Jutru]* Utaja. 305. mito. v murni, i mam, ik zi »mn isw. Caaa 4 vtaaije. Letnik XLUI. Jutranja ixdata v Ltabliam: leto...............K I*— pd lett...............„ 6 - Četrt teta...............„ fr— na mesec...............H 110 Dopisi naj se frankiiajo K\ -> >msi se ne vrt'ijo L'rediišttf#: Kiaflota ilici šl X t? pritličji *e?#K teictea *l 14. Izhaja vsak dan zjutraj. številka 4 vinarja. lase r a ti: 65 mm stioka peta vrsta M via. Pri večkratni inscciji pil dti^NOiu. Na pismena narepteml>ra. V soboto •r jt prišel atm kaj hrvaški ban Toinašie v spremstvu dveb sekeij--kih šef« »v H a v r a k a in drja. A in --uža ter drugih političnih oseb. Bil je sprejet «>d načelnikov civilnih in vojaških ohiaMi, »hI zairrel*škefra žu- [1 a grofa Pejaševiea ter številneaja prebivalstva. Pozdravil jra je županov namestiiik dr. Neunian, ki v svojem govoru poudarjal, da hr*aski narod pričakuje od bana, da niti |Mi>r*ri. privesti deželo, hrvaš-ko domovino, do boljših časov. Ban Tomašič j.....Igovoril. da je njegova želja priti z ljudstvom v dot i ko. Hrvaški narod mora imeti, kakor mal je sicer, voljo in zmožnost, da o svoji « —
  • am odločuje. Nato so spremljali bana do njegovega stanovanja. Včeraj dopoludne jc imel l»an v Osjcku veliko zbor«»vanje, glede katerega nam \*a podrobno poročilo še ni došlo. Neruski *la^»\i o obisku nemškega cesarja na Dunaju. lierolin. 2**>. septembra. »Allge- neine deutsche Zeitung«, ofieijozno glasilo nenuike vlade. piše. da je ^ nemškega cesarja na Dunaju /lasti obisk dunajskega rotovža •oljše znamenje, kako globoko je poreninjena vez med Nemčijo \v-trijo v srcih obeh narodov (t). z\eza, ki je razširjena z Italijo v ../•». pa je ie izvrševala jako lolg. . eno C" I o človeško dober. svojo v no nalogo in jo bode gotovo tudi vnaprej izvrševala. « eško-nemska sprava v Budjevicah. Iludjevice, 2f>. septembra- Spra-a med Cehi in Nemei v Budjevicah ho dobila v ptf**ebnem izjemnem zako-Ki bo veljal samo za mesto Bud-. svoje izveatilo. Ta zakon je •red lagal voditelj Cehov v Budjevi-l»«danec dr. 2 a t k a , ie leta Kj& Zanimivo je, da je sedaj na en-t. za Nemce ta zakon akeeptabel. kr»ravno so ae prej proti njemu opirali. Nemci namreč čutijo, da vedno Irolj izginevajo v Budjevicah. Glavni principi tega zakona so: 14 V mestu napravi posebni narodnostni ka-i- . r: 2J mandati v občinski zaatop i-*lo razi le I jen i na podlagi tega naciji »na I nega katastra; 3.) mesta voli dva deželna poslanca, enega m ikaajs m enega nemškega; 4| volilei nemškega katastra bodo priklopi jeni kakemu nemškemu driavno-zt- »r>k»'iim volilnemu okraju. 5.) Analogen princip \elja tudi za razdelitev mandatov okrajne zastope bud je viške. 6.) I -tanoviti se ima m i nori tet no za stopatvo v trgovinsko in obrtno zbornico. 7.) Regulirati se ima raba jezika v budjeviškem zastopstvu. 8.) V občinski upravi je nastaviti primerno število čeških in nemških nsluibencev, ravno tako se ima določiti raba obeh jezikov. 10. > Glede občinskega proračuna je princip, da se za narodne namene ne sme pora- l»iti denar, par pa je dovoljeno vsaki narodnostni kuriji, da pri svojih laM nih privr/eneih j m >)»i r;i majhen or-eijotialno ^voje zastopnike v okrajni Vsaka narodnostna kurija skrio samostojno /a svoje šolstvo. 1*J • SeMaviti jt* posebno razsodišče, ki razsoja narodnostne s|K»re med oliema strankama. O vseh teh principih se je vršila konferenca pri ministrskemu predsedniku t»aroiiu P.ieu »rtka v navzočnosti nemškega budj« viškega župana Tascheka in voditelja huo.ie\ iskih Cehov, drja. Zat-ke, ter notranjega, nemškega in ju-• :;i n inistra. Predložili se bodo principi š»- državno-zliorskim jkv slancem obeh narodov ter ohsaua narodnima svetoma, potem pa. če IrkIo \ -i ti faktorji edini, jih predloži vlada kot zakon češkemu deželnemu /.horu > potr jen je. Mladočehi in vladne predloge v češki deželni zbor. Pra«a„ *Jo. s>*ptembra. »Narodni Listv« prinašajo včeraj članek, v katerem ^ temeljit«« bavi z nacijonal-no-političnimi frreiri. ki jih je stavila vlada za češki deželni zbor. ter precizirajo stališč*- Mlailoeehov s tem. da rekapitulirajo ž>- *><\ exmini-^ ra »Irja. F orta podani princip in prerlloir. Ta frre^Jlojf zahteva sieileče: U Kraljestvo češko je lejrislatorično in administrativno nerazdeljivo. Znak kraljestva j** mesto Praga. V celem kraljestvu velja princip olieh narodov in enaka veljava orieh jezikov na celem Češkem. 3.) 1 delokrog legislative i deželnega zbora češkega i je razširiti in če-k i cesarski namestnik i- ;i fMrstati Oflirovoren deželnemu zb< i. 4.» Reorganizirati je r-^arske. a\*«»noiiine in ulministra-tivne urade in v administrativnem r»ziru ured reševalno j»ot tako, da «*e helskr'ga vlaka discipli-na**na preiskava radi tega, ker so po-zahili tistaviti na postaji vlak. f'«»ški socijalni ilemokratje in volilna pravica. Praga, *jr>. septembra. »Pravo Li Iti« objavlja okrožnico čeških socijalnih demokratov, v kateri se poudarja, da je socijalnim demokratom na trškem. Irodisi nemškim, bodisi češkim, nemogoče potegovati se za splošno, enako in direktno volilno pravico v deželnem zboru, ker niti češki, niti nemški socijalni demokrati nimajo niti enega zastopnika v deželnem zboru, pristavlja pa. da bo češko delavstvo z vso silo delovalo na to. ria se ta volilna pravica čim preje ugotovi, in da se čuti tako močno, da se 1m> češki deželni zbor moral o resničnosti jiotrebe prepričati. Spremembe v srbskem ministrstvu. Ilcljrrad. 25. septembra. Kralj je sprejel demisijo ministra notranjih zadev Jovanoviča in ministra pro-svete Zujoviča. Notranje ministrstvo t revzame začasno finančni minister Protič, ministrstvo prosvete pa trgovinski minister. Žetev na Češkem. Praga, 24. septembra. Deželna statistična komisija je provizorično dognala letošnjo žetev takole: Pšenice se je pridelalo 3,701.000 q, to je 9-9% manj kakor lani, rži 8,791.200 q, to je 9*3° ri manj kakor lani, ječmena 5,434.600 q, to je 12*9° n manj kakor lani. Pasivna rezistenca železničarjev v Bosni« Sarajevo, 24. septembra. Pasivna rezistenca železničarjev na bosanskih železnicah se nadaljnje navzlic temu, da je odredila proti njej železniška uprava najstrožje odredbe. Kolenu Budimpešta, dne 24. septembra. Včeraj je tukaj zopet obolelo na koleri 5 oseb. Badlaspešts dne 24. septembra. Včeraj je bila pri mestnem načeiništvu seja, v kateri se je sklenilo, da se zabrani radi nevarnosti kolere zavživanje donavske vode v Budimpešti na ta način, da se postavi ob celi Donavi vojaški kordon, ki bi s silo zabranit zavživanje donavske vode. AH sta dr. Tavčar in dr. Triller spletkarila proti Ivanu Hribarju. (Koiiec.j Po zaslišanju poslanca Ivana Hribarja je sodnik dr. Pompe preči-tal pismo, ki ga j" pisal deželni predsednik baron Sch\varz. V tem pismu se baron Sehwary sklicuje na ^ 152. k. p. r. in pravi končno: »Ieh bin nicht in der Lage eine Aussage zuma-chen und vor dem Gerichte zu er-scheinen.« Dr. Triller: Ker baron Sehwarz ne pride k razpravi in ker nimamo nobenega sredstva^ da bi ga. prisilili k izpovedbi, moram predlagati, da sodišče mene in dr. Tavčarja pod prisego zasliši, če sva se pogajala s Schwarzoin ali sploh ž njim glede te stvari govorila. To je potrebno. Utemeljil bom ta svoj predlog v dveh besedah. Jutri se lahko trdi, saj dr. Ploj ne more vedeti, ako se nista dr. Tavčar in dr. Triller brez njegove vednosti jrogajala s Scliwar-zom. Če se to uvažuje, je jasno, da je v interesu stvari naravnost potrebno, da sodišče zasliši naju kot priči. Dr. R a v n i h a r: Saj Ribnikar ni trdil, da sta bila osebno pri baronu Schwarzu. Sodnik: Sklepanje o tem predlogu si pridržujem za kasneje. Naj se pokliče pričo dr. Novaka. (Dr. Novak vstopi.) Kako je bilo takrat,ko ste šli na prošnjo dr. Trillerja posredovat k dr. Žerjavu! Dr. Novak: Nekaj dni pred IS. avgustom je prišel k meni dr. Triller. Rekel mi je, da se gre za izvolitev župana, ki je vlada ne namerava predhžiti cesarju v jrotrjenje. Stvar glede nepotrditve je sporočil dr. Ploj, s katerim sta on in dr. Tavčar govorila. Na to je dr. Triller nadaljeval: Naju mest neje bi bilo, ako bi se stvar uredila tako-le: Hribar bi naj bil vnovič izvoljen, a bi naj izvolitev odklonil. Na to bi naj bil izvoljen za župana dr. Tavčar. Dr. Tavčar bo potrjen, ako ne bosta pri volilnem aktu niti on, niti Hribar ničesar govorila. Nei>otrditev župana Hribarja bo objavljena že v bližnjih dneh. Ako bi se objavila pred 18. avgustom, bi to lahko imelo slabe posledice, ker bi listi ostro pisali proti vladi, moglo bi priti tudi do kakih demonstracij in pri znani naklonjenosti vlade nasproti naši stranki, bi se lahko zgodilo, da bi vlada obrnila tako, kakor da bi vlada demonstrirala proti cesarju. Dobro bi bilo, ako bi listi pred omenjenim dnem ničesar ne pisali o aferi. »Slovenski Narod« ne bo pisal. Gre sedaj za to, da bi tudi »Jutro« ne pisalo. Pojdi Ti k dr. Žerjavu, ki ima vpliv pri listu, ter posreduj, da tudi »Jutro« ne bo pisalo. Na to sem šel k dr. Žerjavu. Našel sem pri njem zdravnika dr. Oražna. Čakal sem, da bi dr. Oražen odšel. Ker pa ni odšel, a meni se je mudilo, sem obema povedal to, kar mi je naročil dr. Triller. Dr. Žerjav mi je rekel: Bom poskusil, toda ne vem, ako bom mogel pri listu napraviti stvar dovolj plavsi- bel. S o d ii i k: Kdaj je to hilo f I>r. Novak: Par dni pred 18. avgustom, morda 8 dni, natanko se ne vmi spominjali. Sodnik: Ali niste takrat kri umirali p« -topa t tja dr. Tavčarja in dr. Trillerja? Dr. Kottk: Se ne \en spomi-njati. I>r. Tavčar: Ali si imel takrat, ko Ti je dr. Triller pripovedoval »i stvari, vtisk, da sva hotela proti Hribarju intrig rat i? l>r. Novak: Prav nobenega. Sodnik: Tudi niste dobili vti ska, da bi dr. Triller deloval proti Hribarju f Dr. Kova k: Niti raj manjšega. !h\ K a v n i h a r: Pri dr. Žerjavu ste govorili o Hribarjevi nc|h>tr- ditvL Dr. Novak: Da. i-omeiikovali smo se o tem. Govorili smo tudi o tem. da -e ln»do razmer** kmalu spremenile in da bo Hribar čez eno leto zo|>et izvoljen /a župana. Dr. R a v n i b a r: Ali niste govorili, da je bilo nekorektno, da se je post »palo brez vedno- -rank Dr. Novak: Ne opominjam se, mogoče, govorili smo zaupno. Sjn>-minjani se. da je dr. Oražen rekel. • ia mi je o stvari pravil ie dr. Švi-gelj. ni mu pa povedal imen. Dr. T a v č a r: Ali je kdo dotični razgovor stenografiral! Dr. Novak: Ne vem. opazil tega nisem. Govorili smo in cnme*-a ea ritati-. Na to je bil zaslišan dr. Zcr-j a v. Glede razgovora z dr. Novakom je v bistvu docela konfon: no izpove dal z dr. Novakom ter na to nadaljeval: Drugi dan. mislim, je prijel k meni Ribnikar. Povedal sem mu vsebino razgovora z dr. Novakom ter mu dal naročilo glede Jutra . a sem ob- • nem pripomnil, da argumenti tir. Trillerja ne zadostujejo in da naj list piše naprej, kakor doslej. Dr. R a v n i h a r: Ali ste bili vsi enega mnenja! Dr. Žerjav: Vsi trije smo bili mnenja, da se formalno ni pravilno postopalo. Kot zadnja priča je bil zaslišan cir. Ivan Oražen. Naslikal je razgovor z dr. Novakom približno tako. kakor dr. Žerjav, ter končal svojo iz ved z besedami: -laz in dr. Žerjav sva dr. Novaku razlagala, da ^»stopanji dr. Tavčarja in dr. Trillerja ni bilo pravilno in sva ga končno tudi o tem prepričala. Sodnik: Ali ni-te govorili tudi o tem. da 1*. Hribar |k> f m »teka enega leta zopet izvoljen za župana T Dr. Dražen: Se ne -i-ominjam: Dr. R a v n i h a r: Ali ni-te bili v>i i-tega nfnenja. da j*- bilo yx»sto-nje dr. Tavčarja in dr. Trillerja ne- Dr D r a ie n: Da. i>r. Ravnikar: Govorilo »e ie, da si ti stenografiral, kar se je ta-zrat govorilo pri dr. Žerjavu. Dr. Oražen: Stvar je bila ta: Ker ae je tajilo to, kar je dr. Novak govoril, aein šel par dni pred sejo kluba obe svetnikov dne 29. avgusta k dr. Žerjavu in tam sva napisala v sel»ino razgovora z dr. Novakom. Ko se je dr. Oražen dotaknil dogodkov v seji izvrševal nega odbor i, je proti temu protestiral dr. Tavčar, na kar je sodnik pripomnil, da dotična ptvar ne spada k obravnavi. Po končanem zaslišanju dr. Oražua j«' sodnik prekinil razpravo za 5 minut. Vrnivši >e v dvorano je razglasil, tla je « m) k Ion i I vse stavljene predloge. Po govorih dr. Trillerja in dr. Tavčarja — katera govora se priobčimo ter |k> zagovoru dr. Ravniharja je na to sodnik razglasil razsodbo, ki smo jo prioltčili /e v včerajšnji jutranji izdaji in |k» kateri je Adolf Ki en i kar obsojen na en teden zapora. Novi ljubljanski statut Odličen politik je imel priliko govoriti z ministrom Haenll lom o novem ljubljanskem statutu in o novem občinskem volilnem redu. Mini - er Ha« niti mu je brez ovinkov »>ove-dai, da bo novi statut in občin ki volilni red za Ljubljano potrjen v šti-r !i dneh |m>tem, ko ga sprejme dežel-ni zbor kranjski. Samo štiri dni h > trch?i lana in zakon l>o potrjen. Nada se 1h» klerikalna večina deželnega zhora podvizala, da spravi eeio - \ ar o »d streh** čim prej »nog« -. da Imi zakon san k ti jo ni ran še predu«, razpiše vladni komisar nove občinske volitve. Ko j*« bil občinski svet razpu-:een. mi nevedni kričači vpili, da Ih»-«!o nove volitve razpisane štiri tedne od dneva, ko se je občinski svet odrekel rekurzu. Mi ^nio kt»j takrat pojasnili, da -*e To ne zgodi, nego da bo * iada zavzela stališče: razpust |>osta-ne pravomočen štiri tedne po tu**^ vročitvi in vladni komisar bo šele |n> preteku dalnjih štirih tednov dolžan volitve razpisati. Kakor se vidi, smo • !i prav. Izrekli smo dalje tudi mnenje, da bo vlada v zvezi s klerikalci skušala doseči, da se hodn volitve vršile že po novem volilnem redu. Kakor zdaj kaže \m>*U »panje ministra Haerdt-!a. hoče vlada to na vsak način H«>m'-« i.Saj je Haerdtl eelo zahteval, naj izvrši kar dež. odbor popolnoma nepo-stavno meritorne premem l»e. Ker pa -e dež. odbor ni upal Moriti takega posta vnloin«.t va in predloži načrt vendar dež. zl>orn. se roti minister Haerdtl.da bo zakon potrjen štiri dni potem, ko Ih» v deželnem /boru spre-jet. Spričo teg;i p. •«.♦ op,m ja ni skoro d»»*neira dvoma, da 1h> vladni komi- sar aa dlje časa gospodaril na rotov-žu in da bo vladni komisar vadil nove volitve ie po novem volilnem reda- je bilo modro izročiti magi ;*trat in vodstvo novih volitev |>o novem volilnem redu vladnemu komisarju, ki bo seveda pri silno kompliciranemu delu sestavljanja volilnih imenikov (»osebno pazil, da se ne zgodi narodno - napredni stranki no-l^ena kriviea, o tem naj premišlja občinstvo. Razne stvari. * Aligatorji so ga poirll. Angleškemu potovalen geografu Tomažu B e 1 i g u se je v neki reki v južni Ameriki razbil čoln. Takoj so planili po njem in po njegovih spremljevalcih lačni aligatorji, ki so vse potnike požrli. * Milijonarjev sin ropar. Poleti je baje organiziral v okraju Porhov sin ruskega milijonarja Fitigova roparsko tol|»o, s katero je ropal po okraju. Kmetje so zdaj milijonarje-\ ega sina prijeli, ga zmagoslavno vodili |>o oropani h vaseh ter ga na vsezaduje o In* ili. * Igralska strast. V K|>eriesu na severnem Ogrskem je poneveril blagajnik kreditne hanke Josip Kotenja 1S.IHPO K Mož je |m)tegnil v Ameriko zapustivši doma ženo in otroke. Vzrok ponev erjenju je igralska -*rast. * Odprava draginje z zelenjavo. V Kapošvaru na Ogrskem mora biti zelenjava zelo drag Ti i Jraginji se hoče odiMimoči na t. n. ua -e na- pravi velik vrt za zelenjavo, katerega bodo obdelovali kaznjenci. Poljedelsko ministrstvo je baje v to svrho že določilo 20.000 K podpore. * Ameriški dvoboj zaradi vdove. \ Budimpešti se je ustrelil uradnik / Dunaja. Juri Leonhard. Policiji je došlo obvestilo, da je Leonhard izvršil ameriški samomor zaradi neke vdove, v katero je bil zaljubljen on ii. še nekdo drugi. * Demonstracije povodom obglavljen ja. Pred ječo v Remiremon-tu na Francoskem so z giljotino ob-ttlavili delavea Vaussena. Vaussen je bil ob«*ojen na smrt. ker je izvabil v gozd l>ogatega živinskega trgovca, ga umoril ter mu ukradel 6000 frankov. Po obgla vi jen ju je množica vprizori-}n velike demonstracije. V gnječi j° bilo več žensk poškodovanih. Vohuni. V Srbiji so zoj>et za-T rli dva avstrijska vohuna. V srbskih trdnjavah so ujeli vojaške golol>e pismonoše. V A vrv ju blizu Meca so zaprli kmeta Jungbluta. Pravijo, da je proflajal načrte nemških utrdb francoski državi. * Podpora iz Belgrada. Pred poroto v Budimpešti se je te dni obravnavalo o tožbi, ki jo je na|>eril proti državnemu ftoslancu Politu urednik >Zastave< , Jasa tom ič. Polit je svoj ča- pisal v »Pester Llovd«, cla dobiva »Zastava« subvencijo iz Belgrada. Ko je bilo treba trditev pred sodiščem dokazati, je Polit zlezel pod klop. izjavil je, da obžaluje svoja očitanja, ker jih ne more dokazati. Tožnik je nato odstopil od tožbe. * Najdene topove krogle. V predmestju Moskve so dobili v reki Moskvi skrivališče, v katerem je bilo okrog 170 topovih krogel j. * Električna luč v Carigradu. Te dni se je podpisala jK>godba, po kateri bosta napravila budimpeštanska tvrdka Ganz in neki francoski sindikat v evropskem delu Carigrada električno razsvetljavo. * Med bikohorbo. V Mejaradi na Španskem se je med bikohorbo udri oder. Kna oseba je bila ubita, 137 pa ranjenih. * Napaden natakar V Hebu na Češkem so lopovi izvabili iz nekega hotela natakarja Schindlerja na samoten kraj, kjer so ga napadli, pobili na tla ter oropali. Schindler se je branil in je nekega roparja tudi ranil. Dotični napadalec je bil pozneje aretovan. * Dostojnost. Pojmi o dostojnosti ali nedostojnosti so zelo spremenljivi. Kar je bilo nekdaj nedostojno, j° danes dostojno, in nad čemer se zgražajo današnji moralisti, je bilo včasih povsem običajno. Cez vse izrazit smisel za dostojnost so imeli Berlinci še leta 1847. Gorje grešniku, ki bi se bil s prižgano smotko prikazal na ulico! Še hujše se je godilo onemu, ki bi si drznil s pipo v ustih na c—sto. Takoj ga je pograbil policaj ter ga odgnal pred kazenskega sodnika, ki ni ]>oznal pri takih »grešnikih« nobene milosti. Vsak je bil obsojen v denarno globo, s katero bi si bil lahko par let kupoval tobak. Šele leta 1848. je zasijala Berlincem zlata prostost, da so smeli brez ovir tudi na cesti spuščati proti nebu naj-goetejee oblake dima. * Svetovna zveza mirovne mladine. V Italiji se je v kratkem ča>;; združilo 4400 učenk v mirovno mladinsko zvezo. Podobna zveza obstoji tudi v Belgiji. Na podlagi teli uspehov je gospa Guri Adami v Milana sprožila misel, spojiti vso mirovno mladino celega sveta v svetovno zvezo. Zadnji mirovni kongres se je strinjal s to mislijo in pozval prijatelje miru vseh dežel, naj se zavzamejo za organizacijo mirovne mladine. Zdaj je gospa Guri Adami kot glavna tajnica provizorične svetovne zveze izdala tozadevno okrožnico, Lažen so podpisali vsi znamenitejsi pacifisti iz vseh dežel. * Snopad med orožniki in roparji. Na Siciliji so te dni trčili skupaj orožniki in roparji pod poveljstvom glasovitoga roparja Bal losa. Roparji so streljali s puškami. En orožnik je bil takoj mrtev. Nato so ustrelili tudi orožniki in so ranili več roparjev, ki so se slednjič umaknili v gore. LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Roman; spisal F. K. (Dalja.) Dala nm je novic roko in on je to mehko roko vroče poljubil in sladke nade so se vzbudile v njegovem srcu in te nade -u, ^ premenile v pravo blaženstvo, ko je Leonora odločata izjavila, da mora vsaj nekaj dni ostati in da ga na noben način ne pusti prej oditi. Prijeten je bil ta večer v tihi samotni hiši pod Nanosom. Snoj je pripovedoval zopet o svojih doživljaji! v vojni in govorilo se je o vseh mogočih stvareh do pozne noči. A ko se je Snoj naposled spravil spat, se je na tihem čudil, da ves večer ni nihče omenil Ceri na in zdelo se mu je, da stoji med njim in med Leono-ro Cer ino va senca. In to mu je nekoliko zagrenil" veselje na »videnju z Leonoro. Nekaj lepih dni je preživel Snoj pri Gornikov ih. Z Leonoro sta obho- dila vso okolico, se smejala in veselila in se / ;*et resno n pametno zgovarjala. A kadar j« hotel Snoj razodet i Le ori svoja c ,«(va, vselej je prenehal . t k«»j \h> pr\ ih l>esedah, vselej se m« je novic zazdelo, da leži i eri nova s« ca med njim in nuni njo. Zadnji dan pa ni bil vesel. Snoj se kar ni mogel sprijazniti z mislijo, da mora oditi in zapustiti Leonoro. Nestrpno je čakal, da bi ga povabila, naj še ostane, a Leonora ni izrekla noliene take l^esefle. »Ali je uganila, da jo ljubim in me ne mara uslišati,« si je mislil Snoj; »ali misli, da predolgo molčim in nimam resnih namenov t« Sklenil je pa, da hooe imeti še ta dan gotovost, da mora biti še ta dan izrečena odločilna beseda. Ko je stari Gornik popoldne odšel po opravkih z doma, sta ostala Snoj in Leonora sama v sohi. Leonora je vzela mandolino v roko in ji izvabljala lahke, hrepeneče zvoke, polne mehkobe in hrepenenja. »Ti glasovi izražajo moja čustva,« je rekel Snoj. »Da, Leonora, moje srce je polno hrepenenja po vas in moja duša polna ljubezni. Tudi ko sem bil v vojni, so bile moje misli in moja čustva vedno pri vas. Rad vaa imam Leonora in zato vas vprašam: Ali smem čez leto dni, ko bo vojna končana, zopet prit iT« Leonora je položila mandolino iz rok. Njen ozki obraz je bil prepaden in skoro boječe je pogledala Snoja. »Vedno sem vas rada imela,« je rekla prostodušno »in vedno bom vesela, da ste mi prijatelj. Ce pojdete zopet na vojsko, pišite mi večkrat; hvaležna vam bom, če se me bodete spominjali.« »Leonora — ali smem čez leto zopet priti!« »Smete,« je odgovorila> »a morda Ih> bolje, če me izbrišete iz svojega spomina, da, morda bo bolje.« »Leonora . . .« »Poslušajte me,« je rekla zdaj z odločnim glasom, kakor da je spet samo sebe dobila v oblast. »To mi lahko verjamete, da mi bo spomin na vas vedno ljub. Da, Snoj, imam vas rada, najljubši ste mi med vsemi prijatelji. A vendar je bolje, da se vsaj dolgo časa ne vidiva. Morda preide čas, ko vam bom razodela in zaupala kar mi narekuje moje sedanje postopanje. Za danes vam rečem le to: na mojem srea leži strah, moreči strah, da sem storila veliko krivico in da sem nekoga pahnila v nesrečo in morda v smrt. Očitati si nimam ničesar, prav ničesar, in morda je moj strah neute- meljen. A dokler ne mine ta strah, dotlej bo bolje, da se ne vidiva.« Ves bled in kakor okamenel je stal Snoj pred Leonoro in ni mogel izpregovoriti nobene besede. Leonora pa je stopila k njemu, mu položila obe roki na rami in mu tiho rekla: »Ali mi ostanete tudi še sedaj prijatelj ?« »Da, Leonora,« je odgovoril iskreno; »vedno zvest in vdan, do smrti zvest in vdan.« Tedaj pa je Leonora naslonila glavo na njegova prsa in se razjokala. Snoj pa ji je s tresočo roko gladil lase. V mraku se je Snoj poslovil in je odšel. Do ograje ga je spremila tudi Leonora, a stari Gornik je šel ž njim še dalje, češ, da ga mora spremiti vsaj do ceste. Pri razpotju pa se stari mož kar ni mogel ločiti, še vedno je imel kaj vprašati in kaj naročiti. Šele prav nazadnje je dejal: »Gospod Snoj — povejte mi, kaj je s Cerinomt Vi gotovo veste, kaj je ž njim, o vi to gotovo v«6te. Nekaj dni pred požarom je prišel k nam in je drugi dan kar nagloma odjezdil Še poslovil se ni. Nič ni rel^el nikomur — kar sel je. In nihče ne ve, ne kam, ne zakaj. Saj bi vas ne izpra-ševal, ali jaz vem, kako je moji hčeri ♦ Poaarejale* denarja — pri biljardu. V neki kavarni v Inonioatu *ta te dni igrala dva goapoda biljard, icro j# / velikim zanimanjem opazo-> al neki *ki v igralcema predstavil za doktorja N. N Po končam prvi igri pri«Vli 7. drugo, katere se je udeležil tudi »doktor«. Proti koncu igre je pa »doktor« tako nerodno t*unil s svojim kijem, da je napravil ^ sukno veliko luknjo. Kavamar je hotel imeti za to luknjo 100 K odškodnine. Po daljšem prerekanju je izvlekel »doktor« bankovec za IOOO kron ter z njim plačal škodo. Kavarna r mu je dal nazaj 1IOO K. na kar -je »doktor* izgubil. Ko je hotel naslednji dan kavarnar v neki lianki /menjati bankovec za 1001» K. je v -vojo veliko žalost izvedel, da bankovec ni vreden niti vinarja, ker je — i-ona reje n. * Zrakoplovstvo. V petek je a\ i-jatik Chavez preletel Alpe. Ob 1. uri in 29 minut popoldne m* je vzdignil v Briegu v zrak, ob 1 uri 4H minut je pasira I Simplou ter letel potem čez OaUd do razpotja Bourge. od tam je letel čez višim* ti011 do in dolino IH>-modossoli ob 2. uri 10 minut popol-« ne in sicer \ višini, katere ni mogla konstatirati kontrolna ; *»taja. Avi-;atikasočakali na tak«»zvanem -aerodromu a Talietio v Milanu. Zbrala je velikanska množica ljudstva, ki je napeto čakala drznega a vi jat i ka. K«> ^e je Chavez bližal kraju, kjer bi ae moral na tla spustiti, so kontiolni komisarji in avijatik I>ura> spoznali, da o mogel spustiti na zemljo. V*led tecra «0 ga hoteli s raznimi znamenji na to opozoriti. Chavez je imel l>encina samo za eno uro. Naenkrat so zapazili, da je začel aparat padati. Z velikansko hitrostjo se je bližal zemlji. Priletel je ob 2. uri in 14 minut na tla Vr -po|K>lnoma razbil. Chavez je obležal med razvalinami >vojega aparata. Zlomil se je nogo. Njegovo stanje pa vendar ni nevarno. Prenesli so ga v lndnico v Domodosooli. Zdravniki ao konstatirali, da Ih> y dvajsetih dneh « zdravil. — Češki avijatik Simon, ki j«' delal v IVlgradn letalne poakusc. je - >vojim hiplan »m ponesrečil. Aparat se je pojKdnoma razbil. Si-111 »n se je pri tem težko poškodoval. Tudi na Angleškem se je pripetila nesreča in sicer v aerodromu v* Folkestownu. Avijatik Barnes se je navzlic velikemu viharju vzdignil s svojim aparatom v zrak. Ko je pre-!♦ tel sto metrov, se je obrnil, da bi nrišel zopet nazaj v strojno lopo. Veter je bil pa tako hud. da ni mogel eč voditi aparata. Da se izogne katastrofi, je skočil z višine desetih metrov na tla. Padel je tako nesrečno, da mu je počila črepinja. Odnesli ga t**žko ranjenega v bolnico. Okreval skoraj gotovo ne bo. Aparat je padel na tla ter razbil. — Na Francoskem hočejo prirediti medna rodno tekmovalno letanje iz Pariza v ]>• rolin. Bruselj in London. Idejo za pri srcu. Naj mi to tudi *e tako zakriva, jaz ji vendar vidim v dušo. poznam njene bolesti in vem, kaj trpi. Vsaj gotovost bi hotel imeti, če je Cerin še živ in kje da je.« Snoju se je stari mož smilil in v prvem trenotku mu je hotel celo povedati v kakih okoliščinah je Cerin zapustil vojaško službo. Rekel si je, da bi ga potem Gornik in Leonora laglje pozabila. A se o pravem času . -pomnil, da bi to bilo njega sa-1 ega nevredno. Mislil je, da nihče, tudi Leonora ne ve. v kakih razmerah se je Cerin ločil od svojih tovarišev in ni hotel svoje skrivnosti izrabiti, da bi ž njo premagal senco, ki je ležala med njim in Leonoro. \ .-ar m* vem. trospod Gornik, prav ničesar,« je rekel. »Odkar je 1 rin zapustil nas polk, ni bilo nič več slišati o njem. Tudi v Ljubljani ne vedo ničesar, niti njegov posebni prijatelj major Zun. A če bom kaj izvedel — na mojo čast, gospod Gornik — takoj vam to sporočim. »O, prosim vas, prosim,« je ječal stari mož. »Saj gotovost bi rad imel, da bi mi Leonora od žalosti ne umrla. « (Dalj* prlhodajie.) to je dal francottki list »Le Journal«, ki j« za to tekmo določilo v lsoko denarno osmo. • V jaabeeevi lakaji. Blizu vasi Olaaka na Ogrskem je nek kmet ustrelil jazbeca, ki je pa imel še toliko moči. da *c je splazil v svojo luk njo. Kmet pa ni hotel kar tako pustiti jazbeca. Leze! je za njim v luknjo, 'otla iz luknje ni mogel nazaj. Dva tlu i je tako ležal v jaz beče v 1 luknji, / katere s«* mu je videlo »amo malo nog. Ko sci ga našli njegovi ljudje, je bil že brez zavesti Poklicani zdrav nik ga je zopet spravil v življenje*. Ko je prišel k zavesti, so bile prve njegove l«***»de: .-Ne izpustite jaz-I eea!« Medzletne tekne v Ljubljani. Slovenska sokolski zveza je ve. raj priredila medzletne tekme, ki so podale sliko velikanskega napredka v telovadbi in pokazale na kako visoko »topujo |N»polnosti je neutrudno del » pripravila sokoUko telovadbo. Med/letnih tekem >o se udeležili telovadci najrazličnejših sokolskih društev in ne samo ljubljanskih, ka kor je bilo mnenje mnogih ljubljanskih krogov. Navzočni so bili Sokoli iz vseh kranjskih krajev pa tudi iz Majerskih in primorskih, koder so ^e pač sokolska društva v telovadbi ta ko izpopolnila, da sploh morejo \h*-siati s\ojf telovadce na tekmo. Tekme -«4» vršile včeraj dopol-one ob preeejšnji udeležbi občinstva kega. ki je v telovadbi kolikor i'' 11 n 11 izvežbano. Tekme so ^»kazale že zgoraj omenjeno izredno v i-- ko — * •'t »t».i*» [M»jH»lnos*t i. na kateri se nahaja danes telovadba v slovenski sokolski organizaciji in so bile izvedene vse vaje elegantni* in precizno. Tekme so s skušnjo /a iM>po!dan -ki nastop trajale od ^. ure zjutraj do polu o\ ure poj»ohlne. \"-ded tega je začetek popolne javne telovadile nekoliko zakasnil. Na javno telovadilo je prišlo razmeroma jako mnogo občinstva, ki n telovadcem izražalo svoje pri] ►-nanje z navdušenim ploskanjem. Telovadci so izvrševali jako komplicirane proste vaje z veliko eksaktno--tjo. Na bradlji, na drogu in na konju na šir smo videli oprav čudežu'* produkcije, inipozanten je bil skok v višino: francoski lioks. ki ga je izvajal vaditeljski zlior ljubljanskega ^ 'kola. pa je napravil resnično senzacij« ». Zvečer so ^e Sokoli in prijatelji sokolske organizacije sešli na sokolski večer v telovadnici Narodnega roma . kjer s** je 0}» zvokih Slov. Filharmonije« razvila jako animirana zabava, ki jo je ubrano Jietje SO-kolskega okteta znatno jiovzdignilo. T "speli mcdzletnih tekem priobči-n k i v večernem listu. 99 Pevsko društvo Ljubljanski Zvon V sob > zvečer je imelo pevsko društvo r 'ubljanski Zvon« v Narodnem 1 nu izredni občni zbor. Zl>orovarij« otvori društveni pred-setinik g. r. Sv igel j, ki utemeljuj« potrebi* raznih sprememb društvenih pravil. Poleg več manjših sprememb se sklenejo sledeče važ-nejše spremembe: Vpisnina se zviša od "2 K na 5 K. Redna letna članarina se zviša od 4 na 6 K. Podporni sklad sc odpravi. Glede društvenega premoženja se odloči sledeče: V slučaju prostovoljne razdružitve sklepa o uporabi društvenega premoženja občni zbor, ki sklene razdružitev. V -lučaju oblastvene razpustitve pripade premoženje »Slov. Matici«. V obeh slučajih gre zastava v ljubljansko mestno galerijo znanosti in umetnosti. O podpornem skladu se vname daljša debata. G. Zirkelbach je v daljših govorih utemeljeval potrebo podpornega sklada Pa njegovem mnenju se ba videlo tele 4ea SO let, če bo mogoče vadrtati podporni sklad. Odgovarjali ao: dr. * ▼ i f« 1» Slavoj S ker! J hi tajnik gorko. Končno ao se vsi predlogi odbora glede ro soglasno. brcaoi ottsi zbor L Ijiblj. ■radsBkegA gospodarskega drašlva. R e i s n e r konstatira Pr^daednik prof. otvori občni zbor in sklepčnost. Utemelji potrebo izrednega oličnega zbora, ki se vrši zara-1 di volitev. Ker se je odbor v teku meseca nekoliko izpremenil. in ker sodišče zahteva izpopolnjen je odbora. Društveni tajnik kot plačan ne more biti član načelstva, vsled česar je g. Itradaška izstopil. Nato omenja nekatere izprememlie v oso h ju konsum-n«*ga društva. Predsjednikovo poročilo se brez debate sprejme. Omenja, da S4> ustanovili takozvani blagovni komite, ki ima vsako soboto sestanek. V ta komite naj bi se volili uradniki, ki imajo smisel za komercijalno delo. Predlaga končno gosp. Leva rta kot dvanajstega člana načelstva, ki je že zdaj prostovoljno deloval v blagovnem komiteju. G. L i 1 1 e g predlaga v načel-st \ o gosp. Levarta. za namestnika g. Piliernika in Lesnerja, kot namestnika v nadzorstvo g Vesela. Nato so bili predlagani izvoljeni. Predsednik g. Reisner poroča nato o vladajoči draginji, ter izvaja sledeče: Proti draginji, ki se je pojav lla v vseh ozirih, so predvsem agrarci. Posebno občutna je pa draginja mesa. Sredi |k>letja se je začel boj občinstva proti drago : • <»«a v Krem-su. Boj se je pred v-*-m obrnil proti mesarjem. Takrat pa je bilo očivid-no, da je to le boj nekakih prednjih straž v občen odpor proti visokim cenam. Začetkom septembra se je ta boj že razširil jx> mogočni falangi ni/jeavstrijskih mest — razvil se je dalje po celi monarhiji z mestoma Dunaj in Budimpešta na čelu. Pri vsakem boju si je treba ogledati nasprotnika. S kom ali s čim sem v odporu. Treba je poznati vzroke. In če iščemo vzrokov, je prvo vprašanje, ali so visoke cen;1 opravičene s stališča onega, ki cene diktira, To je mesar! Toliko moža mora biti v >ak nasprotnik v socijalnem lsvju. da da j>ogledati v svoje karte, če ne, mu jiogledamo sami. — Storili so to. V lep vzgled drugim mestom je tu služilo pred vsem mesto Budimpešta, kjer so komisije natančno nadzorovale takozvano poskusno klanje živine, in skalkulirale tržne cene. Ti poskusi sami pa so izpadli le za mesarje precej ugodno. Vzroki drage živine pa leže v sjieknlaeijah ne posameznikov, ampak celih slojev, skupljenih pod eno politično streho. Srčne želje naših agrarcev so rodile veliko za konsu-inente neugodih trgov, pogodb z deželami, ki pridelajo mnogo in toliko živine, da bi ž njimi trgovino raztezali v naše kraje in uničili potrebno konkurenco, ki je temelj nizkih cen. Sredstva zoper draginjo so: LI V"ravnati je trgovin, zvezo z Runi unsko in Srbijo. Naša avstrijska v lada mora postopati dogovorno z ogrsko vlado; sklenjena je trgovska I s »godba, pa dokler ogrska vlada ni parlamentarnim )>otom pogodbe sprejela, ne more naša vlada niti doseči uvoza srbskega mesa, seveda uvoz žive živine. 2. ) Voznino znižati; to bi moglo biti le začasno. Tega nočejo uvesti, češ. da je že enkrat podobna prilika pokazala, da taka začasna ureditev prav nič ne koristi. 3. ) Pomoč is Ai gentinskega mesa. najnovejšega časa. ugodnejša. Cene govejemu mesu so višje kot v Pragi in Dunajskem Novem-mestu, dosegajo višino za 1 kg celo 1 K 60 vin. A to meso je se slabejšd kakovosti. Posebno prve vrste živine ae itak pri nas ne kolje. Se od teh gre najboljše meso v Opatijo, Trst itd. Torej Je t Ljubljani goveje meso relativno najdi ai ji od vseh mest. Tudi je v Pragi in Dunaj-ceneje nego v Ljubljani. IVia Ljubljano naj bi ae ahaaakn dohiti maso iaArgentinije, kakor ai to prizadevajo ravno sedaj rike; uvoz ar-To ne datira iz Zdaj je prilika druga mesta. V ostalem naj bi se pospešila ustanovitev mestne posredovalnice za živino, meso, mleko itd. G. prof. Reisner predlaga, naj gre deputacija na magistrat ter predloži resolucijo, naj mestni magistrat napravi potrebne korake pri centralni vladi in skuša doseči tudi za Ljubljano one olajšave in udobnosti, ki jih hoče glede aprovizacije in zmanjšanja draginje centralna vlada dati drugim mestom. Mesto naj dotlej normira maksimalni tarif za mesarje in naj določi tudi maksimalno višino glede priklade. Pri slučajnostih se oglasi k besedi g. Tejkal, pravi, naj bi se za po-skušnjo kupilo v Trstu nekaj argentinskega mesa in sicer naj bi društvo ta nakup izvršilo. Predsednik g. Reisner pravi, da je ta predlog iz-vedljiv. Mora pa biti določeno število naročnikov. Seveda se mora paziti, da društvo ne bo imelo pri tem nikakršnega rizika. Kakor hitro bo vlada dovolila uvoz, bo društvo napravilo potrebne korake. G. \V o 1 f pravi, naj agitira med člani posameznih uradniških društev, da se za poskusil jo naroče na argentinsko meso. Predsednik misli, da mora društvo agitirati samo med svojimi člani. Misli pa, da bi število urad. gosp. društva popolnoma zadoščalo. Predsednik pravi, da ima društvo na razpolago veliko množino s« ntjanskega premoga, ker ima sklep 7 družbo. Ima na razpolago kakih 25 vagonov. Zastopnik te družbe je predlagal, naj agitira društvo med člani, naj vsaj za poskušnjo vzamejo ta premog, čeprav se ga nekoliko branijo. G. Wolf priporoča ta premog. Končno vabi g. predsednik vse člane, naj agitirajo med tovariši, da ori