Uto Ll/IL JfevlIRD Z08.
V Liublloni v petek IZ. septembra 1924.
tena Din. 1*50.
OVENSKI
tobaia mk dan popoldne, IztmbUI nmdml[e ln praznike. — Inaeratl i do 30 petit i 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, rečji lm erari petit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovora. — Insemtnt davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravnletvo: KuaUova ulica stav. S, pritllftfe. — Telefon atav. 304. Uradnietvo: Knallova nlloa at. 5, L nadstropje. — Telelon stav. 34.
W     Poštnina plaCana v gotovini.
Todor Aleksandrovo pismo.
Tođor Aleksandrov, prvak make-'donskega komiteja ta vodja celokupnega revolucionarnega pokreta za neodvisnost Makedonije in za ujedinjenje z Bolgarsko, je napisal pisno in ga priporočeno preko Dunaja poslal g. Radiću. V pismu se Todor Aleksandrov opravičuje RadikSu za neke izjave, ki jih je podal v avgustu sofijskim novinarjem in zanika predsedniku HRSS, da bi bil kedaj izrazil nezadovoljnost makedonskega revolucionarnega pokreta s HRSS. Aleksandrov zanika dalje, da je kedaj pobijal sovjetsko Rusijo in v tej zvezi sovjetofilsko politiko g. Radića. Aleksandrov povdarja. da je makedonski pokret eden in nerazdeljiv. »Kakor v prošlosti, tako opazuje makedonska revolucionarna organizacija današnji brvatski pokret za osvobojenje zgolj radi njegovega idealizma in človečan-stva z največjimi simpatijami ter s pravim zadivi jen jem.« »Makedonska organizacija smatra, da je treba porušiti srbsko hegemonijo in osvoboditi zatirane narode, ker le na ta način bo mogoče doseči srečno in kulturno življenje narodov, naseljenih na Balkanu. V to svrho pa se morajo brez tujega po-krovitelrstva združiti s;'e borcev za svobodo in neodvisnost narodov na Balkanu.« Na koncu obžaluje Aleksandrov, da so Radića zmotili zli duhovi fn mu podtaknili nesoglasje makedonske orinmzacije s TiFSS. Med obema organizacijama obstoja idealno edin-sivo.
Aleksandrovo pismo je direkten odgovor na "anad, ki ga je pred tedni
obfavil Radić, ko se je vrni? \r Rnsrje, in ko je menil, da se makedonska orga-nlz?c!?a ?z*av?*a nroti scviotom fn s tem prot! Vsti političn* for revolucionarni ki jo je zamislil Radić v Moskvi s korn?sf?rj* sovjetskega z!jnanieg?. urada in z organizatori? komunistične jn-ternacFjoTiale. Radić ve, da pade v sltt-Čaja nastopa makedonske organizacije in bolgarske vlade proti sovjetski Rusi;! in s tem -proti komuru^+i"nernu pokretu na Bolgarskem prilika balkanske revolucije in da bi se s tem pokora-a tudi njerova sanjarila nezavisne, seljaške, mirotvorne republikanske države na Hrvatskem. Zato je koj po povratku zamahnil nroti Todoru Aleksandrovu in ga ustrašil z opominom, da ne bo več podpiral piakcdonskega pokreta za neodvisnost in ujedinjenje Makedonre z
Bolgarijo.
Makedonski komite in celokupna br.]«rarska vlada naravno nista za to tu. da se vojujeta proti sovjetski Rusi;!, marveč* da omogočita prodiranje bolgarske politike na Balkanu, nadape odpravljanje dogodkov končne »odrešitve« ter definitivnega ircdin^cnja s toli za-želieno Makedoniio. Aleksandrov se je radi fesa podviza! ?p°roč:ti Rad'ću pomoto in na zagotovHo, da ne nasprotuje sovjetski Rusni in Padicev? koncepcij balkanske revo!ucrje ter tozadevne akcije z makedons?:o organizacijo. Tak *3 zamjse? pisma, ki crovorl o ed'nslvn makedonske organizacije, o »©fetlflltO-! protisovietskm 7;?v makedonskm organizatorjev ter o simpatijah za hr« vatskl republikanski pokret in za g. Ra-d?*a.
Na podlagi Radićeve akcije v Moskvi na temelm Padićevih iziav o tej akciji in predstojećega Todor Aleksandrovega pisma si mora biti naša vlada na jasnem, kakšne namene ima;o ti bratci proti naši Makedouiu in proti integritet naše države, »rlrvatsko pravo« v Zagrebu daje pismu iredentlstlč-nega Makedonca znači!en naslov »za udn.ižen*e svm boraca za slobodu!«, ncslov, k! poziv? na direkten sGk in na direktno sodefovanle bofgj*fsklM ?re-dentistov s hrvatskimi separatisti. Radi tega je vladino stališče napram tei odkritosrčni družbi zelo čudne narave. A!i se ne upa nastopiti prot! Radiću, ker rajši tolerira protidržavno rovarenje ter akevo za odcer»itev Makedonije, da obdrži oblast in da s? ▼aiam-či Radićevo podporo? Ali pa prfo'so'e takim izjavam samo platn?čno moč in meni, da so samo razgovori nedoižmh in b?ebetav?h ljudi. Blirrii dogodki nam bodo pokazali, ali je vlada v pravu.
Mučno seda j1 je stanje Pa bo imelo vendarle to dobro stran, da omogoči tem blebetavim iredentistom in federalistom odkritosrčno razkrivanje njiho-
Politična situacija se zapleta.
Radićeve zahteve glede hrvatskega ministra odklonjene. —■
Vlada in HRSS.
— Beograd, 11. septembra. (Izv. Ob 12.) Politični dogodki se ta teden hitro razvijajo. Politična kriza je postala akutna. Dogodki se razvijajo v pravcu, kakor so to napovedali nekateri dobro informirani krogi. Vlada hoče doseči razbistrenje situacije na ta način, da se definitivno precizirajo odnosan med HRSS in vlado. V tem oziru namerava vlada staviti HRSS gotove predloge v obliki nujnega odgovora, skoraj ultimata. Glavna vladina zahteva je, da se vodstvo HRSS oficijelno izjavi, aH ic pripravljeno nositi parlamentarno orgovornost za nadaljn! razvoj političnih dogodkov ali ne, a!i je pripravljeno vstopiti v vlado, al! >o samo podpirati, kakor doslej. Drugega rz-hoda ni.
Vlada ni sprejela zahteve HRSS, da se ustanovi ministrstvo za Hrvatsko brez listnice. Dobro obveščeni opozici-jonalni, zlasti radikalni krogi trde tudi. da je kralj absolutno odklenil vzpostavitev takega ministrstva
Ljuba Davidović je imel danes dopoldne daljšo konferenco v min^trskem predsedstvu z ministri Nastasom Petrovičem. Dragotinom Pečice m in dr. H r a s n i c o. Ta konferenca se je pozneje raztegnila na širšo konferenco vladinih politikov, ki so razmotrivali zelo važna politična vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu. Ministrski predsednik Ljuba D a v i d o -v i ć je bil zopet pozvan na dvor. Od uspehov te avdijence je odvisno marsikaj.
Opozici;ona!ni krogi so povsem prepričani, da v kratkem nastane resna politična kriza in da bo motala sedama
vlada odstopiti. Pričetek krize še ni povsem določen, toda vsa znamenja kažejo, da se mora razjasniti dvolično postopanje HRSS in dvorezna politika Stjepana Radića. Njegov nedeljski govor v medjimurskeni Prelogu je na vladine kroge vplival zelo osupljivo. Če vodstvo HRSS ne bo hotelo jasno odgovoriti na predloge vlade, tedaj je kriza neizogibna m bodo vodilni faktorji skušali to krizo končati do jesenskega rednega zasedanja narodne skupščine. Merodajno in vodilno vlogo ima pri tem skupščinski predsednik Ljuba Jovan o vic.
Z največjo napetostjo se pričakujejo rezultati za nedeljo napovedanega javnega shoda HRSS v Zagrebu. Na tem zboru pade končna odločitev. Vsi zatrjujejo, da bodo sklepi tega shoda prinesli naciionalnemu bloku gotove ugodnosti in da je življenje sedanje vlade zelo kratko.
V političnih krogih danes zelo 2!-tahno komentirajo vesti o vpokojitvi vodilnih naših diplomatov in o razlogih vlade, ki so bih* merodajni za te vpokojitve. Za vpokojitev našega dunajskega poslanika Milana M i 1 o j e v i -ć a so bili baje merodajni povsem strankarski oziri. ker je ta poslanik postal radikal in da je baje on v inozemstvu delal največje ovire opozicvionalnemu bloku pri vstopu v vlado. Isti razlogi so bili merodajni tud' za vpokojitev bu-dimpeštanskega poslanika Tiče P o p o-v i ća. Vladin tisk utemeljuje vpokoje-nje teh dveh in drugih poslanikov tudi iz te.Ta ozira, da so deževali proti interesom s.c-dam'e vlade in celo države.
Menroznest vlade.
Važne avdijence. — Kralj proti iiadaljnim ukazom o imej'* rvanju političnih uradnikov. — Hrvatski ministri-eksponenti. — Deželni
zbori ?
— Beeprad, 11. septembra. (Izv.) Razvoj   političnih dogodkov včeraj je
bi! .*a^o zanimiv.
Še le
pozneje so po-
litični krogi izvedeli za avdijenco skupščinskega predsednika na dvoru, ki je trajala precej dolgo. Značilno je bilo, da je bil na vse zgodaj pozvan na dvor ministrski predsednik Ljuba Davidović. Avdijenca je trajala od 7. do 8.30 zjutraj. Po tej avdijenci je kralj s kraljico in svojim spremstvom takoj odpotoval v selo Kupinovo na lov. Kralj se je povrnil z lova ob 19. Takoj po avdijenci jc bila sklicana konferenca načelnikov vladinega bloka.
V političnih krogih pripisujejo avdijenci ministrskega predsednika velik političen pomen. Nekateri so celo trdili, da gre za demisijo vlade. Ministrskemu predsedniku so bila od strani kralja stavljena vprašanja, na katera bi imel odgovoriti tekom današnjega dne. Vsled tega je bila sklicana konferenca načelnikov strank, ki je trajala skoro do opoldne. Popoldne se je ta konferenca nadaljevala. O sklepih te konference ni ničesar znanega. Vladini krogi so zelo rezervirani.
Ko se je kralj vrnil z lova. je takoj sprejel v daljši avdijenci državnega podtajnika notranjega ministrstva Marka Cemovića, ki mu je kratko poročal o rezultatih   gorenje konference.
V vladinih krogih je nastala velika vznemirjenost radi tega. ker kralj ni odobril nekaterih od notranjega ministra predloženih ukazov in predlogov. Zatriujejo, da je notranji minister pri kralju s svojimi predlogi propadel.
Radikalni krogi uvidevajo, da se situacija za nje razvija povoljno. Ugotavljajo, da le kralj notranjemu ministru izjavil, da sploh ne žel! pcdp'sati niti enega ukaza o premescenju oziroma imenovanju političnih in drugih uradnikov. Njih število, od vlade predlagano, ie bilo ogromno. Kralj je notranjega ministra opozoril, da nj oportuno, menjati toliko državnih uradnikov.
vih ciljev ter avtoritativno in izvirno sliko njihovih pravih stremljeni! Potem upajmo, da bo sedanja a*i prihodnja vlada znala ravnati tako, kakor velevajo naši življenjski ter državnoterito-rijalni interesi!
Notran:emu ministru je dalje kralj izrazil svoie nezadovoljstvo radi dogodkov v Osijeku in Crikvenici, kjer je bila onečascena državna zastava.
Dobro informirani radikalni krogi mirno konstatiralo, da je kriza vlade na vidiku.
Vladini krogi so na gorenje politične kombinacije snoči obvestili zastopnike tiska, da ne gre za nikako krizo vlade oziroma nje demisijo, marveč da se je samo razmotrivalo vprašanje, na kak formalen način naj vstopijo v vlado člani HRSS, da bi tudi ti nosili odgovornost za nadaljne politične dogodke. Radićevci, klerikalci in muslimani žele, da bi se ustanovilo ministrstvo za Hrvatsko, kateremu bi sledilo ministrstvo za Slovenijo in še druge pokrajine. Radićevci hočejo imeti v vladi ue morda odgovornega parlamentarca, marveč samo svojega eksponenta, kar je vladinim krogom zelo nesimpatično.
V vsej beogradski javnosti so obširno komentirali Radićev nedeljski govor v Prelogu (Medjimurje). ki je bil deloma zelo premeteno javljen v Beograd. Nekatera poročila naglašajo. da je Radić temperamentno naglasa! in pod-črtaval samostojnost hrvatskega državnega sabora in načelo republike. Opoziciionalni tisk soglasno ugotavlja, da je Radić s tem svojim govorom zadal nov udarec vladi.
Sedanja vlada bo primorana na zahtevo klerikalcev, muslimanov in radi-ćevcev opustiti vsako izvajanje zakona o samoupravah. Sklicati ge imajo stari županijski odnosno deželni zbori na podlagi nekdanjih avstrijskih in madžarskih zakonov.
Izplačilo razlite državnim
Vladne izjave o roku izplačila.
— Beograd. 11. septembra. (Izv.) 30 članov bro:eča deputacija uradnikov pod vodstvom predsednika Saveza uradniških organizacij in univ. prof. dr. A n d o n o v i ć a je včeraj posetila finančnega ministra ter ga zaprosila za pojasnila glede izplačila razlike prejemkov od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924, Finančni minister ie kratko izjavil de-
putaciji, da se ta razlika na prejemkih čhrrpreje izplača. Deputacija je tudi intervenirala za ureditev draginjske d opklade državnim vpokojencem in vpoko-jenkam. Po zatrdilu finančnega ministra se tudi to vprašanje čimpreje s finančnega stališča uredi. Deputacija je finančnega ministra kratko opozorila na težaven gmotni položaj uradniŠtva in na vedno bolj naraščajoče nezadovoljstvo med uradništvom.
— Beograd, 11. septembra. (Izv.) Finančni minister je izjavil, da je prepričan, da bo mogel 1. oktobra razpolagati z gotovimi svotami za uradniška izplačila. V uradniških krogih presojajo izjavo finančnega ministra zelo pesimistično.
— Beograd, 11. septembra. (Izv.") V uradniških krogih je izzvalo veliko nezadovoljstvo dejstvo, da je posebna komisija pravosodnega ministrstva sama konstatirala nemožnost hitre in solidne razvrstitve uradnikov po kategorijah in skupinah. Revizija razvrstitve bo trajala gotovo več mesecev. Revidirati se imajo tudi uradniške draginjske doklade.
ZhMžaniR med Italije in Romunsko.
— Rim. 11. sept. (Izv.) ^Corriere della sera« javlja iz Ženeve, da se pripravlja gospodarskopolitično zbližanje med Italijo in Romunsko. Romunski i'n. minister se v kratkem sestane z min. predsednikom Mussolinijem. Zbližanje se ustvari na temelju gospodarskih koncesij in pogodb. Na skupščini Društva narodov v Ženevi je bil romunski zun. minister D u c a s pomočjo italijanske delegacije izvoljen za predsednika IV. komisije. To okolnost komentirajo diplomatični krogi na ta način, da se nahajate Italija in Romunska na potu gospodarskopolitične-ga zbližanja. Temelji sporazuma so sicer še odprto vprašanje.
Obsodba miiiionarsklh morilcev.
— Chicago, 10. septembri. (Izv.) Miliionarska morilca Natan Leopold in Rihard L o e w . ki sta umorila na rafiniran način sina milijonarja Franck-sa, sta bila danes pred sodiščem obsojena na dosmrtno ječo, ne pa, kakor so prvotno javili nekateri evropski listi, na smrt na veŠalih.
Nad 10.000 ljudi je obkrožilo rustično palačo ter nestrpno pričakovalo proglasa sodbe. Močan policijski kordon Je zastražil palačo. Med pristaši smrtne kazni in niih nasprotniki je prišlo do pouličnih incidentov.
— London, 11. septembra. (Izv.) Sodnik C a v e r 1 y , ki je vodil proces proti milijonarskima morilcema Leopoldu in Loebu, 18-letnima mladeničema, ki sta rafinirano in baje iz »umetniškega vžitka« umorila 14 letnega mf-lijonarjevega sina Francksa. sta bila po poročilih iz Chicagc včeraj obsojena na doživljenjsko ječo. Tenor sodbe se pravilno obenem glasi, da sta oba morilca obsojena na 99 letni zapor radi ugrabitve svojega tovariša.
Sodnik, ki je moral dolgo kolebati med smrtno in doživljensko kaznijo, je vpošteval mladost obeh obsojencev in se je zato odločil za kazen doživljen-ske ječe.
Poročila iz Chicaga pravijo, da je vladalo v mestu povsod veliko razburjenje in vznemirjenje. Justično palačo so morali dnevno stražiti mnogoštevilni policaji in policijski agentje. Kljub temu, da je sodnik objavil, da bo sodba obenem v trenotku razglasitve dobesedno objavljena v vseh chicaških listih, je že ob zgodnuh jutranjih urah začela oblegati tisočintisočglava množica justično palačo, vsled Česar je bila alarmirana policija na konjih, ki je na daleč okrog naoravila varnosten kordon. Pred palačo so se namreč začele zbirati ogromne mase ljudstva, ki je demonstriralo za smrtno obsodbo, nekateri Pa za doživljenjsko kazen. Palačo sta stražila dva policijsko kordona na konjih in 500 policijskih agentov je bilo nastavkenih v notranjosti icdišča.
Vse dni po končanem procesu so morab močne varnostne straže vart*-vati in ščititi sodnika. Na svojem potu v justično palačo je imel sodnik močno policijsko stražo in kadar se ie vozil x
avtomobilu, ga je spremljajo več policajev z nabitimi puškami. Vsak dan je dobival sodnik grozilna pisma različne vsebine. Nekatera pisma so zahtevala smrtno sodbo In so grozila sodnika, da postane takoj mrtev, če je ne izreče.
Včeraj sta imela obtoženca zadnje razgovore z novinarji. Bila sta zelo zakrknjena in cinična. Proglas sodbe sta poslušala urimo in brez vsake reakcije. Oba sta bila prepričana, da bodeta obsojena na smrt. Obsojenec Leopold jc kratko izustil, da bi dal nevc koliko veliko svoto samo za to, da bi bil obsojen na smrt.
Po proglasitvi sodhe so odvedH oba obsojenca vklenjena v težke verige v ječo.
JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA
— Ženeva, 10. sept. (Izv.) Danes ob 10. dop. se je sestal zim. minister dr. Voja Marinković z avstrijskim zunanjim ministrom dr. O r ii n h e r g e r-jem in avstrijskim fin. minstrom dr. Kienbockom.
KRASIN V ITALIJI.
— Rim, 11. septembra. (Izv.) Rimski ! »ti javljajo, da je včrraj sovjetski l.ni I - ki ko. misar Krrsin odpotoval iz Rima v Moskvo. Kr.isin ie bival nad chra meseca v Rimu ter Je bil edino v stikih z niskim sovjetskim poslanikom Jurenjevom. Krasin je bival v Italiji na bolezer skerr. fiepustu.
VELIKI PROTIBOLJŠEVIŠKI NEMIRI.
— Bukarešta, 11. sept. (Izv.) Iz Odese javljajo o velikfh protibollševiških nemirih severno od Odese. RadC rekvtziciic žita so se kmetje direktno upirli. Napadli so oddelke rdeče armade. Upor je dobil velik obsejr.
Borzna poročita.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG. Hratovi plohi obrabljeni 2—4 m dolž . 3— 100 cm deb.. ir. meja den. 1.165. bi. 1.200; bukovi hlodi I., 11.. od 2 m naprej, od 30 cm, fr. nakl. post. den. 240, bi. 255; trami 3/3, 6/8, 4—8 m dolž., fr. meja den. 410, bi. 420; skarete L, II. 13 mm bi. 855; re-meljni pol. L, II., III. 35/70, 70/70, 40/20, 80/80, v m dolž.. fr. meja den. 660; letve 3—4 m dolž., 3/5 cm. fr. meja den. 595. bi. 605: drva suha bukova t m dolž., fr. nakl. post. 3 vag. den. 28, bi. 29, zakli. 28: oglje Ia vilano. fr. meja dan 123. bi. 125;
ŽITNI TRG-Pšenica domaća, fr. Ljubljana den. 375; pšenica bačka, fr. Bačka postala bi. 360; oves bački, fr. Bačkia postaia bi. 270; koruza bačka. fr. Bačka postaja bi. 200; krompir, uzančni, fr. nakl. post Slov. den. 110, bi. 115: Laneno seme par Ljubljana den. 675; suhe sobe, srednje kakovosti den. 42—48; bi. 60; suhe, drobno rezane gobe Ia den. 65; fižol ribenčan. fr. Ljubljana den. 590; fižol prepeličar. fr. Ljubljana den. 500: fižol amandolan. fr. LJubljana den. 440; čebula, fr. nakl. post. bi. 140: jabolka, obrana, zimska Ia. fr. nakl. post. den. 75: vino: belo, dolenjsko, hrv.. štaj. po vzorcu nakl. post. den. 710, bi. 800.
Efekti: 7% Invest. pos. 1021. 63—64 2%% drž. renta za ratnu stetu 114—117. Ljubljanska kreditna 225—235. CVntrilna banka 32—33. Hrv. esk. banka 116—11R Kreditna banka Zgb. 122—123. Hipotek, banka 53—61, Jugobanka 112—113. Prašte. aiona 915—020, Slavenska banka 100—10"., Eksploataeija 100—105. šećerana. Osijek 935—960. Isis d. d. «0—6", Nihagr 92. Gui-man 102". Slaveks 250. Slavonija 82—83, Strojne tov. 200. Trboveljska 4S0—490, VeVj če 123—135.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 11. sept. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 14.20—14.30, Praga 224 S5—227.85, Pariz 3.975—4.025, New-york 75.20—76.20, Milan 3.206?—3.6265, London 338.S0. Dunaj 0.10585—0.10785.
Valute: dolar 74.50.
Efekti: Celjska pos. 210. Ljubi j. kredna 225—240. Merkantilna banka- tis— 122, Prva hrv. šted. 91S—921 Slavenka banka 103—107, Strojne tov. in liv. 152^—L64 Trboveljska prem. dr. 470. Zdr. papirnice 123—128.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 11. aept Današnja borza:: Beograd 7.05. Praga 15.95, Xewyork 5.3T., London 23.69, ~Pnriz 28.10, Milan 23.25, Berlin 1.27, Dunaj 0.0075i/r.
Tržaške predborze danes nismo prejeli.
— Dunaj. 10. sept. Devize: Beograd
936_940. London 315.900—316.900. Milan
3094—3106. N>wyork 70.935—71.185. Pariz 3752—3768. Praga 2125—2135, Curih 13.305 —13.355.
Valute: dolar 70.460—70.860. dinar 934—940, lira 3090—3110, češka krona 2111 —2133.
Stran 2.
»Mo v TN>m   i\ a K u t>.   g»ic U septembra
vendj za predajo, 68 konvencij o poštnih in telefonskih zvezah, 12 o razmejitvi in obmejnem prometu. 1 pogodbo o omejitvi oboroževanja. 33 gospodarskih in finančnih dogovorov, 13 konvencij glede narodnih in plemenskih manjšin, 19 o zračni plovbi, 1 mdsebojni sanitarni dogovor, 13 dogovorov glede blaznih, 9 glede tranzita, 10 tičočih se političnih vprašan- in 15 mirovnih pogodb.
Evropska politika sovjetske Rusije.
Jugoslavija in razorožitveni problem.
Izjava zunanjega ministra na skupščini Društva narodov. —
Vstop Nemčije v Društvo narodov.
— Ženeva, 10. septembra. (Izv.) Na seji III. komisije, ki razpravlja razoro* žitveno vprašanje, je po govorih angle* škega delegata Parmoora in francoske« ga delegata Boncourta izjavil zunanji minister kraljevine SHS, dr. Voja M a« r i n k o v i ć,
da je jugoslovenska vlada po odpo* slanem odgovoru na garancijsko po* godbo svoje nazore menjala in je, ka* kor Macdonald, sprejela ameriški načrt in nazor, koga se ima smatrati za napa* dalca. Za napadalca se ima smatrati onega, ki odkloni mednarodno razso* dišče.
Angleški delegat Parmoor je nato ponovno v daljšem govoru zagovarjal stališče Anglije, da naj velja pakt o Društvu narodov kot temelj za razoro* zitev in mednarodno razsodišče. Kdo
je napadalec, to vprašanje je bilo na skupščini definitivno opredeljeno. M o* rajo se še dobiti sankcije proti napa* dalcu za ohranitev svetovnega miru. V oni meri, v kateri se dobe garancije za mir, se pa tudi lahko zmanjša oboroie* vanje. Toliko časa, dokler Nemčija ni v Društvu narodov, mora vsak razoro* žitveni načrt ostati neizveden. — Za vstop Nemčije v Društvo narodov ima« ta iste interese tako nemški narod, ka« kor tudi Društvo narodov.
Francoski delegat Boncourt je Izjavil, da se Francija sicer ne protivi docela angleškim izvajanjem, ali obremenjene so države, ki jih vežejo po« godbe, provzTočujoče novo oboroževa« nje. Gotovo je, da varnost za države ne bo popolna, dokler se ne pridružijo vsi narodi.
Kriza v avstrijski kovinski industriji
Intervencija političnih faktorjev.
Stavka kovinarjev se razširja. —
— Dunaj, 11. septembra. (Izvirno.) Splošna stavka kovinarjev v Avstriji ss je pričela. Stavka dobiva čimveč ji obseg. Nad 60.000 delavcev je zapustilo tovarne. Razni politični faktorji so po* skušali z invervencijo pri strokovnih organizacijah kovinarjev. Doslej brez pozitivnega uspeha. Dunajski župan je naslovil na kovinarje poseben oklic, v katerem opozarja delavstvo na težke gospodarske posledice te stavke. Inter* vencijo dunajskega župana ne presoja* jo optimistično. Težkoče obstoje pred vsem v tem, da je delavstvo za miren sporazum s podjetniki nerazpoloženo in splošno zelo nahujskano. Podjetniki bi bili pripravljeni na gotove koncesije.
Na podlagi resolucije strokovne ko* misije kovinarskih organizacij se ima danes proglasiti splošna stavka kovl* narjev. «— Najpreje izbruhne splošna stavka v dunajskem industrijskem oko* lišu. Ustanovljen je poseben stavkovni odbor. Zastopniki kovinarjev naglasa* jo, da nima stavka nikakega politične* ga ozadja. Splošna delavska stavka iz* bruhne le v slučaju, če bodo to zahte* vali nadaljni pogoji mezdnega gibanja.
— Dunaj, 11. septembra. (Tzv-) Za danes ob desetih dopoldne napovedana splošna stavka kovinarjev je dosegla delni uspeh. Stavka se je razširila na nekatere obrate.
— Dunaj, 11. septembra. (Tzv.) V o* ditelji strokovne komisije kovinarskih organizacij ne presojajo položaja zelo kritično. Glavno oviro za miren med* sebojni sporazum tvorijo komunistični agitatorji, ki so po nekaterih obratih provocirali takozvane »divje stavke«. Med komunisti posebno agitira berlin« ska komunistična poslanica Ruth Fi* scher, ki je na Dunaju poznana pod imenom Elfride Friedlaender.
Dunajski župan S e i t z izjavlja, da je prepričan, da bo imela njegova in* tervencija pri kovinarjih in industrijcih pozitivne uspehe in da stavka ne bo dolgo trajala.
— Dunaj, 11. septembra. (Izv.) Po poročilih današnjih listov je snoči štc« vilo stavkuiočih narastlo od 25.000 na 40.000. Večina podjetnikov odklanja 15 % mezdno povišanje.
Politične vesti.
Politična toleranca je naslov Član« ka, ki ga priobčuje v zadnji Številki »Trgovinski glasnik*. V tem Članku na* haj amo nekaj odstavkov, ki si jih velja zapomniti. »Iz carstva tiranije«, piše list, »smo stopili v carstvo svoje naci« jonalne svobode z dobro voljo, in Iju* beznijo, da živimo kot bratje in da v medsebojnem sodelovanju gradimo svo* jo srečno bodočnost. Toda našli smo se tu z različnim razumevanjem načina najboljše državne organizacije, z raz* nimi verami, običaji, navadami in tra* dicijami. Skozi cela stoletja smo Živeli ločeno v docela nasprotujočih si raz* merah, v različnih političnih in socijal* nih organizacijah, tako da smo prinesli s seboj nestrpnost, neutemeljene težnje za obrambo onega, kar je bilo nekdaj in cel balast grehov iz prošlosti. To je vzrok, da je naša generacija več ali manj nesposobna zliti svoje želje v eno nekolektivno željo, ki bi vodila narod k neprimerno hitrejšemu poletu njego* vih spečih sil. Vendar pa nam je dala svoboda tisto, kar je glavno: edinstvo vseh treh plemen, ki se ga ne sme do* takniti nobena sila... Poleg že izvrše* ne naloge mora naša generacija izpol* niti še eno, nič manj vsžno, to je čuvati narodno edinstvo ... Zlasti je potreb* no, da postavimo sedanjo strankarsko borbo polagoma na sodobne temelje, kar pomeni v prvi vrsti, da mora par* tizansko nestrpnost nadomestiti tole* ranca napram političnim nasprotnikom.
Ne smemo več privatnega Življenja lju* di vlačiti v politično borbo. Nikoli še ni bilo tako umestno, kakor sedaj, da govorimo o potrebi večje tolerance kot pogoja za ureditev naših političnih raz* mer. Naj vsak brani svoje programe, naj gre v tem celo do popolne nenomir« Ijivosti, ali — kaj nihče ne pozabi sve* tih obzirov respekta do svojih politič« nih protivnikov in nujne potrebe na« čelne borbe.
= Odjek Radlđevih trrad v Inozemstvu. »Miinchner neueste Nachrich-ten« objavljajo članek nemškega poslanca iz Prage, Jos. Maverja, v katerem piše o Društvu narodov in o narodnih man;šinah. V članku napada zapadne državnike, ki da samo gostole omamljive fraze o mednarodnem miru, ne pomislijo Da na dejanske razmere v Srednji Evropi in na zatiranje narodnih manjšin, zlasti v češkoslovaški republiki in v Jugoslaviji. Zatiranja bazirajo na mirovnih pogodbah in te mirovne pogodbe bi moralo Društvo narodov v prvi vrsti zavreči, ker izražajo velike politične laži! »Pri pogajan'th za mirovne »pogodbe se Je smatralo, da tvorlfo v Jugoslaviji Srb?, Hrvat! in Slovenci en narod. Hrvatski vo^ia Parić pa ]e pred kratkim doprinesel dokaz, ta ]e ta nazor navadna laf In nova jugoslovenska vlada le to tuđi priznala. Češkoslovaška republika se Je ustanovila pod pogojem, da tvorilo Čehi In Slovaki en narod. Nasprotja pa, k| so
nastala v zadnjih šestih letih, dokazujejo obratno, da nočejo Slovaki ničesar vedeti b pripadnosti k češkemu narodu. Tudi ta sloni država na laži...« Nato kliče nemški poslanec Društvo narodov na pomoč in prosi odrešitev navedenih »manjšin«! Tako razširja Radić preko tujcev in sovražnikov slovanstva grdobije o JugoslovenskI domovini ter jo predstavna širokemu svetu kot državo, ki sloni na laži! »Slovenec« pa se-ve molči o teh razornih izjavah g. Radića in kriči o korupciji ki je nikjer nI bilo, kvečjemu sedaj, odkar so začeli klerikalni eksponenti nameščati svoie partizane na vsa vodilna mesta v državi.
ssb Odhod pomočnika zunanjega ministra Iz Prage. V ponedeljek zvečer je odpotoval iz Prage v Beograd novi pomočnik zunanjega ministra g. Vuč-kovič. Na kolodvor so ga spremili poleg zastopstva češkoslovaškega zunanjega ministrstva polnomočna ministra Oirsa in Dvofaka ter šef kabineta dr. Skalickv. V imenu mesta Prage se je poslovil od g. Vučkov'ća župan dr. Baxa. Tudi jugoslovenska kolonija na Če'u z ministrom Nešičem in častnim konzulom Bradanovićem je bila pri odhodu polnoštevilno zastopana. V soboto zvečer je priredilo praško »Ju-goslovensko kolo« na čast svojemu večletnemu predsedniku Vučkoviču poslovilni večer. Na banket so bfl povabljeni vsi odlični člani jugcslovenske kolonije v Pragi in zastopniki češkoslovaške javnosti, ki so nanolnili dvorano praškega Narodnega doma.
Ljubljanska porota.
Talna obravnava dne 10, t m. Zaradi zločina po § 127. ozrr. § 125 ti z. so bflf obsojen! 18-letn? Ant. Dolčlč (brat oskruni ene) na 15, 15-leml Jos. Novak na 12 mesecev Ječe. dočira Je bil 16-letni Ivan Crn lak oproščen.
Uboj v Cerkljah. Dne 11. t m. le prišel prvi na vrsto 25_letni,    zaradV tepeža že predkaznovani mlinar Peter Pire, obtožen uboja.
Obtožnica, se Klasi tako-le: Dne 9. Junija t L so cerkljanski fanje zapivali Izkupiček za mlaje, katere so bili postavit povodom birme. Ker pa je Pire dajal pijačo tudi neudelefencem, so za tovariši pozvali, naj to opusti, vsled česar Je bil Pire Jezen fn si naročil svojo pijača Kal Je bil vzrok, da so pozneje nekateri neznanci obmetavali Pirčev mlin s kamni, kamor se Je obdolženec podal v družbi godca Janeza Prosenca. ni znano. Slednji se nI hotel umkanitl v Pirčev mlin, ko so frčali kamni, nakar je prišel ven tudi Peter Pire. Ravno takrat pa se je približal tudi 22-Ietni Jože Kovač, ki Je Sel gledat v mlin, če se ondi pleše ,kakor Je bilo menda Prele dogovorjeno. Ko pa Je prišel v bližino Plrca, za je ta zabrdel z nožem v trebuh, da Je zajokal ter zaklical: »Peter, pojdi sem, si bova **£la v reke!« Nato je odšel proti domu. Drugi dan so ranjenega Kovača prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je dne 16. junija za gnojenjem rane umrl Obdolženec se zagovarja, da Je Kovač stopil proti nJemu z odprtim nožem. Ker pa se obdolženi ni hotel umakniti. Je Kovač zamahnil proti nJemu z nožem, nakar Je tudi obdolženf sunil nazal ter ga po nesreči zadel v trebuh. Ta zagovor pa ni resničen, kajti priči Prosenc In Mana Koritnik Izključujeta vsak napad od strani Kovača, kar je pokojn" tudi sam zanikal povodom zaslišanja v bolnici dne 13. Junija. Pokojni tudi ni Imel nobenega povoda, da bi se bil obdolženca dejansko lotil, ker sta si bila vedno prijatelja. Pač pa kaže dejstvo, da Je bil obdolženec Jezen radi pijače m vsled metanja kamnov, da Je on napadel Kovača namenoma. Iz okolnosti, da Je obdolženi opetovano zatrjeval, da se Izpred domače hiše ne umakne, le tudi razvideti, da Je bil prć njem stori en sklep, lotiti se vsakega, ki bi se mu približal, ker po izpovedni Prosenca, Je dognano, da Je Kovač pri svojem prihodu tudi na stavljeno vprašanje odvrnil, da on ni kamnov metal In da ni z napadom v no. ben! zvezL Ker pa Je kljub temu napadel Kovača, Je to storil z namenom, mu po-
vzročiti poškodbo, ki pa le postala tako huda, da je Kovač na posledicah umrl
Zasliševanje prič. je dovedlo do ostrega nastopa med predsednikom in zagovcrnikom, ker je priča Mana Koritnik pred poroto bistveno drugače izpovedala, kakor pred preiskovalnim s od rt kom v Kranju.
Vprašanje porotnikom.
1. glavno vprašanje, ako Je obdolženec s sovražnim namenom zakrivil smrt; 2) event vprašanje se je glasilo na prekoračenje sflobrana. Drž. pravdnfk Je ostro žigosal, da se ne more pri nas ničesar vršiti brez nesrečnega 2lkohola, Id Je zakrivil tudi današnji zločin.
(Ob sklepu lista obravnava še nI Hla končana.)
Senatu je predsedoval viš. sod. svetnik dr. Kalser, zagovomfk dr. Kreč, drž. pravdništvo je zastopal dr. Mastnak.
ftsrNrnrfne panndbfi in Društvo narodov.
Države, kt so članice Društva narodov, Pa tudi take. ki niso njega članice, mu javljajo pogodbe, katere so sklenile s kako drugo državo, jih dajo na *a način pri Društvu registrirati, in to jih nato objavi.
Tudi letos se je to beleženje mednarodnih nogodb v arhive Društva narodov vršilo kot prejšnja leta, po metodi, ki jo je določil memorandum sveta Društva narodov dne 19. maja 1920. — Od tega dne pa do 19. maia 1924, torej v teku štirih let je bilo 615 pogodb na ta način zabeležnih, največ jih je dala registrirati v zadn'em letu Velika Britanska, namreč 39, potem Danska 25, Švedska 21. Finska 18, Nizozemska 16, Češkoslovaška H, Poljska 8, kralievina SHS 6.
Pogodbe, ki jih je sklenila naša država in jih dala registrirati so sledeče:
1. gospodarsko - finančna pogodba med našo državo na eni strani in Italijo, Poljsko, Romunsko in Češkoslovaško na drugi strani (reg. št. 501);
2. ) gospodarsko - finančna pogodba z Bolgarsko (reg. št. 540);
3. ) in 4) dva dogovora o tranzitu z Avstrijo. Madžarsko in Italijo (reg. št. 593 m 594);
5. rapallski dogovor z Italijo (reg. št. 477);
6. ) dojrovor z Italijo glede Reke (reg št. 596).
Ti dogovori in pogodbe so objavljene v »Recueil des Traites de la Socie*-te" des Nations« (Zbirka pogodb Društva narodov) v njih izvirnem jeziku zajedno s francoskim in angleškim prevodom. — Po vsakokratni objavi sto mednarodnih pogodb izide njih analitično in alfabet-sko kazalo. V teh kazalih se nahaia vse natančneje o naravi vsake pogodbe, o članih, ki so podpisali in o njenem stanju.
Do sedaj je bilo objavljenih 21 knjig z nad 450 stranmi, ki vsebujejo 511 pogodb. Nove knjige se neprestano izda jajo. Izdani so bili tudi Štirje zvezki, vsebujoči kazala. Za ta zelo zadovoljivi uspeh se je zahvaliti ne samo točnosti, s katero so države članice D. n. vršile svojo dolžnost glede javljanja in restrin-giranja pogodb, temveč tudi dejstvu, da so se gotove države, ki niso članice, odzvale klicu sveta D. iu, ki ga vsebuie njegova spomenica od 19. maja 1920.
Zanimivo je, da vedno večje število držav članic D. n. stavlja v pogodbe, ki jih sklepa, klavzulo, ki predvideva njih registrovanje pri ta;ništvu Društva.
Sliko o nanredku, ki se je izvršil od dne, ko Je stopila v veljavo versal-ska mirovna pogodba, kar se tiče razvoja odnošajev med posamniml državami, dobimo najlažje, če si ogledamo število pogodb in dogovorov, ki jih je od 10. jan. pa do konca mala letošnjega leta registriralo tajništvo D. n.:
27 splošnih mednarodnih pogodb, 18 arbitražnih pogodb, 96 dogovorov, tičočih se trgovine in plovbe, 21 kon-
B. Grimshaw-G. C!avigny: 22
gospodična kapetan.
— Naravno, da jo bo spremljal Pita, je nadaljeval Harrvs. Zadnjič ju je stari zasačil, ko sta bila sama in začel je tuliti kot bik Markiških otokov. Zapovedal je Vajiti, naj takoj zgine v svojo kabino. Sicer ga je ubogala, toda smejala se mu je...
Harrvs je s slastjo pravil to povest, spozabil se je bil in govoril na glas. Vajiti se je dvignila, prišla z mostička dol in se postavila predenj.
— Harrvs! je zaklicala odločno.
— Gospodična!
— Ali hočete, da vas kapetan kaznuje?
— Toda ...
— Torej držite jezik za zobmi, to bi bilo pametno!
Odšla je z zaničevanjem, ne da bi se obrnila, kot razžaljena kraljica.
Tudi Pita je bil čul zadnje besede Harrvsa in je prisostvoval temu kratkemu, a tako značilnemu prizoru, ki se je bil ravnokar vršil. Bil Je ponosen radi Vajitinega ravnanja, ki je tako pokazala, kako zaničuje javno mnenje. Pita je. ponosen vsled Vajitinega nastopa, šel h grmu, ki je rastel v zaboju na krovu v senci jambora, odtrgal cvet in si ga zataknil za uho, potem pa se je ponosno sprehajal po krovu semtertja, izzivaje pogledujoč Harrysa in moštvo.
Vsi oni, ki so živeli na otokih, vedo, da pomeni roža za ušesom, da moški ljubi in da prosi za roko. Pita je sedaj jasno pokazal, kaj hoče, ker je bil prepričan, da bo uslišan.
Sakson seveda ni dal svoie hčerke izobraziti v samostanu, da bi jo dal za ženo domačinu in nikakor ni bil zadovoljen s Pitlnim vedenjem. Vajiti pa se je za to malo brigala in jeza njenega očeta Je ni ovirala, da bj se ne smehljala mladeniču, kadar Ji je to ugajalo. Ni ga navduševala, a mu tudi ni Jemala upanja; v tem trenotku pa se je kazala morda bolj občutljivo, zakaj Pita je bfl mož, ki ga je potrebovala.
Vajiti je dobro vedela, da Je Sakson ne bo
spremljal na otok. njegova bolezen in pijanost mu tega nista dopuščala. Harrvs za njo nI obsto'al, Gray je bil prestar, domače rnoltvo pa preveč bedasto in praznoverno. Pita Je bil krepak in Je zaljubljen povrhu, misijonarji so ca bili vzgojili in nI več verjel na strahove, duhove m malike. Nihče bi ji ne mogel bolje pomagati.
Ali naj bi mu odtegovala svojo pozornost m svoj nasmeh ravno sedaj, ko se Je pripravljala na to, da ga vzame seboj pri svoji nevarni ekspediciji?
Zvečer je zavel veter, *adra so se napela in »Sibila« je počasi začela Jadrati naprej. Vajiti je pregledovala krov. Vsakdo Je bil na svojem mestu, se smehljal in prepevat »Sibila« je hitela naravnost proti otoku.
Odkar je ladja plula po Braem morju, se Sakson še ni prikazal. Ko r*a * prttei na krov, je bil
videti kot človek, k! se je komaj zbudil in Še premišljuje sanje, ki jih je imel.
Ostal je od jutra do večera zaprt v svojo sobico, ki je bila opažena z mahagonijevim lesom. Nekaj časa je presedal v svojem gugalnem stolu, potem je spet legel na svojo ozko posteljo, imel je oči zaprte, toda spal ni.
Od Sydnega sem Sakson še ni prijel za moril-no steklenico, ki mu je dajala spanje in pozablienje.
Nekaj se le dogodilo v pristanu na dan odhoda, kar mu je naenkrat privedlo pred oči spomine iz daljne preteklosti, o katerih le mislil, da so že zdavnaj pozabljeni v pustolovščinah ali pa potopljeni v alkoholu.
Velika angleška vojna ladja je ležala zasidrana pred mestom in njen kapetan je rabil neko pojasnilo glede sidrišča, ki ga je Sakson poznal v skupini Cookovih otokov. Kapetan ga Je dal poklicati k sebi ln mali, ubogi in večkrat popravljeni com »Si-bfle« se je naenkrat znašel pri lestvi oklopnlce, v trenotku. ko je prihajala guvernerjeva šalupa, polna obiskovalcev.
Čolnič se jI je moral umakniti in med tem ko je Sakson potrpljlvo čakal, da pride vrsta nanj. je videl angleškega kapetana belo oblečenega z zlatimi našivi in odlikovanji, ki se je smehljal In vljudno sprejemal obiskovalce, ki so prihajali na krov.
Videl je elegantne dame, flno obute, ki so stopale po stopnicah navzgor in prijazno odgovarjate poklonom oficirja. Visoki gospodje so stopali za
V MIlanu. 8. seT>t?mbra 1924. TukajSnji »Ambroslano« javlja iz Moskve:
Kongres ruskih sovjetov, ki se je za-ključll predvčerajšnjim, je Izredne važnosti zaradi dveh govorov o zunanji po'.lt'kl. ki sta ju Izrekla Rikov In Trockij ter sta se r njiju doteknila naj kočiji ve jSih evropskih vpraSanj.
Rikov in Trockij sta govorila o Bes-arabljl ln sta poudarjala, da se mora ta Rumunskl odrekana pokrajina na v*ak na. čin povrnit! RiijIJI. ker je ruska pokrajina, do katere Rumunlja nima ntkakSne pravice^ Ce bi si Rumunlja hotela Se nadale la. stltl kake pravice do nje. bi bila Rusija, kakor j« dejal Rikov. prisiljena uporabiti svojo vojsko.
Po zasedbi Besarabije, ki nI daleč, na. merava Rusija bolje urediti vprašanje Evrope ln bo ustanovila novo neodvisno republiko Galicijo, ker Galicija ne more oatatl pod Poljsko.
Rikov gre Se dalje. Bolgarska ima pravico do pristanišča v Egejskem morju. In ker JI antanta nI prlzna-a te pravice, ko je priznala Solun Grški, Bo Rusija pomogla Bolgarski, da bo mogla uveljaviti svoj« pravo, ter bo, če bo treba, ona zanjo zahte. vala od velesil, ki so jo Izdale, nagrado za njene zmage nad Turki.
V nepreoddaljenl bodočnosti bo potem Rusija morala nastopiti v prid — Nemč'Je. Lorencl in Alzačanl so veliko bolj naklonjeni Nemčiji kot pa Franciji. Rusija mora poleg tega doseči od evropskih velesil, da vrnejo Nemčiji njene kolonije, ker ne gre, da bi vellK enarod, kakor Je Nemčija, ostal brez kolonij, dočim Jih Imajo drugI preveč. Gornja Slezija m mora povrniti SleziJI, ker Je nemSka In Izvršitev te dežele Poljski pomenja samovoljo velesil, ki so firso plebiscita pripravile na način, ki je bil preveč otročji.
Zaključujoč, Je Izjavil Rikov, da si bo Rusija, ki izvrSl ves ta program, pridobila toliko simpatij In hvaležnosti, da bo zavzela prvo mesto med velesilami. Tedaj pri. đejo komunistične Ideje z lahkoto do zmage, ker bodo vsi narodi razumeli, kdo Je delal za pravo socijalno enakost, za pravi, ee narodov In pravi mir, kdo pa Je delal na ustvarjanje krivic, na tlačenje pravice ln pripravljanje novih vojen, čas dela za Rusijo, je zaključil, ln narodi nas bodo blagoslavljali.
Trockij Je govoril kot poglavar ruskih vojaških sil ln Je v Imenu boljSeviSke vojske Izjavil, da so čete pripravljene pokriti se vsakemu poveltu, ki pridfc La Moskve, Iti priboriti veliko zmago, ki mora zagotoviti pravi mir svetu. Pritoževal pa se je proti ljudskemu komisarju za zunanje stvari, da preveč zavlačuje reSltev bes-arabskega vprašanja. Ob priliki svojega zadnjega obhoda meje ob Dnjestru, Je Trockij mogel dobro spoznati želje tamošnjega prebivalstva, ki glasno kriči po osvo. bodltvi. Vsako zavlačevanje bi moglo Škodovati In komisar za zunanje stvari se ne sme preveč brigati za posledice, kajti zrna. ga nad Rumusko bo lahka In notranja revolucija, ki bo sledila na Rumunskem vo. Jaškem porazu bo samo pospešila popolno vstvarltev akcijskega programa predsednika R i kova.
Bolgarsko, katero bo podpirala Rusija, bo hitro udarila na Solun, ki so s! ga samovoljno prilastili Grki. In Nemčija bo z zasedbo Gornjo Slezije Imobilizirala Poljsko. Nato se uredi vprašanje Galicijo in KlaJpeđe.
Pred zaključkom svojega govora Je Trockij Izjavil, da Ima Ru5ija sedaj na dnjesterskl fronti popolnoma Izvežhano, moderno opremljeno vojsko, ki bi mo^la v nekaterih urah razbiti rumunsko volnško silo ln dospeti v rumunsko prestolico. čast-nlstvo In moštvo ne zahtevata drusrega kot povelje za pohod, ln to treba, da se to povelje Izda čim preje.....
njimi v lepih oblekah. Vsi so se smejali In veselo pogovarjali. Potem se je ta izbrana družba razdelila po ladji. Skozi odprta okna je Sakson čul, kako pokajo zamaški Šampanjskih steklenic. Cul je ploskanje, ki je sledjo napitnicam in žvenketanje kristalnih čaš.
Sele dolgo časa pozneje so dovolili revnemu Čolnu, da je pristal k lestvi in sedaj je Sakson stopal navzgor. Kapetan ga je sprejel za neka i trenot-kov, toda držal se je hladno in osorno. Sakson ;e moral stati pokonci pred njim, med tem ko ga je spraševal in ubogi pomorski potepuh, k' se je zavedal svojih zakrpanih čevljev, raskavih rok in črnih nohtov, je odgovarjal kratko in boječe. Sramoval se je svoje revščine, ki je stavila toliko razdaljo med tega moža in njega. Naenkrat se mu je prikazala v vsej nagoti njegova revščina, starost in propalost
In vendar!... Nekdaj so veliki admiral britanskega brodovja in dva čistokrvna princa obedovali na krovu njegove največje dirkalne jahte po co-weski regati... Kozarci teh visokih gospodov so zazveneli njemu na čast Ali je bilo res že preteklo petindvajset let od onega časa?... Petindvajset ali dvatisoč let?... tega ni vedel... Toda ko ga je ta navadni poveljnik sprejel stoje tik lestve m govoril z njim kakor s kakim otočanom ali pa psom, je začutil Sakson rano, ki ga je skelela na dnu srca, kakor da bi se bila njegova slava končala šele prejšnji dan.
■
«
Prosveta.
»PROBUDA«
nicijator slovenskega narodnega modernega sloga.
Istopi! sem na mali dolenjski postajlcl talina. Koma pridem v vasico, se mi vsta-
t. korak pred novo zgradbo, ki je napravil* ; _ Gremljalna  trnovska   io.a. Gremij
same Izredno usoden vtis. Stavba še ni po. |  trgovcev v Ljubljani opozarja, da se vrSI
bilu in odpotuje v Pariz 1. oktobra Njegova seografična predavanja bodo trajala cel semester. Pred odhodom v Pariz odpotuje SL Cvljlč te dni v Bosno in bo prepotoval ves zapadni del te pokrajine. G. Cvfjič ostane v Bosni dva tedna.
Šolstvo.
vpisovanje za EL In IIL razred na gremijal-nl trgovski soli v petek dne 12. tm. od 2.— 5. popoldne v Soli na Ledini (pritličje levo). Ponavljalni izpiti se vrše v ponedeljek dne 15. sept. In torek dne 16. eept. 1924 vsakokrat popoldne od 2.—6. Natančen razpored je razviden na deski v Soli na Ledini. Redni šolski pouk se prične v ponedeljek dne 22. septembra 1924. ob 2. popoldne.
Glasbeni vestnik.
polnorna gotova. Ko pogledam na tablo, vidim, da je to delo gradbenega odseka *Pro- ! bude«, k! je v izrežbanih rokah g. ing. Hro. ! vata. profeforja na tehniški fakulteti ljub. Ijanske univerze, in g. mestnega stavbeni- s ka Mudrovčiča.*) Fasada je v našem do. mačem narodnem slogu, če to nI naše, če to ni domače, tipično slovensko, še več, ti. j pično dolenjsko ln kar je glavno: če to nI ] lepo, potem se Izognem odslej vsaki debati ! o narodnem slogu. Hiša je z eno besedo taka, da se kljub visoko umetniški konrpozL ! clji fasade vpndar čudovito ujema z okolico. \ Ornamentika, ki ne sili v ospredje ln kJ Je j ~ Saljapinovi honCrarjf v Ameriki, omejena na plastični fris. med pritličjem In ! l9- oktobra pr.spe v Newyork znameniti prvim nadstropjem in na nekatere plastične i ruski basist ŠaUapin, Nova sezona 1924-25 ©kra-ske poleg okna, je povzeta z domačih I bo zani vrhunec njegove karijere, obenem stavb, posebno po kozolcih, ki so. kakor ? W* rekord glede honorarjev. Šaljapin pridem se že večkrat prepričal, v teh krajih j redi v Ameriki 45 koncertov. 25krat poje izredno okusni. Po kozolcih je posneta tudi j na od™ Metropolitan opere v Newyorku. polnitev nad balkonom, ki posnema v kva. j Nastopi tudi v operah v Chicagi In drugih dratih sestavljeno tramov je. Prav čedno je 1 večjih mestih Amerike. Ameriškemu ob-komponlrana med okni na slemenu slika • činstvu se predstavi v Bobvtovem »Mefi-sv. Jožefa v freski In dva vrča z nagelj- stu«. Musorgskega »Borisu Godunovu«, nom ln rožmarinom. Rabil sem dolgo časa, i Verdijevem »Don Carlosu« In Gounodovem da sem se nagledal in da sem premišljeval, ! »Faustu«.    Za vsak nastop dobi Šaljapin
kaj je pravzaprav vzrok, da vpliva nameta stavba tako harmonično. Prišel sem do pre. pričanja, da je to delo mogoče samo kot ! plod  vestnega studija  ln temeljitega  po. j rnavanja dolenjske narodne umetnosti. Na- ] to sem začel izpraševati. kdo je lastnik te hiše in kdo je  Izdelal načrt.    Prišel sem j kmalu z lastnikom v dotiko. CM njega sem j Izvedel,   da je načrt za fasado delo prof. J Grebenca,  znanega inieijatorja
4000 dolarjev. Ker nastopi 70krat, bo znašal njegov honorar 280.000 dolarjev aH okrog 25 milijonov Din. Po gostovanju v Ameriki odpotuje Šaljapin preko San Frančiška na vzhod. Koncerte namerava prirediti tudi na Havajskih otcuksh. na Japonskem, Ktniskcm, v Indiji, na Javi. v Avstraliji in Nov-; Zelandiji.
— Tumeia »Stankoviča. Znano beo_ gradsk" pevsko društvo  »Stanković« pri-
Sokofefm
Probude«
In njenega dela na umetnobrtnem polju, j redi pr hodnii teden turnejo po Voivodlnl. Omenene freske pa Je Izdelal slikar Saša San tel. Pokazal mi je od istega slikarja še drugo fresko, ki je naslikana na stranski fasadi In predstav''a domačega sejalca, ln glej, kakor slučajno je prišel mimo model, domač fant. ki mi je povedal kako Je moral dalje časa hoditi blizu domačega kozolca ln oponašati sejalca, da ga Je g ŠanteT naslikal. Zelo ponosen je na to, da bo njegova slfka sedaj mnogo
zgradbo. j Lastnik hiše pa me Je opozoril še na j drugo delo  prof.  Grebenca.  Po njegovem ! nasvetu sem se napotil proti Grosupljemu, kamor sem dospel   po   enourni   hoji  skozi I prijetno šumico. Prestoplvši prag prijazne i hiše. sem bil naenkrat v sobi.kakor je še nisem videl in kakor nisem pričakoval, ra Jo bom kdai videl. Ta soba — tudi po načrtu prof. Grebenca — je idealna prav tako v dolenjskem slogu. Zares divno! Vse, | ampak prav vse od stropa do poda, od mL '• ze do stolov, od lestenca do zadnjih kljo- j čev od okna do ure In do domače peči. vse j Je narejeno strogo po načrtu. Vse Je iz solidnega pristnega materiala Iz hrastovega lesa, brušenega stekla, polirane kovine iti. Vse je zares pravi ponos industrijskega odseka »Probudec.   Poznam g. Grebenca že dolgo po njegovem  organlzatornem delu. Zasledoval *em z zanimanjem njegov trud za  organizirano  nabiranje  in izkoriščanje narodnih motivov, ampal; te visoko umetniške ustvarjajoče sile v njem še nisem poznal. On mi je govoril vedno le o drugih.
- SOKOLSKO DRUSTO V MEDVODAH vab' k svečan ostni vzida vi temeljnega kamri* za svoj društveni dom. Vzi_ darrje se vrši v nedeljo dne 14. septembra t. L popoldne. Po svečanosti prosta zaba-
desetletij   krasila   to i va v Prostorib br. Jesiha. Ker je čisti do-
j biček namenjen dovršit vi doma. vabimo vsa bratska okoliška društva in Sokolstvu naslonjeno javnost da se te svečanosti v čim ved em številu udeležb — Zdravo!
— Sokol na Viču. priredi v soboto 13. septembra ti. ob 8. zvečer v Sokolskem domu proslavo 15 letnice obstoja Sokola na Viču. Na sporedu je telov. akademija, deklamacije, dramatični prizor, koncertne točke itd. Vabimo Sokolstvo ln njemu naklonjeno občinstvo k številni udeležbi. — Zdravo.
Dopisi.
— Iz Javornlka na Gorenske:n. Naše sokolsko društvo in vse narodne organisa-clje je težko zadela izguba najmarljivejše-ga delavca g. učitelja Bulovca, ki je imenovan za nadučitelja v Begunjah. Sokol in nacijonalne organizacije so mu v nedeljo 7. tm. priredile poslovilni večer, ki je pokazal, kako priljubi jen in delaven le bil g. Buiovec. V iskrenih besedah se je poslovil  od  njega  imenom   Sokola starosta
sedaj pa sem se prepričal, da Je duša ^Pro- j nadučitelj Baraga, ki je v kratkih besedah bude« zares on. Ne morem si kaj, da bi mif ! orisal delovanje odhajajočega brata. G. Zu_
Javno ne čestital k tem delom, ki so, kakor sem Čul, šele začetek intenzivnega ustvarjanja na tem polju.
Posebno pohvalo pa zaslužijo v tem slučaju naročniki, ki se niso ustrašili domačih motivov ln postavili naravnost spomenike naše narodne umetnosti. Taki naročniki so tudi kulturni delavci in zaslužijo javno pohvalo. —skl.
pančič je naglasa! požrtvovalnost odhajajočega. Nadalje so se poslovili imenom demokratske organizacije g. Kroft s Save, Imenom jeseniške Orjune pa g. Pohar s Save, imenom jesen. Sokola br. Hlebajne ln v imenu Javorniške Orjune g. Štefan Koblar. Vmes je bilo Izrečenih par dobrih šaljivih napltnic; poseben smeh je povzročila šaljlvka br. Prosena, ki se je v imenu SLS poslovil od g. Bulovca. Sckol na Ja-•) Izredno dobro rešen tloris, nenavad. j vornlkn je otvoril igralsko sezono v ne.
no solidno delo stavbe priča o solldnostl te tvrdke, ki se, kakor čujem, pod istim vodstvom spremeni v gradbeno družbo »Probude«.
— Nar. gledališče. Opera. V četrtek dne 11. septembra se poje opera Fvgen Onjegin. V vlogi Lenskega nastooi kot gost tenorist gospod J.  Jiranek iz Prage,
deljo 7. tm zvečer z igrama »Pogodba« ln »Ne kliči vraga« pod režijo brata Breliha. Igralci so svoje vloge odpravili povsem dobro. Igralo se Je izredno živahno. Udeležba Je bila tudi dobra.
— Vojnik. Podružnica sadjarskega ln vrtnarskega društva priredi v nedeljo 5. okt. 1. 1. v posojilnični dvorani sadni ogled
ki Je v tej vlogi na mnogih čcšTćh gleda- j za tui- okolico. Otvoritev ob 8. Vstopnina mah  žel  priznanje.    Vlogo Tatjane  poje    1 Dl*. o*™51 50 Para- SWeP v torek, 7.
prvič   na   našem odru novo angažovana » dramatična pevka gdč. Vanečkova. Naslov- j no vlogo Oniegina poje g. Popov, ki šteje ; to partijo med svoje naiboliše. Vlogo kne-za Gremina poje pri tej predstavi g. Bette- J to.  Pozneje bosta  nastopala  v tej  partiji j tudi gospoda Zathev in Zupan. Ostale vloge pojejo: gdč. Sfiligojeva, Popasova. ga. Smolenskaja. gg.  Mohorič. Šuneli ln Per_ ko. Opero dirigira g. Balatka. režira pa g. j Bučar.
— Francoska    komedija   v Beogradu.
TTprava narodnega gledališča v Beogradu se pogaja s svetovnoznano Francosko komedijo, da jo angažira za zimo v Beogradu. Tozadevna pogajanja so skoral zaključena. Francoska družba bo v Beogradu igrala JrkHučno francoski repertoar. EeTetl bi bilo, da se v takem slučaju zgane ljubljanska mtenđancs in da nam organizira nekaj predstav tudi v LJubljani.
— Bernard Shaw In cenzura. Po trlde. ; setletni zabrani Je končno dovolila brltan- ! ska cenzura, da uprizore Shawovo đelo »Po. klic g. Warren«.
— Mednarodna fllatellstlčna razstava. ▼ Haaga so otvoril! mednarodno fnatellstfč-
oktobra ob 14. z razdelitvijo nagrad in z 11. cftacijo sadja v prid društva. Sodelovanje s predavanji je obljubilo več strokovnjakov. Kupe! se vabijo!
Julijska Krajina.
— Dva delavca skočila pod vlak. 24 letni težak Emil Matjašič je pil v nede_ 'deljo zveče, v Sv. Križu pri Trstu nenavadno mnogo. Potem pa je odšel na železniško progo in se vlegel na tir z vratom na tračnici. Brzovlak mu je odrezal glavo. — Pred železniškim predorom pod Sv. Jakobom so našli v ponedeljek zjutraj nekega mladega moža z razklano glavo. Dognalo se Je, da Je to 26 letni Valerlo Ferri, čevljar, ki se je bil vrgel pod vlak.
— Proračun za leto 1924 je Sežano spravil v obup. Stroški so preračunieni nad 264.000 Ur! Nekaj neverjetnega! Ru-merjevo komisijarstvo spravi sežansko ob. člno v propast.
— V Sežani je umrl posestnik Anton Macarol 56 let star.
— Sola. S Šolskim letom 1923/24 se je pričel  vršiti  pouk v vseh  prvih razredih
no razstavo.  Otvoritvi razstave Je priso- | drugojezlčnlh ljudskih  šol  v italijanskem
stvovala kraljica ter največji filatelisti sveta  Razstavljene znamke so se zavarovale
za 250.000 funtov, kar znaša v našem de- 1
narjn okToglo svoto 80 milijonov dinarjev, i
— Predavanje g. Cvlflča na pariški j
Sorbonni. Že večkra Je bil kolegij pariške |
univerze pozval  jugoslovenskega učenjaka j
*n predsednika beogradske znanstvene : akademije g. Jovana Cvijiča, naj predava
na Sorti ormi o svojih  geograflčnih  razis- I
kavah, a Cvuič se Je sedal odzval ppva- I
jeziku. V Šolskem letu 1924/25 se bo poučevalo tudi v drugem razredu vseh teh šol v italijanskem jeziku. V naslednjih Bolskih letih se bo postopalo na isti način pri nadaljnlh razredih, dokler se ne doseže popoln italijanski pouk. Tako je odredil bivil minister ln tako se vrši potujčevanje ljudske šole v Julijski Krajini.
— Vprašanje zaostalih davkov razburja Se nadalje goriško deželo. Iz Rima se je vrnila deputacija, ki je posredovala pri fi-
nančnem ministru. Baje bodo zaostali dav.
kj deloma črtani. Deputacija poda podrobno poročilo na zborovanju zveze goriških
obrtnikov in trgovcev.
— 19   romarjev Ja padlo v Jarek prt
Gorici ob Južni postaji, ko so se vračali domov v Latisano. Pred avtomobilom ao se splašill konji, prevrnil se je voz in romarji so padli v Jarek ter se poškodovali, sest Jih je ostalo v bolnici.
— Velika tatvina. V Toma ju pri Cer-netovih št. 40 so v noči od 7. na 8. tm. tatovi odnesli razne vrednosti cenjene na 50 tisoč lir, dve hranilni knjižici Jadr. banke, vrednostne papirje, nekaj denarja, en moški ln en damski kožuh, več zimske obleke perila, več parov čevljev ln drugih raznih rečL Mogoče so Šil tatovi čez mejo v Jugoslavijo. Svarimo pred nakupom.
Izpred sodišča.
— Mačka ln klavnlškl oskrbnik. Oskrbnika občinske klavnice na Jesenicah Ign Zmitka je obdolžil mesar Josip Ambrožič tako_le: Našega oskrbnika bo treba odpustiti. Razbil je šipe na klavnici, obrezal mi je za skore 2 kg mesa — ln to brez kost: — nato pa se je zagovarjal na mačka, katerega pa je po dovršeni tatvini sam skustil k narezanemu kosu, da ga je še maček malo raztrgal In zbrisal sled noža. To je gotovo »Kropar« naredil in treba ga Je odpraviti- — Kropar Zmitek je tožil Ambrozija radi obdolžitve, da krade meso v kompan jI z mačkom in Ambrožič je bil obsojen na 200 Din globe In povračilo stroškov. Ambrožič se Je pritožil na deželno vzklicno sodišče, ki pa Je njegov priziv zavrnilo in potrdilo sodbo prvega sodnika.
— Hude oskrbnice. Že pred kratkim smo poročali o neki hudi, silno jezični in nagajivi hišni oskrbnici, ki pa je končno le enkrat nasedla in dobila pred sodiščem pošteno plačilo za svoj preostri Jeziček. Podoben slučaj se je odigral včeraj pred okrajnim sodiščem. Po dolgih In različnih šikanah v hiši se je oskrbnica mestne hiše v Gajevi ulici razjezila najpreje nad dvema stanovalcema, ki sta hotela Imeti neko nedelio zvečer vodo. katero oskrbnica — v hiši je ena sama vodna pipa — v nedeljo popoldne zapiha m zaklcka. Rabila Je pri tem razne besede, katerih se v dostojni družbi ne rab:. — Še hujše pa je nahrulila ta huda ženska malo po tem njegovo soprogo, katero je na odprtem hodniku v mesml hiši tako grdo opsovala. da se je ta obtožnica zdela izredno težka In se je gnusila celo sodniku, k? je vajen ta_ k*h prepirov in ženskega zmerjanfa. — Sodnik 'e obtoženko najpreje noučil. da ima stanovalec ki plačuje vodarno, pravico do vode. nato na Je po zaslišanju ne_ katerih prič. ki so krivdo oskrbnice v polnem cfcsegu jasno o~+rd!le. obravnavo prelil v svffto zaslišanja še nekaterih novih orič tako da bo stvar še bofl VbrnoIT-nrana 1" seveda htcH občutno dra*ia. kar žeirsV« <: tafefm lezfkom Ind! zaslužijo, ker kal d-Tirrega. kol poštena obeodba. lim itak nič ne pemasra.
Tftnstika in sport.
50LETNTCA HRVATSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA.
V nedeljo 7.sept se je v Zagrebu vršila proslava 50-letniee Hrvatskega planinskega društva, kateri Je prisostvovalo nad 500 članov ter nad 100 delegatov lz cele države. Vojsko so.zastopali višji oficirji z generalom TJzun-Mlrkovičem na čelu, delegacijo srhskih planincev je vodil dr. Ne. deljkovič, odposlanec Slovenskega planinskega društva pa dr. Žižek. V slovenski delegaciji se je nahajal tudi nestor slovenskega planinstva, duh. svet. Aljaž. Svečano sejo v dvorani »Hrvatskega Sokola« na Wilsonovem trgu je otvoril podpredsednik P. D. g. Josip Pasarič. gimnazijski ravnatelj. Orisal je historijat HPD. Nato Je seja izvolila 10 častnih članov, med tem! duh. svetnika Aljaža, ki mu Je skupščina priredila burne in tople ovacije. Sledila so Čestitanja. Prvi so čestitali Slovenci, zastopnik vlade dr. Gojkovlč, ki je obenem izročil podporo 5000 Din ter obečal stalno vladno podporo In zastopniki hrvatskih Javnih in kulturnih organizacij. Ob 11.40 se Je zaključil' seja in so otvorili kongres. Dr. Prebeg je referiral o organizacij! HPD ln o njegov: bodočnosti, nadsvetnlk Plsačlč o planinskih kočah, g. Pasarič o markiranju, g. Drugomanovič o važnosti planinstva za tujski promet in za gospodarstvo, g. Cve-tišič o zaščiti planinskih krajev, prof. Pa-lenovič o planinskem pomladku in o planinski propagandi, g. Pevale o gojenju ln zaščiti planinske flore. Tozadevne resolucije se predlože planinskim društvom na Hrvatskem Nato so razpravljali o osnutku planinskega saveza za celo državo. Hrvatski delegati so nasprotovali tej veliki orga-nizatorični Ideji In so pristal! samo na osnutek planinskega »savjeta«, kl naj bi zastopal planinska društva Iz cele države na zunaj in v državi napram vlad! ln Javnim oblastnljam. V savjet so se delegirali zastopniki srbskega, slovenskega !n hrvatskega planinskega društva. Delegati so se-stanejo v najkrajšem času, da definirajo organlzatorično statuto bodočega savjeta. Zvečer se je po kongresu vršil v sokolski dvorani komerz, kjer so se Izmenjale prigodne zdravice. V ponedeljek ob 9. so delegati odšli na pokopališče ln položili na grobove prvih ustanoviteljev HPD dr. 81o_ serja-Klekovskega, dr. Gjure Zilarja, Ljudevita Vukotlnovlča ln Josipa Torbarja vence. Nato so priredili Izlet na Medved-nico. Zvečer so zaključili dvodnevno slavje 50-letnice z zabavo ln plesom v dvorani Hrvatskega Sokola.
— Vest o Izključitvi kolesarske sekcije SK Primorja iz Jugolovetrskega kolesarskega saveza, ki jo prinaša današj! »Slovenec«, je za enkrat od prve do zadnje besede grda izmišljotina sovražnega dopisnika, ki iŠČe priliko, kjer Jo le najde, da škoduje iz konkurenčnih ozirov našemu velezaslužnemu in po obsegu največjemu klubu Slovenije.
Slovanski novinarji v Ženevi.
Zastopniki slovanskega tiska pri zasedanju skupščine Društva narodov v ženevi so nastopni:
Od poljskega tiska so poslali zastopnL ke: Vzhodna telegrafska agencija. Poljska telegrafska agencija, Czas, Gazeta War-szawska, Kurjer Codziennv, Kurjer Polskl, Kurjer Warszawski, Journal de Pologne, Nasz Przegled, Nowy Dzinnik, Oberschle-siseher Kurier, Robotnik, Rzeczpospolita; od ruskega: Dni (Berlin), Gazete Russe (Pariz), Information Russe; od ukrajinskega: Dnipro; od češkoslovaškega: Ven-kov, Pravo Lidu, Darodni OsvobozenI, Ga. zette de Prague, Zahranicni Politika, češke Slovo. Bohemia. Od jugoslovenskih novinarjev so dobili državne podpore za pot v ženevo, kot smo poročali, le zastopniki vladnega tiska ln pa neutralno »Vreme«, da se stvar malo zakrije, to so: za Slovenca In Obzor g. Viktor Schvvelger (se uplsal pod Chajger, Izgovori šažžč), stanujoč v Hčtelu de Russle, za Pravdo g. Sokić, Hotel de Russle, za Politiko g. Milosavljevič (3, Chemin des Cottages), za Trgovinski Glasnik g. dr. Mlletlč (14, Rue Gourgas), za Vreme g. R. M. Josimovlč (4, rue du Mont-Blanc), za Novi Vek g. Lj. Vabič, (18, Boulevard des Philosophes), za Beograjske Novosti g. Miloševič, za Novo Evropo g. dr. R   Mitkovlč, 8. rue Saint-Victor.)
Evropski natečaj za mir.
Včeraj smo poročali, da je ameriški filantrop iz Bostona, Edvard Fllene ustanovil v Franciji, Angliji, Italiji ln Nemčiji fond takozvanega evropskega natečaja za mir. Francosko razsodišče obstoječe Iz profesorjev ln članov akademije, je pregledalo 5319 razprav in razdelilo nagrade. Prva nagrada v znesku 100.000 frakov je bila priznana razpravi št. 2939. druga 30.000 fr. razpravi št. 3329. tretja 20.000 fr. pa razpravi št. 2786. Imena avtorjev teh razprav bodo objavljena te dni.
Avtor prve razprave razlaga razne krize, ki teže Evropo po vojni. Za vsako krizo predlaga lek v duhu mednarodne solidarnosti In sodelovanja. Svojo razpravo začenja z reparacijami In medzavezniškiml dolgovi. Vsa nova Evropa je zainteresirana na rešitvi reparacijskega konflikta. Od tega je odvisen njen mir in zmaga ideje pravično-b% na kater! mora sloneti bodoči socijalni In pravni r=d evropskih narodov. Metode, ki jih priporočajo strokovnjaki. Imajo tri dobre plati: one so Jasne, popolne In enotne ter nudijo možnost, da se pravično ure. Ijavljo. Te metode je mogoče realizirati samo s pomočjo mednarodnega organa, ki bo moral dolga leta delovati docela neodvisno od drugih faktorjev. Ta cilj more doseči edinole mednarodni organizem, ki ga priznavajo vse države, t. j. Zveza evropskih narodov.
Zanimivo je, kako pride avtor do tega zaključka. vNekaterl narodi«, pravi mpd drugim, »sedanji zmagovale}, so se zadolži?! drugim zveznim narodom, da bi mogli zdržati v vojni. Med njimi je mnogo takih, k! so obenem upniki enih ln dolžniki drugih narodov. Vsak tak narod pa hoče poravnati svoje dolgove samo tedaj in toliko, kadar In koljkor dobi od svjlh dolžnikov, zlasti od bivših sovražnikov. Na konecu te verige upnikov tn dolžnikov Je samo en narod s terjatvami !n brez dolgov, t. J. ameriški. Tako Je torej rešitev tega problema odvisna od Amerike. Vse kaže, da bi bili Amerikanci pripravljeni pomagati drugim edinole v tem slučaju, če Evropa končno uredi svoje razmere ln Izdela splošni načrt za Izplačila, ki bi zadovoljil vse, ne da bi koga* oškodoval. Ni organa, ki bi mogel sestaviti ta načrt nepristransko In objektivno, Iz_ vzemšl mednarodni organizem, zvezo evropskih narodov. Kadar stopi pred ameriški narod zveza evropskih narodov kot mandator vseh, tedaj pove ameriški narod, kakšno stališče zavzema napram svetovni zvezi narodov.«
Nato opisuje avtor najboljše razprave mednarodni organizem, ki bi mogel stabilizirat! vse valute ter sanirati žalostno stanje industrije, ki ima čedalje več brezposelnih. Govori tudi o krizi cirkulacije, ki Izključuje vsako blagostanje v Evropi. Evropo se bori tuđi s socijalno krizo, ki je najbolj zadela Inteligenco. Razmere, v katerih žrvotarl inteligenca, so tako žalostne da Človeštvo, lahko zaide v pesimizem ln splošno krlvičnost. Ekonomsko nesigurnost bo mogoče ublažit! s pomočjo mednarodnega statuta dela, krizo, ki Izvira Iz politične nesigurnosti, bo mogoče odstraniti po mnenju avtorja z nastopnimi sredstvi:
1. V Zvezo narodov morajo biti sprejeti vsi evropski narodi brez Izjeme. 2 Zveza narodov mora biti kompetentna za rešitev vseh konfliktov. Vsak spor med posamnlmi naroil spada pred ta forum, k! Ima v vseh ozlrlh odločilno In končnoveljavno besedo 5. Zveza narodov mora imeti tudi vsa sredstva, da prisili k pokorščini tiste države, ki bf se prostovoljno ne hotele ukloniti.
Ta sila bo oborožena dotle', dokler bo. do v Evropi narodi, k! niso člani Zveze narodov ln dokler bodo sam! v Zvezi narodov narodi o katerih vsi vemo, da se niso ne materijalno ne moralno docela razorožili. Pozneje bi se Zveze narodov polagoma razorožila ln nastopala samo z nekrvavimi sredstvi — s trgovskimi m finančnim! re_ presalljaml, z blokado Itd.
Avtor razprave govori dalje o krizi principov, čije vzrok Je vera v silo, napredek materijalizma, poostritev nacljonallz-noa. Zveza evropskih narodov bo morala Eačeti sistematično borbo, da vrne Evropi mir, Idealizem ln spoštovanje drugih narodnosti, da ustvari tako evropsko In mednarodno razpoloženje. To bo mogla storiti le tedaj, če bodo v njenih rokah umstvena ln finančna sredstva listi, brošure, kiilge, letak!, kinematografi, brezžični brzojav in druga propagandna sredstva.
Avtor sklepa svojo razpravo takole:
1. Krize, posledice vojne, ki kompromitirajo blagostanje ln sigurnost Evrope, niso ■amo političnega !n ekonomskega značaja, temveč tudi »ocijalnega,   umstvenega ln
nravnega. Rešiti Jih je treba vsestransko. Vsaka  delna rešitev ostane brez uspeha.
2. Apeli na narode (volitve) so sadnje čase dokazali, nekje bolj drugod man., la so evropski narodi zelo vneti za Idejo miru in da si *amf žele zopet miru in reda.
3. Sredstva, ki jih pred!.Tgam za ro>;. vseh perečih problemov, so morebiti na vi. dez nekoliko pretirana, toda volja narrdov govori za to, da bi imela usoeh.
4. Izvirajo Iz edinega principa f!ovii':i^ politike. Uveljavi jih lahko samo Zveza ev. ropskih narodov, ki bi bila članica svetoi ne Zveze narodov, toda boljše oborožena kot slednja, ker Ima pred seboj gotove cilje.
Za uspeh te ideie Je neobhodno, da pristopi Rusija k Zvezi narodov ln da se zavzame Amerika za svetovno solidarnost narodov.
Volitve v krajni šolski sve! na Viču.
Včeraj 10. t. m. so se vršil lit\e v krajni šolski svet na Viču, ki šteje 7 Članov in sicer 4 za obe. Vič. 1 za obč. Zg. Šiška, 2 člana pa sta io zakonu imenc/ ana in sicer z-w, ; šoie in cerkve.
Navzočih je bilo 34 oa^t'rriik.ov: IS z Viča, 6 iz Zg. S;ške. Najpr ji sta se volila zas'opnik in njega namestnik iz Zg. Šiške in bila soglasno izvoljena gg. Janež Ć Pudoll ln Škof F rane ki popadata sceijaits'ični stranki.
Po tej izvolivi je odredil Ži pan četrturni odmor za eventualn; raz gov r med posar>.r*mi strankami. Na prerine stranke 50 stale na stališču, c'a se z oziroma v? to, da nima fictf'Cnr stranka   večine v cbč. odboru,   v;-j mandati v krr;ni šolski svet razdelc tako, da nobena stranka ne bo imela večine, to se pravi,   da bodo morale delati vse stranke skupno le za koristi šolskih zadev. Po tem predlogu bi r.ij dobila vsaka strarka 2 manda\i, de-mokratje,   socijalisti in klerikalci zastopnika šole in cerkve, ki sta oba pristaša SLS.
Ta pravična razdelitev pa gg. klerikalcem ,kj vedno povdarjajo svoji lojalnost in pravičnost, ni bila v?eč. Takoj, ko so zaznali situacijo, je vzel njihov generalni štab zakonik v roke in začeli so stikati po paragrafih, poklicali k sebi predsednika socijalistov in ga skušali pregovoriti, g. župan so pa šli pregovarjat druge odličnjake v socijalistični stranki. Vsako pregovar_ janje je bilo brezuspešno; klerikalci sr> bili deprimirani do skrajnosti in g. nadučitelj je v imneu SLS podal protestno izjavo češ, da se bo iz tega krajnega šolskega sveta izrinilo najmočnejšo stranko v občini In izjavit da bodo oddali prazne glasovnice.
Izvoljeni so bili nato z 21 glasov! sledeči gg. Knez Andrej, Borštnik Pavel, Petrovčič Jurij. Oorjup Viktor; 1! glasovnic je bilo praznih; 2 klerikalca sta ga pa polomila ter oddala glasovnice s klerikalnimi kandidati.
Kino Ideal
predvaja od četrtka 11. t. m. do
vštevšl nedelje 14. t. m. najnovejfto filmsko atrakcijo
Punajski 5835 Prater
Llubavnl roman  dunajske deklice v 8. deianjih. V glavni vlogi Mary H Idln. Film je velezanimiv, vzet Izza življenla ljudstva in avstrijskega dvora.
Krvavi izgredi na Slovaškem.
Slovaška ljudska stranka (klerikalci) je sklicala v nedeljo v Trnavi ljudski shod. Hotela je porabiti ugodno priliko, ko je prispelo v Trnavo mnogo posetnikov gospodarske razstave, da si pridobi med ljudstvom Čim več pristašev. Klerikalci so pač povsod enaki demagogi, razlika med našimi in slovaškimi je samo ta, da slednjim delo ne gre tako gladko od rok, ker je s!ovaškr> ljudstvo boli pametno kot naše. V Trnavo so prispeli seveda tudi klerikalni mogotci, poslanec Hlinka, senator Dur-čansky in poslanec Labay z večjim številom svojih priganjačev. V Trnavi *o že opetovano nameravali speljati vodo na svoj mlin, toda zborovanje se jim *e vedno izjalovilo. Klerikalni govorniki so se vračali osramočeni, nedolžno ljudstvo pa tepeno. Tako so priredili nedavno politični shod pod pokroviteljstvom samega škofa: na tem shodu jc prišlo do krvavih izgredov, Čiih žrtvv je postal delavec Mikuša.
Tudi v nedeljo je tekla v Trnavi. po volji teh ljudskih zapeliivcev. kri. Dočim je poslanec Hlinka govoril, so začeli komunisti in socijalni demok -atje razbijati shod. Hlinka je kričal na vso moč, toda komunisti so mu odgovorili z burnimi medklici in protesti. Nahaj-skano ljudstvo je končno planHo na komuniste in socijalne demokrate. Posledica klerikalnega demagoštva je bila ta. da so bili trije socijalisti, med njimi brat poslanca Kubala, te?ko ranjeni in prepeljani v bolnico. Po zraku iq letelo
kamenje in polena, ki sta jih metala oba sovražna tabora. Več oseb je bilo lahko ranjenih. Tudi poslanec Hlinka, senator Durčansky in urednik »Slovaka« Karel ?idor so dobili svoj delež.
Toda klerikalna politična zagrizenost ne p^zna meje. Hlinka je govoril dalie, ne glede na kamenje in polena, k! so letela nad glavami zborovalcev. Takoj nato je prišlo do novega spopada, pri katerem sta bila težko ranjena dva komunista. Za Hlinko je poskusil svojo srečo senator Durčanskv, ki pa tudi ni uspel. Čez nekaj minut je moral utihniti.
Policija in orožrdštvo sta bfla marljivo na delu. Več oseb je bilo aretiranih.
Samo policiji hi orožniStvu gre zasluga, da ni tekla kri v potokih in da po shodu ni ostalo na mestu spopadov več mrtvih. Tako se torej udeistvuje tista stranka, ki trdi da Črpa svoi politični evangelij iz krščanskih idej. To so res imenitni kristjani ki tako spoštujejo božjo zapoved — ljubi svojega bližnjega kakor samesra sebe. Značilno pri tem je dejstvo, da se pretepalo na Slovaškem komunisti s klerikalci, d očim so pri nas najboljši prijatelji
nevne vesti.
V L rab i fant. dne 11. septembra 1924.
Daleč smo prišli.
Prav za prav smo že tako daleč, da nedostaja samo še nekaj korakov, pa bomo tam. kjer je konec normalnega pravnega in socijalnega življenja in začetek splošne anarhije. Demagogija m hujskanje nista Še nikjer in nikoli obrodila dobrega sadu. Tudi pri nas ga ne bo, pa naj nas krivci še tako tolažijo, da je treba politične razmere razčistiti s pestmi in demagoškim razžiganjem plemenskih, stanovskih in verskih strasti. Vsaka stvar ima svoje meje in tudi politične razprtije bi morali nekoliko omejiti, da nas ne spravijo v največjo nesrečo.
Pri nas hodi politika prav Čudna *K>ta. Cepi in razkraja družabne sile, namesto da jih druži in spaja za skupno delo v korist državi in ljudstvu. Politična in plemenska mržnja je ustvarila atmosfero, v kateri se Človek ne čuti več ! varnega svojega življenja in imetja. Ker ni močne roke, ki bi napravila v javnem in privatnem življenju red, ki bi brezobzirno izruvala iz našega državnega organizma plevel, pa najsi je zrastel na politični stanovski ali navadni zločinski njivi se dogajajo slučaji, kakor oni na progi med Zagrebom in Stenjevcem, kjer so neznani tipi, menda za zabavo, obstreljevali brzovlak. Ali se moremo potemtakem še čuditi da se tujci čedalje bolj izogibljejo Jugoslavije kot države, kjer nimajo nobene garancije, da ne izgube imetja aH pa cek> življenja? Z državno avtoriteto, ki smo ji že davno zapeli reaufem, je legla v grob tudi pravna sigurnost, ker se nihče več ne zmeni za zakone, čijflt veljava je padla tako nizko, da v večini slučajev sploh ne dosežejo svojega smotra. Nič Čudnega. Saj se menjajo kakor pariška moda najvišji državni funkcijonarjl po posam-nih pokrajinah, saj so na dnevnem redu slučaji, da vlada razveljavi ali pa kar prezre določbo, ki je doslej vsaj deloma ščitila državljansko svobodo. Stabilnosti že davno ne poznamo več ne v po-Htflci, ne v administraciji in upravi, §e manj pa v privatnem življenju, kjer je vsak državljan izpostavljen šikanam raznih političnih in plemenskih hujska-čev.
To žalostno stanje, izraženo v neštetih krvavih izgredih zadnjih dni in potrjeno z obstreljevanjem brzovlaka na progi Ljubljana—Zagreb, kliče glasno po remeduri dosedanjega načina in metod naše državne uprave. Javnost ima popolno pravico, zahtevati od vlade, ki sama zatrjuje, da hoče vladati v imenu zakona m reda, naj z energično roko stori konec tem pojavom, ne oziraje se na politične ali katerekoli druge motiv%. Kdor zanaša v družabno življenje nered, kdor tako ali drugače ogroža življenje in imetje mirnih državljanov, mora tudi odgovarjati pred zakonom, ki je za vse enak. Kdor hoče vladati v Interesu vseh državljanov, ne glede na politične ali stanovske pomisleke, mora znati tudi upravljati tako, da pesti in samokresi ne bodo več oznanjali preteče anarhije.
★  ★ ★
— Sestanek DavldovIČevih pristašev pri »Llovdu«. Včeraj zvečer je bil v restavraciji Llovda zaupni sestanek Da-vidovićevih pristašev, ki pa ni dosegel svojega namena, ker je nudil v vseh ozirih prav žalostno in klavrno sliko. Zbralo se je kakih 32—34 oseb, večinoma radovednežev iz naprednih vrst, ki so si hoteli ogledati to novo politično akcijo. Shod je sklical, kakor čujemo, dobrovoljec dr. H e b a j n , ki je tudi nastopil kot prvi govornik. Povedal m nič novega. Kot bivši dobrovoljec je pravil, da ni bil zadovoljen z nobeno dosedanjih vlad. da pa mu je Še najbolj simpatična Davidovićeva vlada ta-kozvanega narodnega sporazuma. Obširno je govoril o svojem življenju in trplienju za Jugoslavijo ter vaba maloštevilne poslušalce, naj se pridružijo novi politični struji v Sloveniji, ki bi podpirala Davidovičev kabinet. Strinjalo se je z njim samo nekaj gospodov iz Katoliške tiskarne in trgovec Sajovlc. ostali pa sploh niso reagirali na njegova izvajanja. Na sestanku je bil navzoč tudi g. Viktor Zalar, ki je pa ostal ves Čas pasiven. Na predlog nekega gospoda iz Katoliške tiskarne 70 bil izvoljen za predsednika tega »im-pozantnega« zborovanja g. P1 a n i n c? ki je izjavil, da je sicer pristaš NRS, da Pa prevzame predsedstvo, če že hočejo.   Nato je ponovno spregovoril dr«
Hebajn, ki pa tudi to pot ni imel uspeha. Navzoči pristaši naprednih strank so sprejeli njegov govor molče. Končno je nastalo običajno besedičenje in prerekanje, ki je nudilo klavrno sliko popolnega idejnega kaosa. Očividna nakana klerikalcev, ki jim je dobrodošla vsaka priložnost, da bi še bolj razdvojili napredne vrste, se je včeraj docela izjalovila.
— Brzojavni pozdrav Davidovi-cevim pristašem. Sinočnje zborovanje Davidovičevih pristašev v Ljubljani je pozdravil dr. Toplak iz Maribora to-le pompozno brzojavko: »Snočl do-znal za Vaš zbor. 2ai osebno zadržan, Vas bratski pozdravljam. Sporočam, da sta mi Šef vlade Davidović in glavni odbor pgverila vrhovno vodstvo stranke za celo Slovenijo in pridržujem si vse odločilne ukrepe. Organizacijsko tajništvo, drugega nič. Poro' čajte tu sem in se obrnite name za nadaljnja navodila- Zdravo! Dr. Toplak.« — Vrhovno vodstvo nove stranke v Sloveniji, ki šteje komaj 10 članov, je torej spregovorilo svojo besedo.
— Delovni čas v trgovinah. 8. t. m. se je vršilo v Beogradu zborovanje predstavnikov trgovskih udruženj v področju beogradske trgovske zbornice glede določitve in ureditve delovnega časa. Dosežen je bil sporazum, da se trgovine odpirajo in zapirajo: od 7. do 12. in od 2. do 7.
— Imenovanje. Za inšpektorja srednjih Šol v ministrstvu prosvete je imenovan gimnazijski ravnatelj v Užicu g. Pavle Vujić.
— Dr. Piof v Beogradu. V Beograd Je prispel predsednik naše delegacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo dr. Ploj, da dobi od vlade potrebna navodila.
— Zdravniška pripravna skupina. V ministrstvu narodnega zdravja ie podpisan nov pravilnik o službi zdravnikov v takozvani pripravni skupini. Na temelju tega pravilnika mora vsak zdravnik služIti v tej skupini najmanj tri leta. Radi specljallzl-ranja lahko služi zdravnik po enem letu službe v tej skupini, ki se mu vračuna v privatno skupino, v bolnicah vseh večjih mest naše države.
— Minister prosvete In sv. Sinod. Te dni se bo vršila konferenca med prosvetnim ministrom in člani sv. Sinoda, na kateri se bodo razpravljala vprašanja in sklepi, ki so se storili o priliki svečanosti v Peči
— Premestitev  učiteljev  trg. 5oL V
trgovinskem ministrstvu pripravljajo uka. ze o premestitvah višjega in nižjega trgovskega učitelj stva.
— Deputacija učiteljev pri prosvetnem ministru. Kakor Javljajo današnji beogradski listi, se danes zglasl deputacija UJU pri prosvetnem ministra ter mu predloži vse resolucije In predloge sprejete na zadnjem učiteljskem kongresu v Dubrovniku. Deputacija bo od ministra zahtevala, da se zavzame za izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva. Posebne predloge bo stavila gle. predzačasne vpokojltve nekaterih učiteljev.
— Kongres zobotetmlkov.    14. In 15.
septembra se vrši v Beogradu v dvorani hotela »Imperlal« kongres zobotehnikov iz vse drŽave. Na dnevnem redu tega kongresa bodo sledeče točke: reorganizacija In koncentracila pokrajinskih In mestnih odborov, pretres načrta zakona o zoboteh-nitoih, resolucije za narodno skupščino In za ministrstvo trgovine ter narodnega zdravja, eventualije. Podrobna obvestila daje tajništvo saveza zobotehnikov, Beograd, TerazIJa 7, palača Izvozne banke.
— Dljnrne drž. uradnikov za uradna potovanja v inozemstvo. Ministrstvo financ je Izdelalo poseben pravilnik za di-jurne drž. uradništva, ki potuje po uradnih opravkih v Inozemstvo. Diiurne se ravnajo po položaju drž. uradnika, ne smejo pa presegati 50 švlc. frankov dnevno.
— V naše državljanstvo so sprejeti
dosedanji ruski državljani: Sergjej Ska-čkov, dr. Andrej Volčkov, Vasilij Istom I«, Vladimir BotorsklJ, Ale. ksej šapkin, AlekseJ 2uravskiJ, Sergjej Rostovcev, Mihajlo Sejbak, Boris B o r o d I n. dr. GJordJe Kamene-ckli, Niketa S al Jn I kov, Aleksander Zagrjažskij m Ana Titova; nadalje češkoslovaška državljana Franjo Suhi, OTOžnlštei narednik v Kovačlcl, in Ela M a r t C e k, uradnica splošne gospodarske banke v Beogradu.
— Odhod Članov amerikanske?a društva za zaščito dece. Člani amerikanske ga društva za zaščito dece. gg. Chedbom In Kmgsberg so zapustili Beograd In se vračajo v Amerika
— Zbližanje našega In švicarskega rdečega krila, švicarski rdeči križ želi stopiti z našo tozadevno organizacijo v bližnje stike In organizirati nekako skupno akcijo. Tozadevni predlogi ao «e dospeli v Beograd
s Obsodba bivšega komunističnega poslanca. Mestno sodišče L stopnje v Beogradu je obsodilo bivšega komunističnega poslanca Kosto Novakoviča. avtorja brošure »Makedonija — Makedoncem«, na 6 mesecev zapora na temelju zakona o zaščiti države. Lastnik tiskarne Nikola Štefanovi č. ki je bU osumljen, da se je brov Sura tiskala v njegovi tiskarni, je bil oproščen radi pomanjklivosti dokazov.
— Posojilo pasivnim krajem. Ministrski svet je pripravljen odobriti pasivnim krajem posojilo v znesku 11 milijonov dinarjev.
— Nekega ssktanta so izvohali v Sloveniji in »Slovenec« svari pred njim. Do-tičnik izjavlja, da ni ulkak sektant in da ne zavaja ljudi, ampak prodaja sveto pismo s oblastnim dovoljenjem. Kdor misli, da njegova fsjava ni resnična, pa naj se oglasi.
— Iz krogov stariiev na deželi smo dobi. II dopis, ki izvaja, da se zakon o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije ne vpo-rablja povsodl. kjer treba. Izkorišča se položaj podeželskih staršev, ki morajo svoje otroke Šolati v mestu in od katerih se zahteva od leta do leta vedno višja mes. plačila, katera morejo zmagovati le najimo-tejfil sloji. V velikih stiskah in v nesreči so starišl, ki ne morejo pustit? svojih otrok samo pri ljudskosolski Izobrazbi. Morajo se pač udati vsem zahtevam v mestu, kjer se danes plačuje za najmanjšega dijaka na mesec po t:soč do tisočdvestopetdeset dinarjev ali Še več. Posebej plačilo za kurjavo, razsvetljavo, perilo itd. Zahteva se v slučajih, da se pripravi kar cela bala... Ker je preveč. Je preveč. Kakšni so stroSki za hrano In kakšna je hrana? To naj služi v podbndo starišem, da se oglasijo na skupnem sestanku proti vsakemu Izkoriščanju in zahtevajo od oblasti zase zaščito. — Tako nam piše skrben oče z dežele, ki hoče, da bi bilo plačjlo za otroke primerno In odgovarjajoče preskrbi ln prehrani. Dijaške gospodinje Imajo svoje zahteve, starišl tudi svoje. Razvija se spor, katerega treba poravnati. NI dvoma, da imajo tudi starši prav. Ker Je sprožen razgovor o stvari, naj se Čujejo glasovi z obeh strani, ker le potem bo mogoče doseči povoljne dogovore, ki imajo služiti v dobro dijakom.
— Ne v Konjicah, ampak v Kokarjih je Izvoljen za župana naprednjak gosp. Fran Cajner. S tem je popravljena včerajšnja napačna vest.
— TOVARNA BOMBAŽNIH TISKA-NIN V KRANJU. Tovarna bi gotovo že začela z obratom, da Jo Prt gradnji in izpopolnjevanju že dograjenih stavb ni oviralo skrajno neugodno vreme v letošnjem poletju. Pričakuje pa se, da bo pričela z obratom Že v oktobru. Tkalnica je že popolnoma izgotovljena ter so v njej montirani Že vsi stroju 6000 rrr* obsegajoče poslopje tiskarne za blago se pa dograja In bi bilo Prt lepem vremenu že gotovo. Tudi kotlarna s tremi parnimi kotli bode v kratkem dograjena. Tovarna je postavila tri lepe stanovanjske hiše in sicer dve eno-nadstropni in eno dvonadstropno. V dveh že stanujejo mojstri, v eno pa se še naselijo mojstri in uradništvo. V zadnjih dneh se je dogotovila napeljava električnega voda iz Završnice. Obenem pa se napeljuje električna moč tudi Iz Majdičeve elektrarne. Tovarna bo na ta način oskrbovana z električno močjo iz dveh central. Na Gušteju, kjer tovarna stoji, Je postavljen lep transformator.
— Novi mineralni vrelci. V Beograd se Je vrnila komisija, ki Je proučevala nove mineralne vrelce po raznih krajih naše države. Iz poročila izhaja, da so se našli v Arandlelovcu in v Vranjcih zelo obsežni mineralni vrelci, za katere bo ministrstvo narodnega zdravja v kratkem odobrilo kredite, da se na ta način lahko Že prihodnje leto uporabljajo po široki javnosti.
— Samomor v Beogradu. Iz Save pri Beogradu so potegnili truplo 18 letnega muslimana Ramisa Kruševaljanlna, ki Je bil pravi beogradski Don Juan. Mladenič je bil zal ln postaven fant ln so ga ženske zelo ljubile. Njegovi pikantni doživljaji, ki jih Je imel tndi z boljšimi damami, so bili znani po celem Beogradu. Njegova lepota pa Je postala zanj usodna. Zašel Je v družbo propadlih žensk In tu ei Je nakopal strašno bolezen. Lahkomišljen kakor Je bil, ni šel k zdravniku, dokler se mu niso na celem telesu pojavile rane. Zadnje čase se je zaljubil v neko Romunko, ki ga pa Je zapustila, čim Je zaznala za njegovo bolezen. To Je delovalo nanj tako strašno, da je sklenil, da izvrši samomor. Skočil Je v Savo ln utonil.
— 104 letna starka umrla. V slavonskem selu Posavski Podgajici Je umrla te dni v visoki starosti 104 let starka Janja Matic. Starka Je bila radi svojega zlobnega jezika nepriljubljena In so jo splošno nazivali »sitna baba«.
— Samomor pri Zagrebu. Na Savski cesti v Zagrebu se je vrgla včeraj pod vlak neka okoli 30 let stara ženska, čije identitete dosedaj Še niso mogli ugotoviti. Vi ik je nesrečnico popolnoma raztrgal.
— Oropan Inkasant. Ink as an t družbe »Jugoslavija« Fran Vergles v Zagrebu, Je sedel na klopi na Trgu 1, ko sta nenadoma pristopila dva neznanca, od katerih mu je eden pomolil pod nos steklenico. "T^rglee se Je takoj onesvestil. Ko ae Je zavedel, je opazil, da mu je izginila torbica z f300 Din. Policija Je uvedla preiskavo, da se dožene resnica na stvari.
— Požar v bolnici. Cln maščevanja. V torek 9. t. m. okoli 19. Je izbruhnil v hlevu dež. bolnice v LJubljani požar, ki se Je takoj bVskoma razširil. V bližini se nahajajoči delavci so takoj pričeli z reševalno akcijo ra na lice mesta le prispela tudi takoj požarna bramba. Tekom kratkega časa le bi! ogenj omejen In udusen. Skoda Je mlrrfmalna, ker je zgorelo samo par 100 kg sena. Kakor se le kasneje ugotovilo. Je hlev zažgal delavec Fran Hpfel. rojen L 1*70 v Gradcu In pristojen v Belo peč. — motel, ki ?e brez posla, fe nazadnje služboval V bolnici, Mer pa Je bil ra^ tatvine
dveh odej pred kratkim odpuščen. V torek se Je zopet oolasil pri vodstvu bolnice in Ptos"I. da ga ponovno sprejmejo v službo. Ker je bila njegova prošnja odklonjena. Je iz maščevanja zažgal hlev. Hipfel, k! je bil aretiran, se zagovarja, da je to stori! v pijanosti.
— Nasilen go^t. V neki gostilni v Ko-menskega ulioi je napravil stavbni delavec Karol Lazner večji zapitek, kl ga nI hotel poravnati In Je postal celo uasilen, ko mu Je gostiničar zagrozil, da ga ovad!. Začel je metati kozarce po sobi. pri Čemur Je razbil 150 Din vredno šipo na vratih In Je nato pcbecrnil.
— Policijske prijave. Tekom včeraj5-nJega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: rad' tatvine 2, kaljenja nočnega miru 1. pijanosti 1, cestno policijskega reda 1, prekoračenje pol. ure 1, telesne poškodbe 1, navijanje cen 1. ponverbe 1, pasji kontumac 1. Aretacije: radi tatvine 1, rad? viaCugauja 1. Tatvine. Krojaču Feliksu PotoČn-'ku je bila v Židovski ulici ukradena z zida napisna tabla, vredna 100 Din. — Zasebnici Frančiški V?dmar, stanujoči na Karlovški cesti. Je bilo Iz kov_ čeka v stanovanju ukradeno ?00 D.
— Vremenska napoved. Sprem pni jI vo, bolj hladno vreme. Dež tu pa tam nT Izključen, vendar «e nI bati stalno deževnega vremena.
— Kavarna Central vsaki dan koncert ruskega damskega orkestra.
— Opozorilo. Več tisoč parov (ostankov posameznih vzorcev) tovaren »Pekoč se prodaja do vštetega 20. trn. po znatno znižani ceni samo v trgovini Aleksandrova cesta 8t. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja.
Iz Maribora.
Samomor filmske dive Eve Mav.
Kakor poročajo današnji dunajski listi, se je v hotelu »Herzoghof« v Badnu pri Du* naju ustrelila v sredo ponoči glasovita film* ska diva Eva May. 231 c to a hčerka Mle May. Vzrok samomora do sedaj Se nI znan, zna« no pa je. da je Eva Mav že lani poskusila izvršiti samomor, ki pa se ni posrečil. Eva Mav, splošno znana najpopularnejša filmska umetnica, čije filmi so se predvajali rudi v Ljubljani, je bila že pol leta ločena od svojega tretjega soproga, fUmskega režiser« ja Manfreda Noah. Filmovala že nI nad leto dni. Njen zadnji film je bil »Tajni agent«. Stanovala je v Badnu pri svojih starših. O podrobnostih tragedije lepe In priljubljene filmske dive spregovorimo pozneje.
pnn7op rftf^rjrM ffprjP na R?l(jr
Z Rake nam poročajo o groznem ropar, skem Timoru, ki je btt izvršen v gozdu po» sestnice Marije Klemenčičeve iz Ardra pri Raki. Posestnica je pred nekaj dnevi odšla v gozd ter je tam našla grozovito razmesar* jeno truplo doslej nepoznane, a že med 1. in 8. avgustom umorjene ženske. Ta ženska je morala hiti stara okoli 50 let, je 160 cm visoka, sivih las, precej močne postave ter je bila oblečena v ponoŠeno temnoplavo ko* teninasto krilo z malimi belimi kockami fka* rirasto krilo), na glavi je imela rumeno, a črnikastimi rožami prepleteno ruto.
Na lice mesta došla sodna komisija je pozneje ugotovila, da gre za roparski umor. Identiteta umorjene še ni dognana. Tudi sledovi za morilcem so popolnoma Izbrisani.
Umetne razglednice
po znižani ceni (100 kosov od dinarjev 30*— naprej) nudi
narodna knjigarna o LJubljani.
Iz Celja.
—c Porota. Zadnji dan porotnega zasedanja se je zagovarjal radi vloma Lovrenc Puc, Id le obtožen, da je kradel razno manufakturno blago po celjskem, šo-Stanjskem in slovenjgraškem okraju. Po dnevi je kradel po raznih trgovinah, po noči pa Izvrševal razne drzne vlome. Skoda, ki Jo je povzročil s tatvinami In vlomi, znaša nad 100.000 Din. Obsojen je bil na Šest let težke ječe. — Zadnji se je zagovarjal Miha Gradič, kateri je nekega večera hotel v spanju ukrasti nekemu Cepinu iz žepa zratnke po 10 in 20 kron, katere Je bale Imel Cepin pri sebi. Prerezal mu Je Žep, pri tem pa se je Cepin zbudiL Obtoženi se Je zagovarjal, da je hotel Cepina samo okrasti. Cepin pa Je trdil, da ga je Gradič hotel oropati. Porotniki so potrdili vprašanje glede tatvine, nakar je bil Gradič obsojen na 10 mesecev težke leče. S tem je bilo porotno zasedanje končano.
—c Seja celjskega obč. *veta se vrši v petek dne 12. t m. ob pol 19. uri ter se po potrebi nadaljuje v soboto 13. t m. ob pni 19. url. Na dnevnem redu Je zlasti službena pragmatika za mestne uslužbence. Ta seja Je zadnja sedanjega obč. sveta.
—c Poročil se Je 9. t. m. Ladislav Bre-zovnik, trgovec v Vojniku pri Celjn, z gdč. Tončko Albrehtovo iz Hotedršlce. Bilo srečno!
—c Nesreča. Pri lomljenju kamenja za cestni posip Je kamenle zasulo vlnlčarja Godeča Ignaca Iz Tepanja, Spravili so ga poškodovanega v bolnico v Celje.
—c Pretep med vaškimi fanti. V nedeljo so popivali fantle o Ostrožnem v celjski okolici. Neki Velenšek Jih Je miril. pr» tem ga Je nekdo z nožem zabodel v hrbet. Istotako !e bil zaboden z nožem v hrhlet neki Štefan Gaberšek Iz Ostrozne-ga. ko se je vrača* Iz gostilne domov. Poškodovane so spravili v bolnico, pretepače pa v zapoT.
—c Imenovanje. Za učiteljico na de_ klfšM šoli v Celju Je imenovana gdč. Marija Turjev:č. PH tem je bilo prezrtih mnogo domačih kompetentlnl. VI že dali Časa službujelo na tel šoli. Tako deli pravico vlada ^zajcona, ln reda,
—m Maribonke vesti. Porota. Včeraj se je vršila obravnava proti lovcu Martinu Turku, ki je 6. julija ti. v Sv. Lovrencu na Pohorju ustrelil Alojzija Pačnika In si. cer iz mafečevanja, ker mu je ta prevzel ljubico, neko Veroniko Fijavž Iz Sv. Lov. renca. Posestnik Fljavš je svoji hčeri pre. povedal, govoriti s Turkom in Veronika sa. ma ni več marala zanj, ker se je spoznala s Pačnikom. Turk Ji Je vslea tega zagrozil, da bo ustrelil njo, oćt-;a in onega, ki jo bo imel. Dne 6. julija Je svoj namen res lzvr-B1L V gozdu je zvečer naietel na Pačnika in ustrelil nanj. Prestrelll mu je obe nogi ln je Pačnlk vsled Izkrvavljenja umrl. Pri obravnavi se je obtoženec zagovarjal, da Je streljal le v silobranu, ker je videl, da Ima Pačnik v roki orožje In se je bal. Porotniki so verjeli njegovemu zagovoru in so potrdili vprašanje glede prekoračenja silo. brana, zanikali pa vprašanje na umor ln uboj, nakar je bil Turk obsojen na 6 mese. cev ječe. — Detomor. Pred porotnike je stopila nato mlada detomorllka komaj 21 letna Lina Krčmar lz Morave v Prekmurju. Obtoženka Je dne 9. avgusta ti. zadavila svoje tri mesece staro nezakonsko dete. Porotniki so potrdili njeno krivdo v bdV.pIu obtožbe In je bila Lina obsojena na 3 leta težke ječe. — Čedna .družba. Zanimi. va Je bila razprava rrti trpperesnl deteljici vlomilcev in sicer proti 18 letnemu Ign. žnidariču, 24 letnemu hlapcu Štefanu Ko. šaku Iz Ljutomera In 20 letnemu hlapcu Miha Hladnu Iz Stročje vasi. Vsi ti - so v noči od 3. na 4. avgusta U. vlomili v mle. karno Ludovlka Mohoriča ln odnesli 26.000 Din gotovine, tri tehtnice ter par drugih predmetov. Obsojeni so bili: Žnldarič na Ž leti, Košak na IS in Hladen na 20 meaeceT težke Ječe.
—m Samomor. Dne 4. tm. se Je v fclkar.
jih, občina Sv. Barbara obesil 11 letni Ja. nez Vindiš. sin preužltkarlee. Dečko je bil selo svojeglav ln len Jn se Je večkrat izrazil, da se raje obesi, kot bi moral delati ali se učiti.
—m Jesenske konjske dirke v Maribora se bo udeležilo tudi 28 zunanjih dirkačev. Vse konkurence so kvalitativno tn kvantitativno dobro zasedene.
—m Sokol v Studencih proslavi v nedeljo 14. tm. petletnico svojega obstoja. Slavja se udeleže tudi sokolska društva lz Maribora in okolice. — Orjuna priredi v soboto 13. tm. volilni shod na dvor.. ' Narodnega doma,
—m Invalidski dan v Mariboru. Udr. vojnih invalidov priredi 13. in 14. tm. svoj invalidski dan. Prodajali se bodo invalidski snaki v korist udruženja. Ker Ima ta akcija plemenit namen ln se bo nabrani denar porabil predvsem za podporo onemoglih Invalidov in sirot, pričakuje odbor, da jo bo občinstvo podpiralo.
—m Beg Iz jetnlšnice. Iz zaporov mariborskega sodišča je pobegnila znana, že večkrat kaznovana tatica Marija Korošec iz Jablane, k bi morala čez par dni v Begunje. Do sedaj jo Še niso prijeli
—m U So da zapuščene dece. V ne<i d jo so bili od stražnika ustavljeni trije otroci v starosti od 3 do 10 let, ki so pohajali Po mestu. Otroci so doma iz Račja pri Mariboru. Oče jim Je umrl pred dnevi, mati pa je umrla že lansko leto. Uboga deca je bila prepuščena sama sebi In postavljena na cesto. Mariborska policija je obdržala otroke v zaporih, kjer ostanejo toliko Časa, da bodo sprejeti v drž. zavetišče. Pač žalostno!
—m Demokrat%f poslanec Valerijan Priblčevič, brat bivšega ministra Svetozar-ja Pribičeviča, je prispel v Maribor. Vznk njegovega prihoda ni znan.
—m Drž. borza dela v Mariboru. V
času od 31. avgusta do 6. septembra je bilo prijavljenih 128 prostih službenih mest, 220 oseb je iskalo dela, v 68 slučajih Je posredovala borza z uspehom. Od 1. januarja do 6. septembra t 1. Je bilo prostih 5452 službenih mest, 7214 oseb le iskalo dela in v 2485 slučajih Je borza posredovala z uspehom. Odpotovalo ie 1261 oseb.
—m Smrt radi bede. V DevJnl, občina šentovec pri Slov. Bistrici, se Je 3. t m. obesil posestnik Anton Steinbacher. Samomor je Izvršil rada vel ke bede, v kateri Je živeL
—m Nagla smrt. Dne 5. t m. Je zadela kap vpokojenega nadučltelja Mihaela Mogeja Iz Sv. Lovrenca pri Pohorju. Mo-ge je bil star Že 78 let
Oručtvpne vesti.
— Mestna Orjuna LJubljana val wmm svoje članstvo kakor tudi članstvo sosednjih bratskih Orjun in vse prijatelje na Sega pokreta na proslavo šestletnice prebitja Solunske fronte, ki se vrši v soboto 13. tm. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma ob 8. zvečer s sledečim sporedom: Spominski nagovor, pevske ln koncertne točke, ples. Vstopnina 10 Din, za Člane v pred prodaji 5 Din. K obilni udeležbi vabi odbor.
Poizvedbe.
— čevljarski učenec (Invalid) je izgubil rumen čevelj od židovske ulice do Marijinega trga, najditelj naj ga blagovoli izročiti g. Lovro Breceljnikn čevlj., mojstru Ljubljana, Vidovdanska cesta 1.
Konzulati v LJubljani:
Češkoslovaška: Breg BIL Belgija: Urad Ljubljanskega vcleseimn Avstrija: Turjaški trg 4/tt Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska
Nočno lekarniško službo imajo:
Uster, Sv. Petra cesta . prohaska, Jurcltov trg.
/
.SLOVENSKI NAROD*   dnr 12. septembra
Stran 5.
0 ženah in ljubezni
Socijalne in gospodarske razmere današnja dobe silijo žene, posebno mlajšo žensko generacijo, da mislijo predvsem na samostojnost tj. da si same služijo svoj kruh in da so od vseh neodvisne. Znani francoski ro* man »La garconne« je vznemiril celo hčerke bogatih rodbin, da nečejo več živeti življenje »domačih hčerk«, am* pak hočejo iti svobodno v svet. Ta svoboda se jim zdi več vredna nego redno in zaprto domače življenje vkljub vsem dobrotam, ki ji ga nudijo dobri papa in mama. Zgodilo se je, da je pod vplivom tega romana pobegnila v Parizu hčerka ugledne hiše med svet, da bi tam živela svobodno življenje.
Svoj čas je tudi knjiga »Die armen Reichen* (uboge bogatašinje) vzbudila enake misli. Neka bogata deklica je v tej knjigi popisovala sužnost boga* tih hčera, ki se ne morejo nikamor ga* niti, rastejo pod strogim nadzorstvom raznih Guvernant, živeti morajo v dni* žbi ki jim ni prijetna, nazadnje ji dru* gi izberejo ženina, ki ga mora poročiti in morebiti ni nikoli občutila one sre» če, ki jo vživajo revnejša dekleta v svoji svobodi, ko -i izbirajo po srcu svoje ljubljence in same odločajo o svoji usodi. Tako smo doživeli v zad* njih letih celo   žensko   revolucijo — stari nazori so propadli — gardedame so šle v penzijon — vse hoče živeti svobodno, enakopravno, samostojno. Tudi hčerke bogatih rodbin nečejo se* deti doma in čakati ženina, ampak si gredo rajše služit kruha in zahtevajo zato svojo svobodo.  Zrna tekmuje z možem na vseh poljih, nI jI dovolj sa* mo emancipacija — zahteva enakost, neče živeti več doma ampak v javno* stj, njen ideal ni ~eč žena in mati am* pak svobodno bitje, ki živi enaVo z moškim *n si po svoje ureja življenje.
V tej novatriji je mnogo dobrega pa tudi slabega. A ~ di karkoli — je v tem nekaj časovnega m kakor so mnoga gesla današnje dobe nevarna za zdrav obstoj družbe, tako se tudi tu kažejo razne slabe posledice, ki ne bodo prin "».sle sreče niti ženi, niti druž« bi. Zato se oglašajo svarilni glasovi.
Miss Margaret Bonfietd, prva že* na*rnmister v Angliji je izpregovorila važne besede o poklicu žen vkljub te* mu, da je izšla iz gibanja, ki se je bo* rilo za Ženske pravice, kar je nam še vsem dobro v spominu.
»Ni nobenega del*»<r„ je rekla v svojem predavanju v Cloughtonu, »ki bi ga žena ne mogla opravljati neiz* vzemši niti poveljnika armade. Našla bi -^e tudi taka r ^.a, in bi svojo nalogo dobro Izvršila, toda največ žen mora posvet' *i večino svojega življenja do* mačnostl. Poklic 1 - je, da so pred* vsem gospodinje in matere, vsak drug poklic je postranskega pomena. Naj*
j poulična krasota krasota kabaretne j zvezde Mistingette, danes pa se na v* 1 dušu je ženska mladina za tenisovsko championsko mile. Leuglen. 2enstvo danes hit: k športu in hoče dosezati enake uspehe z moškimi. Na vseh po* ljih športa se pojavlja čimdalje več žensk. Za ljubezen nimajo več časa. Vendar pravi Prevost, da v tem sa* mem še ne vidi propadanja ljubezni in nevarnost za bodočnost Francije. Ne* katere vrste sporta uplivajo zelo ugod* no na žensko vzgojo in — na ljubezen. Pravi šport plemeniti dušo in telo. Tre* ba pa je paziti, da se ne pretirava in da tudi ženatfSportmar'ia ostane žena, da ne izgubi one ženske nežnosti in le* pote, ki je najdragocenejši zaklad nje* r. * ženskosti.
Seveda je razvoj časa silne j ši od filozosfskih razprav in moralnih pri* dig. Zato je naravno, da bo z novimi časi tudi f _'na — pogosto proti svoji volji napredovala na vseh poljih in se osamosvojila: s tem pa bo naravno izgubila smisel za svoj prvotni poklic.
To je znak moderne kulture. K sreči ostane še velik del naroda nedofak* njen od nje in od tam prihaja po sti* rih naravnih zakonih vedno nov nara* ščaj, ki nosi v *ebi bodočnost narooa.
Kam vodijo skrajno moderni na* zori v ženskem vprašanju, vidimo v Rusiji. Že predvojna Rusija je občutila neugodne posledice tiste emancipacije, ki je odtujila študentke družinskemu življenju. Revolucija je postila sv** bodnemu spolnemu življenju prosto pot. Znana glasnica svobodne ljubezni Kolontaj, — od katere je ostal glagol »kolontati«, kar pomeni nekaj, o čemer se v dostojni družbi ne govori, je s svojim ultrarevolucijonarnimi nazori ustvarila razpoloženje za spolni homu* nizem. Zdi se, da tudi tam prihaja spoznanje, kam vodi življenje brez družinske sreče in morebiti bodo rav* no britke skušnje vzbudile odpor pro* ti nameravani »ravnopravnosti« in se bo žena vrnila zopet v svoj dom kot ž«na in mati, kot gospodinja in vzgoji* teljica in bo postala nositeljica miru in ljubezni kakor je bila doslej furija sovraštva in razbrzdanosti. Kajti ve* čen je zakon narave in kakor ie grešila proti njemu stara boržuazijska Evro* pa, ki je omejevala svobodo žene, rav* notako in še bolj so grešili proti nje* mu tisti, ki so vrgli ženo na ulici Ta-ko preživlja svet z drugimi krizami tu* ! di to, in kakor vselej, ga bo mati na* } rava učila, kot vodi nova pot do — iz* gubljene sreče.
To in
Slive.
ono.
Gospodarstvo.
Stanislav VdovK.
Avstrijca urinska \mh in ms izvoz.
(Konec.)
Naš"a soseda ima tedai dober In jas* no zarisan gospodarski načrt, ki nam Je nevaren, ker mi sami nimamo nobenega- Mi se ponašamo radi s svoiim 8rrU lijardnim izvozom in ne pomislimo, da to ni veliko za Jugoslavijo s 13 milnoni prebivalcev. Naš izvoz bi bil lahko mnogo večji, če ga ne bi že 6 let na vse mogoče načine ovirali in zanemarjali. Mi n. pr. šele sedaj odpravljamo izvozno carino na moko, ko je naša mlinska industrija skoro ubita. Visoke izvozne carine so sploh eno najbolj nesrečnih poglavij naše gospodarske politike in dokaz naše slepote. Časi, ko so se so-sedie trgali za naša živila, so vendar že minuli. Danes imamo konkurenco iz najbolj oddaljenih držav celo na lastnem trgu, in kam naj sploh izvažamo svojo drago agrarno produkcijo, kadar začne izvažati Rusija!? Skraini čas je torej, da se nekoliko bolj pobrigamo za naš izvoz in si prej zavarujemo to, kar imamo, in potem mislimo na ono, česar še nimamo.
Pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo moramo pač z vso silo pritisniti na one
točke, kjer je naš izvoz najbolj ogro-bo!j glasna sekcija med "ženami misli,    žen. Pri žitu in moki lahko računamo
da je nekaj višjega biti doktorica ali arhitekt, nego biti graditeljica doma* če sreče. Jaz se z njin. ne strinjam. Žena, ki iznolnjuje poklic svojega spo* 1?. ki gradi rodbinsko življenje okoli sebe, ki pripoznava kako varno je, da pridejo v vsako hišo praktični uspehi vseh znanstvenih panog, ki razume, da je njen cilj pripraviti ugodno obiležje za vsakega otroka in tako vplivati nanj. da se splošna "nija civilizacije povzdigne do najvišje stopinje, taka žena vrši najvažnejše delo na svetu. Vsaka žena, ki hoče ustvariti idealno lepo družinsko življenje potrebuje znanja iz raznih strok. »Nimam sim* parije do žene«, je rekla Bonfield, »ki pusti moža in otroka in išče drugih poklicev in drugih zabav.
Tako je govorila Angležinja. V Franciji se je istočasno oglasila pisateljica Marthe Bore\y s knjigo »La decadence de V amour«. (propadanje ljubezni), o kateri se zdaj mnogo piše in govori. Knjiga hoče opozoriti na hipermoderno življenje ženskega sveta in opozoriti francoski senat na važno vprašanje,   preden bo   glasovanje o ženski volilni pravici. Gospa Borelv tr* di, da bo ženska volilna pravica še bolj odvrnila Ženo od ljubezni, od zakona in materinstva. Svetuje ženam naj pre* puste   p**venstvo   in   vodstvo javnih stvari možem, ker bi svojo ravnoprav* nost drago plačale z najlepšim dele* žem, ki ga ima žena, z ljubeznijo in nežnostjo. Prednost žen rad moškimi je v čustvenosti in lepoti. G^n'j žene je nasmeh.  Ganljiv pogled  žene vpliva na moža bolj    nego vsa govorniška zmožnost. Zaman bi bilo uplivati na moža z govorniškimi in filozofskimi dokazi. Njegov razum ostane hladen. Ako se danes govori   o propadanju b'uhezm, so temu krive ženske, ker ho* čeio biti enake moškim in s tem uni*
na siguren uspeh, ker bi bila v gorati Avstriji  zvišana  produkcija   žita tako draga, da bi se trud in porabljeni kapital bolje izplačal v drug!h poljedelskih panogah. Carina na slive Je previsoka m tudi razlika med postavkama za etuira-no In neetulrano blago preveč znatna. Ravnotako so preveč obremenjeni orehi in lekvar. Pri carinah na govejo živino imamo težie stališče. Avstrijska živinoreja se je po vojni že zelo opomogla in se razvije gotovo še bolj. Vendar se dajo ugodnosti doseči,   kajti zgoraj omen-ene postavke pomenijo pretirano zaščito, ki bo posebno težko zadela mestne konzumente. Pri prešičfh smo na boljšem, ker jih Avstrija ne more vzre-jati dovolj za lasten konzum Treba je torej zahtevat? prost uvoz zlasti težkih vrst (nad 100 kg), kaiti na mast in slanino je carina jako nizka (5 zlatih kron). In ker je tu merodama na trgu Amerika, bi mi s svo*imi živimi Speharji nikakor ne mogli konkurirati pri preskrbi avstrijskih tržišč. Zelo znatne so carine na živo In zaklano perutnino, surovo in kuhano maslo. Glede teh smo saj toliko na boljšem, da njih izvoz lažje usmerimo v druge države, če nam Avstrija ne ustre-že povoljno. Na izvozu vina v Avstrijo je posebno interesirana Slovenija. Ker se je o tem že veliko pisalo je pač upati, da se bodo naši delegat-e posebno potrudili. Pripomniti je treba, da Francija in Italija  nista   dosegli prevelikih ugodnosti. Za naš Izvoz mesa je nevarna carina 12 zlatih kron, medtem ko naj plača prekmorsko zmrznjeno meso samo 6 zlatih kron.   Ameriško meso je Itak veliko cenejše, in če ne dosežemo saj izenačenja carine, je nevarnost da Avstrija ne bo reflektirala na naše meso temveč ra^e uvažala živo žlvrno, kar Je za nas neekonomično.
Razume se, če hočemo doseči svoj namen, moramo pri pogajanjih z Avstrijo koncedirati marsikaj, česar naša in-
čtnejo ideal, ki si ga je mož ustvaril o j rjustrija ne bo vesela, ampak pomagati niih. Ko bi žene vedele, kako silno i se ne da. Ne slepimo sami sebe in prt-rroč Ima* na čustveno stran moža, bi znajmo odkrito, da se pri nas živi raz-snoTTtale škodo, ki io delajo same sebi rnerorrra slabo, a zboljšanja je pričako-s tem, da hočejo biti popolnoma ena* j vati najprej od večjega izvoza. Mi si za ke z moškimi. i naš agrarni izvoz ne smemo pokvariti
K tem vorašanju se je oglasil tudi avstrijskega trga, kajti danes si ne mo-znani pisatelj Marcel Prevost, ki se remo za eventualne zgube tako hitro rVft'a proti — ženskemu športu. Vča* poiskati nadomestila drugje. Naie cene sih pravi je bil ideal francoskih žabic i niso posebno konkurenčne, In prizade-
vanj za pridobitev oddaljene'ših tržišč nismo niti pokazali. A tudi če se končno v svoii pasivnosti zganemo, vspeh se ne bo pokazal čez noč, in dokler duši kon-• zum Anglije dvamiliionska brezposelnost, smo toliko bolj navezani na svoje sosede.
S tem nikakor ni rečeno, da se za-dovoliimo z vlogo agrarne države In odrecimo vsem stremljenjem po industrijski samostojnosti. Nasprotno, industrijalizirane dr?ave imajo zmerom toliko premoč nad agrarnimi, da si kopljemo lasten grob. Če zanemarjamo napredek v industriji. Dokaz ie Rušila, ki je morala radi nezadostne lastne industrije odnehati v svetovni vojni, in ki jo je še huišlh posled'c obvarovala edino njena obsežnost. Mi moramo priti do zadostne lastne industrije, in razmere nam bodo diktirale v industrializaciji celo jako oster tempo. Ampak pomisliti je treba, da se da vsak razvo" pospešiti, preskočiti pa ne. Gotovo, tudi naša industrija mora biti v sedanjih razmerah zaščitena s carino, ampak le do gotove meje. Če jo prekoračimo, zmanjšamo konkurenčno zmožnost našega Izvoza.
Sploh je nespametno misliti, da si bomo s samimi visokimi carinami na mah vstvarili močno industrijo. Menda se visokih carin zato tako trdno oklepamo, ker smo prekomodni. da bi vnorab-Ijali druga težavnejša a uspešnejša sredstva. Naši industriji, tisti, ki je, in tisti, ki šele pride, bomo hitreje pomagali na noge s cenenim kreditom, davčnimi olajšavami, s točnim plačevanjem državnih dobav, z ugodnimi transportnimi prilikami itd. Stopimo na to pot in videli bomo, kako hitro poide naprej. Seveda, žrtve nam ne bodo popolnoma prihranjene, ker jih terja vsak nov pokret tam. kjer je preveč navdušenja in premalo skušnje. Skrbimo resno, da bo manj mrtvih junakov in več živih zmagovalcev.
—g XII. brzojavno trtno poročilo: (Hmelj) žatee, ČSR, 9 »ept. 1924. Cene od 1700—1950 Kč za 50 kg: zelo čvrsto.
—g Novosadska blagovna borza 10. septembra, Na produkta] borzi notlrajo: Pšenica baška S In pol vag. S45—355, Ječmen baški 7 vag. 345—350; koruza, 6 vag. 285—290; fižol beli baSki 2 vag. 430—440. moka 5 vag. baza »Os« 560—600, »6« 460— 480. Tendenca nelzpremenjena.
—g Tedenski živinski sejem v Zagrebu. Zagreb. 10. sept. Na danalnji sejem Je bilo prignano mnogo živine. Cene za kg žive vage so notirale: Biki 12—14, Junice L 13.50 —15, n. 13—13.50. krave domače I. 13—14, IL 11.50—12.50 m. 8—10, bosanske U. 9—11, m. 7—8, voli domači L 15—15.50, IX. 12.50 —13,50, HI. 10—12, bosanski I. 13—13.50, IL 10—11.75, m. 7—9; teleta I. 20—21, n. 17—19; svinje debele 23—24, mesnate 20— 21. sremske 24—26, preslčl do 1 leta 18.75 —28.
—g Carinski dohodki. V tretji desetini meseca avgusta tL Je bilo na carinarnici v LJubljani dohodkov 4.883.755 Din, na Jeee. nicah 594.448 Din. v Maribora 4,228.982 D, na Rakeku 1.016638. Din.
—% Dobave. Prt Intendanturi Dravske divizijske oblasti v LJubljani se bo vršila dne 15 septembra 1924 direktna pogodba Slede nabave 1.000.000 kg 3vb a. Predmetni oglas s natančnejšimi podatki je v pisarni trs* in obrt zbornice v Ljubljani interesen, tom na vpogled. — Pri komandi 8. žandar-mertjskega polka t LJubljani se bo vrtlla dne 25. septembra 1924 druga ustmena II. eltacija glede dobave drv za kurjavo. Pred. metal oglas s natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrt. zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 4. oktobra tL ofertalna licitacija glede dobave 7400 kg pločevine za kotle Natančnejši podatki so v pisarni trgovske ln obrt. zbornice interesentom na vpogled. — Dne 18. septembra tL se bo vrUla pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v LJubljani droga javna ustmena licitacija glede dobave moke, Natančnejši podatki so ▼ pisarni trgovske In obrtniške sbor&ice v Ljubljeni interesentom na
Slive igrajo pri nas ne samo v narodnem gospodarstvu kot izvozno blago važno vlogo, nego so tudi za človeško zdravje ve. likega pomena, v kolikor jih seveda ne spreminjamo v strup, ki ga pozna zlasti preprosto ljudstvo pod imenom sllvovka. Količina redllnih snovi Je v različnih vrstah sliv različna. V 100 kg sliv brez kost! je 50—90% vode, 0.40—0.90% beljakovin, 3—14% takozvanega sadnega sladkorja, 0.80—1.50% svobodnih kislin in 0.40—1.20 odstot. mineralne soli. V 100 delih mineralnih soli v slivah je 59 *4 kalijeve, 0.54 natrijeve, 10% kalcijeve, 5% magnezije. 3% železnega okisa, 3% žveplene, 15% fosforne in nekaj odstotkov drugih soli. 1 kg sliv da človeškemu organizmu od 450—630 kalorij toplotne energije. Pri nas so najboljše bosanske slive.
Iz teh podatkov je jasno razvidno, da dobre slive glede redilnlh snovi nič ne zaostajajo za srednje vrste grozdjem. Slive veljajo splošno za dobro in koristno hrano, ki pa med širšimi plastmi naroda žal Se nI prlSla do veljave, ker so ljudje še vedno veliki prijatelji slivovke. mesto da porab'-jo slive, bodosi sveže aH posušene za Jed. Nekateri mislijo, da vplivajo slive na prebavo, da povzročajo zlasti pri deci neredno delovanje želodca in sploh bolečine v trebuhu- To pa nI res. Tudi drugo sadje, kakor grozdje, jagode aH breskve, lahko škodujejo redni prebavi, če jih jemo preveč in ne glede na čas. Seveda ni toliko krivo sadje, kolikor človek sam, ki se polakomni In obje sladkega sadja. Ljudje na deželi jedo neprimerno več sliv. kakor meščani, pa Jim ne škodujejo. Mestno prebivalstvo, zlasti deca, si s sadjem večkrat pokvari želodec, ker je v tem oziru bolj razvajeno In občutljivo in ker Je sadje potem, ko se Je do sitega najedlo druge hrane. Meščanski želodec In čreva so vajena prebavljati samo tako hrano, ki Je bila v kuhinji temeljito prekuhana in na vse načine preparirana. Zato so zelo občutljiva in ne morejo prebavljati jedil, ki pridejo na mizo v naravni oblikL So po mestih ljudje, večinoma deca Iz premožnih slojev, ki imajo tako razvajene želodce, da zadostuje malo solate, dve tri kisle kumare ali malo grordja, pa Imajo že pokvarjen želodec. Tem seveda mnogi priporočajo, naj se izogibljejo sadja in naj se omeje na lahko prebavljivo hrano. Ne glede na to, da se navadno tudi ravnajo po teh navodilih, da uživajo v zadostni količin hrano, so slabotni in bolehni. ker niso vajeni Je<*ti naravnih jedil, ki si_ cer nimajo v sebi mnogo red finih snovi, vendar pa z vitamini in kislinam! pospešujejo prebavo.
Zrelo sadje v majhnih  količinah kot desert nikoli ne more pokvariti želodca pri ljudeh, ki Imajo normalne, ne preveč razvajene in občutljive želodce. Seveda si l;-,h-ko pokvarimo želodce, če uživamo po leti kvantitativno  in kvalitativno enako množino hrane kot pozimi, vrhu tega pa poleti še sadje, ki ga jemo preveč, ker človek navadno ne pozna mere. če pa uživamo poleti manj hrane, kot pozimi, zlasti pa če omejimo količino mesa in začnemo spomladi sistematično povečavati količino zelenjave, nam omenjena količina sadja ne more škodovati. Kdor se drži tega splošnega pravila za prehrano, lahko brez bojazni za želodec je zrele slive v manjših količinah okrog 100—150 gr po kosilu in večerji kot desert, ali 200—300 gr kot jedilo s kruhom. Soli in kisline v slivah pomagajo organizmu  prebavljati ostalo    hrano in izločiti snovi, ki so mu škodljive.   Sadni sladkor v slivah je redilen. Slive so zlasti koristne vsem onim, ki trpe na kroničnem zaprtju aLi arteriosklerozi. Pri tem pa moramo biti zelo previdni, ker so slive težka hrana, ki jo je treba uživati zmerno. SIL ve so zlasti  dobre tudi    zato,    ker jih lahko spravimo za zimo. Suhe slive ohranijo namreč vse snovi, ki jih Imajo sveie. Le vodo izgube kar pa itak ne vpliva na kakovost drugih snovi. Suhe slive so celo boLjše kot sveže. 1 kg suhih sliv da okrog 2000 kalorij  toplotne energije. V-?a jedila iz suhih sliv. vštevšj pecivo, so zelo redil-na, obenem pa lahko prebavljiva.
če torej primerjamo korist, ki jo ima človek od svežih ali suhih sliv, s trenot-nim in samo dozdevnim užitkom, ki ga najdejo nekateri v slivovici, moramo priznati, da smo srlede skrbi za svoje zdravje in sploh za i igostanje še zelo zaostali. Koliko vagonov prvovrstnih sliv se prekuha pri nas vsako leto v strupeno slivov-ko, ki nikomur ne koristi, škoduje pa po_ samniku in družbi. To Je tudi poglavje, kjer ima naša prosveta mnogo hvaležnega posla.
Zgodovina Tita Livija.
Pred dnevi smo poročali o važnem zgodovinskem odkritju, ki je zbudilo splošno zanimanje ne le med latinskimi Jezikoslovci in zgodovinarji, nego po vsem kulturnem svetu sploh. V pogovoru s svojim kolegom je Italijanski zgodovinar m paleolog de Martino, profesor neapoljske univerze, izjavil, da je našel kodeks, ki vsebuje vsa de. la Tita Livija, znamenitega rimskega zgodovinarja. Ta vest je prišla do znanstvenih krogov Ln prof. Martina so kar oblegali raz. ni učenjaki, ki so se prišli informirat, ko. liko je resnice na tej senzaciji. Spočetka de Martino sploh ni hotel dati nobenega pojasnila. Ko pa so začeli nekateri zgodovinarji in jezikoslovci v Italiji in inozemstvu dvomiti o njegovem odkritju, je de Martino ponovno izjavil pred novinarji, da je ta vest resnična. Med novinarji sta bila tudi sotrudnika »Manchester Guardian a« in »Morning Post«, katerima je de Martino izjavil, da je res našel kodeks v Neapolju, ko je sestavljal neko učno knjigo kali grafije za neapoljske šole. Podrobnosti ni hotel izdati, dokler ne bo prepisana druga LivL jeva »Decada«. Rekel je samo, da Je UrL
jeva, dela prepisal v Neapolju bržkone neki
menih.
Angleški novinar je pozneje govoril z urednikom revije >Rlvista tndo-greco-ita-lica«, ki mu je izjavil: »Prof. de Martino. Fusco je znan kot latinist, in zato ni mogoče misliti, da bi se motil. On je avtor razprave o imperatorju Fridricbu IL kot ustanovitelju neapeljske univerze. De Martino noče ničesar pojasniti, predno ne ugotovi prvenstva svojega odkritja. Po mojem mnenju Je vest o odkritju znamenitega kodeksa resnična- De Martinova reputacija in njegov sloves, ki ga uživa v znanstvenem svetu, je zadostna garancija za resničnost odkritja. Po zadnjih vesteh itallanskih listov ni nobenega dvoma o resničnosti tega odkritja Učeni filolog je res prišel na sled važn'm klasičnim delom. Ali kje Jih je našel? To je vrašanje, pri katerem se začenjajo domneve ln ugibanja. Nekateri menijo da je bilo veliko zgodovinsko delo (gre za 97 Livijevih knjig v 10—11 zvezkih) najdeno v neki f'ari knjižnici; veČina znanstvenikov pa domneva, da so bile te knjlsre v nekem podzemlju, kamor so Jih skrili menih: takrat, ko so bila Livijeva dela prepovedana. Na ta način so jih hoteli resiti. Tu treba omeniti, da je de Martino v neka. terih razpravah sam pisal o raziskovanjih, ki jih Je imel v kleteh nekje v Neapolju.
Kam so Izginili rokopisi? Večina je mnenja, da jih nI v Neopolju, temveč da so v nekem kraju blizu mesta ali pa na otoku Capri, kamor odhaja de Martini pogosto, da si v svoji vili odpočije od napornega dela. Profesor de Martini je začasno prekinil svoje delo, ker so ga radovedneži preveč nadlegovali. Bržkone ostane ta dogodek ne. pojasnjen dotlej, dokler učenjak ne prepiše druge Decado in ne skliče izrednega zasedanja kraljeve akademije. Vsekako pa stoj! znanost pred novim važnim uspehom, k! lahko prinese Človeštvu marsikaj novega.
PRVI. RUSKI REVOLUCIJONARNI BALET.
V državnem velikem gledališču v Moskvi bodo imeli v bližnjih dneh premijere: prvi ruski revolucijski balet. Premijera ima. pet dejanj ln se imenuje »Zlato tele.. Libreto je spisal V. Rjabzov, godba je pa Kor. denkova, mladega »novorusa«. Vsebina baleta je — kar se vidi že na prvi pogled —> boj kapitala z delom.
Moskovski listi prinašajo baš te dni vsebino baleta.
Prvo dejanje se igra v svetišču »Zlatega teleta«. V svetišču prihajajo ljudje, ki hrepene po zlatu. V gnječi jih mnogo poteptajo do smrti. Nekaterim se posreči, pri svojiti si nekaj drobcev iz krone malika.
Drugo dejanje. Vas. Večletno prisilno delo je izpremenilo ljudi v stroje za obdelovanje polja. Tu se pojavi poslanik »Zlate, ga teletacc. pokaže seljakom zlato ln jih pobuni. Seljaki popuste poljsko delo in gredo služIt zlato v tvornice.
Tretje dejanje. Tvornica. Prizorišče je razdeljeno v dva dela, zgornjega ln spodnjega. Spodaj v temnih prostorih Je ropo. tanje strojev, zgoraj pa krasno stanovanje tvornlčarja. Slednji del strojev se predstavlja s plesalko ali plesalcem. Med tvorničar. jevimi gosti so samo takšni ljudje, ki so si prilastili zlata iz krone ^Zlatega teleta«.
Četrto dejanje. Odpoved strojev, uni. čenje podjetnikovega stanovanja, beg kapitala pred maso ter trlumf delavcev.
Peto dejanje. Zopet svetišče »Zlatega teleta«. Pobunjena množica vdere hrumeč in vse uničuje v svetišče. Malika porušijo, prekolnejo in sežgo. Kapital je končno premagan, delavci in proletarci proslavljajo na razvalinah kapftala zmago komunistične ideje, ljudje so deležni enakopravnosti in svobode.
Izreden značaj ima tudi godba baleta: učinkujoč je »hrumeč« orkester. Za prizorom stoje zbori, ki ilustrirajo razne razpoloženje. Plesi se ne bodo izvajali molče, ampak p»i>»salke bodo spremljale kretnje s primernimi vskliki. Boljševiški listi trdijo, da bo ruski revolucijski balet provzročil prevrat v baletni umetnosti. — Torej vedno m vsepovsod prevrat?
Drobiž.
* Najstarejša žena na svetu. V mestu Tatarsku omske gubernije v Rusiji živi starka E. Suprotivna, k»* je stara 116 let. Njena pokojna teta je pa živela celo 152 let. Suprotivna se je preživljala vse življenje z delom svojih rok. Njeno zdravje je še vedno trdno, starka je čila ln dobro vidi, le delati ne more več. Mestna vlada jI izplačuje iz fonda za socijalno politiko skromno podporo.
* Prodaja Sultanove palače. Carigradske oblasti so razpisale natečaj za prodajo sultanove palače. Izklicna cena znaša 250.000 funtov (do 80 milijonov din.). Za palačo se interesira inozemska kapitalistična skupina, ki hoče palačo preurediti v veliko gledališče.
* Orjaški teleskop bo dobila ameriška univerza v Michiganu, ki bo največji v Združenih državah. Teleskop prenesejo prihodnje leto v Južno Afriko, kje»* bodo t njim opazovali astronomi michiganske uni. verze avstralsko nebo.
* Celo hišo ukradel! Pred dnevi 6ta dva neznanca Zpri belem dnevu odnesla vse pohištvo nekega stanovanja v Parizu. Nov rekord pa e poskusil monsleur Cabert, kj je v odsotnosti svoje ločene žene, pusti! prenesti to hišo na drug kraj, tako da znadame Cabert pri svojem povratku ni na-sla niti mesta, kjer je stala njena hišica. Cabert je dobil vabilo na policijo.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Vladimir Levstik:
Le izlepa!...
(Konec.)
V baraki je završalo. Dvignil se je krik in trušč; naše brezpravno ljudstvo je drlo na dvorišče, žugalo s pestmi, preklinjalo in vpilo v onemoglem gnevu. Straža je pridrla s svoje strani, bajoneti so blisnili, jetniška Čreda je uplahnila nazaj. Spet je bilo vse tiho, le muhe so brečale v solnčni bleščo-bi, ki je odbijala z nevidnega Dunava, ter sedale na gosto rdečo kri, ki je curkoma drla Soiziglavu iz razbite lobanje...
Naposled so ga odnesli. Tri dni srno zaman poizvedovali ali v bolnico ali v mrtvašnico; četrti dan so nas nenadoma zbraH in odpravili v drugi konec dežele. O Hejslovanu nismo slišali ničesar več. Gotovo je bil ubit in so ga zasrebli kakor crklo živinče.
Pred nekaj dnevi sem doživel veliko presenečenje, ki je osvežilo to ža-]o^tno zgodbo v mojem spominu.
V zatohli, umazani beznicl, kamor stopim drugače Ie redkokdaj, sem se trudoma preril do praznega stola in sedel. Izba je bila polna gostov in pod nizkim stropom se je vlekel debel dim, da ga je luč svetilke jedva prodirala. Pokusil sem kislico, katero so postavili predme, in odrevenel ob obupnem začudenju, kako in čemu sem zašel v ta zoprni kraj. Baš toliko da sem zaznaval obraze pivcev, razgrete od vina in politične debate. Vse je zabavljalo. Uboga Jugoslavija, ki so nas zate zapirali v hleve in tolkli s kopiti Po glavah!
»Zdaj imajo narodno edinstvos prokleti!...« je vpilo vse vprek. »Prodani smo Srbom, evo, to je nacija... Kaj nam je treba edinstva. ko dobimo avtonomijo pod Italijo, kadarkoli se nam zazdi,... Eks! Doli nacionaliste!«
Vrgel sem denar na mizo in vstal, da bi odšel; tedajci pa je zakašljalo poleg mene in koščena roka me je za komolec potegnila nazaj. Ozrl sem se in osupnil. Ta podolgasti, vpadli. še vedno lepi obraz, v katerega je dolbla tu-
berkuloza svojo neusmiljeno sodbo, se mi je videl znan.
»Nedeljkovič!« sem vzkliknil naposled. »TI? Odkod si se vzel?«
»Potujem, z majhno dedščino, ki mi je ostala po materi... Potujem in gledam ljudi: da vidim pred smrtjo, za koga smo trpeli in za kaj smo krvaveli. »Evo! Ali jih slišiš?«
Pokimal sem.
»Pomniš li naš jetniški prepir o veliki britvi?« je povzel tovariš, boreč se s kašljem, ki mu je sunkoma trgal prsi. »Zgodilo se je po volji onega bedaka... kako mu je bilo ime?... Mi smo bili raztreseni po vsem svetli: jaz, da veš, sem prinesel domov. In ko smo pri-Makedoniji, kaj vem kod. Dvanajst ran ran sem prinesel domov. In ko smo prišli, je bilo že vse odločeno ... brez nas... in mi smo bili trudni... ki bi morali viseti, vsi stari lopovi in avstrijski hlapci, so bili polnoštevilno zbrani pri koritih in krmilih... »Evo«, — široko je zamahnil z desnico v bezniški vzdvh. ki se je zdel gnil in gmisen od mrzkega gobezdanja, »evo«, to so plo- '
d ovi njihovega dela! Še malo in zapravili bodo vse... Kolikokrat se dvigne v državi tale veter, gredo italijanske škarje okrog naših mej. Zadaj pa čaka vojska, pripravljena, da lepega dne pograbi ostanek!... Ali, v tej državi je vzidano naše jetništvo: življenje, brate, ki ga ne bo več nazaj. Naša pljuča, ki so nam jih barake otrovale z bacili. Naša kri, ki sm& jo razlivali po vseh deželah: naše kosti, ki se belijo po Evropi. Nas: mrh*/, brate; koliko preko milijona grobov! Naše žrtve, vse naše nenadomestljive žrtve so vzidane v to državo. In naj bi bile zaman?... Ha, ha!«
Strastno je izpraznil kozarec, pogledal mi globoko v oči in povzel:
^Proti tem ljudem, brate moj. sem še vedno tisti, ki sem bil na Kajmak-čalanu: mi tu, vi onkraj bodeče žice! Živela nacija in Švabu smrt!... Moji dnevi so šteti; a preden omahne tale roka, bo udarila še enkrat, poslednji-krat... Vsaj enega izmed tistih, ki jim je bi!o prizartešeno v pogubo Jugoslavije! ..
»»Tiše, gospoda, t;še,« se je začni zraven naju oljnat, molitven glas. »To je proti zakonom, gospoda... Največ boste dosegli izlepa, z dobroto, ne s silo; naše vrlo in nepokvarjeno ljudstvo bo uvidelo naš blagi namen in — z eno besedo, le izlepa!.. .«
NedeTjković se je ozrl v soseda En je zagledal pred seboj znan, mršav obraz z visečim' sivkasiimi brki in sveto plešo na vrhu glave.
»Sclz'slav Hejslovan! : je zakrila! kakor brez uma. '»Tudi ti si živ, ha, ha, ha!... Tudi ti, volkodlak!...«
Njegov blazni grohot se ie iznre-menil v grgranje. Kri mu je udaria iz ust.. .
Sosed je bil v resnici Solziglav Hejslovan. On živi, živi čedalje boli, kakor, da je kopito avstrijskega črnovoj-nika še povečalo njegovo nesmrtnost. In dokler bo živ in bo v imenu staro-slavne plemenitosti slovanskega značaja gonil svoj »le izlepa!« toliko časa ne bo pri nas ne miru ne sreče, amen!
Upravi Državnih Monopola potrebna su 3 mašinska ili elek-tomašinsKa inžinjera i to po iedan za fabriku duhana u Nišu, Sarajevu i Ljubliani. koji moraju biti državljani S. H. S.
Postavljenje će se vršiti oo uredbi o razvrstavanju i raspoređivanju činovnika i ostalih državnih službenika #radj*nskog reda; a grupa i sispen olate oć~ediće im se po zakonu o činovnicima i uredbe za razs a vanje.
Reflektanti. koji se već na!aze u državnoj službi, a žele da predju u monopolsku struku moraju podneti uverenje, kako su Tazvrstani i odobrenje za prelaz u monopolsku struku; a oni koji nisu u drža\-ioj službi, moraju podneti sva dokumenta, koja se traže po člcnu 12. zakona o činovnicima i osta'im državnim službenicima gradj2nskog reda.
Položaj do kojih reilek.anti mogu biti postavleni kreću se od 9, do 5. grupe prve kategorije.
Sva dokumenta sa molbama treba podneti Upravi Državnih Monopola (Adin'nistrativno odeljenje) najdalje do 25. septembra 1924 godine.
Iz Uprave Državnih monopola Mbr. 12130, 25. avgusta 1924 u Beogradu. 532o
"^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□!
13
::r 2 '*■ " & e ■ i      n ■ a a ^ ■ ar
m m.
I. razred.
Kaiolrski katekizem.
Vole: Velike zgodbe sv. pisma.
Jederlinič: Droga srbska ali hrvatska čitanka.
Brinar: Slovenska radnica sa meščanske šole.
Brinar: Ćifanks, I. del.
Hauptman: Računica za meščanske iole, I. del. Mazi: Geometrija za nii-e razrede eredn-jih šol. Fink :Zemliepis za meščanske šole, 1. del. Kozenov: Geogratlčni atlas. (Hrvatska izdaja.) Brinar: Zgodovina, I. del.
Macher: Pržrodopis za me^r isKe Sole, I. stopnja. Senekovič: Fizika in kemija za meščanske šolo, 1. stopnja.
El. razred.
Katoliški katekizem
Stroj: Kratka zgodovin* katoličke cerkve. Jederlinič: Drntja srnska ali hrva«ska čitanka. Brinar; Ćttrnka za meščanske šole, II. del. Brinar: Sloverska vsdnica za mešč&nske šole. Haupiman: Raćonica za meščanske šole, II. dol. Mazi: Geometrija za nii.\e razrepe srednjih šol. Brinar: Zgod* ;ins, I. del. Fink: Zemlfepis sa meščanske šole, I. del. Kozenov: Geoprafični at-as. (Hrvatska izdaja.) Macher: Prirođonis za meščanske šole, II. del. Senekovič: Fizika in kemija za meščanske šole, II. stopnja.
EU. raizredm
Katoliški katekizem. Stroj: Liturgika.
Deanovič-Stipčevič: JngosIovrns'*o lišče.
Brinar: Čitanka za meščanske šole, III. del.
Breznik: Slovenska slovnica.
Hauptman: Racantea sa raeččaasfre šole, III. del.
Matek-Jeran: Geometrija za W. in V. razred srednjih Sol.
Brinar: Zgodovina, II. del.
Fink: Zemljepis za meščanske šole, L del.
Kozenov Geografićn! atlas. (Hrva.ska izdajal
senekovič: Fizika in kemija za Btt&assfci šole, III. del.
Macher: Prirodopls za mesca-*ske šolep III. del.
IV. razred.
Katoliški fcatekiz&sn.
Deanovi' Stiocevič: Jng^ slovansko lišče.
Brinar: ČU.--ka za meičraske šole, IV. del.
Breznik: Slovenska slovnica.
Haunrman: Račanfcs, III. del.
M:-tek-Jeran: Geometrija za IV. in V. razred srednjih šol.
Bučar: Zgodovina starega veiia.
Brinar: Zgodovina, L in II. del.
Melik: ZemHenis Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kozenov: Geograf Sćul atl&s. (Hrvatska izdaja.)
Macher: Prirodopi* I., II. in III. del.
Baebler: Kemija in mineralogija.
Homan: Scmatologifa.
Senekovič: Fizika I., II. in III. del.
Vse te knjige se dobijo v
Narodni knjigarni, Ljubljana
□
D O □ □ □ □ O O
□
C C
o
□
D
8
□
□ □ □ D □ □
n o c
d
Prešernova ulica 7.
Prešernova ulica 7.
jnnnnGnanDnnanGnnnDDnnnnr'^n^nnr^nrinnnnDGii
Risalna orodja S«aS
Velika izbira       itd.       Zmerne cene
Fr D 7aior OP**1*« Liublfsna. II. r. Ldjcl Stari trg 9.      62 T
tiste AK fMii
mehanična delavnica
3591 (noprevlfalnica)
L. BARAGA, LJuhlana. Selenburgova ulica 6.
odgovore uprave naj se priloži 1  din -r.   Plačuje se vnapre?.
Sfrsšno lepenKo m
KCntilfCUlSl (KgnfiMiitalieilerpapiie)
dobavlja takoj v vsaki množini najceneje 5273
3os. R, ?3h, f iubljana,
Gradaška ulica 22.
Telefon 513
Drva
trboveljski
premog
H. Fetrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16
Telefon 343
t 57
I    SMbe I
Lovopazitelja
sposobnog tražimo 7a lo* vište u Primorju. Sran u naravi. — Ponude si oznakom plaće i drugih uvjeta te referenca upra* viti na »Sporting club« Crikvenica. 5794
Sena  malih oglasov
vsaka beseda SO para — Najmanje pa Din S-—
Zobotehcik
(starejša moč), perfekten v zlata in kavčuku, vešč tudi operativno — želi premeniti službo. Cen j. ponudbe pod Kranj/5S20 na upravo »Slovenskega Naroda«.
>OOOOOtXJOTC3QQCX>OW;iOCXXXXX<X*X^
C
3
•v
M
o
O
tU •- -
t—
O bo
00
ca
_ > v cz
O
eJ2
a
u
rt
ho
ti c
■o o
v-rt
Odvetniški
koncipijent
s sodno ali vsaj enoletno odvetnišho prakso — se sprejme v službo. Pogoji po dogovoru. — Nastop čirnp^eie. — Dr. Anton Švigelj, odvetnik v Liub.-ljani. 5829
Prodajalka
es trg -no stek^ ir. poredana — se išče. — Pismei-^ Tir-.rtudhc z rrfe* rei»carni je poslati na tvrd.<o Av^ast AgnoJa, Ljubljana. 5527
pomoćnika Kobasičarskoga
«amo prvorazrednu silu. tražim po mogućnosti odmah. — Obratiti se na: Josioa Dominis. kobasi* čar, Sušak. 5S24
oooc^>r»rococooooooor3CX3eooeooraooooeo^c^
Stenografinja
in strojepiska (izurjena), z daljšo odvetniško p^a* ksr — želj primernega mest^ 7^ takoj; najraje v kaki odvetniški pisirni. — Ponudbe pod »Izurjen na^5834« na upravo »SI. Naroda«.
Pomočnika
dežnikarske stroke od* nosno mladeniča, ki bi se hotel uriti dežnikarstva, sprejmem takoj. — Na* s^ov t upravi »Sloven* skega Naroda«. 5713
I    ?ro83m 1
Otroški voziček,
dobr^ hranjen, se proda. — Beethovnova ulica 15 (Morozova). 5831
Šivalni stroj
in zlata damska ,Tra — ceno naprodaj. — Naslov rove uprava n>Slovepsi-e* ga Naroda«. 5832
Pian*no
dunajske tvrdke, dobro ohranjen, radi pomanj« kanja prostora ceno na* prodaj pri trgovcu Franc Godererju, Kočevje, Glavni trg. 5323
Lepa plišasta
rdeča garnitura
doSro ohranjena, onsto* jeca iz di 'ana. dveh fo* teljev in dveh stolov — se prav poceni proda. — Naslov pove uprava »SI. »Naroda«. 5830
Bukova drva
kupuje po najvišiln ce* nah — Družba »Uir^ja«, Kralja Petra trg S. 5S14
HALO! HALO!
Polhove kože
kupujem v večjih množi* nah za Ameriko in pla* čam do 15. septembra po 3—5 Din komad. — Trgo* vina s klobuki Franc ?ma!c, Ljubljana. Marijin trt I. 5825
Stanovanja |
Meblovana soba
išče za dva akademi* ka. — Ponudbe pod »Nem i mi'5801« na upra* vo »SI. Naroda«.
MeHovano sobo
išče akademik za takoj. — Ponudbe pod »Južnak 5802^ na upravo »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
in h^ano se sprejme ta» ko j gospod ali dijak. — Soba čista z električno razsvetljavo. — Naslov pove uprava »Slovenske* iia Naroda«. 5836
Veliko sobo
ali dve mali — meblovani ali nemeblovani — išče za takoj zakonski par brez otrok. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 5822
Stanovanji
(opremljeni) se oddasta; — eno proti odstopnini, drugo v vili blizu Ljub« liane — zakoncem brez otrok. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5837
Mesečno sobo,
priprosto, z zajtrkom, v bližini glavnega koiodvo* ra — iščem s 1. okto* brom. Sem ves dan od* soten. — Ponudbe pod »Železniški uradnik'5SI3« na uoravo »Slov. Nar.«.
Prazna soba
v sredini mesta, parketi* rana in z električno raz* svetljavo — se odda s 1. oktobrom dotičnemu. ki plača najemnino za calj Časa naprej ali proti po* sojilu. — Ponudbe pod »Prazna soba 4/1/5833« na upravo »Slov. Naroda«.
Dijaka ali
dijakinjo
nižje srednje šole spre j* mem na stanovanje in dobro domačo hrano. Električna razsvetljava. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5787
I Kenremičnin? J
Pri prodaji
posestva
dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Realitetne pisarne »POSEST«, d. z o. z. v Ljub* ljani. Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla« šajo kupci. 54/T
Resnim kupcem
vil. stanovanjskih, trgov* skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. i. v Ljubljani, Sv. Petra ce* sta 24. 55/T
Razno
1
Dve dijankinji
se sprejmeta na dobro hrano. Strogo nadzorstvo. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5770
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovarn Rosen* dorfer, Czapka, Ehrbmr, Hol z!, Schweighofer, Ori* ginal Stingl itd. — Tudi na obroke! — Jerica Hu* bad, roj. Dolenc, Ljub* ljana, Hilšerjeva ulica 5.
30
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato* rija po znižanih cenah. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 67 T
Pen<
e,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako. vec. 52'T
la- Trapist sir
punomastan, la. Tilsirer sir, čajni maslac razašilic uz umjerene cijene mlje» kama Kark> Laznickv. Dežanovac. 5792
Modistka Horvat
Ljubljana, Stari trg, pro* daja bele klobuke, 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, raz« lični baržunasti in druge novosti po najnižjih cc* nah. Žalni klobuki v za« logi. 63/T
Opozarjam
gg. trgovce in gostilničar« je, da imam vedno prvovrstni polemendolec. pol* nomastni Trapist, Grov* cr, Tilsiter in čajno ma» slo po najnižji ceni v za« logi. — Iv. Kos, mleknr« na, Bohoričeva ulica 2^, Ljubljana 5703
Trboveljski premog
drva, koks
angleški premo? šlezijske brikete
dobavlja ILIRIJA tu. Kralja Petra trg S.
Tel. 220. — Plačilo tudi ra obroke.  70 t
Inserati v »Malih oglasih«
imajo neoporečno velik uspeh v »Slov. Narodu*.
1
ž W C N O
.t: c ni
>
rs >tSJ
t3
o
c3
O
O
jO
C
a H
3** 6
' rt C > CJ0V> C r-
^ o.
1.2. o. S
*~ ^ "c
**
Kfi
' 60 .m
2: "9
O cs
o
OCA)
o . ni
iS "5
(d
tn >• O hO
K/3
"o
"ććT
OGLAS.
Gradsko poglavarstvo u Sarajevu uz saradnju svih privredno-trgovačkih institucija priredjuje dne 2 L, 22., 23. septembra o. g.
SARAJEVSKI SAJAM
stokom i stočnim proizvodima
Od općine grada Sarajeva broj 22, 376 od 31. jula 1924.
Drobne šolske potrebščina
(peresnice, imitacile usnja in papirnate od Din 3"— naprej; peresa 10 kosov Din T50, svinčniki od Din 020 naprej, peresrriki od Din 0^25 naprej, notezi od Dfn 1*— naprej)
po izdatno znižani ceni nudi
I Narodna knjigarna v Uubijani
Cp R CD P <~D B CD ^ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3 ■ CD ■ OicDBO
Prlma usnlato Blagi damske torbice, denarnice, doze za snotke
iz najboljše nemške tvornice .Karstadt & Co., Hamburg*, se posamezno zelo ceno razprodajajo. L** od 3. do 7. ure poooldne do 13. septembra 1924 v hotel u n i ivoli", soba štev. 21. ESld CDBCr>"3rTD3CD!?CDSCD3CDHCD»f3DrcZDlCD
ooooocooooooc
5074
Radi smrti se proiia v Tlove&n Sadu prvovrstni, najbolje uvedeni in najmoderneje urejeni ' 5804
zobozdrouniškl atell
Natančneje pri o^las. zavodu SCHMOLKA, Novi Sad, Futoški put 2
Jesenska sezija!
550S
MEINL-KAVA
Ravnokar dospele novosti po znižanih canata!
Velika izbiri modnega nakita, svile, baržana L t. i
Perilo xa dama in gospoda- — Volnene ter svilene Jopice, roka-    65 ^ - - vice, nogavice - -
Prodaja % 10 do 20°|0 popastom!
modna TRGOVINA
^1. Šinkovec nas.. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19.
^&&pittkj£jgk »Narodne tiskarne««