DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING. NOVEMBER 9, 1945- LETO XLVIII—VOL. XLVIII novic iz domovine | dopisni urad Gorcia (DUG), 15. oktobra 1945.) L ® Skednje Šole— ' roserije v šiški ROJINA tri polh8,14. okt._Vpis v slo- licijslke vozoV/e, ki bodo skon t Srednje šole je kar zado- struirani tako, da bo vsak imel I' ^Pisalo Se je do danes v karoserijo vdelanih več celic-Ij ' učencev in učenk, in samic. Ob masovnih aretacijah L '"'Ve tri razrede splošne bodo posluževali teh "henri- : t sole 753^ v vižje gjmna. kov," da se aretiranci ne4 bodo l^ede 79, v višje razre- m°gli razpoznavati in razgovar- ; I Jišča 120_ Razveseljivo Jati med seboJ Pri prevozih. Od 1 I Je zlasti v prvi razred treb avtov bo prvi imel 5, dru- 1 IJo Veliko učencev, kar S* 8> tretji 12 takih celic. P'eii tal<0 so Primorci ve" Napisi— Iti vpi ga slednjega šol- Gorica, 14. okt. — Zadnje dni . f laMJeJ'0 SV0J° mladin0 se Je Pojavilo po ulicah našega ' f^osti šole' pa tudi t0 mesta zopet vse polno napisov t W da S° praV Z VS6h P°1,itične vsebine. Mnogo napi- | t'Hip Goriške prihiteli sov, ki so jih očividno izvršili . m Cenke v goriške sred- partizani, so naslednje noči pre- | l||j»i , črtali Italijani in pristavili svo- ^ 1 tednik— Ja ali pripombe. Ta mešanica ( j^l^okt._Včerajšnji barv in črk res ne napravlja ] Haw- iimorec je objavil v najugodnejšega vtisa na tujca t Jismo jugoslo- 'n kaže na nestrpnost na obeh I : ^ofov. Kar je pri teJ- straneh. Kljub takim ali druga- j | li0 Je v vseh krogih zbu- čnim napisom bo vsak slovenski ^ L^imanje, zelo dirni- Primorec jasno povedal, da je , • i!^ demokratično misle- za Jugoslavijo, zares demokrati- ). je uvodna ugoto- čno svobodno Jugoslavijo. ( v'stv,a' da ->e sioven- Revizija procesov- i * ^ v p slovenski ka- Ljubljana, 5. okt. — Mnogo ( , ^ vropi. se'tui govori, da bo v zvezi z vo- t !■■ ij,eiT*igrantom- lilno kampanjo izvršena revizi- r !■ H. okt._V vlad- Ja nekaterih procesov tudi pro- ] L Se je razvedela zaup- t[ gospodarskim ustanovam in t tv0 Jačrte v ade zelo mo- podjetjem. Zlasti se pričakuje C a Je skoro vsa vid- obnovitev procesa proti Ljub- t "»ka inteligenca vseli lianski kreditni banki ter se že j^igraciji. Pričeli so vnaprej imenujejo nekatera f e^ ^ako bi zmanjšali imena obsojencev, ki bodo opro- _ >jdj|!8l,antov, preostanek Sceni in se jim bo deloma celo j iw,'. Posamično kot na- vrnila zaplenjena imovina. V, M3alce .. • 1 ; xr • v e ,v neri.,. ' s čimer naj bi Naivno vprašanje— ( 'if Ss Jetno vprašanje Idrija, 7. okt. — Zanimivi so 'y! l' pomagajmo jim; TITO NAMERAVA i KORAKATI BAJE ' NA TkST Pariz. — Pariško časopisje' poroča depešo iz Geneve, Švica, j da stoje oborožene čete maršala I Tita ob jugoslovanski meji in' čakajo povelja, da odkorakajo v j Trst. V Beneški Juliji ima Ti-' to baje močno vojsko, katero podpira na stotine tankov. Poročilo zatrjuje, da so jugo-' slovanski propagandist zelo aktivni v bližini Trsta in v bliži.j ni cone, ki jo imajo okupirano > zavezniki. Na 3. novembra so! se vršili v Trstu krvavi izgredi. -o-- Vojaštvo je streljalo na demonstrante v Bukarešti Bukarešta. — Najmanj pet oseb je bilo ubitih in mnogo sto ranjenih, ko so vladne čete s strojnicami streljale na demonstrante, ki so se zbrali pred kra-j ljevo palačo v protest, ker je' vlada prepovedala praznovati! 24. rojstni dan kralja Mihaela. Izgredi so se pričeli, ko se je pripeljalo 15 trukov komunistov, ki so vpili "živijo vlada Petra Groza!" Tam je bilo že zbranega do 40,00'0 glav naroda, katere so hoteli komunisti razgnati. Peter Groza je romunski diktator, postavljen od Moskve. -o- Unija je zavrnila ponudbo General Motors V • 1 i za večjo mezdo Detroit.—Avtna družba Gen- ; eral Motors je ponudila uniji CIO zvišati mezdo svojim delav- : cem in sicer sorazmerno tako, : kakor iso ,se zvišale življenske ; potrebščine od leta 1941. Uni- ■ ja je to ponudbo odbila in še ve- 'I dno vistraja na svoji prvotni za- i ntevi za 30% zvišanja mezde. . Po ponudbi General Motlors bi dolbilo 180,000 delavcev od 8 , do 10% zvišanja mezde. Obenem pozivi je kompanija, naj vlada preišče in pove, če so se življenske potrebščine res zvišale za 30%, od 1. j an. 1941, ker unija zahteva 30% -zvišanja mezd z izgovorom, da so se za toliko zvišale življenske potrebščine. -o- Finska bo sodila bivšega predsednika Helsinki. — Bivši predsednik Finske, Ryti in šest drugih finskih voditeljev bo prišlo pred ljudsko sodišče zaradi sodelovanja z Nemčijo. Obravnavo pričnejo na 15. novembra. OPA je suspendiral ceno vinu Washington. — Urad za kon-■ trolo cen naznanja, da je odpravil dovoljeno ceno vsem domačim vinom, ki se prodaja na steklenice. L|j y Zveza pripravlja program za nedeljo Modelna zvezal bo nobene-vstopnine in vsak je dujoče ohijske organizacije, je X t)l>aznovala 35-let-J prijazno vabljen. Zvečer bo pa prav, da tudi prireditev tega 1 >?]0 pravni odbor je ples in prijetna domača žaba- društva posetimo jutri večer in / eP program, ka- va v obeh dvorana SND; zve- z njih članstvom praznujemo ^ii lahko ogledate čer bo vstopnina 50c. 35-letnico uspešnega delovanja ^Ijj £ani današnjega Program popoldne bosta vo- med ISlovenci v državi Ohio. £o bili več kot 60 dni v nemškem e ujetništvu* bo odpuščenih iz ar-made, čeprav nimajo še dovolj točk za to. - Po tem bi veterani laže dobili podporo od vlade za štu-diranje in tudi večje posojilo pri nakupu hiš, farm ali trgovine. Washington. — Senatna zbornica je včeraj odobrila nanovo preurejen program za podporo veteranom 2. svetovne vojne, po katerem bodo dobili večjo podporo za šolanje in večje posojilo pri nakupu hiš in druge lastnine, kot po starem. Predlog je bil poslan v poslansko zbornico v na-daljno akcijo, ki je že poleti sprejela razne dodatke k temu Vojaki z 50 točkami bodo zdaj odpuščeni Washington. — Vojni oddelek je odločil, da vsi oni vojaki, ki imajo v svoj kredit 50 točk ali več in ki so zdaj na dopustu doma, bodo odfpuščeni iz armade, čim se vrnejo z dopusta. Enako bodo odpuščeni s tolikimi točkami tudi vsi vojaki, ki so zdaj v službi doma v Zed. državah. To se pravi, da smatra vojni oddelek vse te vojake kot neraben surplus. Dozdaj je moral imeti vsak vojak najmanj 60 točk, da je dobil odpust iz armade. V islužlbo onstran morja ne bodo poslani vojaki, ki imajo 21 aLi več mesecev službe v armadi. Izjema so tiisti, ki so se prostovoljno priglasili za službo onstran morja. -o- Do prihodnje jeseni bo samo 4. mil. brezposelnih Washington. — Delavski tajnik Schwellenbach je povedal kongresu, da vlada računa, da bo v deželi v jesni 1946 komaj 4 do 6 milijonov brezposelnih. Rekel je, da so ti računi na podlagi normalnega števila delavcev, torej niso vračunane hišne gospodinje, žene vojakov in drugi začasni delavci. Do prihodnje pomladi pa računa vlada, da jih bo v deželi brez dela od 6 do 8 milijonov. To število se bo potem zmanjšalo do jeseni za 4 milijone. Mr. Schwellenbach je rekel kongresu, da v deželi, kjer je 1 polna zaposlitev, ne najde rodo-I vitnih tal propaganda za totalitarizem. ( i Rame vesti od h naiih borcev v službi Strica Sama ISrečno se je povrnil domov Corp. Pavel Bizjak, 8902 Macomb Ave. Služil je 27 mesecev Strica Sama in bil v Afriki, Italiji in nazadnje v Nemčiji. Bil je toliko srečen, da je' iz vseh bojev odnesel zdravo kožo, česar je, seveda, zelo vesela nje-jgova mlad'a ženka in vsa Bizja-kova družina in sorodstvo. M M M Srečno se je povrnil domov tudi Palvlov bratranec, Rudy Bizjak iiz 8601 Vineyard Ave. Pri vojakih je bil tri leta in pol in je nazadnje prišel iz Italije. Udeležil se je več krvavih bojev in ni bil nobenkrat ranjen. Rudy je bil, kar se razume, najbolj vesel svoje 2 leti stare hčerke, katero je zdaj prvič videl. n> n M Tudi pri družini Anton Zala, 8812 Vineyard Ave. je zavlada-' lo veliko veselje, ko sta se vrnila iz vojske kar dva sinova, An-j ton, oženj en in Prank še samski. Frank je bil nekje na Pacifiku v jako vročih krajih. Ko je prišel domov v to mrzlo podnebje, se je močno prehladil in mu je zdravnik določil nekaj dni v 'posteljo. Upamo, da bo kmalu zopet na nogah. Tako je "clevelandski hrib," ito je Garfield Heights z okolico, iizgubil v tej vojni samo enega vojaka. To je bil Joe Gustin-čič iz Bancroft Ave., ki je padel na Japonskem. predlogu. Sodijo, da bo stal ta program vlado vsako leto do 9 bilijonov dolarjev, dočim je dovolil prejšnji program, sprejet lanskega junija, $7,635,000,000. Nekateri so bili za to, da bi bile deležne tega novega izboljšanja tudi vdove vojakov. Toda to je bilo zavrženo, češ, da vdove itak že dobivajo pokojnino od vlade. Po tem programu bi imel vsak veteran 2. svetovne vojne pravico iti v šolo in vlada bi plačala za šolnino, knjige itd, do vsote $500 letno. Kot je postava zdaj, plačuje vlada samo onim, ki so prekinili učenje, ko so šli v armado in samo do 25 leta starosti. Novi program zviša podporo dijakom-veteranom od $50 na $65 samskim in od $75 na $90 onim, ki imajo odvisne osebe. Vlada garantira posojilo do polovico kupne cene (pa ne več j kot $2,000) za hišo, trgovino ali' farmo, ako je bilo kupljeno po "primerno dobri ceni." Vlada bi' tudi garantirala posojilo za na-j kup poljedelskega orodja, seme-, nja ali za delovno glavnico pri nakupu kakega podjetja. Posojilo je podaljšano za odplačevanje od 20 na 25 let in' pri nakupu farme od 20 do 40 let. Dalje je podaljšana doba, tekom katere je veteran upravičen do teh ugodnosti od časa, ko je bil odpuščen iz armade in sicer od 5 na 10 let. -o- Ostanek 37. divizije pride domov Columbus, O. — Vojni oddelek naznanja, da pride ostanek 37. divizije z generalom Beight-lerjem na 2. decembra s transportom v San Francisco. Razne drobne novice iz j Clevelanda in pa j te okolice 1 i Četrta obletnica— V soboto ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Barbaro Tome v spomin 4. obletnice njene smrti. Za odkritje spomenika — V soboto bo seja odbora za odkritje spominske plošče vojakom. Seja bo ob sedmih zvečer v SDD na Waterloo Rd. Odbor in društveni zastopniki naj se gotovo udeleže. Treba bo tudi razmotrivati zaradi veselice 9. decembra. Prevzem gostilne— Victor in Ančka Hočevar iz 1393 E. 53. St., sta prevzela znano "Good Time Cafe" na St. Clair Ave. in 95. cesta. Godba je vsak petek in soboto. Ob petkih ribja večerja, ob sobotah kokošja pečenka. Ustavite se tukaj in Ančka vam bo prav rada postregla z najboljšim prigrizkom in fino pijačo. Pismo iz domovine— Mary Unetič iz 16412 Arcade Ave. je dobila pismo iz Žužemberka. Nič manj kot 21 krat je bil ta ubogi Žužemberk bombardiran. V pismu so novice tudi za sledeče, ki naj se zgla-s.jio na omenjenem naslovu ali naj pokličejo KE 0390: Frank Roje, (Joškov), Mary Noda (Jankctova), Frank in Mary Strnad, Ivana Ambrožič iz Lip-lja. Direktorska seja— Nocoj ob 7:30 bo direktorska seja SDD na Recher Ave. Apelira se .na vse direktorje, da bodo gotovo prisotni. Prva obletnica— V pondeljek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovze- te maša za pokojnega Ludwig Lauricha v spomin 1. obletnice I njegove smrti. K molitvi— članice društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ naj zberejo nocoj po pobožnosti v Zakraj-škovem, pogrebnem zavodu, da se poslove od pokojne sestre Josephine Vidmar. V soboto naj se pa po možnosti udeleže pogreba. Klobase, klobase— Frank Znidaršič in Tony Mul. lec vabita jutri večer na riževe klobase v svoje prostore, 1259 Marquette Rd. Sprememba seje— Društvo Srca Marije ne bo imelo seje to nedeljo, ampak v nedeljo 18. novembra. To velja samo za ta mesec. Vzrok je, ker se bodo članice udeležile v nedeljo popoldne slavnosti SDZ. Na fino pečenko— Pauline's Tavern, 1245 E. 55. St. vabi jutri večer na fino kokošjo pečenko. Dovolj bo moče za grlo in tudi za srbeče podplate izborna godba. , Za Martinovo nedeljo— Vinarna Anton Korošec, 6629 . St. Clair Ave. priporoča, da pri-. j dete za Martinovo nedeljo po .j dobro vinsko kapljico. -' Pogreb \Mary Relič— )| Pogreb za pokojno Mary Re-.1 lič bo v soboto ob 9:30 v cerkev !! sv. Nikolaja in potem na Kalva-j' rijo. 5 Prevzem trgovine— | Jean in Anthony Selan sta " prevzela Norwood Slvveet - iShoppe, 6206 St. Clair Ave. To-:- čila in solidna postrežba. -' -o- . nam je tukaj dobro. zato se i pri vsaki priliki spomni-1 mo na begunce "" AMERIŠKA DOMOVINA. NOVEMBER 9, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto W.50. Za Cleveland. Do DoStl. celo leto e"f.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po poiti. pol leta H-00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta <3.00. Za Cleveland, po po&tl četrt leta Ki.25 Za Cleveland ln Kuclld. po raznaialclh: Celo leto M-60. pol leta I3JS0. 6®trt leta >2-00 Poaameana itevllka S eente li, sem bil tako zmučen, da sem še naslednji dan le s težavo 'ru prične ob 2:30 popoldne in maševal. Srečen, kdor more zbežati iz tega pekla. In jaz | prosi se, naj ibodo posetniki ne morem." Tu pove vzroke, zakaj ne more. "Potem pa je,točni. Na programu nastopi , SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. »6J« p« rear. Cleveland, by mall, »T.6« per jrear. TJ. S. and Canada. MM for < month«. Cleveland, by mall. MM for • month«. 0. S. and Canada. MOO for S month«. Cleveland, by mall. MM for • months. Cleveland and Xuclld by Carrier. MM per year: MM for I months. 12.00 for S months. Blnffle copies ■ cents. Entered as seoond-olaas matter January 5th. 1*M. at the Port Office at Cleveland. Ohio, under the Act ot March 3rd, 187i. ____ No. 262 Fri„ Nov. 9, 1945 Titova Jugoslavija) in slovenska primorska duhovščina (Dopis z Goriškega) Letošnji september je minul v slovenskem Primorju v znamenju pobiranja podpisov za Titovo Jugoslavijo. Po mestih in na vaseh so hodili nabiralci in nabiralke podpisov od hiše do hiše in od človeka do človeka z zahtevo, da podpiše izjavo, da je za Titovo Jugoslavijo. Tudi na vrata Italijanov so trkali in zahtevali tako izjavo, da bo plebiscit stoodstoten. Razume se, da so zahtevali take izjave tudi od slovenske duhovščine. Ker pa duhovniki in tudi mnogi preprosti ljudje prav dobro razumejo razliko med pravo demokratično Jugoslavijo in med sedanjo Titovo jugoslovansko tiranijo, so imeli s podpisovanje velike težave. Mnogi so podpis kratkomalo odrekli, drugi so se vdali šele na drugi in tretji poziv, ki je bil združen z različnimi grožnjami, zopet drugi so podpisali, ker so bili z lažmi prevarani. Naj navedemo nekaj stavkov iz re propagande: "Če ne podpišete, ste proti svojemu narodu in zato narodni izdajalec." "Če ne podpišete, boste izgnani iz Jugoslavije, ki nedvomno dobi te kraje." "Podpis ne pomeni, da ste za komunistično Jugoslavijo, ampak za narodno in demokratično Jugoslavijo. Tito bo izginil in Jugoslavija ostane." Najbolj naivne Slovence in zlasti še Italijane so naga-njali k podpisu z lažjo, da gre za vojno odškodnino, za vojaško podporo za. povratek iz begunstva'ali internacije in podobnim. Organizatorji tega plebiscita so polagali posebno važnost na izjave duhovnikov, od katerih sicer vedno zahtevajo, naj se ne vtikajo v politične zadeve. Giede duhovščine je gotovo, da ne najdete v Julijski Krajini slovenskega duhovnika, ki bi si želel, da bi po tolikih žrtvah slovenski narod še nadalje ostal razkosan in bi tudi v bodoče ječal pod italijanskim, nemškim ali kakim drugim jarmom. Prav tako gotovcr je pa tudi, da noben slovenski duhovnik ne more želeti ne sebi ne svojemu narodu najhujšega suženjskega jarma, ki ga predstavljajo brezbožniške komunistične vladavine. Po izjavah jugoslovanskega episkopata v pastirskem listu z dne 20. sept, in po neštevilnih izjavah duhovnikov in civilistov, ki bežijo pred Titom iz Jugoslavije, je popolnoma jasno, da se je novi režim vkljub skrajno delikatnemu mednarodnemu položaju že doslej izkazal kot veri in vsaki demokraciji skrajno sovražen. Kako naj se torej duhovščina, ki je poučena o dejanskem položaju Cerkve in vernikov v komunistični Jugoslaviji, vnema za Titovo Jugoslavijo in glasuje zanjo? Duhovniki, ki so jih agitatorji silili k podpisu izjave, da so za Jugoslavijo, so izrečno poudarjali, da glasujejo za pripadnost k demokratični Jugoslaviji, a da odločno odklanjajo Titovo komunistično vladavino. Take izjave pa OF (Obnovljeni Fašizem . . .) in njenim komunističnim voditeljem ne zadostujejo, kajti oni bi radi s svojim glasovanjem prav to dokazali pred vsem svetom, da so vsi Slovenci skupno s svojo duhovščino za komunistično Jugoslavijo. S tem bi radi obenem prepričali svet, da niso proti verski svobodi in proti duhovščini. Zato so komunisti napeli vse sile, da pridobe nekaj duhovnikov, ki podpišejo od njih predložene izjave, v katerih se OF v celoti odobrava in odločno obsoja vsak odpor slovenske duhovščine proti komunistični diktaturi. Ta poskus jim je deloma uspel. Najti je tudi med duhovniki naivneže, ki mislijo, da je s komunizmom mogoč kak kompromis, Še lažje pa dobiš tudi v duhovskih vrstah plašljivce, ki se dado omamiti od groženj, ki niso majhne in se neprenehoma ponavljajo. V zagovor teh maloštevilnih duhovnikov moramo pripomniti ,da so bili nekateri med njimi na tozadevne sestanke popolnoma nepripravljeni, kratkomalo z avtomobili odpeljani in postavljeni pred že sestavljene izjave, proti katerim ni bilo lahko nastopiti. Kako o Titu sodi vsa pametna in značaj na slovenska duhovščina tistega dela Julijske Krajine, ki je pod Titovo upravo, naj vam povedo odlomki iz pisma, ki ga je pisal 25. sept. 1.1. eden izmed najodličnejših slovenskih dekanov svojemu prijatelji. Teror je v teh krajih tak, da se moramo bati priobčiti ime in kraj celo v Ameriki. Pismo se začenja tako: "Tvojega pisma sem bil silno vesel. Srčna hvala! Žal mi je, da ne morem jaz Tebe tako razveseliti. Nimam namreč nič veselega, da bi Te razveselil, ker tu je sam mrak in obup; razmere tako ubijajo, da nimam niti trohice veselja do dela. Tudi drugi naši ljudje obupujejo. Vsako besedo v cerkvi partijci nalašč narobe razumejo .. ." Tu govori o tem, kako je v cerkvi opozoril na nekatere dolžnosti vernikov do svojih duhovnikov in kako je bil radi tega napaden v časopisju, kako mu ie 50 otrok, 30 deklet in 20 fantov, pod vodstvom nekdanjega gorečega fašista priredilo divjo demonstracijo s satanskim vpitjem in žuganjem, da se je sam sebi zdel' kot "pastir, ki so mu krave in junci zbezljali" tako, da mora pred njimi bežati na varno. Ko je hotel zagovarjati svoje stališče, je bilo vpitje tako hudo, da se drug drugega niso razumeli. "Ko so me spusti- to, da me sedaj ne pustijo iz klešč . . . Jaz sem sedaj popol noma odrezan od škofije. Cenzura na pošti in straža na črti, to dvoje ne pusti nič škofovega k meni, nič mojega k škofu." Potem pripoveduje zgodbo nekega sobrata, ki je bral škofov pastirski list in je bil zato od rdečih oblastnikov 2 uri psovan in pozneje od nahujskane druhali še tepen. — Pod strašnim terorjem trpi tudi ljudstvo, ki se v stiski obrača za pomoč in tolažbo k dušnemu pastirju, pa mu ta ne more pomagati. "Hotel sem Ti popisati OBUP naših ljudi. Sedaj mi pride gospodinja tožit, da zahteva vlada vse 3 krave od nje, ker je prej premalo podpirala OF. Kaj je narediti? Svetuj, če moreš! Drugi pride in pravi, da so družini žugali z izselitvijo, ako se ne udeležijo demonstracije. Ker prvemu ne verjamejo in ne gredo, pride še drugi aH druga z žuganjem, da jih zapiše, naznani kot izdajalce ali reakcijonarje, da jih izženejo s punkeljčkom itd., dokler ne ukloni ubogega reveža. Spet kdo drugi čaka kje, in ko nikdo ne vidi, pride v župnišče iskat tolažbe: "Gospod, ali bo kdaj drugače?" Nadalje pravi pismo, kako Titova vlada ljudstvo gospodarsko pokončuje. Doma (v coni G) morajo prodajati sir po 110 L kg, medtem ko bi ga v coni "A" prodali po 440 L kg. Če reveža dobijo na črti, mu blago vzamejo, njega pa zaprejo. Davki in dajatve tako visoke, denar pa od nikoder ne pride! Kmalu bodo ljudje ob zadnji stotak! In na vse to naj dekan tolaži: "Saj ne bo ostalo tako? 'Kaj ne, da se bo še vse spremenilo?" Tolaži, če moreš! Pri tem pa sem vsak dan bolj šibak. Srce je odpovedalo. In seveda razmere vpJivajo tudi na mene in ni dneva, da bi se mogel vsaj malo oddahniti ... In tako se bojim, da bo zame prekasno, kc pride . . ." namreč čas oddiha. To je resnica o mišljenju in trpljenju slovenskih duhovnikov in poštenega krščanskega ljudstva v območju Titove oblasti. Gotovo je 80% ljudi, ki danes prisiljeno glasujejo za Tita in ga poveličujejo ter mu razobešajo zastave ter stavijo njegove slike v izložna okna, samo tega mnenja: Bog nas združi vse Slovence v eni svobodni državi, a mnogo, mnogo prej nas reši komunistične strahovlade, da ne pridemo z dežja pod kap. Vsako drugo poročanje o razmerah v slovenskem Primorju je lažna propaganda, ki dela Slovencem nepopravljivo škodo in našemu narodu jemlje ugled kulturnega naroda pred vsem svetom. Narod namreč, ki ne protestira v tako odločilnih časih proti kršitvi najelementarnejših svojih svoboščin, svobode ni vreden. Golo je drevje, da zgleda ka- jo vaditi primernega samozata- kor okostnjaki. Veter neprestano maje vejevje, da se zdi, kot bi se nam režali zobje mrtvaške glave. Narava je legla k počitku. Le tu pa tam še bdi .jesenska roža in zaspano kima s svojo glavico in kaže. da gre tudi njej že h koncu. Pusta zima se nam bliža. A kaj to nam, ki imamo obleko in drugo, da se obvarujemo pred mrazom in gladom. S kakšno bojaznijo morajo zreti v bodočnost šele oni brezdomci, ki se potikajo po tujini radi takih prismod, kot je Tito in njegovi somišljeniki? * * * Nekdo piše in sprašuje: "če bodo delavci dobivali 48 urno plačo, za 40 urno delo, ali bodo tudi farmarji dobivali plačano za 48 prašičev, ko jih pripelje--jo 40," Morda se vam to vidi špasno, toda nekaj je na tem. » • • Pogovor je nanesel, na današnje vzgojevanje otrok. Ni dvoma, da so starši v današnjih časih nepremišljeni v vzgoji. Na primer: danes je veliko otrok, kateri dobijo prav vse, kar si poželijo, pa naj bo dobro ali slabo. Veliko otrok, kateri mislijo, da morajo iti vsako nedeljo v "show." Slišal sem o otroku, edincu v družini, ki baje dobiva vsako nedeljo dolar, da ga zapravi za kar hoče. Otrok je stai; šele kakih osem let, in starši so navadnega delavskega stanu. Nekateri starši mehkužjo otroke čez mero. Otrok stanuje pol milje od šole, pa mora iti na karo sem in tja. Nekateri otroci delajo, kar hočejo, če se jim izljubi, ubogajo, če se jim ne, pa ne. če nekoliko pada dež, zlasti v nedeljo, je že "pregrdo vreme" in otroci ostanejo od maše, kakor seveda, tudi drugi. Itd, itd. S tako vz£°jo otroci postanejo zapravljivi, brezbrižni za božje in človeške postave in pa čez mero mehkužni. Učite otroke spolnovati dolžnosti in postave, pa ne le tedaj, kadar je lahko. Vsak čas, brez izjeme, do jevanja od mladih let. Bog je dal otrokom starše, da jih vzgajajo in vadijo premogovanja samega sebe. Toda dandanes je veliko staršev, kateri ne čutijo prav nobene odgovornosti za svoje otroke. Edgar Hoover vodja FBI podaja žalostne številke v "Newsweek, Oct. 29, 1945." V zadnjih petih letih se je prodaja sebe med dekleti manj ko 18 let, zavišala za 375.7 odstotkov. Pijančevanje med dekleti istih let pa 357.6 procentov. Propadlost med fanti se je zvišala za nekaj manj, toda le zato, ker je bila že poprej številna. Pa se nam temu ni treba čuditi. Kako naj bo drugače, če pa smejo 14 in 15 let stare punčare ponoči same hoditi kamor se jim izljubi in prihajati domov, kadar jim ljubo in starši v svoji nerazumni bojazljivosti si ne upajo reči besede. Saj je tudi zastonj govoriti, kadar so otroci tako razvajeni in razbrzdani od mladih let. Začni takrat, ko so otroci mali. Ne glej kaj delajo drugi: če bi drugim otrokom dajali strupa, kaj bi ga tudi TI,!! Ako pa bi pametno ravnal v telesnem oziru, zakaj ne v vzgojnem? TI, da TI in samo TI boš odgovoren za svoje otro ke. če se jih v mladosti mehku-tDali* nn 8 &tr»nl) Zvezina jubilejna prireditev V nedeljo 11. novembra bo praznovala Slovenska dobrodelna zveza 35 letnico obstoja organizacije. V ta namen bo glavni odbor s pomočjo druš-štev, članov in članic priredil Zvezin dan s pestrim in mičnim programom. Točno ob 1 uri se bo vršilo filmiranje ustaaiovnikov, d\ru-štenih uradnikov in splošnega članstva, ob lepem vremenu pred poslopjem Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., in v slučaju slabega vremena pa v notranjosti dvoran, kler je mogoče, če je treba na! Prosi se posebno društvene u-primer zjutraj nekoliko poprej j radnike, naj bodo ob določeni v,stati, naj bo lahko ali pa ne,'uri ha določenem mestu. Zbi-ustati je treba, ustati se mora.-' rališče v spodinj i dvorani. Konec besedi! Otroci se mora- Popoldanski program na od- več odličnih pevcev, pevk, plesalcev in godbenikov. Vstopnina k popoldanskemu programu je prosta. Opozarja se zunanje goste, da se jim bo od 10. ure dopoldne naprej postreglo z kosilom v spodnji dvorani. Zvečer bo v obeh dvoranah ples in prosta zabava. Vstopnina k plesu samo 50 centov. Dragi bratje in sestre Slovenske dobrodelne zveze ter prijatelji naše organizacije. Določite nedeljo, da se odzovete Zvezni prireditvi, katera naj ovenča zgodovino našega neu-trudljivega dela. V nedteljo naj bo veličastna demonstracija vzajemne misli, nesebičnega hotenja in tniumf povezanega bratstva pod okriljem človekoljubne organizacije. Pokazati se moramo, da nam je Zveza vsajena globoko v srcu in da spoštujemo in priznavamo njene principe, ki slonijo na plemeniti ideji. Zgrnimo se skupaj, dajmo duška naši misli in čast onim, ki so pričeli in zgradili močno narodno ustanovo, katera nas v ponosu dičd pred tujimi narodi. Glavni odbor SDZ. -o- V spomin obletnice smrti Te vrste sem napisala v spomin obletnice ismrti moje prijateljice Mrs. Jennie Merhar, ki je umrla za opeklinami, katere je dobila ob priliki strašne plinske razstrelbe dne 20. oktobra 1944. Pokoj niča je stanovala na svojem domu na E. 62. cesti v Clevelandu. Bila je članica društva sv. Cirila in Metoda št. 18 iSDZ, pri katerem društvu je bil njen mož vzoren tajnik, ki že dolgo vrsto let v najlepšem redu vodi tajniške posle. Pokojna se je morala posloviti od tega sveta v najlepši življenjski dobi, stara komaj 46 let. Poleg soproga Franka zapušča tudi hčeri Olgo in Jea-net. Pokojna je bila iz poznane rodbine Vidervol. Bila je dobra žena, skrbna gospodinja in ljubeča mati svojima hčerkama. Dobra katoličanka, mirna in nič prevzetna ter je imela vedno dobro besedo za vsakega. Jaz sem hodila na njen dom plačevat ves čas, odkar je bil njen mož tajnik, in 5e ga ni bilo doma, je ona vedno drage volje vzela asesment. Nikoli ni godrnjala ali rekla, da noče teh sitnosti. Njen dom je bil vedno v najlepšem redu; nikoli je nisem dobila brez de-la. Vse je bilo čisto in snažno, ona pa vedno prijazna in zgovorna, tako da sem se vedno delj časa zamudila, ker sva se imeli vedno kaj pogovoriti. Kakor njen dom, tako je bil lep tudi njen vrt, ki je bil poln lepih cvetlic. Komaj mesec dni pred nesrečo sva bili na njenem vrtu, kjer mi je razkazovala cvetlice ter sem ji povedala, da jaz nimam takih in jo prosila naj mi prihrani nekoliko semena. Dejala je: Ko boš drugič prišla, pa ga boš dobila.—Kdo bi mislil, da sva se tedaj zad1-njikrat videli! Povabila sem jo naj tudi ona mene enkrat obišče v Euclidu in je rekla, da bo, ko se bo enkrat s prijatelji Po-nikvarjevimi pripeljala k nam. Ne morem popisati, kako mi je.bilo hudo, ker je morala tako nenadoma v prerani grob in v tako strašnih bolečinah umreti ter se ločiti od svojega moža in ljubih hčerk, ki bi jo zdaj tako potrebovali. Toda Vsemogočni jo je tako ljubil, da jo je k sebi vzel ter poklical tja, kjer ni trpljenja ne gorja. Zdaj se veseli pri Bogu v nebesih, kjer bi se želeli vsi enkrat sniti. Iskreno sožalje njenemu soprogu Franku kakor tudi njenima hčerkama! Pokoj niči pa naj sveti večna luč in spominjale se je bomo v molitvi. Prav tako izrekam svoje glo- boko sožalje vsem drugim, ki i so izgubili svojce v plamenih. | Vsem nesrečnim žrtvam naj sveti večna luč. Zdaj je obletnica te strašne katastrofe, ki je zadela slovensko naselbino ter vpepelila hiše naših pionirjev. Spominjam se bo tej priliki nesrečnih žrtev, ki so izgubile svoje življenje; vsem naj bo večni mir in pokoj. Ko so povedali, d'a vse gori, smo se bali, da bo zgorela tudi cerkev sv. Vida, Slovenska šola, banka, Slovenski narodni dom itd. Toda to je k sreči ostalo ohranjeno naselbini, tako da nesreča ni bila še hujša. V tisti okolici smo imeli mnogo prijateljev in prijateljic, toda tja niso pustili nikogar razen onih, ki so ta.m okoli živeli. Mož pokojne, Mr. Frank Merhar, se je preselil zdaj v našo bližino, na vzhodno 185. cesto, tako da bo zdaj bliže do njega. Tam fei je kupil lep dom, kjer zdaj njegova prijazna hčerka Olga pobira asesment, kadar ni njega doma. Vse je zopet v najlepšem redu. Društvo št. 18 SDZ ima v o-sebi Franka Merhar j a vzorne-gaga tajnika, toda prav tako dober tajnik je bil tudi pokojni Vidervol, kamor sem tudi rada hodila plačevat!. Mi delavci in delavke pri Richman Bros., smo nabrali dvanajst sto dolarjev za pomoči potrebne in upam, da je prišel denar v prave roke. Naša kompanija sama je pa tudi darovala tistim svojim delavcem, ki so izgubile domove, po $500 in še novo Obleko. Teh delavcev je bilo sedem in od' kompanije je bilo lepo, da je tako plemenito postopala. Zdaj sklenem to pisanje in lepo pozdravljam vse članstvo SDZ, katere član je tudi moj mož, Louis Somrak, Tracy Ave. Helen Somrak. -o- Naši begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. Iz LJUBLJANE so sledeči: (Nadaljevanje) Mavric Metod, 1933 Mavrič Jože, 1894 Mrak Viktor, 1890 Mrak Kristina, 1895 Mazovec Miha, 1922 Mazovec Marjeta, 1927 Mlakar Jože, 1904 Mlakar Kristina, 1913 Mlakar Kristina, 1942 Mlakar Marija, 1929 Mrva Stanko, 1906 Maček Margareta, 1923 Maček Pavlina, 1925 Martinšek Marija, 1873 Martine Janko, 1943 Medved Engelbert, 1903 Medved Ivo, 1915 Medved Vence&lav, 1909 Medved Franc, 1904 Medved Kristina, 1912 Medved Franc, 1936 Medved Albin, 1938 Medved Bernarda, 1939 Medved Bogomir, 1942 Metelko Marija, 1887 Metelko Marija, i921 Metelko Alojzij, 1922 Meglen Jožica, 1909 Metlikovica Aleksander, 1920 Mersol dr. Valentin, 1894 Mersol Milka, 1897 Mersol Joško, 1931 Mersol Stanislav, 1932 Mersol Valentin, 1934 Mersol Irena, 1935 Mernik Janko, 1914 Mejač Konrad, 1922 Mihelčič dr. Franc, 1898 Mihelčič Silvin, 1905 Milac Metod, 1924 Milac Marija, 1929 Mihelič Franca, 1918 Modic Frančiška, 1920 Moidic Danica, 1920 Mohar Ivan, 1903 Mohar Ana, 1902 (Dalje prihodnjič.) ✓ Newburske novice te verjamete jO "Vidiš, Japček, če J kje na Menišiji in bi kakšno tujo silo, ki se P. menoj, bi zapel tisto n tero zna Kranjč Miha tj zakrožiti: Okol, okol se"j sukal, korajžno sem za potem 'bi pa poprij^ pravd'ansko stvar, ^JC ravno pri roki, recimo li pa drikelc in vnic v;eX' za j, nakar bi vpra&l: X Tako smo delali pri smo šli s fantovskim S"T sosednji Bezuljak, al' A, na Kožljek, če ne šek ali Topol povp^^ kleta, kako jim je ^Ijj ku v teh lepih nočeh,*Ej ši po otavi in ko nlUl.ži*G ganjajo na vse mile v 1L kimarš. ,,«.] "Vidiš, tam doli v fj J zani Afriki pa ni bi'0 . 1,( bi katero rekel, ko & ^ zastrašila tista pošta.l ^ •lita? d va m se po vse.i pnu 'ai ljala, da mi seže v r0 o!e pocuka tje za k o©«1" "tj. "Za prvo silo sem 0 \ kor se to spodobi, Pa ^ j ] go. Kdo drugi na & } stu bi bil kar poče»l!:, i budil vesoljno kesa111] pa vdano čakal, Iia. % koncu bi začel lev v. j 1 sem imel pa že VteC J lo tam v slavonsk'^ % kjer smo podirali '1 ste, ki imajo tudi ^ • I da nikdar ne veš, * položil po tleh, pa ^T3: raje tje, kjer ga dr IA(il čakuje. Tako seff I vedno pripravljen, A?'-skočil, če se je de-b^ «b: trebno, da bi me Iie( .M mečkal ali pa vs»J kako vejo po tikvi- ' "Lev je strašno ^ ^ pri svoj gobec tak° , j da bi skoro lahko *»J1 ' isenen voz s paro© ^jt^, item je odprl svoje^ ^ j nekaj rekel, da ^ j vrglo v znak. ReCt:t. H, j j bil to tak glas, da {, ^ ; ne j še grmenje tam ^ nika podobno otir°c., kadar ga črviči- , ^ ra, saj pošast ni bI | ^ ka, ampak z g13®0^, žv4(], postavila, to mo1'3 ^ to ' Ni čudno, da živa^, ^ ta j o, kadar začuj^, ^ ' venje, kot pripove°. Hj. Žival je potei^ tako po vseh f01''^ : % stavila, lepo V0^^ ^ „ mahati s svojim | J \ ^ K sreči sem SV sem šel s puško ^ ^ \j se naglo ozrl o^fUf1 Sj Kot blisk sem ^ j naokrog, puške V (J^ sveta Pomagaj tfcq zdaj. Pot mi ^ ^ sem bil, kot bi PV vode. Hotel se"1 > ^ k; braz, pa sem, KV J JJa roke, v moje konštatiral, da s ft [ t^Ui puško v rokah- f. stvar, ti, kako ^ ^ žabi v nerodnih .i Zaenkrat! 5? ^ \S da bi lev skoč'1 J \ vrat, torej ga d0./' \ skrbi lahko p»st lu. I ^ & AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 9, 1945 T® S zopet povrnila v cerkev, da se zahvalita Bogu za vse dobrote, ki sta jih uživala skozi teh dvajset let. Z njima sta prišli tudi dve zali hčerki, od katerih starejša, Marion, je zdaj pomožna crganistinja v naši cerkvi. Kot nekako izredno darilo staršem je njen kor pel tisto jutro novo latinsko mašo, ki so se je navadile pevke "Little Flower" kor a. John in Mary Mauer sta bila vse skozi izmed vedno manjšega števila onih ljudi, ki za splošno dobrobit, bodisi za cerkev, šolo, ali pa za narodno povzdigo še vedno kaj storijo in se žrtvujejo brezplačno. Vseh dvajset let sta bila oba pogosto klicana od ene in druge strani, da pomagata in pomagala sta rade volje. Mrs. Mauer je izborna pevka in vseh dvajset let je krasil njen mehak alt cerkveno petje. Ir John? Kadar je manjkalo kakega delavca, bodisi pri bazarju ali pa pri društvenih prireditvah, John Maura smo klicali Zato ni več kakor prav, da se jima danes ob dvajsetletnici njihovega skupi(ega živjenja 'zahvalimo in jima čestitamo in voščimo še mnogo srečnih let. Bog daj! "AD MULTOS CANOS SANOS ANNOS," bi rekel moj predhodnik Father Lavrič. # * * Pacient: "Kako, da ste me dejali tukaj v to sobo poleg tega prismojenca, gospod doktor?" Doktor: "Veste vse sobe so prenapolnjene. Prostora manjka. Ali vam dela nadlego?" Pacient. "Oh pa še kakšno! Ves čas trobi in trdi, da je on George Washington, ko vendar vsak človek ve, da sem jaz Washington." * * * Nekdo sprašuje. "Pred nekaj meseci sem bila doli v mestu v veliki May Co. prodajalni. Kupila sem kos pohištva in plača> la. Ko pa pridem domov sem opazila, da mi je prodajalka dala $4.00 preveč nazaj. Mislila s< takoj nesti nazaj, pa mi je prišlo na misel, da bi morda to škodovalo osebi, ki je naredila po mbto. Kaj naj storim?" Denite denar v kuverto in pošljite po pošti brez podpisa, tako želite, na The May Co., City in zapišite, da je ta dena: "Conscience Money." To je vse. Na ta način tvrtka dobi ta svo je in uslužbenec ne trpi. « * * , Ali ste že poslali nazaj odlomke za bazar? Anton Suhadolni-kovi so letos prvi in Nick Ja-kovčič drugi, ki so vrnili odlomke. Letos bo ta reč šla drugače, že takoj prvi dan, v petek, bomo začeli oddajati velike nagra. de. Zapomnite si, da jih je tri sto. ičie bodo vaši odlomki takoj od začetka med onimi v sodu, imate tem večjo priliko dobiti enega ali več teh koristnih reči. Bazar se prične 16. zvečer in se zaključi 18. novembra. Sicer bo vsak dobil ako bo srečen, najsi je navzoč ali ne. Razlika je le ta, če bo osebno navzoč, si bo sam izbral nagrado. Pošljite torej svoje odlomke takoj. * * » V nedeljo ob 11. dopoldne bo seja skupnega cerkvenega odbora. Torej vsi Trustees in Coun- cilmani naj se gotovo udeležijo. » * * Pravijo, da v državi Kentucky krojač pri naročilu nove obleke vedno vpraša, ali naj napravi žepe za pint ali za kvart. To bo skoraj tako, kot v Ribnici, "od širokih ust smo mjero vzej-li . . ." * * * Nekateri zelo radi pripovedujejo o ogromnih izgubah Rusije. Kaj pa mi v U. S.? Ali je TRISTO MILIJARD, katere bomo morali mi in naši potomci poplačati, prazen nič? Ali je milijon in pol mrtvih in ranjenih fantov morda samo špas? In vse to zakaj? Rusija je pograbila številne male narode, katere bo iz-žemala in izropala, da dobi povrnjeno v veliki meri svoje izgube. Kedo bo pa nam povrnil, lq nimamo pri vsej tej vojni prav nobene koristi, ampak izgubo na vseh straneh? In sedaj zopet gledajo, Rusija in Angli ja, da bi dobili kar cele milijarde posojila, katerega ne bodo nikdar plačali nazaj, kot ga v preteklosti niso. Bog ve, kdaj bo Amerika toliko pametna, da preneha igrati Miklavža tem la- čenbergarjem? * * * "Fant, ki ga bom jaz poročila mora biti junak." "Oh, saj vendar nisi tako strašna." ♦ * * Dva naša mlada godbenika se prav lepo razvijata. Henry Pavlin sin Silvester Pavlina in Marije rojene Zimerman, postaja pianist prve vrste. Henryu letijo prsti po klavirju, ko bi bili elektrificirani, pa naj bo skladba taka ali pa taka. Vse tako kaže, da bo Henry v godbenih krogih enkrat velik mož. Keep it up Henry! V godbi in zlasti v petju je zelo talentirana tudi Miss Frances Adler, hčerka Joseph Adler-ja in pa Farnces rojene Barle. Njen glas je prijeten soprano visokosežen, da kar z lahkoto pobere tiste note izpod oblakov. Oba zgoraj omenjena bosta enkrat strokovnjaka, ako bosta šla z vajami pridno naprej. * * * Ne pozabite dneve našega bazarja. Vrši se 16., 17. in 18. novembra, v cerkveni dvorani. Takrat bo luštno tukaj gori. Vsi ste vabljeni. Bazar gre v korist cerkvene olepšave — za štiri velike slike, ki bodo pokrivale stene ob glavnem oltarju. * * * Neki list piše, da so v teku 20 ur trije storili samomor na ta način, da so skočili z visokega mostu v vodo pri mestu Sar Francisco. To je žalostno. Bog pravi. "Ne ubijaj!" Seveda, večina teh slučajev povzroča duše. vna zmedenost, čudno pa je to, ne, nič ni čudno, da je takih slučajev med ljudmi, kateri nima-< jo vere, veliko več, ko"t pa med vernimi ljudmi. Dejstvo jasno govori o potrebi vere. Veren človek se tako rekoč opira na Bo-?a. Brezveren, pa se nima v težkih dnevih nikamor opreti in zato toliko hitreje pade. * * * V Bizbee, Arizona, je dve ir. pol letni deček zašel v puščavo, kjer je blodil cel dan in celo noč. Drugi dan so ga našli spe-iega v jami, katero mu je oči-vidno skopal njegov spremljevalec, velik pes, ki se ni ganil od dečka ves ta čas. Sledovi volkov v bližini spečega otroka so pričali, da so se jim cedile sline po otroki-i, pa si niso upali radi varuha, kateri je bdel ves čas, ko je deček spal. * * * "Zakaj takoj naprej poveš vsako tajnost, ki ti jo kdo zaupa?", se je jezila Mrakova Barba. "Oh ne bodi sitna, je hitela Mina. "če je tajnost kaj vredna, dajmo jo med svet. če pa ni, je pa itak ni vredno držati.", * * * Skoraj gotovo še ni bil oltar naše cerkve za kako poroko tako boujno in okusno okrašen, kot jfj bil zadnjo sredo za poroko Anton Ferfolia in Mary štrekel. Mary je najstarejša hčerka John štrekelova družine. Marica je bila vedno dobra in zvesta članica dekliške družbe, Sodality, in se je tudi drugače rada udej-stovala pri narodnih in drugih aktivnostih. Tony pa je izmed dobro poznanih Ferfolia bratov tukaj. Pred nekaj tedni je odprl trgovino z moško opravo. Želimo jima vsega dobrega zlasti pa prave krščanske ljubezni, ki je podlaga sreče zakonskih in drugih. • * • Ali verjemete, da je 14 milj nad zemljo vedno neprodirna te. ma? Tako nam povedo znanstveniki. To je tisto kar dela nebo višnjevo, tema daleč tam gori. MALI OGLASI" Hiša je prazna 6 sob za 1 družino, lot 100x 195, na 328 E. 222. St. pri Lake Shore Blvd. v Euclidu. Lahko še eno hišo zidate na tem lotu. . Cena je $9,500. . Oglejte si in dajte nam vašo ponudbo, ker lastnik je iz mesta in jo bo šp veliko ceneje prodal. 10 sob za 2 družini na 1250 E. 169. cesti. Cena je $6,900. 6 akrov zemlje, z mladnim sadnim drevjem. Naprodaj na Chardon Rd. Cena je nizka. Za podrobnosti pokličite L. Petrich IV1874 Realtor 19001 Kildeer Ave. V soboto 10. novembra bomo pri nas servirali KOKOŠJO PEČENKO od 7 ure zvečer naprej Na razpolago bo tudi 6% pivo in različna vina. če vas bodo pa podplati srbeli, se boste pa lahko zavrteli, ker igral bo Joseph Gerk orkester. Se toplo priporočamo PAULINE S TAVERN 1245 E. 55. St. Jim in Pauline Zupančič, lastnika. Moderna hiša Naprodaj je moderna hiša za 2 družini, 5 sob in kopalnica vsaka; v E. 140. St. okolici, Euclid Beach poulična železnica. Spodaj prazno. Cena samo $7,500. 6 sob hiša za eno družino blizu cerkve sv. Jožefa, St. Clair Ave. poulična, cena $6,500. 5 sob hiša v jako dobrem stanju, mnogo posebnosti, v Nottingham okolici, cena $6,400. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500. (263) ^e pozabite na MARTINOVO NEDELJO 11. novembra Preskrbite si dobro kapljico pri ANTON KOROŠEC Winery 6629 St. Clair Ave. IMMEDIATE APPRAISAL AND QUICK ACTION ON FIRST MORTGAGE LOANS DELO DOBIJO DELO DOBIJO ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega. radionic hearing aid $ 40 COMPLETE Model A-3-A WHNmMC^M Earufeao* Mr. in Mrs. Popotni C Mrs- Anton Skrabec, >Sex Bartol, Mr. in >>Jf( | J1 Wocevar, Anton Ur-Jennie Jerič, Mr. ire« ■ Zakrajšek, Mrs. Jo-VI!« globus, Frank Zadnik, j Ces Kovačič, Mr. in # ^ Strauss, Mr. in Mrs. lo'' h e I gfil, jj', : Matt Evanetich, i etnik' Gertrude Sor-jjjjjl j, Mary Gorenc, Mrs. r^1 fcie °nis" Mr&- Kra11' it. it;' Johl Simončič, Mrs. i ot?; Mrs- Mary Vid- a f i j5°vačič, Andy Byz-Uioj1 Anna Marton, lilj afels> Frank Ber-jjjjfc. »y.^Mrs. Dragonic; po nf' iL der> Mrs. Mary ve£d 3' Mary Howard 30 ili J J Mrs. ROSE VER-a.voi! I ^Uther Ave. Nabra-pf jjjU^ovali so sledeči: v^ v. re Verbič- «v»! Mai-y Sekera- 1 J m°vich, Josephine n i» Jurcec'Ed- Frank Verbič, , ( J^e Plavčan, Mrs sa] 'Mary Tomsick. 'i- * * Mrs. HELEN E- 77.,St. Na-««J ' darovali s0 slede- ie k„ , rances Antončič, Jel. ln'iJn.n Novosel, Fran-}» ]a % ^menovana; Mrs. m centov. K i ^E NOVICE SO'11 ^ a 2 strani) ^jfjl to boš V poznejših " io^'Cx81 - ™z- diij' V -tnost napram ir i|!Jei0 Vsake vrste, prav J J0 številni starši da- I'S* i i;, Jfo C * * d j( k>j Se dobro, tudi lCV Hratu''' je klicala 't'V30 jutro- "Danes 3jI' ^tf p:riIeze Fran' 3 V V- ?mcah in mati 1il hf' 'Vi,0^'' če je vse vre-KO^SJovimi ufiesL Ves LV če bi naredil WoiJ Uk g kak napačen ko-i r} X ?0tt,injal celo iiv-3 / i j4 WUde£a smrtnega .-P- i I W naPaka je zelo i« Hi a,Wd'. f <; IH1 počasi in pre-eiti C Saj sta šla 1(0 -"i r-'da ri se vrata od-J »ji Jn kraj, samo na * V priče-sta th- ii k\ ij. Kravcar, ženi- 5 ^ dfka MaU6r' jh '" i N i Uarovana, po- -,e iy A '\mladi par John Sil 'J l'^b Vl'ček sta odšla, joJM L kupnega živ- y »t „.,, , oktobra, torej let, sta se pa AMEklŠKA DOMOVINA, tfoVfiMfeftfe 9, 1945 ■ •■ 1 ...--.- . ■■..»•i ■■ KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN In na lad'iji, ki je plula na strani kraljevske, je pripove-^ d oval osivel brodnik svojim tovarišem nekaj o morski ženi. i "To je bila ona. Samo da ne vem, ali se mi je sanjalo, ali sem bdel. Toda tudi če se človeku prikaže v sanjah, to ni dobro znamenje." Oblaki nad Laalandom so bili, kakor da se vsak trenotek širijo. Krati j Valdemar je dal ukaz, naj plujejo ladije, kar najhitrejše mogoče. Černini so med tem pripovedovali svoje dogodke, katere so doživeli, ko so iskali vojvodo Premisla Otokarja. In ko so se ozirali na mlad'o kraljico, bi nikakor ne bili trdili, da je to ona deklica, katero so pred dvemi leti spremljali v tiho, mirnio dolinico na desnem labskem bregu, ko je iskala z očetom ih materjo zavetišča pod staro, z mahom porasti o streho kmet-skega dvorca. Kako je zrastla, kako. je razcvetela in kako neizrekljivo bujen cvet se je razvil na njenih licih! In vendar se je našla roka, ki ga hoče streti, in vendar je oko, ki bi na teh licih naj raj še zrlo pogrebne cvete! V rodno deželo je tako daleč! Oče in mati ne moreta pomagati in nimata niti slutnje, kake pasti so nastavljene njuni Draguški. Ko bi imeli ti trije bratje orlovska krila, kako: bi poleteli v češko deželo, kako bi klicali na pomoč hčeri iz Premislovega rodu mlade junake od'gradu do gradu, od dvorca do dvorca. Potlem bi ji z mečem v svojih rokah pribotili pot do preslo-la, z lastnimi rokami bi jo posadili na prestal in jo vnovič po celem Danskem oklicali za kraljico. Stric škof je čakal od večera do svitanja. Po svatovskem spremstvu ni bilo nikje rniti sle-spremstivu ni bilo nikjer niti sle-vse strani pes lane poizvedovat, niso mogle povedati ničesar.! Samo tujci se niso vrnili. lVIo- j rebiti se jim je torej vendar le posrečila zvijača. Vetrovi jih niso mogli zanesti, ker je bilo morje mirno in je vel samo pol-; danski vettrič. I Stric je vztrajno čakal tudi prihbdnje dni. / Na obrežjih je bilo vedno bolj in bolj živo. Brodniki so skrbeli bolj za svoj dobiček nego so se brigali za škofove namene. Roparstvo jim je šlo neizrečeno srečno izpod rok. Vsak hip so privlekli kako kupčijsko ladijo, katero so zasačili, in pred kočami je bilto cele groma-de dragocenega blaga. Valdemar je sicer postajal mračen, toda kaj je pomagalo? — Če se kdo zapiše hudemu duhu, mora delati vse po njegovi volji, in oproščen j a ni nika-kega. Laalandsko obrežje se je tekom nekaj dnij izpremenilo tako:, ,da ga več ni bilo spoznati. Zdelo se je, da so se popolnoma vrnili nekdanji časi, ko tukaj ni bil varen življenja niti ptič, če bi letel še bolj visoko v zraku. Dansko kraljesvto je živelo tedaj v sovraštvu z vsemi j roso ii. Nebrzdanost brodnikov na obrežjih je prišla vladarjem zelo prav. Laalandski ribiči so postali lutickim in bodrc-kim bregovom grozno strašilo. In ta nebrzdnost je vnovič vz-plapolala vselej, če se je nudila ugodna prilika. i K škofu Valdemaru je prišlo poslanstvo iz Luticke dežele od 1 nemških grofov, da bi se na Danskem sam polastil vladte. Poslanci so mu zagotavljali silno pomoč, če bi vstal, da iz-premeni sedanje razmere. Za nekaj časa na Danskem ne bodo več vladali Danci, ampak Slovani. Neverjetno je, kako se v Polabju vse giblje in dviga. V B'odrcki deželi je zastopnik danskega kralja pol Slovan in pol Danec, baje je posredoval tudi pri Valdemarovi zvezi s hčerjo češkega vojvode; po šitnem kraju se razgrne proti morju slovanska mreža, ki zadrgne vratove tudi Dancem. In zato se je nujno treba zavarovati, kar se je zgodilo pozabiti, podati si prijateljsko roko in pokončati strupenega zmaja, dokler je še v svojem brlogu. Zlasti od tega časa je nemško gospodarstvi v Polabskih deželah v nevarnosti, odkar so se Bo-drci večjidtel sami odrekli poganstvu in sprejeli križ. Slovanski duhovnki nekje iz Češkega je v poslednjem času med njimi delal čudeže ... In baje se mu pripravlja na pomoč iz njegoVe domovine tovarišev, kolikor jih bo hotel. In ta je tiudi blagoslovil v Bukovcu kraljevska izaročenca. Bukovškd škof je razjarjen in razdražen vsled tega postopanja, ki ne pozna nikakih olbzlirov. Sicer pa pridejo tudi od njega natančnejša poročila. Tudi med Slovani samimi niso vsi zadovoljni z novo vlado. Zlasti zvečer se plazijo od vasi do vasi čudne postave in razvnemajo, ščuvajo in podpihujejo, kjer jih hočejo poslušati le trenotek. To so služabniki zapuščenih bogov. Tudi s temi bi se bilo dobro zvezati. V tem času je dober in iskan vsakdo, ki ponudi pomočno roko k delu, ki je v enaki meri važno, za Dance in Nemce. Stric Valdemar bi se bil zvezal ne vem s kom, da bi dosegel, po čemur je hrepenel že za mladih let in o čemur je sanjal dolgih štirinajst let| podnevu in ponoči. Ponudba nemških grofov ga ni mogla bolj razveseliti. Tako se je vse najsrečnejše obračalo v njegov prospeh. Samo, da še vedno ni bilo niti sluha, če in kodi so se vrnili od poroke na Dansko. Mogoče tudi, da se še niti niso vrnili. Ta dan je pregledoval škof Valdemar čete svojih zvestih. Ž njimi bi se že lahko postavil v bran tudi mnogoštevilni vojski. Sicer so bili slabo oboroženi; toda nedostatke navadnega orožja je nadomestovala osebna moč. Upornike vitežkega stanu bi bil mogel sešteti na prste. Izmed meščanov ni (bilo med množicami videti nikogar. Valde-marova vojska je sestajala iz BYE-BYE SHRBTOBOL Tukaj je čisti, moderni način olajSati navaden hrbtobol. Johnson's Back Plaster I OlajSa bolečine, otrpje, nategnjenoBt. — Vpliva prijetno 1 V VBeh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost. brodnikov in ribičev, katerim pa bo vojskovanje na kopnem pač težko prijalo. Neznani vitez v jekel ni opravi s prioidrtim srcem na oklepu si je vendar obljubljal od teh čet najboljše uspehe. To so bili možje kakor vliti in vsak izmed njih močan kakor lev. Needen je s samimi rokami zlomil konjsko podkev in puščico, ki je bila izstreljena proti njemu, vjel v dlan, ne da bi ga ranila. In napadovalec bi se moral že močno zagnati, da bi predrl ko-žnatlo brodarsko obleko. "Videl boš, da tile podero kraljevski prestol kakor veter strohnelo drevo." 1 "Bom ti dolžan neskončno hvalo." "Pomoči, katero ti ponujajo Nemci, ne boš potreboval . . . Sicer pa itak ne mislijo odkritosrčno." "In zakaj?" Škof Valdemar je stopil za dva koraka nazaj. Naenkrat se mu je porodilo v glavi nezaupanje napram temu tujcu. "Ti vprašaš zakaj in si te dežele rodni sin? — Odgovori mi, škof: ali so bili kdaj Nemci Dancem resnični prijatelji? (Dalje prihodnjič) -o- Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Zahtevajte pristni MONCRIEF Deli za popravo_se dobe zdaj pri vašem MONCRIEF trgovcu THE HENRY FURNACE CO., MEDINA O OR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED Oči — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke Ure: od 10. dop. do 5:30 pop. THE MAY CO.'S BASEMENT - ■ _ ..■'■'•". 1 . • ' ' *' ' 1 i ' 1 '.'''; zimske potrebščine za otroke po nizkih cenah! Deški topli suknjiški seti * 8-" Dvo-prsne suknje, z podlogo, hlačnice s zipperji. V zahtevanih barvah, iz toplega, praktičnega blaga, ki nudi mnogo trdne noše. Vključena je modra barva. Mere 2 do 4. S čepicami iz enakega blaga 79e "Mitzi" praznične oblekce za deco l-85 želeli boste kupiti te oblekce takoj, za darila ob praznikih! Prijetni sili iz seersucker in pique blaga . . . bolero stili . . . polna I krila . . . krasne barve. Mere 4 do 6V2. Za deco tople "esmond" halje 1-" Tople kot praženka! Te "Esmond" blanketne halje se zapno spredaj, in zavežejo s pletenim pasom. V modri ali rozasti barvi, mere 1 do 3. Za deco topli z ? gumbi spredaj i jopiči 2-99 Mehki jopiči, ki se zapno spredaj kot suknje, izdelani iz mno-gobarvnega suede rayon prediva. Z dvemi priročnimi žepi. Drži nenavadno količino toplote. Najnovejše barve. Mere 4 do 8. THE MAY CO.'S BASEMENT SPORED JUBILEJNE SLAVNOSTI 35-LETNlCE OBSTO^ ) SDZ 11. NOVEMBRA 1945, V SLOVENSKA NARODNEM DOMU, ST. CLAIR AVENUE „ 1) Filmanje društvenih uradnikov, ustanovnikov >1JJ; v snega članstva točno ob 1. uri popoldne. Zbir»l',c< j za slikanje v spodnji dvorani Slov. nar. d0""' v Program na odru: j l| Pričetek ob 2:30 uri popoldne 1. "Star Spangled Banner" in "Lepa naša do""1' j; ( na," poje Mrs. Agnes Žagar ^ tek 2. Pozdravni govor glavnega predsednika, fy Pon'ikvar f j, ;an 3. "The Rosary" in "Venček narodnih pesmi/'" top Miss Dorothy Selak, Girard, Ohio | Uij 4. Harmonika in gitara, proizvajata Joseph >n r kaj delaš." . J $ 7. Govori Mr. John Lokar, tajnik ohijskega ft: nerja Hon. Frank J. Lauscheta j 8. Solospev Mrs. Jeanette Cahill-Perdan 9. Predstavljanje ustanovnikov in odlikovani'Pa Častni straži SDZ 10. Govori glavni tajnik SDZ, John Gornik 11. "Dalmatinski šajkaš" in "Triglav," poje Pe ^ zbor Planina, Maple Heights, Ohio J n 12. Umetni ples, proizvaja Miss Carola HoceV 1 ^ spremlja Miss Dorothy Trebeč ^ I ® 13. Akrobatičen ples, proizvaja Miss Bernett || 14. Govori elevelandski župan Hon. Thomas A- ^ 15. Piano solo, proizvaja Henry Paulin , ^ l(f. Dvospev "Neapolitan Nights," pojeta sestf1 ^J dred in Dolores Žagar ^ L 17. Solospev "Ave Maria," poje Miss Frances^ ^ 18. Slovenski valček in polka, igra na harm0" Joe Milavec g<| ^ 19. Govori prvi glavni podpredsednik Frank ^ 20. Spominu mrtvih članov in članic SDZ J i$0 21. Skupno petje "God Bless America" in z^k j programa. Petje spremlja na pian° 6, ^ Paulin j- J Po programu zvečer ples in prosta zabava ^ dvoranah. Serviralo se bo za zunanje goste ^ ure dopoldne naprej kosilo v spodnji dvoran1- ^ 51 N Popoldne prosta vstopnina—Zvečer k pl«,u J{tii »k. Igra Srnovrsnik orkester J. ve, vl PtAki Programovodja: Frank M. Surtz in Joško r J^tfj PERK0 I ELECTRICAL APPLIANCES 9213 Union Ave. D1 0025 . Pridite k nam in naročite že sedaj nove ^.A APARATE, PRALNIKE, LEDENICE, VAC" fl ST1LCE, MANGLERJE, PEČI, PLINSKE il\J TRIČNE ROASTERJE, BROILERJE, Ll^J SVETILKE in vse, kar spada v električnim p kom. Imamo v zalogi tudi fonografe in avtom^'1 šče. Se priporočamo rojakom za obilen poset. jii iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiihiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»,|i,i< i of A i • Dobra novink Tem potom naznanjamo čitateljem, da laj^l1 jo denar v staro domovino. Za zdaj se more Pj^M11 vec $100 na mesec. Mihaljevich Bros., ki s0;^/ 25 let v denarnem prometu s tujezemstvom> ^r H veseljem postregli in garantirajo vsak dol»r' S šljejo. / S Za enkrat pošiljamo samo potom mon^ kabla v dolarjih. MIHAUEVICH BROS. CO. ^ 6424 ST. CLAIR AVE. ....../ ^ A. GRDINA & SINOVI ; Pogrebni zavod , 1053 EAST 62nd ST. _Ambulančna posluga podnevi in | DRUŠTVO SLOVENEC ŠT. 1 SDZ > vaibi na PLESNO VESELICO ____—--- v soboto 10. novemo1' f. v S. N. D. na St Clair ^ J1 Obenem bo praznovanje 35 --j Godba: SRNICK ORKEg^ j