrati.
Nedaleč stran zagledam še hlev,
na drugi strani dvorišča pa se bo-
hoti kmečka hiša s polkni in križi
v oknih. Vstopim. Znajdem se
v prostorni kmečki izbi. V kotu
stoji krušna peč, lepo okrašena
in topla. Pred njo je klop, kjer se
stiska šest ali sedem otrok. Opa-
zujem staro zgrbljeno ženico za
kolovratom. »Stara mati, povejte
pravljico!« se oglasi najmanjši
otrok.
Pogled mi od križa in svetih
podob v kotu splava k vratom, ki
vodijo v črno kuhinjo. Po stenah
visijo zažgani lonci in ponve,
strop je ravno tako nizek kot v iz-
bi. Na štedilniku čaka polna skle-
da zlato rumenih žgancev. Žen-
ska srednjih let, a že močno zde-
lana, s pisano ruto na glavi, s čr-
nim predpasnikom in s pošve-
dranimi čevlji, prime skledo in jo
odnese v izbo.
Spet sem v sedanjosti. S po-
močjo naše raziskovalne naloge
na temo Muzealije in druge etno-
loške značilnosti kraja šele prav
razumem ljudi, ki ne cenijo stare-
ga. Česar ne poznaš, res ne moreš
ljubiti. Vesela sem, daje naša ob-
širna zbirka starin in znamenj
v kraju navdušila tudi sošolce in
naše starše. Zlato priznanje, ki
smo ga prejeli za nalogo na re-
publiškem srečanju mladih zgo-
dovinarjev v Mariboru, pa pome-
ni za vse nagrado za polletno de-
lo in veliko spodbudo za nadalj-
nje raziskovanje.
NATAŠA URBANC, 8. r.
OŠ Vera Slander
Polzela
Naša šola
Naša šola se imenuje po narod-
nem heroju Pranju Vrunču. Stoji
na Hudinji. Obdaja jo šolski
park, dvorišče, šolski in zelenjav-
ni vrt. V parku stoji spomenik
Franja Vrunča, na šoli pa je spo-
minska plošča, na kateri piše, da
je bila zgrajena leta 1959. Pionir-
ski odred se imenuje po Živki
Damjanovič. Šolo obiskuje pri-
bližno 1000 učencev. Ima več
učilnic, tajništvo in zbornico, te-
lovadnico, knjižnico in kuhinjo.
Na okenskih policah visijo rože.
Naša šola je lepa in jo moramo
čuvati, da bo še dolgo lepa.
ANDREJ FISTER, 4. r.
OŠ Franjo Vrunč
Celje
v uredništvu
Pionirskega lista
Šestošolci naše šole smo sç«
pravili v Ljubljano. Obiskali s^
uredništvo PIL-a. Razdelili srf
se v tri skupine: novinarski
žek. Veselo šolo in ostale rub'^
ke. Člani novinarskega кгол
smo se pogovarjali z urednico?
brike Mladi dopisnik in Kje ^
čevelj žuli Meto Tavčar. Ko srn,
izvedeli vse, kar nas je zanirjiajj
smo se pogovarjali o PlL-u in
šem šolskem glasilu.
Ker smo hoteli spoznati še ■
torja rubrike Randi na verandii
Detektivska svetovalnica, naitij,
Meta Tavčar predstavila Daijj
Bila je prijazna in vesela in w
ona se je rada pogovarjala г nj.
mi. Preden smo odšli, sem mor»
obljubiti, da bom pisal za Dete^
tivsko svetovalnico.
PETER STENIČNIK, 6,
COŠFranRoi
Celj,
Skrb za zobe
Prvi zob sem dobila, ko sçfl
bila stara 10 mesecev. Kmal^
sem dobila tudi zobno ščetk»
Zobke mi je najprej umivala rni
mica, ko sem se naučila čistu
zobe sama, pa sem to počela vs^
dvakrat na dan. Ko sem bila pt.
vič pri zobozdravnici, me je pot
valila in obe sva bili veseli, kern
bilo potrebno vrtati.
V prvem razredu smo gledaf
film o tem, kaj naredi zoben i».
higiena in nepravilna higiena. Os
takrat si še bolj temeljito čistic
zobe.
Ponosna sem, da smo lete
zmagali v tekmovanju čistih zob
Pomagala nam je tudi tovarišici
ki nas je za vsakega »zajčka« k
posebej pohvalila in vsi sm
k negi spodbujali bolj lene sošot
ce. Za svoje zobe bom še napre
skrbela, da bodo beli in zdravi
URŠKA TOPLAK, 2. t
OŠ Slavko Šlandei
Celj(
SATAŠA ZLODEJ iz 1. razreda OŠ Stranice se bo takole
igrala med počitnicami.
^fl. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
• N^več potov iñ dela
JO v minulem tednu celj-
jltim miličnikom znova
povzročali nasilneži in raz-
pajači, ki pa se na srečo
vsak teden sproti dogovori-
jo vsaj, da bodo svoje vra-
golije počeli večinoma ob
koncu tedna.
« V petek so morali milič-
niki пгОргеј v samski dom
v pohorski ulici, kjer je An-
goli M. iz Okrogarjeve glas-
no razgrćual. Najprej so ga
le opozorili, ko pa so jih po-
Ijlicali še dobro uro zatem
na dvorišče v Okrogaijevi
ulici, kjer je Anton nadalje-
val svoj »one man show«
s pretepanjem žene, so raz-
greteža odpeljali na postno
niilice in ga med štirimi
stenami pustili, da se v osa-
mi strezni.
• Občanka iz Kocenove je
v soboto zaprosila milični-
ke za pomoč, saj jo je dosti
niočnejši Jože K., sicer
njen partner v izvenzakon-
ski skupnosti, pretepal. Do
prihoda miličnikovjo je Jo-
že tako poškodoval, da je
morala po pomoč k zdrav-
niku, miličniki pa bodo si-
laka prijavili za nasilništvo,
saj se ni petelinil prvič.
BP
Z nožem |u je hudo ranil
čeprav delavci organov
za notranje zadeve še pre-
verjajo vse okoliščine, za
zdaj vse kaže, da ni bilo ni-
kakršnega vzroka za krvav
obračun pred diskom Saša
v Sveti Emi pri Podčetrtku.
Tu je namreč v soboto zgo-
daj zjutraj 34-letni Tomi-
slav D. iz Btfletine pri Po-
nikvi z lovskim nožem za-
bodel 21-letnega Borisa L. iz
Prelog pri Šmarju in 22-let-
nega Stanislava V. iz Rogin-
ske Gorce. Uboda z nožem
sta bila tako huda, da so ji-
ma v celjski bolnišnici šele
s hitro operacijo rešili živ-
jenje.
Boris L. in Stanislav V. sta
bila s še dvema prijateljema
v tem disku, ko pa so se ob
2.30 odpravljah domov, so
videli, da se zaradi drugega
avta s svojim fičkom ne mo-
rejo odpeljati s parkirnega
prostora. Voznik fička je za-
to odšel vprašat, kdo je last-
nik avta, ki jim zapira pot
- to je bil Samo Z. iz Ponik-
ve, ki je tudi dejal, da bo avto
prestavil in jim naredil pot.
Med tem pogovorom pa je iz
teme nenadoma prišel Sa-
mov prijatelj, s katerim so
skupaj prišli v ta disko, ter
brez kakršnih koli besed izza
čevlja potegnil lovski nož in
zabodel Borisa v trebuh; za-
tem je stekel okoli avta in
enako zabodel še Stanislava.
Hudo ranjena so prijatelji
prepeljali v šmarski zdrav-
stveni dom, od tam pa so ju
odpeljali v celjsko bolniš-
nico.
Storilec se je skupaj s pri-
jatelji (bili so s tremi avtomo-
Poiutrlšnjem pa
S čelado
Upajmo, da v soboto
miličniki ne bodo imeli
preveliko dela, ko bodo
začeli izvajati določilo
zakona o varnosti v cest-
nem prometu, ki določa,
da morajo s 1. julijem vsi
vozniki koles z motorji
nositi zaščitne čelade.
O tej zakonski novosti
smo po raznih časnikih
toliko pisali, da se gotovo
ne bo mogel nihče zgo-
varjati, da za to zakonsko
novost ni vedel. Zato je
bolje, da tisti, ki nimajo
čelade, ne gredo na ceste,
saj miličniki takim izgo-
vorom ne bodo nasedli.
bili) odpeljal in kmalu zatem
iz avta še odvrgel nož. Nobe-
nemu od teh se ni zdelo
vredno dogodka prijaviti,
ampak so nadaljevali vese-
ljačenje po raznih gostiščih
in diskih.
Takoj ko so miličnikom iz
zdravstvenega doma javili,
koga so jim pripeljali in kaj
naj bi se bilo zgodilo, so za-
čeli z zbiranjem podatkov,
da bi ugotovili storilca. Že
v soboto zvečer so vedeli,
kdo пдј bi bil in osumljenega
Tomislava so tudi prijeli ter
zanj odredili začasni pripor.
Potem ko ga je prvič zaslišal
tudi preiskovalni sodnik, mu
je pripor podaljšal.
(-fk)
Po tatvini požar
Dva mlajša mladoletnika
sta v petek ponoči povzročila
požar in s tem splošno nevar-
nost v stanovanjskem b'oku
v Dobrteši vasi 16 E. V kleti
sta namreč hotela iz motorne-
ga kolesa ukrasti malo benci-
na: medtem ko je eden polnil
steklenico, mu je drugi svetil
z vžigalnikom. Toda prvemu je
med tem »podvigom« padla
steklenica iz rok in tedió se je
bencin vnel. Fanta sta jo sicer
popihala brez poškodb, toda
zgorelo je motorno kolo in pre-
cej napeljav v bloku. Škodo so
ocenili na okoli 16 milijonov
dinarjev. Pol ngj je bi bilo na
motorju, pol pa na stanovanj-
skem bloku.
Spregledala je
kolesarko
Na križišču s Kovinarsko uli-
co v Celju je v četrtek 46-letna
voznica osebnega avtomobila
Berta Oprotnik iz Celja zaradi
izsiljevanja prednosti zbila 31-
letno voznico kolesa z motor-
jem Marijo Juhas. tudi iz Celja.
Kolesarka je padla in hudo ra-
njeno so prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Celjski poklicni gasilci tudi
minuli teden niso stali križem
rok. Za obilico dela in pestrost
akcij pa so spet poskrbeli ob-
čani s svojo malomarnostjo,
pozabljivostjo in še kakšno
lastnostjo. Seveda pa vselej le
ni kriv »človeški faktor«. Vča-
sih pisker pristavijo še vreme,
luknjaste ceste in tehnika, ki
zna zat^iti in priklicati vedno
pripravljene gasilce.
Stoenka je bila, na primer,
kriva požara v Grobelnem.
Njen lastnik Ivan H. je bil v ne-
moči prisiljen poklicati št. 93,
ko je, zaradi kratkega stika
v električni napeljavi njegove-
ga jeklenega konjička, pričelo
goreti. Na avtu je opaziti hujše
opekline, ki so se od ponedelj-
ka že nekoliko ohladile.
Kresovanje na smetišču
v Bukovžlaku je že pravo
obredno dejanje, kije v četrtek
spet priklicalo gasilce. Nekdo
je, bogvedi zak^j, tam odložil
kar žareče odpadke.
V	celjskem Teku pa bodo
morali пекгц ukreniti (če že ni-
so) z njihovo javljalno napravo.
Ta se je, meni nič, tebi nič,
v soboto kar sama oglasila in
naznanila požar, ki ga, na srečo
tekovcev in gasilcev, ni bilo.
V	tednu dni so celjski po-
klicni gasilci morah kar deset-
krat posredovati na cestah in
reševati, v svojo kroniko pa so
zapisali tudi en primer prevoza
pitne vode.
S hišnimi ključavnicami so
pa res same težave, ki gasilce
kličejo v akcije, n^večkrat či-
sto nepotrebne. Sicer pa. kdo
je kriv, če se vrata ne diOo od-
preti: ali ključ ali ključavnica?
Da bi sluč^no ne obtožili
kakšnega občana, se uvidevni
celjski gasilci sklici^ejo kar na
ulice in hišne številke. V tem
tednu so vrtali v ključavnicah
na Lipi v Štorah, Na zelenici 6,
v Vrunčevi ulici in v Milčin-
skega ulici v Celju.
Neprevidno v levo
v nedeljo nekaj pred 14. uro
seje zgodila prometna nesreča
na magistralni cesti v Šempe-
tru. 45-letni Siniša Todorovič
iz Ljubljane je peljal od Žalca
proti Vranskemu in koje dohi-
tel kolono vozil, je rahlo zavrl,
nato pa zavil levo. Tedaj je pri-
peljal nasproti tudi z osebnim
ivtom 36-letni Edvard Vrabič
iJRečice ob Savinji. Vozili sta
itili, Vrabič pa seje tako hudo
'ffiiil, da so ga prepeljah na
airavljenje v celjsko bolniš-
nico.
Prehitro
i nepopolnim
vozilom
v ponedeljek okoli 13. ure se
je na regionalni cesti v Konji-
čki vasi hudo ranil 20-letni
Vinko Hren iz Loč. Z neregi-
striranim motorjem, ki je imel
^Th tega še slabe zavore ter
obrabljene gume, je peljal od
proti Slovenskim Konji-
cam. V oster ovinek je pripeljal
prehitro in ker tudi ni mogel
Uvreti, je zletel s ceste in se
prevrnil na travnik. Hudo ra-
njenega so prepeljali v celjsko
wlnišnico.
Zaprla mu je pot
Marija Pečnik, 36-letna voz-
Çi^ca osebnega avtomobila iz
utovega Velenja, je v ponede-
l^k ob 16. uri zapeljala s stran-
ske ceste na lokalno cesto Pol-
^ a-Breg in z izsiljevanjem za-
Prla pot 15-letnemu vozniku
kolesa z motorjem Denisu B.
z Brega. Fant je zato trčil v av-
? in se pri padcu hudo ranil,
î'^ne bi bile gotovo še hujše,
fie bi nosil zaščitne čelade.
Neprevidna mati
" ranjena hčerka
^ celjsko bolnišnico so pre-
??'iali v soboto hudo ranjeno
i®-letno deklico, ki se je rani-
? na celjski železniški posta-
ji Skupaj z materjo - 36-letno
Ć. sta se peljali z vlakom
^Zidanega mosta proti Celju.
( med vožnjo sta zaspali
je bila nekéú do petih) in se
Ijj Celjski železniški postaji.
J®'' sta nameravali izstopiti,
zadnji trenutek; oziro-
bilo je že prepozno, saj je
|. ®k že speljeval s postne v Ce-
C Toda kljub temu sta se od-
p^ili, da bosta skočili z vlaka,
je skočila mati. koje vlak
'Jal še počasi, ko paje skoči-
Íqu hčerka, je vlak peljal že
Jkaj hitro. Zato so'bile posle-
njenega skoka tudi hude,
r-^ytem ko je bila mati le lažje
^'^Jena.
KOMENTIRAMO
Počitnice - a ne v bolnišnici
Skoraj nerodno se nam že zdi ponavljati staro cestno
zapoved, da cesta ni igrišče - pa vendar slike z naših cest
kažejo, daje treba to opozorilo vs^ še enkrat ponoviti. Mi ga
ponavljamo v časniku, ne vemo pa, če so ga ob sklepu
šolskega leta učitelji zabičali učencem; če tega oni niso
storili, lahko to popravijo vs^ še starši. Podatki z raznih
organizacij, ki skrbijo za aktivno preživljanje prostega časa
v času počitnic namreč kažejo, da bo večina učencev v počit-
niških dneh več ah manj prepuščena sama sebi. To pomeni,
da bodo v odsotnosti staršev sami - paje zato tudi obveznost
staršev za njihovo varnost še večja.
Žal lahko že zdaj v prvih počitniških dneh vidimo otroke,
ki so si za igro z žogo izbrali cesto. Je že res, da igrišč pri nas
primanjkuje in da tudi lastnikom travnatih površin ni vse-
eno, če po travi skačejo otroci, toda zaradi varnosti je še
manj sprejemljivo, da bi vse te za šport namenjene površine
nadomestila asfaltna ali drugačna cestišča. Toda kar treba je
priznati, da jih na ceste ali podobne površine često preže-
nejo prav odrasli: taki, ki jim gre na živce povečani počitni-
ški živžav. Ne pustijo jim igrati žoge pred blokom (razen
živcev so v nevarnosti še šipe), seveda ne na zelenicah - in
ker igrišč v stanovanjskih naseljih skorajda ni, ostanejo
otrokom ceste in ulice.
Še na nekaj velja opozoriti v teh počitniških dneh - na
nekaj, kar ni vezano na mestni asfalt, ampak na življenje na
deželi. Znano je, da veliko mestnih otrok v počitnicah odide
k sorodnikom ali znancem na vas. Tu pa jih - nev^ene
takega okolja - čaka tudi precej pasti; ali razne apnenejame,
nedovolj pokrite greznične jame. Posebna nevarnost so tudi
kmetijski stroji. Kljub temu, da opozarjamo, da le-teh otroci
ne smejo upravljati, je seveda jasno, da skorßjda ni kmeč-
kega otroka, ki ne bi delal s kosilnico, traktorjem ah kakš-
nim drugim kmetijskim strojem. Ob takem zgledu pa sedajo
za taka krmila tudi njihovi mladi gostje, ki takih opravil niso
vešči. In od tod do nesreče ni daleč. Žato je treba v teh dneh
tudi na vasi malo bolje poskrbeti za odpravo nekaterih
nevarnih mest (domačinom se sicer ne zdijo nič kaj nevarne,
zdijo se jim nekaj obič^nega), popaziti pa morajo tudi na
stroje in na to. kdo z njimi upravlja.
Škoda bi namreč bilo, da bi se vesele počitnice spremenile
v nesrečne dneve, vesel počitniški živžav pa v tišino bolniš-
nice.	(.fk)
Za umor očima - tri leta zapora
Veliki senat celjske enote temeljnega sodišča Celje je pod
predsedstvom sodnika Vladimira Klariča v petek izrekel
sodbo 19-letnemu Željku Sarajliču iz Ceste na Roglo v Zrečah.
Za kaznivo dejanje umora so ga obsodili na tri leta zapora.
Željko je bil sicer obtožen kaznivega dejanja umora na zahrb-
ten način, vendar mu je sodišče izreklo sodbo za navaden umor.
Pri izreku sodbe je tudi upoštevalo več olajševalnih okoliščin;
Željko Sar^jlič je še mlajši polnoletnik in doslej še ni prišel
navzkriž z zakonom. To sicer težko kaznivo dejanje je zagrešil
v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. sodišče paje upošte-
valo še izredno slabe družinske razmere.
Prav te naj bi bile tudi privedle do tragičnega dogodka 17.
januarja letos. Slavko Oroš. Željkov očim. je namreč rad pil,
vinjen pa seje znašal nad Željkovo mamo in nad vsemi štirimi
otroki. Da je bilo res tako stanje v tej družini, so potrdile tudi
mnoge priče. Prav vinjenost očima naj bi bila tudi vzrok usod-
nega večera: doma so se sprli in koje 38-letni Slavko Oroš zaspal
na kavču, ga je Željko Sarajlič udaril s sekiro po glavi.
Sodba celjskega temeljnega sodišča še ni pravomočna.
»Savinja« po dopustih
Kot so nekateri domnevali, napovedanega nadaljevanja soje-
nja obtoženih v primeru • Savinja- pi bilo. Prvoobtoženi Zvonko
Perlií- namreč zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel na
sodišče. Zato so zdaj sojenje preložili za daljši čas. Kot smo
zvedeli, naj bi ga predvidoma nadaljevali koncem septembra.
16. STRAN - NOVI TEDNÎK
29. JUKI J ise
Po kazenskih strelih drugI
Na igriščih na Skalni kleti
v Celju so pripravili fínale 6.
revijalnega pokala v malem
nogometu, kjer je nastopilo IZ
najboljših slovenskih ekip
s predhodnih kvalifikacijskih
tekmovanj.
Ekipe so bile razdeljene
v štiri skupine, v katerih so
zmagale ekipe Mobografike iz
Ljubljane, Vidma Krško, Pe-
nala Zvezdaša Intihar in Cin-
karne Transport iz Celja.
V polfmalu je PZ Intihar pre-
magal Videm Krško 3:1, med-
tem ko je Mobografika prema-
gala Cinkarno Transport 6:2.
Finalna tekma med Mobogra-
fiko in PZ Intihar se je v regu-
larnem času končala neodloče-
no 4:4, po streljanju kazenskih
strelov pa so bili boljši gostje iz
Ljubljane, ki so zmagali 13:12.
Končni vrstni red: 1. Mobogra-
fika Ljubljana, 2. PZ Intihar
Celje, 3. Videm Krško in 4.
Cinkarna Transport Celje.
V ekipi PZ Intihar sta bila tudi
najboljša strelec in igralec tur-
nirja Goran Savič in Jani
Žilnik.
Odigrali so tudi 11. kolo
v občinski ligi mali nogomet.
Rezultati : PZ Intihar - Grofija
11:0, Skavti-EMO Škorpioni
6:1, Klateži - Umetniki 4:0, Ma-
rinero - Aero 1:1, Aškerčeva
-	Železar 9:4 in Grafika Gracer
-	Penal Zvezdaš B 7:1. Lestvi-
ca: vodi ekipa Umetniki 17,
sledijo pa PZ Intihar 16, Aero
15, Grafika Gracer 15, Marine-
ro 12, EMO Škorpioni 12,
Aškerčeva 11, Klateži 10, Skav-
ti 10, Železar 8, Grofija 4 in
Penal Zvezdaš B O točk.
Med strelci so trenutno
v ospredju Zore (Klateži) 25,
Pukel (Umetniki) 21, Savič
(PZ Intihar) in Mackovšek
(Grafika Gracer) po 18, Pečnik
(PZ Intihar) 14 itd.
T. VRABL
Prvi tek rudarjev
Tekaško rekreativna sekcija pri atletskem klubu
Velenje bo ob prazniku rudarjev pripravila 1. tek
rudarjev na progi s startom pri restavraciji Jezero.
V tek, ki bo v soboto, 1. julija, so vkjučili mali mara-
ton, trimski tek na 5 kilometrov in tek cicibanov. Prire-
ditev se bo začela ob 18. uri s startom malega mara-
tona, medtem ko bosta starta cicibanov ob 18,10 in
trimskega teka ob 18,30. Tekmovalci bodo razdeljeni
v starostne skupine in sicer pri malem maratonu v žen-
ski in moški konkurenci do 30 let, od 30 do 40 in nad 40
let. Vsi udeleženci bodo dobiU spominska priznanja in
priponke, prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji pa še
praktične nagrade.
Prijave sprejema organizator do petka, 30. junija na
naslov AK Velenje T. Velenje ali po telefonu (063) 855-
321, int. 1459 v dopoldanskem času in popoldne (063)
853-610 ali 854-025 in na dan prireditve do 17. ure.
TV
Mednarodni konjeniški turnir
v Gotovljah
Konjeniški klub Gotovlje bo tudi letos pripravil med-
narodno tekmovanje, kjer bo poleg najboljših sloven-
skih in jugoslovanskih konjenikov nastopila tudi sku-
pina tekmovalcev iz Avstrije. Tekmovanje bo v nedeljo,
Z. julija.
Člani kluba bodo uredili zasilni hipodrom nekaj sto
metrov višje od prejšnjega, na drugi strani Godomlje
v smeri proti Rinki. Program bo izredno pester, saj bodo
nastopili tekmovalci z mladimi konji, kmečki konji, eno in
dvovprege, pripravljajo galopsko dirko za kmečke in tek-
movalne konje ter najatraktivnejšo disciplino v preskako-
Po prvem delu republiškega prvenstva v preskakova-
nju ovir sta člana KK Gotovlje Aleš Pevec na prvem in
Maja Novak na 4. mestu, za pokal Slovenije (letos tretja
od petih tekem, štiri se štejejo v končno razvrstitev) pa
je Aleš Pevec drugi in Maja Novak tretja.
vanju ovir. Pri mladih konjih je pokrovitelj Spaar iz
Avstrije, pri konjih do 120 cm z ovirami Juteks in v lovu za
točke Hmezad. Generalni pokrovitelj celotne prireditve je
Juteks. Avstrijski tekmovalci so v Gotovlje prispeli že
včeraj (28. junija), za konje pa jim je prostor odstopil
gotoveljski kmet, medtem ko bodo za ostale v nedeljo
pripravili ob tekmovališču improvizirana stojišča.
Neuradno se bo tekmovanje začelo že dopoldne ob 9.
uri, ker je prijavljenih več kot petdeset mladih konj, pet-
najst najboljših pa se bo uvrstilo v popoldansko finale, ko
se bo prireditev začela ob 15. uri. Organizatoiji bodo nasto-
pili z vsemi enajstimi konji, med njimi pa sta tudi dva
favorita za visoko uvrstitev - dvakratni mladinski državni
prvak Ali Pevec z novim konjem Maestrom in Maja Novak
s kobilo Afno.	T. VRABL
Po šestdesetih
letih znova
v Rogaški
V petek se je z zadnji^
kolom, zaključil letošnjj
Vidmarjev memorialni vi
turnir.	^
Po pričakovanju je zrna.
prvi favorit Predrag NlW
iz Sarajeva z 9,5 točkami.
gova nagrada je znašala 30j
lijonov din. Drugo mesto
osvojil izraelski šahist Gft
ENFELD z 9 točkami. Ob¡
gradi 1500 dolarjev mu je!
padel še velemojstrski nasij
enako kot tretjemu BAReji
VU iz SZ, ki je osvojil 8,5 to«
1000 dolarjev.
Letošnji Vidmarjev spon,,
ski turnirje bil prvič igran tu
v Rogaški Slatini. Pokazalo,
je, da je naše priznano zdrai
lišče kot nalašč za velike j
hovske spektakle. Prav ï
udeleženci so se pohvalno ia
žili tako glede organizacije j
mega tekmovanja kot bivar
v Rogaški Slatini. Levji dei
pri organizaciji je imelo Zà
vilišče, veliko pa sta prispevi
tudi STEKLARNA BORIS ¡
DRIČ in STEKLARSKA Š
LA iz Rogaške Slatine. Zmaj
valeč velemojster Predragi
KOLIĆ, ki je na zaključni i
vesnosti posebej poudarili
sluge organizatorjev in se za
valil pokroviteljem, je na У
cu izrazil željo, da bi bila Rd
ška Slatina čez dve leti znc]
gostitelj, ko bo na vrsti 9.iij
morial dr. Milana VIDMARj]
Slovenski šahisti so naq
niiju močne XI. kategorije J
segh tohko, kolikor so sposd
ni, vendar so pridobili draá
cene izkušnje. Te pa so piiá
bili tudi mladi šahisti iz Šra
juija in Rogaške Slatine, kii
dober teden spoznavali рап^
na velikih demonstracijsil
šahovnicah.
Leta 1929 je bil v Rogaj
Slatini prvi jugoslovani
mednarodni turnir nasploh,
ga je organiziral osebno dr. i
lan VIDMAR, 60 let kasneje]
so veliki mojstri in seveda tu
marljivi organizatorji dost(|
počastili tako spomin na ^
veliki šahovski dogodek p
nas, kot na njegovega orga
zatorja - doslej najuspešnejj
ga slovenskega šahista vì|
časov.
FRANCI PESS
Skoki tudi poleti
Smučarsko skakalni k''
v Titovem Velenju se Ш
pohvali z odlično urejen
centrom za skoke na plasA
nih skakalnicah.
Vsako leto ob rudarski
prazniku pripravijo tekrric-^
nje in tako bo tudi letosj
bodo pripravili dve priredi»
Prvo v soboto, 1. julija ob^
uri na 75 m skakalnici (zgr^
na lani) in 2. julija nočno
mo s pričetkom ob 21. u^
55 m skakalnici. Organizó
obljublja nastop večine '
boljših jugoslovanskih s-
čarjev skakalcev.
Na Igrah Merxa
prvi Blagovni center
Ob praznovanju 30 letnice
so športniki in športnice
sozda Merx Celje pripravili
9. letne športne igre. Letos
je sodelovalo kar 550 šport-
nikov. Igre, ki so se pričele
junija, so se končale v sobo-
to s fínalnimi srečanji na
športnih objektih Golovca.
Nastopilo je 18 DO v dese-
tih moških in sedmih žen-
skih panogah. Bilo je to iz-
redno zanimivo tekmovanje,
kjer so vseekipno zmagali
predstavniki Blagovnega
centra. Pred Avto Celje, Tka-
nino Celje itd. Vodja tekmo-
vanja Slavko Lisec je po sre-
čanju povedal.
»To so bile doslej najbolje
pripravljene igre. Kolesarje-
nje, plavanje in atletiko smo
izvedli v prvem delu, ostale
športne igre pa zadnji dan
tekmovanja. Vsi so bih zado-
voljni, rekreativno pa je na-
stopilo blizu 600 športnikov,
ki so se znova zbhžali, kajti
naše DO so s širšega območ-
ja severovzhodne Slove-
nije.«
Vrstni red med moškimi
ekipami: Blagovni center
317, Avto Celje 300, Tkanina
293, MPI 283, Dravinjski
dom 189, Potrošnik 135,
Zdravilišče Dobrna 124, Go-
stinsko podjetje 59 točk, itd.
Ženske: Blagovni center 269,
Avto Celje 238, Tkanina 228,
MPI 195, Dravinski dom 177,
Potrošnik 107, DSSS 91 in
Moda 50 točk.
V posameznih športnih pa-
nogah so zmagali: moški: at-
letika Blagovni center, keg-
ljanje Avto Celje, namizni
tenis Tkanina, odbojka Po-
trošnik, streljanje Avto Ce-
lje, mali nogomet Dravinjski
dom, vlečenje vrvi Blagovni
center, šah Dravinjski dom,
kolesarjenje Blagovni cen-
ter_, plavanje Avto Celje.
Ženske: kegljale Blagov-
ni center, streljai^e Avto
Celje, namizni tenis Tkani-
na, odbojka Blagovni center,
atletika Tkanina Celje, kole-
sarjenje Blagovni center in
plavanje MPI Celje.
J. KUZMA
Jadralci na
Siivniškem jezeru
Tudi letos bodo v počasti-
tev Dneva borca člani jadral-
ne sekcije pri turističnem
društvu Gorica pri Slivnici
pripravili jadralno regato na
Siivniškem jezeru.
Pričakujejo okoli 15 do 20
tekmovalcev. Prireditev se bo
začela v soboto, 1. julija ob 13.
uri. v primeru slabega vreme-
na pa bo v nedeljo, 2. julija ob
istem času.
Presenetili vodeči
Zagreb
V nadaljevanju 2. zvezne li-
ge v basballu so pripravili
prijetno presenečenje Celja-
ni, ko so doma na igrišču na
Hudinji ob hitri cesti prese-
netljivo, vendar zasluženo
premagali vodeči Zagreb
13:10.
Dve kolesarski prireditvi
člani kolesarskega kluba
Merx Celje bodo v ponedeljek
in torek, 3. in 4. julija, pripra-
vili dve kolesarski prireditvi.
Prva bo v ponedeljek in sicer
tradicionalni memorial Vita
Vitanca. Tokrat bo dirka prvič
odprtega tipa, kar pomeni, da
bodo lahko nastopili tudi tek-
movalci, ki niso člani KK Merx
Celje, čeprav bo pokal memo-
rialne dirke dobil najboljši Ce-
ljan. Na progi dolgi okoli osem
kilometrov z višinsko razliko
600 m iz Lipe nad Štorami do
Svetine se bo pomerilo okoli
100 kolesarjev v treh kategori-
jah, ml^ši in starejši mladinci
ter člani. Dirka se bo začela ob
15. uri.
V torek na praznični dan pa
bo tradicionalni kriterij Celja
za pokal Merxa, ki sodi tudi
v točkovanje za kriterij sloven-
skih mest. Start bo v Novi vasi,
proga pa tradicionalna. Tu naj
bi nastopilo okoli 150 kolesar-
jev iz vseh slovenskih klubov,
saj bo to za njih zadnja preiz-
kušnja za nastop na repubh-
škem prvenstvu, ki bo nekaj
dni kasneje. Tudi tu bodo na-
stopih v treh kategorijah. Mlaj-
ši mladinci bodo morali prevo-
ziti 15, starejši 21 in člani 30
krogov, krog pa meri okoli
2400 metrov. Tekmovanje se
bo začelo ob 10. uri, obe kole-
sarski prireditvi pa sodita
v sklop prireditev praznika ob-
Organizatorji obeh kolesar-
skih dirk opozarjajo gledal-
ce, da tekmovalcev med
vožnjo ne ovirajo, da ne bi
prišlo do nepotrebnih ne-
sreč, udeležence prometa iz
Štor na Svetino pa še pose-
bej, da bo na dan dirke ce-
sta za ves promet popolno-
ma zaprta od 14,45 do 16.
ure.
čine Celje in proslavljanja 30
letnice Merxa.
T. VRABL
NA KRATKO
Kegljavke EMO
druge v pokalu
v Zagrebu se je končalo po-
kalno prvenstvo Jugoslavije
v kegljanju za ženske ekipe.
Predstavnice KK EMO so
v polfinalu premagale Kristal
iz Zrenjanina 2513:2379, nato
pa za 14 kegljev izgubile final-
ni dvoboj z večnimi tekmicami
Reko 5050:5036. Tako sta si ti
dve najboljši jugoslovanski
ženski ekipi v kegljanju samo
zamenjali mesti, kajti v zvezni
hgi so bile boljše Celjanke,
v pokalu pa Rečanke, oboje pa
bodo nastopile za Jugoslavijo
na ustreznih mednarodnih tek-
movanjih. V celjski ekipi so to-
krat nastopile Razlag, Petak,
Šeško, Gobec, Mikac in Kardi-
nar, ki je bila najboljša posa-
meznica s 430 keglji. Zanimivo
je, daje kar pet Celjank podrlo
več kot 400 kegljev, med njimi
paje razlika 16 kegljev, kar go-
vori o izredni izenačenosti teh
tekmovalk.
Kegilanie
v Kostrivnici
KS Kostrivnica in TVD Par-
tizan Koštrivnica sta v poča-
stitev krajevnega praznika
KS Kostrivnica, pripravila že
tradicionalno tekmovanje
v kegljanju. V kegljišču gasil-
sko kulturnega doma so nasto-
pile 4 članske ekipe vasi oziro-
ma zaselkov. Med ekipami je
že četrtič zapored zmagala eki-
pa Drevenika s 1564 keglji,
pred ekipo Kamne Gorce
s 1543 in ekipo Zagaja s 1494
keglji. Pri posameznikih pa je
bil najboljši Franc Ogrinc iz
Čače vasi s 443 keglji, drugi je
bil Franc Strašek s 433, tretje
uvrščena pa je bila Tatjana
Oblak s 432 keglji.
Mladinke Celja prve
V Rogozi pri Mariboru je bi-
lo tradicionalno tekmovanje
bratstva in enotnosti v odboj-
ki za pionirske in mladinske
ekipe. Nastopilo je kar 29 ekip
iz Jugoslavije in tri iz Avstrije
s preko 400 tekmqvalci. Lep
uspeh so dosegle mladinke Ce-
lja, ki so v finalu po ogorčenem
dvoboju premagale domačin-
ke 1:2 ter tako osvojile 1. me-
sto. Med pionirkami so bile
v močni konkurenci predstav-
nice Braslovč šeste.
Strelci v Rečici pri
Laškem
Na strelišču v Rečici pri La-
škem so se zbrali vsi najboljši
slovenski strelci z MK puško
in pištolo na čelu z olimpijce-
ma Peternelom in Debevcem.
Organizator je bila domača
SD D. Poženel. kije tudi tokrat
tekmovanje izvrstno pripravi-
la. Strelci te družine in SD
Mrož iz T. Velenja pa so ob tej
priložnosti dosegli tudi nekaj
lepih uvrstitev, med drugim
tudi štiri prva mesta. Z MK pi-
štolo proste izbire so prva tri
mesta med mladinci osvojili
predstavniki SD Mrož iz T. Ve-
lenja Veternik, Pšajd in Berlot,
kar pomeni, da so bih najboljši
tudi kot ekipa. S hitrostrelno
pištolo je bil domačin Lavrinc
šesti, isto mesto pa je osvojil
tudi z MK standard pištolo,
kjer je bila ekipa Rečice četrta.
Med članicami z MK standard
pištolo je slavila Bola SD Mrož
T. Velenje pred Lavrinčevo,
peta pa je bila Kufneijeva, obe
Rečica. Ta je osvojila tudi dru-
go mesto med ekipami. Med
mladinkami z MK standard pi-
štolo paje zmagala domačinka
Lavrinčeva, 4. je bila Kufnerje-
va in 5. Mačkova, tudi obe Re-
čica.
TV
Štirje kolesarji na
maraton
štiri celjske kolesarje re-
kreativce Bojana Vodlana,
Igorja Golčmana, Rineta Je-
vernika in Andreja Požuna
čaka v nedeljo, 2. julija ver-
jetno doslej najtežja preiz-
kušnja.
Prvič bodo sodelovali na
enem najtežjih maratonov
v Avstriji, kije dolg kar 219 km
z nadmorsko višino pet tisoč
metrov in najdaljšim klancem
na progi, ki je dolg kar 122 km.
Najvišji vrh je 2050 m, ostali pa
med 1600 in 1800. Na progi je
sedem gorskih vzponov. Start
je že ob pol sedmih zjutraj, za-
to se bodo celjski kolesarji od-
pravili" na pot že v soboto, da
bodo spočiti dočakali naporni
maraton, na katerem je lani vo-
zilo okoli 2000 kolesarjev, na
cilj pa jih je prispelo samo 800.
kar dovolj zgovorno govori
o težavnosti!
Bojan Vodlan: Brez finanč-
ne pomoči optika Smoleta, ki
resnično veliko da za športno
rekreacijo in butika Petra se
tega maratona ne bi mogli ude-
ležiti, saj je tudi finančno zah-
teven. Malce smo v skrbeh sa-
mo zaradi tega, ker imamo le-
tos zaradi slabega vremena
premalo prevoženih kilome-
trov za tako zahteven maraton,
vendar poskusili bomo in
vztrajah do konca.«
TV
Šah v Gotovljah
Ob krajevnem prazniku Go-
toveij so pripravili hitropo-
tezni tumir, kjer je nastopilo
18 šahistov iz '^azličnih šahov-
skih društev žalske občine.
Pokal _ KS Gotovlje je osvojil
Jože Štorman iz Žalca, med-
tem ko sta si drugo do tretje
mesto razdehla Jože Grobel-
nik iz Vrbja in Stane Skok iz
Prebolda. Najboljši domačin je
bil Boris Petrovski, ki je osvo-
jil 5. mesto.
Šahirali so
v planinskem domu
člani ŠK Savinjčan iz Šem-
petra so tokrat pripravili hi-
tropotezni turnir v prostorih
planinskega doma v Marija
Reki nad Preboldom, kjer je
sodelovalo enajst šahistov.
Zmagal je Jože Storman pred
Jankom Vošnjakom, Jožetom
Štormanom itd. Ob tej prilož-
nosti so pripravili tudi dvoboj
med mladimi in starejšimi ša-
histi, kjer so zmagali veterani
z 12,5:5,5.
JOŽE GROBELNIK
Lep uspeh Boža
Štucia
Na odprtem hitropoteznem
prvenstvu v Ljubljani je velik
uspeh dosegel član CŠK Celje
Božo ŠtucI, saj je osvojil 1.
mesto med 75 udeleženci, med
katerimi je bilo 10 mojstrov
in 30 mojsterskih kandidatov.
Prav tako odličen je bil tudi
Marjan Črepan iz Petrove,
oba pa sta pustila za seboj
mnoge znane šahiste.
300 v atletiki
Na atletskem stadonu v Športnem parku v Žalcu je bilo
minuli teden občinsko sindikalno tekmovanje v atletiki.
Zmagovalci v posameznih kategorijah in panogah so st. čla-
nice 60m: Vindiš (Tov. nogavic Pol.) 9,29; daljava: Bašič (Tov.
nog. Pol.) 381; krogla: Grobelnik (TT Preb.) 8,17. St. člani 60 m:
Dimič (Hmezad) 7,91; daljava: Dimič (Hmezad) 519; 600 m: Ster-
gar (SIP) 1:44,1; krogla: Plazovnik (Juteks) 10,41. Veterani 60 m:
Herič (SO Žal.) 9.09; daljava: Vodušek (Sigma) 441; 600m: Kek
(Juteks) 1:46,9; krogla: Lešnik (Elektro Šem.) 10,17. Ml. članice
60 m: Kramar (ГГ Preb.) 9.07; 300 m: Vincekovič (Agrina) 51,0;
daljava: Ambrož (VIO) 431; krogla: Hrnčič (SIP) 9,66. ml. člani
100 m: Šlogar (Ferralit) 11,77; lOOOm: Naraks (Agrina) 2:53,2;
daljava: Šlogar (Ferralit) 639; krogla: Božič (SIP) 11,43 itd.
T.TAVČAR
^fl. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
! ptujski festival, ki je vsako
!,{(, v začetku septembra, sb
' nieravali prestaviti na kas-
pj¿i termin. Vzrok: vse kame-
lji'ljubljanske TV n^ bi šle
I Beograd na srečanje neuvrš-
! Jgnih. Iz zagate so jih rešili Ma-
fjborčani, ki se na TV že kar
jobro spoznajo, pa tudi na do-
! [načo glasbo • To pa ni všeč
franciju Polutniku, vodji CIK,
j[j bi mu prestavitev odgovar-
aš^ saj ima začetek septembra
^prodan za gostovanje
• Srčno pa si želijo na-
j((,p na tem festivalu člani an-
jarnbla Pomlad iz Vitanja, ki
skupaj igrajo že dve leti in so
¡ijdi bili na avdiciji za Ptuj 89.
Rezultati avdicije, ki so bile
prejšnji teden tudi v Vinski
(Jori, Logarski dolini in Zre-
(ah, in na katerih so sodelovali
¡udi nekateri ansambli iz naše-
ga območja, bodo znani pri-
hodnji teden • Potem ko fantje
(^ličnega) ansambla Vlada
Sredenška niso dolgo zdržali
skup^, je Robi Zupane (har-
monikar iz Vranskega) sestavil
nov ansambel • Milena Kline
pričakuje naraščaj, njen šef
Miro pa ni imel težav z iska-
njem zamenjave v ansamblu,
saj Anka Hribovšek trenutno
ne nastopa s Savinjskih 7, ki so
dokončno prenehali delovati
• Novi član ansambla Mira
Klinca je postal tudi njegov
bivši šef Štefan Frece, ki je
s kitaro zamenjal Jožeta Žlav-
sa • V Grižah se temperatura
bliža vrelišču, saj potekajo še
zadnje priprave za srečanje ci-
trarjev Slovenije, ki bo drugo
nedeljo v juliju • Véronique,
celjska skupina Gorana Obre-
za je vse višje na lestvici Vro-
iih deset, pridno pa jih vrtijo
tudi na zagrebških, sarajev-
skih in beograjskih radijskih
valovih • Nć^boljša alternativ^
na skupina Strelnikoff iz Celja
ie pripravlja na turnejo po
IDA.
Prva kaseta Rogaškega Instrumentalnega ansambla
Med tistimi narodno za-
bavnimi ansambli, ki so se
dvignili iz povprečja v slo-
venskem prostoru, so vseka-
kor člani Rogaškega instru-
mentalnega kvinteta. Sode-
lovali so na najrazličnejših
festivalih in povsod poželi
veliko aplavza, še največ pa
na prireditvah v okolici Ro-
gaške, kjer seveda največ na-
stopajo. Zaradi skromnosti
in nevsiljivosti se le redko
pojavljajo v medijih, zaradi
neprodornosti so skoraj 15
let čakali na svojo prvo kase-
to, ki je prav v teh dneh izšla
pri založbi RTB v sorazmer-
no visoki nakladi 3000 iz-
vodov.
K sodelovanju so povabili
nekatere znane domače skla-
datelje kot so Franc Šegovc,
Jože Burnik, Jože Teran, Bo-
ris Roškar. Le ta je bil tudi
producent pri kaseti, ki se
imenuje Prelepa Rogaška.
Rogaški instrumentalni
kvintet že leto dni nepretrga-
no igra v Atomskih toplicah,
če pa imajo čas (njihovi člani
so tudi pevci moškega pev-
skega zbora zdravilišča Rog.
Slatina), pa se radi odzovejo
povabilu za nastop na Ptuj-
skem festivalu, na radijsko
oddajo (tudi Radia Celje) ali
pa na veselico.
EDI MASNEC
Prijavite se
v Dobju pri Planini se domače kulturno društvo že
nekaj časa pripravlja na njihovo najpomembnejšo prire-
ditev Pokaži kaj znaš, ki bo 30. julija na prostem.
Gre za prireditev, ki ima precejšen sloves, saj je ena najsta-
rejših na našem območju, ki iz leta v leto napreduje. Iz leta
v leto se zbere več mladih glasbenikov, instrumentalistov,
humoristov pa tudi gledalcev. Zato so tudi že pričeli spreje-
mati prijave za nastop, ki naj bi prispele na prosvetno dru-
štvo v Dobju do 15. julija in na katero ste tudi vi povabljeni.
EM
RADIO CELJE
Četrtek, 29. 6.: 8.00 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RI_J), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 18 00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 30. 6.: 8.00 Napoved^ 8.05 Poročila, 8.30 Petkov
mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Zveplometer, 11.00 Zaključek;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, osmrtnice,
18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 1. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Kuharski
kotiček, 8.45 Val in Butal, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi,
11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15
Aktualni trenutel^ 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.15 Lestvica zabavne glasbe, 18.00 Glasbeni predvečer na RC,
19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 2. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 9.45 Val iz Butal
(ponovjtev) 10.00 Naših 35 let (feljton Petra Božiča, 6. oddaja).
11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15
Minute za razvedrilo, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila,
13.05 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 3. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, \5.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 18.00 Glasbeni pred-
večer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 4. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Iz sveta glasbe,
10.00 Poročila, 11.00 Zaključek sporeda; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos TLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Glasbeni predvečer na RC,
19.00: Zaključek sporeda.
Sreda, 5. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Studio CE,
19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja na FM frekvenci 100,3 Mhz in na SV frek-
venci 963 Khz.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
пшмшшрж ° mm
29. JUNIJ 1911

NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
ШШР шм
29. JUNIJ 18
^fl. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNÎK
29. JUKI J ise
Pričeli
so se
pasli
doevi
Ob parkirnem šoku,
ki je v mestu Celju
vsak dan večji, povrhu
pa je pol mesta razko-
panega kot dan po
bombardiranju, so se
očitno že pričeli tudi
pasji dnevi. Medtem
ko avtomobile odvaža
iz Ljubljane izposojeni
pajek, psov nihče ne
vodi na svinjski se-
jem. Le čigav je za tea-
trom in ob vodi prive-
zan ubogi cucek?
BP, Foto EE
Nenehno v rožicah
Valerija Šumej, ki ima
cvetje neizmerno rada, кгдј
pa tudi,sama je doma z Do-
brne, sije rekla: »Zakaj pa
ne bi ljudem v malem кггци
prišla nasproti s ponudbo
gojenega cvetja. Sveče,
venci, poročni šopki, aranž-
m^i za življenske jubileje
in praznike so tudi na deže-
li sestavni del življenja.«,
Valerija se je izučila za
cvetličarko v Medlogu in
vseskozi je po tihem upala,
da bo nekoč imela cvetli-
čarno. V krajevni skupno-
sti Strmec so imeli za njeno
željo veliko posluha, kraja-
ni pa so se tudi navadili na
majhen prostorček sredi
kraja, ki je poln rožic. Med
njimi Valerija Šumej, ki
skrbi, da so ljudje zadovolj-
ni, da moški ne hodijo
s šopkom za hrbtom, am-
pak da z zadovoljstvom iz-
berejo cvetje za poklon.
MATEJA PODJED
Narodni dnevnik, 30. junij 1909
čebelarski shod.V nedeljo 20. j unija je priredila nah
še sicer mlada, a jako budna čebelarska podružnica ¿j
Savinsko dolino prav dobro obiskano čebelarsko zb^
rovanje pri vzornem čebčljnaku svojega društveno^
blag^nika g. Pikla na Sp. Ložnici pri Žalcu. Zbralo ¡1
je nad 60 navdušenih čebelarjev od blizu in daleč, dasi
se je shod še le v zadnjem trenutku razglasil. Ceh
ženski spol je bil zastopan, ki paje prišel menda bolj¡,
radovednosti in sladkosnedenosti, ker se je obljubil^
da se bo nazadnje tudi točil med. Gospod učitelj ćerj
nej iz Griž je z vso navdušenostjo in spretnostjo predi
val o rojevanju in združevanju čebel ter praktično
prikazal razširjenje vališča. Konečne je še odgovaija¡
na mnoga mu postavljena vprašanja. Gospod pji(¡
povedal nam je zgodovino točila. Nato pa je še sam na'
svojem čiston novem točilu praktično pokazal točenje
medu, vmes pa pojasneval, kolike koristi ima to delo
dandanes v umni čebeloreji. Zborovalci so bili s preda
vanji nad vse zadovoljni in splošna navdušenostjo
vladala med njimi. Vabili so predavatelja na razne
kraje, tako da bi skoro nedelj nedostajalo. Hvala Vatn¡
na Vajnem trudu.
Zbiralna
akcila
pred
počitnicami
Učenci 1, osnovne
šole so še zadnjič pred
počitnicami »počisti-
li« n^ožje središče Ce-
lja in nabrali nič manj
kot 10 ton odpadnega
papirja. Pri tem so se
nggbolj izkazali v 2. b,
4. a in 5.b razredu, ki
bodo tudi ustrezno na-
gr^eni, Veijetno pa so
vsem skupaj največja
nagrada počitnice.
Edi Masnec
Aktivni
šah
Minula petek i
soboto je SK Ži
pripravil akti*
šahovski tuii
z velikimi figu
mi. Nastopilo je
šahistov, zmaj
pa je Žalčan V«
bek pred Zorko
in F. Brinovcei
starejšim. Zanim
turnir sije ogledal
veUko število ljuh
teljev šaha.
T.TAVČAI
Ker pa je bilo premožer^e
vsakega obsojenca zaplenje-
no, so si v 16. stoletju priskr-
beli velike dohodke za pape-
ško blag^no, gotovo pa so
pri tem inkvizitoiji obilno
odračunavali tudi svoje
»stroške«. Koje pozneje pre-
ganjanje čarovništva prešlo
iz cerkvenih rok v civilne,
oziroma na posvetna sodiš-
ča, so to skrb za dohodke po-
dedovali tudi državni, dežel-
ni in mestni sodniki, pre-
iskovalci in pisali. Seveda
so svoj delež dobili tudi rab-
Iji za prizadevno mučenje in
ugonabljanje žrtev - no, ne-
kaj pa tudi tolažniki ob zad-
nji, uri - duhovni na moriš-
čih. Če zraven prištejemo še
druge prisklednike, se je kar
precej hijen zbralo okoli ple-
klene krogle. Če spretnost
kofetarskih »šlogaric« še da-
nes nese, k^ bi takrat ne, ko
je bilo neizmerno več ljudi,
ki so v tako čarobno dareîvi-
tost verjeli. Toda sodu je dno
izbilo пекад drugega. Barba-
ra je imela štirinajstletno
hčerko. To deklico naj bi
celjski mestni apotekar na-
mazal s čarobno mastjo, pa
je zmedena njgstnica v na-
loščenem nohtu svojega pal-
ca videla poželjenja vredno
prikazen: poln lonec denar-
ja, lonca pa se je s kremplji
oklepal čm možic - torej
sam peklenšček. Ker pa so
se ti dekletovi prividi prile-
gali modelu (ma'la fide), stari
predstavi o povezanosti s hu-
dičem in njegovi nagradi za
zastavljeno dušo, je proces
klin. Jera Pilej, Magdalena
Folkač (ali Volkač) in Helena
Jaklin. Vseh šest žensk je
Paul Schatz dal пгургеј obe-
siti, potem pa zažgati. So jih
obesili visoko na svojih visli-
cah ali drugo za drugo in ali
so jih zažgali na eni ali na
šestih grmadah, ni znano,
Schatz je bil vnet preganja-
lec in celjski krvnik je imel
v času rTjegovega uradovanja
dovolj dela. Podatki iz tega
leta še povedo, da je tri žen-
ske iz tega istega procesa iz-
pustil, kjer niso ničesar pti
naie, deset pa jih je imelj
zaprtih, med njimi dve Ч
sečnici. Desetorico je poW
spustil na svobodo zari
poroštva celjskih meščano(
Koliko denarja je bilo za te(
velikodušjem ni zapisano.
i
-
PrihodnI
DONAČKA GOM
SHAJALiSa
ČAROVNI
Jasnovidka Barbara In njena hči
Če so že imeli do brezumja
izmučeni obdolženci never-
jetno domišljijo, ko so pri-
znavali svoje zločine in gre-
he, so imeli njihovi zasliše-
valci in sodniki še toliko več-
jo. Takšno domišljijo so ime-
li zato, kjer jim vzročna knji-
ga, imenovana »Kladivo«,
dajala dovolj možnosti za to.
Ta zakonik ali navodila za
preganjanje čarovništva so
bila nasledek bule papeža
Inocenta VIII., ki je shola-
stično znanost o čarovnicah
in čarovnikih dvignila na
stopnjo verske resnice. Ta
papeška listina je naročala
preganjanj čarovnikov in
čarovnic. Se več. Vsebovala
je kaznovanje vseh, ki niso
dovolj podpirali inkvizitor-
jev pri njihovem delu, кгц še-
le", če so jih ovirali.
na. Sojenja revnim so morali
plačati iz trških, mestnih in
gosposkih virov, kjer pa je
bilo kgj vzeti, so se že potru-
dili, da so se tega polastili.
N^brž so si v Celju obetali
od osumljene, aretirane in
obtožene Barbare Junk veli-
ko premoženje. Ta ženska, ki
je bila doma iz Ožbolta pri
Celju, je bila znana jasnovid-
ka, ki je prerokovala iz ste-
krenil svojo pot.
Kako so se izpolnili obeti,
da bi utegnila Barbara biti
gos, ki nese zlata jajca, ni
znano. Tudi o obsodbi ni nič
zapisanega niti o tem, če je
Junkova umrla naravne smr-
ti, aU pa so ji pomagah s sve-
ta. Tudi to je vprašanje, če si
ni kdo obetal tudi lonca z de-
narjem, ki seje prikazal s hu-
dičem vred na dekletovem
nohtu.
Dogodek z Junkovo in nje-
no hčerko sega torej naz^j
v 1579. leto, ko so se od živ-
ljenja poslovile že omenjene
tri ženske, okrivljene za ju-
nijsko pozebo. Sto let pozne-
je je krvavi Jakob Bithner
imel v Paulu Schatzu zveste-
ga posnemalca. 1. avgusta
1673 so v Celju močno zaku-
rili, kljub visokemu poletju.
V pepel so bile sežgane ča-
rovništva obsojene Dora Hu-
ber, Jera Krznar, Suzana Co-