GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki« TELEJTON PISARNE: 4687 CORTLAND T. Entered aa leoond-Claaa Matter, September 21, 1908, aft the Port Office aft Hair York, jr. Y* under the Aet of Ooagnaa of Mare& 8, 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND! NO. 213. — ŠTEV. 213. NEW TORS, MONDAY, SEPTEMBER 11, 1916. — PONEDELJEK, 11. SEPTEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV Vsi newyorski org, delavci bodo najbrže zastavkali. • _ V PAB DNEH BO NAJBRŽE ZASTAVKALO 750 TISOČ DELAVCEV, IN SICER IZ SIMPATIJE DO ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV, KATERIM SO KAPITA LISTI NAPOVEDALI NEIZPROSEN BOJ. — STAV KOKAZI DEZERTIRAJO. — AKO BODO ZASTAV KALI PRISTANIŠKI DELAVCI, bRUŽBE NE BODO DOBIVALE PREMOGA ZA ELEKTRARNE. — POLICIJE PRIMANJKUJE. Znano je, da ji- v New Yorku pretekli teden izbruhnila velika stavka na podeestnili, eestnili in nadcestnih železnicah. Poročali smo že„ da se stavka na podeestnili in nadcestnih železnicah popolnoma nič ne ]>ozna. ker so si bile družbe preskrbele veliko stavkokazov, s pomočjo katerih vozijo vlaki kot običajno. Drugače je pa na cestnih železnicah. Vse eestne kare so skoro popolnoma izginile, ko se je v sobuto zvečer posrečilo uniji, da su delavci skoro na vseh cestnih črtah zastavkali. Omenili smo že tudi, da je izgledalo, da se je stavka uniji ponesrečila, kajti družbe bodo še gotovo toliko stavkokazov dobile, da bodo lahko obratovale kot so poprej. — * Zdaj pa stvar nekoliko drugače izgleda, kajti vse organizirano delavstvo je jmj svojih zastopnikih sklenilo, da zastavka; to bo nekaka stavka iz simpatije do železniških delavcev, ki so v nevarnosti, da bodo izgubili stavko, kakor tudi službe. Prva, ki je napovedala tako stavko iz simpatije, je bila unija cestnih železničarjev. A' nedeljo zjutraj je bilo 4,000 motormanov in sprevodnikov več na stavki kot prej šli j i večer. Tekom včerajšnjega dne se je priglasila unija prista-niščnih delavcev, ki je takoj pripravljena* da se vdeleži stavke iz simpatije. Ta delavska organizacija šteje 40 tisoč članov. - . Železniška unija je dobila tudi od drugih strani zagotovilo, da se bodo razne unije vdeležile stavke, s pomočjo katere bodo pomagale železniškim delavcem priboriti zmago. Domneva se, da bo v najkrajšem času izbruhnila stavka, katere se bo vdeležilo 750,000 delaveev v New Yorku. Delavski voditelji su včeraj izjavili, da so inagiiati ki lastujejo newyorske železniške naprave, sklenili uničiti unionizem ter sploh vse, v čemer bi moglo imeti delavstvo proti njim kako moč. Danes zvečer se bodo v vseh newyorskili dvoranah vršile delavske seje, pri katerih bodo delavci brezdvomno glasovali da se hočejo vdeležiti stavke iz simpatije. Železniškim družbam je pričela zadnja dva dni tudi trda presti s stavkokazi. Velikokrat je nad zemljo ali pod zemljo eela črta vstavljena kajti motormau-stavkokaz se skesa in dezertira, nakar vlak stoji na postaji in zadržuje druge vlake, ki so za njim. Neko poročilo pravi, da se več kol petdeset odstotkov stavkokazov ni priglasilo za delo. „ Sploh cela stvar veliko boljše izgleda za delavce kot je pred dvema dnevi. Včeraj se je vršila konferenca delavskih voditeljev, katere se je vdeležil tudi Mr. Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije, ki je idejo za stavko iz siinpa-tije odobril. Zlasti zato,, ker hočejo kapitalisti vzeti delavstvu pravico, da bi se organiziralo. Delavski voditelji so izjavili, da bo največja stavka izbruhnila v manj kot treh dneh; najbrže bo že jutri. Delavske unije imajo na razpolago velike svote denarja, s katerim bodo vodile stavko in podpirale stavkarje, ako bodo v potrebi. Župan Mitchell in "Public Service" komisar Straus sta izjavila, da bi se moralo celo stvar potom razsodišča rešiti. Unija je na to naznanila, da se stavke ne more drugače končati, kot da družbe pri poznaj o unijo ter da jim ugodijo v vsem, kar zahtevajo. Unija pravi, da so družbe prelomile obljube in celo pisano pogodbo. Mr. Fitzgerald linijski organizator, je rekel, da so družbini uradniki — prelomili pogodbo, predno se je črnilo posušilo. Shonts, predsednik newyorskik železnic, in Whit h-ridge, predsednik Third Ave. Co., sta naznanila županu, da nočeta imeti z unijo, tako kot je zdaj, nobenega opravka. Pravita, da niso magnati popolnima nič odgovorni za stavko. Na vseh postajah so danes zjutraj nabili velike lepake, s katerimi se razpisuje $200 nagrade za ono osebo, ki bi Jala družbi kake iiifomiaeije in dokaze o ljudeh, ki poskušajo "lojalne delavce" odvračati od dela STajl>olj se družbe boje stavke pristaniških delavcev, kajti potem ne bi mogle dobivati premoga za elektrarne, iz katerih dobivajo zdaj gonilno moč za vlake, ki jih vozijo stavkokazi. | * Unija je sinoči naznanila, da je zdaj 16,000 železni carjev na stavki. Mestu zelo primanjkuje policije, kajti večji del poli- oipovi in ml/JI _ Slavnosti v Franciji. ObStMi. Časnikarji so obiskali bojišče pri.Zračni spopadi nad fronto. — Ve-Marni. — Velike manifestacije v lik ruski uspeh ▼ Cfaadnih Karpa- Parizu in drugih mestih. Pariz, Francija, 10. septembra. Danes so se končale velike slavnosti v Franciji, ki so se pričele dne G. septembra, ob priliki dveletnice velike bitke pri Murni, kjer se je odlučila usoda Francije v sedajui vojni. Danes se je mudilo na bojišču več sto tujih in francoskih časnikarjev, potem več veteranov od le-tae J 870 in več vojakov, ki so se vdeležil i bitke pri Marni. Usodno bojišče pri Marni so našli popolnoma izpremenjeno. Čas je vse rane, ki so jih povzročile bitke, zacelil; vse je tako kot je bilo pred vojno, le semintja se vidi še razdejane gozdove, kako podrto hišo in grobove padlih vojakov. Pariške slavnosti so bile veličastne. Največ pozornosti je občinstvo posvečalo tisočim avtomobilom, ki so bili okrašeni s cvetlicami in zastavami. Ti avtomobili so takrat, ko se je pričela bitka pri Marne, po naročilu generala Gallieni-ja do-važali čete na bojišče. Na bojišču so zdaj postavili več spomenikov na čast padlim, vojakom. Najbolj zanimiva hiša v Severni Franciji je hiša v Champ Fleury, kjer je imel general von Kluck svoj glavni stan, v katerem so nemški častniki, ko se je vršila bitka igrali biljard. Igro je končala granata, ki je padla v hišo. Sultan kuje pesmi. Carigrad, Turčija, 10. septembaa. .Sultan je zložil pesem, v kateri poveličuje turško hrabrost, zlasti o-nih čet, ki so branile Dardanele. Pesem bo natisnjena v uradnem žurnalu. Italian! v Nemčijii niso internirani. Berlin, Nemčija, 10. septembra. Poluradna *' Norddeutsche Allge-meine Zeitung" je danes naznanila, da poročila, da so v Nemčiji vse italijanske državljane internirali, niso resnična. Italijani bodo sestavili tudi "6mo listo". London, Anglija, 10. septembra. Londonski "Times" je dobil poročilo, da italijanska vlada sestavlja 44črno listo" onih tvrdk v nevtralnih deželah, ki so na kak način v zvezi z Nemčijo ali Avstrijo. Španski parnik potopljen. London, Anglija, 10. septembra. Španski parnik "Mayo" je bil potopljen. Moštvo se je rešilo. tih. — Fronta generala Bothmera. Petrograd, Rusija, 10. sept — Vrhovno poveljstvo ruske armade razglaša: Včeraj se je pojavilo nad železniško progo pri Kovlu sedem nemških zrakoplovov. Naše baterije so takoj začele streljati nanje in enega izstrelile. V bojih pri Horozanki je padel polkovnik Vladimir Febedev. V Gozdnih Karpatih smo vjeli v šestih dneh 1889 mož ter zaplenili dva topova ter 26 strojnih pušk. Med jetniki jse nahaja tudi nekaj višjih častnikov. Sovražni zrakoplovih so obstreljevali včeraj otok Runo. — Povzročena škoda ni posebna. Berlin, Nemčija. 10. septembra. Vrhovno poveljstvo nemške arrna de razglaša: Položaj ob reki Stohod se ni zadnje dni posebno izpremenil. Sovražnik napada na eeli fronti med Baltiškim morjem in Karpati. Samo pri Shipotu v Karpatih si je priboril nekai ozemlja, na drugih toč kah se je pa moral umakniti. Berlin, Nemčija, 10. septembra. Avstrijski generalni štab poroča: Jugovzhodno od Bezezany je poskušal sovražnik prodreti našo fronto, kar se mu na ni posrečilo. V bojih se najbolj odlikujejo čete generala Bothmera. V Karpatih so osvojili Rusi nekaj postojank, ki so brez vsake strategičue važnosti. Na ostali fronti vlada skoraj popolen mir. Zapadna fronta. Francozi so odbili napade. — Vsi nemški poskusi so brezuspešni — Sedem milj dolga fronta. Avstrijci in Lahi. Avstrijski napad ni uspel, -t- Infan teriiski boji na tirolski fronti. — Ob Soči. DSBAft SE LAHKO ODPOfeLJS V STABO DOMOVINO TUDI PO BBB~£lČNEM BBZOJAVT. Cena kronam je ista kot pri navadnih pošil jatvah; le za naslor se računa 65 eentor za vsako besedo. Najboljše je, da se nam poflje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili da se nam ie dopoiljc. Zdaj je mogoče poslati le gle svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične pošiljatve sredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo lenarne nakaznice po poiti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro sa sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja ee ne mine i z-Rubiti, pač pa je mogoča niter, ako ae urine kje kaka Kdor ieti podati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: pošlje naj se po Denar za brezžične brzojavke pošljite po poštnem Money Orderu ali pa gotov denar v priporočene pismu, ne pa potom privatnih č kov. Pariz, Francija. 10. septembra. Na sedeiu milj dolgi fronti so Nemci na vse mogoče načine poskušali na južnem delu sommskega bojišča doseči kake uspehe, namreč, da bi zavzeli kako postojanko, ki so jo bili dozdaj izgubili. Dalje so Francozi pred Verdu-iiom zopet vprizorili več napadov in znatno napredovali pri Fleury-jii ter vjeli zopet sto nemških vojakov. Nemci so pri trdnjavi Vaux vprizorili napad, toda uspeha niso imeli nobenega. Pri Belloy-eii-8anterre in Bar-leuxu so vprizorili Nemci napade z ognjeno tekočino, kjer pa tudi niso uspeli. Najhujše gospodarijo nad nemškimi četami francoske strojne pu ške. Kadarkoli vprizorijo Nemci napad, se francoski čete poslužijo strojnih pušk, nakar se morajo takoj vrniti. London, Anglija, 10. septembra. Na severnem delu sommeskega bo jišča. so Angleži nekoliko napredovali in vjeli nadaljnih 350 nem škili vojakov. V današnjem uradnem poročilu angleškega vojnega urada se glasi, da so se v zadnjih bojih zlasti irske čete izvrstno obnesle. Tekom celega dne se je vršilo jombardiranje in artilerijsko obstreljevanje. Zavezniki so pošiljali nad nemške postojanke grozen ogenj, ki je povzročal ogromne poškodbe na utrdbah. Časnikarski poročevalci naznanjajo, da hočejo zavezniki najprej nemške postojanke docela razbiti, nakar bodo nanje z infanterijo navalili. Tudi zrakoplovci so bili zelo aktivni. Berlin, Nemčija, 10. septembra. Nemško uradno poročilo, tikajoče! no- Rim, Italija, 10. septembra. Vojni urad danes poroča, da so avstrijski vojaki na večjih točkah avstrijsko-italijanske fronte napadali, toda uspeha niso imeli v benem slučaju. Laške čete so odbile napade na njihove pozicije pri Magni Sugui. kakor tudi na Moute Cauriol V tolminskem okraju, pri vasi Dol je, so Avstrijci vprizorili hud napad, toda uspeh so imeli isti kot na tirolski fronti. Na soški fronti je bila artileri ja zelo aktivna. Par avstrijskih strelom je padlo na Gorico in nekaj na Tržič. Ranjena sta bila le dva vojaka; materijalne škode ni bilo. Dunaj, preko Berlina, 10. seprt Dunajski vojni urad je izdal urad no poročilo, v katerem pravi, d j je italijanska artilerija brezuspešno obstreljevala avstrijske postojanke. Nek italijanski zrakoplov je metal bombe na Nabrežino, ki pa niso napravile nobene škode. Ameriški konzulat (?) uničen vsled zavezniških bomb. Berlin, Nemčija, 10. septembra Na Aleksandreti. v Azijiski Turčiji, je nek oddelek zavezniških zrakoplovov metal bombe, ob kateri priliki je bil do tal porušen tudi ameriški konzulat. Washington, D. 10. septem-bra. — V Aleksandreti ni ameriškega konzulata, pač pa ima državni department tam nekega Turka. po imenu Peristiani-ja, ki pošilja vladi Združenih držav razna poročila. Ako je bila uničena hiša tega Turka, to Združene države popolnoma nič neb riga. Bkua je odšel is Dunaja. Dunaj, Avstrija, 9. septembra, preko Berlina, 10. septembra. ;— Ameriški podanik Elkus. ki je na potu na svoje mesto v Carigrad, je dane£ zapustil Dunaj Izrazil se je zelo pohvalno o postrežbi, ki jo je imel v Berlinu in na Dunaju. . Elkus je bil tudi pri jbaronu Burn Bolgarske čete so zavzele rumunsko mesto Silistrijo. V DOBRUDŽO JE DOSPELO NAD 400,000 RUSKIH VOJAKOV. — NEMCI POROČAJO, DA SO IZGUBILI RUMUNI V BOJU PRI TUTRAKANU NAD 80, 000 VOJAKOV. — ZAVEZNIKI SO SE MORALI PRI DOBRIČU Z VELIKIMI IZGUBAMI UMAKNITI. — BOLGARI POROČAJO, DA NEPRESTANO PRODIRAJO V DOBRUDŽI. — AVSTRIJCI SO PREPODILI RUMUNE IZPRED PRELAZA VULKAN. London, Anglija, 10. septembra. — Nemško vojno ministrstvo poroča, da so bolgarske in nemške čete, ki so vdrle v Vzhodno Riununijo, zavzele trdnjavo Silistrijo, ki leži ob Donavi in je oddaljena šestdeset milj od Bukarešta ter 25 milj od Tu t ra kan a, ki je pal pred petimi dnevi.— Iz Odese por^ajo, da so Bolgari izpraznili Varno, pristanišče ob Črnem morju. Ruski generalni štab pravi, da je ruska kavalerija zavzela nekaj važnih točk ob bol-garsko-rumunski meji. Nemško oficielno poročilo se glasi: — Silistrija je padla. \ V zadnjih petih dneh so imeli Rumiuii in Rusi izvan-redno velike izgube. Nemški zrakoplovci so obstreljevali Konštaneo in ruske transportne pamike, ki so se nahajali v pristanišču. Naše čete so se spopadle z rumunskimi južno od Dorna Vatre. Silistrija je najmočnejša rumunska trdnjava ob Donavi. Mesto ima kakih 15,000 prebivalcev. Do leta 1913 je pripadalo Bolgarom in je pravilo z Ruščukom, Sunilo in Varno znameniti bolgarski trdnjavski četverokot. Sofija, Bolgarsko, 10. septembra. — Danes je bilo tukaj sledeče sporočeno: — Ob Donavi vlada skoraj popolen mr, samo v smeri proti Vidinu so se vršili artilerijski spopadi. Ko je padel Tutrakan, so ga zaceli Ruinuni obstreljevati z levega brega reke Donave. Naša artilerija je obstreljevala Oltenico. V Dobrudži prav dobro prodiramo. Sovražnik se u-inika .na celi črti in ima izvanredno velike izgube. skušal z napadi, toda se mu ui posrečilo drupje kot pri Fleury-ju. Nemške eete so vjele nekaj so-vražnih vojakov._ Pozor pošiljatelji denarja! , V bitki pri Sanzalnaru smo vjeli nad 150 runmuskih se zahodne fronte, se *lasi, da je vojakov in zaplenili precej vojnega materiala, položaj v splosneui neizpreinenjen. ^ .. . _ * . '' *' ° „.,. • , Vrši se artilerijsko obstreljevanje. .. °\6' 111 septembra so se vršili pri Dobricn vroči Pred Verduuom je sovražnik ki so se končali s popolnim porazom sovražniških čet. Bojev se je udeležila 61. ruska divizija ter neka divizija, sestoječa iz ruskih in srbskih vojakov. Ob obali vlada skoraj popolen mir. Pred par dnevi sta obstreljevali dve sovražni bojni ladji Balčik in Kavarno, toda škoda, ki sta jo povzročili, ni posebna, (oetavljaaja Berlin, Nemčija, 10. septembra. — Vrhovno povelj-poite, ki je namenjen* is Amerik«' stvo avstrijske armade poroča, da so pognali Avstrijci vArstrljo In Hem&jo ter narobe, rumunske čete izpred Vulkan prelaza. Vse protinapade, »prejemamo denarne poiOjatr« do ki jiji je bil vprizoril sovražnik, so Avstrijci uspešno od-prekllca le pod pogojem, DA u i,:i: VSLED VOJHB IZPLAČAJO _ MOGOČI Z ZAMUDO. DSHAJt1 Berlin, Nemčija, 10. septembra. — Rusko armado, ki XX BO V NOBBNKM SLUČAJU je prišla v Dobrudžo Rumunom na pomoč cenijo nekateri IZOUBLJZH, ampak naitatt ».'na 400,000 mož. tom^MniPri Tutrakauu so izgubili Rumuni nad 80,000 mož. Su^daielSito^MMoč^n^1 Berlin, Nemčija, 10. septembra. — Vrhovno povelj-•Iot. TrtirfW nni i—rt jstvo bolgarske armade je sporočilo nekaj podrobnosti o ljire ameriške banket s radi UMjm s.... 10.... 15.... 20.... 25.... 30.... 35.... 40.... 45.... 60.... 55.*.. eo.... 95.... 70.... 75.... 85.••• 00*••• 100.'... 110---- zavzetju rumuuskega mesta Tutrakan. V svojem poro-aedaj t im1 radi vojne ia1 čilu pravi med drugim tudi sledeče: popotne alfnmoitt pil poll.' Oene 9 .85 | 1.50 | 2.20 j 2.85 t ■ 3.55 j 4.20 j 4-90 j 6.55 j 9J2S j «90 | 7.00 j 8.25 j 8.96 j 0.00 j 10.30 j 10.96 j 11.66 I 1230 j 13.50 j 14.85 j k 120.... 130.... 140____ 160.... 100.... 170.... 180.... 190.... 200.... 250.... 800.... 860...« 400.... 450.... 600.... 000.... 700.... 1000.... 182.00 I 10.20 22.96 2130 25.65 Ker aoadaj računati po MjBowejffh ▼Saafh ee bo wgodBa, da datt » — Po vročih bojih smo dne 6. septembra osvojili mesto. Ko je ganiizija izprevidela, da se ne more več vstavljati, se je brezpogojno udala. Vjeli smo infanterijske polke štev. 34, 35, 3b, 40, 79 18.90 ter bataljona žandarjev. Poleg tega smo zaplenili 20.25 veliko municije, strojnih pušk in drugega vojnega mate-21.60 riala. Amsterdam, Nizozemsko, 10. septembra. — Malo prej _ kot se je začela vojna med Bolgarsko in Rumunsko, se je 27.00 mudil bolgarski kralj Ferdinand v glavnem stanu nem-33.75 škega cesarja. Vladarja sta se dolgo časa posvetovala o situaciji ter drug drugemu zagotovila svojo zvestobo. 64.001 Vstop Rumunske v vojno ni čisto nič uplival na nem-ao.75 ško vlado. Nemčija ima baje dovolj vojaštva na razpola-e7-50 go, da uspešno premaga tega novfega sovražnika. Rumun-J^jJJ sko bo zadela usekU Srbije. 108.00* Bukarešta Rumunsko, 10. septembra. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno: — Na severni in sevemozapadni fronti se vrse vroči spopadi v dolini reke Maroš. Sovražnik se neprestano umika. Na juzm fronti so bombardirale naše baterije Vidin in Lom-Palanko. Naši zrakoplovci so uspešno obstreljevali sovražniški tabor pri Tutrakanu. Berlin, Nemčija, 10. septembra. — Ameriški generalni konzul v Bttdinpešti bo za časa vojne zastopal rumunske interese na Ogrskem. Bojaid, Slovenci, spominjajte ae slovenskih revežev m (ftJUS K£ROPA|My- HRPT 191s "GLAS NARODA' IEOVKVIO PUBLZBHZM PD* I1OUI8 BIN1DIK, Za« Gttf. E S. NAHODA" Uhaja TI Ml M IiiimII MdelJ la prial Itov. f L Al NIIID A* »Tel« el the FmpW •> M kito iay «xuspt 8ua aan wm Holiday* Witortptlfli y®aily fa. Mf«rfliwist — Sgi'iianal tav yr*r*— la sa*m ■M m m lAliDA« P StrtlABdt Bt_ TWstoa «687 Oortlukdt. Par misli. Te dni so se vršili v ogrskem parlamentu burni prizori. Nek časnikarski poročevalec je sporočil, da so poslanci očitali ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi izdajstvo in da so ga podili iz zbornice. Nt-mJika poročila pa poročajo o znamenitem govoru, ki ga je imel Tisza o sedanji situaciji. Rumunsko je označil kot izdajal-ko, rumunska vlada je po njegovem mnenju najbolj zločinska, kar jih je na svetu. Kot smo Tže v eni prejšnih številk poročali, mora vsaka vlada preduo se zaplete v vojno, povedati narodu, *akaj se bo moral boriti in prelivati kri. Če nima drugega izgovora, pravi, da je v nevarnosti in da jo bo sovražnik napadel, če ona ne bo njega. Najbolj navadna fraza v teh slučajih je takozvano osvobojevanje bratov izpod tujega jarma. Te fraze so se poslužile Italija, Bolgarska in Rumunska. V Avstriji je nekaj Italjanov, nekaj Bolgarov je v Srbiji, precejšnje število Rumunov je na Ogrskem. Narodu se ne sme izdati diplomatskih pogajanj, narod ne sme ničesar izvedeti o vseh nesramnih kupčijah, ki se vrše med diplomati. Narod mora imeti pomemben cilj, vreden cilj, da žrtvuje zanj fcvoje življenje. Tisza je povvdarjal v ogrskem državnem zboru, da niso imeli Ruin uni pravice napovedati Avstriji vojno. Po njegovem mnenju je to izdajstvo najnižje vrste, po njegovem mnenju je to zločin, kakoršnega še ni bilo v zgodovini. iložak je pozabljiv, tako pozab-Ijiv, da se ne spominja več zločinov, od katerih bo imel do smrti umazane roke. Ce je sploh v vojni kaj pravice, je Rumunska z isto pravico napovedala Avstriji vojno kot jo je napovedala Avstrija Sfbiji, Nemčija Belgiji, Italija Avstriji itd. Vse bojujoče se države so enake v z vračanju krivde na drugega, med njim* ni nikake razlike. Vsak se hoče oprati pred svetom, ter navaja dokaze, ki niso dokazi in opravičila, ki niso opravičila. &e eno besedo o bratih živečih, pod tujim jarmom. Italija pravi, da je napovedala zato Avstriji vojno, da bi osvobodila Italjane, živeče pod avstrijsko ylado. Zakaj ni napovedala vojne Švici, kjer je veliko več Italjanov kot pa v Avstriji t Presojajoč s stališča italjanske vlade, so tudi Italjani, živeči v Švici, Se neo sv oboj eni. Brez teh Italjanov si ni mogoče misliti velike združene Italije. Zakaj ne napove Nemčija Avstriji vojne, zakaj ne reSi in ne pridobi na svojo stran, in pod svoje okrilje Nemcev, stanujočih po Nižje-, Gornje-Avstrijskem, na Tirolskem, Solnograškem, Štajerskem in Koroškem T Ako bi se to zgodilo, bi bila to res nekaka vojna za osvobojen je bratov, tako so pa vse tozadevne govorice le dobro prevdarjena slepila za varanje in slepljenje ljudstva. Ogri naj ne stokajo preveč. Kar se jim bo zgodilo hudega, bo le kazen, ki so jo v polni meri zaslužili. Pogledajo naj, kaj delajo v Srbiji, kjer ni nič njihovih neodreše-nih bratov. Srbski otroci morajo hoditi v madžarske šole, v Srbiji zaleže zdaj v teh žalostnih časih madžarščina veliko več kot pa kak drugi jezik, doČim ne pride srbščina niti v poštev. Pogledajo naj malo na sever na uboge Slovake, ki so eni najbolj zatiranih in brezpravnih ljudi na svetu. Prej naj popravijo težke krivice, ki so jih delali leta in leta in šele potem naj očitajo komu drugemu izdajstvo in nezvestobo. Novi nemški vrhovni po- Kdo je pred bitko pri Tauuen-bergu slišal ime Hindenburg? Nihče. tudi v^einčiji ne, razven kaj-zerja in vojaških mož. Toda 24. avgusta, 1914 je general von Sten poslal sledečo brzojavko: "Naše. čete v Prusiji so pod vodstvom majornega generala von Hindenburga porazile rusko armado, ki je prišla od Nareva, obstoječa iz petih armadnih zborov in treh divizij konjenice, v tri dnevni bitki iu zdaj sledijo sovražniku preko meje." Naenkrat je nemški narod vedel za ime Hindenburg in nato še cel svet in Nemčija je imela novega junaka. Hiudenburg, ki ni bil prej popolnoma nič poznan, je dobil tako ime, tako slavo iu tako zaupanje pri narodu in kajzerju. da se je zatekel k njemu v najhujši sili. ko preti državi najhujše — poraz v vojni, katero je sama pričela. Hindenburg je bil kot znano imenovan vrhovnim poveljnikom vseh armad centralnih držav. Hindenburg je zelo visok, širokih ram in pleč. Njegova postava — pravijo ameriški časnikarji — spominja na Bismarcka. Vojaštvo ga spoštuje in si želi vedno njega, kajti ve, da je takrat v najboljem varstvu, ako imajo njega za poveljnika. S svojim vo-aštvom skoro ne postopa človeško, kajti zahteva, da porabijo vojaki ves pogum in vso moč, ako se gre za kako stvar. Njegovi strategiji se čudijo prijatelji in sovražniki. Njegov tovariš. prijatelj in svetovalec ter pod-poveljnik je general von Luden-dorff, katerega pozna nemški narod kot enega najboljših vojakov. Brat sedanjega vrhovnega poveljnika je spisal knjigo, v kateri je navedel življenjepis novega nemškega junaka, svojega brata, v katerem opisuje razne nazore mladega Hindenburga. Pripoveduje se o njem razne stvari, katerih pa menda ni vredno omenjeti na tem mestu. ^ Kar je na Hindenburgu najbolj karakteristično, je njegova ljubezen in udanost do domovine in kajzerja. O njem se pripoveduje, da je tudi zelo pobožen, pravijo, da je, ko je bil mlad poročnik nosil v žepu majhno Sveto Pismo, ki ga je baje v franeosko-nemški vojni rešilo smrti, zadela ga je bila namreč kroglja, pa ravno na knjigo. — O njem in kajzerju se pripoveduje. da je Viljem nekoč poveljeval na nekih vojaških vajah- toda je doživel poraz. Hindenburg, ki je bil takrat že pri generalnem šta-bu, ga je nekaj kritiziral, vsled česar ga je kajzer vpokojil. Zdaj je to vse pozabljeno, zdaj se je kajzer zatekel k staremu Hindenburgu. katerega je bil pred leti upokojil. Od Hindenburga je zdaj odvisno. koliko časa bodo Nemci vzdržali. On je zdaj "boss" čez vse armade centralnih držav. Zavezniki sicer pripoznajo. da je Hindenburg mož izvanrednlli vojaških zmožnosti, toda to jim gotovo ni zmanjšalo prepričanja, da bo zmaga njihova, pač pa naj-brže še nasprotno, kajti to je vendar najboljši dokaz, da je Nemčija sprevidela, da se ji gre za biti ali ne biti. Kemija se zdaj zatekla k svojemu najboljšemu vojaku, da jo reši iz te hrozge. Hindenburg ima veliko dela. toda gotovo je, vse. kar je v njegovi moči, vendar la razvijati šele po rusko-japonski popolnoma gotovo je sam prepričan, da ne bo Nemčiji priboril sijajne zmage. Kako bo naredil, bomo pa videli. Izgleda vedno slabše! Amerikanec o Rusih. NewyorSki list "Sun" je dobil od Donalda Duranda, nekega ameriškega zdravnika, ki potuje po evropskih in drugih deželah in se zdaj mudi v Rusiji sledeče pismo: Kakšni pa so pravzaprav Rusi? — Velikost ozemlja, katerega posedajo poljedelski instinkt, katerega imajo Slovani, in slovanska ljubezen do mirnega življenja napravi Rusa — moža miru. On je vljuden in prijazen, postrežljiv in dobrotljiv, gostoljuben in radodaren. Slovan nikdar ne hiti. In tudi žnjim se ne more hiteti. — Jaz zdaj govorAn -o pravem slovan skem Rusu. — Toda kadar se premakne, se zaleti kot medved, takrat se ga pa ne more vstaviti. Njega vlada, njegova notrajuost. vsled česar ga je težko premakniti in potem težko vstaviti. Kdo je pa pravi slovahski Rus? Ali je to tisti, ki se ga vidi na petrograjskih ulicah? Ne, pravi Rus, je navaden mužik, kmet, ki je rojen in vzgojen na odprti zemlji na črnem kruhu, surovem mleku in kaviaru. Mesta so naseljena z ljudmi, ki imajo v svojih žilah veliko orientalske krvi. To pa vsled tega. ker so pred časi prihajali v Rusijo, v južni del Rusije, vzhodni narodi, in so preplavili mesta z napol-ori-entalskimi ljudmi, Tartari iu Mon-oli. Samo v notrajuost i dežele najdemo prave slovanske Ruse, in to le na deželi. Velika ruska armada obstoja iz mož, ki so naravni iu priprosti kot otroci; ti velikani so popolne igrače. Videl sem jih, ko so se prvič vežbali, potem sem jih videl, ko so bili ranjeni na bojnem polju, nakar so bili v bolnicah, kjer sem jim tudi jaz obvezoval rane in jim govoril bodreče besede. Da, držal sem roko nekega fanta, ki se mi je zelo prikupil takoj, ko sem ga spoznal, ko je umiral. Ko je videl, da bo šel. je stegnil roke in rekel: "Jaz bom umrl, Bog z vami!" Ti niso mogoče rojeni vojskovalei, toda vedo pa kako jim je umreti. Ko sem gledal z mojega okna v hotelu, sem videl mimo iti dolge procesije, pri kateVih so glasno molili iu prepevali tužne svete pesmi. Vedno sem si samprisebi rekel: "To ljudstvo ni za Ijoj, to ljudstvo si ne želi boja. Njihovi tužni obrazi, iiihova v srce segajoča glazba in sploh njihovo celo razpoloženje kaže, da je ta narod miroljuben, toda obenem je pa tudi pripravljen umreti za svojo domovno, za svojo zemljo. Jasno je, da to ljudstvo ni hotelo vojne, kajti ti ljudje se nočejo boriti in se ne bodo nikdar borili, dokler ne bodo prisiljni. Kozak je nekak naravni vojsko-valec, toda navaden mužik ni tak. Ruski kmet je nadvse dober patriot. Nedavno so poslali na fronto novo armado, ki je bila sestavljena iz samih mladih, sibirskih sinov. Po mojem mnenju je to najboljša armada, kar jih je bilo kdaj postavljenih na bojno polje. Nova ruska armada je z vsem preskrbljena, in ko je odhajala v boj, je bilo- petja, da še nikoli kaj takega. Stara armada je bila tudi dobro dovršila svoje delo, kljub tmu. da ni bila tako dobro organizirana kot nova, kljub temu, da ni imela toliko muncije. Nova armada sicer ni armada izkušenih vojakov, pač pa je armada mladih mož, katerih živci prenesejo vse, katerih srce je odločno vstrajati do konca in zmagati. Tukaj v Rusiji se govori, da Angleži pravijo, "da se bodo borili do zadnje kaplje ruske krvi," iz česar -Rusi sklepajo, da Anglija hrani svojo moč za zadnje udarce. Ali bodo vaje. katere ima Rusija v tej vojni, imele kako nevarnost za Evropo? Jaz sem prepričan, da bo imelo po končani vojni rusko ljudstvo več^o besedo pri vladi, kot jo ima zdaj. Rusko ljudstvo noče nobene ped i tuje zemlje, ker jo ima samo dovolj. Da noče jo ruski narod osvo-jevati. se je pokazalo v rusko-japonski vojni, ko je dvignil velike proteste. Militarizem in osvojitve nista dela slovanske nravi. Rusija: je domovina ljudi, ki ljubijo mir, ki sovražijo vojno. Njeno eelo življenje je zdaj koncentrirano v po- vojni. Po tej vojni se bo pa brez-dvoma pričela razvijati v trgovskem oziru. Rusija potrebuje nas — Ameri-kanee. ker potrebuje našega orodja. naših strojev in njena pristanišča so odprta našemu blagu. Grof Witte, predno je umrl, mi je rekel: "Amerika in Rudija sta bili vedno dobri prijateljici, 111 nobenega vzroka ni. da ne bi bil? še-večji in trajni prijateljici". vstavi na vsaki- najmanjši stvari, ki se zadene ob tipalo. Kljub temu pa opravi lokomotiva svojo delo zelo hitro in popolno. Ako jo enkrat napolnijo z elektriko, potem teče deset kilometrov daleč: vleče pa 10 do 16 vozov. Zlasti jo rabijo pod zemljo, kjer se kaj hitro zvija po vijugastih rovih. Ta lokomotiva je postala že toliko inteligentna, da si celo sama razna vrata odpira in zapira. Potem pa še nekega drugega konkurenta je dobil človek s pomočjo tehnike. V Berlinu imajo namreč "poštnega uradnika" na vzmetili in kolescih, ki zdaj že prav dobro opravlja po Berlinu svojo službo v splošno zadovoljnost predstojnikov. Ako se mu vrže v odprtino pisma ali dopisnice, sam znamke gori prilepi, potem naznani koliko znamk je prilepil, namreč toliko po pet fenigov. toliko po deset itd., nakar še pove. kol ko je treba plačati. Nikdar se še ni zmotil, on je skrajno pošten, in kar je menda najboljše je to, da nikdar ne godrnja nad slabo plačo. češ. da ne more izhajati v taki draginji. Plače, oziroma odškodnine za svoje delo pa ne zahteva drugega kot malo Zanimivosti iz raznih do- Razmere v Siriji. 4 Londonska "Daily Chronicle* je dobila od svojega korespon-denta, nekega katoliškega duhovnika. v Siriji poročilo, iz katerega je razvidno, kako postopajo turške oblasti s prebivalstvom v Siriji in Palestini. Korespondent je potoval od A-lepa do Jeruzalema. On piše: "Povsod sem videl samo bedo, pomanjkanje, bolezen in smrt. Smrt pobira kar na tisoče ljudi, največ žensk in otrok. Toda turške oblasti vse to gledajo z nekako kruto hladnokrvnostjo. "Popolnoma nič ne pretiram, ako pravim, da je v vaseh Rama-je'e^tr^e-lah, Etaibeh, Elbirh, Beit SafataJ - Tu sta navedena dva najnovejša Selvin, Beit Hanineh in Bir Zeivflu^ai»* ki popolnoma lahko ki se nahajajo v okolici Jeruzale-jitnenujete čudeža, kljub temu. da ma, umrlo dve trotini prebival jf4® popolnoma naravni stvari. Nji-stva, največ vsled lakote in ti- ->u del° Je naravnost čudovito, fusa. I '" * "To je bil strašen dan, ko je. prišel En ver paša v Sirijo. Izdal je ukaz. s katerim je absolutno ' prepovedal vsak uvoz žita v Liba- _ non, kar je povzročilo, da se je, , ... , ,B .. . - Na stotine milj od Poljske, v pomanjkanje v najkrajšem času ... .. J , . J , spremenilo v dobesedno lakoto in tuf*keui ue da,<* od <>" umiranje na debelo. I^f m0*?* lu BosP°ra se ™haJa ' Prebivalstvo je umiralo na ti- r1^ vf" _ , i soče iu več vasi je čisto izumrlo.' Je Ueka>ko let. tem Libanon-' a poročilo o tej vasi bo prišlo v svet gotovo kot nekako prese- Poljska vas v Mali Aziji. in kočijaži, katerih kočije so imele pnevmatična kolesa, so zelo prizadeti. Draginja v Nemčiji. Nek nevtralni korespondent — Sviear — "Le Jorunala"' poroča: Ko sem prišel v Berlin, sem sklenil, da bom najprej kosil v Fuer-stenliofu, kjer mi je nek sivolas strežaj dal jedilni list, na katerem je bilo videti, da se lahko dobi dva trdokuhana jajca za 62 pfenigov. grašek s stepenim jajcem 7.7 pf„ slanik s krompirjem 62 pf., mlečen riž za 50 pf.. ter pa drugih stvari. Vprašal sem ga. če nima še kaj drugega: videč, da sem tujec, mi je dal drug jedilni list. iz katerega sem si izbral juho, govedino, spinačo. košček sira ter pol steklenice vina. Plačal sem 2 marki in 25 pf. Pive se ne pije mnogo. Ako ga kdo hoče, ga dobi, toda je še enkrat lažje, pa še enkrat dražje. Na Friedriehstrasse sem pil kavo. Bila je narejena iz cikorije ali iz kake stvari, ki lahko nadomešča kavo. ako zadnje ni na razpolago. Sladkorja se ne dobi. Prinesti se ga mora s seboj, ker ga isem imel, sem moral piti grenko "kavo". Vsak se mora vprašati, kako morejo družine izhajati. Kokoš stane osem do deset mark. gos petdeset do šestdeset mark. Skatlja sardin. ki se jo je prej dobilo za 12 pf.. stane zdaj 50 pf. Finih pekarn, kjer bi izdelovali različna fina peciva, zdaj ni. ker Postava za osemurno delo. Washington, l). C., 7. septembra. Justični department je pripravil iieki»j načrtov, da se bo izboljšalo postavi? z:i osemurno delo. namreč, da se bo odredilo nekaj kazni za one. ki bi poskušali to postavo prekršili. To je bilo danes naznanjeno, ko j o predsednik Jtiplev od Santa Fe železnice izjavil, da se ta železnica ne bo uklonila postavi. Justični department namerava te načrte predložiti kongresu v decembru. ko se bo isti zopet sestai. Takrat bo še dovolj časa, da se bo vse potrebno ukrenilo glede te postave. kajti znano je, da je ta postava določena šele od 1. januarja 1917. naprej. Meddržavna trgovska komisija je izjavila, da železnice uajbrže ne bodo sledile vzgledu Santa Fe. PRAVI, DA JE BOŽJI BLAGOSLOV. En ver paša je hotel s ske pokrajine kaznovati, ker je , prebivalstva 'simpatizirala T^! »ar°- temveč tudi Poljakom sa- vecma s Francozi, ker ni skoro niti eden shnpatiziral s Turki. "Duhovniki so prišli pred njega in ga prosili, da se naj vsaj vsaj žensk in otrok usmili, on je stavil brutahio vprašanje: "Ali so iuatere že pojedle svoje otroke?*' — "Ne*', so mu odgovorili. — "No. potem še ni nobe-ne lakote*', je odvrnil pa£a. I ske dom i mim. I Vas je lansko leto "odkril", ali boljše, našel nek nemški žurna-toda list* zastopn'li nekega berlinskega lista, iki je pazil na vojne operacije v Dardanelah. II. TI. von'Schliek. slavnoznaiii naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stani zvezi in dobiva od onih. katerim je ( Bolgarski Krvni Caj vrnil zdrav-j je. cele kupe zahvalnih pisem, je ni sladkorja, potem pa primaujku- naša rojakinja, gospa Andrija Ni-je tudi moke. jajc in mleka. ieliolas 60S - 3rd St.. El wood City. Mleko je rezervirano samo za o- Pa. pisala sledeče pismo: troke iu bolnice. j "Dve leti sem trpela na glav« bolu in odkar vživam vaš Bolgar-V Avstriji so konfiscirali kavčuk, ski Krvni Caj. je bolezen prene- Dunafi, Avstrija, 9. septembra, —,hala; ,noJ mož i'* pričel to zdra-Že drugič tekom vojne se je zazde-!viI° rabiti za njegovo bolezen v lo avstrijski vladi potrebno, da za- želodcu in tudi njemu prav dobro pleni vse zaloge kavčuka, ki se nahajajo v deželi. Dne 10. avgusta so pričele oblasti pobirati kavčuk kjerkoli ga morejo dobiti, česar po-slediee bodo. da bodo avtomol^li. kolesa, kakor tudi kočije s kaveu-kastimi kolesi popolnoma izginile. Vlada pravi .da ima armada si- "Ako ne bi ubogo ljudstvo ime-j lo pomoči od Aiinerikancev, bi bi I Jled svoj dopis je spravil tudijeer zazdaj še dovolj pnevmatičnih 'poročilo, da je našel nek "poljski koles za avtomobile, toda potreb-»k se narhaja daleč od Polj- no je. da se preskrbi nadaljne zaloge. kajti ni neizogibno, da jih ne Vas je bila vstanovljena tekom, bi zmajkalo. lo že davno izumrlo." Tako piše katoliški duhovnik. Pred kratkem je pa turška vlada . . , Air i • \ * * i 111 rrancozoin poslala v Washington noto. v ka- | preteklega stoletja, kiualo po I krimski vojni. Med ruskimi vojaki. ki so se borili proti Angležem v tisti vojni, je bilo Dunajski lastniki avtomobilov učinkuje: jaz to zdravilo smatram za božji blagoslov in ga vsakemu toplo priporočam". Eno veliko škatijo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za 31.12: Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošilja-tev osijrurnti. po''iite 10c. ve«. teri pravi, da ne dovoli, da bi a. ^^ ^aj ruskih Poljakov. Ste-' organizacije' vJet,h ^ T™kov>l ® ■ ki so jih bili uieriške dobrodelne pošiljale hrano in obleko v Pale-' ~ I"*.."1" .potem ^P*1^11 v ctrnn /'»v A-j ii , -uak> A21J9- se sesli z ne- i kini i poljskimi plemenitaši, hudimi sovražniki Rusije, ki so posku- stino, češ. da jo ne potrebujejo. Medtem pa tudi Ainerikanci, ki se nahajajo pri dobrodelni akciji za ~ , ^ , j. * • i- - * j sa»l te moze odvrniti od te»a da tamo-nje ljudstvo, poročajo, da . . ^ ' vladajo tam grozne razmere, da ^ Se z^et ™hv ^o. Med ljudje umirajo gladu ter prosijo P^nitasi je bil celo prrnc ameriško v kdo, da na kak način Ad™ . ^^^ryski. zelo bogat prisili turško, da poskrbi, da jim! 12 lastnefa f*a \z «k,a" bo mogoče pomagati tem ljudem, 1??* lk ga. ? ™bn!1. od ker turške oblasti so zdaj prepo- klS° ^vra^rfi Rusijo^nakupil ne- edale količkaj pomagati bedne- kaj Zemlje/ > ah ™ 'n so si potem ti ruski Poljaki sezidali vas. mu ljudstvu. In to so zavezniki Njegovega apostolskega veličanstva ?! Iz tehnike. V tej vasi so potem ti Poljaki in njihovi potomci živeli naprej. Ko je omenjeni ne7, 500. 2o; Šetinc Mar-iin 7."», ti:lL 1000. "Jtb; Koinočar Martin 65, 592, 1000. 35; Koinočar Frančiška 75. 8lSl. ."»00. 31 : Šetinc Cecilija 75. 8195. 500, 32. Suspendirana : N o grič Alojzija 8«. 8199, 500. 18. Pristopila : Kiua Veligošek 77. 18578, 500. 39. Sv. Marija Pomagaj, štev. 6, So. Lorain, Ohio. Prestopila k društvu sv. .Janeza Krstuika štev. 37, Cleveland, uiuo: Helena Sprajr 74. 8243. 500, 32. Sv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet, Mich. Pristopili ; Josip Spehar 93. 18582. 1000. 23; Ana Kocjan 88, 185^3. .~iOU. 28. Suspendirani: Kalcich Marko 90. 1727S. 1000. 23; Kožic Filip vv 17S4S 1000. Zunieh Matt 91. 13678, 1000. 19. Sv. Jožefa, štev. 12, Pittsburgh, Pa. Pn*4<»piti: Marv Ho pot ur 95, 18569, T»00r 21; John "Mikaš 82, lfc.j70, 1000. 34.' Prestopil k društvu sv. Jožefa, štev. 85 Aurora, Minn.: Mike C rose tj 92 164>7, 1000. 21. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstuika štev. 37. Cleveland, O. John Jaiutiik 13124. 500. 23. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstuika. štev. 75, Cauuous-burg. Pa.: Anton Mrlak. 63. 1034. 1000. 37. Sv. Alojzija, štev. 13, Baggaley, Pa. Pristopili: Mihael Paiul 88, 18590, 1000. 28: Rok Kranje 84, 1*591, 1000. 32. Touiaž Juratovie 80. 18592. 1000. 36. Suspendirani: Anton Knaus 91. 1H014. 1000. 19; Jacob Mele, 87. 18226. 500. 28. Sv, Petra in Pavla, štev. 15, Pueblo, Colo. Zopet sprejet: Karlo Hoda k 86. 164:J9. 1000, 27. Sv. Cirila in Metoda, štev. 16, Johnstown, Pa. Zopet »prejet: Jolin Zalar 82. 2228. 500, 22. Pristopil: John Martinčič 94. 18596. 1000. 21. Sv. Jožefa, štev. 17, Aldridge, Mont. Suspendirani: M. Brozovnik 76. 6480. 1000. 31; Jolin Kolenc 87. 10861. 1000, 21; Igiiatz Plahutuik 68. 2550. 1000, 32; Lucija Ri- gler 67. 8636. 500, 39. Sv. Alojzija, štev. 18, Rock Springs, Wyo. Suspendirani: Sclak Josip 68, 1421, 1000. 36; Subic George 81, 7100. 1UOO. 26; Dermota Anton 87. 16954, 1000, 26; llafnar Luka 59. 2562, 1000. 45: Kovačevič John 87. 15606. 1000. 25; Selak Franca 67. 8713. 500. Ii9. Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 76. Oregon City, Oregon: John Svcljšak 86, 17035, 500. 27. Prestopil k društvu sv. Petra iu Pavla. štev. 15. Pueblo. Colo.: Jacob Mivšek 87. 6406. 1000. 20. Prestopil k društvu sv. Mihaela štev. 40 Claridge. Pa.: Frauk Trpin 85, 16014, 500, 28. Sv. Alojzija štev. 19, Lorain, Ohio. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 37. Cleveland, Ohio: Marko Fuke 78. 7384, 1000. 29. Sv. Jožefa, štev. 20, Gilbert, Minn. Zopet sprejet: Jacob Novak 87, 7704. 1000. 20. Prestopil k društvu sv. Ježefa štev. 85, Aurora, Minn.: Frank Kern 89. 5611, 1000, 17. 8v. Jurija, štev. 22, So. Chicago, HL sprejeti: Gost Juratovie 83. 1553. 1000. 20: Jacob Teka^ 68, 10203, 1000, 39; John msiM^MMMMiŠM^ kar 72, 1569, 1000, 30; John Krsjačič 68, 1560, 1000, 33; John Pol-do 75, 12347, 1000. 34; Frank Velkavrh 92, 13492. 1000. 18; Mike Kopernik 70, 1557. 1000. 32: Palona Juratovie 86, 9848, 500. 20; Louisa Tekavec 88, 16401. 1000, 25; Ana Krajačič 70, 8850. 500, 36; Palona Kopernik 73. 8851, 500, 33; Jela Makar 73, 8863, 500, 32. Suspendirani: Andrej Požek 68, 1552, 1000. 33; Nikolas Gra-liovac 74. 14094. 1000. 37; Joku Stanko 78. 15815, 1000. 34; Marija Požek 73. 8866, 500. 33. Sv. Ime Jasna, štev. 25, Eveleth, Minn. Zopet sprejeti: Pečar Anton 80, 12773. 1000, 24; Lah Ferdinand 74, 5657, 1000. 32; Lavnicb John 76. 18440, 1000. 40; Lah Marija 77. 8926. 500. 29. Suspendirani: Ambrozich John 77. 62S8. 1000. 29; Peric -Jos. 70. 11484, 1000. 39: Perič Marija 80. 11558. 500. 29. Sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstuika. štev. 37. Cleveland, Ohio: Jožef.Hrovat 76. 1783. 1000, 24. Zopet sprejeti: Frank Maleš 74. 12430. 500. 35; Martin lvsiu 79. 155841, 1000. 33. Suspendirani: Ignatz Podvasuik 71. 15075, 500. 41: Geo Sode-tich^80, 16879. 1000. 33. Sv. Jožefa* štev. 29, Imperial, Pa. Prestopila k društvu sv. Janeza Krstuika, štev. 71. Collinwood, Ohio: Tomaž Svctlik 83. 6417. 1000. 24; Marija Svetlik 85. 14801, 500, 26. Sv. Jožefa, štev. 30, Chisholm, Minn. Suspendirani: Gornik John 81. 1947. 1000. 2U Ilreu Frank 80. 5022, 1000. 26: Jaklicli John 90, 16882, 1000, 23: Steblaj Frank 92. 12893, 1000. 18; Nels John 86, 13720. 1000. 23; Janko John 88. 16222, 1000. 25: Zaje Frauk 79. 1986, 1000. 28: Gornik Antonija 88, 9035, 500, 18. Zopet sprejeti: R upa rich John 85. 17531. 1000. 29: Latkovich Marko 82. 17219, 1000. 31. Sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Penna. Pristopil: Josip Regina 86, 18593, 1000, 30. » Sv. Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond, Wash. Suspendiran: Frank Strnad 85, 6676, 500. 22. Pristopili: Frank Mrzlikar 84. 18597. 1000. 32: Johaua Mrzli-kar 85, 18598. 500, 31. Barbare, štev. 33, Trestle, Pa. Zopet sprejet : Jacob Kokel 82, 4178, 1000. 23. Sv. Petra in Pavla, štev. 35, Lloydell, Penna. Zopet sprejeti: Krpan Pavel 81. 3005. 1000. 22: Krpan Frauja 76, 12765. 500. 34. Sv. Alojzija, štev. 36, Conemangh, Pa. Prestopil k društvu sv. .Janeza Krstuika štev. 37, Cleveland, O.: Geo Suiokviua 75. 18356, 1000. 41. Suspendiran: Frank Matan 82, 18213. 1000, 33. Sv. Janez Krstnik, štev. 37, Cleveland, Ohio. Zopet sprejet: Kranje Viktor 65, 12046, 1000. 44. Suspendirani: Baron Andrej 90. 18147. 1000. 25; Masle Lovrenc 91, 11875, 500, 18; Gale Anton 88, 17316. 500. 25; Pire Louis 86, 11673, 1000. 23: Perše Anton 73. 14964, 500. 38; J. Seliškar 80, 6492. 1000. 27; Zgonc Anton 77. 11644, 1000, 32: Pire Konstantiua 89, 15064, 1000, 23. Pristopil: Rok Kraiuc 94. 18579. 1000. 22. Prestopil k društvu Orel štev. 90. New York. N. V.: Joseph Jurkas 96. 17187. 1000. 17. T/. Mihaela, štev. 40, Claridge, Pa. Zopet sprejet: Louis Praček 74, 10956. 1000. 34. Suspendirani: Koračin Josip 87, 15311, 1000. 25; Koračin Cecilija 89, 15313, 500, 23. •»«. Jožefa, štev. 41, East Palestine, Ohio. Zopet sprejeti: Anton Voleieh 61. 2435. 500. 42; Terezija Vol-cich 59. 8578. 500. 47. Sv. Alojzija, štev. 43, East Helena, Mont. Suspendirali: Josip Mohar 85, 16180, 1000, 28. Pristopil: Anton Smole 99, 18594. 1000. 17. Prestopil k društvu sv. Martina štev. 105. Butte. Mont.: Stefan Jakše 83, 4960, 1000, 23. Sv. Martina, štev. 44, Barbeton, Ohio. Suspendirani: Silvester Laurieli 86, 17596. 1000, 27; John Zu-pcc 94, 18019, 500, 21. Sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, Ind. Zopet sprejeta: Frank Gostičnik 72, 2807. 1000. 32: Liza Go-stičnik 79, 9631, 500, 27. Pristopili: John Hutar 72. 18573. 500. 44; Frank Pajer 88, 18574, 1000. 28; Frauk Smerdcl 73, 18575. 1000. 43: Franca Smer-del 82, 18576, 500, 34. Sv. Barbare, štev. 47, Aspen, Colo. Prestopili k društvu sv. Martina štev. 105 Butte. Mont.: John Pugth 83, 14406. 1000. 28: Joseph Prus 81. 2712, 1000. 23: Roza Prus 81, 9677, 500, 25. Sv. Petra in Pavla, štev. 51, Mnray, Utah. - Zopet sprejeta: Starčevi« Grga 82. 4163. 1000. 23; Stareevič Lucija 84, 9731, 500, 22. Sv. Jožefa, štev. 52, Mineral, Kans. Suspendirani: Gross Ignac 88, 3181, 1000. 26; Grobolšek Rudolf 82,. 11111, 1000, 27; Kozlevčar Alois 81. 6015. 1000, 25. Sv. Jožefa, štev. 53, Little Falls, N. Y. Pristopila: Marija Marošek 86. 18577. 500, 30. Sv. Frančiška, štev*. 54, gaining, Minn. Zopet sprejet: Luka Orlich 68. 5122, 1000. 38. Suspendirani: Josip Ribar 79, 11697. 1000, 30: Paul Lapa ječ 78, 16721, 1000, 35. Sv. Roka, štev. 55, Uniontown, Pa. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 37, Clevelaud. Ohio: Bernard Martič 91. 18409. 500, 25. Sv. Alojzija* štev. 57, Export, Pa. Suspendirana: Drinjevieh Andrej 82. 5670, 1000, 24; Drinje-vich Marija 87, 15160, 500. 25. 8v. Štefana štev. 56, Bear Creek, Mont. Pristopila: Ana Ambrozich 93, 18599. 500, 23. Suspendiran: Josip Andoišek 88, 17964. 500. 27. CBO. L BROOCH, tajnik. Najstarejša. Spisal Ivo Trošt. (Nadaljevanje.) Rafkove misli so za hipec sedaj splavale nekoliko k znancem iu znankam v prejšnjem službovanju v Trstu, od tam pa v — Log. Nemalo so ga ganile, ker je ravnokar govoril neresnico svojemu šefu, človeku, kateremu je zaupal, iu kateri ga je tudi poznal. Nestrpno je otresel pepel s ci bil na vse veke stara gara. A ti si je stopala mirno mlina — niti samo vprašal: češ, če te čem T Jožetu ni odzdravila — Rafko pa Iu če je bil odgovor: Nečem, pa'je moledoval za njo. smo šli naprej... naprej — ter sel Bila sta že blizu Toplačevih, in slednjič — ustavili — menda za J on je mislil, da je izgubljen, ko vselej — v tem le kurniku... Ta pove resnico, da je ostavil "taiu le želnizničar zna drugače, iu do- doli"* dekle, ki je bilo toli brez- bro zna, to vidim — zakaj dekle ga se drži kakor — robida. Rafko je res znal. in tega znanja ga je sedaj strah navzlic vsemu obljubljenemu kljubovanju v šefovi pisarni. Ostal je še dolgo pri naslovu uvodnega članka, ko mu je Anka prinesla nepoklicano pijačo. Predramil se je šele drugič. ko je došla iu mu postavila • - p"- "" ------ — ---- r............ garete. spomnivši se. da je — po]u vrček prav na glavo, rekoč: "skrbni" njegov šef tisti, ki ga — Ali so ti sapo zaprli? OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke znaeijo; Prva leto rojstva, draga certifikata« številko, tretja zavarovalno tira od tu. od polne sklede, iu — mrmral je ua tihem: —- Veudar je ue. pustim — zato ne, ker ti hočeš! Z nekako uporno slastjo se je zopet udal prejšnjim mislim: Ni davno še. ko sta stala z Anko pri mlinu nad jezom, gledala v zelenkasto vodo n opazovala — drug drugega v vodnem zrcalu. Ona je nadaljevala prejšnji razgovor, kateremu vzrok je bila neka novica v časnikih o žalostno končanem dvoboju zaradi le pe ženske. — Meni se zde take gospice preveč domišljave, krute in ne-olikane, ki zahtevajo od svojih zaročencev, da tvegajo za nje življenje z mečem in samokresom v roki, v oguju. v vor srednjeveške trdnjave, dasi vsaka nosi srce v prsih. To srce pač čuti. kdo je je premagal, pač hitreje nego je AValleustein premagal Stral-sund... Rafko se je zopet bavil z nasledki sinočujc pijače, segal v roko v lase iu pogledoval raznii-šljeuo svojo spremi jevavko : Da. to je neumnost. — je zopet potrdil, videč, da mora nekaj ziniti. In vi, moški, čutite, ne? — Imate srce. kaj, Rafko? Vi veste, kaj vam ugaja. V teh stvareh srce ne vara nikogar. Mislite, Anka? — jo je začel Rafko pazljiveje motriti, pa ue več v vodi — pred seboj srečuo. smehljajočo. Kdaj je bila že prepričana. da se stvar ne more drugače končati. Že davno ga je u me vala iu ou njo. Zato je dostavila odločno: Mislim, govorim iu---- — Ljubim, — je pristavil ou ua pol v šali. Zopet se mu je nasmehnila. — Resnično? — Mene. Anka ? — Naga j i vee! Komu bi to povedala ? — Da. da! Sef ima bistro oko. — si je ponavljal Rafko, — star kalin iu previden. Ta me pozna, a zaman. Cigareta v roki mu je dogorela in ga spekla v prste, ko se je predramil iz teh spominov: — Ne, ni mogoče! Šef sc mu je nasmejal prav ua glas in dejal: — Gotovo ste sinoči zopet na-tezali dan čez polnoč, gospod Kos? — Ne. gospod šef! Sinoči sem bil povabljen na čaj k Ankinim h ta rišem. Mogoče. Zakaj pa mislite v tako dolgih presledkih? — Sam ne vem. — se je obreg nit skoro odurno, hoteč reči: Kaj vam inari? — E. e. he.he! — je zamrmral šef in se zagledal v nasprotni kot dokler ni naznanil električni zvonec. da je konec "službenega* brezdelja. Rafko je vstal iu molče stopil k vlaku, se takoj vrnil k raznim pošiljatvain. pobral pisma in liste, ki so bili naslovljeni nanj ter krenil po uavadni poti k Topla-ču. Tam g« je najprej pozdravilo dvoje živahnih, prijazuo modrih očij. od koder je odsevala vsa velika mladostna sreča; iu te sreče se je Rafko prestrašil — bila mu je zoprna! Zato je krenil ua navadno mesto ter zapalil cigaretko in je prebiral došle časnike, dočim je Anka kakor nema obetala pri durih in čakala, da zve vzrok nje- Tudi on je čital dokaj razmi-gove nevolje. šljeno, zakaj v spoiuiu so inu še silili premnogi zaupni »prehodi do mlina in mimo mlina, kjer je previdni Jože kimal s glavo in grajal samega sebe: — Ko bi bil ti tako snal, pri-hi se bil oieul b _ _ sapo zapr — Uuuuui! — je za mrmral. — Pusti me no! Lepo te prosim. Berem nekaj posebno važnega. In zopet je vlekel ugaslo cigareto in zopet je gledal topo pred seboj uvodni članek nemškega časopisa. S solzami v očeh je -odšla Anka tožit očetu, da je Rafko danes slabe volje. Morda je včeraj zopet praznoval svoj go«J. pa ga bole lasje. To je bilo Anki preveč, morala se je razjokati — prvič v sedanji sreči. Rafku se je takoj pridružil Toplač in začel ž njim "razdirati" najnovejše politične 'vesti o katerih se ni Rafku niti sanjalo nikoli. Pridružil se jim je sodni atl-junkt. nadučitelj. davkar iu fi nančui nadstražnijc. Ti so Topla-ču pomagali, da so slednjič dog nali dnevno politiko, državne poslance iu dobršno polovico ministrov celo — poti ničlo, tudi brez Rafka, ki je politikarjem z luar-uim praznjenjem vrčkov pritrjeval. Družba se ji- jela množiti z Rafko vi m i tovariši s kolodvora, in Rafko Kos je bil zopet stožer. o-koli katerega se je sukala vsa zabava. Ako ni govoril sam. so govorili zanj drugi. Spoznal je. da vlada tudi v Lo gu kot duša društvenemu živi je nju: spoznal je pa tudi več: da mu Toplačevi strežejo nenavadno prijazno in — ceno. To ga je slednjič udobrovoljilo. da j<- sa-mosvestuo pozibal glavo, misleč: Ti jo pihneš, povsod jo pihneš! In na ta račun je pil, pil. da bi bil nocoj res kmalu — drugič praznoval svoj rojstveni dan. — Hm. pa bi se človek razdi ral s tako-le hišo. ha. ha ! — je umno. da je smatralo za res vsako besedo: sedaj pa hoče. da bi ji pisal vsaj vsak dau petkrat. — j Prav gotovo mu očita to malomarnost. — A jaz. — počel je govoriti na tihem ter Auki vnovič iu vnovič zagotavljati, da le oua. samo ora iu nobena druga kakor ona — njegova Anka bi imela do tega pravico. In Anka mu je verjela iu stisnila v roko listič. Nekaj minut pozneje je sedel Rafko pri Toplačevi peči. klical pijačo in klical Anko. kateri je ponudil prebrani list. Skrila ga je pod predpasnik in ga zbežala či-tat. kjer je ne bo nihče motil. Res! Samo očitanje in nič drugega kakor očitanje: "Si mene zapustil, pa drugo izvolil". je pritrdila iz prvega nadstropja vrnivša se Anka. zardela, vesela, brezskrbna nagajiva. . . Dva tedna pozneje j«* odhajal Rafko in za h valja I Toplačeve za gostoljubnost. Ali Anka se ni nič posebno solzila za lijiiu: obljubil ji jr. da se kmalu vrne po njo — samo po n jo... (Dalje prihodnjič). V haremu. V "National Geographic Maga-ziue-u*' se nahaja nek članek pod naslovom "Kjer sta živela Adaiu in Eva", v katerem opisujeta Frederick in Margareta Sinipir razmere v turških haremih, kamor j:-smela gospa Simpič, kateri je stari paša predstavil nebroj svojih žen. Gospa Simpič piše: Ko sem stopala po kaiucuiti-ui hodniku brez okenj. snu v domišljiji videla neštete vzhodne kra-satiee z lepimi šolnički. Sanjala sem o lepih marmornatih kopališčih. o lepodišečih parfumih, velikih ogledalih, dragocenih dragu-ljah. krasnih pahljačah in deklet, ki bodo tekale okoli lepih turških žensk in jim stregle. Toda te sanje niso trajali dolgo. Prišli smo v veliko dvorano, ki je bila bolj podobna velikemu dvo- ..... , , -rišču. ob katerem so bile majhne govoril zibaje se k popolnocnc-|sobt, v kateHh živ(.h. ^ mu vlaku. ne in stranice. Na tleh je bilo pa Malo nepnliko mu je kmalu, kup umazanill orijel)talskih potem povzročila Anka s svojo raovednostjo. ko je slučajno na kolodvoru z nekimi trgovskimi naznanili za Toplačev hišo vzela tudi za Rafka časnike, vrhu katerih je postajni načelnik kakor nevede položil dišeče pisemce, čigar poštni pečat je svedočil. da prihaja od sinje Adrije. Morda je hotel mož s tem deklico posvariti. To jo je tako razburilo, da je vzela samo list. a vse drugo pustila v pisarni. Ne meneča se za vozove, vpitje, žvižganje in ropo-tanje, se je i;apotila po bližnjici s kolodvora in iskala primernega mesta, kjer bi v varnem zavetju pretrgala zavoj, prečitala list in potem očitala hinavcu njegovo hudobnost: toda : stoj ! — si je mislila. Ali ni mogoče,, da ima Kafko tam v solnčueui Pri morju sestro, sorodncio?... S tem bi raztrga-la svojo lastno srečo. .. Previdnost, previdnost, jo jt. hvalilo dobrohotno srce. iu mirno je stopala proti domu. Ali kar brez sape jo je dohitel Rafko z ostalimi časniki iu ji hotel brez vse zamere pograbiti list iz rok. Ona mu ga ni hotela izročiti. — Od tvoje izvoljenke je. in jaz je moram prva prebrati. To, mislim da smem. če smeš ti navzlic vsem obljubam še drugim dopisovati. — se je nalašč tegotila in spravila pismo v žep. trdo-vratno upiraje pogled v zmrzli sneg pod nogami Videč njeno ueustrašenost je začel Rafko milo prositi, češ: v listu je najbrž kakšna terjatev o zastalem plačilu za hrano. Tega nima malo. — Ni mu verjele. — Najbrž je kaksuo vprašanje prejšnje moje perice zaradi iz gubljeuih nogavic. Ne bodi no sitna. Ančiea! Ančica je molčala. — A. sedaj vem. Tudi pisavo poznam: to je pisala natakarica iz restavracije "pri mestu Pran kobrodu" v Trstu. Zadnje veče re mi je manjkalo drobiža, pa mi _ je upala, in jaz sem lagal da ji I ROJAKI, SLOVENCI, 8POMI-vrnem takoj, ko dojdem v Log. [ MJAJTK SB SLOVENSKIH RE- preprog. Na vsakem koncu dvorane je bilo par stolov. Moj gostitelj jih je pričel klicati nakar so se pričele ženske prikazovati iz svojih sobic, ali bolje lukenj. Bilo jih je štirinajst, velikih, manjših, v različnih oblekah, sploh vsaka se je natančno razlikovala od druge. Ko sem pogledala v njihove obraze, sem videla, da sem sc celo življenje varala, ko sem sanjala o lepih haremskih ženah. Ženske okoli mene niso bile lepe, bil e so čisto navadnih obrazov , nekaj je bilo kar grdih, obrazi nekaterih KO gledali nadvse hudalosto. Le par jih je imelo nekaj dragulj, in sicer zapestju in na členkih. Mlajše ženske so imele nekake klo-bučinaste čevlje, druge — starejše so bile pa bose. Njih obleke so bih- nekake ogrinjače. Ko h> bile vse ženske zunaj, je paša odšel, nakar so se ženske kar vsule okoli mene. To je bilo vriščanja iu govorjenja. Vpraševale so lile vse. kar je sploh mogoče, da s«« vpraša. Tistega dne v haremu se bom spominjala celo svoje življenje! Kolikor jaz vem. jaz sem prva ženska iz Zahoda, ki je bita v turškem haremu. Tiste ženske, katere sem jaz videla, so rekle, da sem ja zed i na bela ženska, ki so jo sploh kdaj videle. Celo so me otipale, roke. obraz — in me občudovale. Zlasti so se jim dopadle moje visoke pete, potem pa tesna obleka. Obnašale so se kot otroci. Nad vsako stvarjo je bilo vsakovrstnih vsklikov. s katerimi so izražale svoje začudenje. Vprašale so me. koliko otrok imam, dalje, ee je v Ameriki veliko žensk, in koliko žena ima moj mož. Ko sem jim povedala, da ;ma samo mene. so me vprašale, kako je to. Povedala sem jim. da sem kristjanka iu da imajo pri nas možje samo po euo žeusko. ki so ravno tako proste kot inožki. so pričele te turške žene. ki so vedno zaprte nas ameriške žene pomilo-vate. Rekle so, da za nobeno ceno ne zapustijo harema..... , j. A, . .. - . ..........._ ...... ; I poip, Jraitii flUTIO UBADNIIIt JO&BW PHTERNEL. Bos 08 WDMb h. . I podpredsednik: JtAROL ZALAR. Box MT, Starat Ottjr. Pa. O. podpredsednik: LOUIS TAUCHAH, Box 888, Bo« Tajnik: JOHN TELBAN, Bok 707, Tan*. City. Pa. OL tajnik: JOHN OSOLIK, Bos. 402, Forest Otty, Pa. ;: MARTIN MUHlO, Bos 637, Ton*. Gttr. P»-i; JOSIP UUS. 1004 North Chicago St, JotSft, W. KAXm IYBQ, 800 OU«|t BL, Joitt, HL Predsednik : IGNAO PODVASNIK, 6335 Station St B. B., Pittsburgh, C. aadaondk: JOHN TORNlfl, Bok 622, forat Ottr. Pa. DL nadiornlk: FRANK PAVLO VČlG, Bor 706, Oooemsngk, Pa. m, aaasoroik: ANDREJ SLAK. 7718 Isslar Aro, Oorsland, 0M* Prsdsedalk: MARTIN OBBKŽAN, Box 72, Bast MinoraL L porotnik: MARTIN fiTEFANClC, Box 78, FrankHn, O. porotnik: MTTTABT, KLOP&Č, 828 Davson At*. R. F. D. 1, 2M4.Bstnit.Mlsh. qpuvn PMdsedntk: anton hočevar, R. p. d. No. 2 Box 11%. L upravnik: anton dem&ar, Box 186, Broughton, Pa. H. upravnik: pavkl obrbgab. Rax 402, Witt, ml Dopisi saj ss poUJajo L tajniku Iran Telban, P. a "SLAB NARODA". Zapisnik pete redne konvencije društva svete Barbare v Forest City, dne 4. septembra 19IS. Selitev glavnega urada in premog Pee za gorkolo in drugo, kar je za k peči Zavarovalnina od glavnega urada Baksa za premog J. B. Williams, rent od glavnega urada John Deeinan. za zaprisego uradnikov 4 svetilke za električno luč l^rnrnog Odvetnik v Johnstown. Pa. Glas Naroda, tiskovine V. H. Jones, za linoleum John K. Bel, 1 miza in G stolov Kulpli Bros., tiskovine Letne plaee uradnikom zu 2 leti Karol Zalar Louis Tauear John Oso I in Josef Zalar lgnae Pod vasnik John Tornie Frank Pavlovi« * Andrej Slak Martin Oberžan Martin Štefančic Mihael Klopčič Anton Hočevar Anton Demšar Paul Obregar Teh stroškov je vseh skupaj Pa., 17.45 21.30 42.63 6JD0 80.00 2.00 1.44 9.90 15.00 152.91 22.48 11.00 21.00 30.00 20.00 20.00 100.00 30.00 20.00 2Q.0Q 20.00 50.00 40,00 40.00 20.00 20.00 20.00 - - Tako velike svote bi gotovo ne primanjkalo, ako bi ue bilo toliko strottov za glavni urad. Toda tj stroški so. morali enkrat priti, prej ali pozneje. V teh dveh letih in pol smo plpčali za bolniško podporo 348.00. Za smrtuipo se je izplačalo $37.882.00, V teh dveh letih in pol je umrlo 113 možkih. 13 žensk in 38 otrok. V tem času je umrlo 11 članov več kakor prejšnja 3 leta. Otrok je umrlo šest manj ter dve ženski manj. Odkar obstoji organizacija, je umrlo 350 možkih članov. 31 ženskih članic ter 118 otrok. Ako seštejemo dohodke z« te dve leti in pol. nam izkazuje smrtuinski sklad: Sklad ako odštejemo izplačano smrtuino $81.335.71 37.882.25 $38.792.42 4.661.04 jsuija jih je juiiija bi moralo ostati za ta sklad čistega denarja 43.453.46 Vsega skupaj denarja je ps v tem času ostalo le Tako dobimo., da smo v tem skladu prekratki za PIEOLBD ČLANSTVA. Možkih članov je pristopilo oil 1. januarja 1914 do 30. 1916 — 1.029; umrlo jih je 113; odstopilo, oziroma črtauih bilo 1.309. 30. junija 1913 je bilo vseh možkih članov 4,866 ; 30. 1916 jih je pa 4.473. Torej Jih je 393 manj kot pred tremi leti. Ženskih članic ie pristopilo v tem času 260. — Umrlo jih je 13, odstopilo jih je in črtanih je bilo 137. — 3. junija 1913 je bilo vseh članic 770; — 30. junija 1916 pa 880 in 59. ki so enakopravne ali tu-junija letošnjega leta pa 3131. Potemtakem jih je 788 več kakor tri leta poprej. Otrok je pristopilo 1.049. — Umrlo jih je 38. črtanih jih je bilo in odstopilo jih je 223. — 30. junija 1913,je bilo otrok 2,343; — 30. junija letonjega leta pa 3131. Potemtakem jih je 788 več kakor tri leta poprej. Pregled članstva je torej sledeči: Možkih članov je bilo 30. junija 1916 4.473 ženskih članic samo za smrtnino 880 članic, zavarovalnih tudi za boln. podporo 59 otrok - 3.131 8,543 V vseh treh oddelkih torej skupaj ali 564 več kot tri leta pfej. V inožkem oddelku smo nazadovali, v napredovali. s Ivan Telban, glavni tajnik. ženskem in otročjem pa Poročilo xa mesec julij in avgust 1916. Dohodki za možki in ženski oddelek 13,381.19 dohodki za otročji oddelek 687,80 14,068.99 15,833.52 skupni dohodki Izdatki: Smrtnine se je izplačalo za inožke in ženske 2,049.15 smrtnine za otroke 300.00 povrnjen asses. za otroke .80 Bolniške podpore se je izplačalo 7,686.00 Skupni stroškj Preostane čistega Xa čekovnem prometu je bilo denarja Skupaj Od tega se je dalo na dve banke Ostane na čekovnem prometu danes Prejšnji denar v blagajni Ček upisan in neizplačen za Jožefa Zal ar j a 14.068.99 10,756.30 3,312.99 9,853.94 13,166.63 10,000.00 3.166.63 73.616.66 50.00 76,833.29 Prenos postajnih stroškov je iii kako* sledijo stroški, kar se je izplačalo in zakaj se je izplačalo: Bolniške podpore s«' je izplačalo Za umrle člane in članice se je izplačalo Poškodnine se je izplačalo Poštnino se je povrnilo postajam Assesmenti povrnjeni in drugo poMajam b t roški kakor goriopisano za gl. urad 126.348.00 37, $82.2£ 1,550.00 865. U 193.24 15,833.52 Prava svota je Smrtnine je treba izplaeafi ~ $4.551.35 Od 1. januarja 1916 iu do 30. junija 1916 je bilo napravljenih 1,223 čekov, od katerih je bilo 257 manjših od $10.00. Brat Bognar želi vedeti, koliko denarja je bilo v blagajni za časa zadnje konvencije in zakaj ni napravil poročila od 1. julija 1913 do 30. junija 1916. Brat Telban pojasni, da mu vsled novega sistema pri knjigovodstvu, kateri je bil uveden s 1. januarjem 1914 ni bilo mogoče sestaviti skupnega računa. Brat Bognar opetovano zahteva, da brat glavni tajnik sporoči konvenciji bilanco dne 30. junija 1913. Brat glavni tajnik izjavi, da je bilo ob navedenem času v blagajni denarja $21,836.78. Brat Bognar želi vedeti zakaj je bila bratu gl. predsedniku izplačana svota $433.45 poleg njegove plače. Brat glavni predsednik pojasni, da je moral v času njegovega poslovanja večkrat iti izven mesta po opravilih iu. da ta svota reprezentira dnevnice, vozne stroške. -poštarino in razne stroške, ki so v zvezi z njegovim uradom. Toraj vsi stroški skupaj: Ako prriH M iuo dohodke in odštejemo otroške nam preostane čistega 30. junija 1916 Gotovega denarja je bilo 1. januarja 1914 182.672.15 221,464.57 182,672.15 38,792.42 23,005.75 Imamo čistega deuarja za moški oddelek in ženski :JO. junija 1916 61,798.17 Dohodki za otročji oddelek od 1. januarja 1914 do 30. jun. idle. Za postaje assessment, vstop in knjižice 9.119.13 Obresti od denarja •Skupaj STBOŠK1: Smrtnine se je izplačalo Za upravni sklad Povrnjena ustopnina Skupaj fc** odštejejo s t ruški 524.05 9.643.18 1,950.00 1.890.68 20.20 3,860.88 preostane v tem času prejšnji denar 1. jauuarja 1914 v blagajni Gotovega denar j« v blagajni z 30. junijem 1916 Ne vrnjen i čeki Inventory društveno premoženje 3.860.88 5,782.30 5,370.63 11.152.93 652.84 5,178.70 Denar in premoženje skupaj«30. junija 1916 78.782j64 31. decembra 1913 v blagajni je 23.005.75, 30. junija 1916 je čistega denarja za ta oddelek $61.798.17. V d veli letih in pol je torej blagajna toliko narasla, je izkazal o hi morali biti še več $4,fi61.04. To svoto s m m nih reh slučajih je vzrok ta. da se radi vojne sploh ne more ničesar iz stare domovine dobiti. Radi tega sem ae namenil počakati, da se razmere radi pošte vsaj nekoliko izpremene, nakar bodem takoj pisal in zahteval od dedičev potrebne listine. Na vsa moja pisanja, prejel sem pooblastila le v dveh slučajih in sicer za Johna Škofa, in Johna Škerjanca. V teh dveh slučajih sem prejel potrebne papirje.» Smrtnina je bila izplačana po pok. John Škofu 15. junija 1915. Po pok. John Škerjancu pa 8. marca 1916. V ostaljh slučajih nisem prejel nobenega odgovora na moje pisanje. razun v aferi pok. člana Anton Markiča, ki se mi poroča, da so dediči poslali pooblastilo avstrijskemu konzulu za kolekto pok. smrtnine. Z bratskim pozdravom predloženo dne 5. septembra 1916. JOSEPH ZALAR, pooblaščenec društva str. Barbare. Opomba: — Dne 25. avgusta sem prejel od glavnega tajnika brata Jolm Telbaua, denarno nakaznico za svoto $125.00, kot smrtnino pok. člana Anton Galičiča, certif. štv. 5244. Svota je namenjena pok. nedoletnim otrokom: Franku, Pavlini, Johnu, Mariji in Frančiški Galičič. Ker so dediči nedoletni, sem vložil denar na First National Bank. Joliet, IU., pod vložno števiko 11945. Glede svojega poroštva brat Zalar poroča, da je bil poslal aplikacijo na Fidelity and Casuality Co. v Scranton, Pa., in ker za dalj časa ni dobil odgovora se je obrnil na glavni urad družbe v New-York. Informiral se je tudi pri zastopništvu v Chicagi o vzroku, da ne dobi odgovora in tako se je zadeva zavlekla do časa, ko je imel nadzorni odbor svojo prvo sejo. Ker nadzorni odbor ni našel med drugimi poroštvi tudi ono brata Zalarja, je sklenil, da se da slednjemu rok 30 dni, da si preskrbi svoj bond in ako med tem časom tega ne stori, bode po preteku določenega roka suspendiran. Brat Zalar se je vsled tega obrnil na neko agencijo v Jolietu, kjer si je preskrbel svoje poroštvo. Zaradi izvanredno visoke premije pojasni, da mu iste ni bilo mogoče pri družbi zuižati, ker slednja smatra njegovo službo kot pooblaščenec (Attorney in Fact) zelo važnim, in, da je slučaj isti pri drugih družbah. Stem se strinja tudi brat Zbašnik. Pooblaščenec nadalje poroča, da mu je glavni nadzorni odbor odtrgal pri njegovi plači svoto $16.00, ker je bil slednji mnenja, da je toliko preveč plačal za premijo njegovega poroštva, ter, da upa, da mu bode konvencija to svoto p6 vrnil a. Predlagano in podpirano, da se poročilo pooblaščenca vzame v naznanje; sprejeto. Brat glavni tajnik omenja, da bode poročal glede neizplačanih smrtnin drugi dan. POROČILO VRHOVNEGA ZDRAVNIKA. Vrhovni zdravnik, brat dr. Ivec poroča sledeče: Triletno poročilo vrhovnega zdravnika, glavnim uradnikom in delegatom V. konvencije društva svete Barbare, 5. septembra 1916, Forest City, Pa. ^ - L 3ratje: — Jako me veseli. Vam dati kratko poročilo svojega delovanja od 1. januarja 1914 do 5. septembra 1916. Vzroki odvrženih in popravljenih certifikatov in njih število: Za nosečnost o vrženih kandidatinj: 11. Za dedičnost jetike: 7. / Za nepopolno paralizo leve roke ovrženi: 1. Za dvomljiv slučaj ovrženi: 1. Za srčno bolezen ovrženi: 3. Za izgubo noge pod kolenom ovrženi: 1. Za revmatizem in alkoholizem ovrženi: 1. Za izgubo očesa ovržen: 1. Za nepopolno spričevalo popravljeni: 2. Zdravnikovo ime ni podpisano na certifikatu, popravo: 1. Za abnormalni urin ovrženi: 1. Za potrebno analizo urina vrnjeni za podporo: 1. Za bolezen na spolnem ustroju vrnjeni certifikati za popravo: 18. Za bolezen na pljučih in srcu vrnjeni certifikati za popravo: S. Pisano v certifikatih, da kandidatje nimajo očesa, noge, roke, prstov, vrnjeni za popravo: 95. Vrnjeni za popravo zaradi bolezni na možganih: 5. Vrnjeni eertifikati za popravo zaradi pomote vsled bolezni kandidata točke 18.: 2. Vrnjeni certifikati za popravo zaradi vprašanja v certifikatu točke 19.: 1. Vrnjeni certifikati za popravo zaradi vprašanja točke 20, v certifikatu: 1. Vrnjeni certifikati za popravo zaradi dedičnosti jetike: 5. Vrnjeni certifikati za popravo za vprašanje točke 9 C. zaradi izugbe očesa: 1. Skupaj ovržeuih ...... 27 Popravljenih ........ 140 povrnjenem za $24.00 iu da se mora razlika od $50.00 pripisati društvu k dobremu. Predlagano in podpirano, da se vzame poročilo glavnega tajnika v naznanje; sprejeto. Drugi tajnik poroča, da se je udeleževal od borovih sej in vodil zapisnik. Predlagano in podpirano, da se vzame njegovo poročilo v naznanje; sprejeto. Poročilo glavnega blagajnika. Poročilo glavnega blagajnika je bilo .isto kot finančno poročilo glavnega tajnika in na. vprašanje zakaj jii on izdelal posebnega poročila tikajočega se njegovega poslovanja izjavi brat blagajniki da se popolnoma strinja z računi, katere je prečital brat glavni tajnik. Nadalje poroča, da je vestno izpolnjeval svojo dolžnost, ter nalagal denar na banke, katere je določil nadzorni odbor. Predlagano in podpirano, da se poročilo brata glavnega blagajnika vzame v naznanje; sprejeto. POROČILO GLAVNEGA POOBLAŠČENCA. Brat glavni pooblaščenec poroča sledeče: Od glavnega tajnika brata John Telbana sem prejel naznanila za dobitev ali spreskrbitev pooblastil od strani dedičev sledečih u-inrlih članov: John Škof. od dr. štv. 65, Joliet, I1L Jernej Zagoda, od dr. štv. 3, Moon, Run. Pa. John Škerjane, od dr. štv. 2% Collinwood, Ohio. Mihael Madronič, od dr. štv. 31, Calumet, Mich. Alojzij Gorenc, od dr. št. 16, Willoek, Pa. Martin Zupan, od dr. štv. 41. Mulbery. Kans. Alojzij Plešee, od dr. štv. 77, New Alexandria. Pa. Anton Trebušnik, od dr. sty. 33, Cleveland, Ohio. Rafael Osolnik. ml dr. štev- 4. Luzerne, Pa. John Frank, od dr. štv. 7, Broughton, Pa. Matevž Kotnik, od dr. štv. 91, Oglesby, m. Anton Markič. od dr. ftv. 13, E. Mineral Kan« Ivan Seitz, od dr. itv. 4, hmsrns, Pjl Frank Majaš, od dr. Mv. 42, Winterquarters, Utah. Frank od* *v. «6, Ipdiapepolia, fed. ■ "S - ' - Z* Skupna svota .... 167 Moje ofieielno delovanje z glavnimi uradniki, zdravniki in uradniki lokalnih društev je bilo jako prijazno. Posebno se zahvaljujem vsem tajnikom društev, ker smo delali v taki lepi slogi. Bratje, lepa hvala za vaš posluh. x Dr. M. J. IVEC, * - vrhovni zdravnik dr. sv. Barbare. Predlagano in podpirano, da se poročilo vrhovnega zdravnika vzame v naznanje; sprejeto. Temu sledi .čitanje brzojavnih in pismenih čestitk. Citajo se brzojavki od družbe sv. Družine, ki ima svojo drugo glavno zborovanje v Jolietu, in od postaje štv. 65 iz Jolieta; ob enem se čitajo pismene čestitke od fiostaj štv. 86 v Export, Pa., iu od postaj? Štv. 96 New Duluth, Muuu Vzame se v naznanje tudi četitka od Math. Pogorelca, katero sporoči v njegovem imenu brat Josip Zalar. Predlagano in podpirano, da se navedeno vzame v naznanje. Pošiljateljem čestitk se zakliče: "Na zdar!" Seja zaključena ob 6. uri zvečer. FRANK S. TAUCHAR, predsednik A. ZBAŠNIK, zapisnikar. FRANK GREGORKA, zapisnikar. pozarja vojake, da ne nosijo pri sebi nobenih pisem, v katerih so navedeni kaki podatki o armadi, o razmerah v domovini, kajti taku pisma postanejo lahko usodna za cele polke, zlasti pa še kaka ti>ka-na povelja. Vse take stvari se naj v nič i. Dalje pravi, da ni treba vojakom prej svojih pisem pisati v domovino, dokler so siarumi. da bodo lahko nismo oddali, kajti, ako pišejo pismo par dni prej. so lahko v jet i. nakar dobi sovražnik pisma v roke. iz katerih lahko dobi veliko koristnih informacij. Xa koncu pa pravi, da je n;ij-boljše, da domov nič ne pišejo o vojaškem gibanju. NAŠI ZASTOPNIKI. kafer! so pooblaščeni pobirati uar<>6-nino a "Glas Naroda" m knjige, k* kar tudi ■» vse druge v ns$o stroko spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. In skoUca: MUiael Clrar. San Francisco, CaL: Jakob Lovilo. Denver, Colo.: Frank »krnbec. Leadville. Qola.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cull*. Frank Janesh In John Germ. Salida, Colo. In okolica: Loo la Cs-<4eUa CUntoa, Ind.: ijimbcrt Boleksr Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Woodward, Ia. in okolica: Luka« Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbis. Chicago. 11L: Frsnk Jurjovec. Depne, I1L: Dan. Badovlnac. Joliet, IlL: Frank Lsorlch, John etel In Frank Bambleh. In Salle, HI.: Mat Komp. Nokomia, DL in okolica: Math. Qal-»bek. So. Chicago. DL: Frank Čeme • Springfield. IlL: Matija Barborte. Cherokee, Kans.: Frank Be£Isa2k Oglesby. DL: Matt. Hrlbernlk. Wankegsn, DL in okolica: Fr. Pet-icovgek In Math. Qgrin. Columbus, Kans.: Joe Knafele. Franklin, Kans : Frank Leskovec Frontenac, Kan*, in skaiiea: Frank Kerne In Bok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Scbnelier. Mineral, Kans.: John Stale. Ringo, Kans.: Mike PenclL KitzmiDer, Md. in skolica: Frank Vodoplvec. Calumet, Ml eh. In okoUca: Pavel cShaltz, M. F. Kobe in Martin Rade. Manistiquc, Mich, in okolica: Frank Kotalan So. Range, Mich, in obollea: M D. Llkovlch. Chisholm, Minn.: K. Zgonc In Jakob Petrlch. Dulath, Minn.: Joseph Sharaboc. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouie-Jos. J. Peshel in Louis M. Perndek. Eveletb, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. A'eseL Hibbing, Minn.: Ivan Pouše. Kitzville. Minn, in okolica: Joe Ada-mlch. Nasbiraok. Minn.: Geo. Manrin. New Dnlath. Minn.: John Jeiioa. Virginia, Minn.: Frank Hrovaticb St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch. Bod Lodge, Mont.: Joseph J o raj Roundup, Mont.: Tomaž Paultn.' Gotranda, X. ¥.: Karl SternlAa. Little Falls, N. Y.: Frank Greg;,rka. Bsrbecton. O. in okolica: Matb Kr. mar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar Collinwood, O.: Math. Slspnlk. Cleveland. Ohio: Frank Sakscr. J. Marlnčič, Cbas. Kariinger. Jakob ttea nlk, John Prostor In Frank Meh. Lorain. O. in okolica: J. KuxnAe m Louis Balant. Kiles, Ohio: Frank KogovSck. VooncstowD, O.: Ant Kikelj. Orecon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Anibridge, Pa.: Frank Jakfie. Bessemer, Pa.: Louia Hribar. ; Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PletvrSrk. Burdinc, Pa. in okolica: John l*rm-far. Canonsbnrg. Pa.: John KokUcb. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kocevsr. Concmsugh, Pa.: Ivan Pajk in Vld RuraDM'k. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okoUca: A I>eaa-•sr. Onrragh. Pa.: Dragntin SlavlS. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sabor. Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City, Pa.: K. Zalar In Frank Leben in Math. Kamin. FmreiL Pa.: Anton ValentlnClfi. Greensborg, Pa. la okolica: Frank Novak. Irvin, Pa. in okolica: Fr. DemSar. Johnstown. Pa.: Frank Gabreajs in John Polsnc. Loxerne, Pa. in sksOca: Anton O 10,000,000 pianii wk ttdan a TO-jato »»bojiščih. laktov Anglija, koncemx avgusta. — Angleži, so lahko bolj kot na vse drugo ponosni, na to, da o-ni najhitrejše prevažajo syojf čete fn potrebščine za se in za svoje zaveznike. Poleg tega pa tudi na to, da imajo najboljšo poštno zvezo s svojimi vojaki na bojnem polju. Zadnja uradna postna poročila mntnapjajov da se odpošlje na boj- no polje vaak teden povprečno deset miljonov pinssi, in sieer oetam v Frnnelnii. Sftim»w zadnjih trah ta ji, Vahodni Afriki in Sortiranje pisem se vrši v Londonu, kjer je zaposljenih dnevno na tisoče posebnih uradnikov. Njih delo je nadvse točno, kajti ne izgubi se niti eno pismo, — ako se. je to le izvanreden slučaj. Ako ni pismo dostavljeno, namreč, ako je vojak medčasno ubit, ako izgine, ali kaj sličnega, je pismo vedno vrnjeno .pošiljatelju. v Fina vojakov kot informacije a "Liller Kriegszeitung". katere izdajajo nemški vojaki v oknpira-fraacoakem ozemlju, je prise o- Pa.: Georg Sen nI t a. Pa.: Frank MaCek Plttshnrgh, Pa. in okolica: Z. Jaksn^ L Podvasnik, L Magister In U. R Ja-koblch. Sonth Bsthiehma. Pk: Jernej Ko-prirdek. Stodton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta. Pa.: Joseph gkerU t West Now lan. Pa.: Josip J o van. WUUck. Pa-: Fr. fient In J. Peter-seL Tooek. Utah: Anton PUO& Utah: L Blafich. Q. j. Pomita. Darts, W. Va. hi okoBcn: J. Broalch. Thamns. W. Va. in ohaBsn: Frank Kodjaa in A. Korenchan. % MBnashau. Wto.: Josip Tramu ta Ang. CeiJander. Shehoygan, Wis.: Herantm Svetin, is Vsrttn Ko* in J«bo Stampfel Frank Mfc.* Ura; A Jj«*fi«k v«L - .■ p.-« »jffflffr « ffovela. Spisal Fr. 8. Finigar. i 'j (Nadaljevanj«), - ^ vin. Da vreme deluje ua človeka, to je bilo že sto- in stokrat dokazano in zapisano. Saj živimo v zunanjem, materijahiera svetu. Vti-ske dobivamo od zunaj, ti pa vplivajo na našo d uho, na mišljenje in domišljijo. Ne pravim, da bi vreme določevalo naše mišljenje kot naziranje; ne. Vreme le vpliva na tisti živčni stroj, ki je v temi zvezi z delovanjem naše duše, tako da tudi duša ne more uspešno delovati, če je v tem živčnem delovanju nesoglasje. Sicer pa ne moremo kar tako tebi nič meni nič samo vreme dol žiti vsega; večkrat že pride tako, da se nam zavre duševni tok idej, sklepanja in mišljenja. V tem spoznavajmo neko neugodnost, duševno nesrečo, neskladnost in tedaj smo' iščem v družini miru, sreče, poezije, vzorov. Če pa teh ne dobim, pa raj&i vidim, da se čim preje iz-pijem." "Popolnoma moji nazorj^ Ali pripomnim, da bi bilo treba poseči po cvetu, ki še ni bil nikoli dotak-njen —, dobiti bi moral čisto bitje ia ženo. Da sem le zagotovljen ljubezni, potem bi iz take žene vzgojil vzorno gospodinjo, ljubečo soproga in požrtvovalno ma ter.** 4'P* vel. ta misel nt napačna. Zakaj, ko ženska enkrat efrči, potem je vera vanjo izgubljena. O-moži se ti vsaka samo zato, da pride pod streho. Vzame ti vsakega, pred oltarjem mu poda roko, naj bi bil tudi zakrit, kakor se je Jakob poročil z^Lijo. ker ga je Laha n osi epa ril za lepo Rahelo. Aii Jakob se je tedaj jezil in še za Rahelo služil, ker je bila ljubezen v njegovem srcu. Toda sedajuo žen-stvo se ti bo rogalo v obraz, češ, s>.j nisem t "ga grdega moža vzela; poročila sem se le z njegovim naslovom — doktorskim, profe- Karol je obesil kožuh na kljuko ter si ob peči grel premrle roke. Ko JuHta prinese vina, nato« do vrha vse tri kozarce m napije Dolencu: "Pavel, da bi bil srečen v sladkem zakonskem jarmu!" "Oho!" Pavel odmakne kupico . . sorskim, uredniškim!'' nevoljm, nestrpljivi; pesniki so *-Istina. H':gon. Vzori ginejo, ob takih prilikah nesrečni in to- gilJOJO zato, ker ni prave vzgo- zijo bledemu mesecu m gluhiin je Matffre sn bolj prismojene ka- zvezdam bolečine svojega srca; kor Užere Nazadnje bi res ne bilo deklice so tedaj melanholične, dal fttdno< r.e bf> lla SVPtu čimdalje ilaj jim odpove vsaka duševna sila,' ivobodnih fantov, ]>a tudi da povežajo glavice kot poparjenj^^ manj postM1ja. Nekdanji makov cvet in vzdihajo kot zaJde-te kraljične; gospodarji so jezni, Rirn vstaja od smrti." 4' Kam sva zašla ! Ako bi naju g os pod uije zadirčne m drugi ka- sliialo ka.ko žensko bitje, kains-zejo zopet po svoje, da jun nekaj'njalo Vl Ilaju Morda sva preveli-ni prarv, a sami ne vedo, kaj. To ka pesimista. stanje bi lahko zvafli neko dušev-j "Pesiraista gari. pesimista doli. no bolezen, rn malo jih je, kateri ^ • 0-j in gk.j iu skoro mo_ bi nikdar tako ne oboleli. Le po-, ^ dpiIga£e ^jti. Ali kljub te-polnoma trezna m junaško mirna ilnu ostaue trduo to kar ^ rekel narava, močna volja in bister duh ;2po-etka du grQm ^d, ali se pogazi in porazi take duševne me-J|m oienini in sicer povem ti od-gle m prisili zopet solnčm žarek krf1 poakuiiU hom z Adelico." v dušo. I potovala v Evropo, da bo tam delovala skupno z ameriškim Rdečim križem. Mrs. F. McMillan Stanton je iznašla neke nove vrste puško, na in ne trči. Julka odide v kuhinjo. "Kaj govoriš?" vpraša Hugon, ki tudi noče trčiti. "Kaj govorim ? To govorim, kar govori celo mesto. Saj imata vendar ušesa, posluša j ta! Vse ženske, stare in mlade, lepe jji grde, vse govore samo: dr. Dolenec in Ade-lica, pa Adeliea in dr. Dolenec. Zato nazdravljam; in ti, deteljica na steni, pomni, da bo kmdu en tvoj list prevlečen s črnim papirjem. In če bodefca tudi dva, en bo vedno zelen!" "Vsi trije morajo ostati zeleni!*' trčila sta jezno Hugon in Pavel ter izpraznila oba do dna, poklicala Julko. da je odnesla vodo, iu zopet so pili suho vino. Zraven so se pa jezili na ženske jezike iu na to mestno vas. ko ljudje nimajo drugega dela kadeor zijala prodajati, ljudi zalezavati in opravljati. **To je vendar vražje, da kaj takega sklepajo", huduje se še ved- če $2.500. no kandidat Dolenec. ki se ni mogel ločiti od te snovi; Italijan bi katero je dobila že patent. Puško se bo rabilo v armadi Združenih držav. > . * V Franciji so agitacijo, da dajo francoske ženske pri zarokah v prvi vrsti prednost moškim, ki so v vojni izgubili roko, nogo, ali pa, da so b3i na kak drug način poškodovani. To je zares — plemenito! • • kar se tiče cirkulacije, na sveto; zdaj ima 2,500,000 cirkulacije. Kljub temu, da članki nko dol gir vseeno niso posebno dragi, ako se pomisli, da jih je pisal Churchill, kajti v Ameriki ae mnogim člankarjem plačuje veliko vee kot toliko. Bivšemu predsedniku I Združenih držav Rooseveltu pla-4 I čujejo nekateri magacmi za nje- ženske , pričele pove Članke, ki se tičejo zlasti 41 preparedness' \ veliko večje svote. kot se je dalo dognati oziroma direktno pozvedeti. Winston Churchill pravi v tistih svojih člankih, da je bilo Angliji popolnoma nemogoče vojno preprečiti; on pravi, da je imela Belgijska kraljica je obiskala Nemčija že vse tako pripravljeno belgijske vojake v Franciji, s ka-'glede Srbije in avstrijske napo-terimi se je prijazno pogovarjala vedi vojne Srbiji, da bi jo bilo in jim dajala vsakovrstne darove.' popolnoma nemogoče odvrniti. Ameriško učiteljstvo obstoja iz 80 odstotkov ženskih moči. I Medina dobi električno ragsret-* * * j V Združenih državah je tri do 1'raduo izjavljajo, da je že po-štiri miljone žensk, ki -imajo vo- ložen temeljni kamen za električ-lilno pravico. j no centralo, ki bo razsvetljevala * * * • muslimansko "božjo pot" v Me- Miss Henrietta N. Cornell, 21 dini. V Medini se nahaja grob Molet stara, je bila imenovana za po- hamedov. Vse delo izvrse mosli-štarieo v Rosebanku, Staten Is- mani, ker je drugovercem prepola nd. N. Y Dobivala bo letne pla- vedan vstop v sveto mesto. > v, ■ v y > .v, y i' t - \ \ >7 ve sestre. Misses Adeikia in l°stuo vest, da mi je nemila smrt Avgusta Van Buron, sta odpoto- odvzela dne 4. septembra preljub-zgovoren, "sklepa se različno. Jaz vali'rz Netv Yorka v San Franeis- Ijcno soprogo sem danes naprimer sklepal od co ua motornih kolkih. i ^ ANO aiaiAg snega na odtisek žeblja, od žeblja! * # * | Rojena je bila leta 1889 v vasi' na škorenj, od škorrfja na nogo,1 Miss Klahie Jenkins je edina Senožete pri Krškem. V starem' od noge na človeka, od človeka na ženska, ki je predsednica velike kraju zapušča očeta, mater, štiri' osebo, ki se ji pravi lopov Anton železniške družbe. Ona je v An- sestre in tri brate, ki so sedaj v' Ljudje so pa sklepali od gliji. Sledila je svojemu očetu, ki vojni, tukaj pa mene žalujočega' KSdar je kako draStvo namenjeno kupiti bandere, casta re, regal Je, fodbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vpraSate. UpraSanJ* Vu stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, vret pofiljamo brezplačno. PiSlte ponj- IVAH PAJK št CO^ Conemaugh, Pa., Box 328. iS Pit;! UJ " fi-i?si So , _]l O - = E ^ _ ž ^ - £ Z & " " Cu Kožar. Taka, ne vem ali nesrečna, ali Karol melanholična, ali jezna na ves svet sta bila pustega zimskega po-!hpoštujem jo. v kolikor sem 30 poldne dr. Pavel Dolenec in dr. mogel spoznati na Miklavžev ve-Hugon R us. Posla ni>4a imela, do- r-ttr. Če se vname med nama še Iju-ma jima ni bilo obstan-ka. zlasti beze«. tedaj odpade en listek de-ker mentorja Karola ni bilo pri teljici." ... i Vstal je in šel po sobi gori in "\idi*. Pavel, ah ni to grozua <|oli pogledul >kt)7l okllo na ua. usoda, ee človeka zanese v tako Kprotno strau? kj,.r HO stanovali malomestno gnezdo? Družbe m- kontrolor je vi. Rad bi bil z očmi ma«, zabave nobene, ne gledišča, I pmtirl skozi tiste evetliee ne koncertov, niti poštene ka^r-i m tarakaj ogledal ter poprašal ne — me. Ce mst vedno ua cesti vdelico: "Kaj ne, da se nisem alt v pisarni, tedij sedi nekje^otil 0 vas? Vi niste, kot jih je prmimogo, vi ste tako dobri in "Pavel, ti že ljubiš! Gorje, ko.iiebes na Miklavža, od Miklavža ji je zaipustil svoje premoženje in soproga in štiri nedorastle hčerke' irol to zaeuje!" _ |na angelčka, od angelčka na Ade- čast. j v starosti od 16 mesecev do 7 let.! ~ 4'Ni res. raw" vek brez duševne hrane, brez dru-l Tlstl ve«er Je že doie° žbe,.s}>loh brez vsega, kar bi mu rela 8Vetllk* mizo pri ]>eči v razvnelo duha iu poživilo srce.", ^wjevi gostilni. Pri mizi sta se-"Da sva krnela ta denar na Du-!<1,>la HuS«n m Pavel ter brala čas-naju! Celi dan se mprcpariril in u,ke- Pred sta tmela- vsak delal, zv.ver sem šil v gledišče h'L'Mrtmko ev ,<:,ka ln "veliko zeleno klasični igri, pa sem se od počil J Jeklenko radgonske slatine. Jul-Česa navadil in imel za tistih bo ! ka ^ Pa seoražena. bo vseeno lahko ponosna ; — saj je vendar sprva ženska, ki je sploh dobila toliko časti, da je bila imenovana za kongresnico. Toda Miss Rankiu ima vsekakor veliko upanja, da bo zmagala. Kongres v Washingtonu mora pa misliti, da bo mogoče dobil v svojo sredo žensko, ki bo imela toliko besedo kot vsak drug kon-gresnik. To upanje ima pa lahko zato, ker je Montana sufragetska država, poleg tega s opa ženske-volilke v Montani nadvse dobro organizirane. Miss Rankin je velika zagovornica prohibicijskega gibanja. Ko je bila imenovana, je rekla, da bo "šla k vsakemu spodobnemu volilcu in ga nagovarjala, da ji bo dal svoj glas". Miss Rankin ima — kot je navadno pri Evinih hčerah — velik dar govora, kar je pri politiki glavna potreba, zlasti kadar se kandidira. sport. SLOVENIJA VSTAN1! Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vso« l i slo- Anna Pouder, najstarejša ženska v Baltimoru. je dovršila svoje 109. leto. -Pravi, da se še dobro spominja brtke pri Waterloo. v kateri je bil Napoleon poražen. # * • Miss Edith Conant, dijakinja v Vassar kolegiju, je pri dirkanju prekosila vse ženske rekorde v tem športu. V dvanajstih sekundah je pretekla 100 jardov. * * • Z odločitvijo višjega sodišča Ohicagu morejo zdaj postati vse t »mošnje učiteljice članice čika-ške učiteljske zveze. * s • Dozdaj še ni odbrana zaročnica angleškega prestolonaslednika, toda domneva se, da bo ena izmed ruskih princes. * s • V vojskujočih se državah skoro vse delo na polju ženske oprav 1 ja jo. Edina pomoč so jim še otroci. kajti možje in očetje So morali iti v vojno, da pobgajo očete in sinove drugih mater m žena. * ♦ • Bombažna industrija v tej deželi ima zaposljenih 60,000 žensk več kot katera drugih industrij. Mi* Kster Cleveland, umrlega predsednika hčerka Ani in Martinu Korošec ter bo-! troni Mihaelu Žrbert in soprogi,' Pravijo, da so najlepše ženske ki so priskočili na oomoč v času plavooke, toda, če imajo pa črne žalosti, ter se jim zahvalim za da-' oči, so pa še lepše. Toda mošk:| rovane VCnce. Zahvalim se nada-lizpod peresa Dr. Nike Zupailiča. imajo vsekakor bolj piko na mo-t]je vsem članom društva Avstrija' dre oči. Preračunalo se je pa tudi. §t. 5 ter posameznim rojakom Lu' da se modrooko prej pridobi kot rojakilljami kakor tudi članom j venskega naroda, cmooko. Vzrok temu se laliko društva sv Barbare kl ^ ^ . država, poleg tega so pa ženske- se tako muogobrojno udeležili po-^' izvodov je bilo poslanih najini vjetnikom v * # * V nekem finskem listu dr. I^a-šev a-azpravlja o vprašauju, ako|lskrena hvala hrsLtu Fran-ku Biz cem-ima žena pravico, da bi ona mo- jaku, ki mi je pomagal in me to-' škemu razkrila svojo ljubezen. Ta iažii v času žalosti, kakor tudi so- bratu Martinu Abramu in njegovi je bila kdaj tiskana v Ameriki! soprogi. Še enkrat srčna zahvala vsem skupaj! Vsem naj ostane v dobrem spominu, tebi pa, nepo- greba. Pokojnica je bila jako pri-.Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Sloven-ljubljena m tiha žena in članica.] Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki stvar je zanimiva, ker imajo žen-1 ske v Finski popolno enakopravnost z moškimi. Omenjeni pisec pravi, da ima ženska popolno pra- vico razodoti moškemu svojo lju- zabljena žena, naj 00 lahka tuja " zemlja! Žalujoči ostali: Alojxij Bisjsk, soprog. Ana, Jožefa, Alojzija, Jnlij&na, - otroci Ralph ton, Pa., T. sept. 1U16. (11-13—«> bežen, ako tako prilike nanesejo Toda obenem pa pripozna, da je to neksj nemogočega, ker to je zoper žensko naravo, da bi se ona ponudila moškemu, da bi jo poročil. Dalje pa pravi: **Mi v Finski ljubimo svoje žene, ki so z nami enakopravne, ter jih spoštujamo kot bitja, ki so večjih kreposti ko* mi, toraj tudi ne moremo želeti in pričakovati, da bi se žena toliko ponižala in nas zaprosila za roko..." * * * Henry Ford, znani ameriški izdelovalec avtomobilov, pravi, da je "business" žensk skrbeti za dom in vzgajati otroke. * * * Miss Leota Bsbcock, hči premožnega zemljiškega prekupčevalca v Lorainu, Ohio, je priredila bogato gostijo za rojstni dan svojemu ljubljencu — psu. In na Stane samo 50 et. in se dobi pri: : Dr« N. Zupaniču, 1369 E. 40 St. Cleveland, Ohio. Kje se nahaja rojak ANTON WITE? Pred časom je stanoval v New Yorku na 348 E. 78. St., zdaj pa ne vem, kje biva. Prosim, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju: Jofan Jankovich, P. O. Box 112. South Heights, Pa. (11-13—9) _ j POZOB* BOJAKI1 1 Tempotom ' opozarjam rojake, da se čuvajo takih tičkov, ki 'so enaki JOHNU TROHA, podoma." e t Anken iz Babnega polja pri Ložu. _ to gostijo je porabila vse sosedne Ta je mene opeharil, toraj pazite, < pse. Pogled je moral biti "za bo-|da še vas ne bo kdo. go ve**, ko so sedeli psi za obloženo mizo in ko so jim dame stregle, med njimi celo dražestna gospodična Babcocfc. Dragi Sukati se izpb-čt)o. Tz Anglije poročajo, da je londonski tednik "Sunday Pictorial" plačal Winstonu Churchillu za štiri članke $5,000, daw so bili člsnk^ izvanredno kratki, komaj par odstavkov. Ti Štirje članki so pripomogli, da je "Pictorial" še bolj zaslovel kot je trii prej znan; r teku dveh tcdnbv je ajegoya fill ills ija po- o A. ! John Snfonan, ' Bliss, Broekwax-ville, Pa.' POZOR, BOJ AKT KBOJAOl! Sprejmem krojaškega pomočnika v stalno delo. Pisca dobra. — Sprejmem tudi ir'enca za krojaško obrt, če koga veseli. Anton Fortuns, 288 Ohio St., Johnstown, Pa. _(11-13—9)_ Kje je ALOJZIJ MOLE? Doma je iz Gornje Radie, fara Bučka. Pred sedmimi leti je bival t Ir-winu, Pa. Za njegov naslov hi rada zvedela njegova hči Margareta Žnidaršič, doma iz Močvirja pri Bueki, zdaj ovnoiena Košele. Če kdo izmed rojakov ve aa njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa ssm ogla-* si svoji hčeri: Mm KošDe, First A Bearer Doli z oroqemf s TeMklm Ta taUlga Btasi al Lev Fflkslskvtt TaMsJ Je pisal: Knjigo wm kom prebral Is v njej nafiel veliko koristnega, vpliva na Čloreka ln obsega, nebroj lepih bISU. Maii pL IMssteit: Odkar Je umrla M Ve na sveta tako slavne pisateljice kot Je Snttaecjeva. Prei. Sr. A. Md: DoU m nntfjeser Je pravo «cMtlo ca Časa. Ko Sovek pre« ta to knjigo, mora sAoto poislaUtt, Os ae MlSsJo aoveatvn boljSI Cast Kratkonmlo: eelo dobra knjlga. Dr. Ui MatenU: To knjigo bi Bovek naJraJle poljnML ▼ dno area sn Je pietieelo, ko sest Jo brsL Štajerski pisatelj Peter tmuii pUe: Sedaj ss v miJmm pri Grleglach ln vm brni knfSgo n naeloroea "DoU n waft-if* Prebiral mm Jo dva dneva neprenehoma Is la sta ta dva dneva nekaj pnsHHMga v Jo prebral, son enirtri. da bi ee prestavim M Jo »■ vsaka knjlgsms, ds bi Jo tudi v manjkati. Na sveta so drnfte, kl ruSrjajo Svete M ss as SMdo nstsnovttl OimSbo. £ M raribjala te — To Je nsjbolj oCariJlvn fesjlis, ksr mm JU C Nasaassa Hefer: — To Je ssJboUfc knjiga,_ asu ljudje, ki ae borijo as svetovni mir. ■aas trni (na abode, katerega Jb Imel leta UM v Re Sam storil knjige, samb imenoval je bom. Vanknan Jo bom posodil. Naj bl tndl ta knjiga nsito tvoje apostol je, kl M in «nje talfcms^ls nBll vne narode. is v poaissskl sbetskl: 8sJ Js blto^pred taattsTpoHUlS eptoana na pretresljiv nsOs vojna. KSJ^a si Mpftanl noben vetjn-** Jtia*"r^isk._neben drlavnlk, ps4f pa pilpiseta imto Bertn «L Bsttnerjeva. Proelm Vas. poevetlte par or teaan dels. MtoHah ^ n nebo nlkdevegnsf ilsii 1 al sa vojno, ta be prebral ts ksjl^ f^l^l ^ artl " Slovenic Publishing Co., I SB HA "OllS H A £ O D K", Dsssanc v rj-i gLAS NARODA. 11. SEPT. 191» Vedel je. da je zelo lep in da jra je Fanny večkrat obiskala v jetnianiei. — Večkrat ji je to očital, toda ona je na vse tozadevne očitke odgovorila z besedami: ^ -J ;9 — fSaj veš. Jean, da jra ne ljubim, ker ljubim tebe. — Saj ne hodim več k njemu in tudi na pisma mu ne odgovarjam. — Nikar pa ne misli, da bom slabo govorila o človeku, ki m<' je ljubil do blaz-nobti. tako ljubil, da je postal zločince. Takiut besedam seveda ni mogel ugovarjati. Od tistega časa je bila vedno doma. — Oe ui kuhala, je bila pa pri sosedi llettema iu igrala klavir. Stari llettema j«' bil risar in je dela! v artilerijskem muzeju. Če je imel kaj prostega časa je risal tudi doma. V takih slučajih je sedela vedno njegova debela žena poleg njega. Vedno bolj so seznanjali in slednjič je prišlo tako daleč, da sta začela Gaussin iu llettema skupaj hoditi v pisarno. / PETO POGLAVJE. Jeanuv strie Vezar je bil v mladih letih velik zapravljivec in lahkoživee. Zapravil je vse svoje premoženje, svojemu bratu je prodal že vnaprej vse poljske pridelke. — Ko je napravil kaj napačnega. je hodil ves pebit okoli in se je kesal svojega greha. — Toda ne dolgo časa. — Kakorhitro se mu je nudila prva priložnost, je zopet kaj izmahnil in prodal samo da je prišel do denarja. Trikrat na teden je prišla k staremu Ciaussinu šivat krasna ribičeva hčerka Divona. Cezar je bil majhen in je ljubil velike ženske. — Ribičeva hči je bila pa precej velika in za svoja leta izvanredno krasno razvita. Zgodilo se je, da sta se poročila. l*o poroki se je stric < 'ezar preselil k starišem *voje žene. — Preživljal se je z malo rento, katero mu je določil brat. — To rento inu je vsak mesee prinašala bratova žena s svojim sinom .leanom. V tem izgnanstvu je živel stric (ezar tri leta. — Ko je pa Jca-nova mati rodila dvojčici. Marto iu Marijo, je zbolela. — Cezar jo je prišel obiskat iu se pri tej priliki pobotal z bratom. Jeanova mati je dobila tak revuiatizeni. da se ni mogla ganiti s postelje, vsled tega je Cezarjeva žena Divona skrbela za gospodinjstvo, — Ko se je nekega večera vrnil Jean domov, je opazil, da so na mizi krožniki za tri osebe. V sosednji sobi je igrala Fanny z nekim malim možičkom karte. Ko si je tega možieka malo natančneje ogledal, je spoznal v njem svojega strica Cezarja.. — Vidiš, da se čisto nič ne dolgočasim — se mu je zasmejal nasproti. — Z mojo nečakinjo malo kartava. .lean ni vedel, kaj bi storil. Ko se je bila Fannv zatem za trenutek odstranila, mu je poiue-žiknil in pomenljivo rekel: — Fant, rečem ti. ti pa znaš.... Take oči.... Tako krasne roke!.... Takega dekleta še skoraj nisem videl.... Še bolj ga je jezilo, ko je začel stric Cezar pri večerji pripovedovati, kaj ga je privedlo v Pariz. . .. — Veš, — je pripovedoval — nekemu svojemu prijatelju sem bil posodil tedaj, ko sem imel še denar, ose m tisoč frankov. — Mislil sem, da jih ne bom nikoli več videl. — Kar naenkrat pa dobiiu obvestilo. da je prijatelj umrl in da mi je zapustil osemtisoč frankov. — — Zlodja — sem mislil sam pri sebi — stopi v Pariz in poberi denar. — "— A tako? — se je začudil J can. — - Da. pa ne ne smeš misliti, da sem prišel samo zato. — Zastran tvoje matere sem prišel, ti moj ubogi mladenič. — Že dalj časa j zelo *laba. — Spomin ji je čisto oslabel. — Ko jc nekoč odšel < oče iz njene sobe. je vprašala Divono, kdo je ta gospod, ki jo tolikokrat obiskuje. — Divona ni nikomur rekla o tem niti besede, razen meni seveda. — Prosila me je. da naj vprašam zdravnika za svet. — Ali je bilo v vaši družini že več slučajev blaznosti? — je vpra šala Fannv mirno in dostojanstveno. — Ne. še nobenega — je odvrpil Cezar in se pomenljivo zasmejal. — Samo jaz sem malo norel v svoji mladosti. — Toda ne tako, da bi se ženskam ne d o pa del in tudi tako ne, da bi mene zaprli. Jean ju je žalostno gledal. Novica ga je zelo razžalostila. še bolj pa vprašanje Fanny. — Govorila je kar tako tjavendan o njegovi materi ter pri tem kadila cigareto. — Ali veš. fant. kaj bom napravil s temi osmimi tisočaki? — Kaj pa. stric? — Otok Piboulette bom kupil. — Saj veš, to je prvi otok na Ro; ni. — Toda. tega ne sme nikdo pri nas vedeti. — Niti slutiti ne sin¥ nikdo do onega dne. — Niti Divona ne, striček 1 — je vprašala Fanny smeje. Ko je zaslišal ime svoje žene, so se mu takoj orosile oči — Oh. Divona .... brez nje pa ne storim ničesar. — Ona bo zelo srečna. lil zatem je govoril samo o svoji Divoni. — Kako da je lepa, kako prisrčna, kako krasne postave. — Poglejte, ljuba nečakinja, vi kot žeuska že veste, kaj jc to. In iz žepa je vzel fotografijo, katero je vedno nosil seboj. Prej si jo je Fanny predstavljala kot navadno kmečko žensko, ali kvečjem kot kako kmečko lepotico. — Ko je pa zagledala na fo tografiji krasen obrazek, lepo postavo iu fine roke petintridejsetlet-ne ženske, je bila mahoma drugega mnenja. — Da. lepa je — jc rekla z nekim posebnim naglasom in se vgriznila ustnice. — In kako krasne postave — je pristavil Cezar. so na verando, kjer so se še nekaj časa pogovarjali. — Ko je proti večeru Cezar odšel, je naglas zapel po stopnicah iu zakli-cal Jeanu: — Pazi, fannt. pazi! Fanny, katere čelo se je bilo mahoma zmračilo, je začela skozi napolodprta vrata pripovedovati Jeanu: — Veš. tvoja teta je pa res lepa----- Zdaj se mi prav čisto nič čudo ne zdi. ker vedno govoriš o njej____Prokleto sta imela ubogega strica za norca---- On ji je odločno ugovrjal----Divona. njegova druga mati, katera mu je že toliko dobrega storila____ — Nikar ne govori. — Tako krasna ženska, takega obraza in take postave! — Saj ni mogoče, da bi bila neobčutljiv fanta kot si ti.. — Ne, ne. ženske smo vse ena 1 jo je, da ni resnica, pa mu ni hotela v ljevati. — Ne, vs Naslednje jutro je stric Cezar zopet prišel. — Vihtel je palico in že po stopnicah kričal: — Hej, otroka, ali sta že vstala? — Pokoucu, zaspanca! Po zajtrku je odšel Jcau s stricem k nekemu zdravniku iu ga vprašal za svet glede svoje matere. — Zdravnik je predpisal nekaj zdravil ter pristavil, da naj še pride, če ne bo nič pomagalo. Bila sta še v dveh ali treh gostilnah, in ua poti proti domu. mu je rekel stric: — Veš kaj, Pariza se pa človek kmalo naveliča. — Še po onili osem tisoč frankov boiu stopil, potem bom pa takoj odpotoval. — Ali veš, kje jih boš dobil? — O, da. — Saj sem že bil enkrat tam. — Nikar ne skrbi zame. — Ob sedmih zvečer se odpeljem. Jean ga ni hotel več zadrževati, ampak je bil vesel, da se ga bo iznebil. Ko se je naslednje jutro prebudil, jc bil srečen, da je stric odpotoval. Naenkrat so se pa odprla vrata in v sobo je planil stric v zama zani obleki. Omahnil je v naslonjač iu začel pripovedovati o obilni večerji-o neki igralnici in o svojh zaigranih osmih tisočakih. — Kekel je. da nima nobenega beliča 111 da ne ve, kaj bo rekel Divoni. ki se je že toliko časa veselila tega denarja.— Zatem si je s palcema zamašil ušesa ter začel zmerjati samega sebe. — Stric, stric — ga jc tolažil Jean in ga skušal pomiriti. ^ Toda stric ni ničesar slišal, ničesar videl. Fanny je sedela pri mizi in gledala predse, je, koga bi prosila naposodo. Slednjič se ji je nekaj posvetilo v glavi: — Dechelette! .... Zdaj mora biti v Parizu človek. — Jaz ga premalo poznam — je rekel Jean. — Bom šla pa jaz k njemu. (Dalje prihodnjič). Premišljevala in je zelo dober Kje je FRANC JCGf Doma je i* vasi Senovo pri Rajlienburgu.l Poročati mu iinarm o hid rt i njegovega soseda Matije Krejana1 ter ga vprašati o nekaterih vai-nostrh. Prosim, da se mi javi. ali če kateri rojak ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank Kozole. R. F. D. No. 2, Box 265. Mulberrv. Kansas. (9-12—9) QLAI NARODA' nadelj te p» 'GLAS KABODA" Kje je MIHAEL LOVRKNČIČ? Doma je iz Spodnjega Zemuna pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Nahajal se je v Peaasyl vaniji in*kje je zdaj. mi ni zna no. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Michael Vrh, 208 Jackson St.. Joliet, 111.! (9-12—9) ! dobila ledenamo SQ strani bam* ▼ 166 strani, aH 634 strani v fettrih NARODA" fcmaia > bojttSa Ia ramo slika. Maj ga skkarni dan razpošiljam« 1M001 — ti fttavflka jasno govori, da je Ust telo rasiirjan. Je organizirano te spate v REŠIMO SLOVENSKI LAKOTE! NAROD Iščem svojega bratrjiuca ANDRE-J JA ZUPANA. Doma je iz vasi' Ježa. pošta Črnuče na Gorenjskem. V Ameriki biva že od leta 1904. in sicer nekje v Minne-soti. Prosim ga. da se tni oglasi, ali pa ako je kdo drugi tako prijazen in mi sporoči njegov naslov. — John Zupan. G028 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (9-12—9) K;«d bi zvedel, kje se nahaja moji prijatelj MARTIN KRI" M KIJ Doma je iz Vrliovske vasi pri! Sv. Križu na Dolenjskem. Pred VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA" NAJ- Kdo ve Brez spominkov grobi prazni stoje. Kdo poti njimi počiva? Nihče ne ve. A če rajnim ne diči gomile križ. vsem odprt je v Gospodu pot v padariž. Brez spominkov grob je uioje srce... A za vstajenje njegovo kdo ve. kdo ve? Posavska. tim Dr. KOLER, 638 Pan Ave., Pittsbvfk' Pa. Dr. Koler je najstare t6i slovenski zdravnik, ipecljalist V Pittsburgh!!, kt ima ISletno l»rakso v zdravljenju tajnih mo ikih bolezni. Sifilis ali za-strupljenje krvi ______ _ zdravi s Klasovi - ki ga je izumel dr. prof. Erlicb C® imate mozolje ali mehurčke po telesu. v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izelstil Vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen ee neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali tri-per in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Eusenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocele ali kUo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine v križu in hrbtu in včasih tudi pti spuSčanju vode, ozdravim s goto-vojstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, ikrofle In druge kotne bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno letati. Brezplačen easvet ie peek priseljencem. Divona aka druga žen* Ona mu je bila druga iti. THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION *' za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepljeni, oropani ali če so a njimi slabo ravnali • Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti sa državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo dotte priseljence na Ellis Tslawfl ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite : STATE DEPARTEMENT OF LABOR* BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyoriki and: 230, 5th Ave.. Room 2012. Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. a Mor g&n Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od —do deveta ara natej Dr. LORENZ, (padali* m~aub Ar. DL Produkcija jekla v Nemčiji. Prekmorska časnikarska agencija naznanja: Po najnovejših statističnih vesteh je znašala produkcija jekla v Nemčiji meseca julija 1.134,000 ton proti 1.007.000 ton lanskega in 1,561.000 Ion predlanskega julija. Na vsak delavni dan odpada povprečno 36.590 ton proti 36,030 ton lanskega leta. Tudi Nemčija se torej pripravlja ua nadaljevanje vojne. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jib bo v kratkem obiskal naš zastop nik onim letom sva bila skupaj na De Puc. III., in zdaj se nahaja nekje \ Peiinsylvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Pisanski, 459 S. Pieree Street, Milwaukee, Wis. V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Denarne pošiljata za ujet- Lahko se polije kom, prijateljem in reaaceta. ka teri m nahajajo v ajetntftvn * Rusiji ali Italiji. Potrebmo j% iar se nam denar poitje, priloži tudi njetnfleova ali pismo in se grMbio sestaviti Ako b ujetnika, poeljite ga takoj, ko sprejmete ajegov naslov, kar ako U odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na latent mestu tn mn no mogli orotttt denarja. TVRDKA FRANK SAKSER. 82 Cortlandt St., New York, N. T. HARMONIKE bodla! kakrloekoll vrata lademjoa ta popravljam po aaJnttJUt cenah, m d» lo trpefoo te zanesljivo. V pcprave mnealjlro vnkdo poflje, ker sem Se «ad 18 let tukaj v tem poslu In eedaj v svojem lastnem domu. V popravek varnem kranjske kakor vso druge harmonik« ter raCunam po dela k»-korino kdo eahter* brce nsdaUnlfe rprafenj. JOHN WENZKL 1111 OPOMIN. Vse one. ki sem jim posodil gotov denar ter dal za vožnje listke, prosim, da poruvnsijo svoj dol g. Prodano mi bo vse radi njih dolgov, in kam se Win jaz obrnil s svojimi otroki? Pričakujem, da se takoj oglasijo. George lUjšel, Box :i0, "Wmnsboro, La. (7-13—9) POZOR ROJAKI! laae. kakor tudi n Mita brka tn brado. Od taca maariia »rastejo v M tadalh kraaal *aati In dofei laaja kakor tudi ~~ kraaal brki ia brada ta nabada odpadali in oarveli. Rarmatitco. haotibol aH trguic v rokah. M(ab ia » krtin, v oauib daak popolnoma wa iz I)ol«Mije lirezoviee pri Preserju na Notranjske u. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za lra-* slov kojega izmed teh. da mi naznani, ako pa sami berejo ta oglas, naj se mi pa sami javijo na naslov : Anton Za k raj m* k, 206 Sheridan St., Bridgeport, Conn. (8-11—9) irtik. Okrslses sosbt seri in veakorrat nlmi rofaml. Velika saleca vsskevrsteih godal in nsjboljših era mofonov tor finft •lovsnskib ploic L ( t 4 Veliki tlostreva «1 cenik e olikami polljesi vsskseis testen). Inn Renti* St. CUr An. Cleveland. Ohio. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis^koliko obsega kaka država, koliko iuia vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. eliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pi ko-lonijskih posestev vseh velesfl. 11 raznlH zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slevenic Publishing Conppanjr H Cartfeadt St, IUm Ymk, U. T. ' MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS NAROM VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. IZVR&UJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNUSKO ORGANIZIRAT ■ in m m rOBBBNOST 80: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. tsa naroČila poSijitk nas Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. T. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Pobite) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NET YORK, N. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE pooblastila, rojaike proinje In daja potrebne mA vojaških aadevak. Rojakom, ki iele dohiti dxiavljaaaki papir, daje potrebne infoneaeij« ^ede ali hi irr parnika > na nje«a, kjer beale toteo fai aolldno Ust i- - i-ri,-^: J