STROKOVNA REVIJA Gozdarski vcslntk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XLV e ITEVJLKA 4 Ljubljana, april 1987 VSEBINA - INBALT - CONTENTS 157 Dip!. inž. geodeZije Milan juvančič: Metodološki pristop za izdelavo sistema gozdarsklh kart 167 Dipl. inž. gozd. Zdravko Turk: Pomembnost izobrazbe organizatorjev in izvajalcev mehaniziranega gozdnega dela za obvarovanje gozdov pred škodo 174 Dr. Branko Kraljic: Kntlčen pogled na določanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovemje 179 Anah·za gospodarjenja s srnadjo v Trnovskem gozdu v obdobju 1965-1984 201 Iz domače in tuje prakse 203 Urruranje gozdov 205 Iztok Winkler: LoJze Funk! - osemdesetletnik 206 Naši nestorji S!tka na naslovni stram: Smrekov gozd T isk : T isk arna Tone Tomšič, L)ubljana Gozdarski v e stnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški s vet mag. Zdenko Olnn, predse-dnik dr. janez Bož C: M i tJa Crrnperšek J( že Cermel1 F'ranc F'url2n Marko Kmecl janez Košir Bou s K (c~ ;;t!uv joze Kov č1 č: Tone Modtc Tone Sepec !Vl::JrJi'l '1 Trebežnik Uredniški odbor dr Boš tJa n Ank:o d r j anez Bož:č: Marko Kmecl dr Dušan Mi !!1šek d r Marpn Li pogla všek rnag Zdenko O tn n Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredm~;tvo 1n uprava Cd nor ·· addr ess Yl 6 l 000 Ljub! Jan E:l j av č:ev i'l ces l<-1 Z.1ro račun - Cur. nec ZD!T GL SloventJe LjublJana. Erjn. v (;E:;v <~ i 5 SO J0!-678 ·48407 Letno tL:tcie 1 O števti k ! O 1ssues per vec.! Letna md;v1dualna n aroč:nma 180() dm ::a OZD lrl TOZD 7000 cl n: z.a d J)ake m študentE.: 700 dm za u10zemstvo SO )M posarnezm;; štev ilka 450 dm UstanovnetJICi reVlJe sta Zve-za društev 111Z8il!l ]ev m tehmkov 0ozdarstva 111 lesarstva SiovemJe rer Sa oupr.~ vn~1 mteresna skupno t za t-;JOzdarst' o SlovenJ]t:· Poleq nJ IJU denarne, podp tra tZhaJanJe rev i]P llLCL Razislwva lm'l skupnost SJovemw. Po mnentu repub liškega sek re >napihovati« rezerve pri načrto­ vanju, se je treba pri omenjenili normal- nih zneskih spomniti socialistične etike, povečati odgovornost organov samo- upravljanja in poslovanja (zlasti direktor- jev) in zagotoviti družbeno kontrolo (komisije gozdarskih ekonomistov in SDK). Glede na to, da gospodarimo v naših razmerah za sedaj ob visoki stopnji infla- cije - spremembe cen in moči dinarja gospodarstvu ne more izravnavati drža- va (kot nekoč), ampak mora to »prebavi- ti« samoupravna gospodarska organiza- cija sama, tako da poveča proizvodnjo, realizacijo, produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost Zaradi tega je treba dolo- čati rente z računanjem dejanskih cen (povprečnih) v načrtovanem obračun­ skem obdobju za: realizacijo, vložena sredstva, obveznosti ter povprečno vlo- žena poslovna (osnovna in obratna) sredstva (zaradi okrepitve normalne akumulacije). Ob dejanski organizaciji gozdarstva v temeljne organizacije združenega dela pa se bodo tozdi gozdarstva ukvarjali z naslednjimi dejavnostmi: enostavno gozdnobiološko proizvodnjo, razširjeno gozdnobiološko proizvodnjo, izkorišča- 175 njem gozdov, transportom lesa, popravi- lom gozdarske opreme (motornih žag, gozdarskih transportnih sredstev idr.), gozdno gradnjo (zgradbe, prometne po- ti, urejanje hudournikov idr.), lovom, gos- tinstvom, turizmom idr. V saka od teh dejavnosti ima svoje skupne prihodke (tržne vrednosti reali- zacije) in ustrezajoče svoje »cene proiz- vodnje«, izračunane induktivno glede na normalna uporabljena sredstva, obvez- nosti, osebne dohodke in sredstva skup- ne porabe- akumulacije- po dejanskih (v povprečju načrtovanega obračunske­ ga obdobja) cenah in vrednosti denarja. Razlike med tema dvema komponenta- ma računanja predstavljajo iskane - ren- te. Če ima kctk tozd poleg glavne dejav- nosti še eno, dve ab več vzporednih de- javnosti, morajo njegovi skupni prihodki zajeti seštevke skupnih prihodkov vseh zajetih posameznih dejavnosti tozda. Če npr. gozdarski tozd obsega poleg izko- riščanja gozdov še enostavno in razširje- no reprodukcijo - in to je vsakdanji pri- mer v SR Sloveniji - tedaj gozdarski skupni prihodek obsega realizacijo pro- danih proizvodov od izkoriščanja goz- dov, »skupni dohodek« (nadomestilo) enostavne in »sku pni dohodek« (nadomestilo) razširjene gozdnobiološ- ke reprodukcije. Zadnja seveda zajema nadomestila, zagotovljena za to dejav- nost, tako lastna kakor tudi prejeta v ta namen od drugih soplačnikov . Če tako dosledno izvedemo izračuna­ vanje -v primeru, ko kak gozdarski tozd obsega dve ali več dejavnosti -ni treba posebej skrbeti za njihove medsebojne usluge (materiali. usluge, delavci idr.). Vsaka dejavnost namreč sama skrbi za svoj celotni skupni prihodek in za svoje normalne »cene« proizvodnje ( izračuna­ ne po dejanskih cenah in vrednosti di- narja). Da bi komisije gozdarskih ekonomis- tov in strokovnjakov SDK mogle izvajati družbeno kontrolo zaračunanih normal- nih »cen proizvodnjec(, s katerimi lahko razpolagajo posamezni tozdi in njihovi 176 delovni kolektivi (za to so ti subjektivno zelo zainteresirani), smo predlagali po- seben postopek preverjanja objektiv- nosti zaračunane normalne stopnje »cen proizvodnje« za posamezne dejavnosti v tozdih (glej v literaturi točke 1, 2, 3, 4). Ta je naslednji Omenjeni skupni prihodki se računajo tudi tukaj po dejanski višini cen in dinarja - kakor je to prej omenjeno. »Cene proizvodnje« pa se izračunajo za posamezne dejavnosti takole: vzamejo se knjigovodski obračunski zneski kot vsota porabljenih sredstev, obveznost~ osebnih dohodkov in sredstev za skupno potrošnjo, a normalna akumulacija. Nato se od tako izračunanih »cen pro- izvodnje« odbijejo oziroma se jim dodajo razlike, nastale zaradi subjektivnega gospodarjenja: - zaradi porabljenih količin sredstev glede na njihove normalne zneske; - zaradi osebnih dohodkov in sred- stev za skupno porabo pri storilnosti de- lavcev v primerjavi z njeno normalno stopnjo; - zaradi dejanskih stroškov glede na »koeficient subjektivne izrabe objektiv- no načrtovanega (samoupravno dogo- vorjenega) obsega«. Ta verifikacija zaračunane normalne stopnje »izračunanih normalnih« cen proizvodnje je precej za.motana. zato jo bodo uporabili v dvomljivih primerih za to določeni strokovnjaki. Da bi bila naša navodila v tem Uvodu bolj razumljiva, opozarjamo bralce na naše delo, ki obsega to problematiko za tako imenovano teritorialno organizacijo gozdarstva in t. i. funkcionalno organiza- cijo gozdarstva ( 4 ). Gozdarstvo SR Slove- nije ima t. i. teritorialno organizacijo goz- darstva (kakor jo je imela SR Hrvaška (glej v literaturi točko ll ). o načinu do- ločanja rente v gozdarstvu v tej organi- zaciji smo govorili v Uvodu tega našega dela (glej v literaturi točko 4). Bralec bo lahko opazil, da smo v njem našo prej ob- javljeno metodo poskušali čimbolj po- enostaviti a tudi izpopolniti. Obdelava Na temelju vsega, kar smo navedli v Uvodu tega dela, obsega naš kritični po- gled na začasno metodo določanja rent v gozdarstvu SR Slovenije ugovore, ki se nanašajo na neupoštevanje subjektivne- ga gospodarjenja, pozitivnega in nega- tivnega, pri določanju rent v gozdarstvu. če delovni kolektiv tozda porabi gle- de na normative prevelike količine sredstev, a se mu to razsipanje dovoljuje in za toliko zmanjša znesek rente; če po- rabi manjše količine sredstev od norma- tivnih in se mu za to dviguje rentni zne- sek, je to pravi »atentat« na stimulativ- nost!! Če delovni kolektiv tozda posluje ob »koeficientu subjektivnega izkoriščanja objektivno načrtovanega obsega«, ki je večji od 1,0, se mu prihranki pri dejan- skih stroških ne puščajo kot povišanje normalne akumulacije, ampak se mu odvzamejo s povečanjem zneska rente. Če pa posluje ob omenjenem koeficien- tu, kije manjši od 1,0, mu presežek dejan- skih stroškov ne zmanjša vsote normalne akumulacije, ampak se mu to nadomesti z za ta presežek manjšo rento. To je nad- aljnji »atentat« na stimulativnost!! Od tod brez dvoma izhaja, daje pred- lagana začasna rešitev določanja rent v gozdarstvu v SR Sloveniji popolnoma nestimulati.vno in kot tako neuporabno za naš sistem socialističnega samoupravlja- nja. Ta rešitev namreč prav kliče po znanstveno utemeljenih finančnih stirrm- lansih, ki ga bodo stalno intenzivno spod- bujali k čim boljšemu gospodarjenju - poslovanju delovnega kolektiva. Poleg omenjenih ugovorov se lahko doda jo še tile: - V l. in 2. odstavku 92. člena zakona o gozdovih SR Slovenije ( 1 O) se omenja »povprečna akumulacija« v gospodar- stvu SR Slovenije. Treba je izvzeti tiste vrste »gospodarstva«, ki temeljijo na na- ravno omejenem zemljišču, tj. poljedel- stvo, gozdarstvo, gradbeništvo ipd. (primerjaj osnove politične ekonomije, li- teraturo v točkah 8, 9 in S). Ker ne gre za absolutni znesek »povprečne akumula- cije«, bi bilo treba navesti, katera njena stopnja pride v poštev- »skupni prihod- ki«, »skupni stroški« ali »povprečno vlo- žena poslovna sredstva«. V zadnjem pri- meru bi bilo treba navesti, ah ta poslovna sredstva obsegajo samo tipična osnovna in obratna sredstva ali pa poslovna sred- stva obsegajo samo tipična osnovna in obratna sredstva ali pa tudi specifična, lj. osnovno živo lesnogozdno zalogo in (eventualno) gozdno zemljišče. če obse- gajo tudi omenjena specifična sredstva, bi bilo treba navesti, po kakšnih cenah se bo izračunavala. - V prvem odstavku 92 . člena zakona o gozdovih SR Slovenije (lO) se kot odbit- na postavka ob povprečni >>akumulaciji« navajajo tudi >>sredstva za rezerve«. Me- nimo, da to ni prav, ker so ta sredstva za- gotovljena s povprečno akumulacije (pri blagovni proizvodnji tako v kapitalizmu kot v socializmu). Sicer pa ima zakon o gozdovih SR Slo- venije glede na to problematiko v pri- merjavi s predpisi zakona o gozdovih SR Hrvaške tudi svoje prednosti, npr.: - nadomestila za enostavno gozdno- biološko reprodukcijo in razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo (slednjo brez soplačnikov zunaj gozdarstva) predpisuje podobno kot zakon o gozdo- vih SR Hrvaške, vendar kot minimalna (33. člen); za to so si zaman prizadevali gozdarski strokovnjaki gozdne gospo- darske organizacije >>Slavonski gozd« Vinkovci; - če znesek od realizacije lesnih sor- timentov ne zadošča za kritje stroškov obračunskih »cen proizvodnje«, ima tozd pravico nadomestila do višine ugotovlje- nega primanjkljaja drugih gozdnogospo- darskih tozdov istega gozdnogospodar- skega področja od dela dohodka, ki je rezultat posebno ugodnih pogojev gos- podarjenja (92. člen, tretji odstavek); s tem se dejansko posredno zagotavlja utrjevanje rente na višini celotnega gozdnogospodarskega področja. kar smo odločno predlagali v vseh naših to- vrstnih delih; 177 - priporoča se, da se rente v gozdar- stvu izračunavajo začenši z realizacijo, tj. skupnim prihodkom, to pa pomeni po omenjeni definiciji K. Marxa, a tudi po vseh naših tovrstnih delih; s tem se izog- nemo mnogim napakam, ki so diskredi- tirale druge načine predlaganih izraču­ nov, a tudi načine, predpisane z zakonom o gozdovih SR Hrvaške (glej naše kritič­ ne poglede v literaturi v točkah 5 in 6); a ker ne misli na subjektivno gospodarje- nje, so vse ugodne priložnosti, vedeli smo naprej, zamujene! Zato predlagamo, da se dosedanji predpisi o določanju rente v gozdarstvu spremenijo v smislu naših načinov določanja rent v gozdar- stvu! LITERATURA l . Kral~c. B.: Kritičen pogled na določanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, pre- vod, Gozdarski inštitut Jastrebarsko, Radovi 56, Za- greb, 1983, str. 1-64. Ofset tisk 2. Kral~(:, B.: Kritičen pogled na določanje rent. predpisanih v zakonu .o gozdovih SR Slovenije, Gozdarstvo in predelava drevja, 10-12, Sarajevo 1984, str. 335-346 3. Kraljic, B.: Kritičen pogled na določanje rent. predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, 178 Gozdarski inštitut Jastrebarsko, Radovi 63, XID de- lo v študiji, disertacija, Zagreb 1984, objavljeno 1985, str. l-25 +Summary 22-24, ofset tisk 4. Kraljic, B.: Kritičen pogled na določanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Gozdarski list 1- 2, Zagreb 1986, str. 15--28 5. Kraljic, B.: Kritičen pogled na dolotanje ren1, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Glasnik za gozdarske poskuse Gozdarske fakulte- te, univerze v Zagrebu ob 125-letnici gozdarskega pouka v Hrvaški, Zagreb 1985, str. l-15, napisano s pisalnim strojem, v tisku 6. Kraljic, B.: Kritičen pogled na dolotanje rent. predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Gozdarski list, Zagreb 1986, str. 1-15, napisano s pisalnim strojem. V tisku. 7. Marx, K.: Kapital I-m, Beograd - Zagreb 1947-1948 8. Mezei, S.: Kritičen pogled na določanje rent. predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Ekonomski inštitut Zagreb, v: Posvetovanje v Opa- tiji 1977, Zagreb 1978, str. 111-123. 9. Mezei, S.: Kritičen pogled na dolotanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Ekonomski inštitut Zagreb, v: Posvetovanje v Opa- tiji 1977, št. 1811985. lO. Mezei, S.: Kritičen pogled na določanje renl predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Ekonomski inštitut Zagreb. v: Posvetovanje v Opa- tiji 1977, št. 54/1983. li . Meze~ S.: Kritičen pogled na določanje rent. predpisanih v zakonu o gozdovih .SR Slovenije, Ekonomski inštitut Zagreb, v: Posvetovanje v Opa- tiji 1977, št. 4/1986. Oxf.: 156.2:149,6 Capreolus capreotus Analiza gospodarjenja s srnjadjo v Trnovsken1 gozdu v obdobju 1965-1984 LO UVOD Tako kot v celi Sloveniji, se tudi v Tr- novskem gozdu številčnost rastlinojede divjadi povečuje. Razlog je v izboljšanih bivalnih in prehrambenih pogojih, ki .so posledica zaraščanja opuščenih kmetij- skih površin, zaradi sušen ja jelke močne­ je· razvitega zeliščnega sloja v presvet- ljenih jelovo-bukovih gozdovih in umetne obnove propadajočih jelovih sestojev. Kljub izbo1jšanim življenjskim pogojem pa kvaliteta srnjadi, ki je najpomembnej- ša vrsta divjadi, ni najboljša. Nekateri starejši lovci so celo mnenja, da je bilo nekoč več in boljše srnjadi in da je za sla- bo kvaliteto kriv predvsem nepravilen odstrel srn. Ker ima LD Trnovski qozd na razpolago prilično dobro ohranjen arhiv, smo se odločili, da bomo skušali ugotovi- ti vzrok za stagnacije ali celo padec kva- litete srnjadi. 2.0 PREDSTAVITEV LOVIŠČA LD Trnovski gozd je ena največjih lov- skih družin na območju ZLD Gorica, saj znaša površina lovišča kar 10.475 ha. Lo- višče se razprostira na visoki kraški pla- · noti in v celoti obsega gozdnogospodar- ski enoti Trnovo in Predmeja, v kateri so vključeni družbeni gozdovi in del gozd- nogospodarske enote Gorica, v kateri prevladujejo zasebni gozdovi. Gozdov je 9570 ha, kmetijskih površin 851 ham ne- lovne površine 54 ha. 2.1 Reliefne, geološke in pedološke razmere Lovišče se razprostira na Trnovski planoti, v nadmorski višini 700-1495 m, le v prepadnih Govcih se spusti do nad- morske višine 530 m. Jugozahodni rob planote tvorijo kredni apnenci, osrednji večinski del predstavljajo jurski apnen- ci, katerim so mestoma primešani rožen- ci, vzhodni del pa tvori jurski dolomit. Mikroreliefno se pojavljajo vse lege, sa- ma planota pa je nagnjena proti jugoza- hodu. Prevladujejo tla tipa rendzine in srednjegloboka rjava pokarbonatna tla. Na koluvialnih nanosih pleistocenske ilo- vice s primesjo netopnih ostankov rožen- cev pa so se razvila kisla rjava podzolje- na tla. 2.2 Klimatske razmere Za podnebje visokega krasa je značil­ no, da je veliko padavin, ki so posledica bariernega učinka dinarskega masiva, ob katerem se močno odcejajo vlažne zračne mase genovsko-jadranskih cikla- nov, ki prihajajo od morja. Letno po- 179 vprečje padavin znaša 2000 do 3000 mm, višina pada vin pa raste z nadmorsko vi- šino od roba nad Vipavsko dolino proti Goljakom, kjer ob najvišjih vrhovih (Mali Goljak 1495 m) celo presegajo 3000 mm letno. Padavine so ugodno razporejene, saj v vegetacijskem obdobju od aprila do septembra pade ca. 1160 mm pada- vin. Največ padavin je v oktobru in no- vembru, najmanj pa v juliju in avgustu. Srednja letna temperatura se v Tr- novskem gozdu giblje pod 5 oc. Vendar je temperatura na južnem robu nad Vi- pavsko dolino višja in se proti severu naglo znižuje, posebej še z višjo nadmor- sko višino. Zaradi velike razgibanosti te- rena prihaja do velikih lokalnih razlik v klimi, precej pogosta pa so mrazišča, v katerih je velika nevarnost pozeb na za- četku in proti koncu vegetacijske dobe. Tipična večja mrazišča so Smrečje, Ve- lika in Mala Lazna ter Smrekova, Majska in Mrzla draga. 2.3 Fitocenološke razmere V Trnovskem gozdu se po podatkih fi- tocenološki.h elaboratov, ki sta jih izdela- la Slovenska akademija znanosti in umet- nosti in Biro za gozdarsko načrtovanje iz Ljubljane, pojavljajo naslednje združbe: - primorski bukov gozd (Seslerio au- turnnalis-Fagetum) - dinarski jelovo-bukov gozd (Abi eti- -Fagetum dinaricum) - gorski bukov gozd (Enneaphyllo- Fagetwn) - visokogorski bukov gozd (Adeno- stylo glabrae-Fagetum) - mraziščni smrekov gozd (Luzulo al- bidae-Piceeturn) V vseh navedenih gozdnih združbah se pojavljajo različne subasociacije, v razponu od sušnih do vlažnih. 3.0 METODE DELA 3.1 Izločitev habitatov Pri našem delu smo izhajali iz predpo- 180 stavke, da so bivalni in prehrambeni po- goji na razgibani Trnovski planoti zelo različni in da ne moremo celega lovišča obravnavati enotno. Posamezne gozdne združbe v kombinaciji z različnimi dre- vesnimi vrstami in različnimi razvojnimi fazami sestojev nudijo srnjadi bistveno različne bivalne in prehrambene pogoje. To je bil glavni kriterij pri izločanju habi- tatov (bivalnih in prehrambenih okoli- šev), poleg tega pa smo upoštevali tudi: reliefne značilnosti, nadmorsko višino, starostne razrede gozdov, dosedanje gospodarjenje, delež kmetijskih površin in javne ter gozdne ceste. Na podlagi vseh navedenih kriterijev smo izločili 9 habitatov, ki so prikazani v tabeli št. l, nji- hove bistvene značilnosti pa so nasled- nje: - Habitat 1 se razprostira v višinskem pasu 700-900 m, značilno zanj pa je, da se mozaične prepletajo gozdovi z obi- ljem podrasti, grmišča in obdelane kme- tijske površine. - Habitat 2 predstavlja valovit vrta- čast svet v nadmorski višini 800-1000 m, ki ga porašča jo močno presvetljeni jelovi gozdovi s polnilnim slojem bukve in obi- ljem zelišč, v zadnjih 10 letih pa se je pri- čelo s pospešeno umetno obnovo s smreko. - Habitat 3 se razprostira v nadmorski višini 900-11 OO m, značilni zanj so čisti bukovi gozdovi brez podrasti in dolg gozdni rob z obdelanimi kmetijskimi po- vršinami. - Habitat 4 predstavljajo strnjeni me- šani gozdovi v nadmorski viširu l 000-1400 m, grm ovni sloj je slabo razvit, trave pa prevladujejo nad zelišči . - Habitat S predstavlja razgiban svet z dominantnimi vrhovi in globokimi doli- nami v nadmorski višini 1100-1400 m, ki ga poraščajo hukovi in smrekovi gozdo- vi, trave pa prevladujejo nad zelišči. - Habitat 6 zajema gorski hrbet Gola- kov v nadmorski višini 1200-1495 m, po- raščajo ga pretežno stari bukovi gozdo- vi, zelišča in trave pa so približno enako zastopani. - Habitat 7 se razprostira v nadmorski višini 1000-1200 m, poraščajo ga mešani gozdovi bukve, jelke in smreke, trave pa prevladujejo nad zelišči. - Habitat 8 predstavljajo čisti bukovi gozdovi v nadmorski višini 1100-1300 m, prevladujejo pa sušna rastišča s travami. - Habitat 9 je tipičen za gamsa gošar- ja, strme prepadne stene nad dolino Tre- buše v nadmorski višini 530-1200 m, na zgornji in spodnji meji pa se pojavljajo tu- di srnj11d. - Za celo lovišče je značilno, da se po- seke zarasejo z malino in jerebiko. 3.2 Obdelava podatkov Evidenca gospodarja o izvršenem od- strelu je bila na razpolago za obdobje 1965-1984, nepopolni podatki pa so bili le za leti 1967 in 1975, za l. 1968 pa sploh ni bilo podatkov. Ker se je v evidenci od- strela poleg podatkov o spolu, telesni te- ži, teži trofej in starosti skoraj vedno vpi- salo tudi krajevno ime uplenitve, smo zl9-hka razvrstili podatke po habitatih. Podatki o težah trofej so bili na razpolago samo za obdobje 1975-1984 s tem, da ni bilo podatkov za l. 1977. Za 2806 kosov uplenjene srnjadi, za katero je bil znan kraj uplenitve, smo v l. 1985 statistično obdelali razlike med po- sameznimi habitati, računalniško obdela- vo podatkov pa sta izvršila Iztok Koren, dipl. inž. gozdarstva, in Boris Laharnar, profesor matematike, ki vodi oddelek za AOP pri SGG Tolmin. 4.0 REZULTATI 4.1 Gibanje odstrela Podatki o izvršenem odstrelu v lovišču (vključno najdena divjad) so prikazani v grafikonih št. 1-9 in tabelah št. 2 in 3. Iz grafičnih prikazov in tabel lahko zaklju- čimo naslednje: - Po relativno nizkem odstrelu v l. 1965 in 1966 se je v l. 1971 odstrel dvignil na 185 kosov in je bil na približno enaki višini vse do l. 1983, ko se je pričel pove- čevati. - Težišče odstrela je va leta v habita- tih l, 2, 3 in 7, kjer so najboljši življenjski pogoji. - V zadnjih desetih letih je znašal od- strel v habitatu 1 2,2-5,0 kosov/100 ha, v habitatu 2 1,8-4,6 kosov/100 ha, v habita- tu 3 l ,5-3, 1 kosov 11 OO ha, v habitatu 7 1,5-2,6 kosov 1 1 OO ha, v habitatih 4, 5 in 8 se je gibal od 0,6-1,8 kosov/ 100 ha, v ha- bitatu 6 0,2-0,8 kosov 11 OO ha, v lovišču kot celoti pa je znašal 1,4-2,2 kosov/ 100 ha. - Odstrel trofejnih srnjakov je bil že l. 197 O skoraj tako visok kot l. 1983, ko je bi- lo uplenjeno 60 kosov. . - Do l. 1975 je bil odstre] srn bistveno večji od odstrela mladičev, pa tem letu pa se je zmanjšal odstrel srn in povečal odstrel mladičev. - V dvajsetih letih smo iz populacije srnjadi odstranili 52 % osebkov moškega spola in 48 % osebkov ženskega spola. - če doseženo strukturo odstrela pri- merjamo s sedaj veljavnimi smernicami za gojitev srnjadi, vidimo, da smo preveč posegli v razred trofejnih srnjakov in premalo v razred lanščakov. - Opazne so razlike med posamezni- mi habitati, saj smo v habitatih l, 3 in 5 up- lenili precej več srnjakov kot srn, v habi- tatih 2 in 7 pa je struktura odstrela ravno obratna. Kot kaže, je energetska kriza preus- merila realizacijo odstrela v habitate l, 2, 3 in 7, v katerili smo v l. 1984 realizirali 80 o/o odstrela trofejnih srnjakov, 85% od- strela lanščakov, 61% odstrela srn in 79 % odstrela mladičev. Tako praktično skoraj ne izvajamo lova na 4523 ha ali 43% vse površine, ki je primerna za sr- njad. 4.2 Povprečna telesna teža uplenjene srnjadi Podatki o povprečni telesni teži uple- njene srnjadi so prikazani v tabeli št. 4 in grafikonu št. lO. Primerjava med habitati je pokazala naslednje: 181 - Razlike pri telesnih težah uplenjenih večletnih srnjakov so po habitatih značil­ ne, saj obstaja le 3 °/oo tveganje. - Pri telesnih težah uplenjenih lanšča­ kov so po habitatih ravno tako visoke značilne razlike, saj je tveganje le 2 °1 oo. - Pri srnah in mladičih razlik med ha- bitati ni. - Najtežji večletni srnjaki so v habita- tih 6, l in 3, najlažji pa v habitatih 2, 4, S in 7. - Najtežji lanščaki so v habitatih 3 in 5, najlažji pa v habitatih l, 2, 4 in 7. Mogoče se bodo pri nekaterih poro di- li dvomi, da se na zabeležene teže uple- njene srnjadi ni mogoče zanesti, ker se je enkrat vpisovalo težo z g1avo, drugič brez, da se pri divjačini, ki jo lovci odku- pijo zase, vpišejo nižje teže, itd. Pri razli- kah med habitati ti pomisleki odpadejo, saj so statistično izločeni. Če pregleda- mo grafikon 10, vidimo, da je padec pov- prečnih tež pri trofejnih srnjakih v letih 1970-1976, da je v letih 1966-1971 močan padec povprečnih tež pri lanščakih, da pri srnah telesna teža z leti raste in da pri mladičih ni razlik. Razlike izvirajo iz vre- menskih razmer v pretekli zimi, realiza- cije odstrela v predhodnem letu, izvaja- nju lova po habitatih, možnih napak pri evidentiranju tež, napačnega odstrela srn, itd. Točnega vzroka pa se ne da ugo- toviti. Lažje je utemeljiti razlike med habitati, ki smo jih ugotovili pri povprečnih teles- nih težah uplenjenih srnjakov. Razlogi za ugotovljene razlike so naslednji: - Znano je, da ostro življenjsko okolje selekcionira in da prežive le najmočnej­ ši. Zato so v habitatu 6 najtežji večletni sr- njaki. - V okolju, ki nudi dovolj hrane, so te- lesne teže ravno tako visoke, kar se kaže v habitatih l in 3. - V prehrambeno dobrem okolju, ki je prenaseljeno s srnjadjo, je velika va- riabilnost, ker je zaradi milih zim narav- na selekcija manjša. Lep dokaz za to so najnižje telesne teže lanščakov v habita- tih 1 in 2, kjer so prehrambeni pogoji naj- boljši. 182 Odvisnosti telesne teže od starosti pri statisti~ni obdelavi nismo ugotovili, zato je ne obravnavamo. 4.3 Odvisnost telesne teže od meseca uplenitve Podatki o odvisnosti telesne teže od meseca uplenitve so prikazani v grafiko- nu št. ll. Pri krivuljah, ki smo jih upora- bili, ni tveganja, da ne bi držale, vendar so korelacijske odvisnosti zelo ohlapne. Kljub temu je nakazana, da pri trofejnih srnjakih pada telesna teža z mesecem uplenitve, pri lanščakih, srnah in mladi- čih pa narašča. Na prvi pogled prese- netljiv podatek, ki pa ne preseneča, ker se je še pred nekaj leti večino srnjakov odstrelilo v prsku in po njem. Tako lahko zaključimo, da je skrajševanje lovne -~o­ be na trofejne srnjake verjetno škodlJIVO iz treh razlogov: - Pravičen odstrel je možen le, ko div- jad redno izstopa in se jo da oceniti po obarvanosti. - Ce glavnino odstrela opravimo v pr- sku, smo zaradi nižjih tež finančno priza- deti. - Z zamikom pričetka lova na trofejne srnjake na julij in avgust obstaja velika verjetnost, da se plana ne izpolni. 4.4 Povprečne teže trofej Podatki o povprečnih težah trofej up- lenjenih srnjakov so prikazani v tabelah št. 4 in 5. Iz tabel lahko zaključimo nasled- nje: - Med habitati ni značilnih razlik v teži trofej večletnih srnjakov. - Razlike pri teži trofej lanščakov so po habitatih visoko značilne, saj je tvega- nje le 3 °/oo. - Statistično značilnih razlik v teži tro- fej večletnih srnjakov po posameznih le- tih ni. - Povprečna teža trofej lanščakov v zadnjih letih pada. - Najlažje trofeje lanščakov so v habi- tatih 1 in 2. - Najmanjša variabilnost teže trofej lanščakov je v habitatili l, 2 in 6. - V habitatu 6 je nizka variabilnost za- radi naravne selekcije in manjše poselje- nosti s srnjadjo, v habitatih l in 2 pa zara- di prevelike številčnosti srnjadi, ko so vsi lanščaki preganjani in utesnjeni. Teža trofej večletnih srnjakov se z leti ne spreminja, teža trofej lanščakov pa v zadnjih letih pada. V se to so znaki, da je številčnost srnjadi previsoka in da bo po- trebno povečati odstrel, če hočemo iz- boljšati kvaliteto srnjadi. 4.5 Odvisnost teže trofej od starosti Odvisnost teže trofej od starosti po ha- bitatih je prikazana v grafikonu št. 12. Za celotno lovsko družino in habitate l, 3 in 7 je ugotovljena parabolična odvisnost, v habitatih 2 in 4 je linearna odvisnost, v ha- bitatih 5, 6, 8 in 9 pa nismo ugotovili od- visnosti teže trofej od starosti. Korelacije niso močne, saj je z njimi pojasnjeno le 1.0-32% variabilnosti teže trofej. Z grafičnim prikazom odstrela in sta- rosti uplenjenih srnjakov, grafikon št 13, si lahko razložimo linearno odvisnost v habitatih 2 in 4 in odsotnost vsake odvis- nosti teže trofej od starosti v habitatih 5, 6 in 8. Razlogi so verjetno naslednji: - V izrazito gozdnatih predelih z malo ali nič kmetijskih površin je manjša pose- ljenost s srnjadjo. - V gozdovih so te~itorji srnjakov več­ ji, zato je težje izvajanje lova in večja ver- jetnost, da srnjad dočaka višjo starost. - Pomanjkanju hrane se srnjad prila- godi tako, da v prvih letih življenja pora- bi razpoložljivo hrano predvsem za te- lesni razvoj in šele kasneje tudi za razvoj rogovJa. - Ker izrazito gozdnate predele pose- ljujejo predvsem starejši vitalni srnjaki, je velika verjetnost, da so njihove trofeje močnejše od trofej enako starih srnjakov iz okolja s precejšnim deležem kmetij- skih zemljišč. - Posledica navedenega je lahko li- nearna odvisnost ali sploh odsotnost od- visnosti teže trofeje od starosti. Kljub temu, da je ugotavljanje starosti po obrabljenosti zob zelo vprašljivo, je to vendar eden od glavnih kriterijev za ugotavljanje starosti. Za Trnovski gozd tako lahko predpostavljamo, da so po- vprečne trofeje najtežje pri 5-6 letih, da pa so posamezne močne trofeje možne že od tretjega leta starosti dalje. Pri tem veljajo podobne zakonitosti za habitate 1, 3 in 7, hnbitata 2 in 4 ter hnbitata 5 in 8. Odvisnosti v habitatih 6 in 9 se ni dalo iz- računati zaradi premalo podatkov. 4.6 Odvisnost teže trofej od telesne teže Odvisnost teže trofej od telesne teže je izračunana le za celo lovišče in je prika- zana v grafikonu št. 14. Pri večletnih sr- njakih je korelacija še kar velika, pri lan- ščaki.h šibka, v obeh primerih pa linear- na. Tako pri večletnih srnjakih lahko pri- čakujemo, da bodo telesno močni srnjaki imeli tudi težko trofejo, pri lanščakih pa to ni obvezno. To pomeni, da moramo vedno odstreljevati le telesno šibkejše živali, saj je velika verjetnost, da se bo iz krepkega lanščaka razvil telesno močan srnjak z lepo trofejo. 4. 7 Odvisnost teže trofej od telesne teže in starosti V večini habitatov je odvisnost teže trofej od telesne teže in starosti precej močna, s tem pa je pojasnjen tudi precej- šen del variabilnosti rogovja. Odvisnosti po habitatili so prikazane v tabeli št. 7, za celotno lovišče pa v grafikonih št. 15 in 16. Stanje po posameznih habitatih je na- slednje: l) V habitatu l, v katerem so najboljši življenjski pogoji za srnjad in v katerem odstrelimo največ srnjadi, ni odvisnosti teže trofej od telesne teže in starosti. Na podlagi tega lahko sklepamo, da lahko pričakujemo močno ali šibko trofejo pri vsaki starosti in telesni teži. Temu pa je 183 vzrok verjetno prevelika številčnost sr- nja di. 2) V habitatu 2, v katerem so ravno ta- ko dobri pogoji za srnjad, je z odvisnostjo teže trofej od telesne teže in starosti raz- jasnjena 43 %variabilnosti, s tem da je te- ža trofeje odvisna predvsem od telesne teže in manj od starosti. 3) V habitatu 3, v katerem so zaradi dolgega gozdnega roba ravno tako ugodni življenjski pogoji za srnjad, je z odvisnostjo teže trofej od telesne teže in starosti razjasnjena 55 % variabilnosti. Teža trofeje pa je v glavnem odvisna od starosti. 4) V habitatu 4, v katerem kmetijskih površin praktično ni, je z odvisnosDo teže trofej od telesne teže in starosti pojasnje- no 62 % variabilnosti. Teža trofeje pa je enako odvisna od telesne teže in starosti. 5) Vhabitatu 7, v katerem prevladuje- jo smrekovi in jelovi gozdovi, je z odvis- nosDo teže trofej od telesne teže in sta- rosti pojasnjeno samo 29 % variabilnosti, teža trofeje pa je odvisna predvsem od starosti. 6) V habitatu 8, v katerem prevladuje - jo čisti bukovi gozdovi z malo podrasti, je z odvisnostjo teže trofeje od telesne teže in starosti pojasnjeno 63% variabilnosti, teža trofeje pa je odvisna predvsem od starosti. 7) V habitatih 5, 6 in 9 ni ugotovljena odvisnost teže trofeje od telesne teže in starosti in to predvsem zaradi nizkega odstrela in s tem premajhnega števila podatkov za obdelavo. 8) Za celotno lovišče, ki ga predstav- ljajo predvsem gozdovi nad 900 m nad- morske višine, je ugotovljeno, da je z od- visnostjo teže trofeje od telesne teže in starosti pojasnjeno 64 % variabilnosti, te- ža trofeje pa je odvisna predvsem od sta- rosti. Tako lahko zaključimo, da je v tipično gozdnih okoljih teža trofeje odvisna predvsem od starosti. Ker se srnjad slab- šim življenjskim pogojem prilagodi s tem, da v prvih letih življenja porabi raz- položljivo hrano predvsem za telesni razvoj in šele kasneje tudi za razvoj ro- 184 govja, je razwnljivo, da se močnejše tro- feje pojavijo šele pri 5--7 letih. V okolju z obiljem hrane pa lahko pričakujemo močne trofeje že po 2. letu starosti, ven- dar predvsem pri telesno močnih srnja- kih, in to pod pogojem, da številčnost sr~ njadi ni prevelika. 5.0 ZAKLJUČKI Analiza je pokazala, da je kvaliteta sr- njadi enaka kot pred 20 leti. Ker je kva- liteta uplenjene srnjadi odraz bivalnih in prehrambenih pogojev v posameznih habitati.h ter naših posegov v populacijo srnjadi, si poglejmo možne vzroke seda- njega stanja. V se do l. 1983 je bila višina odstrela na približno enaki ravni ( 1,5 do 1,8 kosov/100 ha). Več kot 70% odstrela se je realiziralo v lahko dostopnih habi- tatih 1, 2, 3 in 7, v katerih so tudi najboljši življenjski pogoji za srnjad. Pri tem se je spremljalo le skupno višino in strukturo odstrela za celotno lovišče, doseženi vi- šini in strukturi odstrela v posameznih delih lovišča pa se ni posvečalo dovolj pozornosti. Posledica tega je dejstvo, da se je v habitatih l in 3 upJenilo dosti več srnjakov kot srn, v habitatih 2 in 7 pa je struktura odstrela ravno obratna. Posle- dice nepravilnega odstrela v prehram- beno najbogatejših okoljih so: - V habitatih l in 2 smo ugotovili naj- nižjo povprečno telesno težo ( l 0,0 kg) in največjo variabilnost telesnih tež ( ± 2,4 do ± 2,6 kg) uplenjenih lanščakov. - Najlažje trofeje uplenjenih lanšča­ kov ( 40,9-39,9 g) in poleg habitata 6 naj- manjšo variabilnost tež trofej ( ± 12,6 do ± 14,0 g) uplenjenih lanščakov smo ravno tako ugotovili v habitatih l in 2. - V habitatih 1 in 2 se je uplenilo naj- več lanščakov - gumbarjev in mlacli- čev-srnjačkov. Pojavljanje gumbarjev, nizke telesne teže in teže trofej lanščakov ter verjet- nost, da sme v habitatih l in 2 polegajo več srnjačkov kot srnic, vse to so tipični znaki prenaseljenosti, ki so posledica Tabela 1 PREGLED IN OPIS HABITATOV Habi1a11 PoVJ:l.ina ha mladja in Lesna Škode Konlcurenti smj r~ 0,41• • r·032 4 "' r -0.57 u r·0.49u r~0,49""' r ... Q,43"" 3 "-------.---r----.-----.-.....---.--~~ starost 1 et 2 3 4 5 G 7 8 lovišča!). - Raziskave v g. g. e. Trnovo (Mervič M., 1982) so pokazale, da jelke višje od 15 cm praktično ni več (samo 220 oseb- kov /ha!), da je objedeno 32 %mladja viš- jega od l S cm, da je poškodovano 23 % vsega mladja in da se v tej enoti že pri- bližujejo škodam, ugotovljenim na Po- stojnskem leta 1981. 196 - Raziskave v g. g. e . Predmeja (Du rjava D. 1983) so pokazale, da je v og- raji 4 x več jelovega mladja kot na neog- rajenih vzorčnih ploskvah, da je objede- no 64% mladja višjega od lS cm, da je objedeno 35% vsega mladja in da so gozdovi enako ogroženi kot .n.a)Po$t.ojn- skem leta 1981. Primerjava naših rezultatov z izsledki Grafikon Št.13: Vi5.1na odstrela in starost uplenjenih ~rnjakov kom 4o 3o S tev it o up le njenih srnjakov 2o 3 1o /\ / \ / \ '/ \ 2 7 \ 2 drugih je samo potrdila prvotno ugotovi- tev, da je za slabo kvaliteto srnjadi v Tr- novskem gozdu kriva predvsem preve- lika številčnost rastlinojede divjadi. Če hočemo imeti vitalno srnjad v zdravem gozdu, moramo povečevati odstrel rast- linojede divjadi toliko časa, dokler se ne bo povečala telesna teža srnjadi in kva- liteta trofej in dokler se s kontrolnimi po- \ 4 5 6 7 pisi na vzorčnih ploskvah ne bo ugotovi- lo, dn je stopnja objedanja v dopustnih mejah. Samo povečanje odstrela pa mo- rajo spremljati ustrezni biotelmični ukre- pi, ki izboljšujejo naravne pogoje za pre- hrano rastlinojede divjadi, hkrati pa mo- ramo preprečiti pretirano vznemirjanje po ljudeh. 197 Grafikon Št. 14: Odvisnost teže rogov ja od telesne teže tem 9 24<> 22o 2oo 18o lo 7.0 VIRI l . Adamič M~ Kotar M .. : Analiza gibanja telesne teže rogovja pri ielenjadi in srnjadi v lo~ču »Je- lenc Snežnik v letih 197~1980, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 22, 1983. 2. Durjava D.: Vpliv dijvadi na obnovo gozdov v g. g . e. Predme~ (strokovna naloga). 1983. 3. Kotah M.. Strumbelj C.: Prispevek k poznava- nju srnjadi na Visokem Krasu v Slovenij~ Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, l 6, 1978. 4. Mervič M.: Vpliv divjadi na obnovo gozdov v g. g . e. Trnovo (Strokovna naloga), 1982. 5. Mikuletič V.: Škoda od srnjadi - pereč pro- blem, Gozdarski vestnik 1957. 6. Papež J., Koren I.: Razlike v pomladitvenem potencialu med Trnovsko in Cmovrško planoto in vpliv objedanja divjad~ Gozdarski vestnik 1984. 7. Simonič A.: Srnjad, 1976. 198 Grafikon Št .15 Odvisnost teže rogovjo. (t gr) večletnih srnjakov od telesne te2e. (T kg) in starosti IS let) Teza rt~~ovja gr 26o 24o 22o 2oo 16o 14o 12o 1oo tg r·-46,063+ ~65 B T + 371333 S - 31181 s 1 [l ... 0,631' 111111 6lct S let 41eta 2 leti ~.--......,.............,-...,......---,.-"T"""""--r----r-..------...--.........--~TeleSil(l teža 1o 11 12 13 14 15 16 17 18 19 2o 21 22 kq 199 Grafikon Št .16 : Odvisnost teže rogovja (t gr}vEiletnlh Teza rogov ja gr 26o 24o 22o 2oo 18o 16o 14o 12o 1oo Bo srnjakov od telesne teže (Trg) in starosh (S let) lgr~46P63t-0,658 f+ 37,3335- 31,81s2. R ·Op37 "'• • ·-1 2 . 3 4 s 6 7 8 OXF.: 904(436): (048.1) IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Ekonomska in ekološka situacija avstrijskega gozdarstva v začetku leta 1987 Predsed.nil< avstrijske Zveze kmetijskih in gozdarskih obratov Heinrich Orsini - Rosen- berg je na novinarski konferenci predstavil njeno letno bilanco za leto 1986 in napoved za leto 1987. Opozoril je na skrb zbujajoča polna sklad.išča gozdarskih obratov, zahteval od nove Zvezne vlade vrnitev h konformni goz- darski davčni in gospodarski politiki ter po- zval k nujni omejitvi onesnaževanja okolja. l. Ekonomska situacija Po napovedi gospodarskega raziskoval- nega inštituta bosta gospodarska rast in izvoz Avstrije v letu 1987 nazadovala. Izvoz žaga- nega lesa bo nižji predvsem zaradi iz leta 1986 izvirajočega 22 o/o-nega padca izvoza v vzhodno Sredozemlje in severno Afriko, na- jvečjo neznanko pa predstavlja nedvomno Bližnji vzhod. Cene žaganega lesa so bile v letu 1986 za okrog 6% nižje od cen v pred- hodnem letu. Trgovanje z drobno oblovino izqleda bolj optimistično, saj so se njene cene v zadnjih mesecih leta 1986 rahlo dvignile in tudi pro- daja papirja in lepenke v lanskem letu izka- zuje rastočo tendenco, kar omogoča pozitiv- ne napovedi za letošnje leto. Cene hlodovine iglavcev so bile decem- bra 1986 za okrog 13% nižje od cen decem- bra 1981, stroški gospodarjenja pa so v tem obdobju precej porasli. Pomemben je tudi podatek, da so se v tem obdobju povišale plače za 26 %, stroški dela pa predstavljajo 75% vseh stroškov. Nazornejša postane predstava obremenitve gozdnih obratov v konkretnem primeru. Za nakup traktorja PS 100 je moral obrat v decembru 1981 od- dati 430m3 smrekove hlodovine, v decem- bru 1986 pa že 575m3. Prof. dr. Frauendorfer z dunajske Univerze za kulturo tal ugotavlja, da je leta 1985 vsak posekan m3 lesa, gozdarskemu obratu po- vzročil ll šilingov izgube, v letu 1986 naj bi ta izguba porasla na 44 šilingov/m3 poseka- nega lesa, v letu 1987 pa napovedujejo izgu- bo 50 šilingov /rn3 pose kan ega lesa. Prvič se je izguba pojavila leta 1982. Zveza gozdar- skih obratov Avstrije se je zaradi manjšega popraševanja žag in zaradi težnje po stabili- zaciji tržišča odločila zmanjšati sečnjo lesa, predvsem iglavcev. V prvih devetih mesecih leta 1986 se je celotni posek lesa zmanjšal za l %, posek debelega tehničnega lesa celo za 5,3 %. Premisleka vredno pri tem je dejstvo, da je 30,5% celotnega poseka predstavljal slučajni pripadek poškodovanega lesa, kar kaže na velik delež vetrolomov in snegolo- mov na eni ter širjenje propadanja gozdov zaradi onesnaženja na drugi strani. V držav- nih gozdovih so kljub prevladujočim tren- dom po zmanjšanem poseku posekali okrog 9,6 % več lesa kot prejšnja leta. Obremenitve gozdarstva Umiranje gozdov bo v naslednjih letih glavni problem gozdarstva, čeprav so tudi gospodarske težave izredno velike. Gre predvsem za razhajanja med rastjo cen in rastjo stroškov. Državna gospodarska in davčna politika pa nimata razumevanja za gozdarske obrate in njihove težave. Samo v zadnjih desetih letih so bile nove obremenit- ve gozdarstva naslednje: - zvišanje premoženjskega davka v letu 1977 za okoli 33 %, - zvišanje enotne vrednosti gozda v letu 1979 za 28% in v letu 1983 za 5%, čemur sledi avtomatsko zvišanje premoženjskega davka, 201 osnovnega davka in nekaterih dajatev iz so- cialnega zavarovanja za 33%, - znižanje gozdnega kredita leta 1986 s SO milij. šilingov na 30 milij. šilingov na leto. Zahteve gozdarstva Gozdarstvo po vsem tem pričakuje od no- ve vlade vrnitev k prejšnji gozdarski davčni in gospodarski politiki z naslednjimi tež:išči: - oprostiti odplačevanja premoženjskih davkov tiste gozdarske obrate, ki lahko z uradnim dokazilorn dokažejo, da je umiranje gozdov zajelo vsaj SO % njihovih gozdnih po- vršin, - odtegnitev premoženjskega davka od davkov na dohodek, - prilagoditev gozdnih vrednosti na de- jansko danost, - kredite vrniti na prejšnjo raven 50 milij. šilingov letno, - izenačitev izvoza in uvoza surovega le- sa. 2. EKOLOŠKA SITUACIJA Umiranje gozdov v Avstriji zastrašujoče napreduje, zajelo je tudi že listnate gozdove, sadno drevje in vinograde. Pred tridesetimi d? šti~idesetirni leti sta atrnosfera in vegeta- CIJa bili sposobni razgraditi strupene spojine do neškodljivih oblik, danes pa sta spričo ne- nehnih emisij strupenih plinov to sposobnost izgubili. S tlemi se dogaja podobno in posle- dica tega bo, da bodo nahajališča pitne vode kmalu postala redkost. To dokazuje, da umi- ranje gozdov ni izolirani gozdarski problem, temveč drastični simptom za zahrbtno zastru- pitev celotnega človekovega okolja. Dr. Grossmann je v raziskovalnem projek- ~ ~osalia to povezavo sistemov jasno pouda- nl rn dokazal, da je za rešitev avstrijskih goz- dov potrebno v desetih letih očistiti zrak vseh strupenih plinov. Iz gozdne inventure iz leta 1986 je razvid- no, da so se v Avstriji lesne zaloge v obdob- ju 1961-1985 povečale z 234 rnJ/ha na 274 mJ/ha, gozdatost s 43 %na 46%, lesni pri- rastek pa s 6, l na 6,7 m3/ha in leto. Pri tem so pomembna spoznanja, da je l/4 varovalnih gozdov v začetni fazi umiranja, 3,S %varoval- nih gozdov pa je že v fazi razpadanja. 202 Ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja okolja Promet povzroča polovico vseh strupenih emisij v Avstriji, zato se je Zveza gozdarskih obratov Avstrije odločila za sodelovanje z avstrijskimi avto-moto klubi ter Zvezama last- nikov gozdov Nemčije in Švice. Namen tega sodelovanja je doseči vgraditev katalizator- jev tako v nove kot v rabljene avtomobile, pri čemer bi bila nujna zakonska odločba o uvedbi katalizatorjev v vse dvotaktne motor- je. Z raznimi akcijami obveščajo voznike o prednostih avtomobilov z vgrajenimi katali- zatorji. Veliko emisij ogljikovodikov nastaja tudi pri proizvodnji lakov na osnovi mineralnih olj in njihovi uporabi, zato Zveza gozdarskih ob- ratov zahteva od vseh proizvajalcev lakov, da jim ne dodajajo raznih strupenih dodatkov v obliki konzervansov ipd. Zveza gozdarskih obratov že dolgo časa pripisuje zmanjšanju porabe ogljikovodikov ključno vlogo pri zmanjšanju onesnaževanja okolja, medtem ko tega državni industrijski obrati v svojem potratnem 50 milijard šilin- gov obsegajočem programu zaščite okolja sploh ne omenjajo. Bistveni element prihodnje politike o oko- lju mora biti prostorsko planiranje. Za vse ve- like projekte je treba najprej oceniti njihov vpliv na okolje in prostor in šele po vključitvi posebnih nadzorovalnih (stražnih) sistemov za okolje v projekt lahko izdajo dovoljenje za take objekte. Prizadeti sosedi, mejaši načrto­ vanih avtocest, tovarn etc. pa morajo sprožiti enostavni in kratek postopek za povračilo škode, nastale s postavitvijo takšnega ob- jekta. iz »lnternationaler Holzmarkt« Dunaj, S/2-1987, št. 3, str. 1-4 prevedla in priredila: Cvetka Koler, dipl. ing. gozd. OXF.: 48 : 425.1 : 425.3 UMIRANJE GOZDOV Sauter, J. J.; Voss, J. U.: Opazovanja struk- turne degredacije epistomatalnih voskov pri smreki z vrstičnim elektronskim mikros- kopom in morebitna vloga tega pojava pri }JUmiranju smrek« (Eur. J. For. Path. 16, 1986, 408-423) V povrhnjico smrekovih iglic so listne reže globoko ugreznjene, ležijo na dnu vdolbin, ki jih imenujemo nadrežne (epistomatalne) kamrice. Vsako nadrežno kamrico zapolnju- jejo voski v kristalom podobnih paličastih ali cevkasbh strukturah. Te verjetno zmanjšuje- jo izgubo 'Jode skozi listne reže in so zato bistvenega pomena pri gospodarjenju dre- vesa z vodo. V 7-14 letni živlJenjski dobi smrekove ig lice se zamotano grajene vos- kaste strukture zlepljajo v amorfne zamaške, ki iglici preprečujejo normalno delovanje, to je· izmenjavo plinov. Zato iglica odmre. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom sta avtorja pregledala več tisoč listnih rež. Poiz- kušala sta ugotoviti spremembe zgradbe nadrežnih voskov pri različno starih iglicah m razliko v hitrosti propadanja voskastih struk- tur med smrekami v onesnaženem in ne ones- naženem področju . Ugotovila sta, da je po- stopno propadanje zgradbe nadrežnih vos- kov opazno že pol leta po izoblikovanju iglic in da ig lice odmrejo, ko ima 80-90 % rež ok- varjene epistomatalne voskaste strukture . V onesnaženem ozračju poteka ta proces mno- go hitreje in to je vzrok za krajšo življenjsko dobo iglic smrek v onesnaženih področjih. Na osnovi teh opazovanj postavljata avtor- ja novo teorijo o vzrokih propadanja smrek. Voskasti zamaški v nadrežnih kamricah pre- prečujejo iglicam izmenjavo plinov, zato je ovirana transpiracija in fotosinteza. Zaradi zmanjšanega oddajanja vode je zmanjšan do- tok mineralnih snovi iz tal v iglice. Najprej zmanjka iglici elementov, ki jih je v tleh na- jmanj, npr. kalcija in magnezija, če rastejo smreke na kislih, podzoliranih ali granitnih tleh. V propadajočih smrekah pogosto zasle- dijo pomanjkanje magnezija. V endar ta ele- ment navadno ni v premajhnih količinah v enoletnih iglicah, ki še nimajo bistveno okvar- jenih epistomatalnih struktur, pomanjkanje pa je znatno v starejših iglicah. Druge teorije propadanja gozda razlagajo pomanjkanje magnezija z njegovim izpiranjem iz iglic, z iz- piranjern iz tal ali zaradi okvarjenega sistema mikorize, v tej teoriji pa je pomanjkanje pripi- sano zmanjšani transpiraciji. Po njej je razlož- ljiv tudi pojav umiranja smrek na rastiščih, ki so bogata z magnezijem. Pomanjkanje mag- nezija ne vpliva le na izgled iglic (te so rume- ne, klorotične) ampak se okvari tudi zgradba celičnih sten, koloidna struktura celic, ribo- somi, predvsem pa so motene številne en- cimske reakcije. V skladu s to novo teorijo niso ugotovili v umirajo6ih smrekah zmanjšan vodni poten- cial, še celo nasprotno: v primeri z zdravimi drevesi so bila umirajoča bistveno bolje os- krbljena z vodo. Pomanjkanje vode bi v hira- jočih drevesih pričakovali v skladu z ostalimi teorijami, po katerih so poškodovane listne reže stalno odprte (npr. zaradi toksičnosti aluminija, direktnega vpliva polutantov, suš- nih obdobij ali slabe oskrbljenosti z asimilati). Pri propadajočih jelkah pogosto opazijo »mokro srce«, to je z vodo prepojen srednji del debla. Tudi ta pojav razlagata avtorja kot posledico zmanjšane transpiracije zaradi za- cepljenih rež. Transpiracijski vlek vode sko- zi ig lice naj ne bi dosegel dovolj visoke vred- nosti, da b1 izsrkal vodo iz lesa v notranjosti debla. Tudi številni sekundarru poganjki 1z debel propadajočih jelk nakazujejo prej do- bro oskrbljenost drevja z vodo kot pomanj- kanje vode. Poleg zmanjšane transpiracije pa je zaradi zamašenih rež ig lici ovir ano tudi sprejemanje ogljikovega dioksida, zato se zmanjša fotosin- teza. To povzroči pomanJkanje asimilatov za normalno debelinsko in višinsko rast dreve- sa, za normalno rast korenin, predvsem pa se zmanjša preskrba mik:oriznih gliv s hranivi. Manjši prirast stranskih vej povzroči njihovo zmanjšano mehansko trdnost in posledica je >>lameta sindrom«. Zmanjšana fotosinteza in motnje v delovanju encimov zaradi pomanj- 203 kanja magnezija povzročijo splošni stres dre- vesa, ki se kaže tudi v honnonalnih motnjah. Aktivnosti giberelinov upadajo, poveča se aktivnost inhibitorjev, abscizinske kisline in etilena, vse to pa pospeši staranje in odpada- nje iglic. Avtorja navajata tri dejstva, ki niso razlož- ljiva z dosedanjimi teorijami propadanja goz- da: poškodbe niso opazne na enoletnih igli- cah, gozdovi v močno onesnaženih naseljenih področjih niso bistveno bolj prizadeti kot tisti v čistejših predelih, lišaji ne propadajo po- vsod, kjer propada drevje. Ta opažanja ka- žep, da direktni vplivi škodljivih polutantov Zapleti pri bioindikaciji čistoče zraka z epifitskirni lišaji Pojav propadanja gozdov je tako specifi- čen v različnih podnebnih in prostorskih pri- likah, da posplošitve razlag niso mogoče. Tu- di vrednost posameznih bioindikatorjev, ki jih uporabljamo za ugotavljanje prisotnosti po- sameznih polutantov v zraku se spreminja. V zadnjem času se v tuji, predvsem nemški li- teraturi, pojavljajo vesti o propadlih gozdo- vih, kjer pa je na drevju (smreka) še dokaj bujna lišajska vegetacija. To postavlja lišaje kot kazalce čistega zraka v dokaj čudno luč, kajti navajeni smo, da te rastline zginejo med prvimi, ko koncentracija škodljivih snovi v zraku preseže določeno mejo. To nejasnost so nekateri nemški razisko- valci (WIRTH 1983, VOLKER & DURKHEIM 1986) uspeli do neke mere pojasniti. Ugotovi- li so, da lišajska vegetacija na propadajočih smrekah še zdaleč ni bujna, ampak da je v teh primerih v določeni fazi propadanja goz- da bujno razvita in številčna le določena vr- sta lišajev, največkrat je to lišaj Hypogymnia physodes. To je vrsta, ki spada gotovo med najbolj odporne, kisloljubne listaste lišaje in se povsod, ko doseže obremenitev ozračja s kislimi depoziti določeno vrednost, močno razmnoži na račun propada občutljivejših vr- st. V krajih, kjer so pomembni zračni onesna- ževalci oksidanti (ozon, PAN itd.), ki pri višjih rastlinah hitro poškodujejo listne reže in s tem povzroče na njih poškodbe in pripada- nje, ima ta lišajska vrsta v območju določenih koncentracij spet večjo možnost preživetja. 204 niso najpomembnejši vzrok spremenjenih fi- zioloških procesov v rastlinah in zato imajo lahko le manjšo vlogo v teorijah o vzrokih propadanja gozda. Epistomatalni voski pa lahko predstavljajo specifično tarčo za polu- tante, ·njihova okvara povzroči številne flZio- loške spremembe, ki se na zunaj kažejo kot propad drevesa. Dušan JURC Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF 61000 LJUBLJANA Večna pot 2 Njena steljka je brez rež in dokler koncentra- cija oksidantov ni prevelika in ne traja pred- olgo, jo skorja zlepljenih hif, ki ima tu vlogo povrhnjice, bolj varuje pred vdorom polutan- ta, kot pa liste višjih rastlin občutljiv sistem listnih rež. To potrjuje tudi dejstvo, da na teh mestih hitro propadajo lišaji, katerih steljke imajo razvit sistem cifel ali pseudocifel, to je raz- pok v skorji, ki imajo vlogo listnih rež. To raz- lago potrjujejo tudi poskusi NASH-a li. (1976) in NASH-a in SIGAL-a (1979), ki sta z zaplinjevalnimi poskusi z ozonom in dušikovi- mi oksidi ugotovila, da nastopijo poškodbe pri visokih koncentracijah teh polutantov kasneje pri lišajih kot pa pri višjih rastlinah. Do podobnih sklepov sta prišla tudi DE- RUELLE in PETIT (1984), ko sta opazovala vpliv izpušnih plinov avtomobilov na velikost fotosinteze različnih lišajev. Fotosinteza se je pri vrstah pseudocifelami (Parrnelia sulcata, in P. ca per ata) dosti bolj in prej znižala kot pri vrsti Hypogymia physodes, ki je brez teh struktur. Pri nas v Sloveniji do sedaj še nismo opa- zili, da bi se na od emisij močno poškodova- nem drevju masovno pojavljali listasti lišaji. Opažamo pa spremembe v sestavi in po- kvarnosti epifitske lišajske vegetacije okrog vseh večjih virov emisij (Šo~tanj, Zasavje, Ljubljana). Vpliv kislih depozitov je očiten v širjenju kisloljubnih vrst (Hypogymnia ph- ysodes, Ce tra ria pinastr~ in vrste iz rodu Per- meliopsis), ki se z iglavcev širijo na listavce in na njih sestavljajo vrstno obubožane združ- be. Ta sprememba je najbolj oi':itna na bukvi zaradi tipa krošnje, kasneje pa tudi na drugih listavcih. Ravno obratne so spremembe ob cestah in večjih kmetijskih kompleksih, kjer vpliv eutrofikacije najprej uniči k.islo-ljubne vrste. Iz vsega naštetega je razvidno, da lišaji ni- so izgubili na svoji bioindikatorski vrednosti, pač pa ne smemo njihove vloge v bioindika- ciji poenostavljati in posploševati. Treba je dobro poznati posamezne vrste, njihovo bio- logijo in ekologijo. franc Batič: OXF.: 902.1 LITERATURA DERUELLE, S., PETIT, P. S. X., l983: Preliminary studies on the net photosynthesis and respiration responses of some lichens to automobile pollution Cryptogamie 4 (3),: 269-278 NASH III., T., H., 1976: Sensitivity of lichens to nit- regen dioxide fumigations. Bryologist 79 ( l ): 103-106 NASH ID., T. H .. SIGAL, L. L .. l979: Gross pho- tosynthetic response of lichens to short time ozone fumigations. Bryo1ogist 82 (2): 280-285 VOLKER. J., DURKHEIM. B., 1986: Tate Balime und lebende Flechten - ein Phonomen der neuar- tigen Waldschaden. AFZ, l/2: 15-16 WIRTH, V., 1983: Zum Nachweis ver Ozon- wirkung durch Flechten. AFZ: 204-205. Lojze Funkl - osemdesetletnik Letos praznuje osemdeset let plodnega življenja Lojze Funkl, dipl. inž. gozd. Rojen je bil 9. maja 1907 v Grižah pri Celju v kmečki družini Leta 1926 je končal klasično girrmazi- jo v Mariboru, na kmetijsko-gozdarski fakul- teti v Zagrebu pa je diplomiral leta 1931. Gozdarske dolžnosti so ga najprej vodile na delo pri varstvu gozdov v Olovo v Bosni, na odsek za taksacijo Direkcije gozdov v Ljub- ljani, na veleposestvo Retnavn pri Mariboru in na okrajni gozdarski referat v Mariboru. Od leta 1934 je delal na odseku za urejanje hudournikov pri Banski upravi v Ljubljani, od leta 1942 do osvoboditve pa je bil gozdarski referent v Logatcu. Med vojno je bil i':lan te- renskega odbora OF gozdarjev na bivši ban- ski upravi. Po osvoboditvi je opravljal razlii':ne dolž- nosti v republiških qozdarskih organih, od le- ta 1954-60 je bil direktor Uprave za gozdar- stvo LRS, nato pomočnik republiškega sek- retarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pomočnik direktorja Zavoda za gospo~ darsko planiranje SRS. Leta 1967 je prišel na Biotehniška fakulteto kot višji predavatelj za predmet Ekonomika gozdarstva in lesarstva. Tam je ostal deset let, do upokojitve. Funklovo strokovno delo je tesno poveza- no s povojnim razvojem slovenskega gozdar- stva. Aktivno je bil vkljui':en v iskanje novih, sodobnejših konceptov gospodarjenja z goz- dovi, sam je neposredno vodil in usmerjal številne etape tega razvoja. Ko pregleduje- mo naš povojni gozdarski razvoj, najdemo Funklovo ime skoraj povsod; pri pripravi po- vojne gozdarske zakonodaje, pri planiranju razvoja gozdarstva, pri oblikovanju zasnove gozdnogospodarskega načrtovanja, pri iska- nju rešitev za financiranje gozdne reproduk- cije ter pri zagotavljanju materialnih pogojev za razvoj gozdarskega šolstva in raziskoval- nega dela. Te napore je lepo strnila v uteme- ljitvi tudi Biotehniška fakulteta, ko mu je ob 70-letnici življenja podelila Jesenko vo prizna- nje za »pomemben prispevek k oblikovanju družbenogospodarske politike pri gospo- darjenju z gozdovi v SR Sloveniji, za razvoj in uveljavitev sodobnih konceptov gozdnogos- podarskega načrtovanja, za širšo družbeno afirmacija stroke, za izreden posluh in skrb za mlajše strokovne kadre«. Ob zahtevnem strokovnem delu, obreme- njenim z dnevnimi vprašanji in problemi, je Funkl ves čas tudi razmeroma veliko pisal, 205 pretežno seveda dnevno-informativne pri- spevke, pojasnila in mobilizacije, pa tudi stro- kovno poglobljene p rispevke. Iz tega časa Je nedvomno najpomembnejši nje9ov delež pri oblikovanju slovenskega prispevka za vse ju- goslovansko posvetovanje o ekonomsko fi- nančnih problemih gozdarstva ( 1956). Ti pri- spevki so še danes vredni strokovne pozor- nosti. Več časa za poglobljeno strokovno de - lo je imel po prihodu na fakulteto, čeprav se je moral najprej lotiti oblikovanja sodobnejše zasnove predmeta Ekonomika gozdarstva in lesarstva. Tudi po upokojitvi ni končal s stro- kovnim delom. Sodeluje na strokovnih sreča­ njih, tudi z referati, piše strokovne prispevke, velik del našega bremena je prevzel pri ob- likovanju prispevkov za novo izdajo Gozdar- ske enciklopedije. Funklovi strokovni pri- spevki so tudi zanimiva obeležja določenega razvojnega trenutka slovenskega gozdar- stva, nekateri med njimi pa bodo imeli traj- nejšo vrednost prav zaradi sinteze dolgolet- nih avtoritetnih izkušenj. Lojze Funk! je ves čas tudi aktiven in za- vzet družbeni delavec. Sodi med tiste stro- kovnjake, ki nikoli ne odkloni jo nobene nalo- ge, pa tudi med tiste -ne preveč številne - NAŠI NESTORJI OXF.: 902.! ki se vsake naloge lotevajo načrtno, natantno in prizadevno. Ob ožjem strokovnem delu je velik del svojega časa posvetil tudi delu v stanovskem društvu, nekaj let je bil tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov goz- darstva in lesarstva Slovenije. Lojze Fllilkl pridobiva simpatije svojih so- delavcev in vseh slovenskih gozdarjev z osebno skromnost jo in neposrednostjo pa tu- di s široko splošno in strokovno razgleda- nostjo in pripravljenostjo vključiti se v vsako aktivnost, ki prispeva k napredku našega gozdarstva pa tudi širše družbene skupnosti. Za svoje požrtvovalno delo je dobil tudi širša družbena priznanja, med njimi red dela z rdečo zastavo in red zaslug za narod s sre- brno zvezdo. Je tudi častni član Zveze inže- nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Ju- goslavije in zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. LoJze Funk! nam ostaja zgled gozdarskega strokovnjaka, ki je svojo življenjsko moč us- meril na reševanje ključnih vprašanj našega gozdarstva in videl položaj in vlogo gozdar- stva tudi v širših družbenih dimenzijah. lztok Winkler Janko Pukmeister- Vijanski Janko Pukmeister-Vijanski se je rodi120. ju- nija 1837 v Vinjah pri Nov1 cerkvi blizu Celja. Psevrlomm ViJrm::>ki Je rlohil po rojstnem kra- ju. Leta 1851 se je vpisal na celjsko gimnazijo. Bil je odličen dijak, vendar je zaradi bolezni redni študij opustil in najel privatnega učite­ lja. Leta 1858 se je, potem ko je zaključil študij na gimnaziji, pisal v dveletno gozdarsko šolo v Mariabrunnu na Avstrijskem. Po dveh letih uspešnega študija se je zaposlil na Vrhniki 206 kot gozdarski adjunkt pri upravi gozdov kne- za Windischgratza. 7.e v gimnnzijskih letih je začel pisati pes- mi, povesti, anekdote, opisoval je domače in tuje ljudske šege, znane domače kraje. Spi- sal je tudi dva gozdarska članka . Svoja dela je objavljal v raznih glasilih in tako širil slo- vensko besedo in ljudske običaje med ljud- mi. Leta 1861 je izdal vsebinsko pester alma- nah z naslovom Nanos. Umrl je 25. maja 1862 v Laškem. Leopold Hufnagl Leopold Hufnagl se je rodil 31. decembra 1857 v Trautendorfu v Avstriji. Realko je kon- čal v St. Poltenu leta 1877. Odločil se je za štu- dij na Visoki šoli za kulturo tal na Dunaju, ki ga je zak1jučilleta 1881. Do leta 1884 je de- loval v avstrijski državni službi, nato pa je po- stal upravitelj posestva K. Auersperga v Av- striji. Leta 1890 je prišel v Soteska na Kranj- sko kot upravitelj posesti istega veleposest- nika, naslednje leto pa je postal upravitelj v Kočevju. Leta 1893 je postal centralni direk- tor vse Auerspergove posesti (okrog 31.000 ha) s sedežem v Vlašimu na Češkem . Tam se je leta 1937 upokojil in 20. jan.uo.rjo. 1942 umrl. Hufnagl je bil gozdarski strokovnjak sve- tovnega slovesa ter izredno ploden pisec. Za vsa Auerspergova posestva je sestavil go- spodarske načrte in pozneje njihove revizij- ske operate. Na Kočevskem je zgradil dve veliki parni žagi, v Vlašimu pa žago, pivovar- no in elektrarno. Za naše prostrane gozdove kočevskega krasa so posebno pomembne Hufnaglove študije o prebiralnem gozdu. Pri urejanju teh gozdov je leta 1892 sestavil lokalne tablice za kubiciranje bukovih, smrekovih in jelovih debel. Izdelal je posebno kontrolno metodo za urejanje prebiralnih gozdov. Za njegove zasluge in aktivnost na mnogih področjih (član avstrijskega zavarovalnega sveta, kmetijskega sveta, gozdarskih društev raznih dežel itd.) mu je Visoka šola za kulturo tal na Dunaju leta 1913 podelila naziv častne­ ga doktorja. Napisal je mnogo strokovnih knjig v nem- ščini. nekaj jih je prevedenih v srbohrvašči­ ne. Pomembne so zlasti naslednje: Lehrbuch der Forsteinrichtung ( 1938), Praktische Ein- leitung zur Wald-Wertrechnung (1934), Die Betriebseinrichtung in kleinen Waldern, be- sonders in Gemeinde- und Genossenschafts- waldem (1898). Objavil je tudi mnoge strokovne razprave v nemških strokovnih časopisih in društvenih revijah. Janko Urbas Janko Urbas se je rodil 10. maja 1877 kot kmečki sin v Lovrencu na Pohorju. Maturiral je v Novem mestu, diplomiral pa leta 1903 na gozdarskem oddelku Visoke šole za kulturo tal na Dunaju. Ob jubilejni 50. obletnici diplo- me je prejel zlato diplomo Visoke šole za kul- turo tal na Dunaju. Najprej se je zaposlil kot asistent pri gra- ščinskem gozdnem uradu v Gornjem gradu, nato pa je bil okrajni gozdarski inšpektor v Logatcu, Novem mestu in Mariboru. Po l . svetovni vojni je bil gozdarski refe- rent v Mariboru. Leta 1922 je dal pobudo za ustanovitev Podravske podružnice gozdar- skega društva v Mariboru, ki je bila kasneje vključena v ljubljansko podružnico Jugoslo- vanskega gozdarskega društva. Istega leta je osnoval gozdno drevesnico v Slivnici pri Mariboru, ki je bila kasneje prestavljena v Rače. Kot gozdarski strokovnjak je mnogo pri- speval k vzgoji gozdarskega kadra in k na- predku gozdnega okraja Maribor. Med kmečkim prebivalstvom je imel mnogo us- pešnih predavanj. Razne gozdarske pred- mete je kot okrajni inšpektor v Novem mestu poučeval na kmetijski šoli na Grmu. Leta 1931 je v Mariboru organiziral eno- in dvolet- no gozdarsko šolo, kjer je do leta 1935 tudi predaval. Po letu 1935 je do upokojitve leta 1939 deloval pri banski upravi v Ljubljani. Po osvoboditvi se je Janko Urbas ponovno aktivno vključil v gozdarsko stroko. Imeno- van je bil za vodjo vseh drevesnic maribor- skega okrožja in hkrati za predavatelja pred- metov varstvo gozdov in lovstvo na gozdar- ski šoli v Mariboru. Leta 1948 je bil imenovan za sodelavca gozdarskega inštituta za pro- učevanje eksot Slovenije, leto kasneje pa za zaupnika za varstvo prirode. Aktivno je sode- loval tudi v društvu gozdarskih inženirjev in tehnikov, ki ga je proglasilo za svojega čast­ nega člana. Janko Urbas je bil od leta 1908 član lovske - ga društva. Z dr. Lavričem in inž. Šušteršičem je leta 1951 izdal učbenik »Lovstvo«. Lovska zveza LRS ga je leta 1953 odlikovala za zaslu- ge za lovstvo, Lovska družina Podvelka pa ga je izvolila za častnega člana . 207 Svoje strokovne članke in razprave je Jan- ko Urbss objavljal v Kmetovalcu, Sumnr- skem listu, Gozdarskem vestniku in lovskem glasilu. Leta 1925 je za takratno mariborsko oblast izdelal »Izkaz političnih in katastralnih občin s pregledno karto gozdov za gozdno statistiko« kot prvi tak elaborat v Sloveniji. Kasneje je izdelal številne gozdnogospodar- ske načrte za razna posestva, ki so bih prva podlaga za načrtno gospodarjenje v Sloveni- ji. Ob 50. obletnici zagrebške gozdarske fa- kultete je v knjigi »Pola stoljeca šumarstva<< napisal prispevek o eksotah na Pohorju. Po- leg učbenika »Lovstvo« je izdal tudi učbenik »Varstvo gozdov«, ki je izšel leta 1958. Janko Urbas je umrl 20. januarja 1968 v Ma- riboru. S svojo strokovno zavzetostjo in teme- ljitostjo je mnogo prispeval k vzgajanju mla- dih strokovnih kadrov po vsej Sloveniji. Z vnašanjem in proučevanjem prilagodljivosti eksot na Pohorju je nakazal možnosti uvajanja novih gospodarsko zanimivih drevesnih vrst, ki so bile do takrat poznane le kot okrasne drevesne vrste. Josip Ciril Oblak Josip Ciril Oblak je bil rojen lO. decembra 1877 v Ljubljani. Gimnazijo je končal v rojst- nem kraju, pravne študije pa na dunajski in graški univerzi. V letih od 1906 do 191 O je služboval pri sodišču v Celovcu, nato pa je bil do svoje smrti odvetnik v Ljubljani. Bil je velik ljubitelj narave. V es svoj prosti čas je posvetil popotovanju in planinarjenju. Prepotoval je mnoge tuje dežele ter preple- zaJ neštete gorske vrhove, svoja doživetja pa je opisoval v raznih dnevnikih, največ v Pla- ninskem vestniku. Bil je častni član Sloven- skega planinskega društva. Josip C. Oblak je izginil v triglavskem po- gorju 27. septembra 1951. Pokopali so ga 19. avgusta 1953, potem ko so ga slučajno na~li v zasneženi globeli na pobočju Kredarice. Za slovensko gozdarstvo je postal pomem- ben s svojo oporoko iz leta 1926, s katero je vse svoje premoženje zapustil ljubljanski uni- verzi in Slovenskemu planinskemu društvu. Svoj 26 ha obsegajoči gozd na Brezovici pri Ljubljani je dodelil gozdarski fakulteti, ki naj bi jo, po njegovi zamisli, ustanovili v Ljubljani. Gozd naj bi ji služil v poučne in raziskovalne namene. 208 Presenetljivo je dejstvo, da je napredni slo- venski intelektualec, ljubljanski odvetnik, že leta 1926 spoznal potrebo po poglobljenem strokovnem pristopu h gospodarjenju z goz- dovi in videl potrebo za ustanovitev sloven- ske gozdarske fakultete, k čemur je tudi pri- .speval svoj delež. Svoje oporoke ni spreme- nil niti v kriznih letih agrarne reforme, ko mu je od 26 ha gozda ostalo le borih 5 ha, niti v le- tu 1949, ko je bil v okviru takratne Agronom- ske fakultete v Ljubljani ustanovljen gozdar- ski oddelek, kateremu so bile v znanstveno- raziskovalne namene dodeljene velike povr- šine gozdov. Vojko Koprivnik Vojko Koprivnik se je rodil 11. julija 1887 v Mariboru. Obiskoval je gimnazijo v Mariboru in maturiral leta 1906. Sprva se je odločil za študij gozdarstva na Visoki ~oli za kulturo tal na Dunaju, ki jo je leta 1911 uspešno zaključil . Že naslednje leto se je vpisal še na pravno fa- kulteto na dunajski univerzi in leta 1917 dip- lomiro.l. Znanje, pridobljeno na obeh fakulte- tah, je združil v svojem delu. Od leta 1919 do 1932 je služboval na Mini- strstvu za gozdove in rudnike v Beogradu. Med tem je bil v letih od 1928/29 direktor gozdne direkcije v Sarajevu, v letih od 1924 do 1936 pa je honorarno predaval na kmetij- sko-gozdarski fakulteti beograjske univerze. Vojko Koprivnik je bil vnet lovec in aktivni član raznih rlru~tev . Bil je podpredsednik Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhi- tektov v Beogradu, od leta 1928 pa podpred- sednik uprave Osrednje zveze lovskih druš- tev v Beogradu in član raznih strokovnih kor- poracij. Med drugo svetovno vojno je bil dolgo ča­ sa vojni ujetnik v Nemčiji. Po vrnitvi v Beo- grad je zaradi posledic ujetništva 28. ll. 1949 umrl. Vojko Koprivnik je napisal več obsežnih razprav in člankov za Šumarski list, Tehnični list. Jugoslovanski šumar, Gozdarski vestnik, kot zavzet lovec pa je dopisoval tudi v mnoga lovska glasila. Spisal je tudi knjigo Jugoslo- vanski lovčevi zapiski. ki je izšla leta 1936 v Mariboru, ter Tri razprave k zakonu o šuma- ma, izdano leta 1937 v Beogradu.