Kranj — Včeraj popoldan se je v Kranju začel 7. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. To prireditev, na kateri predstavlja svoje izdelke 118 domačih in tujih proizvajalcev ter specializiranih trgovskih organizacij, je odprl republiški sekretar za ljudsko obrambo in član slovenskega izvršnega sveta Martin Košir. Med sejmom, ki si ga bo moč ogledati do sobote, 9. ju-tUja, bo na sporedu tudi več spremljajočih aktivnosti. Danes dopoldan se začne dvodnevni seminar o organiziranju radiološko-biološko kemijske zaščite v družbenopolitičnih skupnostih; popoldan pa bo vaja RBK zaščite na območju krajevne skupnosti. Posebna zanimivost sejma je razstava o obrambni vzgoji v našem šolstvu. (S) - Foto: F. Perdan XXXII. Številka 42 aviteiji: občinske konference SZDL t, Kranj, Radovljica, Škofja Loka — Izdaja Časopisno podjetje 'Kranj — Glavni urednik Igor Slavec ^tovorni urednik Andrej Zalar IASILO SOC ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, torek, 5. 6. Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Prekmurci spoznavali Gorenjsko Vestnikov vlak v soboto pripel/al na Gorenjsko 1200 bralcev murskosoboškega časnika Vestmk - Povsod prisrčni sprejenu ift » Dobrava - Sobotne proslave v dobravski tovarni so se poleg *wIskre udeležili številni ugledni gostje. membna pridobitev Iskre Wo soboto so na Blejski Dobravi odprli nove Svodne prostore Iskrine temeljne organizaci [Telefonske enote — Proslave v dobravski tori so se poleg delavcev Iskre udeležili pred-hniki družbenopolitičnih organov gorenjske regije in jeseniške občine iVka Dobrava - Letos mine- 425-članskemu kolektivu na razpo-farto leto od začetka uresniče- lago kar 5800 kvadratnih metrov »dogovorov med jeseniško ob- prostorov. fr rinVoščino in kranjsko Iskro- Naložba, katere vrednost znaša |Wnaniko o prenosu dela okrog 40 milijonov dinarjev, je ko-f^ie telefonije iz Kranja v lektiv rešila lokacijske razdrobljeno-V*o občino. Leta 1970 je nam- sti, utesnjenosti v Proizvodni hali, I'proizvodnih prostorih Iskre na pomanjkanja skladiščnih m drugih I^Dobravi začelo delati okrog potrebnih prostorov. Razen tega , . • -~ ;..«fir«li telefon- so jo uresničili po načrtih - delo proizvodni ha1 v prizidku pa naložbi posvetili veliko pozornosti Kranj — Vestnikov vlak prijateljstva, ki bi mu lahko dejali tudi veseli vlak, je v soboto nekaj minut pred pol enajsto pripeljal na kranjsko železniško postajo 1200 bralcev prekmurskega časnika Vest-nik iz Murske Sobote. Prijatelje iz najbolj vzhodnega konca Slovenije je na kranjski železniški postaji pozdravila kranjska pihalna godba, pozdravili pa so jih tudi predstavniki gorenjskih občinskih konferenc SZDL in medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, razen njih pa sekretar medobčinskega sveta ZKS za Pomurje Geza Bačič in predsednik medobčinskega sveta SZDL za Pomurje Maks Rojs. »Pozdravljam vas v imenu Gorenjcev,« je na kranjski železniški postaji dejal predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari. »Tudi s takšnimi manifestacijami navezujemo stike in upam, da vaš današnji obisk Gorenjske ni zadnji,« je poudaril govornik. Povedal je, da številni ljudje iz Prekmurja delajo na Go- da v' uooravi 4a»->-'« —-- \j^af^bUke ;»n7haii je-stelloi; januarja, 2* .P t f: 107-5 se ie obrat v prizidku pa marca letos - so ob gonijo. Leta 19/0«> J« « naložbi posvetili veliko pozornosti temeljno ^^{^nfa tudi družbenemu standardu in soci- ^Si^^ alnim po.trebrdeIavcev- Nali°tba £»je 197t> . n „„mpri- pa je za temeljno organizacijo Iskre Sejem je odprt Včeraj dopoldan se je v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju začel 7. sejem opreme in sredstev civilne zaščite — To edinstveno prireditev v naši domovini je odprl republiški sekretar za ljudsko obrambo in član slovenskega izvršnega sveta Martin Košir S*nej*o programsko usmeri > a začrtala tudi rešitev pro S ttiske. Do izgradnje nove >4ie hale, P^Ms,mddadx-»* delala na skupno 1800 kvadri »etrih površin, danes pa je pa je za temeljno organizaciji Blejski Dobravi dobra osnova nadaljnemu razvoju, je na njenemu Nadaljevanje na 2. str. DOGOVORIMO SE 4. STRAN: KJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ŠKOFJA LOKA 11 iuniia ob 13.30 se bodo v mali sejni sobi skupščine We^ali delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, Ml v sejni sobi skupščine občine delegati zbora združenega ; m. un pa v j -n skupnosti. Med pomembnimi točkami -"o o stanju varstva borcev NOV in vojaških tek spremembe dokumentarnega gradiva k nja družbenega plana razvoja občine za inve-j» v letošnjem letu in informacija o stanju «^vr„je^mVet!;ttvaJ \.__-■- KRANJ — Na sejemskem prostoru v Savskem logu je bilo minuli ponedeljek dopoldan nadvse živahno. Množica ljudi in zvoki kranjskega pihalnega orkestra so naznanjali svečan dogodek. Ob 11. uri se je začel letošnji sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Slovesnosti ob odprtju te prireditve so se med drugimi udeležili predstavniki zveznega, republiških in pokrajinskih sekretariatov za ljudsko obrambo pa republiških in pokrajinskih štabov civilne zaščite, podpredsedniki izvršnih svetov skupščin SR Srbije, Makedonije in Slovenije, poveljnik Ljubljanskega armadskega območja in drugi pripadniki JLA ter predstavniki Številnih jugoslovanskih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela. Obiskovalce je v imenu organizacijskega odbora sejma pozdravil predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič, ki je v svojem govoru predstavil razvojno pot sejma opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju. Kot je poudaril, njegov razvoj kaže, da je prireditev našla pravo vsebino in namen. Na dosedanjih šestih sejmih je sodelovalo skupno 410 razstavljavcev, obiskalo pa jih je blizu sto tisoč udeležencev. Na petih strokovnih seminarjih je bilo prek 3500 udeležencev. Na letošnji prireditvi sodeluje 118 razstavljavcev iz domovine in tujine. Pred odprtjem prireditve je republiški sekretar za ljudsko obrambo in član slovenskega izvršnega sveta Martin Košir opisal pomen in organiziranost civilne zaščite pa dosedanje dosež-' 3 na tem področju. Kakor je ned drugim dejal, je sejem izredno posrečena oblika aktivnosti, ki na najbolj neposreden način in na zadovoljivi strokovni ravni predstavlja tako strokovnim organom in ustanovam kot najširšemu krogu obiskovalcev dosežke na področju razvoja sredstev in opreme civilne zaščite. Razstavljeni izdelki, praktični prikazi njihove uporabe in druge aktivnosti sejma pomembno vplivajo na našo usposobljenost za izpolnjevanje ukrepov civilne zaščite. Dobra usposobljenost pa je, kot je poudaril Martin Košir, neprecenljivo bogastvo, ki ga ne more nadomestiti še tako visoko razvita tehnika. S. Saje t renjskem in tako ustvarjajo naš boljši danes in jutri, še posebej pa je opozoril na pomen gospodarskega in drugega sodelovanja med Gorenjsko in Pomurjem. Nekatere delovne organizacije z Gorenjske imajo že v Pomurju svoje obrate, kmalu pa se jim bo pridružila še Iskra. Prek-murje bo tako bogatejše za novih 400 delovnih mest. Predstavniki vlaka prijateljstva so izročili Gorenjcem spominsko darilo — ročno izdelano vazo, primerek njihove domače obrti, nato pa so se gostje razporedili v 20 avtobusov, ki so jih popeljali na krožno vožnjo po Kranju in okolici. Del jih je ostal v kranjski občini, del pa v radovljiški in škofjeloški, kjer so jih v delovnih kolektivih nadvse prisrčno sprejeli. Zveza kulturnih organizacij Kranja je poskrbela za prijetno bivanje gostov iz Prekmurja. Na skupnem kosilu v restavracijah Iskre in Ibija so jim zaigrali in zapeli ansambla Trgovci in Rudi Jevšek, oktet Sava, tamburaši Bisernica iz Reteč, folklorna skupina iz Preddvora, za smeh pa so poskrbeli humoristi. Hitro je minil dan, mnogo prehitro, kot so pravili gostje iz Prekmurja. Ob šestih popoldne jih je vlak odpeljal proti domu, ostala pa je obljuba, da se spet srečamo! J. Košnjek 7. SEJE41 OPRE41E IN SREDSTEV krani CIVILNE Z4SCITE i vstop prosti 4.-9.6.79 NASLOV: O LAS 2.STRAN TO*EK, 5 JUftUA Visoke carine Jugoslovansko-zahodno-nemška komisija za gospodarsko sodelovanje je temeljito razpravljala o menjavi med obema državama. Lani je bil razkorak med uvozom in izvozom najvišji, zato si bodo prizadevali, da bi ga zmanjšali. Eden izmed vzrokov nekonkurenčnosti jugoslovanskega blaga v Nemčiji so razmeroma zelo visoke carine. Samo vino je bilo obremenjeno z 42-odstotnimi dajati'ami, vino iz severnoafriških držav pa prihaja na zahodnonemško tržišče povsem neobremenjeno. Koruza iz ZDA V začetku letošnjega leta je Zvezni izvršni svet odobril intervencijski uvoz koruze v višini 935.000 ton. Jugoslavija je že kupila okoli 600.000 ton koruze, na ameriškem tržišču, po poprečni ceni 115 do 117 dolarjev za tono. Koruzo bodo dobavili junija in julija, vso količino pa naj bi pripeljali z jugoslovanskimi ladjami v pei jadranskih pristanišč najkasneje do konca avgusta. Trgovski strokovnjaki opozarjajo, da bo treba pohiteti z nakupom še preostalih količin koruze. 26 milijonov litrov radenske V Radenski komaj zmorejo vsa naročila številnih domačih in tujih kupcev mineralne vode in brezalkoholnih pijač. Samo maja je Radenska poslala na tržišče 25 milijonov litrov mineralne vode in brezalkoholnih pijač, proizvodnjo pa bo v poletnih mesecih morala še povečati. Toliko litrov mineralne vode niso prodali v enem mesecu še nikoli doslej, tako so razumljivo plan prodaje in proizvodnje precej presegli. Več gostov Dalmacijo je po podatkih prvih štirih mesecev letošnjega leta obiskalo skupaj za 10 odstotkov več domačih in tujih gostov kot v enakem lanskem obdobju. Dalmacijo je v tem času obiskalo 285.000 turistov, kar je za 3.000 več kot v lanskih prvih štirih mesecih. Tudi število nočitev se je povečalo za okoli 10 odstotkov. Dovolj le perutnine V prvih mesecih letošnjega leta je bilo naše tržišče zado voljivo založeno z vsemi vrstami mesa, za poletne me sece pa napovedujejo pomanjkanje nekaterih vrst mesa, dovolj naj bi bilo le perutnine. Večja založenost je bila predvsem zato, ker so preskrbela meso tudi zasebna kmetijstva, ki so ponudila za 10 odstotkov večjo dobavo. Kmetije so založile tržišče z 71 odstotki goveda, 65 odstotkov prašičev, 44 odstotkov ovac in 74 odstotki perutnine. Premoga ni Naše trgovske organizacije se že oskrbujejo s premogom, vendar morajo nanj kupci čakati po več mesecev. Lani so ga imeli rudniki in trgovci ob tem času dovolj, letos pa se že čuti precejšnje pomanjkanje, kljub povečani proizvodnji rudarjev. V Kranju že od začetka maja ne sprejemajo več naročil za nakup premoga, dobavili ga bodo le tistim, ki so ga naročili že pred meseci. Sadjarstvo zaostaja V želji, da bi v Jugoslaviji pospešili razvoj sadjarstva, smo več vlagali v proizvodne zmogljivosti kot v nasade, zato sadjarstvo zaostaja. Po raba zelenjave je v Jugoslaviji enaka kot v razvitih državah, poraba sadja še vedno zaostaja. Tudi v sadjarstvu bo zato treba razmišljati o sodobni tehnologiji, predvsem predelavi sliv, ki predstavljajo kar polovico sadja pri nas. < Blejska Dobrava - Direktor Iskrine temeljne organizacije Telefonske enote Maksimiljan Erzin je podelil priznanja kolektiva tudi 16 delavkam, ki so se prve zaposlile na Blejski Dobravi. Foto: F. Perdan Pomembna pridobitev Iskre Nadaljevanje s 1. strani med drugim poudaril direktor temeljne organizacije Telefonske enote Maksimiljan Erzin na začetku sobotne proslave v dobravski tovarni. Velik pomen odprtja novih proizvodnih prostorov tako za celotno Iskro kot tudi za jeseniško občino so zatem v svojih govorih označili predsednik kolektivnega poslovodnega organa delovne organizacije Iskra Kranj Aleksander Mihev, generalni direktor sestavljene organizacije Iskra Jože Hujs ter predsednik jeseniške občinske skupščine Slavko Osredkar. Svečanost so nadaljevali s podelitvijo 22 priznanj temeljne organizacije družbenopolitičnim delavcem iz jeseniške občine, nekaterim delovnim organizacijam, ki so sodelovale pri uresničitvi naložbe, pa delavcem dobravske Iskre, med njimi tudi prvim 16 delavkam, ter izročitvijo priznanj delovne organizacije Iskra nekdanjemu predsedniku jeseniške občinske skupščine Francu Zvanu in direktorju Erzinu. Potem ko je Helena Klavžar, prva delavka v dobravski tovarni, prerezala vrvico in predala ključ novih proizvodnih prostorov predsednici delavskega sveta temeljne organizacije Telefonske enote Majdi Gašpe-rin, so gostje in drugi udeleženci proslave prisluhnili kulturnemu sporedu. V njem so sodelovali moški pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave in člana amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic. Svečanost so sklenili s tovariškim srečanjem delavcev Iskre in gostov na Bledu. S. Saje Begunje naj ostanejo spomenik naši revoluciji Res je. Čustveno smo vezani na te mogočne, trdne zidine begunjske graščine, kjer je v štirih letih vojne trpelo im umiralo na tisoče zavednih Slovencev. 12.096 talcev je šlo skozi begunjske zapore: 821 jih je bilo ustreljenih na grajskem vrtu in v Dragi, 4.448 pa je bilo odpeljanih v razne druge zapore in koncentracijska taborišča. Begunje so tako postale nekakšen simbol trpljenja, bolečine in upora Gorenjske in vse Slovenije. In prav nič čudno ni, da smo tako enotni v tem, naj prav ti begunjski zidovi ostanejo spomenik naši revoluciji tudi za bodoče rodove. Pa ne samo revoluciji. Vsemu delavskemu revolucionarnemu gibanju pred vojno, naši partiji in danes razvoju našega samoupravljanja. Pred dnevi se je pri Medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko sestal odbor za ustanovitev muzeja revolucije na Gorenjskem, ki je pregledal več možnih variant, kje in kako urediti ta muzej pri nas. Česarkoli bi se ta trenutek lotili, potegne za seboj tudi ogromna sredstva. Predlagano je namreč bilo, da se ali gradi nov muzej ali pa se povsem adaptira grad potem, ko psihiatrična bolnica zapusti begunjske prostore, Brigadirska naselja oživljajo V naši republiki bodo letos tri zvezne in sedem republiških mladinskih delovnih akcij, na katerih bo sodelovalo blizu 5000 brigadirjev, ki naj bi opravili več kot 600.000 delovnih ur v skupni vrednosti 44 milijonov dinarjev. Vse tri zvezne akcije v Posočju, Suhi krajini in na Kozjanskem bodo trajale od 9. junija do 2. septembra. Brigadirji bodo delali v treh izmenah po 28 dni. Na vsaki akciji bo tako sodelovalo po 15 brigad s 600 mladinci. V Posočju bodo obnovili in razširili vodovodno, cestno in elek trično omrežje, na Kozajnskem bodo pomagali pri obnavljanju vodovodov in cest, v Suhi krajini pa bodo gradili ceste in vodovod« v občinah Novo mesto, Kočevje, Grosuplje in Trebnje. Tudi vseh sedem akcij republiškega pomena se začenja ta meser. Krampi in lopate že od minule sobote oziroma nedelje zvenijo v Brkinih, Slovenskih goricah in v Qo« riških brdih, ostale pa se začenjajo če/, siabe In tedne; akciji Istra m Bela krajina 23. junija, akciji Goričko in Kobanska pa LM. iunija. H I kjer je začasno. Odbor je proučil vse variante in se končno odločil za tretjo varianto, da v neposredni bližini dogradi paviljon, ki naj bi se arhitektonsko vključil v sedanji objekt in pokrajino, potem pa bi postopoma obnavljal in preurejal grajske prostore za dejavnost muzeja revolucije na Gorenjskem. Od končnega cilja, da nekoč ves begunjski grad postane muzej revolucije, pa ne odstopajo, so poudarili člani odbora. To je naš dolg našemu boju, vsem padlim, to je pa tudi naloga in obveza za vzgojo mladih, ki naj spoznavajo našo revolucijo, naše žrtve in naš boj za boljši delavčev jutri, našo samoupravo, ki ima trdno začrtano pot. Tako je bila politična odločitev, ki jo je pred dvema letoma sprejel zbor gorenjskih aktivistov v Zasipu pri Bledu, da je treba Begunje, ki so en sam spomenik, ohraniti take, kot so, potrjen še enkrat in sprejet tudi sklep, da se program muzeja revolucije v Begunjah vključi v smernice srednjeročnega programa razvoja Gorenjske. Predlagano je tudi bilo, naj bo muzej v Begunjah samostojna ustanova, ki bo delovala v okviru Gorenjskega muzeja Kranj. Vsi lokalni muzeji revolucije pa seveda ostanejo kot samostojni muzeji. D. Dolem Borci in planinci na Blegošu Kranj — Boni Škofjeloškega odreda. Gorenjskega vojnega področja s komandami mest in partizanskimi stražami (vsi slavijo letos 35. obletnico ustanovitve), kurirji in ku-rirke relejnih postaj na območju, kjer sta odred in vojno področje delovala. pripravljajo 21. julija skupaj s škofjeloškimi planinci, mladinci, taborniki in vojaki veliko proslavo na Blegošu. Vključena je v program proslavljanja letošnjega jubileja partije, skoja, sindikatov in socialističnega ženske ga gibanja, obenem pa bodo ta dan planinski dom na Blegošu poimenovali po Škofjeloškem odredu. Pripravljalni odbor za proslavo se je že nekajkrat sestal Naloge so razde Ijene. tako da se dan pred dnevom vstaje obeta na Blegošu velika proslava S škofjeloške strani m s (Vrk-nega bodo prihajali ljudje na Bltgofl kjer bo proslava in kulturni pro gram, v katerem bo zapel tudi Koroški oktet Nekateri njegovi (Mani so I nI i borci škofjeloškega odreda m Gorenjskega vojnega po dročja —jk Teden solidarnosti — 1. do 7. junij Razumljivo je, da v tednu solidarnosti, ki poteka v Jugoslaviji od 1. do 7. junija, ni mogoče izraziti vse potrebne solidarnosti delovnih ljudi in občanov, ki se sicer kaže in potrjuje vse leto. Pač pa je teden solidarnosti priložnost, ko še posebej poudarjamo vlogo in pomen socialistične solidarnosti, ko pregledujemo dosedanje doseženo in ko se o akcijah solidarnosti ade dogovarjamo. Teden solidarnosti je torej čas številnih aktivnosti v družbenih organizacijah in društvih, je teden aktivnosti vseh delovnih ljudi, občanov in mladine. Letošnji teden solidarnosti sovpada z akcijo zbiranja solidarnostne pomoči v potresu porušenemu črnogorskemu pri*, morju. Zavedamo se, da bo pomoč Črni gori morala trajati še vse letošnje leto in prav gotovo še dljeN Vsa dosedanja pomoč prizadetemu področju je bila tolikšna, da bi jo bilo zares tetka izraziti v številkah, saj niti vse pošiljke pomoči v materialu nito bile ocenjene, niti ni bilo časa, da bi mislili še na to. Kljub tema je morda dobro vedeti, da se je do konca maja na skupnem računu republiškega odbora Rdečega križa Slovenije za Črno goro zbralo 122,4 milijona novih din, sem pa seveda niso všteta direktna denarna nakazila nekaterih slovenskih občin pobratenih s črnogorskimi občinami. Prav tako tudi niso celovita poročila o deviznih nakazilih naših delavcev v tujini, rojakov ter posameznikov in ustanov, ki še neprestano izražajo — tako v dejanjih kot v obljubah — mednarodno pomoč. V Sloveniji pa je trenutno odprtih še 13 zbirnih računov pri posameznih občinah, zbrana vsota bo znana kasneje., V do sedaj zbrano pomoč tudi še ni vštet enodnevni zaslužek zaposlenih v slovenskih delovnih organizacijah. Ob tem pa seveda ni pomembna le pomoč v denarju, pač pa ponudba delovnih organizacij Slovenije za pomoč pri obnovi v potresu prizadetega gospodarstva. Tako je bil pri Gospodarski zbornici Slovenije ustanovljen odbor za razvijanje pobud in usklajevanje predlogov za obnovo ali formiranje novih delovnih organizacij v Črni gori. Prav je, da se ta teden izkoristi za preverjanje solidarnosti na ostalih področjih; brez dvoma bo za to veliko priložnosti tako v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih* družbenopolitičnih organizacijah. Solidarnostna zavest aaai postaja nekaj samo po sebi umevnega, občasno jo preverjamo* akcijah, kot je bila na primer včerajšnja, ki jo je Rdeči kril organiziral za zbiranje rabljenih oblačil. Solidarni bodo mladinci, ki bodo v teh poletnih mesecih v zveznih brigadah pota«' gali odstranjevati posledice potresa v Črni gori, solidarne boš* brigade Rdečega križa, ki v odročne kraje naše republike i svojevrstno pomoč dinamičnejšega spopadanja z nerazvit Težko bi našteli prav vse oblike, ki se jih tudi spontano loti varno, kadar čas in kraj zahtevata, da pomagamo takoj, darnosti se namreč ne učimo, enostavno je posledica našega samoupravnega socialističnega sistema, ki ga kot izvajalci delovni ljudje sprejemajo in vodijo, zato nas prav gotovo ni* ae more presenetiti. L. M. JESENICE Danes ob 13. uri se bo sestalo predsedstvo občinskega sveta Z» sindikatov Slovenije z Jesenic. Člani predsedstva bodo ocenili suai 2C pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na področju sta* J51 vanjskega gospodarstva v jeseniški občini in obravnavali naloge s* dikatov s tem v zvezi. Med drugim bodo razpravljali tudi o predW kjl samoupravnega sporazuma o inovacijski dejavnosti v občini in prt" 2* logu za ustanovitev odbora za inovacijsko dejavnost pri občin*«1 ? t sindikalnem svetu ter obravnavali predlog delavskega sveta jeseni* J železarne za reševanje problemov glede fluktuacije delavcev. V četrtek, 7. junija, ob 16. uri bo seja občinske konference Zve* komunistov Slovenije z Jesenic. Člani konference bodo največ [ I nosti posvetili obravnavi informacije o četrtletnih gospodarskih P*" l njih v občim ter dogovoru glede nalog komunistov pri uresničeval ■ politike za ekonomsko stabilizacijo. Razen drugega bodo tudi potro* ^ sklepe konference o usmerjenem izobraževanju. (S) KAMNIK V sredo. 6. junija, ob 12. uri se bo sestal izvršni odbor skupne otroškega varstva in med drugim obravnaval analizo razvoja otrošk« varstva v zadnjih štirih letih. V četrtek, 7. junija, ob 11. uri se bo sestal izvršni svet občil skupščine in med drugim obravnaval sprejete naloge pri uveljavljanj« samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem ?c spodarstvu, stališča in predloge glede statuta centralne čistiW naprave Domžale-Kamnik in predlog soglasja za razširitev dejavno^ Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra z informacijo o prijavah * vpis in zmogljivosti. KRANJ \ k k Kranjski izvršni svet se je v torek, 29. maja, sešel na 53. sejo. # drugim so člani izvršnega sveta obravnavali osnutek zakona osiste". družbenega planiranja in o družbenem planu ter imenovali dve kon«jj. siji, kot terja republiško navodilo, ugodno pa je izvršni svet ocenil ru»1 aktivnosti pri pripravi prihodnjega družbenega plana kranjske obfljjj V Kranju je bila v četrtek 33. seja komiteja občinske konfet*"**1 ZKS. Na njej so razpravljali o oceni delovanja in vključevanja os»C nih organizacij ZK v delegatski sistem, o čemer bo razpravljala t*J konferenca ZKS. o ocenjevanju članov ZK in o zaključkih seminarja* vodilne kadre v ZK. ki ie bil na Brdu. Komiteje obravnaval tudifJ. lišča občinskega sveta Zveze sindikatov o delitvi in razporejanju^ stev za osebne dohodke ter nagrajevanju po delu. Gradivo je bilo F j zil iv no ocenjeno. ŠK. LOKA V ponedeljek 1 junija, se je sestal izvršni odbor kmetijsko zernlJ1 ške skupnosti in med drugim obravnaval informacijo o stanju sred^ pospeševanje kmetijstva, družbeni dogovor o lovu na loškem lov*« gojitvenem območju in probleme Čebelarjev. . V ponedeljek. 4. umna. je potekala seja sveta krajevne skupnog Skofia Loka Med drugim je bil v obravnavi letošnji program delaj] poročilo o poteku priprav za gradnjo družben.h objektov .z samopni BPeVDaneH se j.- ob 7. uri začela seja izvršnega sveta občinske skuH Mine Na dnevnem redu je med drugim kratko poročilo komisij uZ vanje spornih lokacij v dosedanjem delu in obravnava pwWe£ [ičnih l»k.„ „ in predlog družbenega dogovora o ..gradnji novecafaM baze cestnega podjet |a Kranj. leskladja v zaposlovanju Izdatkih občinske skupnosti za zaposlovanje KfeAtlaŠfl \tmalo kadra Z VISOko ali VIŠJO IZOOrazbo, Za- odstotka družbenega produkta, leto \pa tudi produktivnost - Zaposlovati smo- SSv.Sfo h6£E££ d£B*S£ "w i; skladu z resolucijo ter realnimi sred- P">«voda 3.STRAN G LAS njeročnimi plani . ijica — Lani je bilo v *1£000 zaposlenih in je tako Mast v primerjavi z letom [fciala za 3,4 odstotke, ali 1,4 več kot predvideva občin-hicija. Lasni se je v občini zaposlilo 600 delavcev, od [jbj 40 odstotkov delavcev iz republik. Med na novo si delavci jih je bilo kar 58 polkvalificiranih in ne- kvalificiranih. Letni prirost kadrov znaša v občini do 500 de'avcev, ki pa po svoji kvalifikacijski strukturi ne ustrezajo potrebam • delovnih in drugih organizacij. Z visoko izobrazbo je zaposlenih 2,5 odstotka delavcev, z višjo 2,9 odstotka delavcev, s srednjo izobrazbo 15,8 odstotka delavcev, največ pa je kvalificiranih delavcev, legacije PTT podjetij, imajo pred- Delavski svet delovne organizacije Veletrgovina Špecerija Bled razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Ntf: višja ali srednja šolska izobrazba pravne, organizacijske ali ekonomske smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju kadrovskih del in samoupravljanja, družbenopolitična neoporečnost. iti naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in doka-i izpolnjevanju pogojev na naslov Veletrgovina ŠPECERIJA i Kaj u ho v a 3, z oznako Za razpisno komisijo v 15 dneh po *i razpisa. bo izbran za opravljanje objavljenih del za štiri leta. ite bomo o izidu obvestili v 30 dneh po poteku veljavno-'tzpisa. rec lesa bo spet dovolj Na Gorenjskem je najnižja produktivnost prav v radovljiški občini, v občini je tudi za višje in visoke šole razpisanih le 0,22 odstotka štipendij glede na vse zaposlene. V Jugoslaviji je 10,5 odstotka zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo, v Sloveniji 8,1 odstotka, v Radovljici pa le 5,4 odstotka — na Jesenicah 5,5 odstotka, v Kranju 7,6 odstotka, v Skofji Loki 4,7 odstotka in v Tržiču 2,7 odstotka. V Radovljici potrebujejo za letos 11 pripravnikov z visoko šolo, 6 pripravnikov z višjo šolo in 30 s srednjo šolo. Razpisali so 7J štipendij ob 330 že podeljenih.kadrovskih štipendijah. Zelo malo kadrovskih štipendij daje gozdarstvo, kmetijstvo in najmanj trgovina, največ pa kovinsko-predelovalna industrija, promet in zveze. Za letos so organizacije združenega dela občine objavile 47 potreb po štipendistih srednje šole, višje in visoke šole in kar 382 učnih mest, poklicne namere mladine pa so povsem drugačne, saj jih želi 165 v poklicne šole in 224 v štiriletne srednje šole. Nad temi podatki občinske skupnosti za zaposlovanje se velja vsekakor zamisliti in ustrezno ukrepati. Zaposlenost se nikakor ne sme povečati nad dogovorom v resoluciji, zavzeti se bo treba za ustrezno diferenciacijo zaposlovanja. Zato naj bi skupnost za zaposlovanje vsako polletje pripravila analizo zaposlenosti v občini, občinska skupščina pa obravnavala vse posamezne organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti, ki sklepov ne bi upoštevale. Skupnost za zaposlovanje naj bi tudi dajala soglasja za posamezne naložbe, ki so povezane z večjim zaposlovanjem. '*rmopol SOVODENJ Predelava plastičnih mas 64225 Sovodenj telefon: (064) 69-012 IZDELUJEMO —- velike in male — torbice za kasete — albume za kasete — albume za plošče — velike in male — albume za značke — velike in male — albume za kovance — albume za diapozitive — albume za slike — albume za vizitke — razne vrste map: IVO, BLED, AGENT, REKLAM itd. NOVO cevi za namakanje O mesnico na Partizanski cesti bo odslej Ifrltnl^?^ \da temeljna OrganizacijO MeSOlzdelki iz ,bl .mo*le sprejeti srednjeročnega ali jskega kombinata v Radgoni - Razen 5SStJ^ le in govedine občasno tudi teletina vedno ^ ^tlli jrazličnejši mesni izdelki in Kvalitetna vina nizacije zaposlile naj bi p iz radgonskih kleti S- Prodaialno mesa na Par- otvoritvijo mesnice v Tržiču pa so Ccesti v starem delu Tržiča je prvič posegli tudi na Gorenjsko, ^i^avnim oskrboval Kme- Zagotavljajo, da bo mesa vedno ^J*0™*"nV v£™n« hi doV°li; zla?ti.svinJ'ine » govedine, ovne orga-. potem tudi same štipendirale, izučile in specializirale. £) g je zdaj ne več, ne *ljali V petek zjutraj je *tržiškim kupcem z mesom, * izdelki in vinom prvič temeljna organizacija |-*u dela Mesoizdelki, vklju-i* Kmetijski kombinat Rad- ob nekaterih dnevih pa se bo dobila tudi teletina, ki je sicer povsod primanjkuje. Razen mesa bodo Trži-čani v malce prenovljeni prodajalni lahko kupovali tudi najrazličnejše poltrajne in trajne izdelke iz mesa — nekateri bodo kar do 10 odstotkov cenejši kot drugje, ponudbo pa so Radgončani popestili še z bogato % je predvsem ta, da ima jzhiro priznanega radgonskega šam-'turovinsko osnovo, saj v panjca jn drugih kvalitetnih vin iz kombinata zredijo vsako leto kombinatovih kleti. \ 7000 govedi, okrog 32.0UU telet za zakol *t radgonske temeljne or- jn 1500 icici----* —.-~----» pia- mesom in mesnimi vjj0i da je gorenjsko tržišče zanje • n,njiiomati^n;i. :~;<>mnn zanimivo, ker nima na Predstavniki Mesoizdelkov pra- J*anie torej ni problematična, izjemno zann ^ «7vniu so prišli celo tako pretek' lastnih razvoju so pnsi -r ZU ljU m*. časa uspešno druge kraje Gorenjske. pretek' lastnin zalog mesa. Zato bo-iščejo trg zunaj svoje do postopoma s svojimi ugodnimi Tako na ljubljanskem ponudbami skušali prodirati tudi v že dalj ---- osem njihovih prodajaln z H. Jelovčan javljanje posledic poplav Sija je svoje delo vzorno opravila - Priza-hra/evne skupnosti prejele akontacije - V kkuje izdelava projektov za obnovo cest H oka - Vodna ujma, ki je tudi člane komisije, ki so občinski • • ____*~x;iQ na Hn- samoupravni komunalni interesni Upravičena opozorila Nudimo vam za ogled in dober nakup naše lepe izdelke. Obiščite nas na VII. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite od 4. do 9. junija 1979. Prizidek dražji Prizidek pri kranjski Gimnaziji, za katerega se je odločila Gorenjska, ne bo zgrajen sredi letošnjega avgusta, ampak najkasneje 1. oktobra — Kje najti dodatnih 6 milijonov dinarjev — Odklonilno stališče republiške izobraževalne skupnosti »Loka - , knuarja pustošila na Go-l\i je naredila veliko škode ftJWjeloški občini. Vodnogo-■^o podjetje iz Kranja je da je na Selški Sori za 3.871.300 dinarjev najbolj prizadete so bile i Dolenja vas — Sori za 829.900 dinarjev in ton toku Sore za 924.400 ~arjev na re R%ode, skupaj torej dinar r £ Voda, ki je prestopila h Iti* na posameznih odsekih 1^ ceste, hudourniki so s r^ajali pesek in asfalt. Cestno /i k Kranja je ocenilo, da je 0i^2,OOO.OOO dinarjev. n&vljanje posledic poplav je il.wpi izvršni svet imenoval ie\k komisijo, ki je svoje delo Jc^v) vzorno., Natančno je na il^ene poškodb določila in **jl'ijte, ki so dolžni opravljati 'Tv območno vodno skupnost, ^^jiodarsko podjetje, P(xijt?t-ftj^ianje hudournikov, Cestno 1PTl k Kranja, občinsko samo-**§ tamunaino interesno skup "'Pl temeljno telesnokulturno "flVin krajevne skupnosti. Ko IyJW skupnosti ocenjevale i\do so zaradi usklajevanja * teje svojih svetov vabile samoupravn. skupnosti predlagali, da iz sredstev za elementarne nezgode nakažejo akontacije. Tako je bilo razdeljenih 1,115.000 dinarjev, Sorica in Davča sta kot nerazviti področji prejeli 470.000 dinarjev, iz poračuna za lansko leto ša je bilo nakazanih še 940.000 dinarjev. Tako so v večini krajevnih skupnosti že odpravili precej škode. Vodnogospodarsko podjetje je istočasno z oceno škode poročalo tudi o sanacijskem programu. V teku je izdelava geoloških raziskav in projektov za obnovo cest, katere investitor bo republiška skupnost za ceste. Le Podjetje za urejanje hudournikov še ni predložilo sanacijskega programa. Pri odpravi posledic poplav sodeluje tudi kmetijska zemljiška skupnost. Njen izvršni odbor je koncem aprila že sprejel sklep o izvajanju agromelioracij, kar pomeni, da bo pri tem krila 70 odstotkov materialnih stroškov, ne upoštevajoč kriterija intenzivnosti in površine. Prispevek bo plačala lastniku zemljišča oziroma izvajalcu po izvedbi del in po predloženi ustrezni dokumentaciji. M. Volčjak KRANJ - v razpravo o uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu kranjske občine, razprava se je začela 1. junija in bo trajala do 13. junija, se je vključil tudi izvršni svet občinske skupščine. Na seji, ki je bila v torek, so člani izvršnega sveta sprejeli zadolžitve, zapisane v programu uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Imenovali so komisijo, ki bo skrbela za uresničevanje nalog. Razprava na izvršnem je opozorila na vse probleme, značilne za stanovanjsko gospodarstvo. To velja predvsem za zaostajanje pri urbanistični plati stanovanjskega gospodarstva, pri prostorskem urejanju in pri komunalnem opremljanju. Vrzeli so večkrat posledica pomanjkanja kadrov, zato kaže v prihodnje bolj skrbeti tudi za to plat problematike. Cene v stanovanjskem gospodarstvu vztrajno naraščajo in kranjska občina pri tem ni izjema. Rešitev se ponuja v dohodkovnem povezovanju vseh, ki sodelujejo pri pridobivanju in komunalnem urejanju zemljišč, pri proizvodnji gradbenega materiala, pri gradni stanovanj in urejanju okolja ter odgovornih za gospodarjenje in razporejanje stanovanjskega denarja. Vendar to sodelovanje ne sme biti v škodo stanovanjskega standarda. Odločilneje kot doslej mora biti sodelovanje občanov pri gospodarjenju s stanovanjskimi stavbami. Pravica in dolžnost vsakega stanovalca, še posebno v družbenem stanovanju, je vključevanje v sistem upravljanja stanovanjskega sklada in vzdrževanja. Prav tu pogosto grešimo in se ne zavedamo dovolj velikega pomena tega. To naj ne ostane le kot priporočilo, temveč obveza, -j k Kranj — Gorenjska se je s samoupravnim sporazumom obvezala zgraditi pri kranjski Gimnaziji prizidek, sicer ustanova ne bo mogla opravljati svojega poslanstva. Tako bomo zbrali 16.870,000 dinarjev. Gradbeni odbor se je konec lanskega septembra prvič sestal in ponudil gradnjo prizidka gorenjski gradbeni operativi. Najugodnejši je bil kranjski Gradbinec, ki je izračunal, da bo gradnja veljala 18.266,767 dinarjev, kar je bilo že več kot so bila načrtovana zbrana sredstva, prav tako pa tudi več, kolikor so zračunali projek-tantje. Le-ti so menili, da bo 15 milijonov sedemstošestinsedemdeset tisoč dinarjev dovolj za gradnjo. Zato je vladalo prepričanje, da pomanjkanja sredstev ne bo, saj bi po sporazumu zbrali več sredstev kot pa je bila ocena projektantov. Kranjski Gradbinec se je sredi letošnjega januarja lotil gradnje. Tudi zaradi pomanjkljive dokumentacije gradnja ne poteka tako kot bi bilo potrebno. Prizidek do 15. avgusta ne bo zgrajen, kot je bilo predvideno. Gradbeni odbor in nadzorni organ sta pristala na skrajni rok podaljšanja gradnje: 1. oktobra letos. Veliko hujši problem od tega je pomanjkanje denarja. Zmanjkuje 6 milijonov dinarjev. Samo gradnja bo veljala 18.266,767 dinarjev. Projekti so vredni 740.000 dinarjev, stroški nadzora znašajo 371.000 dinarjev, za opremo bo treba odšteti 1.220,000 dinarjev, podražitve pa znašajo 2 milijona dinarjev. To znese skupno 22.597,767 dinarjev, zbranih pa bo 16.870,000 dinarjev! Resna je torej nevarnost ustavitve gradnje. Gradbeni odbor je zaprosil republiško izobraževalno skupnost za pomoč, pa je bil njen odgovor negativen. Tudi delegatsko vprašanje v republiški izobraževalni skupnosti ni zaleglo. Pred predsedstvom skupščine gorenjskih občin se je znašel predlog, da bi Gorenjska sama pokrila manjko. Nihče ne zanika pomena prizidka, so menili na predsedstvu, vendar to ni edini izhod iz krize. Graje vredno je po sodbi predsedstva ravnanje republiške skupnosti. Najlažje je reči »ne«, čeprav gre za ustanovo oziroma investicijo republiškega pomena. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin meni, da mora republiška skupnost pokriti vsaj stroške podražitev, če že ne tudi del drugega manjka. Interesne skupnosti za izobraževanje gorenjsih občin in medobčinska gospodarska zbornica pa naj najdejo načine premostitve sredstev v sodelovanju z banko in se dogovorijo za načine odplačevanja. Interesne skupnosti za izobraževanje v zdajšnji situaciji niso sposobne prispevati dodatnih sredstev, občinski proračuni pa so tudi razporejeni. J. Košnjek ^f" SGP TEHNIK 188» LOKA CESTA 2 V. Kadrovska komisija TOZD GRADBENIŠTVO SGP TEHNIK SKOFJA LOKA ponovno objavlja proste delovne naloge in opravila za nedoločen čas MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: ekonomska srednja šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih. Prednost imajo kandidati z opravljenim tečajem za delo na stroju Ascota. Poskusno delo 2 meseca. Osebni dohodek približno 6.560 din. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi In delovnih izkušnjah na SGP TEHNIK Škofja Loka, Stara cesta 2. kadrovska služba, kjer lahko dobijo tudi druge informacije (tel. 60-371). Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izibiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. OLAS4.STRAN TOREK. 5. JUNIJA II ® škofja loka Sredstva za pospeševanje kmetijstva se stekajo prepočasi 5. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine bo v sredo, 13. junija, ob 13.30 v mali sejni sobi skupščine občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2. 8. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine bo v sredo, v 13. junija, ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2. Dnevni red DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Nadomestne volitve dveh delegatov v družbenopolitični zbor skupičine SR Slovenije, 3. Potrditev zapisnika 4. seje družbenopolitičnega zbora in 3. skupne seje vseh zborov občinske skupščine z dne 9. 5. 1979 ter poročila o izvršitvi sklepov, 4. Poročilo o stanju varstva borcev NOV in vojaških invalidov v občini, 5. Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane v občini, 6. Osnutek spremembe dokumentarnega gradiva k resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Škofja Loka 1975 - 1980 v letu 1979 — poglavja 1.3 Investicije, predvidoma začete v letu 1979, 7. Informacija o urejanju urbanistične dokumentacije v občini Škofja Loka za obdobje julij 1978 — junij 1979, 8. Informacija o stanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, izvajanje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva ter problematiki zagotavljanja sredstev za premiranje privezovanja telet za pitanje, 9. Osnutek zakona o družbenih svetih (Poročevalec, št. 12), 10. Predlog programa dela zborov občinske skupščine za obdobje julij — december 1979, 11. Delegatska vprašanja. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1. Izvolitev komisij za verifikacijo po* oblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov, 2. Potrditev zapisnika 3. skupne seje vseh zborov in zapisnika 7. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 9. 5. 1979 ter poročila o izvršitvi sklepov, 3. Poročilo o stanju varstva borcev NOV in vojaških invalidov v občini, 4. Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane v občini, 5. Osnutek spremembe dokumentarnega gradiva k resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Škofja Loka 1975 - 1980 v letu 1979 — poglavja 1.3 Investicije, predvidoma začete v letu 1979, 8. Informacija o urejanju urbanistične dokumentacije v občini Škofja Loka za obdobje julij 1978 — junij 1979, 7. Informacija o stanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, izvajanje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva ter problematiki zagotavljanja sredstev za premiranje privezovanja telet za pitanje, 8. Osnutek zakona o družbenih svetih (Poročevalec, št. 12), 9. Predlog programa dela zborov občinske skupščine za obdobje julij — december 1979, 10. Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, 11. Osnutek zakona o javnem mestnem prometu, 12. Predlog odloka o zazidalnem načrtu »Družbena obrt« v Skofji Loki, 13. Predlog odloka o zazidalnem načrtu »Šola in vzgojnovarstveni zavod« v Selcih, 14. Predlog odloka o zazidalnem načrtu »Rudnik urana 2irovski vrh«, 16. Predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Dražgošah, 16. Predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Lučinah. 17. Mnenje k ustanovitvi delovne organizacije »šport in rekreacija« v ustanavljanju, 18. Delegatska vprašanja. Kmetijsko zemljiška skupnost mora ponovno ovrednotiti možnosti za uresničitev letošnjega načrta - Premiranje privezovanja telet za pitanje terja razširitev programa Kmetijska zemljiška skupnost je izvršnemu svetu podala infor- macijo o stanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, izvajanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva ter problematiki zagotavljanja sredstev za premiranje privezovanja telet za pitanje. Za izvedbo sprejetega plana pospeševanja kmetijstva bi bilo treba zagotoviti 8,909.500 dinarjev. Obveznosti kmetijsko zemljiške skupnosti za prvo tro-mesečje so znašale 1,358.228 din, nepokritih je ostalo 291.430 dinarjev. Sredstva sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, ki naj bi za letos zagotovil 6,500.000 dinarjev, se stekajo prepočasi. Izvajanje samoupravnega sporazuma o intervencijskem regresiranju prodaje krmnih žit in močnih krmil daje predvidene rezultate. Izboljšana in dopolnjena je krmna bilanca v živinoreji, izboljšala se je kvaliteta dobavljene živine. S sporazumom, ki bo izvajan do konca junija, bo dosežena planirana poraba krmil in poraba sredstev v višini 2,268.000 dinarjev. Ker se situacija v govedoreji in preskrbi s krmili ni izboljšala — v letošnjem letu se je koruza podražila od 5 na 7 dinarjev za kilogram - uvoz koruze pa teče prepočasi, so podpisniki sporazuma ocenili, da bo treba veljavnost sporazuma podaljšati do konca leta. Zato bo treba iz dodatnih virov izven primarne kmetijske proizvodnje in predelave zagotoviti okrog 2,000.000 dinarjev. Živinorejska poslovna skupnost je 24. aprila letos sprejela sklep o premiranju 100 kilogramov telet za pitanje. Premija, ki jo zagotavljata republiški proračun in živinorejski pospeševalni sklad, znaša 550 dinarjev pod pogojem, da kupci spitanih živali Zagotovijo nadaljnjih 450 dinarjev za vsako tele, tako da korist-niki dobijo premijo v višini 1000 dinarjev. Po oceni bo treba za letošnje prvo polletje zagotoviti 990.000 dinarjev, s tem bo prišlo v občinski prostor 1,220.000 dinarjev republiških sredstev. Me-soizdelki iz Škofje Loke pa ne morejo zagotoviti potrebnih sredstev, saj imajo že v prvem tromesečju 4,000.000 dinarjev nepokrite izgube. Prav tako tudi ni možnosti, da bi zagotovili premostitvena sredstva iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Izvršni svet meni, da samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, ki ga je združeno delo sprejelo istočasno z aneksi za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti decembra lani za letošnje in prihodnje leto, obvezuje podpisnike k plačilu prispevka. Po veljavnih predpisih gre ta prispevek iz doseženega dohodka in sredstva bodo v celoti združena po sprejetju zaključnih računov za letošnje leto. Zato se zastavlja vprašanje, kako uresničiti sprejeti program. Nujno je treba reševati tudi republiški dogovor o premiranju privezovanja telet za pitanje, kar zahteva razširitev programa. Kmetijsko zemljiška skupnost bo morala zato ponovno ovrednotiti realne finančne možnosti za letos s ciljem, da bi bilo neuresničenih nalog čim manj. Pri popravku bo treba preveriti možnosti bančnih kreditov in kreditov kmetijskih proizvajalcev na osnovi pričakovanega dohodka po samoupravnem sporazumu za pospeševanje kmetijstva. Iz občinskega proračuna pa lahko črpa sredstva za potrebe gospodarskih posegov do višine 1,850.000 dinarjev kot premostitev. r Program dela od julija do decembra Z junijem se izteka enoletno programsko obdobje dela občinske skupščine na programa dela, ki so ga' sprejeli 12. julija lani za obdobje j julij 1978-junij 1979. Odslej boj občinska skupščina sprejemala in delala po programu dela za koledarsko leto. Zato morajo zbori tokrat sprejeti program dela le za drugo polovico letošnjega leta. Predloženi program dela sloni | na programih dela upravnih organov in izvršnega sveta občinske skupščine. K njegovemu oblikovanju so bile povabljene tudi delegacije in konference delegacij, samoupravnih interesnih skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, skupnosti in družbenopolitične organizacije. Osnutek programa dela zborov občinske skupščine je obravnavalo predsedstvo občinske skupščine in ga 25. maja z manjšimi dopolnitvami sprejelo. Mestni avtobus od Podlubnika do Lipice Predlog odloka o ... V Škofji Loki se že dalj časa kaže potreba po vzpostavitvi javnega mestnega prometa, zlasti zaradi odmaknjenosti stanovanjskega naselja Podlubnik od industrije na Trati. Primestne linije so s prevozi na tej relaciji močno obremenjene. Tudi organizacije združenega dela, ki sedaj na osnovi pogodbenih prevozov z Alpetourom skrbijo za prevoz delavcev na delo in z dela, se zavzema- ... zazidalnem načrtu »Družbena obrt« v škofji Loki Organizaciji združenega dela Obrtnik in Slikopleskarstvo opravljata uslužnostne dejavnosti s področja mizarstva, parketarstva, plastike, pečarstva, steklarstva, sobosli-karstva in trgovine z materialom, ki ga uporabljata pri svoji dejavnosti. Ker nimata primernih poslovnih prostorov v starem mestnem jedru Škofje Loke, sta se zaradi izboljšave pogojev dela ter rešitve iz sedanje prostorske stiske odločili za gradnjo novih objektov in v ta namen naročili zazidalni načrt. Osnutek zazidalnega načrta »Družbena obrt«, ki sta ga predložili v obravnavo in nadaljnji postopek, predvideva preselitev njihove dejavnosti na območje Grenca, kjer je po urbanističnem načrtu mesta Škofje Loke določena industrijska cona. Zazidalni kompleks obsega površine v predelu med cesto Kranj —Škofja Loka in Kidričevo cesto. To je raven teren, ki sedaj služi v glavnem potrebam kmetijstva, odlikuje pa ga relativna bližina mestnega jedra in dobra prometna povezanost. . .. zazidalnem načrtu »Šola in vzgojnovarstveni zavod« v Selcih Krajevna skupnost Selca je predložila v obravnavo in sprejem osnutek zazidalnega načrta za šolo in vzgojnovarstveni zavod v Selcih, ki obravnava območje vzhodno od obstoječega naselja Selca in obsega površino 1,63 hektara. Tu že stoji šola, ki ne zadošča več potrebam naselja. Zato je predvidena gradnja nove šole, ob njem pa športne površine. Na tem območju je predvi-dena tudi gradnja vzgojnovarstvene ustanov*'. ...zazidalnem načrtu »Rudnik urana Žirovski vrh« Na podlagi noveliranega urbanističnega programa občine je Urbanistični zavod PA Ljubljana izdelal za rudnik zazidalni načrt, ki bo podlaga za nadaljnje lokacijske postopke. Lokacija z jamskim obratom, obra tom predelave in jalovišči leži v doli- , jo za javni mestni promet, ni potoka Brebovice, ki je desni pri- Vendar pa prevoznik tok Poljanske Sore Ustanovitev delovne organizacije »Šport in rekreacija« Temeljna telesnokulturna skupnost predlaga ustanovitev delovne organizacije »Šport in rekreacija«, ki bo skrbela za storitve občanom na področju izvajanja športno-rekrea cijskih aktivnosti in tekmovalnega doslej to krajevne skupnosti in te meljna telesnokulturna skupnost, ki v skladu t zakonom o združenem delu to ne more biti. Predlog je obravnaval izvrsni §vet, ki meni, da je ustanovitev delovne športa in organizirala prireditve. Na organizacije »Šport in rekreacija v področju telesne kulture, predvsem ustanavljanju« družbeno upravi pri vzdrževanju in gradnji telesno- čena. Vendar opozarja ustanovite kulturnih objektov odnosi niso ure- Ija, da ho treba točneje prikazati, jeni, vse več je težav pri težnjah po kolikšno ekonomsko obremenitev izgradnji večjih objektov. Bodoča predstavlja poslovanje delovne orga delovna organizacija naj bi uprav- nizacije, razmejiti pristojnost pri ljala smučišča na Soriški planini in odločanju med delavci delovne orga Starem vrhu ter športne objekte na nizacije in delegati ustanovitelja in osnovi dogovora z dosedanjimi jasno definirati, kaj je neomejena upravljalci in investitorji. S tem bi odgovornost ustanovitelja. Izvršni dobili prvega nosilca investicij za svet meni, da je ta odgovornost o m« ■ telesnokulturne objekte, saj so bili jena v okviru finančnega nacrt i oddaljena od Gorenje vasi okrog 3 kilometre. Samo ležišče rude in s tem področje notranjih jamskih objektov leži v jugovzbodnem delu Zirovskega vrha. Lokacija objektov rudnika in predelave uranove rude v Žirovskem vrhu je pretehtano izbrana. Zavedajoč se vseh negativnih posledic, ki bi jih rudnik in predelava lahko imela na okolje in človeka, z upoštevanjem še sprejemljive ekonomike, je investitor pristopil k izdelavi vrste predhodnih raziskav in študij, ki jih je bilo v celoti izdelanih 72, od tega 35 s poudarkom na varstvo okolja. Te študije pred širšo skupnostjo dokazujejo, da vpliv objektov in tehnologije ne bo segal preko dopustnih normativov in kriterijev. Rudnik urana Žirovski vrh ima glede na ugotovljene eksploatacijske rezerve življenjsko dobo 15 let in na to so dimenzi-nirani vsi potrebni objekti ter niso predvidene dodatne površine za razširitev. Celotni kompleks obsega okrog 63 hektarov zemljišč, ki so v naravi večinoma gozd, ostalo so se-nožeti, minimalni del pa obdelovalne površine. Zaradi lokacije predelovalnega obrata sta prizadeta dva kmeta, ki jih je potrebno preseliti in jim zagotoviti nove objekte v bližini. Ostali vplivi in posegi v zemljišča okoliških kmetij za kmete niso eksistenčna vprašanja. ... o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjski naselji v Dražgošah in Lučinah Z novelacijo urbanističnega programa občine so v Dražgošah pred videne nove površine za stanovanj sko gradnjo. V mejo območja so gajeta zemljišča severno od sole v približni izmeri 4 hektare Določene 80 v soglasju s krajevno skupnostjo Dražgoše. kmetijsko zemljiško skup nostjo in občinsko samoupravno ko munalno interesno skupnostjo, pred leti pa so bile opravljene tudi geološke raziskave, ki so pozitivne V Lučinah je za pozidavo pred v i denih okrog 5 hektarov površine, V mejo območja so zajeta zemljišča na »Marjaninetn griču«, to je desno ob testi Gorenja vas Lučine, pred naseljem Lučine Zemljišče je \ u.i ravi poraščen pašnik, neprimeren /'i kmetijsko obdelavo, Površine za sta novanjsko gradnjo so bile določene V soglasju s krajevno skupnostjo Lučice, kmetijsko zemljiško skupnost jo in občinsko samoupravno komunalno interesno skupnost jo. Za obe območji je določena izdelava zazidalnega načrta. Da bi se do njegove izdelave preprečilo nenačrl no parceliranje in prodaja Zemljišč za gradnjo, sta predlagana odloka 0 splošni prepovedi prometa / /cm Ijišči, prepovedi paivelaciie m gr.i ditve. Alpetour predvideva, da mestni promet sam ne bo rentabilen, zato je bilo na skupnih sestankih s predstavniki krajevne skupnosti Škofja Loka, organizacij združenega dela in občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti domenjeno, da bi za kritje razlike sklenili samoupravni sporazum. Predlog sporazuma je bil že obravnavan in je v razpravi. Kraievna skupnost Škofja Loka mora pred začetkom uvedbe javne** j mestnega prometa urediti še obrača- i lišča v Lipici in Podlubniku in of miti postajališča. Trenutno ne mogoče vključiti tudi Zminca Reteč, temveč bo v začetku promet uveden na relaciji P nik —Lipica. Uvedbo in funkcioniranje nega prometa naj bi urejal odlok.1 naj bi bil do 23. junija v javni pravi. Sorazmerno kratek rok naj omogočil, da bi bil odlok sprejet na julijskem zasedanju ot skupščine in bi bilo s tem mt mestni promet uvesti s 1. avj Krajevna skupnost bo v tem organizirala javno razpravo tako, < bo zajet čim širši krog občanov vt uporabnikov in izvajalcev javnef mestnega prometa. Odlok poleg tui ditve prog javnega mestnega pva meta natančno določa tudi praviš in dolžnosti prevoznika in potnika*] DOGOVORIMO SE Javna razprava o osnutku spremembe resolucije Ponovno i ovrednotiti investicije Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana razvoja j občine v letošnjem letu določa, da morajo investicije zasledovati najmanj enega od naslednjih ciljev: izvoz, produktivnost* j ekonomičnost, racionalno nadomeščanje uvoza in da morajo te- J meljne organizacije pomen kreditov pri zagotavljanju virov na* A domeščati z dohodkovnimi povezavami. Zaostrene gospodarske i razmere pa terjajo ponovno ovrednotenje investicij, ki so pred-.-J videne za začetek v letošnjem letu. Osnovni razlogi za to so pregrete gospodarske razmere na* i domačem tržišču, ki povzročajo trošenje več kot ustvarimo, pri 1 čemer imajo glavni delež investicije, ki niso financirane is ust- J varjenega temveč iz pričakovanega dohodka, energetska kriza J v svetu, verižne podražitve surovin in drugega blaga, ki ga uva.- J žamo in elementarne nesreče v Jugoslaviji, od katerih je potres i v Črni gori še posebno boleč.'Urejanje razmer spremljajo ukrepi J zveznega izvršnega sveta in drugih organov. Tako je Svet guver- J nerjev Narodne banke Jugoslavije sprejel sklep, po katerem mo- J rajo temeljne in združene banke uskladiti obseg porasta svojih plasmajev tako, da letos ne bo'do porasli več kot 19 odstotkov. V | Temeljni banki Gorenjske je do sedaj odobreno toliko kreditov, T da bi bili po predvideni dinamiki dospelosti plačil plasmaji prekoračeni za 4 odstotke. Banka se bo morala zato z inveati* torji sporazumeti, da bo "črpanje kreditov v določeni višini preloženo v prihodnje leto. Pri tem bo treba upoštevati nekatere neodložljive naložbe, kot na primer referendumske programe. Oddelek za družbeno planiranje in razvoj skupščine obči« je zato 10. maja letos prosil vse potencialne investitorje za realno oceno možnosti za začetek za letos predvidenih invesocu. Na osnovi dogovorov je pripravil predlog spremembe dokumentarnega gradiva k resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine za letošnje leto in sicer k poglavju 1.3 Ia-vesticije predvidoma začete v letu 1979. Poročilo je obravnaval izvršni svet občinske skupščine, ki predlaga osnutek spremembe v javno razpravo do 23. junija. Iz gradiva je razvidno, da so naložbe umaknili naslednji investitorji: Termika, LTH Poljane, Tehtnica Železniki, Gorenjska predilnica - temeljna organizacija Predilnica, Mesnai industrija Gorenjske - temeljna organizacija Mesoizdelki Skorja Loka, krajevna skupnost Škofja Loka - kulturno družbeni center Na novo se vključi trgovina Kmetijske zadruge Skofia Loka na Trati. Prednost naj bi imele naslednje investicije: poslovno seminarski center, vrtci, investicije na področju infra-Htrukture (vode, kanalizacije, elektrike, telefonije), investicije« sredstev samoprispevkov, gradnja novih P™*™°**™*^ Slikopleskarstva, Iskra 2elezniki in druga faza naložbe v LTH. Vse druge investicije bodo sledile po vrstnem redu v okviru kreditnih možnosti poslovne banke. Delovne "t™*" nisaciie ki imajo prosta sredstva poslovnega sklada, pa se mo-rairigovar^ati za skupna vlaganja na o^o^oh^M razmerij v tiste naložbe, ki jih je mogoče začeti graditi čimprej. —K 5. JUNIJA 1979 1711 5.STRAN,G LAS ŠKOFJA LOKA DOGOVORIMO SE Varstvo [borcev NOV in vojaških invalidov [zadovoljivo 1 pravic pridobivajo tudi udeleženci tov, ki nimajo statusa kTa — Stanovanjska problematika še šotna — Precejšnje tmembe je doživelo ' -avstveno varstvo em ko se predpisi s področja vojaških invalidov in dru-invalidskih upravičencev v i le Se dopolnjujejo s pošali pravicami, doživlja zakona področju varstva borcev precejšnje spremembe, saj na pridobivajo več pravic enci NOV, ki nimajo statusa Materialni položaj udeležen-OV ki izpolnjujejo pogoje gle-ojnega štetja posebne dobe in dogovorjene pogoje, se je bi-)bboljšal, socialni Problem pa aajajo tisti, ki imajo le enojno »posebne dobe in katerim je »pnmavalnina dodeljena, vendar Wla povečevati. V škofjeloški S ie 58 uživalcev takih pnzna-Mod skupno 142) ki znašajo No 600 dinarjev. Problem bo rešen s sprejeto spremembo nega dogovora - predlagan ustrezni občinski odlok - ki izjemno podeljevanje pn-I tudi aktivnim sodelavcem i štetiem posebne dobe. 'Sa problematika je še ririsotna. Narašča število pro-^novanjska posojila za stanovanj, prihajajo pa tudi za dodelitev ali zamenjavo nja Izvršni svet občinske #: lci ie obravnaval poročilo iju varstva borcev NOV in vo-Lalidov, je menil da morajo Hip zveze združenj norcev ■sije Paziti, da se sredstva rJ v skladu s predpisi, »ilnie spremembe je v zad ^JdožWelo zdravstveno var-w. Normativno je to pod *ro urejeno, vendar^bo.treba ivHi nekatere P0^"^^. uvei;avljanju teh pravit, ža topliko zdravljenje se liskj določali v dispanzerju •ovi celotnega Pogleda f rav len gtania borcev v občim, uor Wo . «m odpadla odveza Ha niuia pri plačevanj rije za zdravila m zdrav J^ocju Škofjeloške.f$Z »civilnih invalid«^ do nekate «. temeljne P™™« j Temeljne f»»"" . :n »S iih ie v občini 137, in tokih invalidskih upravičencev, tom o vojaških in dodatek S^tujo ponfoč, 25 orto-iSaik ortopedske pnpo-dodatek, ^pravičencev. *«" temeljnega rf. &£w»bl°»ki sakon ovo-ISKŽlfcta eredatva zagotavlja «*™"* ™«*„ pa je bilo po- DOGOVORILI SMO SE Seja kranjske občinske skupščine Obravnava osnutka zakona o družbenih svetih, razprava o uresničevanju sistema družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v kranjski občini, ocena izvajanja programov malega gospodarstva in kmetijstva ter razprava o problematiki zobozdravstvenega varstva v kranjski občini najpomembnejše točke dnevnega reda zasedanja zborov kranjske občinske skupščine, kije bilo 30. maja Kranj — Osnutek zakona o družbenih svetih sta pred zasedanjem skupščine obravnavala komisija za organizacijo in delovanje javne uprave in državnih organov in izvršni svet občinske skupščine. Kranjčani imajo na osnutek zakona nekatere bistvene pripombe, s katerimi so delegati soglašali. Osnutek zakona ne omenja oblikovanja in delovanja družbenih svetov pri družbenopolitičnih organizacijah, pomanjkljiva pa je tudi razmejitev med družbenimi sveti v družbenopolitičnih skupnostih in pri upravnih organih. V osnutku je tudi preveč ponavljanj, prav tako pa je uporaba znanstvenih dosežkov premalo upoštevana pri delovanju družbenih svetov pri organih uprave. Tudi ustanovitev družbenega sveta z odlokom je po sodbi delegatov odveč, saj je dovolj že trden medsebojni dogovor sodelujočih. Zato naj se družbeni sveti ustanovijo z dogovorom, ne pa z odlokom. Nejasnosti so tudi pri udeležencih v družbenih svetih, pri volitvah in imenovanju predsednikov družbenih svetov ter pri odgovornosti izvršnega sveta in drugih organov do družbenih svetov. Družbeni sveti po sodbi Kranjčanov ne smejo povzročiti širjenja administracije. Skupščina bo pripombe posredovala zakonodajalcu. Ocena uresničevanja družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v kranjski občini zajema predvsem področje planiranja ter področje delitve dohodka in čistega dohodka. Velja ugotovitev* da povsod še ni ustreznih dogovorov in sporazumov, marsikje pa le-ti so, pa jih podpisniki ne spoštujejo. Preveč je formalnosti in izgovarjanja na posredovanje države, kar tudi potrjuje slabost sporazumevanja in dogovarjanja. V kranjski občini je treba ugodno oceniti sporazumevanje pri delitvi dohodka in čistega dohodka. Poraba ne narašča pretirano, prav tako pa ostaja združenemu delu več denarja. V prihodnjem obdobju bo treba temu področju posvetiti več pozornosti, je menila skupščina. Sporazum in dogovori morajo terjati od podpisnikov disciplino in za nedisciplinirane predvideti sankcije. Celovito kaže analizirati, kaj vse vpliva na rast ali upadanje dohodka, za uresničevanje pomembnejših nalog pa bo še vedno potrebno združevanje sredstev delovnih ljudi in občanov na osnovi sporazumevanja- in dogovarjanja. O uresničevanju programov malega gospodarstva in kmetijstva je bilo zadnji mesec v kranjski občini že veliko rečenega. Za oba velja, da srednjeročni program v prvih treh letih kaže znake zaostajanja. Potrebni bodo ukrepi, da bo zamujeno nadoknađeno. To še posebej velja za družbeni proizvod, za kadrovsko problematiko, za povezovanje in združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah in za vse tisto, kjer panogi ne napredujeta tako kot bi želeli. Obe sta pomembni, zato moramo ustvariti pogoje za njun razvoj. Tu ima pomembno vlogo občina in njeni ukrepi, za kmetijstvo pa bo še posebej pomembna ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Z ustanovitvijo ne kaže odlašati. Problematika zobozdravstvenega varstva občanov kranjske občine se je znašla tudi na seji občinske skupščine. O ugotovljeni problematiki je že razpravljal delavski svet temeljne organizacije združenega dela Zobna poliklinika. Soglaša z vključevanjem družbene skupnosti v razreševanje problematike, vendar naj obtožbe na račun zobozdravstvenih delavcev ne bodo več enostransko usmerjene, o problemih pa naj se razpravlja v prisotnosti predstavnikov zobozdravstvenih delavcev. Skupščina priporoča samoupravno reševanje zobozdravstvene problematike. To terja pripravljenost delavcev TOZD Zobna poliklinika sodelovati pri tem, prav tako pa sta tako strokovna usposobljenost zobozdravstvenega kadra in oprema na visoki ravni. Delovni ljudje prispevajo za zobozdravstvo precejšnja sredstva in terjajo uredvsem razvoj splošnega zobozdravstva. Čakalna doba se mora skrajšati. Kako uresničiti ta cilj, mora biti znano do oktobra. Skupščina prav tako meni, da se morajo uporabniki in izvajalci zobozdravstvenih storitev samoupravno organizirati na osnovi svobodne menjave dela, da se mora zboljšati družbenoekonomski položaj zobozdravstvenih delavcev in izenačiti z drugimi, enako usposobljenimi, bolj kot doslej pa kaže stimulirati storilnost, nagrajevati po delu, z boljšo organizacijo smotrneje izkoriščati delovni čas ter se dogovarjati za dodatne zobozdravstvene programe. Večja učinkovitost mora biti dosežena pri odstranjevanju nedovoljene zasebne prakse. J.Košniek Sprejeli na skupščini Kranj - Delegati kranjske občinske skupščine so na zasedanju, ki je bilo v sredo, 30. maja, sprejeli dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev v Cerkljah in na Planini II, odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov v kranjski občini ter detajlna urbanistična reda za Voklo in Voglje. Med javno razgrnitvijo so posredovali krajani nekatere pripombe. Večina jih je bila v detajlnih urbanističnih redih upoštevanih. Na sredini skupščini je bil razrešen dolžnosti sekretarja skupščine zaradi upokojitve Vid Pogačnik, za novega sekretarja pa je bil imenovan Sandi Ravnikar. Delegati so prav tako ugodno ocenili poročili skupine kranjskih delegatov v zboru občin in zboru združenega dela republiške skupščine. Društvo računovodskih in finančnih delavcev pa bo prejelo veliko plaketo mesta Kranja. •jk Računovodski in finančni delavci praznujejo Kranj - 16. maja pred dvajsetimi leti je bilo na pobudo nekaterih kranjskih računovodskih in finančnih delavcev ustanovljeno Društvo računovodskih in finančnih delavcev Kranj. Društvo deluje v okviru Socialistične zveze in je eno najbolj delovnih društev. Združuje približno tisoč članov in v teh dvajsetih letih obstoja je s svojim delom veliko pripomoglo h kvalitetnim samoupravnim odločitvam naših delavcev. Stalno se poglablja in prilagaja novostim in zahtevam naših družbenoekonomskih odnosov, organizira izo-hraževanje za svoje člane, sodeluje pri obdelavi predlogov novih finančnih predpisov, pojasnjuje, informira itd. Ze vrsto let kranjsko društvo navezuje stike z enakimi društvi v Zagrebu. Novom movtu. v zadnjom ?asu pa tudi z društvi v Celju, Trbovljah in Karlovcu. V stalnih stikih pa je tudi z društvi računovodskih in finančnih delavcev na Gorenjskem. Skrbi tudi za rekreacijo svojih članov in prireja razna družabna in rekreativna srečanja. V petek, 8. junija, ob 18. uri bo v Iskri na Laborah za vse člane društva osrednja proslava v počastitev 20-letnice društva, kjer bodo najbolj zaslužnim članom podeljene tudi nagrade, pa tudi samemu društvu bo podeljeno priznanje Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije — zlata značka. Bogat kulturni in zabavni program so pripravili za to priložnost in upajo, da se bo praznovanja udeležilo kar največje število članov društva. D. D. Vsa oprema za civilno zaščito na enem mestu Tržiška industrija obutve in konfekcije TRIO Tržič s svojim imenom ne pove vseh svojih dejavnosti Trio razen proizvodnje montažnih delov obutve — notranjikov, s katerimi oskrbuje slovensko čevljarsko industrijo in tudi čevljarje v drugih republikah, izdeluje tudi modno usnjeno konfekcijo. Lani so proizvodnjo konfekcije preselili v nov obrat v industrijski coni na Mlaki, ki zagotavlja boljše delovne pogoje, kar je osnova kvaliteti in večji produktivnosti. Poleg omenjene proizvodnje pa TRIO oskrbuje in opremlja enote civilne zaščite s kompletnimi oblačili, opremo za radiobiološko in kemično zaščito, kompleti za dekontaminacijo, orodjem in opremo za reševanje, sanitetnim materialom, opremo in sredstvi za gašenje, prenosnimi transformatorji, agregati, šotori, spalnimi vrečami, daljnogledi in drugo opremo, ki je potrebna in predpisana za enote civilne zaščite. Kvalitetna in popolna oprema je poleg izurjenosti osnova za učinkovito delovanje enote civilne zaščite v primeru elementarnih in drugih nesreč ter izrednih razmer. Delovnim organizacijam pa je TRIO poznan tudi kot dobavitelj kvalitetnih osebnih zaščitnih sredstev za zaščito pri delu. Z njimi in pa opremo za enote CZ se bo tudi letos predstavil na sejmu civilne zaščite v Kranju, na katerem sodeluje že od vsega začetka. Na sejmu bodo predstavniki delovne organizacije nudili vse informacije in strokovne nasvete v zvezi z opremo za CZ in varstvo pri delu. Delovna organizacija TRIO vabi na ogled svojega paviljona na sejmu. Priporoča tudi nakup njihove modne usnjene konfekcije v trgovskem centru Deteljica. Obiščete pa lahko tudi njihovo skladišče v novem obratu na Mlaki. TOSAMA Izdeluje in nudi vse izdelke za potrebe Civilne zaščite in nuđenje prve pomoči: Priročne apoteke CZ, Komplete za apoteke CZ, Sanitetne torbice, Sanitetne omarice, Vse vrste ovojev za prvo pomoč, Avtomobilske apoteke, Apoteke za motoriste. Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj ponovno razglaša prosti deli oziroma nalogi: 1. LUKNJANJE IN VERIFICIRANJE v ekonomskem sektorju Pogoj: dokončana 2-letna administrativna šola ali 8 razredov osnovne šole in uspešno opravljen strojepisni tečaj, poskusno delo 2 meseca. Delo na tem delu oziroma nalogi se opravlja samo v popoldanskem času, in sicer od 14. do 22. ure. Kandidati bodo testirani. 2. OPRAVLJANJE LABORATORIJSKIH DEL v razvojnem sektorju Pogoj: srednja strokovna izobrazba tekstilno-kemijske ali kemijske smeri, zaželene so delovne izkušnje, poskusno delo 2 meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene prijave v kadrovski sektor delovne organizacije 15 dni od dneva objave. GLAS 6. STRAN TOREK. 5 JUHtUA 1979 NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč Priznanje za likovna dela ^Ma^aaH^M"M>^ Darinka bi po osnovni šoli rada nadaljevala na pedagoški gimnaziji. . ii-oi i vendar pa se nekoliko boji, če bo za- Nagradi in medalja Schankar iz Neiv Delhija za ključno spričevalo dovolj dobro za likovna dela treh učenk osnovne šole Simon Jen- l^^rT^SS^^- ko v Kranju matiko sva precej skregani,« je pojasnila in dodala, da o drugem poklicu še ni razmišljala. Kranj — Kar običaj je že, da ičenci iz osnovne šole Simon Jenko v Kranju, ki jih poučuje Jolanda Pi-sernik, pobirajo pomembna prizna-ija na vsakoletnem svetovnem natečaju Schankar v New Delhiju za lajboljša likovna dela. Tudi na zadnjem natečaju je bilo ;ako. Priznanja so prejele tri učenke sedmega razreda za dela, narejena 1977. leta; Natalija Polenec in Darinka Remic sta dobili nagradi Schankar, Smiljana Verbič pa srebrno medaljo. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da je v Sloveniji odšla nagrada samo še v Celje. »Celjani so odšli ponjo v Delhi,« je pripovedovala Jolanda Pibernik. »Prosili smo jih, naj prinesejo ie nase, pa se je nekje zataknilo. Tako nase učenke le zdaj nimajo ničesar v rokah, razen obvestila, seveda.« »Rada rišem,« je prva povzela besedo Natalija Polenec. »Najraje obraze pa tudi motivi iz narave me pritegnejo. Doma imam kar precej obsežno zbirko slik, saj tudi v prostem času najraje po-primem za svinčnik in vodenke. Slika, za katero sem dobila nagrado, je nastala v šoli. Njen na- Vatalija Polenec ilov je Pomoč, predstavlja pa ponoć ranjencem« Natalija je dobra učenka. Glede ta to, da končuje že sedmi razred, se r Repertoar Prešernovega gledališča Kranj SREDA, 6. 6. 1979, ob 8,15 - v Mokronogu; ob 10,30 — v Šentru-pertu; ob 13. — v Mirni; ob 15,30 - vTrebniem; J. Streda:»PRAVLJICA O PRINCESKI NA ZRNU GRAHA« ČETRTEK, 7. 6.1979. ob 10,30 in 13. uri Exupery-Rooss: »MALI PRINC« Gostovanje na Vrhniki PETEK, 8.6.1979, ob 16. uri S. Mrožek: »ČAROBNA NOC -NA ODPRTEM MORJU« za red DIJAŠKI - šola France Prešeren Peto srečanje težjih invalidov Gorenjske Tržič — V soboto, 9. junija, bo v snovni šoli Kokrškega odreda v irižah že peto srečanje težjih in-alidov Gorenjske. Organizator redvideva, da se bo srečanja udele-ilo preko dvesto težjih invalidov iz seh petih gorenjskih občin. Po-rovitelj srečanja je Ljubljanska >anka, pri tem so pa veliko pomagale tudi nekatere delovne organizacije iz Tržiča ter občinski sveti 5veze sindikatov in občinske kon-erence SZDL na Gorenjskem. V bogatem kulturnem programu >odo nastopili člani Mladinskega ledališča Tržič, kvintet bratov iupan, folklorna skupina Kara-anke ter harmonikarski orkester lasbene šole iz Tržiča. Prireditev se o pričela ob 11. uri. J. Kepic bo morala kmalu odločiti, kam po osnovni šoli. »Ne vem še zagotovo. Najbrž bom izbrala gimnazijo ali pa šolo za aranžerstvo.« Novica o nagradi je presenetila tudi Darinko Remic, ki je na natečaju sodelovala s sliko Trg, narejeno v tempera tehniki. »Komaj se je še spominjam,« je rekla in dodala, da je likovni pouk eden od njenih najljubših predmetov. »Najraje imam prizore iz narave, od tehnik pa me je v zadnjem času najbolj pritegnila akvarelna na zmečka-nem papirju. Doma sicer ne rišem, zelo rada pa posežem po knjigi, najraje po zgodovinskih romanih.« Darinka Remic Smiljana Verbič Tudi Smiljana Verbič je dobila priznanje, srebrno medaljo, za sliko Trg. »Slike raje gledam kot jih rišem. Ne zanima me toliko, kako so narisane; bolj me pritegnejo barve. Dokaj redno obiskujem razstave v Kranju, zlasti me zanimata realistična in naivna smer.« Čeprav Smiljana v prostem času veliko bere, pa se rada ukvarja tudi z oblikovanjem. Sestavlja zanimive okrasne predmete iz jajčnih lupin, škatlic in podobnega. Prav zato ni nič čudnega, da se je Smiljana odločila za šolo za oblikovanje. Izbrala bo najbrž grafično smer in tako lahko uresničila svoja nagnjenja. H. Jelovčan RAZSTAVA ZNAMK Radovljica - Filatelistično društvo Radovljica je v počastitev dneva mladosti, rojstnega dne tovariša Tita ter zgodovinskih obletnic naše partije razstavilo znamke Jugoslavije in pošte iz koncentracijskih taborišč II. svetovne vojne. Spomin je veljal tudi obletnici osvoboditve talcev iz begunjskih zaporov. Razstavo so odprli s kulturnim programom, v katerem so sodelovali komorni pevski zbor Antona Tomaža Linharta, mladinke z recitacijami in petjem. Razstavo so si ogledali številni obiskovalci, posebno mladi, ki so jih zanimale pošta iz koncentracijskih taborišč. Razstavo so odprli pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Radovljica. , J. K. Jubilej uspehov Pred koncertom ob 10. obletnici Akademskega komornega zbora iz Kranja Veliko je pevskih zborov v Sloveniji, petsto, osemsto, ali še več. Vsak od njih pozna svojo zgodbo, ima svojo pot. Tudi po letih se razlikujejo. Nekaj je že stoletnikov med njimi, kar pa še ni porok za raven, ki zagotavlja vidno mesto, večji pomen. Preveč jih životari v popolni anonimnosti. Kadar pa zbor že v prvih letih svojega delovanja opozori nase tudi širšo javnost, je to dokaz, da gre za resno in strokovno delo. V takem primeru ne štejemo le let, pač pa leta polna učenja in uspešnega nastopanja. Pri obletnicah smo radi nekritični in vsevprek z lepimi besedami sadimo rožice. Za kratek čas pozabimo, da je sicer drugače, da je ob koncertih marsikdo na preži, da čaka in lovi manjše ali večje .spodrsljaje — resnične, namišljene, naučene ali slučajne in da graja kar naprej prevladuje nad trezno pohvalo. Podobno se je dogajalo Akademskemu komornemu zboru iz Kranja. Morda še bolj kot običajno, saj je takoj po ustanovitvi začel z nenehnim dokazovanjem prave programske usmeritve. V njej ni bilo ne lagodja, ne Životarjenja in ne spanja na lavori-kah. Prav zato govorimo ob desetletnici o resničnem jubileju uspehov, ki sta jim botrovala dirigentova Strokovna in delovna sposobnost ter vse tisto, kar so prispevali člani zbora. Skupina s tako zastavljenim delom nas zavezuje, da ji nudimo vso pomoč in pozornost. Se bolj, ker gre za mlade, s katerimi snujemo kulturo za našega človeka prihod njih dni. Prav I to zagnano mladost no močjo moramo težiti za premišljenim iskanjem in uvajanjem sodobnega v sporedu in interpretaciji, Čeprav bi bilo dostikrat prijetneje obstati pri preizkušeni tradiciji. Seveda je prav, da našo glasbo preteklih dob spoštujemo, jo predano in hvaležno negujemo, toda pretirana zagledanost vanjo ni ne spodbudna, ne koristna. Taka bitka za novo, bolj svežo govorico pa ni lahka tudi v amaterskih krogih, saj je naša pripravljenost zanjo kaj pičla. Kadar nastopi kranjski Akademski komorni zbor, kjerkoli že, povsod je za poslušalce pripravljeno privlačno glasbeno doživetje. Ne le v ožjem pevskem oziru, ampak tudi v programskem, saj se prav ta lahko meri z najboljšimi pri naših zborih. V raznolikem repertoarju seveda prevladujejo domača skladateljska imena, razen njih pa je v njem veliko ustvarjalcev drugih jugoslovanskih in tujih narodov od renesanse do danes, pri čemer je — kot se mladim poda — poudarek na glasbi novejših izraznih sredstev. Večletno urjenje je dalo pevcem lepo mero poustvar-jalnih moči. Neprestana rast je privabila nekatere skladatelje, da so napisali več skladb prav za kranjske pevce. Z leti in napredkom so rasle tudi ambicije, z njimi vred spoznanje, da vsak uspeh sicer dobro de, veliko bolj pa obvezuje. Člani zbora, ki spoznajo in razumejo zakonitosti naprednega amaterizma, se znajdejo pred dejstvom, da je njihovo sodelovanje resda ljubiteljsko, odnos pa mora biti kar profesionalen. Soočajo se /. neskladjem razmer, ki jim jih nudimo, in zahtev, kakršne jim postavljamo. Z močno voljo in dirigentovim nesebičnim vodstvom premagujejo težave, lepšajo naš kulturni vsakdan, napovedujejo svoj še privlačnejši jutri. Čestitajmo dirigentu Matevžu Fabijanu in pevcem z željo, naj jim bo zavest o kulturni in družbeni vrednosti njihovega dela še naprej vodilo. Spomnimo se nanje s«- kdaj, ne hranimo prijaznih besed iji obrazov le za kratke jubileiuc trenutke! (19. zapis) K prejšnjemu zapisu o pisatelju — vojaku Jerneju Andrejki, velja še to povedati, da si je, zaveden kot je bil, za plemiški naslov izbral ime - pl. Livnogradski (Livno je mestece v jugozahodni Bosni). Ne le po njegovih knjigah sodeč, tudi po izbiri plemiškega naslova kaže naš rojak izrazite simpatije do slovanskega juga. - Bil pa je Jernej Andrejka, sicer upokojeni gardni podpolkovnik, tudi častni občan Rovski. -Tako sem prebral na njegovem nagrobniku. No, zdaj imam priložnost, pokazati tudi V sliki nagrobnik nesrečnih žrtev tragedije v Dolenjah (več o njej glej zapis št. 17). Pa tudi novo tovarnico Plastenko pri Radomljah - ki obeta, da bo razkrajala in drobila sicer neuničljive odpadke novodobne plastike — zdaj lahko predstavim. Romantično jezerce bo v doglednem času zasuto — kajti prav tu, sredi te lepe narave, bo veliko - uradno! — smetišče in odlagališče za širši okoliš Jarš, Pre-serij in Radomelj. Nagrobnik na rovškem pokopališču — napis vse pove... Nora tovarna »Plastenka« v gozdiču pri Radomljah HOMEC NA HOLMCU Otem izjemno zanimivem kraju je stekla beseda že v 15. zapisu. Danes le še nekaj dodam, kar prvikrat nisem utegnil. Tudi slik, ki bi ilustrirale zapis, še nisem imel. Slovito podobo Marije Pomagaj, p« prepričanju vernikov čudodelno, ji naslikal kranjski umetnik LeoDoJd Layer 1. 1873. V času turških vpadov je cerkvic« obdajalo močno taborsko obzidje Cerkev sama pa je bila večkrat močno predelana (o tem priča tudi napis na svodu: gradbeno obnovljena po načrtih Gregorja Mačka 1. 1722-1728, nanovo posvečena 1. 1761, popravljena 1. 1896 in končno prenovljena 1.1961). Iz stare, prvotne cerkve je ohranjen visokokvaliteten kip Marije, ki razprostira plašč nad zastopniki vseh stanov. Zvonik, nekdanji tabor ski obrambni stolp, stoji samostojno, oddeljen od cerkvene stavbe Današnja, šilasta streha na zvoniku, je iz časov po potresu 1. 1895. Barof-no homško cerkev je s freskami poslikal sloviti Anton Cebej — a žal o teh freskah ni več sledov. Sedanje freske so delo kamniškega slikarja Matije Koželja (iz let 1905 in 1912-1914). Oltarne podobe M stare, sicer že močno potemnele in večkrat preslikane, kažejo na stri delavnice Leopolda Laverja • Kranju. Šilasti zvonik komike cerkvice na holmcu - odtod tudi ime Homec Homec s svojo Marijino cerkvijo je nekoč veljal za pomembno božjo pot. Cerkev se prvič omenja že 1. 1526. Vendar je Homec izgubil svoj božjepotni sloves z začetkom romanj k Mariji Pomagaj na Brezjah, t. i v prvih desetletjih 19. stoletja. VOLČJI POTOK Tudi o obeh nekdanjih gradovih s tem nenavadnim imenom sem že pisal (v zapisu st 14). - Tudi nekdanji grad, ki ga je upodobil Valvasorjev bakrorezec, sem prikazal. - Za prikaz današnje ureditve pa sledi nekaj ilustracij. -Sploh sem v temle zapisu skopani z besedami, saj so slike dostikrat rgo-vornejše! Vrtnarske umetnine v parku arboretuma Volčjipotok f.JSmiA »79 9.STRAN O LAS ■SANJ — Pred slovenskimi in jugo-shisuallml plavalci in plavalkami so awd letno sezono pomembne plavalne »reskuAnje. V domaćih bazenih se bodo bi Ml s« državne in slovenske nalove, J-iarodiiJh mitingih pa za čim-—pehe- Pred najboljšimi so bal-ike plavalne igre in septembra terenske igre v Splitu. Med tistimi, kf bodo med letno sezono igrali vodilno *iogo v jugoslovanskem plavanju, so tnal tekmovale! in tekmovalke kranjskega Triglava. Le-ti se vsak dan dvakrat po dve uri pripravljajo za letošnje obračune v vseh plavalnih kategorijah. Vzpon plavalcev Triglava v jugoslovanski vrh je povezan z delom poklic-tega plavalnega trenerja Stjepana Matica is Zagreba. Dvainstirideset-htai Zagrebčan »Jelac« je trenerske teti pri klubu prevzel jeseni leta Pred prihodom v Kranj je bil trener Mladosti in Medvešča-preba, Vinkovlkega plavalnega Crvene zvezde iz Beograda. Po is Beograda Jelac ie več kot _„_> leto trenira kvalitetni kranj-plavalni vrh. Med njimi je tudi Petri*, s katerim je »Jelac« dose-Ijive uspehe v svetovnem vrhu plavanja, msko sezono ste uspeli osvojiti enaki plavalni pokal. Na držav-mstvu ste bili moitveno drugi. „ so državni prvaki. In Ae bi mu naštevali. Kje je skrivnost vseh tek plavalnih uspehov?« •Skrivnosti ni. Kranj je mesto športnike*. Pri plavalnem klubu se obrestuje, da so ze zgodaj zaceli z eksperimen-plavalno iolo. Iz teh vrst so prišli tal tekmovalci in tekmovalke. >k mladih je velik. Skoda je, da je s vnemi, ki bi radi plavali v klubu, leno. Zimski bazen je premajhen, * lahko sprejel vse. Plavanje je ki potrebuje celoletno delo. Pri kar osem mesecev potrebujemo glavo, ki jo lahko da le zim-ski kazen. Stjepan Jelačič: Vsi za enega, eden za vse Dobro je tudi sodelovanje z osnovnimi solarni v občini ter gimnazijo Borisa Ziherla v Škofji Loki. Sodelovanje je treba negovati in razširjati tudi na gimnazijo v Kranju. Tudi slovenski sport je na trdih nogah in v tem ima prostor tudi plavanje. V slovenskem sportu vemo, kaj je rekreacija, kaj sport in kaj vrhunski iport. Plavanje v Kranju ima tradicijo in je v prvi občinski prednostni razvrstitvi. Imamo aktivni upravni odbor, ki zna delati in se ne ustraši Ae tako zahtevnih nalog.'Resno se drže nacrta. Izredno je tudi sodelovanje z organizacijami združenega dela in z družbenopolitičnimi dejavniki v občini. • Pri odpravljanju plavalne nepismenosti poskrbi pri otrocih TKS. Vsako letni plavalni tečaji, ki jih prirejajo za predšolske otroke v letnih počitnicah, so kvalitetni in skoraj vsi tečajniki v času tečaja tudi splavajo. S takim načinom učenja športnega plavanja so pričeli že v Zagrebu in to se jim je tudi obneslo. To pa sedaj nadaljujejo učenci v Kranju. Kranjčani so bili torej učenci Zagrebčanov. Vendar, učenec je ie prekosil učitelja. Vse to je vsa skrivnost, pri tem so udeleženi tudi ostali trenerji, uspehov plavalnega kolektiva.« »Kako bo v letni sezoni?« »Program letnih tekmovanj je izredno bogat. Pričakujem lepe domače uspehe in rezultate tudi v mednarodnem merilu. Kandidati za MIS iz Kranja so Vesna Praprotnik, Sonja Dvoriak, Tatjana Bradaška in Barbara Stermberger ter Borut in Darjan Petrič. Problem je edino Borut, saj ne vemo kaj bo vse moral plavati na MIS. Razveselilo me je, da so si plavalci in plavalke zadali nalogo, da osvoje letni članski moštveni državni naslov. Zadali so si nalogo, da premagajo Mladost in vse ostale kandidate za ta naslov. Plavali bodo vsi za enega in eden za vse.« D. Humer Nogomet Oblak najboljši v Ljubljani LJUBLJANA — Na mednarodnem lokostrelskem turnirju »field and hunter« je zmagal član Ezoterma iz Kranja Franci Oblak-Aci. Oblak je v konkurenci Italijanov in Avstrijcev, odpovedali so loko-strelci iz ZRN, zmagal z 919 krogi. Lep uspeh je dosegel tudi Miha Fock, ki je bil drugi in mladinec Marko Podržaj. V odlični organizaciji LK Jugobanke se je za pokal Jugobanke borilo osemindvajset tekmovalcev. Izidi - 1. Oblak 919, 2. Fock 908, 3. Podržaj (vsi Exoterm) 860, prosti slog - 1. Podržaj 851, 2. Ploj (Maribor) 793, 3. Dubois (Italija) 722, instik-tivno - 1. Deala (Italija) 843, 2. Bleiweis 657, 3. Kuklec (oba Jugobanka) 579. -d h Drugoligaša več kot solidna KRANJ — Končano je tekmovanje v drugi zvezni rokometni ligi. V moški je novi prvoligaš Zagreb, medtem ko je loška Jelovica na šestem mestu. Pri ženskah je prvak Podravka, rokometašice Alplesa pa so tokrat celo pete. Oba gorenjska drugoligaša sta v ligi pokazala dobro igro in sta uvrščena več kot solidno. V zadnjem kolu Alplesu v gosteh v Rajiču z domačim moštvom Dl Trokut ni uspelo, da bi iztržile več kot poraz, Jelovica pa je doma zaman čakala moštvo Slatine. Izida - Dl Trokut : Alples 22:19 (15:9), Jelovica : Slatina 10:0 bb. Velenjčanke so bile spet usodne za Pred-dvorčanke. V prvi tekmi superflnala za slovenski naslov so bile Velenjčanke namreč uspešne v Preddvoru. Poraz Preddvor-čank je minimalen, a rokometašice Velenja bodo doma poizkušale, da se uvrste v drugo žensko zvezno rokometno ligo. V moški ligi, za uvrstitev za tretje do četrto mesto, so Tržičani visoko izgubili v Šoštanju. Izidi - Preddvor : Velenje 14:16 (7:9), Šoštanj: Tržič 29:17 (15:8). -d h Pionirji dobri strelci PREDOSLJE - Strelska družina Franc Mrak je pripravila v počastitev dneva mladosti in leta otroka pionirsko strelsko tekmovanje. Prvi dan so z zračno puško streljali učenci domače osnovne šole, drugi dan pa najmlajši člani strelskih družin kranjske občine. Prvi dan je zmagal Janez Strniša s 87 krogi od 100 možnih pred Janezom Stefetom, Janijem Umnikom, Marjanom Umnikom, Janezom Sen kom in Francijem Mubijem. Drugi dan so bili ekipno najbojši doma-• čini. Sledijo SD Tone Nadižar, Janko Mlakar, Tabor Cerklje, Iztok Bitnje, Tone Nadižar Čirče in Tugo Preddvor. Med posamezniki pa je ponovno zmagal Janez Strniša. Sledijo Marjan Umnik, Vesna Kern, Niko Vidic, Emil Podjed, Marjan Zorko itd. J. Sitar Dve zmagi selekciji Vnredtekmi članske tekme je mladinska J"*ttija v pomtMvi Zupanec, Mihelčič, Zu-•■erič, Borovnica, Zumer, Kužnik, Ovse-** (Pečenko), Bmtiotlč, Eržen, Kregar, JMaAa (Rogelj) po »olidni igri premagala *•* mladince Primorja z dvema goloma Vfcaa. Posebno lep je bil drugi zadetek, **je kranjsko demno krilo s slalolom f*o pred vratarja in po lepem strelu je ■fi končala v mreži. Za trud velja pohvali **e, res pa je, da igra ni bila posebno •NL - ZAHOD, KRANJ : PRIMORJE 2:1 (1:0) atj : Hace, Tkalec (Nikolič) Pongrac, t Legat, Cotman, Belančič, Oaredkar, gon. Robnik. (Hribernik), Arnež. taaimivi tekmi so Kranjčani osvojili ločeni točki. V igri je bilo sicer veliko ak, bilo pa je tudi nekaj lepih akcij. Po ed njih je Belančič z močnim strelom zatresel mrežo solidnega Valiča, pozenje pa je isti igralec po napaki gostujoče obrambe prisebno še enkrat poslal žogo v mrežo. Omeniti velja tudi nevarnega in prodornega Arneža, ki je zadel prečko in se izkazal z nekaterimi lepimi predložki. Gostje niso imeli priložnosti, edini zadetek pa so dosegli zaradi nepazljivosti Jošta iz enajstmetrovke. GOSTOM TOČKE V derbijih so tokrat slavili gostje. V prvem razredu občinske lige rekreativcev je Sava premagala Korotan z 2:0, Kokrica Šenčur prav tako v gosteh z 2:1, v spodnjem delu pa je Primskovo slavilo v Trboiah s 5:1, Naklo pa je z zmago doma nad Britofom (5:2) Britofljane že preselilo v drugi razred. Boj za prvo mesto ostaja napet tudi v zadnjem kolu, največ motnosti za prvo mesto pa ima ekipa Save, ki ima tudi točko naskoka in igra doma. V drugem razredu je v derbiju Podbrezje v Preddvoru premagalo domačine z 2:1 in je na pragu prehoda v višji razred. Filmarji ho premagali Grintavec v gosteh s 6:2. Pri mladincih bodo na sporedu le še zaostala srečanja, prvak pa je solidna ekipa Šenčurja, ki je pokazala skozi vse prvenstvo najbolj solidno formo. Pri DRUGIH SEKECIJAH je Sava nepričakovano premagala Britof z 1:0, za prvo mesto pa poteka boj le še med Prim-skovim, ki je premagalo Kokrico s 6:0, in Naklom. M.SuMc Danes Triglav: Mercator KRANJ — Na stadionu Stanka Mlakarja bo danes ob 17. uri zanimiva nogometna tekma. V osmini finala za slovenski področni pokal maršala Tita se bosta srečali enajsterici Triglava in Mercatorja iz Ljubljane. Ljubljančani so še drugoligaši, a se bodo od tega tekmovanja poslovili, saj so na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice. Triglav je moštvo, ki zna presenetiti. Domača enajsterica si torej obeta lahko celo usoden izid in uvrstitve v naslednje kolo. -d h — Vofmki iz Ajdovščine — Tu se je končalo šti eto prvenstvo ljubljanske modnega območja. Vsi vojaki prešine so pokazali izredno no pripravljenost, saj so bila tekmovanja na visoki ravni. " uspeha so imeli vojaki iz ine in zasluženo so osvojili ti ga jim je izročil poveljnik reneralpolkovnik Franc Tav Moštvenega skupnega alca je odločila atletika, a Ajdovci le toliko boljši, da so ali prednost pred Postojno in yjem. Kranjčani so bili tretji v odbojki. Končni vrstni red -I i Ajdovščina 53£, 2. Postojna 51, 3. Vanj 40, 4. Ljubljana 37,5, 5. Zfinika 32, 6. Maribor 26. (H) -1 'oto: Franci Ziherl Jezerski smučarji končali sezono JEZERSKO - Na plazu pod Makeko-vo Kočno so jezerski smučarji in športniki proslavili Titov rojstni dan. Na plazu je zagorelo 60 bakel, ki so s plameni izpisale Titovo ime, sledilo pa je tekmovanje v veleslalomu. Zmagali so Andrej Karničar (cicibani), Simon Jakopič (pionirji), Le a Jakopič (mladinke), Davo Karničar (mladinci) ir Jurij Markič med člani. Po zaključku tekmovanja je Smučarski klub objavil rezultate krajevnega tekmovanja v smučarski kombinaciji. Krajevni prvaki so postali Andrej Karničar med cicibani, Simon Jakopič med pionirji, Lidija Nahtigal med mladinkami, Davo Karničar med mladinci in Jc že Dolinšek med člani. A. K. J Drugi tek na Mohor NEMILJE - Klub maratoncev »Mali vrh« bo v nedeljo, 10. junija, ob 9.30 že drugič organiziral tek na Mohor. Start bo v Nemiljah, cilj pa pri kmetiji Čema-žar pod Mohorjem. Prijave bodo sprejemali na startu, tekli pa boste v dveh moških in dveh ženskih kategorijah. -h Dobimo se ob četrtkih KRANJ — Kolesarska sekcija s Kokrice skupaj s komisijo za kolesarstvo pri zvezi telesnokulturnih organizacij občine Kranj prireja vsak četrtek ob 16. uri kolesarsko trim akcijo Dobimo so ob četrtkih, ki dobiva vedno več privržencev. Zbor je pred kulturnim domom na Kokrici, trima pa se lahko udeleži vsak občan, ne glede na to, kakšno kolo ima. Proge niso zahtevne. Dolge so poprečno 20 do 30 kilometrov, trimčkarji pa vozijo pod strokovnim vodstvom izšolanih kolesarskih inštruktorjev. Pred dnevi se je komisija za kolesarstvo odločila za pomembno novost, s katero se bo vključila v republiško akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Sestavni del kolesarskega trima bo namreč že kmalu tudi preizkus strelskih sposobnosti udeležencev, kasneje pa morda še česa drugega. H. J. Letne igre grafi carjev LJUBLJANA - Mladinska knjiga iz Ljubljane je letos organizator štiriindvajsetih letnih iger grafične, založniške, knji-gotržne in grafično predelovalne dejavnosti Slovenije. Letošnje igre bodo od 7. do 9. junija v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani. Udeležba bo rekordna, saj se je organizatorju prijavilo devetnajst delovnih organizacij, ki bodo merile moči v štirinajstih panogah. Na igrah bo tako sodelovalo stoena-insedemdeset moštev z nad tisoč dvesto tekmovalci in tekmovalkami. -h Jadranje na deskah KRANJ - Ljubitelji jadranja na deskah so se zbrali pri Brodarskem društvu Kranj in ustanovili sekcijo - Windsurfing klub Kranj. Člani Društva za podvodne dejavnosti Kranj so omogočili, da se jadralci na deskah vsako sredo ob 19. uri zberejo v njegovem prostoru na Koroški 25/A (nasproti Park restavracije). Kdor želi sodelovati v sekciji, naj se takrat oglasi v teh prostorih. Windsurflng klub Kranj je v svoj delovni program zapisal, da bo organizral tečaj jadranja na deskah in vzgojil vadi-teljski ter učiteljski kader. Sodelovali bodo tudi na domačih in tujih regatah. I. B. Predsednik SO Radovljice Leopold Pernuš v pozdravnem nagovoru udeležencem petega Vidmarjevega mednarodnega šahovskega memoriala. Predsednik Leopold Pernuš je dejal, da je izredno zadovoljen, da je prvi del turnirja na Bledu, saj ima sam Bled že šahovsko tradicijo, velikega pomena pa je ta prireditev tudi za blejski turizem. — Foto: F. Perdan Peti mednarodni šahovski Vidmarjev memorial Borbeno na vseh deskah BLED — S svečano otvoritvijo se je v hotelu Jelovica začel peti mednarodni šahovski Vidmarjev memorial. Po pozdravnem govoru direktorja turnirja Bogdana Fajo-na, predsednika šahovske zveze Slovenije Ljubana Jakšeta in predsednika SO Radovljica Leopolda Pernuša, je turnir odprl predsednik ZTKO Slovenije Marjan Lenarčič. Marjan Lenarčič je potegnil tudi otvoritveno potezo med jugoslovanskima velemojstroma Parmo in Gligoričem. V prvem kolu je bilo razen jugosloven-skega derbija Parma : Gligorič najbolj zanimivo v partiji Ribli : Larsen. Po obojestranski ostri igri sta se nato velemojstra sporazumela za remi. Z enakim izidom pa se je končala tudi partija Parma : Gligorič. Slovenski mojster Jelen bi kmalu nadigral prvaka SZ Ceškovskega, a je le-ta le remi-ziral. Mednarodni mojster Barle je moral položiti orožje v igri z Milesom, medtem ko je Ivkov premagal Kitajskega mojstra Qi Jingxuana. Izidi — Ivkov : Qi Jingzuan 1:0, Timman : Kuzmin ponovno prekinjeno, Ribli : Lar- sen remi, Sahovič : Quiteros 0:1, Barle : Miles 0:1, Jelen : Ceškovski remi, Parma : Gligorič remi, Marjanovič : Marangunič 1:0. Argentinski velemojster Quinteros se je z zmago v drugem kolu nad Barletom sam povzpel na prvo mesto. Edinemu je uspelo, da je iz dveh prvih kol iztržil ves izkupiček. Lepo zmago je dosegel tudi Bruno Parma, saj je nadigral prvaka SZ Ceškovskega. Jelen pa ima v prekinjeni partiji vse možnosti, da remizira z velemojstrom Velike Britanije Milesom. Izidi - II. kolo - Ivkov : Timman 0:1, Qi Jingzuan : Marangunič prekinjeno, Kuzmin : Ribli 0:1, Larsen : Sahovič 1:0, Miles : Jelen prekinjeno, Ceškovski Parma 0:1, Gligorič : Marjanovič prekinjeno, Quinteros : Barle 1:0. Vrstni red — Quinteros 2, Larsen, Ribli, Parma 1,5, Marjanovič, Timman, Miles 1 (1), Ivkov 1, Jelen, Gligorič 0,5 (1), Ceškovski 0,5, Marangunič, Kuzmin, Qi Jing-xuang 0 (1), Barle, Sahovič 0. -dh Kolesarstvo Zmaga odšla v CSSR SABAC — V Šabcu se je v petek začela, v nedeljo pa sklenila 19. kolesarska dirka Po Srbiji, na kateri se je zbralo 76 kolesarjev, med njimi tudi odlični predstavniki češkoslovaškega kluba Milevsko. Prva etapa od Sabca do Loznice in nazaj (121 km) je prinesla zmago Ljubljančanu Zanoškarju, ki mu je v končni uvrstitvi le za las ušla. Drugi je bil Kondor (Milevsko), tretji pa Savčan Rakuš. V drugi etapi so kolesarji vozili na progi Sabac — Obreno-vac — Sabac (106 km). Zmagal je Polončič (Rog), za njim pa sta bila Kondor in Matic (Beograd). Tretjo etapo po ulicah Sabca (33 km) je osvojil lanski zmagovalec dirke Kranjčan Frelih, ki je bil dober drugi tudi v četrti etapi Sabac — Valjevo — Sabac (136 km). Zmagal je Polončič. Skupni vrstni red pa je takle: 1. Kondor (Milevsko) 9:53,20, 2. Zanoškar 9:53,40, 3. Polončič (oba Rog) 9:67,36, 4. Rakuš 9:58,26, 5. Frelih 9:59,16, 8. Cuderman, 13. Pečnik, 17. Ropret (vsi Sava). Ekipno je zmagal ljubljanski Rog pred Milevskim in Savo. MARN MED MLAJŠIMI MLADINCI PULJ — Na kolesarski dirki za Pokal bivših kolesavjev v Pulju je sodelovalo okrog 70 mladincev, ki so vozili na 73 kilometrov dolgi progi. Med posamezniki je pri mlajših mladincih zmagal Kranjčan Mam, pri starejših pa Vitasovič (Siporez). Ekipno je bilo najuspešnejše moštvo Lokomotive iz Zagreba in Astre iz Ljubljane. H. J. OBČINSKO ŠOLSKO PRVENSTVO KRANJ - V petek, 8. junija, ob 18. uri bo na kolesarski stezi v Stranišču občinsko prvenstvo osnovnih šol v kolesarjenju, ki ga ob organiziralo šolsko športno društvo France Prešeren iz Kranja. Učenci bodo razeljeni v tri starostne skupine. V prvi bodo na 2000 metrov tekmovali učenci četrtih razredov, v drugi na 3200 metrov učenci petih in šestih razredov ter v tretji na 4000 metrov učenci sedmih in osmih razredov. Najboljših pet iz vsake skupine se bo štelo za ekipno uvrstitev. Prireditelj prvenstva, komisija za kolesarstvo pri zvezi telesnokulturnih organizacij občine Kranj, je poskrbela tudi za privlačne nagrade. Prvih deset tekmovalcev iz vsake skupine bo prejelo diplomo, prvi trije medalje, najboljši v vsaki skupini pa majico KK Kokrica. Skupnega ekipnega prvaka čaka pokal, podobno pa tudi zmagovalne ekipe v posemeznih skupinah. H. J. Svetovno prvenstvo v motokrosu Tržič *79 Predsednik častnega komiteja Franc Popit TRŽIČ - Organizacijski odbor letošnjega svetovnega prvenstva v motokrosu v razredu do 125 ccm, ki bo 24. junija ob 14. uri na znani moto-kros progi v Podljubelju, ne drži križem rok. Iz pisarne organizacijskega komiteja vsak dan prihajajo sveže novice. Imenovan je bil častni komite, v katerem so predstavniki JLA, predstavniki družbenopolitičnega življenja in organizacij združenega dela. Častni predsednik komiteja je predsednik CK ZKS France Popit. Tudi prijave prihajajo vsak dan. Doslej je prijave poslalo že petintrideset tekmovalcev iz petnajstih držav. Seveda so prijavljeni tudi jugoslovanski motokrosisti. Rok prijav je 10. junij, zato v teh dneh pri- čakujejo prijave se iz ČSSR, SZ, Švice in Nizozemske. Na startni listi so ponovno že nova imena. Udeležbo so napovedali že Arnold Stoki iz Avstrije, Gaston Rahier iz Belgije in Francozi Pavli Piipola, Michel Fischer in Denis Vimond, Spanca Jose Luis Mendoza in Domingo lila ter Pete Ekstom iz Švedske. Po treh dirkah za svetovno prvenstvo v kategoriji do 125 ccm je takle vrstni red: 1. Harry Everts (Belgija) 90, 2. VVatanabe Akira (Japonska) 70, 3. Matti Autio (Finska) 24, 4. Grdneveld (Norveška) 22, 5. Siegfried Lerner (Avstrija) 21, 6. Gaston Rahier (Belgija) 20, 7. Churavy (ČSSR) 20, 8. Renato Zochhi (Italija) 18. 9. Gote Liljegren (finska) 18, 10. Mile Mauro (Italija) 15. -dh GLASIO.STRAN TOREK, 5. JUNIJA 1871 SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazorjeva I Na podlagi sklepa Odbora za delovna razmerja v TOZD PROJEKTIVNI BIRO Kranj objavljamo proste delovne naloge in opravila za DVA GRADBENA INŽENIRJA oziroma GRADBENA TEHNIKA s končano višjo oziroma srednjo šolo - gradbene smeri, opravljen strokovni izpit ter 3 leta delovnih izkušenj v projektantskih kalkulacijah oziroma v gradbeni operativi Na podlagi sklepa Odbora za delovna razmerja v TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA objavljamo proste delovne naloge in opravila za 5 ŠOFERJEV Pogoj: končana poklicna šola za voznike motornih vozil, opravljen izpit za C in E kategorijo ter 3 leta delovnih izkušenj. Za razpisane delovne naloge in opravila se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec Kranj, kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni od objave. Na osnovi sklepa Odbora za izobraževanje in v skladu s Pravilnikom o izobraževanju in nagrajevanju učencev razpisujemo za šolsko leto 1979/80 naslednja učna mesta: 3 učence za poklic avtomehanika 1 učenca za poklic elektrikarja 3 učence za poklic ključavničarja 1 učenca za poklic mizarja 2 učenca za poklic pleskarja 3 učence za poklic strojnika TGM 24 učencev za poklic tesarja 16 učencev za poklic zidarja 8 učencev za poklic železokrivca Kandidati morajo ob prijavi za uk predložiti naslednje dokumente: 1. Izpolnjen obrazec 1,65 (prijava za štipendijo) 2. Zadnje šolsko spričevalo, 3. Overjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige, 4. Potrdilo o premoženjskem stanju družine in o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, 5. Zd ravniško spričevalo o sposobnosti za opravljanje željenega poklica. Učenci imajo po Pravilniku o izobraževanju in nagrajevanju naslednje pravice: - do učne nagrade - mesečno znaša za: I. letnik 2.290,- din II. letnik 2.470,-din III. letnik 2.720,-din - do regresa za letni dopust in do regresirane malice, - do povrnitve potnih stroškov na delo in v šolo. Prijave za uk sprejemamo do 10. julija 1979. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec, Kranj, izobraževalni center, Kranj, Nazorjeva 1. zavarovalna skupnost triglav POSREDUJE PRODAJO karamboliranih osebnih avtomobilov: Kranj ZASTAVA 126 P, leto izdelave 1979, s prevoženimi 131 km. Začetna cena 19.500 din Ogled vozila je možen na dan prodaje. 8.6., od 8. do 12. ure pri kleparju Jožetu Prešernu, Lesce, Savska 34 a. FORDTaunus 1600, leto izdelave 1976, s prevoženimi 34.296 km. Začetna cena 80.000 din. Ogled vozila je možen na dan prodaje, 8.6., od 8. do 12. ure pri Francu Klinarju, Titova 96, Jesenice. Prodaja bo 8.6. ob 12. uri v poslovnih prostorih Gorenjske območne skupnosti, PE Jesenice. Pismene ponusbe z 10-odstotnim pologom od začetne cene sprejema Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost, PE JESENICE, do petka, 8. 6. 1979, do 12. ure. Delovna organizacija KREDA bled p o Po sklepu zbora delavcev razpisna komisija ponovno objavlja prosta dela in naloge računovodje Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon, mora kandidat izpolnjevati še: — di i i ekonomsko srednjo šolo /. najmanj 3-letnirn delom v financ no-računovodski službi — t!; s popolno srednjo šolo z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami in ustreznim knjigovodskim tečajem v finančno-računovodski službi — in da ni sodno kaznovan na zaporno kazen zaradi gospodarskega kriminala. Razpis velja 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo v 15 dneh obvestili o izidu razpisa. Pismene prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov KREDA Bled, Zupančičeva 9 z oznako Rezpisna komisija. Obveščamo vse udeležence prometa, da bo od 6. 6. do 20. 11.1979 zaradi rekonstrukcije zaprt most čez TRZISKO BISTRICO V BISTRICI PRI NAKLEM. Obvoz za osebna vozila je možen po magistralni cesti. Avtobus ho za krajane Bistrice ustavljal v Dolenji vasi pri hiši Podbrezje 138 z naslednjim voznim redom: Smer Kranj: Odhodi iz Krope 5.05 Odhodi iz Krope 6.15 Odhodi iz Radovljice 9.40 Odhodi iz Radovljice 13.05 Odhodi iz Radovljice 15.40 Odhodi iz Radovljice 19.10 SMER GORENJSKA: Odhodi iz Kranja 6.25 Odhodi iz Kranja 9.25 Odhodi iz Kranja 13.20 Odhodi iz Kranja 14.25 Odhodi iz Kranja 18.25 Odhodi iz Kranja 22.25 Prihod v Dolenjo vaa 5.20 Prihod v Dolenjo vaa f.23 Prihod v Dolenjo vas lt.04 Prihod v Dolenjo vaa 13.29 Prihod v Dolenjo vaa 16.94 Prihod v Dolenjo vaa 19.34 Prihod v Dolenjo vaa 6.46 Prihod v Dolenjo vaa 9.49 Prihod v Dolenjo vaa 13.41 Prihod v Dolenjo vas 14.46 Prihod v Dolenjo vas 18.46 Prihod v Dolenjo vas 22.46 Šolski avtobus vozi po voznem redu, vendar se proga podaljša do Dolenje vasi. Delovna organizacija Slikopleskarstvo Škofja Loka objavlja po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge 4 KV SLIKOPLESKARJEV in 4 UČENCEV ZA SLIKOPLESKARSKO STROKO Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti v 15 dneh na Komisijo za delovna razmerja v delovno organizacijo. Mercator Komisija za delovna razmerja v MERCATOR - ROŽNIK n. sub. o., TOZD PRESKRBA n. sub. o. Tržič, Trg svobode 27 razpisuje prosta dela in naloge 1. PRODAJALCA mešane stroke za poslovalnico 1 — Kranj Pogoj: KV prodajalec Poskusno delo: dva meseca. Nastop dela ie možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte splošni službi TOZD v 15 dneh od dneva objave. Tovarna vegetabilnih maščob v ustanavljanju Kranj, Britof 27 objavlja na podlagi sklepa Sveta Tovarne vegetabilnih maščob v ustanavljanju prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1 VODENJE EKONOMSKO FINANČNIH POSLOV 2 VODENJE OBRATA HIDROGENACIJE Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: diplomirani ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj, znanje angleškega in nemškega jezika pod 2.: diplomirani inženir kemijske tehnologije, tri leta delovnih izkušenj, strokovni izpit in znanje nemškega jezika pod 1. in 2.: pozitiven odnos do socialističnega samoupravlja in moralne vrline. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovno* sti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, 16 dni po objavi. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije objavlja prosta dela in naloge KRIMINALISTOV IN KRIMINALISTIČNIH TEHNIKOV v Upravah javne varnosti Maribor, Ljubljana, Kranj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto Za opravljanje teh del in nalog se zahteva visoka, višja ali srednja šola pravne, upravne, ekonomske ali tehnične smeri. Za kriminaliste in kriminalistične tehnike z visoko ali višjo izobrazbo je zaželeno znanje enega tujega jezika in delovne izkušnje v gospodarstvu ali v družbenih službah. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi posebne pogoje iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih SR Slovenije in 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku ali da niso bili obsojeni za kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov). Biti morajo psihofizično sposobni za opravljanje nalog s področja javne varnosti in imeti odslužen vojaški rok. Pismene prošnje z življenjepisom in dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi področni upravi javne varnosti. OBLETNICA 5. junija je minilo žalostno leto, ko nas je za vedno zapustila v 9. letu starosti naša ljubljena hčerka in sestrica PETRA AGATONOVIC Tvoje mlado in zdravo bilo ie življenje, v naše veliko upanje m veselje, a je prišla ta kruta usoda tako nepričakovano in je pretrgala nit tvojega mladega življenja. Dom je postal tih in prazen; v naših srcih je ostala prazna bolečina. Vsem, k. jo obiskujete na njenem zadnjem domu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala Žalujoči: mamica, sestra Sonja in očka! ZAHVALA V 91. letu starosti nas je nenadoma zapustil nas ata, stari ata, praded, brat in stric FRANC ERŽEN Sovodnjkarjev ata Vsem. ki bo kakorkoli pokazali svojo pomoč i" nam izrekali beaede ter ga spremi« ... njegov, „dnji poti'se prav lepo zahvaljuje,,,,, - » ' HH^£H£ zahvaljujemo organi/.' i ZB, n enemu predsedniku onu