Poštnina platina v gotovini
losnum
iLustRovAn. družinski tebnik i/hA)A v četivtek
III. leto
V Ljubljani, 14. maja 1931
Stev. 20
BRIGITA MI I M V FILMU Skrbi mlade žene
Sličica iz življenju Napisala I). I) a f i n c r j e v a Svatovanje se je nagibalo li koncu in gostje so postajali razigrane volje. Tedaj je nevesta vstala in stopila k častitljivi dami srednjih let.
„Nu, draga Kritika, ali si srečna?“ jo je vprašala teta Avgusta. ..Stopi malo z menoj, drago dete! Vidiš," je povzela. ko sla sedli na samotni
„ALR.\l N.y. KI (JA |(;RA KUTN1
stol pri oknu. ..svatovanje je čudna reč. Mladi ljudje se za dobre svete ne zmenijo in se šele zavedo, kadar jih lastna nesreča izmodri. Nu. pa ti si razumno — skoraj bi rekla, dekle — razumna mlada žena. in zato bi li hotela — vem. da mi rte boš zamerila — dati dober svet. Nič posebnega ni takle' dober svet. vendar je važen za vso tvojo zakonsko bodočnost in srečo.*'
%
KL\() MATICA (FOTO AVALA)
,.Prosim, draga teta, kur govori — jako hvaležna ti bom!“
..Torej, draga Kridka, dobro pazi na prvih pet minut, ko se tvoj mož vrne domov. Njegov poklic je kakor pri večini mož naporen, in morda bo slabe volje in razdražen. Če boš še ti slabovoljna in ujedljiva. potem ti povem, tla bosta v es dan oba razdra-
Se nadaljuje im 'I4-. strani
HROMIH* TE DMA
Potop „Carnatica
N n p i s u I A. J. M o r il t m a n n ((II. štev. IS. in 19. „l\omanu“)
M
Ali veste, kaj je fair play?
Zadnjič sta igrala v Londonu pokalni finale nogometna kluba Birmingham in Albion. Zmagal je Alhion — ker sodnik ni priznal Binninghamovega gola, češ da je hil neregularen. I11 ko je kapetan Albioua med viharnim ploskanjem občinstva sprejel iz rok kraljevega zastopnika dragoceni pokal, je obkolila premagana enajstorica zmagovito moštvo in mu prisrčno čestitala in navdušeno ploskala!
Fair play je angleški pojem. Naši športniki — hvala bogu. ne vsi — so ga krivo prevedli:	pri nas
sprejmejo premaganci zmagovito moštvo s sovražnim ledenim molkom, če ne celo z žvižgi.
*
Kako vam tekne poljub? Jako neumestno vprašanje, porečete. Tega mnenja pa očividno ni bil Foulger iz Cincinnatija v Severni Ameriki, ki je napravil natančno kemično analizo poljuba. Preiskal je namreč 100 gi-ainov tekočine, ki se izloči pri poljubu, in prišel do jako nepoetič-uih rezultatov. Dobil je: 61 gramov vode, 0'7 gr beljakovin in globulina. 0-16 gr slin, 0-,54 gr elastiua. Vri gr lepil. 0'761 gr masti, 0-45 gr kuhinjske soli, 0‘01 gr apna in nekaj žvepla. magnezijevega, železovega in aluminijevega okisa in drugih sno-
vi\
Tako, zdaj veste, kaj morate vse ..vzeti v račun" pri poljubu. In vas ne strese po hrbtu, če to berete? K. kaj bi: sladak je pa le. poljub — kaj ne? Navzlic soli, ki je v njem, in žveplu in vodi in masti, in navzlic temu. da baš tega ni v njem. v poljubu, kar naj bi mu (lajalo sladkost: sladkorja. Niti toliko ne. da bi ga profesor Foulger. ki je videti iako natančen, vsaj v tretji decimalki omenil...
Na Dunaju sta se zadnjič dve lastovki zapleti v motvoz, ki je visel . pod kapom trinadstropne hiše. Ljubitelji živali, ki so na Dunaju organizirani v posebnem društvu, so poklicali dve požarni hrambi, ki sta prislonili lestve in nesrečni živalci rešili, nato pa ju še dobro nakrmili in spustili.
*
Sto dolarjev z obrestmi je zapustil nemški Američan ,|cirger. ki je te dni umrl. tistemu Nemcu, ki bo prvi spet zasadil nemško zastavo v francoskem alzaškem mestu Strasbourgu. Menda bo nagrada dolgo čakala na izplačilo.
*
V času. ko nemški nacijonalci fanatično odklanjajo vsako sodelovanje z ..vekovno sovražnico" Fran-
Čez četrt ure smo s prostimi očmi razločili tri vrhove jamborjev — nadaljne četrt ure nato smo dognali, da je tuja ladja brez jader in krmila na milost in nemilost predana vetrovom in morju.
Pripravili so čoln, da ga takoj spuste v morje, kadar bomo zapuščeni ladji tako blizu. da bi bilo vsako nadaljuje približevanje že nevarno.
Skoraj ni bilo za nas ni-kako presenečenje več, ko smo čez poldrugo uro zagledali trup neznane ladje. Nekaj minut nato smo bili tako blizu, da so izginili tudi poslednji dvomi: na ladji so se še prav dobro poznale obledeli' zlate črke: ,Carnatio\
Nesrečna ladja je bila podoba obupne zapuščenosti in mračnosti: vsa barva je bila že malone izginila z nje, raztrgana jadra pa so visela na jamborjih in plapolala v ve-tru. Rili smo že ioli blizu, da smo čuIi škripanje jamborjev iu rožljanje zarjavelih verig.
Rešilni čoln je bil pripravljen. Vanj smo stopili kapetan (lifford. Ole Johannesen. jaz iu šest morharrev, iu od-
veslali proti ladji. Vso vožnjo ni nihče zinil besedice.
Za nepomorščaka bi bilo težko popeti se na dokaj visoko palubo, ker ni z nje visela ne lestev ne vrv; toda Johannesen in kapetan sta brez velikega truda splezala nanjo, in krmar je tudi meni pomagal gor: kosem drgetajoč od mraza in razburjenja skočil na krov, je bil kapetan že stekel po stopnicah v kajuto. Mi drugi smo šli počasi za njim.
V kajuti nismo nič videli, tudi v kapetanovi spalnici nič. takisto je bilo vse iskanje mornarjev zaman. Več ur smo preiskovali ladjo in že smo se namenili, da se vrnemo nazaj, ko nas je zadržala neka čudmi in zlovešča okolnost.
/rak v kajuti in mornarskih prostorih je bil zato h c I in poln plesnobe. vendar jr kmalu postal boljši, ker smo odprli vsa vrata in line. In tedaj smo opazili, da tesnobnemu občutku, ki se ga v kajuti nismo mogli otresti, ui bilo vzrok, kakor smo prvotno mislili. slabi zrak. nego nekaj drugega. Med tem ko nismo na palubi in v vseh drugih
cijo, so Francozi iz lastnega nagiba v nekaj dneh zbrali 150.000 frankov za 300 otrok nemških brezposelnih delavcev, ki jih povabijo v Francijo na štiritedenske počitnice.
*
Sto razporok na dan, ta rekord je doseglo mesto Reno v Texasu (LISA), kamor se hodijo ločit zakona siti ljudje iz bližnje in daljnje okolice. V Texasu imajo namreč tako mile določbe zastran ločitve kakor nikjer drugod v Združenih državah. Sodnik stranki niti ne da dogovoriti: ..Hvala, zadošča! Dalje!" Neka dama je odgovorila na vprašanje, zakaj sc hoče ločiti: ..Ker je mož tako okruten." Razlog je zadoščal. Druga je rekla: ..Ne da mi denarja." Tudi (o je bilo dosti tehtno. Tretja je rekla: ..Plačevati moram račune za moževo perilo," iu tisti muh je že bila ločena. Večerni vlaki iz ločitvenega paradiža v Nevv York so vedno nabiti, čeprav mora vsakdo, kdor reflek-
tira na ločitev, priseči, da stalno stu-nuje v Renu iu da bo tudi v bodoče tam ostal.
ker je ona že umrla, žalostno v kon-kurz.
*
Pri mestnih upravah v Nemčiji se zdi. da so poneverbe nekaj vsakdanjega. Drugače si vsaj ne moremo pojasni izredne postavke ki jo je postavilo nemško porensko mestece Neviges v svoj letošnji proračun: ..toliko in toliko tisoč mark za kritje morebitnih poneverb."
..Jaz. Ana Csillag"
v konkiir-
/II! Suj jo poznate, če ne ve mlajše dume, pa gotovo ve. ki ste pred vojno občudovale prekrasne dolge lase ..Nje. Ane Csillag". Nu, danes so druge razmere:	danes	imamo
kratke lase vsi vprek, danes imamo tudi gospodarsko krizo. Zato mora Ana Csillag. ali bolje, njeni dediči.
prostorih opazili nič posebnega, me je v kajuti obšel čuden občutek tesnobe, da so se ini naježili lasje.
..Kako se.vain zdi?" me je vprašal Johannesen, in v očeh sem mu bral. kakšen odgovor pričakuje.
..Kakor vam. krmar." sem odvrnil. „Žive duše ne vidim, pa vendar...“
„... je še nekdo drugi tu." je dogovoril Johannesen.
I)a, to je moralo bili. in Clifforclu se je videlo, da mu je prav tako pri duši kakor nam. Zato nismo prestali z iskanjem: stikali smo na najbolj nemogočih krajih, in tudi tam, kjer smo že vse pregledali. Sobice je stalo že nizko na horizontu, ko smo naposled utrujeni opustili nadaljnje iskanje. Kapetan nam je rekel, da hoče še enkrat pogledati v kajuto, da vidi. kaj bi bilo vredno vzeti s seboj. Mi pa smo vedeli, da je to samo pretveza in da je hotel biti Clifford še enkrat sam in nemoten na kraju, kjer je bil tako dolgo srečen s svojo ženo: razumeli smo ga in smo ostali gori.
Utegnili sta minili dve minuti. ko smo začuli glasen krik in takoj planili dol. Ko smo stopiIi v kajuto, smo natanko videli, kako so se priprla vrata stranske kabine.
Nekaj čisto navadnega, in vendar tako groznega! Zakaj razen nas in kapetana ni bilo žive duše v sobi!
Toda nekaj drugega je zbudilo našo pozornost. Kapetan je sedel trdo in negibno na zofi. bil je mrtev. V roki je imel kos pisanega volnenega blaga, v njegovih odprtih očeh je bil izraz zamaknjenosti. njegov obraz pa je bil kakor bi na njem igral ustne v.
Johannesen in jaz sva si nemo stisnila roko.
Zakaj to je bilo listo, česar sva se bala. ko mi je Jo-harinesen zaupal svoje sanje, lakrat mi je- namreč zašepetal na uho. da je videl v sanjah, kako so kapetanov o tru-
„R O M A N“ STANE
I mesec 8 Din. '4 leta 20 Din, % leta 10 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393.
Za inozemstvo, na leto:
v Angliji 'J šilingov, Avstriji 14 šilingov. Bel-giji 14 bel«, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franciji 50 frankov, Holandiji 5 goldinarjev, Italiji 40 lir, Nemčiji 9 mark, Severni Ameriki 2 dolarja. — Za ostalo inozemstvo na leto 120 Din v valuti dotlčne države, pol leta pa (»0 Din. — Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem interesu v priporočenem ali pa denarnem pisni..
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer ..Romana** nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink. Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite
znamko. — Oglasi po tarifi.
plo nu mornarski način pogreznili v morje.
Še nekaj moram povedati: krik. ki smo ga gori čuli, je bil ženski glas! In v kabini, katere vrata so se pred našimi očmi priprla, smo zagledali, ko smo se naposled toliko opogumili, da smo se upali vstopiti, ko mumija posušeno duplo ženske, ki so jo mornarji in Johannesen navzlic temu. da je moralo biti že dolgo tega. kar je umrla, prvi mah spoznali kot truplo Clif-lordove žene l annv. Oblečena je bila v pisano volneno obleko, ki ji je na rokavu manjkal kos blaga — tisti kos. ki smo ga bili videli v ClilTor-dovi roki.
In še nečesa ne smem zamolčati: tisto kabino smo bili prej prav tako natanko pregledali kakor vse druge, ne da bi bili v njej opazili najmanjših sledov o truplu Clif-fordove žene. Bilo nas je tako groza, da smo imeli samo eno misel: čimprej proč s te ladje'! Odveslali smo nazaj na .l.adv Godiva', in šele čez dol-
VSAIL IIAN j VMLVSAX.li;
Odgovori na 818. str:.ni
Kuj so liili po poklicu, preden so /.nsloveli kot pisatelji:
1. Lev Tolstoj?
2. Anton Čehov?
1.	Krnile Zola?
4.	Maksim Gorkij? š. Charles Dickens?
6. Kodu Koda?
7. K n n t llainsun?
go. ko smo premagali prvi strah, smo se upali nazaj na .('arnatic-', da izpolnimo mornarsko dolžnost do mrtvih. Prepeljali smo kapetanovo truplo na našo ladjo in ga v kajuti položili na pare; še prej pa smo ga zašili v jadro-vino in privezali nanj železno kroglo.
Mojo prošnjo, da bi tudi kapetanovo ženo tako pokopali. so mornarji sicer ne neprijazno. zato pa nič manj odločno odklonili. Nihče se ni hotel vrniti nazaj na ,('arna-tie\ da bi odnesel mrliča na našo ladjo. Vse moje prigovarjanje je bilo zaman.
Tako smo kapetana samega pokopali. Ko smo njegovo truplo spuščali čez ograjo v mokri grob. je zdajci našo tiho molitev pretrgal krik groze. ki je vstal iz vseh grl. ( arnatic'. ki je ležal komaj nekaj deset metrov od nas. se je nenadoma brez vidnega vzroka nagnil najprej na desno. potem nu levo in se zdajci kakor kamen potopil s krmo naprej v globine. Valovi so se zgrnili v vrtinec nad krajem, kjer je trenutek prej še stala ladja, bele pene so brizgnile visoko v zrak. in valov i, ki so se razširili od kraja nesreče, so zazibali tudi .l.adv Godivo*. In potem je bilo vse mirno.
Včeraj smo bili .Garnatic' natanko pregledali in smo se prepričali, da je bilo v trupu ladje le malo vode in da ni bilo nikjer luknje, skozi katero bi mogla vdreti voda.
Potop pošastne ladje je bil prav tako nerazumljiv, kakor vse drugo, kar je bilo z njim v zvezi. Kolikor so mene tiči', lahko povem samo (o. da sem našel ni' sicer pojasnilo, vse-kako pa nekak migljaj: kar so jima ljudje v slepem strahu odrekli, njun skupni pokop, so jima naklonili usmiljeni elementi. Njuna ljubezen je bi la močnejša od vseh grozot prirode in vseh predsodkov ljudi — in skupno počivata zdaj. ki ju je življenje razdvojilo. na dnu antarktičnega oceana.
„TRADER HORN“
(KLIC PRAGOZDA)
Dnevnik W. S. VanDyka, voditelja Metrp-(Joldwyn-Mayerjeve filmske ekspedicije po Osrednji Afriki
Vse je bilo storjeno, kakor sem naročil. Zagledal sem pravo afriško trgovino, napolnjeno s tisoč stvari, in z napisom nacl vhodom „River Store, L. McAfree". Dve opici sta se igrali pred vrati, okoli hišice gosto drevje, grmičevje in kakteje, po ulici hodijo črnci, vse okoli pa čakajo reflektorji. Na sredi je ploščad in na njej filmski aparat.
Vse. vse je bilo pripravljeno. samo solnce se ni hotelo pokazati izza oblakov. Zato je deVinna poskušal posamezne prizore. Na vsakem oglu je stal po en lovec - belec, ki je moja navodila razlagal domačinom.
ločno ob dvanajstih se je pokazalo solnce izza oblakov . Dal sem lovcem znamenje, naj se začne, in veselo sem zagnal holvvvodski bojni krik:
.. Kamera!“
Murchisoiiski slapovi, 3. junija
Toda sreča nam ni bila mila. Nadejal sem se. da bom drugi dan končal uvodne prizore filma, toda afriško solnce nam ni bilo naklonjeno in se je skrivalo. Drugi dan je celo še deževalo in tako smo morali čakati štiri dni, da smo spet zagledali solnce in lepe bele oblake, ki so tako potrebni za vsako afriško krajinsko sliko.
Zadnji dan smo dobili obisk. Prišel je dr. Carpenter. ki nam je naposled vendarle dovolil, da se smemo utaborili pri Murchisonskih slapovih in tam filmati. Toda obvezati smo se morali, da bomo očistili grmovje in travo sto čevljev okoli taborišča, da preženemo muhe tse-tse in inoskilc. Razen tega nam je določil nekega zdravnika, ki bo spremljal našo karavano.
Mislim, da je bilo v Nai-robu, ko sem prvič čul o nekem Petu Parsonu. O človeku, ki ga obdaja skrivnosten nirn-bus, in kadar čuješ njegovo ime, li pridejo takoj v misel sloni in slonovina. Pravijo, da je ubil že okoli tisoč slonov. Njegova dolžnost je nadzirati rezervacije in ubili toliko zveri, kolikor se mu zdi potrebno. On opravlja tako rekoč nekako kontrolo rojstev med sloni. Pega Peta Parsona nam je dodelil guverner Ugande na pot do Murchisonskih slapov. Njegova dolžnost je bila paziti na interese vlade, obenem pa tudi na našo varnost. Dan pred odhodom se je pripeljal s parnikom. Mož je izreden tip afriškega lovca. Star je okoli 55 let. visok je, mišičast in ima razmršene brke.
Davi ob petih smo se ukr-cali na malo ladjo ..Livingstone”, da se odpeljemo proti Murchisonskim slapovom. Prtljago smo naložili na vlačilec. Reflektorje smo dali tako j od-premiti v ..Nosorogovo taborišče". zakaj bili smo prepričani. da pri Murchisonskih slapovih ne bo prilike za umetno razsvetljavo.
Kakih deset milj od Albertovega jezera se vije Viktorijin Nil skozi bujno in gosto vegetacijo, polno vsakovrstnih eksotičnih ptic, kač in drugih živali. Zaradi plitve vode plove naša ladja jako počasi.
Kakih trideset milj od Pa-nvamurja smo opazili prvega krokodila. Mirno se ji' solnčil na pesku in vse nas je prevzel čuden občutek, ko smo (o čudno eksotično žival prvič v življenju zagledali v svobodni prirodi. Samo eno željo sem imel: da zver ustrelim. Morda mi je to željo na-
vdahnila neka potreba po osveti, zakaj tu vedo mnogo povedati o strašnih doživljajih nesrečnih črncev, ki se drznejo kopati v afriških vodah.
Potem smo krokodile srečavali vse bolj in bolj. Povsod, kjer je bilo količkaj peska, so jih bila cela krdela. Ležali so z odprtimi žreli na pesku, kakor da čakajo na plen. Zdelo se je, da se dobro razumejo z vodnimi konji, ker se zanje niso niti zme nili. Na koncu naše poti smo zagledali na peščenem otoku kakih dve sto teh zveri, ki so ležale malone druga na drugi.
Malo preden smo pristali, smo doživeli še karambol z velikanskim vodnim konjem z dvema mladičema, ki se nam ni hotel umakniti. Stvar si' je zdela jako nevarna, vendar se je končala brez nesreče.
O pol štirih popoldne smo prišli v Murchison. Tam. kjer smo sc izkrcali, je bilo polno krokodilov in vodnih konj. ki pa so vsi pri našem prihodu neutegoma izginili v vodo.
Taborišče je že postavljeno. Ko to pišem, si svetim z električno žepno svetiljko. Cisto blizu vidim oči sedmih ali osmih krokodilov, ki se svetijo skozi temo. Domačini so bili blizu pristanišča zanetili ogenj, da preženejo zveri.
Murcliisonski slapovi, 7. junija
Uredili smo se jako udobno. Vsakdo ima svoj šotor za stanovanje, jemo vsi skupno in imamo svojo lastno trgovino. Še nečesa ne smem pozabiti. Odkrili smo namreč Renchera. To pa se je zgodilo takole.
Bilo je poslednji dan našega dela v Panyamurju. Solnce se nam je spet izneverilo in naš rekviziter Harry Elbies je hotel izrabiti priliko in se malo pošaliti z domačini. Prinesel je bil namreč iz Amerike nravi kostum za gorilo. Oblekel se je vanj in zapovedal dvema mladima črncema, naj
Elitni Kino Malica
Telefon 2124
„Alrainia“
fantastičen film. V Klavnih vlogah Brigita Helin in Albert Bassermann
..Luči velemesta1’,
naivečii film zadnjih let. V glavni vlogi Charlle Chaplin in Virginia Cherrill.
začneta kričati „gorila", da prestrašita domačine, ki so bili v bližini. Panika jc bila nepopisna. Črnci so se raztepli na vse strani, nekateri so celo ■splezali na drevesa, mi pa smo se na ves glas grohotali posrečeni šali — tedaj pa zagledam nekega velikega črnca, ki je mirno stopal proti ..gorili".
Brž je posegel vmes eden izmed lovcev in tako rešil našega „gorilo“, ki bi mu bila drugače huda predla. Tako sem odkril našega Renchera
— ta črnec bo in nihče drugi!
Takoj sem ga angažiral in
ga oskrbel s potrebno obleko. Eden izmed lovcev mu je v njegovem jeziku pojasnil vlogo. /daj ko imam Renchera, nimam nobenih drugih skrbi...
Murchisonski slapovi. K), junija
Človek obrača, Bog pa obrne... To velja zlasti za lilma-njc v Afriki. Dne 7. junija smo vsi šli jako zgodaj spat. ker smo drugo jutro nameravali že ob petih zjutraj začeti z delom. Spominjam se, da sem bil po večerji nekam nemiren, in tudi to pomnim, da je bil zrak čudno miren. Ob devetih zvečer sem se zavil v mrežo, ki varuje pred moskiti, in utrnil luč. Iz sesednih šotorov sc je čulo miroljubno smrčanje.
Ponoči se mi je san jalo, da so me obiskali trije prijatelji
— Jack Dempsev. I im Mac-( o\ in Buck Jones. Veslali so v čolnu in reka, po kateri je čoln plul, se mi je zdela, kakor bi bila narasla. Sanjal sem tako živo, da sem čul divje šumenje vode. V sanjah sem'se zbal za svoje prijatelje, takrat pa me je prebudil pravi šum vode.
Besnela je strašna burja, bliskalo se je, da je bilo človeka groza. Ravno sem se pripravljal. da skočim na noge in potegnem izpod postelje copate. ko se je nenadoma odtrgala zadnja stran šotora in je v šotor vdrl hudournik, ki je v trenutku odnesel mojo posteljo. Instikiivno sem se zgrabil za deblo, ki je molelo iz vode.
Prav takrat je zasvetil reflektor in začul sem glas operaterja deVinne, ki je kričal moje ime.
Kmalu sva se dobila in sva se skupaj odpravila skozi šotore. Vihar je divjal vse bolj in bolj in voda je odnašala s seboj vse, kar ni bilo pribito. Tisti, ki so izgubili samo nekaj parov čevljev in obleke, so bili še srečni; drugim je voda odnesla vso prtljago.
Pogled, ki se nam je pokazal drugo jutro, je bil obupen. Večino šotorov je odnesla voda, naše lepo šotorišče je bilo eno samo nepregledno močvir-
je, polno živalskih trupel, mrtvih ptic, podgan itd. Bila je prava slika opustošenja. Mislim, da niti po vesoljnem potopu ni bilo dosti hujše.
Ugotovili smo. da je dvajset kovčegov izginilo in da sta radio in generator hudo poškodovana in da je voda vdrla tudi \ prostor, kjer smo imeli shranjene filmske kamere. ter nam uničila pet in dvajset tisoč čevljev še novega, neporabljenega filma in dve kameri. Ilarry Carey je izgubil vso filmsko garderobo in dva kovčega povrh.
V najboljšem primeru se nam je program zavlekel za najmanj teden dni. Tako dolgo bomo namreč morali čakati, da si popravimo kamere, živeža nam je ostalo le malo.
Do večera smo se za silo spravili v red. Šotore smo na novo postavili, to pot nekoliko dal j od reke. Vrnili so se tudi moskiti in muhe tse-tse. Življenje teče torej neizpre-menjeno dalje, kakor da se ne bi bilo nič dogodilo.
KDNVINA BOOTH IN DUNOAN RENALDO V LJUBAVNEM PRIZORU V AFRIŠKI DŽUNGLI
Skrbi mlade žene
(Nadaljevanje s 309. strani)
žena. Kadar se vrne domov, ga /ato sprejmi mirno in prijazno! Ne bodi viharna, ne izprašuj ga. nego mu pomagaj, ko si odlaga klobuk in površnik, odpri mu vrata v sobo. lepo mu pripravi stol. in če le mogoče. mu postavi na mizo nekaj cvetic. Boš videla, to ustvarja čudeže."
Mladi ženi sicer ni hotelo prav v glavo, zakaj naj bi bi-ie te malenkosti tako važne: vendar si je rekla, da mora leta Avgusta, ki o njej vsi pravijo. da živi s svoj itn možem idealno zakonsko življenje, pač imeti prav. In tako je obljubila. da se bo ravnala po njenem nasvetu.
*
..Draga teta. prav si imela!" S lemi veselimi besedami, je Frida nekaj tednov po potoki pozdravila svojo teto. ..Vselej, kadar se je Vinko vrnil iz službe domov , sem se spomnila tvojih besed. Prve tedne so se mi zdele nepotrebne: saj je bil vedno vesel in nežen, kadar me je zagledal. 1'oda nekega dne, ko je prišel opoldne na kosilo, me je pozdravil čudno medlo in ravnodušno."
.. l ak je začetek v vseh zakonih." je odgovorila teta.
„Prvi trenutek me. je to razjezilo in celo ogorčilo. Saj bi vendar moral biti vesel, ko me je zagledal, ne? Takrat pa so mi prišli v spomin trenutki, ko sem sedela v beli nevestini obleki pred teboj. Pogledala sem mu v obraz — bil je truden in bled. Pomagala sem mu odložiti klobuk in površnik, odprla vrata v obednico in mu natočila kozarček konjaka. Potlej sem postavila na mizo šopek cvetic, ki so stale na oknu."
..In kaj je rekel Vinko?" je vprašala teta.
..Nekaj časa je sedel ves truden za mizo: potlej pa se je otajal. in kmalu sva bila v veselem pogovoru."
..Nu. tako napravi vsak dan." je prikimala teta. ..boš že videla, kako imenitno se bosta vedno razumela. Ali ostaneš pri meni na čaju? Še nekaj:	prepirljiv tvoj mož
menda ni?"
„Ne bi rekla." je počasi odgovorila Frida. ..Fe časih se nenadoma razsrdi — in vselej zaradi kakšne malenkosti. Zadnjič je vzrojil, da bi človek mislil, da bo vse razbil."
..In kaj si takrat storila?" je vprašala teta.
..Rekla sem mu. da so to samo malenkosti, in potem." — Fridi se je zresnil obraz —" ..potlej sem se spustila v jok. ker sem videla, da ga je to še bolj razjezilo."
..To ni prava pot. Fridka!" je odkimala teta Avgusta. ..Kadar se razsrdi, si moraš misliti:	dober človek je, in
moraš biti čisto mirna, moraš tako narediti, kakor da je prav, da vpije. Seveda pa spet ne smeš kazati hladnega, užaljenega obraza, ker ker mu s tem jezo še bolj razpihaš."
*
Spet je minilo nekaj tednov.
„Nu, ali se ravnaš po mojem receptu?" je vprašala teta Avgusta, ko jo je nekega dne spet obiskala mlada ženica.
..Da. in prav imaš. tetka!" je veselo vzkliknila Frida. ..Že takoj drugi dan po svojem zadnjem obisku pri tebi sem se lahko o tem prepričala. Dobri Vinko se je razsrdil nad malenkostjo, nad gumbom, ki sem ga pozabila prišiti. Ravno sem mu hotela reči. da to vendar ni tako huda reč, tedaj pa sem se spomnila tvojih besed. .Dober človek je.' sem si rekla. Potem sem nekaj časa molčala, nato pa sem dejala: .Da sem le mogla kaj takega pozabiti! Prav imaš. zanikar-na sem bila." Komaj sem dogovorila. ko se je že pomiril; nekaj je še zagodrnjal — pet
minut nato pa je bil že ljubezniv in tako dobre volje, kakor ne pomnim."
..Ali se ne zdiš sama sebi čarovnica?" jo je z nasmehom v prašala teta.
..Seveda! In zdaj se zmerom veselim, ko vidim, koliko zaležejo dobre besede. Samo zdi se mi. da se zadnje čase mnogo manj jezi —“
..In to ti ni prav, ker ne moreš poskušati svojih čarovniških sposobnosti?"
..Skoraj bi rekla!"
..Vidiš, to je tako: čim manj se človek jezi. tem bolj se jezi' odvadi. Zgodi pa se tudi. da pride jeza od slabega zdravja, in zato moraš paziti, da bo tvoj mož vedno imel dobro kosilo in večerjo in dosti miru. Ali je že kedaj tožil nad slabo jedjo?"
..Nekajkrat se mi je zdelo, da ni bil prav zadovoljen," je rekla Frida in zardela. „Ka-kor da mu ne bi bilo teknilo. Saj veš, da sama kuham."
..Kaj pa si mu rekla, ko si videla, da mu ni prav?" je smeje se vprašala teta Avgusta.
..Pritrdila sem mu in rekla, da bom pač drugič bolj popazila pri kuhi. ali pa kaj podobnega."'
..Prav tako! Nu, kakor vidim. je v splošnem zelo ljubezniv zakonski mož. Znanko imam — ti je ne poznaš — katere mož je na jedeh zmerom kaj našel, da je mogel grajati. ,Kaj naj bo spet tole?' je godrnjal. .To naj bi bila menda juha? In tisto naj bo solata?' Vsa obupana je njegova žena prišla k meni. In jaz sem ji dala dober svet!" se je zasmejala teta. „Ko je nekega dne sedel za mizo k obedu, je zagledal kraj sklede za juho listič z napisom: .To je juha." In ko je prišlo na vrsto meso, je bil na krožniku listič z besedami: .To je gov eja pečenka." Na podoben način so bile označene druge jedi. Kakor mi je žena potem povedala, ni njen mož nikoli več sitnaril s takimi vprašanji."
In potem sla prišli še im dni ge pogovore.
..Tudi na služkinjo moram paziti!" je t ekla Frida. „ l aka dekleta so tako sladkosnedna! Poslušaj, kaj sem opazila. Včeraj li štejem koščke sladkorja v dozi — bilo jih je eden in dvajset celih in trije polovični. Ko pa jih zvečer še enkrat preštejem, glej: celili je bilo dva in dvajset, polovičnih pa pet! Vinku nisem o tem nič govorila: po kosilu, ko se m jili prvič štela, je sedel s časopisom v roki. in takrat nikoli nič ne vidi in ne sliši."
..Ilm. čudno!" je zamišljeno rekla teta. ..Ali se nisi morda uštela?"
..Nemogoče, draga teta! Opoldne sem dvakrat preštela sladkorčke, zvečer pa celo t rili ra t !"
leta se je zamislila. ..Veš kaj?" je nato vzkliknila. .,Ujemi muho in jo zapri v dozo za sladkor! Potem noš najlag-Ije videla, ali li jo je kdo odprl!"
..Imenitno! Da. tako storim !"
"if
Dva dni nato. že kar dopoldne. je Frida spet prišla.
..Pomisli, draga teta." je vzkliknila že pri vratih, ..pomisli. kaj se mi je zgodilo! Včeraj popoldne — služkinje ni bilo v sobi. imela je ravno perilo, mož pa je kakor po navadi bral časopis — takrat se domislim nasveta in vtaknem muho v dozo. Popoldne greva z Vinkom na izprehod. Zvečer pogledam, ali je muha še v dozi — in kaj misliš, zagledam? Ko odprem dozo. ka j je v njej? Velika nagnusna osa!"
..Kaj nisi nič povedala svojemu možu?" je vprašala teta Avgusta, ki so ji usta trznila v nasmešek.
..Ne, njemu nisem niti besedice omenila!" je odgovorila Fridla. ..On se za take stvari tudi ne zanima. Kako naj si to pojasnim ?“
..K je pa je bila služkinja?" je vprašala teta.
„Vse popoldne je ni bilo doma — prala je."
„llahaiia," se je zdajci na glas zasmejala teta. »Nu, poslušaj. hčerkica moja, je rekla nato. ..in stori, kar ti povem !”
In vsa presenečena je mlada ženica res poslušala, kar ji je govorila izkušena teta Avgusta.
*
Ko je bilo tisti dan kosilo pri kraju in se je Vinko spustil na zofo, ga je njegova žena obsula s poljubi in vsa rdeča zašepetala:	..O, kako
me je sram!"
..Zakaj pa?" je vprašal Vinko, ki se je komaj premagal. da ni n ni ušel smeh.
.,Razumela sem tvoj nauk." je šepnila Frida in skrila svoj obraz na njegovih prsih. „Ni-koli več ne bom ta ko malenkostna !"
..In nikoli več mi ne boš napravila takih sitnosti!" se je na glas zasmejal Vinko. ..Kaj misliš, da je oso ujeti laka igrača?"
Zgodbica o dveh Židih
/ n p i s a I M. N 11 e I
Neki madžarski grof je imel v svoji vasi med drugimi židi dva. ki sta bila daleč naokoli na glasu nevarnih slepa rjev.
Kateri od obeh je bil hujši, Moric Rosenduft ali Izak Zuk-kersiiss. pa ni šp nihče mogel dognati: niti vaški rabin tega ni vedel.
Nekoč je bil grof posebno dobre volje in je sklenil Žida preizkusiti. Poklical je Morita Roscndufta. stopil z njim v hlev in mu podaril enega izmed kon j — pod pogojeni, da ga proda Izaku Zuckersiissu tako. da ga temeljito oslepari.
..Sicer s tem lopovom še nisem kupčeval," se je veselo zarežal Moric, „a ker ste vi. gospod grof, bom poskusil...'*
Šel je po Izaka Zucker-siissa in stopil z njim v hlev, grof pa je čakal pri oknu, kako se bo stvar končala. Ni mu bilo treba dolgo čakati: že čez
neka j minut je Moric potrkal na vrata.
...Nu. za koliko si osleparil lopovskega Zuckersiissa ?“
..Za dva zlatnika!" se lokavo zasmeje Moric.
..Ka j. tako poceni si prodal konja?" se razjezi grof.
„Nu. vi mi tega sicer niste rekli, gospod grof. veste pa gotovo:	kljuse je staro ko
zemlja, po \ rhu pa.še šepa. Ali ni dosti, da sem Izaka znal tako obrniti, da ni nič opazil?"
Grol Moriea milostno odslovi in pokliče Izaka.
..Izak." m 11 reče grof. „kaj si plačal za konja?“
..Dva zlatnika." se zasmeje Izak. ..za tako imenitno ži-v a1!"
..Tako! A vendar te je Mo-ric osleparil!"
...Moric?x Mene? Kako naj bi me bil osleparil, gospod
grof?"
..Zda j vidim, kakšen vol si! Kljuse je vendar staro ko zemlja, in še šepa povrhu. Ti pa si mu zanj dal kar dva zlatnika!“
..Ojej." zatarna Izak. Zda jci pa se mu razjasni obraz: ...Nu... ža vsak slučaj sem m ii plačal s ponarejenima zlatnikoma !"
Prelestni mesec maj
Vsi so prihajali.
SRCE V OKOVIH
R o ni a n
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika ..Romana". Današnje nadaljevanje je dvanajsto. Novi*naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih enajst nadaljevanj.
Drugi del
IZKUSNJaVKA
„Sirota," je šepnil sam pri sebi. Stisnil jo je k sebi, dragoceno breme, in z nogo odrinil vrata.
.,Gospod	poročnik," je
vzkliknil veselo, ,.Nacija je tu!“
„Nadja?" Branku je ušel vzklik brezmejnega presenečenja. Nadja? Kako je prišla sem?
Janez je položil deklico na kup slame, ki je ležal v kotu. in se sklonil k njej.
„Nadja, povejte...1'
Bolno se je nasmehnila. Z glasom, ki ga je Janez bolj slutil kakor razumel, je tiho rekla:
,.Morala sem z vama... nekaj mi je reklo, da bosta potrebovala mo jo pomoč...“
„Kako ste dobri, Nadja," je vroče vzkliknil Janez. Skočil je na voz po odejo in jo pokril z njo. Potem je prijel njene drobne ročice, ki so bile čisto prezeble, jih dvignil k ustnicam in jih grel s svojp sapo. Nadja se mu je hvaležno nasmehnila in njene ustnice so šepnile:
..Hvala vam...“
/Branko si je med tem dajal opravka pri ognjišču. Na polici je iztaknil nekaj lončenih piskrov. Vzel je naj večjega, stopil pred hišo in spustil vedro v vodnjak. Ko je potegnil iz globine, mu je od groze zastal dih iu vedro mu je zdrsnilo nazaj v vodnjak. V njem je bil zagledal človeško roko!
..Moj bog, ali je mogoče?"1 je vzkliknil s trepetajočim
glasom in groza ga je oblila, /daj je vedel, zaka j je koliba prazna!
Prerezal je vrv, ki jo bilo z njo vedro privezano, da ne hi nihče več videl tega. Potem je zajel v lonec nekaj svežega čistega snega in se vrnil \ kočo. Njegov obraz je bil bled ko zid.
..Kaj je. gospod poročnik?' sc' je prestrašil Janez, ko ga je zagledal. ..Ali sle opazili kaj sumljivega? Ali so nas kozaki odkrili?"
..Nič ni." ga. je potolažil. ..Ne boj se! Majhna slabost je bila. Posledica mojih ran. Be-akcija na napore te1 noči."
\i liotel povedati, kaj je videl. Vedel je, da je bolje, če Janezu in Nadji prihrani to grozo.
Potem je zakuril. Polena so bila suha in so gorela s jda-menom, da je bilo veselje gledati. Kmalu je voda v loncu zavrela. Poiskal je čaj in ga stresel vanj.
Nacija se je med tem že malo opomogla in sedla na slamnato ležišče. Janez se ni ganil od nje. Branko je prelil čaj v manjše lončiče in jima ga prinesel. Nato jo prisedel.
Za neka j trenutkov so j>o-zabili svoje trpljenje in nevarnosti. Bili so si samo tovariši. ki so trdno sklenili pomagati drug drugemu, živeti in trpeti drug za drugega. In Nadja jo bila najbolj srečna med njimi, saj je največ žrtvovala. In edina je bila. ki jo neomajno verjela in upala v bodočnost, ki je ležala |)red njimi kakor velik, težak zastor. ki ga ni mogoče razgrnili in pogledati zanj.
Trije samotar ji sredi brezmejnih planjav, Irije majhni, neznatni ljudje sredi neusmi-
ljene prirode, ki je Iu vladala in delila usodo, trije drobci v boju z življenjem in sm rt jo.
'I' r e t j i del
MLADA mati
Piv o p o g I a v j o NA BOBOVJU
1 i liči poletna noč je ležala na zemlji. Nebo je bilo kakor črn žamet in na njem so blesteli milijoni zvezd. Na obzorju so se videli ostri vrhovi gora. Mahoma so se njih obrisi ožarili, kakor bi jih bil obdal zlat pas. Počasi je izza njih |)rilezel mesec, rdeč kakor bi se bil pravkar okopal v krvi. Njegov soj je zajel dolino, ki je ležala pod njim.
Pokojno jo ležala vas Borovje v dolini. Okrog in okrog so jo obdajali gozdovi in hribi. Sredi je stala cerkvica in okoli nje so se bile nabrale manjše in večje hiše, kakor bi jih bil kdo znesel z vseh vetrov. Nekaj njiv je ležalo v bližini in pašnikov, ki so bili potreseni z grmičjem. Bela cesta je rezala vas na dvoje in se izgubljala v gozdu.
Zunaj vasi med drevjem skrita jo stala borovška graščina. Lepo visoko poslopje, ki se mu ni |ioznalo. da stoji žo stoletja. Visoka vrata, ki so jo zapirala, bi vedela povedati, koliko je že stara. Skozi njo si prišel na prostorno dvorišče z belim peskom posulo. Zadaj za poslopjem je bil velik vrt, zasajen z rožami. Kadar je potegnil veter, je odnašal njih vonj po vsem dvorišču. Za vrtom se je ogledoval mesec in n jegova podoba je trepetala na drobnih valovih, ki jih je delal rahel vetrič.
Grad je bil v temi. Le enč samo majhno okno je bilo razsvetljeno in odprto. Veter se je upiral v zavese in jih časih odgrnil; takrat je popotnik videl s ceste veiiki lestenec. ki je visel izpod stropa.
V sobi je sedela pri posteljici v kotu mlada žena. Njen obraz je bil bled in razodeval je skrb. Neprestano je strmela na posteljo, kjer je ležal dveleten otrok. Časih je mlada žena prijela otroka za čelo in vztrepetala, bilo je vroče kakor razbeljen kamen. Potem mu je vselej popravilu blazino. Malček se je premetaval po posteljici. Časih se je za trenutek pomiril in počasi. nekam nezaupno. pogledal mlado ženo pri svoji posteljici. Potem je zajokal.
..Sinko, nikar ne jokaj, saj bo kmalu dobro. Zdravnik pride in te ozdravi. Kmalu pride."
Te besede je govorila brez misli. Potem je obstala sredi njih in naglo stopila k oknn. Sklonila se je čezenj in pogledala po dolini. Nikjer ni bilo voza, ki bi se bližal graščini.
„Kod le hodi?" se je povpraševala vsa obupana in njen pogled je spet romal k sinčku, ki je ležal bolan na posteljici.
Počasi in s pobešeno glavo je šla k njemu in se spustila na kolena pred njim. Z bolestnim pogledom je strmela v njegov obrazek in božala onemoglo ročico, ki je ležala na odeji.
„Mamica," je šepetal malček. „Mamica! joj. kako mo
viti
pece!
Vsaka beseda jo je zadela kakor oster meč v srce.
„Saj pride zdravnik H’ide,“ je neprestano jala, ne vedoč, kaj drugega reče. „Zdrr piše in jutri boš sr	■.	po
travniku in se ir
Otrok jo je č il, kakor ne bi raz	.mili be-
sed.
„Mama... tp.im....
Mlada mati bi . najrajši zbežala, da n G • cula
TVORNICA CIKORIJE
OKUSNA IN ZDRAVA
je
KOLINSKA KAVA!
obupnih klicev bolnega otroka.
Popoldne se je vzgojiteljica z njim igrala na vrtu. Dan je bil lep in malček razigran kakor še nikdar. Ves čas je tekal okoli, da je bil ves upehan, ko je prišla k njemu in ga vzela s, seboj na malico. Pod večer je začel stokati, da ga boli glava. Naglo ga je spravila v posteljo in mu skuhala čaja, misleč, da je samo prehlad, ki v neka j urah mi- , ne. Toda malčku je biloi če- . dalje huje. Moža, ki se je zvečer pripc :	z avtom iz Ljubljana n	,'slala nazaj po
7' 'v i, ,	;vaj v bližini ni
:/■!(>	:ega. In zdaj so že
! ■ ' štiri ure, kar je odšel uoma, štiri dolge ure, in še ga ni nazaj. Drugače se je vrnil v dveh urah. Kaj naj to pomeni?
To vprašanje se je nenadoma zasekalo vanjo. Zakaj a še ni nazaj? Ali se mu je aj pripetilo? Ali?...
Tedaj se je spomnila nekaterih dogodkov, ki jih je že skoraj pozabila. Zdaj pa so ji
vstali pred očmi v vsej jasnosti. Spomnila, se je, kako je njen mož zanemarjal otroka. Če jo je videl z njim. sploh ni prišel blizu.
Spomnila se je, kako je bilo takrat, pred poroko. Njen sedanji mož ji je prinesel z bojišča vest. da je njen zaročenec mrtev. Morala Se je poročiti z njim. da zakrije sramoto. Danes ji je bilo žal, da se je poročila, čeprav bi bili ljudje drugače s prstom kazali za n jo. Zakaj se je vendar tako bala ljudi? Kaj so ji bili mar? In tudi če bi še toliko govorili o njej, bi bilo vendar še dosti bolje kakor živeti s človekom, ki ga ni nikdar ljubila.
Potem se je spomnila, kako je bilo pred nekaj dnevi. Takrat je šla 3,otrokom na iz-prehod. Vrnila sta se pozno zvečer in na povratku ji je otrok prvič rekel, da se očeta boji. Kako so jo presunile te besede! Mislila je najprej, da govori otrok kar tja v.en dan. toda ko je pogledala njegov prestrašeni obrazek, je vedela, da ne govori brez vzroka. Vprašala ga je, zakaj se boji. toda ničesar ni znal povedati, čeprav je silila vanj. In pred nekaj urami v vročici je čula, kako jo je otrok zmedeno k 1 i- . cal. Skočila je k postelji iri'‘ takrat so se utrgale iz otrokovih ust besede: „Mama... bojim se papana... tepe me.„“ Mislila je, da otrok samo blodi, zdaj pa je bila čedalje bolj,; prepričana, da mora biti ot.ro-d kov strah resničen. Spomnila ; se je tudi, kako je časih ujela možev pogled, ki je skoraj sovražno gledal otroka. Potem pa je na to pozabila., kgkor na sto drugih reči, ki so se zgodile, kar je bila poročena, in otrok je moral molče trpeti. Zdaj se je sramovala same; se- 1 be in svoje kratkovidnosti.
Še celo takrat, ko jo je zadnjič obiskala prijateljica in ji na to namignila, ni verjela. Preveč nemogoče se ji je zdelo, preveč je verjela v njega, ki jo je vzel iz ljubezni, ki je vzel tujega otroka za svo-
jega. Iji da jo je-ljubil in cla jo se zmeraj ljubi, je bila prepričana, in prav ta ljubezen jo je mučila in ji ni dala miru. Že takrat, ko je postala njegova žena, se je vse v njej upiralo. Skoraj tri leta življenja z njim so razliko in razdor med njima še povečala. Tre j ga ni sovražila, zdaj pa se je počasi začelo v njeni duši zbirati sovraštvo proti njemu. Ni ga še prav občutila, le podzavestno je slutila v sa. mi sebi. cla čedalje težje prenaša njegovo navzočnost. In pri tem je dobro vedela, da jo ljubi... Mnogo so pripomogle k temu skritemu sovraštvu vesti, ki jih je čula vse povsod. Ljudje so šepetali, da si njen mož ni pridobil premoženja na pošten način, rekli so tudi celo, da tudi ta gradič, k jer je stanovala, ni bil pošteno kupljen. Isti dan. ko je njen mož podpisal kupno pogodbo. se je prejšnji lastnik ustrelil.
Gotovo že veste, kdo je bila ta mlada žena in kdo je bil mož. ki o njem govorimo. Zora in Kregar. Otrok, ki je ležal bolan v poste Iji, je bil Brankov sin.
Po poroki se je Kregarju posrečilo, da so ga odpustili iz.-,vojaške službe. Najprej se j (^naselil v Ljubljani. Dolga leja nerednega vojaškega življenja so mu vzela vsako veselje do dela. Po očetu je imel na Gorenjskem večje posestvo. ki mu pa ni prinašalo toliko, kolikor je potreboval, ker je z denarjem razsipal. V Ljubljani pa je dobil prijatelja. k' jc za vojsko dobavljal les. Nekoč je potreboval večje množine bukovine. Ker je bil. Kregar v denarni zadregi in je imel na svojem posestvu lesa dovolj, mu ga je nekaj prodal. Me«ec nato se mu je prijatelj pohvalil, koliko je pri les« zaslužiL To je Kregarja vzpodbodlo, da je začel sam kupčevati z lesom. Dobre zveze, ki jih je imel na Dunaju, so 111 u pripomogle, da je. postal kmalu najvplivnejši dobavitelj za vojaštvo.
Po poroki je ostala Zora pri svojih starših, ko pa je začel Kregar kupčevati in si tako \ kratkem času nabral denarja, si je lahko kaj več privoščil.
Ker ni bil več daleč čas, ko hi bila morala postati mati, si je vzel nekaj časa in šel z njo na morje, l am sta ostala, dokler ni prišel otrok na svet.
Poletje osemnajstega leta je bilo takrat. Čedalje bol j se je videlo, da mora biti kaj kmalu vojne konee. Kregar se je tudi na to pripravil. Spra-\ il je denar, ki ga je bil zaslužil. na varno. Potem'je prišel prevrat. Mahoma je bilo vsega dovolj, samo živil je primanjkovalo. Sreča je nanesla, da je z juga dobil velike množine moke in masti. V nekaj dneh jo je prodal s trojnim dobičkom. Uspehi so se vrstili za uspehi. Kar je kdo potreboval, vse je znal Kregar priskrbeti. Njegovo premoženje je raslo in z njim tudi njegova moč.
Ko je kupil graščino, kjer je zdaj stanoval, se je nekoliko umaknil v ozadje. Odpočiti se je hotel. Le redko je posegel v kako večjo kupčijo, toda vsi so vedeli, da se je lotil samo takih, kjer se je nadejal velikih dobičkov in jih tudi dosegel.
Tudi drugi 'so to opazili. Skrbno so pazili na vsak njegov korak. Spuščali so se v iste kupčije kakor on. Posnemali so ga v vsem. Ko je začel špekulirati z valuto, so začeli tudi oni. Nekaj posreče-
V88AK »AS H OltOOVOIt
Na vprašanja na aii. Himni
1. Lev Tolstoj je bil oficir.
2. Anton Čehov je hil /dravnik.
"5. Krnile Zoln je bil in/enjer.
4. Maksim Gorkij je hil pekovski pomočnik.
5. Charles Dickens je odprem-Ijnl zavoje.
6. Roda Roda (njegovo pravo ime je Aleksander Fridrik pl. Rosen-feld) je služil kot major v Zagrebu in Osijeku.
7. Knut Hamsun je bil nekaj časa tramvajski izprevodnik v New Yorkn.
u ih spekulacij jih je še bolj ohrabrilo, lo ni prijalo njegovi samolj u bnosl i in sklenil se jih je odkrižati.
Nekoč je vrgel dosti denarja v neko stvar, o kateri je hil prepričan, da 'se ne posreči. Obenem je po svojih upnikih razširil vest,. sda pričakuje od le špekulacije, v.Oi lik dobiček. Mnogo jih j e potegnil za seboj. Nekateri izmed njih so vlomili vcfi svoj denar. i v/, neka j dni j.p; prišel polom. Vsi lahkovernimi, ki so mu verjeli, so izgubili svoje vložke, nekateri pa Velo vse svoje premoženje. Kar je za njimi ostalo, je pok upi I sam.
laki posli so mu napravili dosti sovražnikov. Ni ga bilo človeka, ki se ga ne bi bal, in le malo jih je bilo. ki ga niso sovražili, čeprav je bilo pri nekaterih v tem sovraštvu do-sli zavisti.
Zdaj so ga cenili na trideset milijonov.
Zora se ni brigala za njegove' posle. Preveč ji je bilo do otroka, ki ji je bil edini spomin na njega, ki ga je ljubila. da bi se ukvarjala s suhimi številkami, in Kregar je najrajši vse sam opravil. Skrbel je zanjo, vse ji je dal, česar- si je poželela, toda srečna ni bila. Ljudje so ji zavidali, mislili so. da je sreča v denarju. Ni se menila zanje. Sama zase je živela v borovski graščini in se ni brigala' za s\H'l.
Mož, ki je imel v Ljubljani veliko pisarno, se je vsako jutro peljal z avtom tja ih se pozno zvečer vrnil. Dostikrat jo je vabil s seboj, toda nikdar se ni odzvala njegovi prošnji. C'e se ji je zahotelo Ljubljane, je šla sama. Tudi to so ljudje opazili in‘kmalu so začeli šepetati, da pri Kre-garjevih ni vse tako. kakor bi moralo biti.
Lelino veselje ji ’ je bil otrok. Samo njemu je živela. Ves dan je bila pri njem. zmeraj se je z njim igrala. Imela je zanj posebno vzgojiteljico, ki ji je pomagala, kadar sama ni utegnila. Iti otrok je rasel.
da' ga je bilo veselje gledati. Skrbna nega in materina ljubezen sla ga okrepila, da ni nni bil vsakdo prisodil tri leta. čeprav je dopolnil komaj drugo.
Časih se je povpraševala, kaj bi bilo. če bi izgubila otroka. Kaj bi jo še priklepalo na s Vet ? Pri taki misli jo je vselej obšel strah. In potem je opazila, da Kregarju ni nič do otroka. Skoraj se je jela zanj bati.
Razen otroka ji jei bil najsvetejši spomin na Branka. Kolikrat se je zbudila sredi noči in ni mogla več zaspati v mislih nanj! Takrat je vselej vstala in šla počasi k oknu. Odprla ga je in zastrmela se je v noč in mislila nanj. In kadar je pomislila, kako bi bilo. če bi bil ostal živ, si je morala obrisati solze. Takrat je šele čutila, kako strašno je življenje, ki ga je že prestala, in kako nejasno in le zlo obetajoče je to. kar jo še čaka.
I) r u g o p o g 1 a v j e ZDRAVNIK
še zmeraj je klečala pri otrokovi postelji. Neprestano je počival njen pogled na malem, od bolečin in vročice izmučenem obrazu, še zmeraj je njeno uho tesnobno poslušalo vsak stok, ki je prišel iz teh drobnih prs. Z drhtečim srcem je opazovala neredno malčkovo dihanje in čedalje bolj se je bala. Bog, kod le hodi zdravnik tako dolgo?
Pogledala je na uro. Polnoč. Samo deset minut je minilo. in v tem kratkem času je preživela v mislih vse dogodite od časa, ko jo je usoda navezala na Kregarja.
Negibno je klečala ob postelji. Potem pa. kakor bi bilo nenadoma prišlo življenje v njo, je skočila pokoncu in odhitela k oknu.
..Hvala Bogu,“ se je oddahnila. Zagledala je v parku avto. ki se je naglo bližal vhodu. Poznala ga je predobro. Bil je avto njenega moža. Ma-
li Om a je pozabila na vse, kar je pravkar mislila. Samo ena misel je prevladala vse. Da se z možem vozi zdravnik, ki jo reši 'negotovosti.
Potem so se odprla hišna vrata. Začula je korake na stopnicah. Mož se je z zdravnikom pogovarjal. Stopila je na prag in ga poklicala.
Zdravnik, star mož, ki se mu je na obrazu videlo, da je že mnogo izkusil, je stopil k postulji in pogledal otroka, ki se je kuhal v vročici. Zora je napeto stregla na vsak njegov ib. Videla je, kako se je njegov obraz zmračil.
„Gospod doktor, ali je nevarno?'’ je hlastno vprašala in slednja žilica v njej je vzdrhtela.
Zdravnik je tiho prikimal, šele čez nekaj časa se je obrnil k njej in rekel:
„Če bi bil prišel le uro kasneje, bi bilo morda že prepozno!"
..Moj Bog!" je kriknila. In tedaj se je spet v njej oglasil črv, ki jo je grizel. Spomnila se je, kako dolgo ni bilo moža nazaj.
„Kje si bil tako dolgo?" ga je vprašala in njen glaš je jasno razodeval sovraštvo. „Zakaj se nisi takoj vrnil iz mesta, saj si moral vedeti, da je otrok nevarno bolan!“
..Nisem mislil, da je tako hudo," se je izgovoril. Skomignil je z ramo in šel iz sobe. Zdravnik je slučajno prestregel Zorin pogled, ki je spremljal moža. lzpreletelo ga je kakor razodetje: kakor bi bil odkril sledove tajnosti, zavite v neprodirljiv plašč molka.
Ko Kregarja že davno ni bilo več v sobi, je Zora še zmeraj strmela v vrata, ki so se za njim zaprla. Potem se je mahoma streznila in stresla glavo. Zavedla se je, da stoji ob postelji sina. ki je v smrtni nevarnosti. Pobesila je glavo in se zazrla v tla. Potem pa jo je spet dvignila in proseče pogledala zdravnika.
..Gospod doktor, povejte mi. ali smem upati?"
..Zdaj vam še ne morem reči." je odvrnil. „ Prihodu jih dvanajst ur bo odločilo usodo. Bolezen je nevarna in malokdo jo prestane. Vaše dete je močno. Morda jo preboli..."
..Gospod doktor... rešite mi otroka." je zaihtela. Nenadoma jo je bilo premoglo. „Reši-te mi ga. vse vam dam, kar imam... edino mi je, kar imam še na svetu..."
Vrgla se je pred njim na kolena in objela njegove noge. Njene oči so se uprle v obraz, ki je bil miren in negiben. Ni več govorila, toda njene ustnice so se še zmeraj premikale v nemi prošnji. Toliko bolesti je bilo na njenem obrazu, da bi se bila morala kamnu smiliti.
..Nikar ne klečite pred menoj. gospa," se je branil zdravnik. „Tudi jaz sem brez moči proti tej bolezni. Zaupajte usodi in otrokovi moči. Drugega vam ne morem reči. Pri njem ostanem, dokler se ne odloči."
Razklenil ji je roke, ki so se še zmeraj oklepale njegovih kolen, in jo dvignil na noge.
„Ne obupujte," je rekel. Njegov glas je bil miren in tako dober, da se je v njej zbudilo upanje. Brez besed jo je odvedel k naslanjaču, ki" je stal pri postelji in kjer je že tolikrat bedela pri otroku. Brez moči se je spustila vanj.
Počasi so tekle ure. Sedela sta pri postelji in čakala, čakala. Kregarja ni bilo več blizu. In čez dolgo se je zdravnik sklonil k otroku.
„Bolezen se ni poslabšala," ji je rekel. „Zdaj lahko poskusim. Prosim vas, da stopite za trenutek iz sobe."
,.Ali je res potrebno?" je zajecljala vsa v strahu.
.,Da!“ je tiho prikimal.
Počasnih, negotovih korakov je odšla. Zdelo se ji je, da jo tlači nekaj k tlom, in zgrudila bi se bila, da se ni na pragu ujela za kljuko. Potem je počasi zaprla vrata za seboj. da so zaškripala v tečajih.
Urcia Boris Rihteršič
Filmski arhiv poskusnih posnetkov
Več ko pol milijona metrov filmskega traku porabijo velika ameriška filmska podjetja za snetje prizorov, ki jili občinstvo nikdar ne vidi.
Pol milijona metrov filmskega traku bi zadoščalo za 150 filmov ali pa za tisoč ali še več kratkih filmskih komedij. Toda ta ogromna množina materijala služi samo za poskusne posnetke neznanih igrul-cev.
Pararnountovi ateljeji nupravijo vsako leto štiri sto poskusov, od teli dv e sto v I lollyw ootlu, ostale pa v Nevv Vorku in v Joinvillu.
le poskusne jiosnetke filmske družbe spravijo, da služijo potem režiserjem kot pomožno sredstvo pri iskanju igralcev za posamezne filme.
Dosti igralcev in igralk se mora zahvaliti tilmskim arhivom za svojo karijero. Dostikrat minejo dolgi meseci med poskusnim snemanjem in angažmanom. Neki igralec, ki ga vsi poznate, je moral čakati več kakor leto dni, preden ga je slučajno odkril režiser.
Te posnetke si filmske družbe med seboj posojajo, da si olajšajo delo. /.ato se tudi dostikrat zgodi, da so tega ali onega filmali pri eni družbi, ponudbo za angažman pa je dobil pri drugi.
I)u postunejo ti posnetki res prvovrstni, je Paramount napravil pred kratkim v I lollvvvoodu posebno dvorano za njih snemanje in angažiral posebnega režiserja.
Da dosežejo brezhibne rezultate. -snamejo režiserji navadno popolne prizore iz kakega filma, in to po večkrat in vselej z novim igralcem. Ako se pokaže, da so ti igralci količkaj sposobni za film, jih po rabijo naprej za statiste, in tam sc začne šele njihovo pravo delo.
Buster Keaton se spominja
N u p i s a 1 a Karlu King
„Mali železni mož", so mu vsi rekli. To je bilo v starih dobrih Čuših, ko so bili varijeteji deležni vsuj tolikšne pozornosti kakor danes Greta Garbo, Norma Sheurer, Rumon Novurro, John Gilbert in ostale osebnosti filmskega sveta.
Harvey Hondini, znani komik, ga je tako imenoval. Od vseh osebnosti tistih časov je ostal on edini, ki žanje tudi danes v gledališču splošne pozornosti, on, „mali železni mož".
„Da,“ je rekel sam med odmorom svojega najnovejšega filma, ki
ga dela pri Metru-Goldvvvnu. „la-krat nam ni šlo slabo", (/ „nnin" je mislil „tri Keatone", svoja roditelja in sebe). „Takrat sem znal dobro parodirati in parodije so bile pri občinstvu zelo priljubljene. Takrat smo se lepo spravili na kako dramo in jo parodirali z besedo in glasbo, da, takrat, leta 1916!"
Mnoge njegove parodije so živele potem v anekdotah, kakor tista o miši, ki je padla v sod vina in obljubila mački, da ji bo drugo jutro za zajtrk, če jo reši. Suj veste, kako je bilo. Drugo jutro je prišla mačku pred njeno luknjo in jo poklicala, miš pa ji je rekla: ..Pijancu ne smeš nikdar verjeti!" iu se Smejala.
Mnogi ljudje mislijo, da je Blist rovo življenje brez skrbi, mislijo, da je vse njegovo delo v tem, da kaže resen obraz. Kako so naivni! Čisto pozabljajo, da ga morajo pri tem klofutati, suvati iu delati z njim kakor svinja z mehom, in kolikokrat, v vsakem filmu, v vsakem prizoru! Saj bi še šlo. če bi vsak prizor filmali samo enkrat, pa pridejo prizori, ki jih je treba zaradi nespretnosti posameznih igralcev ponoviti petkrat ali še večkrat, in tako si lahko mislite, kakšen siromak je. Pomislite samo na film „Hustro-vn karijera", kjer ga mora pet žensk
oklofutati in osuvati. Mislim, da bo dovolj, če vam povem, da smo mo rali en prizor štirimijstkrat pono-v iti...
Bustrov ,,/mrzli obraz" je razveselil milijone ljudi. Njegove šale pri delu v ateljeju so že mnoge igralce nagnale v smeli — skratka, on je eden najbolj pril j ulil jenih klovnov sveta.
Toda poglejte enkrat mimogrede natanko njegov obraz na eni izmed njegovih slik, ki krožijo po svetu. Poglejte njegove oči! Edina izdajalska točka za klovnovo krinko so te oči; pri vseh njegovih šalah, povsod so enake žalostne. In čeprav živi v dobrih razmerah in bi vsak trdil o njem, da mora biti srečen, ne Im nihče več tega mislil, kadar vidi njegove oči.
Kajti „mali železni mož" pozna življenje. Dovolj izkušenj je že imel, preden je prišel k filmu in kar je pri njem.
Premijera mojega filma ..Maroko"
N a p i s a 1 u M. Diet r i c- h
Pomislite, kako sem morala biti vznemirjena! Premijera mojega prvega ameriškega filmu.
Kino kar plava v luči žarometov. Povsod je z velikimi električnimi
PARAMOUNTOVA ZVKZDA I.II.IAN ROTH
črkami napisano moje ime. Vse to sem že videla s svojega okna.
Peljala sem se z avtom skozi množice radovednih ljudi, llollv-\vood. TisOČi ljudi, ki hočejo videti svoje ljubljence.
Potem sem šla peš mimo neštetih ljudi v elegantnih večernih toaletah. Strašno tremo sem imela.
Šele ko sem sedela na svojem mestu, se mi je vrnila ravnodušnost.
Potem se je nenadoma pokazal na platnu napis „Maroko“ in moje ravnodušnosti spet ni bilo nikjer.
Igra se je pričela. Najprej nastop v kabaretu. Kot plesalka si moram osvojiti občinstvo. V majhnem lokalu v Maroku. Tako občinstvo, ki bi me, če mu ne bi ugajala, pregnalo s stoli. Ko je bilo tega prizoru konec, sem bila spet mirna. Uspelo mi je. Pomagal mi je partner Garry Cooper. Nič več se nisem bala občinstva. Čutila sem. da sem zmagala.
llollywood je lep. I,e da ga sprva nisem razumela. Koliko dela imajo tu ženske! Od jutra do mraka morajo delati. Oblečene pa so, kakor bi bila zabava njih glavni opravek.
Vse se mi je zdelo v začetku neresno. Kakor bi bilo samo igračkanje.
Prav tega nisem n začetku razumela. Šele pozneje. Je pač llollv-wood!
„AI ramia"
Eno najbolj priljubljenih del nemške literature je vsekako „AI-raunu", roman znanega pisatelja II.
H.	Ewersa. Po njem je narejenih živeč uspelih dramatizacij, ki so stalno na repertoarjih nemških gledališč.
V filmu so Nemci ta roman že trikrat obdelali. Prvič takrat, ko je bil film v povojih. Ta verzija je danes že davno pozabljena. Drugič so ga pred nekaj leti igrali z znano nemško filmsko igralko Brigito llelm, ki se je prav tedaj izkazala s filmom „Metropolis“. Tedaj je bil njen partner znani nemški igralec Paul Wegener. ki smo ga videli tudi pri nas kot gledališkega gosta.
Lani je ta film doživel novo predelavo kot govoreči film. Glavno vlogo igra tudi v njem Brigita llelm, za njenega partnerja pa so dali Bas-sermanna, ki kot najboljši nemški karakterni igralec nosi prstan zveze nemških igralcev.
Film kaže v primeri s prejšnjima uprizoritvama velike prednosti, pred vsem igralsko. Zanimiv pa je tudi kot prvi film v Ljubljani, ki ga bomo videli v obeh verzijah, nemi » in govoreči.
Edina ženska med tisoči moških
Že dolgo se ni nič čulo o znani filmski igralki, ki smo jo časih rav radi gledali v nemških filmih, ekateri so že mislili, da je zapustila film in so umaknila, da bi lahko v miru Icžulu na svojih lo-
vorikah. Toda za tako mlado igralko je bilo še prezgodaj.
Ta igralka je Dita Parlo. Takrat, ko smo najmanj mislili, da se še kdaj vrne, se je spet pojavila na platnu, ki se je med tem naučilo govoriti. Njeno ime se je spet razširilo po evropskih in ameriških časopisih.
Dita Parlo je odšla takoj, ko so izumili zvočni film, v Ameriko, kjer si je obetala več uspehov kakor v Evropi. Njen veliki igralski talent ji je kmalu priskrbel veliko vlogo v MGMovem nemškem govorečem zvočnem filmu „Okovi“, ki je eden največjih filmov, kar so jih dozdaj napravili. Angleška verzija tega filma je imela v Ameriki in Londonu ogromen uspeh. To je vzpod-bodlo firmo, da je posnela ta film tndi v drugih verzijah, pred vsem v nemški, kjer igrajo razen nje najboljši bivši Reinhardtovi igralci Gustav Diesel. Paul Morgan, Egon von Jordan, Karl Ettlinger, AVolfgang Zilzer in še drugi.
Dejanje se odigrava \ veliki ameriški kaznilnici. Vsebina je zelo pisana; med drugim vidimo tudi veliko vstajo kaznjencev, ki se konča z bojem med kaznjenci in vojaki. V tej borbi so uporabljali najmodernejše orožje, od strojnih pušk pa do oklopnih avtomobilov, nad vso to gigantsko borbo pa stoji — ženska... Več ne bomo povedali, ker občinstvo rajši gleda film, če ne ve prej vsebine, rečemo samo, da je nekaj nenavadnega in nevsakdanjega.
Ta film ima tudi svojo tendenco. V njem jasno vidimo, du je treba zboljšati stanje jetnikov. Temnica naj služi kot kraj, kjer se človek popravi, ne pa zato, da izgubi v njej svoje dostojanstvo.
Kakor trdijo strokovnjaki, bo ta film izpolnil veliko kulturno človeško misijo, in ga zuto napeto pričakujemo.
Govor z znaki
Za znanega Foxovega komika Ela Brendla pravijo, da je zelo radoveden in ukaželjen človek na svetu. Nuj bolj ga je zanimal tajni način pogovarjanja Indijancev /. znaki. Nikdar ni mogel najti človeka, ki bi ga bil naučil, končno pa se mu je le ponudila prilika. Seznanil se je z nekim Indijancem, ki je te znake poznal. Ko se jih je od njega naučil, je hotel svoje znanje pokazati tndi drugje.
Gotovo že veste, du igra glavno komično vlogo v filma ..Magija zapada”. Tam igra tudi nekaj sto Indijancev, za katere so rekli, da nihče med njimi ne zna bese-sedice angleški. Med njimi je dobil Brendel starca, ki je moral imeti že najmanj sto let. in na njem je hotel preizkusiti svoje znanje.
S svojimi gibčnimi prsti je začel izvajati najbolj zapletene gibe
in zraven se je spakoval na najbolj nemogoče načine.
Starec ga je nekaj časa z zanimanjem opazoval, toda Brendlove telovadbe s prsti in obrazom mu je bilo kmalu dovolj. Obrnil se je k najbližjemu pomožnemu režiserju in ga vprašal v najčistejši angleščini: „Kaj pa hoče ta gospod?"
Drobiž
Znana igralka Liane II a i d , ki smo jo pri nas zadnjič gledali v filmu ,.Pesmi je konec“, je zdaj angažirana pri Paramountu v Joinvillu. Pisatelj Benno Vigny, ki je napisal scenario za film „Maroko“, je napravil manuskript za njen najnovejši film.
Časopisi so pred kratkim pisali, da je nastal v Joinvillu požar, ki je baje uničil neke ateljeje. Kakor nam Paramount poroča, ta vest ni resnična.
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kje je rojena Lil Dagover?
2. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu „Luči velemesta*?
3. V koliko verzijah so igrali film „Alrauna“?
4. Pri kateri družbi igra Wilhelm Dieterle?
i. Kako se imenuje zadnji film. ki ga je napravil Lupu Pick?
Rešitve teh vprašanj sprejemamo šest dni po izidu lista. Za nagrade razpisujemo
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ,
ki jih razdelimo med deset reševalcev.
Rešitve vprašanj iz IH. številke so:	I. Douglas Fairbanks, 2. Žena
Stcphana Fromholta, 3. George 0’Brien, 4. Ernest Lubiisch, 5. Virginija Valli.
Nagrade je žreb odločil takole:
5 slik: Uršej Franc, Guštanj;
4’ slike: Kosi Puvla, Rankovci;
3 slike: Puvlič Katica, Ptuj;
2 sliki: Auguštin Anton ml., Slov. Bistrica;
po eno sliko: Trebnik Ivicu, Ponikve; Zdravko Oblak, Poljane; Stana Nukič, Trgovište; Štefka Slapar, Zapuže; Turjak Alojz, Beograd: Jezernik Franc, Tržič.
EVtf aparate in JTULU potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki
..Poslušajte. Neža! Preproge morate pa že nekoliko bolje iztepsti!"
..Saj bi. gospa — pa se tako strašno kadi!"
V cirkusu
krotilku ima levu, ki ji zna spretno vzeti iz ust košček sladkorja.
„To pa res ni nič posebnega." zagodrnja neki gospod. „To bi znal tudi jaz..."
„Dvomim“, reče nejeverno kro-tilka.
„In sicer vsaj tako spretno kakor lev."
Profesorska
..katerega pa smo danes?"
..Človek božji — saj imaš časo-
pis v žepu. Nanj poglej!"
„kaj mi pomaga, če je pa od včeraj!"
Nerodna zamenjava
Gospod V. je mnogo potoval po svetu in je o tem zelo rud govoril. Najrajši pa je pripovedoval dve zgodbici, ki sta se mu pripetili: prva je bila pikantna ljubavna istorija, druga pu strašna lovska zgodba iz Afrike.
Nekega večera je ravno začel z napeto zgodbo o svojem srečanju v afriški džungli z neko tigrinjo, ki gu je presenetila neoboroženega in ga podrla na tla. V tistem kritičnem trenutku zabrni telefon. Ko se čez kakih deset minut vrne h gostom, planejo vsi razburjeni nanj:
„in kaj se je potem zgodilo, gospod doktor? Ravno ko je bilo najbolj napeto, ste morali prenehati."
„Aba,“ odvrne stari, pozabljivi gospod. ..Poljubil sem jo in ni se upirala. Potem sva šla skupaj na večerjo in... nu, kaj bi govoril: njen mož ni nikoli zvedel, kaj se je tisti večer godilo..."
Moderni plašč Napisal J. H. R.
Milostljiva si je kupila nov plašč.
Zgoraj krzno, spoduj krzno, sredi krzno. Zgoraj svila, spodaj svila, sredi svila. Zgoraj gumbi, spodaj gumbi, sredi gumbi. Zgoraj gube, spodaj gube, sredi gube. Torej tako imenovani modni vzorec.
„Kaj bi rekel," vpraša moža, ko pride s plaščem domov, „koliko sem dala zanj?"
„Nimam pojma," zazeha mož.
„Nu, reci!"
„Dva tisoč dinarjev."
„Dva tisoč dinarjev? Ali si čuden! Za dva tisoč dinarjev takega plašča vendar ne dobiš! Ali ne vidiš, da ima zgoraj krzno in sredi krzno in spodaj krzno? Da ima zgoraj gumbe, spodaj gumbe, sredi gumbe? Vi možje teh reči nikoli ne boste razumeli! Nu, kuj rečeš, koliko velja takle plašč?"
„Ne vem. Koliko pa si dala zanj?"
,.Koliko? Natanko dva tisoč dinarjev."
„Ali poznate .Seviljskegu briv-
ca‘?“
„Ne — jaz se namreč sam brijem."
Ameriška
Za veliko noč je prišla v Pariz družba Američanov.
Vodnik jih pelje v luvrski muzej v egiptski oddelek.
Obstanejo pred granitno sfingo. „How extraordinary!“ vzklikne Američanka.
„To sfingo cenijo na pet tisoč let," razlaga vodnik. „Mogoče jo je celo Mojzes videl."
„Mojzes?“ se začudi Američanka. „Kuko pa je ta prišel v Pariz?"
*
„Pol litra poganskega mleka." ..Poganskega? ‘
..Da — nekrščenega."
..Oprostite, da vas budim — prišla je namreč ura, ko vam moram dati uspavalni prašek."
šofersko merilo
Sodnik zaslišuje šoferja.
..Torej vi ste videli, kako je obtoženec v vašem avtu poljubil gospodično N.?“
„Da,“ odgovori šofer.
..Ali jo je večkrat poljubil?" bi rad vedel sodnik.
..Ne. samo enkrat*"
..Toda poljub je bil po izpovedi tožiteljice zelo dolg... Kako dolg?"
„Po naši taksi najmanj za 10 Din!"
„l)a sem vaša žena. bi vam bila že zdavnaj strupa nalila v kavo."
„Če bi bili vi moja žena, bi ga tudi izpil!"	•»
Boljša r o d b i 11 a ..Ali igrajo vaši otroci tudi štiri-ročuo?"
..Hvala bogu, tega jim ni treba — pri nas ima vsak svoj klavir!"
Revmatizem
Za zdravljenje revmatizma imamo neb roj sredstev, ki so se izkazala z večjim ali manjšim uspehom. Napraviš lahko skoraj vse z maj lunini' strpški sama., Najbolj znana’ so tale:
1. Čaj i/. brusničnega listja in korenin. Dnevno ga popij četrt lit ra.
2. Po 20, gramov kafre, kolina/.«, salmijakovca, glicerinovega mila. lavendla in ' mfavljiričnega špirita raztopi v enem litru zelo močnega vinskega cveta. Pusti, (la se vse skupaj dobro v leže', bi potem otri boleča mesta.
'1. Kal rov a vazelina za masažo.
•t. Čevljarski klej namazan nts košček platna kot obliž. Prilepi ga na boleče mesto in ga pusti na njem, dokler sam ne. odpade.
5. Po 20 gramov kostnega olja. olja za rane, janeževega olja in terpentina za masiranje.
(). Vrečica zelo tople soli na raz-holjcnem mestu.
7. .Masiranje s tinkturo i/. smrekovih igel, kisovim, etrom ali b.aldri-anovo tinkturo.
H. Masiranje z mešanico treh delov bezgovega olja in enega dela namiznega olja.
9. Surovo jajce zmešaj s skodelico kisa. dodaj žličico terpentina, dobro memešaj in se masiraj.
10. V čisti vinski cvet namoči cvetje divjega kostanja in ga porabi za masažo.
11. Žvepleni cvet v vrečici deni na boleče mesto.
12. Kadar se koplješ, dodaj vodi. ki- iiiorh biti želo topla, t5<) gramov terpentina in nekaj narezanega glicerinovega mila.
15. Bolnik naj poje kar največ češenj in jagod.
Ker sp vsa ta sredstva za druge organe ,yeškodlji'a, jih je vredno i ^preizkusiti, Morda bo to ali ono po* magalo. Čitateljice pa prašimo, da nam o irspehn pišejo.
Nekaj o živinoreji
()\ e s prav dobro deluje- na izboljšanje kakovosti mleka.
Če hočeš zrediti živino brez 1 ogov . potresi prve dni po povr-ženju vršičke rogov s kavstično sodo. Prej pa moraš tisto mesto zmočiti. To ponavljaj več dni.
Z n h k d ob re molzne krave je to, da ima tanko kožo, veliko, prav malo obraslo vime in lepo oblikovane, ne premočne kosti.
Svetloba r.vlie krave so dosti bolj nagnjene k p. reli la d n kakor tem-uobarvnc:
Krave, ki jim vzameš tele, se takoj pomirijo in nehajo mukati, če jim v jasli položiš teletov ovrat-. nik. Če ovratnika ni, pomaga vsak predmet, ki je bil prej odrgnjen na ieletovem zadnjem delu.
Če krava noče dajati mleka, ji položi na hrbet mokro vrečo. Paziti moraš le, da se ne prehladi zaradi prepiha.
Ako živina les grize, pomeni. da dobi premalo soli.
Vanilijevo pecivo
Potrebščine:	20 dkg pres-
nega masla, masti ali margarine. 15 dkg sladkorja, K 1 mleka, I zavojček Dr. Oetker-jevega vaniliuo-vega sladkorja. 5 dkg mandljev, I jajce, 50 dkg moke, I zavojček Dr. Oetker-jevega pecilnega praška. malo soli.
P r i p r a v a :	Namesi presno
maslo in moko, pomešano s pecilnim praškom, v testo. Rumenjak, 10 dkg sladkorja, vanilinov sladkor ter mleko premešaj in napravi iz te zmesi in onega testa maso, ki se da lahko razvaljati; po potrebi moreš dodati še tudi malo moke. Razvaljano testo razreži v pravokotne koinadiče, pomaži te z beljakom, jih potrosi s podolgovato razrezanimi mandlji, ki jim je bilo dodanih 5 dkg sladkorja, ter jih speci v srednji vročini. Hraniti jih je treba v pločevinastih dozah.
Idealno pranje je možno samo z milom. Zato, gospa, perite vedno le s pravim terpentinovim milom Gazela.
Ko se začno krvne cevi poapnje-vati. deluje uporaba narav ne ..Franz J osefove" grenčice za redno izpraz-njenje črevesa in zmanjša visok naval krv i. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste ..Franz Josefove1-grenčice, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražlji-v ost živcev. ..Franz Josefova“ voda >e dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
n
Blagovna znamka
»Svetla glava“
se ie obnesla.— Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako teto,. pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki io vzbula slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
..Znamka Oetker" larači za naibolišo kvaliteto po nainižiih cenah in radi tega načela so
Or. Oetkcr-lev pecilni prašek l)r. Oetker-lev vanilinov prašek Dr. O-etker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo mlliionov zavojčkov, ki pomagalo ..prosvitljenim" gospo-dinlam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se le prihranita, mnoge nevolle radi slabega kipenja močnikov ie izostalo.
Otroci sc veselilo, če speče mati Oet-ktrlev šartelj. in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego ie Oetker-]ev puding s svežim ali vkuhanim sadlem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na (o, da se dobe pristni Dr. Oetker-jevl labrlkatl, ker »e če-sto ponujalo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor,
je najboljša začimba
za mlečne In močnate ledi,
pudinge In spenjeno smetano.
kakao In čaj,
šartlje, torte In pecivo,
'jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oetker-jevega izbranega vanliinovega slad-korla z 1 kg finega sladkorja In se dasta I do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pilača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in nalfinej-ših močnatih jedi. šartljev, peciva, tort
i. ,t. d.
Za vsako obltelj so največje važnosti, ker najdelo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svo-lega odličnega okusa ln svole lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — In ker le, kakor je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonl pri Vašem trgovcu: ako ne, pišite naravnoat m tovarno
DR. OETKER, MARIBOR.
Otroške vozičke, šivalne stroie in kolesa
nudi po najugodnejših cenah - tudi na obroke — tvrdka JOSIP KVEDER. LJUBLJANA. Krekov trg IUV. IO.
/CI NIMAM DOBRE UOOTI OfttVNO 5VLŽE PBAŽCNO LE
mm tv* B MCTCH
imii&NA. vosmov m s.
*****
ittV#""'*"'.,,
'^S^k
!.. -J
lSV\\\\«V''
§1PP
o
KIIIEII
vie/i v*S4-fic
najsdidiie/ie
KLIiARNA CT-DEU
gmi^AMA DAiMAllW0VAl3
(jAZELA terpenti-NOVO MILO JE NEPOGREŠLJIVO V VSAKEM DOBREM GOSPODINJSTVU.
PAZITE NA IME GAZELA.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19
En gros — en detail.
Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene.
Kupon 20 film
Da ne bo nesporazumljenja
Na našo razpravo o Bat’u in njegovem sistemu, ki smo jo priobčili v zadnji številki „Romana \ smo prejeli več dopisov iz krogov naših naročnikov in bralcev, ki nas vprašujejo, zakaj smo priobčili ta članek baš zdaj, ko je tolikšna kriza v našem čevljarskem rokodelstvu in industriji, ne nazadnje ravno zaradi prodiranja Bat’e v Jugoslavijo. Na to odgovarjamo, kar smo povedali že v članku, pod črto: hoteli smo podati jasno in objektivno sliko o delu in uspehu Tomaža Bat’e, ki je brez dvoma eden največjih mož današnje industrijske dobe. in mora že iz tega razloga čitatelje ..Komana” zanimati zgodovina njegovega uspeha* iz katere bi se morda tudi naši lindje utegnili kaj naučiti. Samo to in nič drugega ni bil namen naše razpravice, in sodimo, da smo ta namen dosegli.	U	r e d n i š t v o.
Zahtevajte ,Roman* na ogled!
l/daja zu konsorcij ,.Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnikti uasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.