T™ GLASILO SLOVENSKE OPNE PODPORNE JEDNOTK III., pondeljek, 15. septembra (Sept. 15), 1930, STEV.—NUMBER 217 Liga vidi ekonom sko anarhijo Tekštilci zahtevajo 6-urnik Isrekla m je tudi ss odpravo prohibit je kot odporno« proti brespooelnostl , Now York. — Delegatje tekstilne unije United Textile Workers of America so ssdnjl petek ns svoji konvenciji »o#lasno sprejeli resolucijo, ki saktevs šesturni delovnik, pet dni delov-negs tedna in odpravo 18. a-mendmenta. Zahteva po odpravi prohibici-je Je bila utemeljena, da bi ponovno odprte pivovarne takoj dale saeluiek 100,000 delaaoom, indirektno pa dvema milijonoma delavcem. Resolucija, ki se v načelu is-reka sa 30-urnl delovni teden kot odporno* proti brespostdno* sti, je bila «prejeta bret debata. Dalje je bilo sklenjeno, da ss o-tvori kampanja sa organiziranje delavcev ln delavk v svilopredil-nicah v Penneylvanlji. Irigoyen jetnik v Argentini Htrmoglavljeei president ne i oditi v lnosemstvo Btavkarjem groae s deporUoijo Los Angeles, CaL (F. P.) — Tukaj Je saatavkalo 1200 oblačilnih delavcev v 68 tovarnah. Pet tovaron je bilo takoj ob pn-četku prisiljenih sspreti vrata. Stavkarjl zahtevajo prisnanje unije, iOurnl tednik in minimalno plačo. Stavko je oklieala lokalna poetojanka International Ladlee Garmsnt Workere unije. Stavkarjl so po večini m*bl-ika dekleta, od katsrik js tuksj-ftnja Ionska oblačilna industrija gasnovaas Ijsbesea, Id je upre-pietlla kanko ' Chlcago. — Umor P. Lan«, giith in njegova tajnisa-IJttbIaa Laverne Lindgren, ki sta upr»> pestil« Peoptrs State banko v ||aywoodu, »ta bila sadnji teden sposnana kf . vlm pred oodiUsai in obsojene v «apor od onegn do daeet let. Ungguth je bil pred-tednik banke. Vaak Američan pavftije trt 08* leae etadabda vlstn Washington, D. C—Poljedelski depsrtmont poroča, da Jo A-meri k • lansko leto koasumlrele M8.448.000 galon «lodotsde, Imr prid« priblUno trt gakms na stranke Kansas City. — Od vsakega dolarja vplačanega davka svetni vladi gre 40e ta vzdrževanje starih političnih strank. Avtor toga stavka Je kongresnfk V C. Ellis is tega mesta. Osnovanje vladne opoalovslelss Los Angele«. — Z vein 1 upo-«levslni biro Je v tem mestu od* prt uposievainl urad sa farmske delavce sa j oCni del drtsve Ca-lifornlje. ' ^■predek mestna elektrs . Angeles. — Kljub «'io bile cena elektriki v Mrij«ke «vrhe jako znalan m«taa elektrarna I m iP5jDqÄ *>h New Orleans. — Glavni urad Salvation Army v tem mostu svari deftelo prod situacijo, ker eo prišle prihajati na Jug velike «trume brezposelnih, ki befto ;»red mrsiim vremenom. Wautoma, Wis - V. W. BoU je obeell svojo duhovAko euknjo na kl In, ker se ne iiplačs. Postal Je oerkveni hUnik, kor bo prejemal večjo plačo. J ■ '/TJ "F^TP.' PROSVETA EN LIG UTBVttMT Lekarna v Ženevi Dys moža tekmujeta s zdravili proti obo-Wtm konfliktu v Evropi. Tekma se vrli r Wi, kjer spet — že enajstič — zboruj« Lira narodov. Ufa, dete pokojnega Wilaona, je bila ustanovljena i namenom, da prepreči vojne. Briand, bivii socialist in danes minister zunanjih zadev v Franciji, ne verjame, da Je Uga garancija za trajni mir, zato Je zasnoval načrt evropske federacije, ki naj bo najprej ekonomska in potem naj polagoma prehaja v politično unijo. V tej federaciji vidi Briand največje upanje na mir. Henderson. zunanji mlnizter iaborHske vlada v Angliji. Je drugega mnenja. Njemu Je Uga narodov to, kar ns papirju pravi (Liga), da Je. Za Briandovo evropsko federacijo ze ae aanlma. Henderson zahteva, da članice U-ge reducirajo svoje armade ln mornarice, pa na bo več nevernosti vojne. Poaebno Fracija, ki vabi Evropo v federacijo, bj morala dati dober zgled. Zdi ee, da se oba mola ne moreta sporazumeti, ali naj ze Evropa prej sdrutl in potem msoroai ali naj se prej rasorofti ln potem sdrnžl. Drugi nesporazum- Je, sli naj se to zgodi v Ugi ali izven Lige. ie rasoroAsnje najprej potrebno, je pravo» toda njegova metoda, da aa to dalo prepusti Ugi, je zgrešeno. Uga Je v enajstih letih svojega obstanka dovolj jaso pokaaala, da Ja impotent na za vsako stvar; Impotetna Je, ker rešilni, ki Imajo v Ligi vodilno beeodo, Ji nočejo dati nobene moči. Liga Je še vedno to slepilo za podlošna In po- FOdoaesljs Evrope Je zadava Evrope In aa Uga narodov, ki tsovsUčno obsega vas svet • Federacija zlil na dan zaradi ekonomskih razmer. Vodilni industrijski fsktorjl Evrope so prisiljeni nekaj storiti, da s? ubranijo odvisnosti od Amerike. Briand lahko govori kolikor hoče, da njegov načrt ni naperjen proti Zdrušenim drla vam — naperjen bo kakor hi-tro ae uresniči. Vse skupaj Je velika konfuslja. Angleška delavska stranka bi lnhko imela bolj! rekord, še M njeni predstavniki v vladi ne pomagali povečevati te kofusije. KoBkoj^«? Koliko Je vredna — uradna statistika? 6lewart, šef «veznega oenzuznega biroja v Washingtonu, Je zdaj priznal, da ao bile pomote pri štetju brezpoeeinih delsvosv v zsdnjem aprilu, ko ae Je vršilo popisovsnjs prebivalstva. 8tewart pravi, ds Je lahko bilo aedem do devet milijonov delavcev brez dela one dni, ko Je bilo štetje v teku. fttevd ao Jih pa našteli nekaj čez dva milijona t Zdaj ni vatno, kako ao šteli ln zakaj so tako zanikrno šteli. Vnšno je vprašenje: Koliko se Je zanesti na oftolelne atatlstike sploh? Ako so bile pomete pri tej etvari, ali niso bile prav lahko tudi s osi mm na druge fese ljudskega štetja? Kako bo mogel direktor Btewart jamčiti, de ao vae številke njegovih u-mdaikov točne In reanišne? sHsmHms ________r* Dekan Inge, dušni paatir sngličanske cerkve, je Izilal v Undonu knjigo "Krščaneka etika In modemi problemi", v kateri priporoša poskusen ali tovavišld zakon In kontrolo porodov. Piše. da bi morala drtave priznati to-variški zakon kot potrebo v modernem čaau. toda oerkev naj bi blagoslovila le "dosmrtne" zakone. Deksn je Izzval ploho očitkov In odobravanja v Angliji in Ameriki Nerazumljive Je, kako naj drtave prizna le tovarišM zakon, dru-gl naj pa ostane v obn»<* j u cerkve. V tej dvojni meri nI aoheno lakrcnostl, Ako Je dekan Inge res radikalen In demokratičen, kakršnega se dela. naj aahtevs, da postane sklepanje zakonskih zveš — "začasnih* In "doemrt-nihN - izključno civilne zadeva. To bi bilo mo-Ško In potrsbno v modernem času. Vprašanje pomlajevanja stareev Je spet na prvi štreni čaaoptaov. Znanstvenik Je poročni v Clncinnetiju, da Je odkril nevo metodo pomladitve, ki Je boljša kot ona s opičjimi in keajimi šieaamL Nova amfcafc Je serum la »polnih hormonov. — Upajmo, da ne bede tega seruma poskušali s uspeh«« na oal vetih iumUi.viitalistihl Glasovi iz naselbin Resne vseli iz vzhodnega Ohie Iridgepert, O. — Dne 29. avg. sem obiskal naselbino Canone-burg. Ustsvil sem se pri sobr. John Terčeljnu, gl porotniku, ki mo je pred psr mesed nogo pri delu zlomilo. Zdrs vi *e še precej hitro. Vendsr bo vzelo še dosti čaaa, pred no bo sposoben za delo. Oblekel zem ie več sobratov — John Iroho, Ujnika društva Poatojnaka Jama SNPJ, John Progarja In Bsrtolna. Sešel eem se tudi z delovnim mladeničem John Kutchem. ImeU amo veako-jake pogovore v prid SNPJ in delavskem pokretu. Hvala vsem za njih naklonjenost Dne SI. avg. se je vršila tukaj seje sa ustanovitev federacije SNPJ za vzhodni Ohio in bHš-njd W. Ve. Udeleženih oziroma zastopanih je bilo 6 izmed S priglašenih društev. Federagija se je ustanovila, seja tivehna, debata salo fine. Sprejela so se tudi pravila, Id so jako demokratična, tlična, razen par sprememb, kot jih ima Clevelandska federacija SNPJ. Sprejela je tudi reaolucijo. ki obedja škodljive dopise v Ljudskem glasu, posebso tiste, ki so prati pokojnemu Jože Zavertni-ku. Federacije se strinja z Ljudskim glasom, dokler ne prekorači meje zakonov in osebnosti. Poslsli so tudi Žalno brzojavke družini Zavertnik, ker je ravne Isti dan njih msti, oziroma He-Zavertnik ležala na mrtva- ,te!i5zh¡— ki daje popdlno svobodo bvolil se je začasni odbor do druge seje, ki se vrši v Bridge-portu 20. sept popoldne. Odbor je: John Bebol, preds.; Frank PavUniah, tajnik; Joasph Snoy, zapisnikar. Na drugi seji se bo izvolil ztalai odbor federacije. Za ta čas sa pa prosi vsa društva, da 0 tem razmotrivajo in ze do prihodnje aaje pridružijo federaciji. Kakor Je bilo poročano, ss Ja tukaj ustanovil pevski zbor Naprsj, ki ga financira zoc. klub št. 11. In ker taka stvar ztane denpjr, soc. klub pa tudi nima dohodkov, ao ae pevci in pevke odločili, da prirede veselico dne 27. sept. ob 7. uri Svečer v društveni dvorani na £oydsville. Na programu bo par slov. pss-mi io povabili ao John Kutcha is Cannonsburga, Pa., da bo govoril. Kdor Je slišal Kutcha na Blalne 84. avg., je vsakdo rekel, da U mladenič bo Ss lahko doeti storil se SNPJ in<*elavski po-kret. Kateri ga niate slišali na Blalne, ga pridite sedaj poalušat, poaebno pa mladina, ker ne bo vem šal. Godba bo domača. Zbor bo vam salo hvalešen, a-ko posetlte to prisaditev. Ko ae izvešba, je pripravljen sodelovati z vsemi društvi tudi izven Bridgeporta, kajti ni ga lepšega kot je mila zlovenaka pesem. In to posebno na priredbah. Vabi se tudi hllšnje, da sa sboru pridru-žlja. Ker vstopnina Je še tri tedne prosta. Torej pridite vsi, stari In mladi, od blizu in daleč ln bomo zopst ImeU večer poštenega užitka.—Joetfh Snoy. Springfield, Hi — Slabe dela v sks razmera vplivajo slabo na ves delavškl resrsd, sato tudi na-šs naselbina al iajcflna. Najbolj ao pa prisadati premogarji, her SO bili akoraj vsi revi zaprti ako. il poletje. Bil pa Je en dan, da amo akoraj val pozabili na naše alabo š se; to Je bilo na 81. avgusta, ko se Je vršila otvoritev prsno vaje-negs Slovenskega dama. Sieer Je popokisnakemu programu slabo «k odo velo, her ravno ko I ljudje prihajati. Je ta čel dež Utl kot nalašš. Bilo pa Je vseeno precej ljudi še največ na vseh dosedanjtll popoldanskih prireditvah. Prvi je govoril Joe Rrinocar, predsednik doma, Id ae Je v kratkih besedah zahvalil občinstvu za poset. Preči tal Je brzojavko Slovenskega doma v U Sells, DI. Potem Je govoril John Goršek starejši, ki Je povedal kolike ne je staro poslopje bilo v korist kot eeli naselbini v 10 letih. Sa ajlm je pa Sloveaaki pevski »bor sape! par lepih pesmi, na-stopili «o dvokrat med govoi Tretji je govoril v angleškem je-siku Oaeer Gedlna H Chlcega. NI » ] nerojeno, je pred vzako polkrogk) — ki j Imeli seve močne kljuke — vpregel polovic« konj, ki eo na dano znamenje potegnili vsak v svojo stran. No, nejsi je živina še tako vlekla, krogli se nista hoteli več rasdružiti. Krogi« je ostala kakor da M bile oeia. Cesar je bU nemalo začuden in ni mogel verjeti, ds ju dr* j skupaj zgolj vaanji zračni pritisk, ki mu rai radčeni zrak v krogli ne more več držati rs*- j Nekaj stoletij pozneje eo se ljudje sm** j Edisonu, ko Je hotel napraviti električno sve-tlljko. V neštevilnih kritikah eo Izražali dvo«. da bi ee dal V etekleni hruAki napra ' vakuum, kakor ga zahteva žarilnl ločen j Praneglo ne pregori. Samo učenjak W»H Crookes. ki se Je sem bevU s lato račjo, se * ns vprašanje: ali bo mogel Edison doseči m-doeti vieok vakuum, kratko ia jedrnato odr* aA: "Takega vakuuma ae lahko naredi ns t<> ner In od tlstegn Čaaa ss res Izdeluje ns tona. ker mora biti v vsaU IMM. ' (Dalja as I. t C Vestí iz JugoslavijeS POLITIČNO ŽIVLJENJE NA BLEDU I dantmin» brsejavka aloveoakih javnih delavcev Ljubljana, 29. avg. 1980. Bled velja poleti često za jugoslovansko prestolnico, ker pride tia ns počitnice mnogo državnikov kskor tudi kraljevi dvor, potem ministri, poslaniki i. t. d. Pred tednom dni je bil na Bledu predsednik vlade general Ziv-kovič, ki je tamkaj konferiral a mnogimi ministri in polanUd ter I kraljevskim dvorom. Gen. Zivko-| vič si je ogledal na Lescah tudi zgradbo nove D»U« tudi dr. Kramerju, direktorju Jutra intervju, kjer sporoča predsed-nik vlade Slovencem svoje misli 0 jugoslovanstvu ter "novi sedanji dobi" i. t. d. Predvčerajšnjim pa Je prejel predsednik vlade v Beogradu br-zojav "slovenskih javnih delavcev", v katerem javljajo, da so ee zbrali v Ljubljani v prisotnosti ministra dr. ShvegU, da pozdravijo sklepe vlade tag .obljubljajo, da bodo s vaemi , silami pomagali graditi drŽavo po navodilih vlade ter tako ukoreniii jugoslovansko misel, v narodu i. t. d. Podpisani so bili: Dr. Shve-gel, dr. Kramer, Pucelj, dr. Puc> dr. Novačan, Prepeluh-Abditus, Pipan, Zupančič, dr. Kukovec, Ribnikar, dr. Marulič, Tavčar in dr. Zupanič. Nova številka delavskega kulturnega lista "Svoboda". — Te dni, še pred 1. septembrom je izšla septemberska številka delavskega kulturnega mesečnika "Svoboda". Najprej je priobčena satira Jožeta Kranjca, napisana ob odkritju spomenika Ivanu Cankarju, o "rodoljubu gospodu Kocini," ki je dokaj posrečena zafrkscija vsega, kar so počeli a Cankarjem ob spomeniku. Gospod Kocina je vnet rodoljub in se v krčmi ob vinu po odkritju spomenika silno navdušuje za Cankarja in domovino in patriotizem. Nič preveč vstran ni zadel teh proslav, fie polaga pisec Kocinu v govor tudi take-le be* «ede: 'Kdo je bil U naš-Ivan? Bil je rodoljub vseh rodoljubov, ki je ljubil ftašo lepo domovino. Bil je polten in je rad imel hribe in doline, vasi in ceste, pod I mostom pa je kapeljne lovil. Zato smo nanj ponosni. Mi rodo-| ljubi, ga ljubimo, ne strašimo «e ne truda ne težav, da zora pu-ca. bit' če dana. Mi smo šil v boj zanj, svojo narodno dolžnost smo izpolnili do zadnje kaplje krvi. Zvestoba do groba! Svoji k svo-' I Jim!" - Dalje nadaljuje v tej številki Mile Klopčič svoj esej o 'Nemškem delavskem peanlfttvu'. I Prv» poglavja razprave ao izšla *e v prejšnji številki, v tej številki pa obravnava samo pojav delavca, kotlarja in pesnika He-mricha Urscha, Ici Je prvi res «smonikli delavski pesnik, k! je ustvaril V nemški literaturi de-ep. Esej pojàsnjujOjo mnogi primeri teh nemških delavskih pesnitev, ki jih je prav M" pn-vede! Mile KlOpčič. — Tolpa priobčaje svoj prevod London«,ve novela 'Odpadnik', v obilnih rubrikah pa govorijo dolžniki in sotrudniki o društvena življenju, o knjigah in Knjižnicah, o delavskem športu 1.1, d. drobiž s vseh strani ' dvema streloma obli taata I PreožHka. V pro k murski ."t! Vikeék* vaa se je pripetil * dni dogodek, ki je mučno vpli-JJf riM okolico. Anton Lenar-, J("1 dv«na streloma iz revol-Z>* ubil svojega tasta Janeza ¡Mol -- Janša Vida, ki je bil lot, je živel s svojo is-od preužltka. ki mu ga je •M U* Andrej Lenarčič. Ta -^om;Vida in tens sta se skal-t" pnu^vala nad premajhnim J» »merjaU Uko hčerko kako* ^ nieaoga moža, Lenarčiča. Zïi™* ko Jo Lenarčič »lu J! LtMHtu tašči žito kot "U "Ur* ** nahru- 1 "z Vc,Mno®» ** jima bn podobnih nepre-zmerjaj Blhl0 ^ ^ ¿.J** in (l» PWe, kakor mu ^^Dntag.tm.ieprev tako prišlo nekega spora, in ko je potem J^narčič pri*el nekam na pod, kjbr so baš mlatili, so ga začeli spet zbadati. To ga je ujezilo, da je šel naravnost k hiši tasta ter našel tasta pred hišo. Lenarčič je potegnil is žepa revolver, pomeril in oprodi ter sedel tasta v prsi. Potem je ozrl, ali ni kdo v bližini, potem pa še enkrat ustrelil tasta v gla-Vo. Tast se je mrtev zgrudil. — Lenarčič je šel potem mirno v krčmo, položil revolver pred go-stilničarko, naročil pol litra vina ter počakal orožnikov. Dejanja ne taji in pravi celo, da bi doma. Zaprli so ga v sodne zapore v Murski Soboti. Čebele nomrtUo dva konja. — V Leskovcu pri Krškem /se je pripetila nenavadna nesreča, kakršnih slišimo malokdaj. Čebele so tako hudo opikale par konj, da ata oba poginila. Hlapec Loj ze Nečhner pri go. Mili Svetec le pripeljal na Loko voz drv. U stavil je konja tik ob čebelnjaku ter začel razkladati drva. Konje pa sta razdražila čebele, ki so napadle hlapca in oba konja ter začelo pikati Hlapec se je otepaval ter prišel pri tem celo pod konja. Potem je hitel po čebelarja, da bi mu pomagal. Ce-oelar je res prežagal oje ter pre-rezal jermenje ter tako ločil konja od voza in od okoliša čebel. Vendar so čebele že toliko opikale konja, de je eden poginil že nekaj ur nato, drugi pa je poginil kesneje. — Pravijo, da znoj-ni in nemirni konji silno ras-dražljo Čebele in da se je treba tega čuvati. Umrl sa gadjlm pikom* — V Ljubljanski bolnici je umrl v sredo štiriletni PeterČek, sinček posestnika Stanovnika nad Medvodami. V nedeljo dopoldan ga je pičil gad, ko je šel s svojim o-četom skozi goad in preko travnikov na obisk k sosedovim. Tamkaj so otroku takoj zavesali nogo nad rano tik pod kolenom, oče je naložtffanta v koš ter dir. jal v Skofjo Loko, kjer pa ni dobil nobenega zdravnika doma, ter je tamkaj potem čakal vlaka za Ljubljano, tako da je šele'zVe-čer bil otrok sprejet v bolnico. Med potoma ao vsi svetovali o-Četu, naj mu izsesa rano, a storil tegs ni nihče. Da bi rano malo razširil, tega tudi nihče ni hotel.. Le isprsli so mu jo bili doma ter zavezali, med potoma pa mu je nekdo nogo še enkrat prav trdo prevezah In ko je fantek prišel v bolnico, ao takoj zdravniki storili kolikor so mogli. A dejali so takoj, da je fantovo stanje težko bolj radi trdega prevažanja kot pa radi samega gadjega pika. I-mel je nogo popolnoma pomodrelo, ker Je bila tako močno prevezana. In tako je fantek v sredo podlegel. > Naval aa Ijubljanako bolnico. —Pomislimo le, da je bila bolnica zgrajena v času, ko je bila Ljubljana za polovico manjša od sedanje. Pomislimo, da v vseh zadnjih letih razmaha Ljubljane ni bila bolnica prav nič povečana. Po vsem tem si lahko mislimo, kako ljubljanska bolnica po svoji velikosti nikakor ne ustre- potrebam, ki jih polagata nanjo Ljubljana in vaa široka okolica. Zato ae čas to dogodi, da morajo mnogo nevarno bolnih ljudi odkloniti, ker ni proetora zanjo-Koliko tuberkuloznih delavcev, ki jih pošUe v bolnico Okrožni urad (bolniška blagajne), pripeljejo težko v Ljubljano, v bolnici pa jih zavrnejo! — Bolnico bi bilo treba pač razširiti. V letošnjih meeeclh, v tem prvem polletju je bilo v Ijubljanako bolnico sprejetih 12,4*0 bolnikov. Cadedelna božja poti — V Banettt, ▼ vasi Tdjož pri VsMkenl Bečkereku je starodavna cerkev, kamor*romajo mnegf z upanjem, Nesreča v Ribnici. — V pon-deljek 25. avg. se je pripetila v Ribnici težka nesreča, ki bo mogoče zahtevala življenje leanega trgovca Fortunata Klinarja. I-menovani je bil v Cenetovi gostilni, ko pa je stopil venkaj na cesto, ga je dohitel voz prav v hipu, ko je nameraval Klinar prestopiti eesto. Hotel ao je umakniti, a Je bilo prepozno. Konj se je vapel pred njim ter ga podrl na tla, ga pohodil, nakar je šel čez ponesrečenca še vos. Vse sa je zgodilo tako naglo, da voznik malone ni opazil poprej, kot ko je bilo ie prepozno. Ustavil je vos, naložil hudo poškodovanega Klinarja na voz ter ga odpeljal v njegovo vilo bUsu postaje. Kli-nar ima težke notraftje in zunanje poškodbe. Njegovo življenje je v nevarnosti. nogfstr Kdal slo pilšlf v Zdražane drža»«? "Oaakarjava dražba' živ spomenik hlapcev Jernejev« svojemu Ivanu Cankarja I da ai ozdravijo bolezen, zakaj U cerkev je znana po svojih čudežnih učinkik. Stopiš vaojo, moliš In če si bolan, boš vsekakor okreval — tako se glaai reklama sa to cerkev. Te dni pa je neki dogodek povsem demontiral te nazore. Preteklo nedeljo Je bila med došHmi romarji tudi «ena Lazarja Obradoviča Iz Ba-natakega Arandjelovca. Ko je stopila v cerkev, jo Je obšla slabost, zgrudila se Je In umrla ... Cerkev bo vsekakor izgubila na evoji slavi j Knjige, ki jih doba letos člani Cankarjeve družbe, oe že ti-, skajo. Letos je že drugo leto, kar se dviga ta živ spomenik slovenskega proletarijata Ivanu Cankarju in govori vaemu delavstvu v Sloveniji, v Jugoslaviji in po celem svetu, kjerkoli ima avoje dane» v Argentiniji, v Braziliji v Združenih državah, v Nemčiji, v Avstriji, v Belgiji, na Pran-coakem, da si more priboriti avoje pravice predvsem s izobrazbo. In Cankarjeva družba soje proletarsko izobrazbo med švoje Člane. Ker pg je dandanes bolj kakor kdaj poprej nujrto, da se vsak delavec izobrazi In preobrazi s proletarsko miselnostjo, z miselnostjo človeškega dostojanstva, je potrebno, da je vaak delavec član Cankarjeve družbe. Članarina je tako malenkostna, da jo zmore vsakdo, če 10 hoče. Povdarjamo: če le hoče, in naj bo njegov zaslužek še tako majhen. Gre le za to, če hoče čitatl knjige Cankarjeve družbe, ki prinašajo poučno in zabavno čtivo, pisano v prole-tarskem duhu? Ca ss hoče izobraziti, oe ima voljo, da se izobrazi, potem ne bo premišljal, ali težko ali lahko odšteje onih par eentov; odštel jih bo. Ker a tam bo pokazal, da je v njem proletarska zavest, ki mu veleva, da mora sam e avojlml Žrtvami, a svojo voljo in s svojim hotenjem krčiti pot do cilja. S tem, de poštene član Cankarjeve družbe, Je pa že tudi pokazal, da ee seveda, da je v današnji družbi hlapec Jernej, ki Išče svojo pravico. . Letos, v drugem letu obetoja Cankarjeve družbe, je zavedno delavstvo že pokazalo, da ae dobro zaveda veličine te ustanove, ko to pišemo, je število od iskega števila prekoračeno. Jasen znak, da je dslavstvo svo-Jo Cankarjevo družbo (baš ker jo je dno amo ustanovilo) objelo z vso ljubeznijo in zavestjo in e tem pokazalo, da'Js njegova. Strokovno organiziranega delavstva v Sloveniji, priključenega Strokovni komisiji, Ja 11 tisoč. Članov Cankarjeve družba pa nad 5000. Ta številka jaano govori, da Je še vseeno precej nezavednosti med strokovno organiziranim delavstvom, ki Jo Js treba čimprej odpraviti. Komaj polovico tega Članstve šteje šele Cankarjeva družba. To pomeni, da ja komaj polovico od 11 tleef organiziranih delavcev uko zavednih, da aa zavedajo velikega pomena samoizdbrazbe. Moralo pa bi ae tega zavedati vesh U tisoč. Vai ti bi morali tspolniti svojo dolžnost. Vsak bi si moral naročiti 4 krasne knjigo Cankarjeve družbe, da dvignemo čim višje živ apomenlk Ivanu Cankarju.' Kot rečeno, knjige za letošnjo izdajo sa že tiskajo. b posameznih "Jasov" združeni ln organizirani "MI" mora astvarjati velika dela. Zato Je naloga tega močnega "MT. da ustvari velik, dosedaj ne*den spomenik Ivanu Cankarju, pisatelju "Hlapca Jerneja ie njegove pravice." "Kurenta," "Kralja na Beta J novi" ... da bomo pekaaali a tem vsemu «veta. da •mo to renniino "Ml" In resnič-'ai "ML" Na to vprašanje mora inoae. mec in doatikrat tudi državljan imeti pripravljen odgovor ob vsaki priliki. Kajti odgovor na to vprašanje služi sa dokaa o zakonitem prihodu v Združene države in, kdorkoli ae more doka sati, da js prišel gakonito, je v sumnji, da je pričel nezakonito. Kdor hoče dtihdaae* dobiti prvi državljanski papir* mora dokazati, da je bil aakonito pripužčen v Združene države, In da oe to more dokazati, mora v svoji prošnji navesti ime parnika in dan, ko je prišel. Drugače mu je pot do prvega papfrji in do državljan-stva zaprta —. in dostikrat tudi do zaslužka, kajti mnogo podjetij in mnogo unij sahteva prvi papir od delavoev. Kar velja za prvi papir, velja seveda tudi sa drugi papir. Kdor je dobil prvi papir pred dne 1. julija 1029, mora dokazati, da je prišel zakonito. Skratka podlaga Sa naturalizacijo je zakoniti prihod v Združene dfiave, ln da se to dokaže; treba anati, s kakim parnlkom je kdo ptfšel. Isti dokaz treba doprinašati, ako kdo zaprooi sa "permlt", t. j. za dovoljenje sa povratek po sačasnem obisku v stari kraj. Kdor odide Is Zdltženih držav brez "permita", Hna vendarle pravico dcftiti od ameriškega konzula izvenkvotno priseljeniško vlzo, aH konzul mu izda to vi-zo le tedaj, ako dokaže, da je bil poprej zakonito pripužčen v Združene drŽave. Imamo preža-fostne i slučaje nekaterih rojakov, kateri ao odžli začasno v stari kraj, pa se ne morejo povrniti v Združene države, ker se ne spominjajo, o kakim parnlkom ao prvič prišli v Anieriko in zato no morejo konzulu dokazati, da so bili zakonito pripuščeni. .< Ravnotako treba dokazati zakoniti prihod, ako Inozemec hoče, da se ženi in otrbkom oripo-rednosti v Kvoti, kar je dandanea sploh edina mogočnost, da bi prižll v Združeno države. & ' ri\ ; U veega tega je ¿azvidno, kako jo važno imeti točne podatke o svojem prihodu. Velikansko pa Je število ljudi, ki je posabilo i» mo parnika ali datum ali šs večkrat oboje. Mnogo ljudi ne sna niti sa približni datum prihoda, nekateri nlao sigurni niti zs leto. To Je aavsszadnjs naravno. Tedaj as ni polagalo mnogo važ-noati pa te podatke in s časom je Človek na njo pozabil. Kaj naj ti ljudje storijo? A-ko je kdo prišel pred dnem 3. junljs 1921 ln ne moro dokazati, da Jo bil zakonito prlftuščen (bodisi ker Je prišel nezakonito ali ~ M kdaj je registracijo prihoda pri najbližji priseljeniški postaji. Treba vložiti posebno prošnjo, priloftltl pristojbino $20 ln kasneje podati se na priseljeniško postajo skupaj dvema pričama. Postopanjs traja približno šest mesecev ali še^vefi, predno se zadeva poravna, ln jO precej potratno, slasti za one, ki stanujejo daleč od kake priseljeniške postaje. Ali v mnogih slučajih to je pač edina pot iz težavi. V večini slučajev pa js najbo-ljše, da ai človek poišče potrebne podatke o svojem prihodu. To Je še najcenejšo in prihrani zamu- am do in mnogo sitnosti. AU naj človek to najde, ko Je poaa-bil? So pač načini, da se to najde. Vsakdo se vendarle afyxni-nja na neke okolšline v zvesi svojim prihodom tn na podlagi tega, kar se Človek spominja» more strokovnjak v večini slučajev najti potrebne podatke. Immigrants Information Bu reau, ki je našel datume priheda mnogih rojakov, bi znal iz svoja iskuinje navesti mnogo slučajev, ko človek ni znal ni sa leto ni mesec, še manj sa ime parnika, pa vendarle po natančnem izpraševanju o vseh okoUoinah prihoda je dobil sadosti informi-cij, ki so končno dovedle do najdenja potrebnih podatkov. Immigrants Information Bureau, 215 — 4th avenue, New York City, ki ga vodi naš rojak H. F. Hlache, rad pomaga rojakom v tem pogledu, kakor sploh v vseh zadevah, tičočlh se prlse-Ijevanja, naturalizacije, kom-pensacij itd. F Za stranke v New Yorku Je rad odprt poleg navadnih uradnik ur tudi ob sredah svečer do 7. ure ln v sobotah popoldne. ' Flls. Čudeži brexmUya t « ctektrikT IUS0 VI IZ NASELBIN dis i Ker je pneei nnastm pa ker so ne spominja, k prišel), sms saproslti sa stracljo prihoda pri najbll! (Našalievanjs s I. strast.) V naslednjih važnih izumih na polju vakuuma ao se posebno odlikovali Mflltkan, J. J. Tho-mas, Fleming, De Forest in Langmulf, ki ao ae vsi lsšolaii v poskusnem laboratorijskem delu. Njih dela so slednjič dovedle do danažnjih moderlh vakuumskih cevi, ki ae že danes uporabljajo v neštevilne namene In ki jih čaka le sljajnejša bodočnost. Radio, ta najpopularnejša pridobitev naie dobo, je zgolj n j ih^ zasluga. 4 PS svete je dandanašnji na milijone vakuumskih oevi, največ seveda v obliki elektronk se radio. V njih je vakuum popolnejši kot kdaj koli poprej r Zračne črpalke Is njih tako temelji-to poerkajo zrak, da ga od fOO milijonov delcev ostans komaj še eden. Navzlic temu pa to še ni popolno breszračje, čeprav bi m vsako živo bitja v njem mahoma zadušilo — čs bi Imelo čss, Če ne bi trenutno eksplodiralo v aolnčni prah. Tako se rasvija doba elektrike, v kateri živimo, na prat čudovit način. Bolj ln bolj vidijo učenjaki v elektriki, v teb nepojmljivih neskončno majcenih elektronih, začetek ln koneč ve-soljstva. In če je to res, potem doba elektrike nikoli ne bo minula, pač pa bo preživljala različna rasdobjs, nekako tako, kakor je preživela naša zemlja različne geološke ere. Magne tično električna doba je n. pr. že ¿a nami in sedaj živimo v ve-| moko električni apohi. Mor-bo tej dledila atomsko slek-čna doba, ki jo bo pbeneje njala koemdčno električna doba, ki bo pomagala človeku prisvojiti al ogromna, še ftemts-ne sile vsemlrja. V tej dobi ko- ljudje nedvomno že lahko leteli na svesde. Imeli bodo svojega medplanetarnega Lindber gha, ki ga bodo pošiljali osflknjst "dobro voljo* na Mara, na Jupiter ali na Venero. Fantastično? Morda — toda prosa Ja dandanašnji fantastlčnejda od paseije, v bodočih letih pe ko «s neizmerno bolj. Volilcem v Wiaconainu Milwaukee. WtS. — Ker aem blf od soc. st&nke postavljen kandidatom za državnega poslanca u peti distrikt, ki uklju-čuje lt. in 5. wardo, izrekam na tem mestu, da aa bom držal strankine platforme v slučaju imwljena. Sprejeta je bila na konvenciji stranke meeeea maja 1980. Platforma stranke sahteva t 1.) Podržavljanje produkcij skih sredstev (vse glavne hcti« stri j r) ln demokratsko upravi ljaaje vseh naravnih bogastev. II.) Predvsem pa podržavljanje In vladno obratovanje elektrarni In distribucijo elektrike Ako bi bila ta industrija v rokah države, bi ee osvobodili lektrotrusta In ljudstvo bi doživelo elektriko veliko oenejo 9.) Državno zavarovanje proti boleznim, brezposelnosti in izboljšanje odškodninskega zakona ter druge soeialne zakonodaje. 4.) Revizija davčnega sistema, da se varujejo domovi in farme revnejših slojev. Znižanje davka pa male dohodke in zvižanje na velike. I.) Svoboda tlsks, govora ln zborovanj* ter enakopravnost vssh verskih skupin. 6.) Odprava prohlbiclje. Izdelovanje vina in pivo pod vlad nim nadzorstvom. 7.) Nuditi najširšo priliko o-t rokom revnejših slojev do najvišje izobrazbe. Isdajanje prostih knjig v ljudskih šolah. Stroške trpi države* Izločsnje kapitalističnega vpliva v šolj stvu. * ™ . ' Demokrati in republikanci ss snajo hlinitl delavstvu pred volitvami. Ko pa pridejo na krmilo, ne dajo «iti drobtinice u-bogemu ljudstvu. Oes Je, da de-lavatvo spregleda in napravi ko-nec kapitalističnemu blufanju. Zatorej pojdlm^ VSi na volišče na dan primarnih volitev dne U. eept. ln oddajmo naie glaeo-v^ social i atičnim kandidatom. : JOHN BPIKNC, kandidat sa aaseblymana v 5. dletrifctu (II. In I, warda.) '■iai III 11 Ii fini annstn kUiigrea numeopaiu V Stuttff&rtu >11 i i I SAZsavasr. Dijaki stavkajo se manj učnih « . • gg rr^ 1 > ■( Watertown, Mess. — Okrog ISO dijakov tukejšnjs srednje šole je U, t. m. zastavkalo ns tettlelju zahteve, da morejo dobiti "krajši dan", to Je manj učftlh ur. Ko so ee dijaki vmIH s počitnic, so vidsll, da Je pouk letoa podaljšan te eno ura To jih js ujesllro in sečsll so ropo-tati, RasbHI so okno na uradu šolakega odbora. Vodja "stdv-ksrjev" je kil aretiran. l'ai r lot isemee UHp • Clinton, !e*s. — Fantje, ki so so vrnlll k poletnih vojaških vežbeliAČ, ae proaaAli, da ss vsi-banje sa obrambo kapitalizma — pardon : domovine — tudi izplača. Bo to nekakšne počitnles aa katerih se mlad«ni4l urijo v orožju, preskrbljeni s vsemi po-trsbščinami In povrhu dobe še dve deterja "speeding money" na dan. Vidna In nevidna v res sna vladati la zadovolj svoje bramkovee. riada oljlti V Maaiaat nI dela Polsen* Ment. — Semkaj hajajo trume delavcev v nedl da dobe dalo pri JeSU, katerega nameravajo zgraditi. Konstrukcijsko delo pe ie komaj v začetnem Itadiju. Ker nI dok je stotine bresposlecev razočaranih. Predsednik MonUnsks de-Isvsks federeclje Orahem pravi da ne bo dele na tam projstku prod spomladjo In svari delavce, naj ne hodijo v Polaon, • AmerlAke ko jas ledje v boju a KlUjrt Washlngton, D. C—Državni depertment je poročal v četr-Uk, da je šest ameriških ružU-eev v bojni akciji s kitajskimi rsbeli ob reki Jangtae. K Kajake komunistične čete so dve dni streljale na rulltre. ti pa niso mogli ustavit! egnjs Iz klUJsklh baterij Zdaj prihajajo še drugI ameriški rušllel pn reki. Dspalt-ment pravic da ameriške ladje spremljajo trgovinske parnika V svetu medidLw je nastopila nova razvojna doba, ki pomeni 1-sto, kar pomenijo revolucije na političnem polju. Povsod ae pojavljajo možje, ki propovedujejo nove nečlne sdrsvljenja ln nove vzroke Haetajanja bolezni. V razvoju medicine pomenjajo ti nauki povsem novo pot, ker ne temelje niti na doaedanjih znanstvenih dognanjih, niti na Isku-stvu. Novi nauki so si hitro pridobili množice pristašev, ker se' edl, ds Je medicina v mnogoka-terem oeira dosegla svoj višek, preko katerega |m> doaedanji metodi ne more in oaoblto ker so novi načini edravljcnja selo enostavni ter sametujejo kirurgijo ter iedetke kemične induatrije kot r pravila. Ti informatorji v medicini proglašajo neuk Virchowa, da je vsaka človeška bolesen le bole z en oellc aa napačen ter ae vračajo k Hipokratu, ki je učil, da jt* n ok vsem bolesnim Is neugodno sestava telesnih sokov. Zato je sopst prišla do ugleda ho ftieoimtija, ki adravi rasne bolezni z najmanjšimi doeaml zdravil. Mnogi odlični zdravniki so prlstažl homeopatlje, med temi prof. Bior, ki Je objavil številne nove načine zdravil. Znano je njegove sdrevljenje nahoda z e-no kapljico Joda. Tudi propovodniki modernega dietetlčnega zdra vljenja dr. Oerson, dr. Blr-cher-Bonnsr in drugi ss drže več aH manj homoopaUkih pravil. Kakor pa isgieda homeopetlja nI tako brespomemben sil naravnost Škodljiv nauk. V Stutt-gartu ao pristaši homeopatlje priredili praktičen tečaj sa sdrs-vnlke Is vssh držav, da jih nau-če zdravljenja po novi metodi Tečaj bodo vodili odlični nemški modlelnskl znanstveniki Profesor Vogel Is Drsldan bo pra-dsval o znanstvenih temeljih na-uka o prehrani, dr. Blrcher-Ben-ner iz Curiha bo govoril sa pre-hano s surovimi živili, dr. Oerson li Blelfelda pa o dletotič-nem zdrsvljsnju. O raku in o terapiji konotltuclje bo predeval dunajski zdravnik sa ženske bo-Issnl, docent diMpkacheer,. česar knjiga o krizi medicino Js vsbu-dils veliko pozornost sdrsvnižkih krogav. KNJIGE "CANKARJEVI uiaaw. dovS^tvoi Jsldsjo v oktobru. Žačsls so ss žs tlsksti. bodo letos Če leple od .....vsak član Jih bo s stvom ln vsseljsm čltal ln. ime! v svoji domači knjižnici. In >jto so: 1. Kelsder se Ista 1981. Polno ;)spih,1 sanimlvih slik, povsstl, pesmi, poučnih ruprav, potopl-sov Itd. § 2. Welekopf: "ProleUrake u-_da°. Povesti znamenitega češ-koncmAkega proletarskegs pisatelja. S. Sojfullnet "Vlreneja"* Kra-aan delavski roman, preveden Iz 4. Flemsftsni <4Zadejl dnevi ljudi" Astronomski roman s sli- a^r1 ^ Nada zavednost so knjige Cankarjeve družbe" ln naš posse ja "Cankarjeva družba". AJio ste namenjeni v staro domovine, sls vnbUiN, da se pridružite svojim rojakom, ki bodo odpotovali Is New Yorka finit I. ? Tfl WÊm m s *___ S znanim angleAkIm Kakor na drugih akupnib Po- 1 to ven Jih te Unije, ee Vem nudijo tUdI ob tej priliki resne ugod- Ako hočete hitro in udobni potovati v družbi, svojih roja-kar, priglaalte as takoj na LKO ZAKRAiSCK HM^m Bisk li Rm Vfi k se — tth Avsnne. New York, N. t. s* v ZGODOVINSKA H ISA In ata ae Caharija ia Jeromen po večerji postavil« pred vrata Marino sob® in čakala morebitnega povelja. Opravljena »ta bila k*-kor ae »podobi človeku predan odide v posteljo, le da je Jeromen drial hlače g roko» dočim je bil Caharija zavit v odejo iznad katere mu je štrlel trdi ovratnik tovarnarja Hribarja, ki je proti njegovi volji zlezel iznad rdeče rute, U al jo je Caharija ovil v»led prehlada. Jeromen je trepetal od mraza. "Te zebér je vpralal Caharija. "Saj ne bo nič," je trdil Jeromen, ko ato bila ie pol ure stala na hladnem hodniku. Končno ae opogumita. Caharija potrka, v eobi nekaj zamolklo zaropota. "S postelje je padla, «tavim glavo," poše-pete Jeromen Cahariji. 2e po preteku petih minut ae oglasi Mara. "Kdo jer "Jaz," rečeta oba. "Kaj hočeta r \ "AH smeva kaj postreči, preden odideva k. počitka r as tesneje ovija v odejo Caharija. "Nič." "Lahko noč," se priklonite oba ia zaseha-ta. Potem urno skočite preko praga. Za vo-galom si elaHte- delovna hlače ia jih t odejo vred zalupliete^r Jeromenu ao tovar- narje ilai mffciširdBTpa si jih sato sapne na drugI gumb, namenjen naramnicam. "Kako prideva domov" ee aredi pote o-preino one Jeromen. "Imam ključ," odvrne Caharija. ' Z roko v roki stopata iviigaje po aoati, ae ozirata za vsako ienako in cingljate s drobi-ftem. Preden pridete v meato, asVeromen aa trenotek oprosti. •» 'Takoj pridem." Caharija čaka. Mras je. Gleda v podstrešno okno razpadajoče hiše, kamor je bil odšel Jeromen. Dolgo ga al oaza j. Slednjič le pride. Caharija ga je komaj spoznal. Imel je dolgo suknjo In bele rokavloe. "TO je seblor ga je vprašal Caharija, ko je stopical ob njem. Na, dam ti eno rokavico," reče dobri Jeromen. "Obleci kamor gia, drugo roko vtakni v šep. Suknje ti ne morem dati." «fie spoznal te nisem," si natiče Caharija rokavico. "Do kedaj pa ti je pogodil suknjo?" "Je v bolnici. Se tri dni ostane tem, pravi Zofija." Caharija obstane. V njegovo glavo kana vaina misel; zakaj kazalec desnice vrta v njegovo čeki» - é- tey ■ • -M ■ ir i1 k *. "Veš kaj, kaj ko bi se tudi mi dva maaki-rala? A? Ali misliš, da se kmalu vrnete is Zagreba? Pomisli, ti lenaka, jas tvoj mošt Pa mi daš suknjo. Prav toliko te je, kakor gospe Vere! A? Hočeš r Jeromen ni odgovoril. Caharija ga je potegnil ia rokav In odhitela ste proti domu. V Marinam oknu je bila ae tema. Po prstih ste stopicala do vrat in prisluhnila. "On Je še tut" nastavi Jeromen uho na vrata. "AH je kratek stik?" "Ne poiskušaj l" ga svari Caharija. "Svečo bova prtšgala." Po nekaj tnenotkih se v sobi gospe Vere neslišno odpro vrata. Jeromen dril v rokah svečo In njegove oči ee čudno svetijo. "Kaj meniš, kaj je Mari?" "Nič," odvn# hladno Caharija in brska po tovarnarjev» predalih, da bi našel kaj primer-nega za sebe. «NIČ JI nI, nič," ponavlja, "le podjetnejša je postala. Aha I Glej I Kaj meniš?« Dvigne rdečo aamoveznlco. "Ali bi ml pristojslaf' \ • ' va naj ss vaolsj omeni stni novi naslov. Upravništvo olji ao apelira, da draitveni taji bi tajnice to opeiteva jo—!>U| Godina. aatmvHOU. Oršer v pknae la si asreüte Preevste, Ust. U Je vate lnotalaa PeJasaUe»—VselsJ kakor hitro kateri teh članov vrsaoha Wtí flsa OO *on¡ SetTSa tedotffaeíaH ** j "tÍT^ikopño "¡¡aroé™*1*^ Prosvete, to takoj nos non Iti npeavalštva lista, In obenem doplačati dota vsoto lista Proevolo. Ako tega ae store, tedaj aura opmvniitvo nft datnm sa to voto nrn>ffnflni. •jHi»'*¿ Üstavtts tednik la ga pripišite k moji anrečnlnl e« Pričakal je bil vrlega moia-karja na vogalu Rue Dauphine in Rue Contrescarge ter ga u-moril taifs dobro namer j enim udarcem po Čelu, natanko med obrvmi, ob devetih zvečer, gredi mestnega vrvenja, javno iz zasede. Kdttko dedščin je bilo le pograbijealb s pomočjo strupa aU bodala, .. Ko mu je bil sadal smrtni udarec, se je nalik jegulji izvil skozi gnečo aa ulicah. Neopaien je smuknil skozi Passage du Com-merce, kije bila tedaj še temna, umazana in smrdtyiva ter prfte pri Odeonu ven. Tan» Je ho