Ljubljana, torek, 30. junija 1953 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI I. ISDAIA Leto. XVIII. Stev. 166 OIKEKTOh »BOKBE« VELJKO VLAHOVIČ OLAVNI IN OUOOVOEtNl UREDNIK DUŠAN BLAGOJEV1C UREJA UREDNIŠKI ODBOR List izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev 1 liL A GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE .LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA 0. OKTOBRA 1034 . MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO Ne več viničarji, temveč svobodni obdelovalci zemlje Danes se je sestala Ljudska skupščina LRS, ki sklepa o osnutku zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij - Sklep o ustanovitvi sklada Borisa Kidriča Ljubljana, 29. junija Danes ob štirih popoldne je začela zasedati Ljudska skupščina LRS. To zasedanje ie bilo prvo po smrti enega najvidnejših slovenskih ljudskih poslancev, revolucionarja in borca tov. Borisa Kidriča. Po spominskem govoru tov. Ferda Kozaka so se poslanci poklonili spominu velikega in dragega pokojnika z enominutnim molkom. , Poročevalec mandutno-imuni-tetnega odbora je potem predlagal, naj Ljudska skupščina potrdi za 18. volilni okraj, kjer je bil poslanec pokojni tov. Boris Kidrič, njegovega namestnika tov. Stanka Kumpuja, kar je Ljudska skupščina soglasno potrdila. Ljudska skupščina je tudi soglasno sprejela predlog mandatno-imunitetnega odbora, naj se na predlog Okrajnega sodišča v Gorici odobri kazensko-preiskovalni postopek proti ljudskemu poslancu Francu Češnovarju. Po poročilih odbora za prošnje in pritožbe ter sprejetju predloga Izvršnega sveta LRS, naj se začasno umakne predlog zakona o zaščiti gozdov, je ljudski poslanec France Hočevar predlagal ustanovitev Sklada »Borisa Kidriča«, ki bo pospeševal razvoj družbenih, gospodarskih in naravoslovnih znanosti, s čimer se bo slovensko ljudstvo najbolje oddolžilo spominu velikega pokojnika. Sklad bo trajna ustanova, ki bo Življenjepis predsednika Tita v portugalščini Rio de Janeiro, 29. jun. (Tanjug). Konec septembra bodo začeli prodajati portugalski prevod življenjepisa maršala Tita, ki ga je pripravil Vladimir Dedijer. Knjigo je prevedel predsednik krajevne organizacije socialistične stranke za Rio de Janeiro in znani brazilski novinar Osorio Borba. Vodilni časnik »Journal« piše v tej zvezi, da je v knjigi doslej na najpopolnejši in najživahnejši način opisan celoten razvoj spora med Jugoslavijo in ZSSR, nadalje pa pravi, da se je sedanja jugoslovanska državna ureditev rodila v boju proti nacistom in da ima vsekakor zelo globoke korenine med ljudstvom, da je lahko vzdržala pritisk vladajočega ruskega aparata, ki je bil dosedaj nepremagljiv. Eleonora Roosevelt potovala skozi Carigrad Carigrad, 29. junija — Gospa Eleoinora Roosevelt je prispela iz Bciruta v Carigrad in nadaljevala pot v Atene. Kakor smo zvedeli bo ga. Eleonora Roosevelt kmahi prispela v Jugoslavijo- dajala podpore, štipendije in darila posameznikom, ustanovam in organizacijam. Ljudska skupščina je predlog soglasno osvojila. Ljudska skupščina je nato začela sklepati o predlogu zakona za odpravo viničarskih, kolonat-skih in podobnih razmerij. Po prečitanju predloga se je prvi oglasil k besedi ljudski poslanec, brezplačno oddati gospodarju. Vi- | Tov. Hribar je te svoje navedbe ničarjev delovni dan traja od zo- utemeljil z mnogimi primeri. Pri re do mraka, za kar dobi od 40 do 200 dinarjev, pri vsem tem pa mora marsikaj delati ob svoji hrani. So tudi primeri, ko dobi ženska delovna sila po 25 dinarjev na dan. Povprečna viničarska mezda znaša približno 100 dinarjev. V mnogih primerih viničar tov. Janez Hribar, ki je v svojem govoru poudaril, da predlagani zakon namerava odpraviti fevdalne in tem podobne izkoriščevalske razmere, ki jih je še zaslediti v glavnem na področju Slovenskih goric, Haloz, Dravskega iu Ptujskega polja, na Pohorju in v Brdih. Ta zakon dopolnjuje zvezni zakon o kmetijskem zemljiškem skladu, ki viničarskih razmerij ni mogel podrobno upoštevati, saj izkoriščajo tujo delovno silo tudi kmetje, ki imajo manj kakor 10 ha zemlje in tudi nekateri nekmetje. Viničarske razmere sta skušali urejati že avstro-ogrska in predvojna Jugoslavija, vendar pa sta šele zakon o agrarni reformi leta 1945 in republiški zakon o likvidaciji viničarskih in kolonatskih razmerij globlje uredila ta problem. Ta dva zakona sta odpravila mnogo viničarskih, kolonatskih in podobnih razmerij, mnogi viničarji so dobili zemljo, ponekod pa so se viničarske razmere ukinile le formalno, dejansko pa je tu in tam ostalo še hujše izkoriščanje. IZKORIŠČANJU VINIČARJEV JE ODZVONILO Poročevalec tov. Janez Hribar je potem podrobno opisal viničarske razmere. Viničar stanuje v gospodarjevi koči, ima nekaj desetin arov, največ pa do 1 na de-putatne zemlje (povprečno okrog 50 arov), redi kravico in prašička, gnoj pa mora največkrat S SEJE IZVRŠNEGA SVETA LR SRBIJE Uveljavljenje zakona o zemljiškem skladu Bbgrad, 29. junija. Tzvršni sveti verski, cinkografski in puškarski LR Srbije je imel včeraj dopol- stroki ustanavljati samo v opora-dne v Beogradu sejo, na kateri je zumu z republiškimi organi upra-sprejel več važnih sklepov. Med | ve. Odslej bodo ustanovitev ta-drugim je sprejel uredbo o ob-(kih podjetij dovoljevali ljudski vezni uporabi čl. 4 točka 2 zakona o zemljiškem skladu, po katerem sme obsegati privatno posestvo največ 10 ha orne zemlje. Republiški izvršni sveti pa smejo ta maksimum tudi razširiti. To pravico je uporabil Izvršni svet Srbije v nekaterih okrajih za družinske zadruge, v katerih so 4 ali več družin. Takšne zadruge bodo lahko imele do 50 ha zemlje. Izvršni svet Srbije je sprejel tudi uredbo, po kateri bodo pašnike in gmajne vrnili krajevnim skupnostim. To velja tudi za pašnike in gmajne, ki so jih dobile kmečke zadruge, splošne kmetijske zadruge in gozdna gospodarstva. V vseli primerih pa gre le za zemljo, ki ne more biti trajno orna. Izvršni svet Srbije je razveljavil uredbo, ki je določala, da je dovoljeno obrtna podjetja v gra- odbori, kakor druga obrtna podjetja. Izvršni svet Srbije je s posebno uredbo podaljšal rok za statute ljudskih odborov občin do konca letošnjega leta. Seja Glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije Ljubljana, 29. junija Danes dopoldne je bila seja Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Po uvodnih besedah tovariša Borisa Kraigherja o nekaterih politično-organizacijskih vprašanjih ter notranjepolitični in zunanjepolitični problematiki, se je razvila razprava o nalogah organizacij Socialistične zveze v zvezi z raznimi gospodarskimi nalo-gamL ne prejme zaslužka v denarju, ampak mu da gospodar nekaj žita, krompirja ali kak drug živež, nekaj stare obleke, kar vse pa mu drago zaračuna. Marsikateri viničar mora iskati zaslužek še pri sosednem gospodarju, da bi .dobil denar za najnujnejše potrebe. vsem tem je poudaril, da viničarske razmere močno vplivajo na gospodarski in kulturni razvoj teh predelov, ki so zato najzaosta-lejši v Sloveniji. S krediti za ureditev novih socialističnih posestev in povečanje vinogradniških nasadov bo v glavnem omogočena solidna zaposlitev večini viničarskih in bajtarskih družin, ki se bodo lahko vključile v ta gospodarstva ter zaživele življenje brez izkoriščanja, odvisnosti in pritiska. Viničar, ki je doslej živel v gospodarjevi hišici v večni negotovosti, kdaj ga bo gospodar postavil na cesto, bo sedaj dobil to hišico v last proti realni odkupnini. Prav tako bo obdržal depu-tntno zemljo, ki jo je doslej užival. Ob koncu svojega govora je tov. Janez Hribar omenil še doslej nerešene kolonatske razmere v Brdih ob italijanski meji. Ta problem sicer ni tako kričeč, ker smo večino kolonatskih odnosov odpravili že z zakonom o agrarni reformi ter gre le še za nekaj desetin kolonov. Prav tako pa se z zakonom odpravljajo ofarski in hubarski odnosi, ki so se še obdržali ponekod v okraju Maribor-okolica, in sicer na Dravskem polju, na delu Slovenskih goric, kakor tudi Pohorja. Za tov. Hribarjem je o viničarskih problemih govoril še ljudski Eoslnnec Anton Ingolič. Nato je judska skupščina končala z delom, ki ga nadaljuje danes. Pokop žrtve koHiiniomskefa divjaštva Ogorčenje prebivalstva v rojstnem kraju pokojnega Antona Hlebca Šentrupert, 29. junija. Danes dopoldne je posmrtne ostanke na bolgarski meii ubitega graničarja Antona Hlebca sprejel rojstni kraj in jih pokopal v domači grudi. Kakor v vseh krajih na dolgi poiti od meje, se je tudi dolenjsko prebivalstvo z ogorčenim bolom poslovilo od žrtve komin-formovskega divjaštva. Že sinoči je prišel vagon s pokojnim Antonom Hlebcem do Sevnice, davi pa so ga njegovi tovariši, borci in starešine struni iške garnizije, ki so ga vso pot spremljali, pripeljali na postajo Mokronog-Bistrica. Tu ga je pričakala velika množica domačinov na čelu z zastopniki množičnih organizacij, JLA in OLO. Mnoge skupine so prinesle k sprejemu na postajo vence in šopke cvetja. Major Vuk Vlahovič iz strumi-ške garnizije je s krajšim nagovorom predal posmrtne ostanke Antona Hlebca domačinom, v imenu katerih sta spregovorila Ivan Debenc iz Prelesja in Bojan Brezovar iz Šentruperta. Ob spremstvu vojaške godbe iz Novega mesta so mrtvega Antona Hlebca prepeljali v njegov rojstni kraj Praproče, od koder je krenil sprevod s krsto na pokopališče v Šentrupert. Ob odprtem grobu na šent-runerškem pokopališču se je od pokojnega Hlebca najprej poslovil major Vuk Vlahovič. Govoril je o junaškem zadržanju naših graničarjev, ki z zavestjo čuvarjev socialistične Jugoslavije skrbno branijo naše meje pred pogostimi izpadi in provokacijami kominformovskih sosedov. Spominu padlega tovariša sta se poklonila še njegov vodni starešina in borec iz strumiške gar- ITALIJA BREZ VLADE »LJUDSKI PARLAMENT« n* pričakuje stabilne vlade Rim, 29. junija. — 2e pogled na amfiteater italijanske skupščine z galerije za novinarje dokazuje, da demokristjani nimajo veliko razlogov za samozavest. Od desetih sektorjev s po 12 vrstami klopi, kii so jih zasedli poslanci, jih sedaj le pet pripada vladnemu centru. Staro razmerje je bilo 7:3 v korist vlade. Na enem robu sektorja centra sedi Saragat, ki ga loči samo ozek prehod od Nenniija. Na drugem robu centra sede liberalci in demokristjanska desnica, prehod med njimi in monarhisti pa ni prav nič širši. Tako prvi kot drugi z roba centra so pokazali naklonjenost, da s svo-jinu stališči in idejami včasih tudi preskočijo prehod. Ker ima center le 13 sedežev več kot opozicija, bi ga lahko ti »skoki« veljali tudi vlado. Zato je De Gasperi tako zelo previden in molčeč, ko gre za novo vlado. Zato je tudi šel danes brez sleherne izjave v Quiri-nal in podal ostavko predsedniku Einaudiju. Medtem ko v parlamentu nasprotniki šele preizkušajo svoje sile, pa je razprava v drugem »ljudskem parlamentu« že v polnem teku. Pod oboki galerije Collona v bližini skupščinskega poslopja so ljudski tribuni že začeli svoje zasedanje in razpravljajo o novi vladi. Ta ljudski parlament javno obravnava Štiri rešitve: štiristran-karsko vlado centra, tristrankar-sko levo vlado (demokristjani, socialdemokrati in Nennijevi socialisti, tristrankarsko desno vlado (demokristjani, liberalci in monarhisti) in enostrankarsko de-mokristjansko vlado. Za prvo pravijo, da je negotova, druga je nemogoča, tretja nevarna, četrta pa nepravična. Prva je negotova zato, ker bi brez socialne reforme izgubila socialne demokrate; druga je nemogoča, ker pričakovani udeleženci koalicije niso pristali na koalicijo; tretja je nevarna, ker skriva desno in klerikalno diktaturo; ččtrta pa je nepravična, ker niso prinesle volitve nobeni stranki pooblastila za homogeno vlado. Ljudski parlamentarci (Od stalnega dopisnika »Borbe«) iz galerije Collona pravijo, da je najverjetnejša četrta »nepravična vlada«. Ljudski parlament se je redkokdaj zmotil v svojih napovedih in se najbrž tudi tokrat ne bo. Pač pa novi vladi ne prerokuje niti dolgega niti srečnega trajanja, predvsem zato, ker »melioracija klerikalnega močvirja v centru«, kot imenujejo skrčenje prostora, ki ga zavzemajo vladni poslanci v centru, še ni končana. Center namreč ni strnjen. Zato različno in neenotno odgovarja na močan val v levo, k-i so ga zabeležile volitve in ki opozarja na družbeno in politično nujnost, kateri se nobena vlada ne more več izogniti; na potrebo socialnih reform in socialne zakonodaje. 11,5 milijona glasov na levici lahko ne le tolče krščansko demokracijo z njenimi 10 milijoni volivcev, temveč jo lahko tudi razbije in odcepi od nje lastno močno levo skupino, če demokristjanska vlada tudi tokrat ne bo sprejela zahtev, ki jih postavlja šesto desetletje dvajsetega stoletja. 1’orast levice pa ni po mnenju »ljudskega parlamenta« zmaga kominformistične sovjetske politike, temveč glas nezavarovanih in socialno ogroženih, njihova samoobramba pred sistemom, ki meri »demokracijo« z zastarelim meščanskim merilom in »svetimi« načeli zasebne pobude, ki so io današnji vodilni italijanski politiki ohranili še iz leta 1922, ko jih je Mussolini vrgel iz parlamenta, danes pa bi radi nadaljevali tam, kjer so tedaj nehali. Socialne zahteve bodo preizkušnja, ki bo dala centru končno obliko. Če jim bo vlada ugodila, se bo center zaobrnil v levo, tako da »druga« kombinacija — demokristjani, socialdemokrati in nennijevci — ne bo več nemogoča. Če pa bo vlada sprejela nemogoče mnenje Gonelle, ki sodi, da obrata v levo na volitvah sploh ni bilo, zaradi česar tudi niso potrebne reforme, bo našla novega zaveznika v monarhistih. Pri tem bo izgubila dobršen del poslancev lastne deni okristjanske stranke, dalje so- nizije, končno pa je v imenu občinskega ljudskega odbora spregovoril Bojan Brezovar. Po tej komemorativni svečanosti so zastopniki množičnih organizacij in šolska mladina položili na grob Antona Hlebca 40 vencev in ga obsuli s cvetjem z domačih livad. Zbrano ljudstvo je poslalo državnemu tajništvu za zunanje zadeve FLRJ protestno pismo, v katerem zahtevajo ostro kazen za moskovske agente, ki so krivi smrti Antona Hlebca. »Odločno bomo branili vsako ped naše zemlje in vedno stali na braniku miru,« so zaključili pismo. Pokojni Hlebec bi moral v kratkem odslužiti vojaški rok in se vrniti domov, vtem pa ga je zadel zločinski strel bolgarskih banditov, ki po navodilih svojih gospodarjev iz Moskve v zadnjem času vse bolj pogosto izzivajo incidente na naših mejah. V. P. Protestno zborovanje v Peči Beograd, 29. junija. Prebivalci Peči, šiptarji, Turki, Srbi in Črnogorci so z velikega zborovanja ob uboju graničarja Boška Žiloviča poslali državnem sekretariatu za zunanje zadeve brzojavko, v kateri zahtevajo, naj naša vlada najodločneje protestira in stori potrebne korake pri pristojnih mednarodnih organih. »Z gnusom obsojamo zločinski napad,« je rečeno v brzojavki. »Tako ravnanje ne more razbiti naše enotnosti, temveč nasprotno, še tesneje združuje in krepi našo čuječnost v dneh, ko so inform-birojevci v ZSSR na čelu začeli mirovno ofenzivo z besedami, medtem ko v dejanjih še nadalje uresničujejo Stalinsko politiko. To dokazujejo tudi junaška smrt franičarja Žiloviča in pa pogoste ršitve jugoslovanskih meja.« cialdemokratov, republikancev in del liberalcev. Zato tudi de Gasperi, ko bo čez deset dni predložil parlamentu načrt nove vlade, ne bo mogel glede tega reči zednje besede. »Parlamentarci« v galeriji Collona pravijo, da bo sestavil poletno »kopalno« vlado. Dvomijo pa, če bo ta vlada imela lepo vreme za kopanje, dokler ne bo v jeseni prišlo v parlamentu do spopadov, ki bodo razgalili vse njene slabosti. F. Barbieri Italijansko-jjugoslovansktt pogajanja Rim, 29. junija (Tanjug). V italijanskem zunanjem ministrstvu so se začela jugoslovansko-italijanska pogajanja o goriškem vodovodu in izročitvi kulturnih dragocenosti in dokumentov, ki so jih italijanske oblasti med vojno odpeljale iz naše države. Pogajanja vodita dve podkomisiji. Jugoslovansko delegacijo vodi politični svetnik poslaništva FLRJ v Rimu Daribor Soldatič, italijansko delegacijo pa pooblaščeni minister Guido Romano. V jugoslovanski delegaciji so še prof. Stele, Morača in Vižintin. Francija odlikovala naše častnike Pariz, 29. jun. (Tanjug). Načelniki generalštabov francoskih kopenskih, letalskih in pomorskih sil so priredili svečano večerjo v čast načelniku generalštaba JLA Peku Dapčeviču in ostalim članom delegacije generalštaba JLA. Pred večerjo je general Blanc izročil članom jugoslovanske delegacije odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik francoske republike Vincent Auriol. V imenu odlikovancev se je zahvalil generalni polkovnik Peko Dapčevič. Preložen obisk New Delhi, 29. junija (Tanjug). Pomembni socialistični voditelj Ačarija Narendra Dev, član izvršnega odbora indijske socialistične stranke, letos ne bo mogel obiskati Jugoslavije. Narendra Dev je sprejel povabilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, toda medtem je zelo težko zbolel. Član indijskega parlamenta v Zagrebu Zagreb, 29. junija. Danes je prispel iz Dubrovnika v Zagreb član indijskega parlamenta Ča-man Lal s svojo soprogo. Gospoda Čaman Lala sta sprejela na letališču član Izvršnega sveta LR Hrvatske Nikola Sekulič in podpredsednik Mestnega ljudskega odbora Zagreba Juriča Draušnik. V Turčiji so objavili daljše izvlečke iz Kardeljevega članka (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Carigrad, 29. junija. Današnji turški tisk prinaša dolge izvlečke iz članka tov. Edvarda Kardelja, objavljenega v »Borbi«. Časopisi poudarjajo, da je bil članek napisan ob petletnici resolucije in-formbiroja in po petih letih uspešnega boja Jugoslavije proti pritisku Sovjetske zveze. Časopisi objavljajo izvlečke iz članka pod naslovi, ki pravijo, da preživlja Sovjetska zveza hudo krizo. Posebno pozornost so posvetili tistim delom članka, ki govore o dogodkih v Vzhodni Nemčiji in Češkoslovaški. Časopisi pišejo, da se je zgodilo prvikrat, odkar je bila ustanovljena Sovjetska zveza, da so se velike množice delavcev dvignile proti sovjetskemu režimu. Časopisi navajajo, da bi bila nevarna utvara pričakovati v Sovjetski zvezi revolucijo in da . i mogoče zaupati v Moskvo vse dotlej, dokler ne bo spremenjen režim, pri čemer poudarjajo tisti del Kardeljevega članka, da ni treba opustit: priložnosti za razgovore tudi s sedanjimi voditelji Kremlja, da bi uredili odnose. Z. Pečar. Družbeno upravljanje in naše pravosodje V demokratizaciji in decentralizaciji državnih funkcij smo v poslednjih letih dosegli pomembne uspehe. Nismo samo osvobo dili naše gospodarstvo od administrativnega upravljanja, tem več smo na področju socialnega zavarovanja, zdravstva, prosvete in kulture prenesli bistvene in pomembne državne funkcije na družbene organe. Kar se tiče državne uprave, imamo v svetih organe, ki se bodo po načelu samouprave čedalje bolj razvili. Celo na področju samega izvrševanja oblasti smo že naSU pomembne oblike, s katerimi se vpliva na delo predstavniške oblasti z oblastjo neposredne demokracije. Vendar pa vloga države, ki se določa po njeni intervenciji v družbenih razmerjih, ne more biti omejena samo na ta področja. Na področju pravosodja smo namreč zaostali. Od leta 1945 dalje nismo v tej smeri skoraj ničesar storili, celo novi ustavni zakon ne posega v pravosodje. Gotovo je temu razlog, da smo šli le takrat precej daleč in pa, da je to področje zelo občutljivo. Leta 1945 smo uvedli sistem volitve sodnikov in sistem sodstva po sodnikih laikih, sodnikih porotnikih in po sodstvu v senatih. Iz sodne pristojnosti smo pozneje izločili skrbniške zadeve in jih prenesli na svete pri ljudskih odborih. Obstoje še neka razsodišča, vendar brez pomembnejše frekvence. To je približno vse, četudi to ni malo. Nastane pa vendarle vprašanje, ali ne bi mogli storiti še koraka naprej, ali ne bi mogla sedanja tendenca močnega podružabljenja našega javnega življenja obseči tudi naše pravosodje? V naših narodih živijo močne tradicije neoficielnega sodstva. V Sloveniji in Dalmaciji so bile od leta 1848 do 1930 porote za težja kazniva dejanja, pri katerih je 12 iz ljudstva izžrebanih porotnikov izrekalo sodbo glede krivde. V Srbiji so bila občinska sodišča pristojna za manjše civilne spore. Borzna razsodišča in razsodišča pri trgov inskih zbornicah so bila precej močno angažirana v trgovskem prometu. Zaradi vsega tega mislim, da bi se o priliki nove ureditve naših sodišč lahko bolj smelo pristopilo k demokraciji naših sodišč. Naš sodni organizem se deli na dve veji: na redna sodišča in na državno arbitražo. V zadnjem času se je precej govorilo o odpravi državne arbitraže, tako da bi se prenesle njene naloge na redna sodišča, kjer naj bi opravljali sodstvo posebni senati. Ne samo, da so se trgovinske komore v celi državi naravnost plebiscitarno izrekle proti temu in za samostojnost arbitraže, je pomembno upoštevati to, da bi taka ureditev poleg vseh drugih nevšečnosti pomenila korak nazaj, pomenila bi birokrati-ziranje te ustanove. To pa zato, ker bi se njeno delo normativizi-ralo in procesualiziralo, ker so sodišča po svoji organizaciji in funkciji mnogo tesneje vezana na same norme in na procesualne obličnosti, kakor pa so to dosedaj bile državne arbitraže po zakonu in po praksi. Gospodarsko pravosodje ne prenese togosti ne v materialnem ne v procesualnem oziru. Treba je kreniti v nasprotno smer, od državne arbitraže je treba odkrhniti njen državni značaj. Ni dvoma, da so nam državne arbitraže, kar se tiče načina njihovega dela potrebne take, kakršne so. Reševanje sporov med socialističnimi gospodarskimi organizacijami ne trpi in ne prenese takega pravnega režima, kakršen je potreben za zasebne spore, in je podvržen zlasti v tako močni evolucionnrni fazi, kakršno preživljamo mi, zelo MAKS SNUDERL sprejemljivim in elastičnim vplivom našega gospodarskega razvoja. To zahteva sojenje po posebnem organu po gospodarskem sodišču. Dosedanje uspešno delo državne arbitraže to v polni meri potrjuje. Vendar pa je treba nadaljnji obstoj arbitraže, v katerega nujnost se ne more dvomiti, prilagoditi družbenemu značaju socialističnih gospodarskih organizacij. To se pravi, da naj ne sodi državno sodišče družbenim gospodarskim razmerjem, ki obstojajo med gospodarskimi organizacijami in katere smo že osvobodili od državne in-gerence, temveč je nujno, da to sodstvo opravlja gospodarski družbeni organ, ki lahko poleg tega, da je vezan na prisilne zakonske predpise, pri svojem sodnem delu v polni meri upošteva vse tiste družbeno-gospodarske tokove, ki v sebi združujejo jedro gospodarskega življenja. Zato naj bi postala sedanja državna arbitraža družbena arbitraža kot samostojen organizem, ki se formira z izvolitvijo po kakem družbenem organu, najbolje po zborih proizvajalcev, ki bi naj opravljali tudi tisto kontrolo, ki jo sicer opravljajo organi oblasti nad sodišči. Socialistične gospodarske organizacije bi se morale obračati za rešitev njihovih sporov samo na te družbene arbitraže. Ako bi bilo potrebno, da naj bo sodstvo teh arbitraž dvoinštančno, je mogoče izvesti tudi to, ker obstojajo oblastne in republiške arbitraže oz. centralna arbitraža FLRJ. Družbenega značaja arbitraž bi prav nič ne motilo, da bi izvršba morala pripasti državnemu organu kakor glede sodb rednih sodišč, ker v tej fazi še nimamo družbenih organov za prisiljevanje. Na ta način bi bil storjen velik korak naprej v našem samoupravnem sistemu in v postopnem osvobojevanju pravo-sodstva od državne intervencije. Nadaljnje vprašanje se pojavlja na področju rednih sodišč, namreč okrajnih in okrožnih sodišč. Brez dvoma bi se lahko v drobnih civilnih sporih prenesla vrsta zadev na občinska sodišča, ki bi jih formirale občine oz. mesta. Taka sodišča imajo zelo močno tradicijo v Srbiji. Take drobne zadeve bi bile motenje posesti, določitev meja, bagatelni spori in podobno. To bi na eni strani pritegnilo državljane k opravljanju pomembne javne zadeve, na drugi strani pa razbremenilo sodišča, olajšalo in pospešilo reševanje drobnih sporov in znatno zmanjšalo strankam stroške, na drugi strani pa močno okrepilo našo splošno idejo samoupravnosti. Tudi na področju kazenskega sodstva bi se lahko začelo delo na isti liniji. Jaz za svojo osebo sem star pristaš porote in mislim, da je to zelo demokratična ustanova. Če bi se sodstvo za najtežja kazniva dejanja prenesla na široko telo, bi to služilo utrditvi pravne varnosti, ker imajo ljudje iz ljudstva pristen in od kazenskih teorij mnogo manj pokvarjen občutek kakor šolani sodniki, ne glede na to, da prinašajo v sodno dvorano širše pojmovanje o pomenu nevarnosti kaznivega dejanja za splošni red. Vendar pa obenem tudi mislim, da zavest naših vaških ljudi še ni tako razvita, da bi bilo mogoče že sedaj uvajati take porote, četudi mislim, da je za perspektivo taka porota naravnost klasična oblika za prenos kazenskega sodstva na družbo. Gotovo pa je, da za manjša dejanja proti časti ni neobhodna državna intervencija. Če kdo komu reče, da je tepec, to gotovo ni v redu, vprašanje pa je, ali je potrebno, da zaradi tega Priprave na proslavo 7. julija v Srbiji Kragujevac, 29. junija. Tudi letos bodo v vsej Sumadiji zelo svečano proslavili 7. julij. V dveh vaseh takovskega okraja bodo odkrili spomenike, na gimnazijskem poslopju v Gornjem Mila-novcu pa bodo odkrili spominsko ploščo dijakom, ki so padli v vojni. Organizirali bodo partizanski marš do vasi Grabovci, kjer je 1941. leta padlo mnogo borcev iz tega kraja. V Kragujevcu bo velik miting ter bo govoril tov. Nemanja Markovič. V vasi Vlačkičl pri Topoli bo proslava ob hiši, kjer se je rodil srbski letalec in prva žrtev vojnega letalstva, Mi-hajlo Petrovič. V Nišu bodo po podjetjih in ustanovah partizanski večeri v spomin na narodnoosvobodilni boj in kulturno umetniški programi. Člani Zveze borcev bodo obiskali sorodnike padlih borcev in jim izročili spomenice in de- narno pomoč. Na grobovih padlih borcev in ustreljenih talcev bodo priredili svečane komemoracije. Na predvečer bo baklada in kurili bodo taborne ognje. Naslednji dan pa bodo izleti v niško okolico. V vaseh Timočke krajine bodo proslave s kulturno umetniškimi in športnimi prireditvami, partizanski tabori, konference osnovnih organizacij socialistične zveze in svečane akademije. Na Bra-tujevcu pri Zaječaru, kjer so partizani nekoč premagali Nemce in četnike, bo miting z ljudskim rajanjem. V Zaječaru bo tega dne začela delovati tovarna keramike. V Sremu bodo povsod svečane akademije, večje proslave pa bodo v Rumi, Sremski Mitroviči in drugih večjih krajih. Nad 6000 bivših borcev II. sremskega odreda se bo zbralo pri Lešniku, pri Bosutu. sedijo trije sodniki in da se o tem razvija cela sodna procedura! Take stvari) bi se lahko reševale pri občinskih sodiščih, ki sem jih gori omenil. Razen manjših kaznivih dejanj zoper čast bi se lahko dala takim sodiščem tudi druga manjša podobna kazniva dejanja, pa tudi kaki prestopki. Saj imamo že sedaj za prestopke pri občinskih ljudskih odborih komisije za prekrške, o katerih ne sodijo posebni sodniki za prekrške, temveč predsednik in tajnik občinskega ljudskega odbora. Po mojem mnenju je torej že sedaj čas, da lahko osamosvojimo arbitražo kot sodni organ za intervencije med socialističnimi gospodarskimi organizacijami in da prenesemo lažje civilne kazenske stvari na družbeno formirana občinska sodišča. Brez tega bo državna intervencija ostala ravno tam najbolj občutna, kjer smo neposredno demokracijo najbolj sprostili. V tem pa je da- nes notranje nasprotje našega družbenega razvoja, ki teži za rešitvijo. Vendar pa pomembnost razširitve samoupravnih pravic de-lovega ljudstva na področju pravosodja ne leži samo v družbenopolitični sferi. Pravosodje zlasti globoko posega v določanje, utrjevanje in omejevanje človeških pravic, namreč osebne svobode, političnih pravic, premoženja in pravice do življenja. Te temeljne človeške pravice so s sodstvom najbolj prizadete. Te pravice so rezultat družbenega razvoja. Odločanje o teh se mora v končnem razvoju vrniti tje, od koder so izšle. Zato je problem sojenja po uradniku ali sojenje po sami družbi po njenih zastopnikih globoko načelne narave. Volitev sodnikov po predstavniških organih oblasti in laično sodstvo je sicer začetek reševanja tega problema, pa vendarle samo začetek. Ce imamo vse to pred očmi, postane zahteva po nadaljnjem razvijanju družbenega pravosodja še nujnejša. Se ena laž in še ena skomina Tovariš urednik! Italijanski gospodarsko-finanč-ni dnevnik »24 ore« je v št. 137 z dne 10. junija na peti strani objavil članek z naslovom »Promet na Jadranu in Donavski bazen«. Podpisal ga je Antonio Giordano. V njem ta gospod opozarja Italijo, naj misli na svoja pristanišča Trst, Benetke, Ancono in Bari, ki jim preti nevarnost, da bi ostala brez prometa, »ker so bile zadnje čase sklenjene pogodbe na donavskem področju, da bi obnovili redni promet po veliki reki Jugovzhodne Evrope, ki veže jadransko zaledje s Črnim morjem in deželami Bližnjega vzhoda.« Ne pišem vam teh vrstic samo zato, ker ta časnik, kakor mnogi čbrugi v Italiji, napeljuje vodo na imperialistični mlin, ko izenačuje Trst z Benetkami, Ancono in Barijem, kajti če sploh kdo misli na razvoj in blaginjo Trsta, je to Jugoslavija. Tudi me ne zanima, kaj bo Italija storila s svojimi pristanišči, ker je to stvar Ita- Predlog —e— načina OBDRUČEUHHJH KHIETOU striiske rastline (lan, konoplja, hodelk za vsako kmečko gospo-sončnice itd.) ter sočivja. Njen darstvo. To delo bo lahko končala V naših gospodarskih krogih so že dolgo govorili, da bi bil potreben za kmečka gospodarstva nov davčni sistem. Pripravila ga je posebna komisija v Beogradu! v njej so sodelovali predstavniki vseh republik. Njeno delo je v glavnem končano in v kratkem bo svoj predlog izročila Odboru za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta. Komisija je upoštevala načelo, da pobiranje davkov ni zgolj stvar občinskih in okrajnih ljudskih odborov, marveč gre tu za vprašanje, ki posega v vse naše gospodarsko življenje. Višina davkov naj bi v prihodnje ne bila odvisna od komisij in posameznih odbornikov, marveč bi dohodek posameznih kmečkih gospodarstev izračunali na podlagi površine, kakovosti zemlje, poljskih pridelkov itd. Ne gre pa samo za odstranitev subjektivnih momentov pri odmeri davka, marveč tudi za to, da bi glede davkov izenačili vsa gospodarstva z enakimi proizvodnimi pogoji. Kmetje naj bi bili odslej bolj zainteresirani na pospeševanju in povečanju kmetijske proizvodnje (doslej so prav zaradi odmere davkov mislili, da jim ne kaže proizvodnjo povečati). DAVKI NAJ BI SE RAVNALI PO KATASTRSKEM DOHODKU Komisijo, ki naj bi pripravila predlog o novem davčnem sistemu, je prvi del svojega dela končala. Osnova njenega predloga je obdavčenje katastrskega dohodka. Komisija za kataster je izračunala katastrski dohodek po kmetijskih pridelkih in kategorijah zemljiišča za 249 od vseh 330 okrajev in mest. Katastrski dohodek so izračunali kot povprečno denarno vrednost donosa zemljišča pri običajnem načinu obdelave ob upoštevanju razmer in razvitosti posameznih krojev. Republike oziroma pokrajine bi bile razdeljene na področja. Okraje so po proizvodnih pogojih že uvrstili v skupine. Katastrski dohodek bi izračunali po površini in kategoriji tako, da bi predvojna razvrstitev zemljišč po pridelkih in kategorijah ostala v veljavi, upoštevali pa bi med vojno in po njej nastale izpremembe. Katastrski dohodek bi določali po površini in rodovitnosti zemlje, po načinu izkoriščanja in po ceni kmetijskih pridelkov. DOHODEK KMEČKIH GOSPODARSTEV Dohodek kmečkih gospodarstev bi se stekal iz treh glavnih virov: iz dohodka od rastlinske proizvodnje (poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, pašniki, travniki itd.), iz dohodka od živinoreje in iz dohodka od predelave kmetijskih pridelkov. Ce se na kmetijskih posestvih vrši tudi industrijska in obrtna predelava, bi se dohodek računal ločeno in obdavčil tako, kakor bo sklenjeno za ustrezne proizvodne panoge. Obdavčeni bi bili tudi dohodki od mlatilnic, vinogradov, kotlov za žganjekuho ter dohodki od vseh drugih opravil, ki veljajo za kmetijsko proizvodnjo. Pri računanju vrednosti kosmatega dohodka in določanju proizvodnih stroškov (ki bi jih odšteli od vrednosti bruttoproizvoda), da bi dobili katastrski dohodek, bi vzeli za osnovo cene iz gospodarskih let 1931 in 1952. Komisija ni upoštevala intenzivnejših Kultur, kakor so indu- namen je bil vzpodbuditi intenzivnejšo proizvodnjo, ki zahteva več dela. K dohodku od rastlinske proizvodnje, razen vinogradov in sadovnjakov, bi prišteli dohodek od živinoreje, ki bi ga proporcionalno izračunali po kulturi in površini zemlje. Dohodkov od perutnine, čebel in svilenih kokonov ne bi obračunavali ločeno, marveč bi veljalo načelo, da so zapopadeni v dohodku od posameznih kultur. DAVČNE OLAJŠAVE Ugotovljeni katastrski dohodek bi bil stalen, njegovo višino pa bi določal Zvezni izvršni svet. 1 udi če bi kaiko gospodarstvo imelo večji ali manjši dohodek od stolnega proisežlkn, ga ne bi prišteli katastrskemu dohodku, niti razlike odšteli od davčne osnove. V primeru elementarnih nezgod (suša, toča, poplave itd.) bi uživali prizadeti kmetje davčne olajšave, in sicer, če se je donos zmanjšal za več ko za 20%. O tem bi sklepali izvršni sveti republik. Razen teh bi kmetje uživali še druge olajšave ob urejanju novih sadovnjakov in vinogradov. Za nove vinograde določena zemlja bi bila oproščena davkov od 4 do 20 let (kar bi bilo odvisno od kakovosti zemlje), za sadovnjake 6, za gozdove pa 20 do 30 let. Ta zemljišča bi bila oproščena vseh davkov. NALOGA KOMISIJE Če bosta Odbor za gospodarstvo in Zvezni izvršni svet odobrila predloženi sistem, bo začela komisija računati katastrski do- v treh mesecih, talko da bi novi sistem obdavčenja veljal tudi že za letošnje leto. Šele na podlagi podatkov o dohodku v vsakem okraju bi lahko komisija izdelala sistem obdavčenja. Doslej je določila samo davčno osnovo. Ko bi bilo to delo opravljeno, bi se lahko lotila davčnih stopenj, ki bi bile vsekakor progresivne. Sistem obdavčenja po katastru je veljal tudi v kmečkih delovnih zadrugah, le da so ločeno računali dohodek od kolektivnega gospodarstva in od ohišnice. Sproženo je bilo tudi vprašanje sistema obdavčenja kmeti jskih posestev. Nekateri menijo, da bi bilo v tem primeru treba uporabiti davek ua temelju katastrskega dohodka tako, da bi vpeljali na osnovna sredstva posebne anuitete, drugi pa menijo, naj bi za državna kmetijska posestva vpeljali obresti od vrednosti osnovnih in obratnih sredstev, amortizacijo, prispevek za socialno zavarovanje, premije za zavarovanje pred elementarnimi nezgodami, davek na rento, davek na promet ter davek na dobiček in presežek plačnega sklada. Katastrski dohodek bi bil osnova za računanje davka na rento. Ia predlog bo komisija izročila odboru za gospodarstvo. Sporočila mu bo tudi mnenje nekaterih tovarišev iz Slovenije in Ilrvatske, ki so sodelovali pri delu komisije in kj menijo, da bi bilo treba namesto katastrskega dohodka sprejeti načelo obdavčenja po čistem katastrskem dohodku. V tem primeru bi bilo treba ob računanju dohodka razen gmotnih stroškov odšteti tudi stroške dela. lije. Ne morem pa se sprijazniti z načinom pisanja tega časnika, bolje rečeno, s pačenjem resnice in zgodovinskih dejstev, in sicer takšnih, ki se jih še vsi spominjamo. Glejte, kaj Giordano v svojem članku piše: »Evolucija političnih stikov med Jugoslavijo in deželami sovjetskega bloka je vprašanje, ki ne sodi v okvir naših raziskav. Očitno pa je, da se je v stikih med Beogradom in SZ marsikaj spremenilo, če je Jugoslavija pristopila k Donavski konvenciji, ki jo je predlagala Moskva. V teh razmerah nikakor ne moremo izključevati, da bi glede prometa ne nastal nov razvoj tudi v stikih med Jugoslavijo in Albanijo ter med Jugoslavijo in Bolgarijo, s čimer bi se odprla pot do neposredni h kopenskih zvez med Črnim in Jadranskim morjem prek Drača in Valone. Takšne zveze bi bile za prodiranje panslavizma na gornji Jadran zelo važne. Zato se ne smemo omejiti na pari-ranje vzhodnih pobud samo na gornjem Jadranu, marveč se moramo lotiti urejanja pristanišč tudi na spodnjem Jadranu od Barija.« Gospod Giordano torej noče raziskovati političnih stikov med Jugoslavijo in sovjetskim blokom. Takoj potem pa pravi, »da pomeni pristop Jugoslavije k Donavski konvenciji veliko spremembo v stikih med Beogradom in SZ.« Kolikšna hinavščina in kakšno pačenje! Kdaj pa je Jugoslavija pristopila fc Donavski konvenciji? Včeraj? Ali gre za Donavsko konvencijo, podpisano julija 1948? Zakaj varajo italijansko in svetovno javnost? Mar ni znano, da je začel Kominform bruhati svoj srd na nas med zasedanjem in po podpisu Donavske konvencije in da traja to že šest let? Zdaj je slehernemu poštenemu človeku vsaj v Evropi očitno, da SZ za Jugoslavijo nikoli več ne bo »starejša sestra«, da pa si bo Jugoslavija prizadevala upostaviti s SZ in z deželami pod njeno nadvlado normalne, znosnejše stike. Mar ni tovariš Tito v svojem nedavnem govoru v Pazinu vsemu svetu tega jasno povedal? Mar niso pošteni ljudje na svetu tega odkritosrčno sprejeli kot prispevek k normalizaciji stikov in utrditvi miru na svetu? Toda gospod Giordano beži od resnice, spravlja v javnost nove laži in obuja skomine po vsem, po čemer se cede sline vsakemu italijanskemu imperialistu. Svetolik Stepanovič Vojaški rok v enotah strokovnih šol Tovariš urednik! Ko pokličejo učence industrijskih in gostinskih šol k vojakom, prosijo, da bi jim rok odgodili, dokler šole ne končajo. Nekatere komisije takšne prošnje zavračajo, druge pa jim ugode. Čeprav gre za strokovne šole, v katere sprejemajo samo učence, ki so končali osemletko ali opravili maturo, nikakor ni dobro, da učenec šolanje prekine in gre na pr. po končanih dveh razredih k vojakom. Ne vem, zakaj delajo glede vojaškega roka razliko med strokovnimi in srednjimi šolami. Dragoslav MihajloviČ DNEVNA KRONIKA V juliju in avgustu bo obiskalo Jugoslavijo nad 1500 tujih študentov in študentk Biro za mednarodne izmenjave Centralnega komiteja LMJ poroča, da bo v juliju in avgustu obiskalo Jugoslavijo samo v večjih skupinah okrog 1500 tujih mladincev in študentov . Največ mladincev bo taborilo v Zadru. Pripravljajo tudi taborišča v Novem Vinodolu, Baški vodi in Dubrovniku. Danes pričakujejo 35 študentov iz Toulousa. Svoj prihod so napovedali mladinci iz Grenoblea, Pariza, Zahodne Nemčije, Belgije, iz raznih krajev Skandinavije, Francije in od drugod. Večje število študentske mladine iz Stockholma, Italije, Anglije in Francije se je javilo tudi v pomoč hrvatski mladini za gradnjo hi-drocentrale v Novem Vinodolu. Plenum sindikata komunalnih delavcev Jugoslavije Skoplje, 29. junija V Skoplju se je danes začela VIII. plenarna seja sindikata delavcev in uslužbencev komunalnih ustanov Jugoslavije. Na njej obravnavajo higiensko, tehnično in socialno zaščito ter socialno zavarovanje komunalnih delavcev in uslužbencev. Poročilo in razprava sta pokazala, da so se razmere glede higienske in tehnične zaščite izboljšale, primeri poškodb in smrtnih nesreč pri delu pa so še zmeraj pogosti. Sindikalne organizacije v posameznih podjetjih so zadnja leta povsem zanemarile službo inšpektorjev dela in higienikov, tako da jih v kolektivih sploh ni več. Mnoga komunalna podjetja in ustanove sredstev za higiensko in tehnično zaščito dela lani sploh niso planirala. Mladinci is Zahodne Nemčije na sprejemu v Domu sindikatov Ljubljana, 29. junija Predstavnike naprednega sindikalnega gibanja delavske mladine iz industrijskih centrov Za-padne Nemčije, ki so že več dni v Sloveniji na študijskem potovanju, so danes sprejeli predstavniki Glavnega odbora sindikatov Slovenije. Na sprejemu sta mladincem odgovarjala na mnoga vprašanja tajnik GO sindikatov Slovenije Mavricij Bore in predsednik začasnega republiškega odbora za socialno zavarovanje Jože Plev- nik. Mladinci so zlasti spraševali o odnosih sindikalnih organizacij z Zvezo komunistov, o vlogi in sodelovanju mladinskih organizacij, o delavskem samoupravljanju in našem socialnem zavarovanju. Jutri se bodo gostje vrnili v domovino. K. M. Prva plavajoča postaja za črpanje vode Pripravljalna dela za veliko plavajočo postajo za črpanje vode pri Kazuku na Donavi hitro napredujejo. Postaja je prva te vrste v naši državi. Namakala bo okrog 6000 ha obdelovalne površine agrolndustrijskega kombinata Belja. Strokovnjaki cenijo, da bo donos potem znatno večji. Vrednost letnega donosa bo najbrž nad 100 milijonov dinarjev. Hkrati s tehničnim elaboratom za postajo grade tudi močan obrambni nasip ob desnem bregu Donave, kjer je Donava pred 27 leti poplavila 60 km2 plodne zemlje. Polni najlepših vtisov odhajajo Ljubljana, 29. junija Danes se Je zgradili. S skupino izseljencev Je ob-oglasil v našem uredništvu tovariš iskal nekatera naša gradllišča, sam Anton Nagode, ki Je prišel pred pol- pa seveda tudi svoje sorodnike v drugim mesecem na obisk v staro Krškem, Litiji, IIotcdrštMci In Višnji domovino, Jutri pa se s skupino iz- gori. seljenccv spet vrača v Ameriko. I’rl- j Ko se poslavlja od svoje stare dopovedoval nam Je o svojih vtisih, movlne, nas Je tovariš Nagode na-mnogo tudi o svoji materi Neži Na-1 prosil, naj sporočimo zahvalo vsem gode lz Kresnlških poljan, ki Je pred njegovim znancem, sorodnikom In dnevi dopolnila 101 leto. drugim ljudem, ki so njega, kot tudi Tovariš Nagode Je bil že pred druge sorojake lz Amerike, tako lepo dvema letoma pri nas In pravi, da sprejeli. Prav posebno pa Je še hva-Je neverjetno zadovoljen, ko Je videl, j ležen vsem, ki so se ob jubileju kako mnogo smo v teh dveh letih I spomnili njegove stare matere. KOREJSKI PROBLEM Cotrti dan razgovorov mod Sing .»lan Rijem in ameriškimi predstavniki. Clark predlaga nadaljevanje pogajanj obeh delegacij Seul, 29. junija (UP) Ameriški civilni in vojaški funkcionarji so imeli danes razgovore z južno-korejskim predsednikom Sing Man Rijem, da bi dosegli kompromisno rešitev za sklenitev premirja na Koreji. To je že četrti dan, odkar imajo ameriški funkcionarji razgovore s Sing Man Rijem. Današnjemu sestanku z južno-korejskim predsednikom prisostvuje posebni odposlanec predsednika ZDA Eisenhowerja Robertson, vrhovni poveljnik Združenega poveljstva general Clark in politični svetovalec generala Clarka veleposlanik Murphy. Sestanek je trajal 95 minut. Južnokorejski krogi menijo, da so razpravljali o pomembnih podrobnostih »kompromisne rešitve«. Razgovori med Sing Man Rijem in Robertsonom potekajo v največji tajnosti. Čeprav od časa do časa krožijo glasovi, da sta se sporazumela, poudarjajo v najbolj pristojnih krogih, da prevelik optimizem ni upravičen. Po mnenju tukajšnjih opazovalcev je Združeno poveljstvo pred izbiro, bodisi da Sing Man Rija ignorira, bodisi da z njim soglaša. Sprejem prve alternative bi pomenil sklenitev premirja na Koreji, oziroma drugo vlado v Južni Koreji, ki bi jo vodil človek istega mnenja kot Združeno poveljstvo. Na vsak način kažejo razgovori med Sing Man Rijem in Robertsonom, da so ZDA izbrale neko rešitev in da potrpežljivo skušajo zanjo pridobiti juž-nokorejske funkcionarje. Vrhovni poveljnik čet Združenih narodov na Koreji general poveljnikom prepričuje general kitajsko-severnokorejskih enot. Clark kitajsko-severnofeorejsko j Dopisnik severnokorejske ča-poveljstvo, da bodo Združeno po- sopisne agencije iz Kesonga piše, veljstvo in pristojne vlade storili da je sklenitev premirja na Kovše za dosego sodelovanja Južne reji sedaj odvisna od odgovora, Koreje. Ce bo potrebno, bo Zdru- I ki ga je dalo Združeno povelj-ženo poveljstvo, v mejah svojih ‘ stvo na zahtevo severnokorejske možnosti, ukrenilo vse, tudi voja ške ukrepe, da bi zavarovalo določbe premirja. General Clark zavrača, kar trdi kitajsko-severno-korejsko poveljstvo, da je Združeno poveljstvo sodelovalo pri izpustitvi ujetnikov ter pri tem poudarja, da bi prekinitev sovražnosti olajšala vrnitev pobeglih korejskih ujetnikov, če sami ne bi temu nasprotovali. General Clark je potem zatrdil, da bo po podpisu premirja menjava tistih ujetnikov, ki žele biti repatrlrani, zajela 12.000 pripadnikov Združenega poveljstva in kakih 74.000 vojakov in oficirjev delegacije. Severni napadnjjo Tokio, 29. junija (UP). Kitajsko-severnokorejske oborožene sile nadaljujejo s svojimi napadi na izpostavljene postojanke Združenega poveljstva v Corvonski dolini, ki je znana kot »pot za osvojitev Seula«. Južno-korejske oborožene sile so se pod sovražnikovim pritiskom umaknile iz dveh postojank. To je edini del korejskega bojišča, na katerem se bijejo srditi boji, ki trajajo že delj časa. Letalstvo Združenega poveljstva je izvedlo več napadov na sovražnikove postojanke. Bombniki Združenega poveljstva so vzlic slabemu vremenu napadli preskrbovalna središča in prometne zveze v Severni Koreji. BONN O VZHODNONEMŠKEM VPRAŠANJU O NOVIH KOMBINACIJAH pred Semjonovo vrnilvijo iz Moskve (Od stalnega dopisnika »Borbe*) Bonn, 29. junija. V obveščenih krogih Zahodne Nemčije in zah. Berlina imajo še nadalje za možno, da bo visoki komisar ZSSR v Nemčiji Vladimir Semjonov, ki so ga poklicali na poročanje v Moskvo, po vrnitvi v vzhodni Berlin vztrajal pri preosnovi sedanje vzhodnonemšlre vlade, v kateri naj bi v prihodnje imeli večjo vlogo kot do zdaj tako imenovani meščanski politiki, Otto Nuschke, Lothar Bolz in drugi. Taka vlada bi imela po mnenju Semjonova precej več pogojev za vzpostavitev stikov z zahodno- prepričani, da bo skušal Semjonov po vrnitvi iz Moskve izpeljati tale politični načrt: Predvsem si bo prizadeval odložiti parlamentarne volitve v Zahodni Nemčiji, ki bi morale biti v začetku septembra. Namesto volitev v Bunoestag naj bi takoj pripravili vsenemške volitve pod nadzorstvom okupacijskih sil. Prvi pogoj za izvedbo teh volitev pa bi vendarle morali biti izjavi vzhodnonemške in zahod-nonemške vlade, s katerima bi vse zunanjepolitične pogodbe, ki sta jih ti vladi do zdaj sklenili; BUTTLERJEVO SPOROČILO O TROJNI KONFERENCI je presenetilo britanske parlamentarne kroge London, 29. junija (AFP). Da- | wis, naj bi povabili predsednika nes je britanski finančni minister j ZDA Eisenhowerja in predsedni-Buttler v Spodnjem domu sporo- | ka sovjetske vlade Malenkova na čil, da se bo kmalu začela pre-1 obisk britanski vladi ter naj bi liminarna trojna konferenca pred bila trojna konferenca namesto razgovori na Bermudskih otokih. Kraj konference še ni znan. Ameriška, britanska in francoska vlada se o tem šele posvetujejo. Rekel je, da bodo na preliminarni konferenci zastopali tri države vladni ministri, Britanijo bo zastopal markiz Salisbury, čuvar državnega pečata ln vodja JJSLS-JS S. IT’ večine v Gornjem na pismo, ki sta mu ga pred de setimi dnevi poslala poveljnika severnokorejskih in kitajskih čet Kirn Ir Sen in Pen Te Huai v zvezi z izpustitvijo severnokorejskih vojnih ujetnikov. Clarkov odgovor so izročili sovražni delegaciji na današnjem sestanku zveznih častnikov, ki so ga sklicali na predlog Združenega poveljstva. General Clark pravi v odgovoru, da je pričakovanje, da bi Vnovič spravili v taborišče 27.000 izpuščenih severnokorejskih ujetnikov, nestvarno. Pač pa odgovor vnovič izraža pripravljenost Združenega poveljstva, da konča vse priprave za podpis sporazuma o premirju in predlaga, naj bi obe delegaciji takoj nadaljevali delo. V pismu, ki ga je poslal kitajsko-severnokorejskim vrhovnim domu. Markiz Salisbury je v mednarodnih krogih znan zaradi vloge, ki jo je imel med 1935 in 1938 kot podtajnik v zunanjem ministrstvu. Takrat se je imenoval lord Cranboone. Buttlerjevo sporočilo je v britanskih parlamentarnih krogih povzročilo veliko presenečenje. Buttler je svojo izjavo dal kmalu po izjavi vodje opozicije Attleeja, ki je zahteval, naj se zaradi Churchillove bolezni določi minister, ki bo vodil zunanje zadeve. Eisenhower in Malenkov povabljena v London? London, 29. junija (Tanjug). — Državni tajnik Seilwyn Llovd je danes izjavil v Spodnjem domu, da bo britanska vlada upoštevala dva predloga, ki jih je danes dal laburistični poslanec Arthur Le- DANES PO SVETU Brez upanja na uspeh Te dni so v MoskvL Leningradu, vsebine in samega pomena gibanja delavskega razreda Češkoslovaške in Donjecu in po vsej Sovjetski zvezi protestni shodi proti nedavnim demonstracijam vzhodnonemškega delavskega razreda. Kampanja proti »fašističnim izzivačem« in »zločinski igri v Berlinu« se je začela z občutno zamudo in Je šele sedaj v polnem teku to malo čudno izražanje »solidarnosti sovjetskih ljudi« z Enotno socialistično stranko Vzhodne Nemčije. Prepričani smo lahko, da se vodilni ljudje Moskve niso brez resnih razlogov odločili za to akcijo. Leta in leta je sovjetski tisk pisal o tem, kako uspešno grade »socializem« v Vzhodni Nemčiji in Češkoslovaški. Sedaj pa se Je zgodilo nekaj, kar popolnoma nasprotuje sliki, ki so Jo ustvarjali več let. Čeprav Je sovjetska propaganda prikazala demonstracije kot rezultat akcije »fašističnih elementov« ln »ameriških agentov«, kljub temu delovni ljudje vprašujejo: če Je šlo vse tako dobro v teh državah, kako je uspelo agentom, da so spravili na ulice na deset in stotisoče delavcev. Jasno je, da s propagando ni mogoče zaustaviti vedno močnejšega upora delavskega razreda. Družbeni proces nujno raste iz objektivne državno-ka-pitallstične družbene stvarnosti v deželah sovjetskega bloka. Ce se Je najprej pojavil v Češkoslovaški in Vzhodni Nemčiji, to samo pomeni, da so tu zaradi gospodarske razvitosti obeh držav bili pogoji zato najugodnejši. Vendar pa to ne pomeni, da so druge satelitske države nedotakljive za take pojave in da se jim bodo izognile. Nasprotno že dozdaj je bilo več znamenj, ki napovedujejo, da v teh državah dozoreva in se od časa do časa odkrito pokaže isti proces. Značilno Je, da Je tisk drugih satelitskih držav zelo malo pisal o delavskih stavkah in demonstracijah v Vzhodni Nemčiji in Češkoslovaški ln da Jih Je seveda prikazoval kot fašistična izzivanja. Značilno Je prav tako, da vodstva informbirojevskih strank na Zahodu dozdaj niso začela podobne akcije kot v Sovjetski zvezi, da bi Izrazila solidarnost z režimom Grotewohla in Ullbrichta. Iz takega ravnanja vodstev Informbirojevskih strank lahko sklepamo na negotovost v uspeh takih akcij in na strah, da bi prej prinesle nezaželene rezultate. Medtem ko sl sovjetski tisk prizadeva revolucionarno akcijo čeških ln HemSkth delavcev prikazati kot rezultat akciie tulih agentov, pa jo večina listov na Zahodu komentira zelo pristransko. Niso namreč razumeli, ali pa nočejo razumeti njenega bistva. Na stari način pišejo o nekem popolnoma novem poiavu v državi sovjetskega bloka. Z zunanjepolitičnimi vzroki (okupacija in podobno) ni mogoče povsem pojasniti niti izčrpati Vzhodne Nemčije, čeprav s svoje strani še bolj zaostrujejo notranjo krizo v teh državah. Nerazumevanje, da so v osnovi teh gibanj notranji vzroki in da se v njihovih akcijah kaže predvsem neko v bistvu socialistično zanikanje državnokapitalistič-nih odnosov in birokratskega despotizma, s čimer se prispeva h socializmu v novih pogojih, lahko ovira in škoduje boju zasužnjenega delavskega razreda vzhodne Evrope, ne more pa onemogočiti njegove končne zmage. O. M. na Bermudskih otokih v Londonu. O prvem predlogu jc Lewis dejal, da bi ta dva obiska izboljšala mednarodne odnose. Glede drugega je ižjavil, da bi konferenca v Londonu namesto na’ Bermudih bila bolj prikladna za obolelega predsednika britanske vlade ter primernejša za pripravo četvomih razgovorov. S Potsdamskega trga v vzhodnem Berlinu: cevi sovjetskih tankov so naperjene proti prebivalstvu nemškimi političnimi krogi in za 1 razglasili za neveljavne. Po eni zbliž uje med obema deloma j strani torej pogodbo, ki jo je za-Nemčiie. ; hodnonemška vlada sklenila v V bonnskih krogih, o katerih zvezi z ustanovitvijo evropske sodijo, da so dobro poučeni o obrambne skupnosti, po drugi vzhodnonemškem vprašanju, so | strani pa pogodbo, ki jo ima Gro- V Parizu nočejo predolgega odloga bermudske konference (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Pariz, 29. jun. Bermudsko kon- Tako prvi kot drugi dogodek ferenco so že dvakrat odložili vnaša nove elememtc v obe pereči zaradi krize v Franciji. Ko je med narodni vprašanji, ki zahte-Francija dobila novo vlado, so vata, da bi jih na bermudski bermudsko konferenco tretjič od- konferenci vsestransko proučili ložili — tokrat zaradi bolezni bri- predvsem zato, da bi ugotovili, tonskega ministrskega pred sodni- kako bi lahko vplivali na nadalj- ka Churchilla. Nova odložitev konference omogoča predstavnikom Francije, ki je šele izšla iz vladne krize, da se bolje pripravijo in da se ne naslanjajo na improvizacijo, do česar bi nujno prišlo, če bi bila konferenca 8. julija. S toga stališča Pariz torej nima veliko razlogov, da bi se pritoževal zaradi odložitve konference. K temu se pridružujejo pomembni zunanjepolitični činitelji, med katerimi poudarjajo predvsem dva. Sing Man Rijevo sabotiranje premirja na Koreji in upor delacev v Vzhodni Nemčiji. Pomen teh dveh dogodkov proučujejo tukaj z vso pozornostjo in resnostjo, k; jo zaslužita prav zato, ker sta neposredno povezana z dvema ključnima vprašanjema sedanje hladne vojne, to je s Korejo in Nemčijo. nji razvoj mednarodnih odnosov. Toda čeprav Pariz ni nezadovoljen z odložitvijo bermudske konference, pa prav toliko želi, da se ta odložitev ne bi preveč zavlekla. To predvsem zaradi tega, ker je slišati glasove, ki prihajajo v glavnem iz Londona, in ki napovedujejo možnost, da sestanka treh ne bi bilo pred jesenjo. Posebej je treba poudariti dejstvo, da jc novica o Churchillovi bolezni povzročila v Parizu iskreno obžalovanje. Predsednik francoske republike Auriol, dalje predsednik vlade v ostavki Mayer in zunanji minister Bidault, so takoj poslali Winstonu Churchillu brzojavke, v katerih mu žele hitro in popolno ozdravljenje. Te želje so vsekakor iz- britanskega državnika. Osebnim simpatijami se tukaj pridružuje še neprikriti politični moment, koit je to pojasnil tudi sam Rene Mayer v svoji brzojavki: »Bolj kot kdajkoli prej, so svetu potrebne Vaše izkušnje in Vaše vizije.« M. Vitorooič tewohlova vlada s Poljsko o »večni meji prijateljstva ob Odri in Neissic. Po predlogu Semjonova naj bi vse okupacijske čete hkrati zapustile Nemčijo. Ni izključeno, da bi se Semjonov, če bi se povečalo njegovo upanje za sprejem teh preti logov, zavzel za ločitev komunistične partije in socialdemokratske stranke v Vzhodni Nemčiji (ki sta se združili v sedanjo kominfor-mistično »enotno socialistično stranko«) in za resno podporo meščanskim strankam, ki naj bi podprle nevtralistično stališče Nemčije med Vzhodom in Zahodom. Seveda teh kombinacij še ni mogoče preveriti. Značilno pa je, da je nekdanji reichskanzler dr. Josef Wirt, ki je pred kratkim ustanovil v Zahodni Nemčiji novo politično stranko, tako imenovano »Zvezo Nemcev« in ki so ji v j Moskvi zelo naklonjeni, napravil korake pri visokem komisarju Semjonovu in predsedniku vzhodnonemške vlade Grotewohlu, da bi dovolili delo njegovi stranki tudi v sovjetski okupacijski coni Nemčije. Wirt je nadalje dejal, da skuša sedaj v Zahodni Nemčiji združiti »Zvezo Nemcev« s tako imenovano vsenemško narodno stranko, ki jo je pred kratkim ustanovil bivši notranji minister v vladi dr. Adenauerja Gustav Heinemann in ki ima tako kot »Zveza Nemcev« zelo močne nevtralistične tendence. Končno je, podobno kot kominformistični poslanec Rische pred nekaj dnevi v Bundestagu, tudi dr. Josef Wirt izjavil, da je »Zveza Nemcev« pripravljena skleniti koalicijo s tisto zahodnonemško stranko, ki se »bori proti naslonitvi Nemčije na ZDA«. Več jasnosti bo prinesla v zvezi z vsemi temi vprašanji nedvomno bližnja vrnitev Vladimi-ra Semjonova iz Moskve. S. Glumač Aretacije v Berlinu Berlin, 29. junija (AFP). Vzhodnonemška policija je aretirala dopisnika francoske časopisne agencije France Pressa, Jeana Marieja In ga imela zaprtega štiri ure. Marie je bil prijet zategadelj, ker se je razgovarjal z neko žensko, ki je prešla iz vzhodnega Berlina v francoski sektor mesta. Marie je bil na ozemlju francoskega sektorja in ga je vzhodnonemški policist po razgovoru z omenjeno žensko pozval k sebi in ga aretiral. De Gasperi po ostavki vlade Predsednik republike Einaudi bo najbrž v četrtek ponudil mandat De Gasperiju Z VSEH STRANI SVETA ZDA Taft sodi, da bodo državni dohodki padli WnshlnKtDn, 29. jun. (UP). Senator Taft je izjavil, da mora ameriška vlada re&iti »nadvse resno« vprašanje državnih primanjkljajev. Po njegovem mnenju bo znašal primanjkljaj za finančno leto 1954 kakih 7 milijard dolarjev. Taft sodi, da sta Trumanova in Eieenhovverjeva vlada precenili državno dohodke za novo proračunsko leto, ki začne 1. julija, za kaiko poldrugo milijardo dolarjev. Senator Taft je izjavil tudi mišljenje, da bodo državnj dohodki ZDA nazadovali tudi v prihodnjem proračunskem letu. Obsodba britanske kolonialne politike New York, 29. jun (AFP). Član Predsedniškega dom« Adam Clayton Powel je obsodil »pokole«, kd jih izvaja v Keniji britanska vlada in zahteval, naj ZDA preneha pošiljati gospodarsko pomoč kolonijam, ki jih upravljajo Britanci. Powel, ki je po rodu Črnec, je za lem dejal, da je že poprej zahteval od ameriške vlade, naj sproži vprašanje plemenskega preganjanja v Afriki pred OZN. Poudaril je, da Jo v zvezi s tem vprašanjem poslal svojčns brzojavko direktorju uprave za vzajemno varnost Ilaroldu Stassenu in ameriškemu delegatu v OZN Henry Cabot Lodgeu. Mac Carthy grozi Trumanu Washington, 29. jun. (AFP). Republikanski senator Mac Carthy je izjavil, da bo njegova senatna anketna komisija morda prisiljena pozvati bivšega predsednika ZDA Trumana na zaslišanje. Ta komisija bo začela preiskavo o atomskem vohunstvu v ZDA. Demokratski senator trdi, da je na Kitajskem močno protisovjetsko gibanje WasliInjrton, 29. jun. (AFP). Demo kratski senator Warren Magnuson jc izjavil, da s© aktivna opozicija proti sovjetskim metodam, ki so je pred kratkim razkrila med dogodki v Vzhodni Nemčiji, pojavlja tudi na Kitajskem. Po njegovem mnenju jo sedaj na Kitajskem močno protisovjetsko ffihanje, ki ga še ni bilo pred dvema letoma. Sonator MnKnuaon so je pred kratkim vrnil iz potovanja okoli sveta. ARABSKA LIGA Septembra se bodo sestali Kairo, 29. Jun. (AFP). Države arabske lige so se sporazumele, da bo 2. septembra v Kairu konferenca, na kateri bodo razpravljali o praktičnem izvajanju arabskega pakta kolektivne varnosti. Iz pristojnih krogov poročajo, da se bodo konference udeležili obrambni in zunanji ministri ter načelniki generalštabov arabskih držav. Rim, 29. jun. (Reuter). Predsednik italijanske republike Lui-gi Einaudi je sprejel danes De Gasperija, ki mu je podal ostavko svoje vlade. Pričakujejo, da bo začel Einaudi jutri posvetovanja s političnimi prvaki in da bo v sredo ali četrtek zaupal De Gasperiju mandat za sestavo nove vlade. Politični krogi pričakujejo, da bo De Gasperi sestavil koalicijsko vlado centra. Toda voditelji treh malih strank, socialdemokratske, republikanske, liberalne, ki pripadajo koaliciji centra, so raz osebnih simpatij do starega sporočili, da bodo morda zavrnili sodelovanje v vladi. V tem primeru bo po mnenju političnih opazovalcev sestavil De Gasperi homogeno demokristjansko vlado. De Gasperi je očital italijanskim volivcem, da niso pametno ocenili političnega položaja, zaradi česar je vladin center doživel volilni neuspeh. V kratkem govoru, ki ga je imel v svetu de-mokristjanske stranke, je predsednik vlade razen tega pozval člane sveta, naj prouče pereče vprašanje sestave nove vlade, ne pa politične napake, storjene v predvolilni kampanji. S tem se je De Gasperi, kot sodijo v Rimu, ministrov arabskih držav v Beirutu so namreč sprejeli resolucijo, ki priporoča ustanovitev trgovinskega bro-dovja arabskih držav. Japonska se je razen tega tudi ponudila, da bo povečala svoj izvoz v države Srednjega vzhoda. Z. P. GRČIJA Sindikat državnih uslužbencev objavil stavko Atene, 29. jun. (AFP). Izvršni od-ho-r sindikata državnih uslužbencev in nameščencov Grčije je objavil stavko svojepa članstva za 2. in 3. julij. Z razglasitvijo te stavko hoč© sindikat izraziti svoje nezadovoljstvo spričo uradnega sklepa o dodeljevanju dravinjskih doklad od 7 do 12%, ki jih ima sindikat za nezadostno. Vlada je dovolila to doklado zaradi podražitve življenjskih stroškov, ki je nastala po razvrednotenju drahme. Čeprav je vlada poudarila, da je ta doklada zgolj začasna in da bodo nove plače naknadno določene, so uradni sklep ostro grajali sindikati in opozicijsko stranke. KENIJA 12 pripadnikov Mau-Mau padlo Nairohl, 29. jun. (AFP). Dejavnost britanskih oboroženih sil v Keniji so je nekoliko omilila. V zadnjih bojih je bilo ubitih 12 pripadnikov organi-zacnjo Mau-Mau. Britanske oborožene sile preprečujejo z ostrim nadzorstvom preskrbo Japonska ponudba arabskim državam (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Carigrad, 29. junija Kakor poroča- škimi potreMčTnašrniT "Dve ženi” sta pripadnikov organizacije z življenj- >Tn ■ - - jo Iz nelruta, Je Japonska ponudila bilj aretirani znvoljo tega, ker sta arabrklm državam zgraditev trgovin- skušali prehiti obroč ter odnesti pri- skega brodovja. I padnikom organizacije Mau-Mau hra- Na nedavni konferenci finančnih 1 uo v gozd. hotel izogniti silovitim napadom, ki jih je pripravljala levica na vodstvo stranke. Po mnenju De Gasperija je referat strankinega tajnika Gonelle preveč izključujoč, ker v današnjem času ni primerno odklanjati sodelovanja drugih strank centra v vladi. Wedenig o spremembi šolskega zakona Dunaj, 29. jun. (Tanjug). — Po besedah koroškega deželnega glavarja Wedentga na konferenci socialistične stranke Koroške bodo tudi s predstavniki slovenske narodne manjšine razpravljali o spremembi sedanjega zakona' o dvojezičnih šolah. Wedenig je poudaril, da bi bila strpnost do slovenske manjšine pomembno jamstvo za mirno sožitje na Koroškem. Sadčikov zapušča Teheran Teheran, 29. junija (AFP). Sovjetski poslanik v Iranu Sadčikov je obvestil podtajnika zunanjega ministrstva Abdulaha Hdseina, da dokončno zapušča Iran, ker je premeščen na drugo mes-to. IREDENTISTIČNE MANIFESTACIJE V TRSTU Bartoli huiska Trst, 29. jun. (Tanjug) Krščan-, krogih so nezadovoljni predvsem skodemokratski predsednik trža-1 zaradi tega, ker je Zavezniška škega občinskega sveta Bartoli je včeraj vnovič javno zahteval, da se Trst in Istra, »predvsem pa cona B, ki je pod gospod-stvom tujcev«, vrnejo Italiji. Bartoli je govoril pred predstavniki organizacij iz Italije, ki so včeraj prišli v Trst, da bi se udeležili izročitve spominske zastave tržaškim organizacijam bivših bojevnikov, ki so sodelovali v bojih na vzhodnem bojišču. Pri tej iredentistični manifestaciji so sodelovali tudi politični svetnik italijanske vlade pri Wintertonu Diego de Castro in nekateri italijanski generali. V tržaških protianeksionističnih vojaška uprava dovolila, da so ob tej priložnosti prišli iz Italije predstavniki organizacij bivših bersaljerov, dalje tako imenovanih »prostovoljcev iz Julijske krajine« in drugi. Podobno šovinistične manifestacije so bile včeraj tudi ob otvoritvi taborišča za letovanje na Opčinah, med otroškim festivalom in celo ob otvoritvi mednarodnega kongresa za boj proti raku. Na tem kongresu, ki se ga je udeležil tudi Bartoli, so tuje znanstvenike pozvali, naj po vrnitvi na svoje domove povsod govore, da so v Trstu samo Italijani. Iz učera/šn/e aruge izdate ODKAR JE FRANCOSKA VLADA POD STREHO Kurs na spremembo ustave Auriol in Laniel o prizadevanjih za trdnejšo in trajnejšo vlado Pariz, 28. jun. (Reuter) Ministrski predsednik Laniel bo jutri predstavil člane nove francoske vlade prezidentu Auriolu, v torek pa se bo vlada predstavila parlamentu. Poročevalcu neke angleške agencije je danes v kratkem intervjuju dal nekaj izjav o bodoči politiki. Dejal je, da bodo potrebne nekatere spremembe ustave, da bo mogoče deželi zagotoviti trdnejšo in trajnejšo vlado. O konferenci štirih velesil je dejal, da ima vtis, da skuša Moskva ustvariti novo atmosfero v Evropi, Francija pa bo izkoristila sleherni pojav, ki naj pripomore k zboljšanju mednarodnega političnega položaja. O Indokini je dejal, da ni pričakovati hujših zapletljajev, dokler bodo tam vse tri države še nadalje sodelovale v boju proti Ho Si Minhovim silam. Za Francijo pa je nastalo vprašanje, kako jih bo še nadalje oboroževala in oskrbovala, če ji pri tem ne bodo pomagale tudi druge države. V francoskih političnih krogih je nova francoska vlada v splošnem napravila ugoden vtis. Pri tem ugotavljajo, da je spravil Laniel celo vrsto strank in parlamentarnih skupin na skupno politično podstavo. Nekoliko so se začudili okoliščini, da je pri pregrupaciji parlamentarnih skupin okrog vlade Laniel pritegnil v igro tudi vidne pristaše bivše De Gaulove stranke in jim odstopil kar štiri resore. Tako se je prvič po letu 1946 zgodilo, da sodelujejo v vladi degaulovci. Medtem je predsednik republike Auriol danes govoril na nekem zborovanju in pozval francoski narod, kakor tudi politične stranke k enotnosti in disciplini, da bi se deželi zagotovila tako potrebna stabilna vlada. Tudi on je opozoril na potrebo, da se v nekaterih točkah izpremeni usta- va, da pa se izpremenijo tudi politične navade, ki so se ukoreninile v francoskem javnem življenju, ter dovedle do tega, da je nastalo preveč držav v državi. Svoboda ne bo postala življenjska in parlamentarna demokracija bo ostala iluzija, če ne bodo zmagali interesi in vidiki skupnosti. V Franciji so interesi samoljubnih koalicij doslej že prevečkrat pogazili državne koristi. V francoskih političnih krogih nocoj ugotavljajo, da se Je navdušenje za Lanielovo vlado znatno poleglo. Predvsem zavzemajo proti njemu odklonilno stališče degaulisti kljub koncesijam, ki Jim Jih Je dal v okviru svojega kabineta. Druga okoliščina, ki ni ugodna za Laniela, pa je od-godltev konference na Bermudlh. Mnogo parlamentarcev se Je odločilo za podporo Lanlelu prav zaradi te konference, ki so jo odlagali zaradi stranke nadaljevale. Sestal pa se krize v Franclji. Ko Je bila sedaj od- je tudi centralni komite Nennije-godena zaradi Churchillove bolezni, socialistične stranka Politični so pričeli v francoskih parlamentar- ,ve SOCiailSIlcne stranke. Politični nih skupinah spet prevladovati in- krogi pripisujejo temu poseben terni Interesi. Tako po nocojšnjem pomen glede na govorice O mož-razpoloženju v Parizu ni gotovo, ali nn Og bele moke po coni 65 din za 1 kg in 45% krušne moko po 30 din za 1 kg, ter mletje 80%-nc krušno moke, ki bi dajala kvaliteten kruh, eventuelno po ceni 40 dtin za 1 kg. Cena ene iin drugo moke lini bi se formirala po kakovosti izdelkov. Istočasno nuj bi sc izkazovala manjša razlika v coni (glede nu nekoliko boljšo in slabšo kakovost krušne moke), pri čemer pa bi bili obo krušni moki neprimerno boljši od dosedanje predpisane 00 odstotno do 5 odstotne krušne moko. S tem bi omogočili najširšim množicam delovnih ljudi možnost nabave dveh vrst dobre krušno moko po primerni ceni, in to v zadostni količini. Poudariti je, da dosedanji način raeljave (90% do 5%i) enotne moke ]>ovzroča ne samo slabšo kakovost kruha, pač pa celo ogromno gospodarsko škodo, ko našo gospodinje sejejo sedanjo ‘JO odstotno moko ter zaradi slabih sit ostane v otrobih mnogo moke, ki gre v odpadke, zlasti v mestih^ Na drugi strani Imamo v sedanji 1)0% moki velik odstotek otrobov, ki jih človeški organizem ne prebavlja ln gredo brez haska v izgubo, medtem ko naša živinoreja išče krmno bazo. Pri me-iljavi 80% krušne moke bodo otrobi izločeni. Ponovno moramo pa udariti, da predlog živilskih strokovnjakov ne predvideva moljavo zadostne količino krušno moko in gleda samo na finančni uspeh, medtem ko predlog mlinskih strokovnjakov zagotavlja našim delovnim ljudem nižje cene mlevskih Izdelkov, zakaj cena bele moke bi se znižala na 65 din za 1 kg in krušna moka za 30 din, 80 odstotna krušna moka Pa na 40 din za 1 kg, upoštevaje sedanje cene pšenice. Znižanje cene bi nedvomno ugodno vplivalo na našega potrošnika. Na drugi strani pa bi dosegli kljub temu še ugoden finančni uspeh, ker bi kljub znižanju cen mlevskih izdelkov mogli odvesti v državni proračun še zadosti finančnih sredstev. Namen članka je poudariti, da ne gre v prvi vrsti samo za finančni uspeh z zvezi z bodočim mletjem, kakor navaja članek od 28. maja t. 1., pač pa zagotoviti najširšim ljudskim množicam dober in cenen kruh. Dr. Dol. Sest naftonosnih področij na Hrvatskem Na Ilrvatskom bodo načrpali na leto kakih 500.000 ton nafte Na področju, dolgem kakih sto kilometrov, od Novske do Zagreba, je šest naftonosnih polj, pravijo pa, da je to šele začetek te naše razmeroma najmlajše gospodarske panoge. Poročila geologov in fizikov o novih naftonosnih področjih prihajajo namreč vsak dan. Kjerkoli so slutili, da je v zemlji nafta, povsod so jo našli. Ko bi bili prej tako vztrajno in marljivo iskali nafto, bi je imeli zdaj mnogo več Tako pa bo treba še dolgo čakati, da bomo njene vrelce izkoriščali. Kako bo s črpanjem nafte v prihodnje, še ne moremo reči. Podjetje »Naftaplin« računa, da bo dala Hrvatska leta 1962 že 507.000 ton nafte. Letos naj bi je načrpali 132.000 ton. V prvih petih mesecih so je načrpali 47.684 ton. Globinskih vrtanj je bilo v tem času 18.500, kar pomeni, da so na vsak meter globine dobili blizu tri tone nafte. KAKO SE JE ZAČELO Po vojni so imeli v Gojlu na Hrvatskem samo dve vrtalni garnituri. To je bilo hkrati edino naftno področje r.a Hrvatskem. Iz teh vrelcev so dobili na leto nekaj nad 25.000 ton nafte. Pred letom dni je bilo vrelcev že 77 in nafte so dajali čedalje več. Iznenada so začeli vrelci pojemati in zato so tudi vrtanje ustavili. V Gojlu, kjer načrpajo iz 15 vrelcev na dan še kakih 25 ton nafte, obratujejo črpalke, ki črpajo iz zemlje plin. Gojlo peša, toda ne tako, da bi kazalo, da bodo naftni vrelci kmalu povsem usahnili. Ko bo nafte zmanjkalo, bodo nadaljevali črpanje plina, ki ga zdaj čr- pajo le malo, da ne bi škodovali naftnim vrelcem. Ce bi namreč zemeljski plin izčrpali, bi se pritisk nafte zmanjšal. Namesto Gojla pa ima Hrvat- na 25 mestih, do konca leta pa jo bodo navrtali še na kakih 20. V Kloštaru in Glavničici so prve vrtanine šele odprli. Na enem kraju so naleteli na nafto v več ska vzhodno od Zagreba dve novi , slojih. Področje v Kloštru uteg naftonosni področji, kjer so začeli nafto črpati že pred leti. SUMECANI IN MRAMOR BRDO Ti vrelci so mnogo močnejši in izdatnejši. V Mramor Brdu so začeli nafto iskati pred tremi leti. Geologi so trdili, da je je v zemlji mnogo. In res se niso zmotili. V Mramor Brdu imajo že 21 vr-tanin in zaloge nafte v zemlji znašajo kakih 950.000 ton. Mramor Brdo se bo še razvijalo. Letos bodo zemljo navrtali še na šestih mestih, pozneje pa tudi drugod. Samo osem vrtanin daje na dan 180 ton nafte. Do konca leta pa je bodo načrpali vsak dan že-kakih 300 ton. Tu je v zemlji tudi mnogo plina. Zato so zgradili moderno zbiralnico nafte in plina, da plin ne bo uhajal, kakor v Gojlu. Vse naprave so mehanizirane. Tretje naftonosno področje Su-mečani ima 90 vrtanin, izmed katerih ena še ne obratuje. To je doslej najbolj rentabilno področje, ker so vrtanine globoke povprečno po 635 m. Tu bo še mnogo dela, preden bodo začeti črpati nafto iz vseh vrelcev. Zdaj je načrpajo na dan kakih 200 ton, do konca leta pa je bodo načrpali še 60.000 ton. ISKANJE SE NADALJUJE Geologi so raziskali še tri področja: Bunjani, Ivanič Kloštar in Glavničico pri Dugem selu. V Bunjanih so navrtali zemljo ne biti eno najbogatejših. Geologi računajo, da je tu v zemlji približno milijon ton nafte. Črpati jo bodo začeli približno v dveh letih. Potem je bodo načrpali na Hrvatskem vsako leto najmanj 250.000 ton. Iskanje nafte pa se bo na Hrvatskem nadaljevalo. Doslej so jo iskali v glavnem po dolžini, kmalu pa jo bodo začeli iskati tudi v širino do Ludbrega, Podravske Subotice, Lepavine, Raščana in Mosti, pozneje pa tudi v Dalmaciji. DVA PLINOVODA V Janji Lipi pri Banovi Jadru-gi že dolgo raziskujejo plinsko področje. Zemljo so navrtali na šestih mestih. Zagrebu in Sisku se obeta zemeljski plin. Strokovnjaki računajo, da ga je v zemlji kakih 700 milijonov kubikov. V Zagrebu bodo zemeljski plin porabili predvsem za široko potrošnjo, ker je znatno cenejši od plina iz plinarne. Tudi železarnam v Sisku bi bil zemeljski plin zelo dobrodošel. Oba plinovoda bosta zgrajena do konca prihodnjega leta. Dotlej bo zagrebška plinarna preuredila svoje naprave za uporabo metana. Za plinovod in vse pomožne naprave na področju zemeljskega plina za zagrebško plinarno in rafinerijo v Sisku bodo investirali približno milijardo dinarjev, kar se bo amortiziralo v nekaj letih. J. L. Vrčič Ljubljansko podjetje »Radiocontar« Pa je likvidiralo, čeprav je aktivno. Namesto njega so ustanovili dvoje podjetij (eno celo z istim imenom). Organ, ki sklepa o ustanovitvi in ukinitvi podjetij, v tem primeru Mestni ljudski odbor, pa je vzel kakih 10 milijonov aktive. Pri podjetju »Modna konfekcija« je stvar v tem, da je direktor prodajo blaga zadrževal, misleč da bo nastala na trgu če boljša konjuktura. Ko bi se bala ta špekulamtska politika obnesla, bi bilo podjetje nedvomno imelo velike dohodke in dobiček. Maj, ko je zaradi toga skra-hiralo, pa Je kratko malo napovedalo likvidacijo, škodo pa naj trpe ostali kolektivi upniki. V našem gospodarskem pravnem sistemu imamo glede odgovornosti podjetij do skupnosti očitno vrzel. V, našem primeru so imela ljubljanska podjetja pravico slabo poslovati, zapravljati denar, špekulirati in kdo ve kaj še vse, ne da bi za to količkaj odgovarjala, kajti če se jim začne trg za takšno početje maščevati in jih požene v konkurz, trpe škodo drugi. Menimo, da zadene v takem primeru del odgovornosti MLO, kot državni organ, ki ima pravico podjetja ustanavljati in ukinjati. Mestni ljudski odbor bi bil konec koncev dolžan trpeti škodo za vsa svoja podjetja, ki pridejo v konkurz. Zdi se nam, da pojmujemo ukinitev ali ustanovitev gospodarske organizacije popolnoma uradniško. Ob ustanovitvi podjetja gre za to, da da državni organ v imenu držbe delovnemu kolektivu osnovna sredstva, da jih upravlja. Že s tem ta organ pred vso družbo ter vsemi ostalimi delovnimi kolektivi in organizacijami neposrednih proizvajalcev jamči, da jo novi kolektiv vreden zaupanja, ki mu je bilo izkazano z izročitvijo osnovnih sredstev v upravljanje in da bo ta sredstva zares kar najbolje, kar naj bolj racionalno ln pošteno upravljal. Ce državni organ ni prepričam, da bo podjetje uspevalo, zakaj ga potem ustanovit Ce pa meni, da je njegova ustanovitev vendarlo koristna, čeprav začasno ne bi bilo rentabilno, naj državni organ in družbena skupnost trpita morebitne začasne zgube. In če se ugotovi, da kako podjetje malomarno in nespa-motno posluje, posebno pa še če špekulira, zapravlja denar in samo sili v polom, tedaj Je potrebna družbena intervencija. Nihče v tem ne bo mogel ljudskemu odboru očitati, da je birokratsko posegel v posle podjetja in njegovo samostojnost v upravljanju, kajti v takšnem primeru sploh ne moremo govoriti o kakšnem delavskem samoupravljanju, marveč o izigravanju zaupanja, ki ga je družba izkazala delovnemu kolektivu, o zlorabi dolavskega samoupravljanja, o čisto navadnem kriminalu. V kratkem času bo vsekakor težko izdati v našom gospodarsko-upravnom sistemu takšne predpise, ki bodo natanko določili, koliko je Za konkurz kakega podjetjtn gmotno odgovoren sam kolektiv, koliko pa krajevna skupnost oziroma ljudski odbor kot ustanovitelj podjetja. Pač pa lahko že zdaj govorimo o moralni odgovornosti delovnega kolektiva prod skupnostjo. Malomeščanska in lumpenproletar-ska ravnodušnost kolektiva bankrot-nega podjetja, ki mu je vseeno, kako bo poravnalo dolgove ostalim delovnim kolektivom, se niti najmanj ne razlikuje od predvojnega kramarja, ki je firmo svojo štacune pred bankrotom prenesel na svojo ženo in tako opeharil upnike. To je zdaj še neprimerno bolj nomoralno, ker gre tu za delovne kolektive, za tovariško odnose in za zaupanje, ki bi moralo veljati med njimi. Kam pa bi prišli s poslovnimi stiki med podjetji, če bi moralo vsako preizkušati solidnost drugega, preden bi navezalo z njim kakršnekoli stike. Ce ima zdaj vsak član delovnega kolektiva pravico sodelovati v upravljanju podjetja, tedaj iz te njegove pravice sledi tudi polna odgovornost. Tu gre predvsem za moralno odgovornost. Ne vidimo namreč nubonega razloga, da članov bankrotnega kolektiva, predvsem pa članov delavskega sveta in upravnega odbora, pa tudi vodilnih uslužebncev ne bi za nekaj časa diskvalificirali za kakršnekoli predstavniše funkcije Kdor je zaupanje dru-be za-ravll, bi moral šele z vztrujulm delom dokazati, da ga Je znova zaslužil. £ F- Naj ptujska Svoboda klavrno konča? Objavljamo dopis, ki so nami Lev uspeh je pokazala harmoni-ga poslali iz Ptuja. Prizadela 1 karska šola na svoji letni produkciji, jih je vsebma, še bolj pa na- kjer je nastopilo 60 mladih harmo-slov članka, objavljenega 0. ju- nikarjev. junija »Mar naj ptujska Svobo- j Lutkovna sekcija si je ob izredno da klavrno konča?«. Da ni tako požrtvovalnem delu članov in močni hudo, pripoveduje pisec, četudi meni, da bi lahko bilo delo Svobode« tudi boljše. pomoči železničarske delavnice naredila prenosljiv oder in prvo garnituro lutk ter naštudirala po lastni dramatizaciji igrico »Janko in Metka«. Predhodnik »Svobode« v Ptuju je bil SKUD »Jože Lacko«. Ta je imel „ _ . okrog 150 članov. Svoboda jih ima 1 . >e delati tudi likovna sek- danes nekaj nad 900. Od teh jih 360 cl^a- k^er 86 okoli 15 članov ukvarja aktivno dela v desetih sekcijah. jz risanjem in modelarstvom. Moški in mešani zbor sta številčno j Zelo živahno je bilo delo esperant- tako močna (85 pevcev) kot jih Ptuj aeKcije, ki se sedaj pripravlja na U ni imnl Dri « n i V, „ —~ -_,1_ IfflTIDTPfi V TJ. n cr nn,V»ii IrnmnK XI .* še ni jm^l. Pri tem naj bo povedano, da je sestav zbora izredno pester in da je v njem nad tretjina delavcev. Razen sodelovanja na proslavah je imel zbor zelo uspel koncert ob petdesetletnici dr. Jožeta Potrča. Priredil pa je še samostojne koncerte na Borlu. v Majšperku, v Domu na Dravinji ter dal brezplačen koncert za pripadnik© JLA. Godba na pihala je žela uspehe na koncertu v Ptuju, obiskala je več podjetij in prirejala brezplačne koncerte, dalje je imela nekaj koncertov po vaseh in v parku. Razumljivo ie, da je sodelovala na vseh proslavah. kongres v Zagrebu, kamor bodo šli 4 člani Pred mesecem so ustanovili samostojno sekcijo tudi v Turnišču pri Ptuju. Mislimo pa, da bo sekcija ob pomoči upravnega odbora kmalu prerasla v samostojno »Svobodo« Turnišče. In končno tudi Ljudska univerza ni bila tako nebogljeno dete. Res je in to mora upravni odbor priznati, da se ni podrobneje ukvarjal s to sekcijo, ker je vodstvo po izkušnjah prejšnjih let uspešno vodilo delo. Res je tudi, da bi bila lahko predavanja bolje obiskana. Ne v iz- Pravijo, da bo preskrba s kmetijskimi pridelki odslej boljša Doslej sta bili na Jeesnicah dve trgovski podjetji s kmetijskimi pridelki: »Zadružnik« in »Kmetica«; imeli sta več trgovskih poslovalnic na Jesenicah, v Radovljici, Kranjski gori in na Bledu. Potrošniki sami najbolje vedo, da je bila preskrba s kmetijskimi pridelki kljub številnim prodajalnam večkrat zelo slaba in ni odgovarjala sodobnemu načinu trgovanja. Tega so se prav dobro zavedali tudi uslužbenci obeh podjetij. Kolektiva »Zadružnika« in »Kmetice« sta uvidela, da bi bilo koristno, če bi se obe podjetji združili. Zaradi risal n so zarrli izvoz zelenjavo iz Kopra Potrošniki v koprskem okraju in tudi drugi ljudje so se letos čudili cenam zgodnje zelenjave in sadja, ki so ostale dolgo pretirano visoke. Odkupna cena zgodnjega krompirja — glavnega izvoznega artikla — se je gibala takole: sprva je znašala 85 din, nato je polagoma padla na 70 dinarjev, nenadoma pa je prišla na 105 dinarjev. Potem se je gibala med 35 in 45 dinarji itd. Izvoz na inozemska tržišča je bil letos zelo slab. Do 22. junija je bilo izvoženo v Trst 896 ton, v Nemčijo okoli 120 ton, v Avstrijo pa okoli 470 ton sadja in zelenjave. Lani je bil do tega časa izvoz polovico večji. Slabega izvoza je deloma kri- Bolj kritično je bilo nekaj časa: K°vor. temveč v pojasnilo pa mora-v tamburaškem zboru, kjer ni bilo ™,0, vendar omeniti to. 8a Ptuj šp prave volje za resno delo. Sedaj pn ' zdaleč ni industrijski kraj in da se hodijo člani speit redno k vajam in I ™,na 1delavcev na delo vozi. Neuspeh gotovo ne bo izostal. Vse po- j odpustljivo pa je. da Svoboda ni or- hvale pn je vreden mladinski tam- 1 f8?!21 ,a P°.učnih predavanj tn no- buraAki zbor. sestavljen iz 32 učencev v gospodarstvu (vajencev), ki je imel ob Dnevu učencev v gospodarstvu izredno uspel koncert, za kar gre zasluga predvsem vod ii zbora tovarišu Hriberniku. Takšnega zbora Ptuj š« nikoli n.i imel. Tudi orkester je imel svoj samostojni koncert. Dramatska sekcija je najprej štu dirala Cankarjevega Hlapca Jerneja, kjer naj bi sodelovalo nad 2(10 ljudi. Zaradi tehničnih ovir pa so načrt odložili in naštudirali »Dohrega vojaka Švejka«. Za uprizoritev so si naredili zložljiv in prenosljiv oder, lastno sceno in obleke Imeli so v Ptuju in po vaseh 21 predstav. Trenutno sekcija počiva, ker išče novega režiserja. DOlMiSIJJTK V »UlllhSKO PRAVICO BORBO«! lenega družabnega večera ali izleta. Tudi trditev LO. da je v upravnem odboru samo en delavec ne drži. Res je. da so od 7 članov trije delavci. Pa Se nekaj besed o festivalu. Tudi o njem je bilo govora v upravnem odboru. Vendar misli odbor o festivalu malo drugače kot LO. Mislimo, da res ne gre imenovati festival vsako malo večjo kulturno prireditev in končno festival ni in ne more biti edino merilo za delo, ker Tako bo začelo s l. julijem poslovati Vo letošnje muhasto vreme, za- novo podjetje »Trgovsko podjetje s , •• kmetijskimi pridelki Jesenice«. »Za- . ® prišli zgodnji pri- družnik« kot podjetje okrajne za-1 delki na trg deset do petnajst dni družno zveze v Radovljici bo prav-1 kasneje kot druga leta. Na tržišču sedanjega “rokovmeg^ “ no- ^ Trstu so imeli zgodnje pridelke voustanovljeno trgovsko podjetje, i iz Italije prej kot mi. Deloma so Vendar »Zadružnik« v prihodnje ne | zakrivile slab izvoz in neurejene pid^fkovr^redvsr^^^rS^val| <*ne posamezne kmetijske zadru-kmete z umetnimi gnojili, poljedel- ge, ki bi rade imele čimvečji dobiček. Nekaj podobnega smo zasledili že lani pri kmetijski zadrugi v Izoli, ki je prodajala bla- škimi stroji, dobrimi semeni ipd. Kmetijske zadruge pa bodo svoje pridelke lahko prodajale novemu podjetju. go dražje kot ostale zadruge, ki so ga dobavljale zadružnemu podjetju »Fruktus« v Kopru. »Fruktus« je bil lani skoraj edini nakupovalec in izvoznik. Ker je imel skoraj monopolistični položaj, so ga večkrat kritizirali. Vedar tedaj se cene niso menjale in podjetje je celo zaslužilo devize z izvozom, zadruge pa so dobile potrebne kamione in drugo blago, ki je navezano na uvoz. Letos je trgovina docela spro- precej zaslužili, ne čutijo potrebe, da bi prodajaln To najbrž ne bo trajalo dolgo, ker letina dobro kaže in bodo cene nujno padle. Vsekakor pa se zadruge ne bodo gospodarsko opomogle zaradi začasnega »trgovskega uspeha«, ki je škodoval zunanji trgovini in potrošnikom. S tem, da so se ukvarjali s trgovanjem, ki že meji na špekulacijo, so zanemarjale glavno nalogo — pospe- Otroci Trške gore imajo šolo rodi, toda kdaj bo njihov razred svetel, prostoren, zračen... Našo šolo v Trški gori so časopisi že večkrat omenjali: da je v zidanici, kjer je v majhni učni sobi natrpano precej otrok, da je pouk zelo težaven, ker je učilnica temna in mora v oblačnih dneh goreti luč in podobno. Šola je bila ustanovljena leta 1947. Ker ni bilo primerne zgrad- unerc um rumu uieruo za cie-io, KOI’ j-i- • i • • 1 mora biti festival odraz kulturnega I be' s0 J0 uredili V zidanici boga dela in posebnosti cele pokrajine. | taša-tujca. Šola ni imela ne šol-Ali se po zgornjem res lahko za- skih knjig ne knjižnice in ne ntntslT ?vck^emtiz L0 *¥ar naJ učil. Danes pa ima že marsikaj. ptujska tsvohodn klavrno končat«! c-.«,___________; ; , j. . Po začetnih težavah bo ptujska; Otroci imajo šolo radi in prav »Svoboda — Jože Lacko« v sedaj 'ure- pridno obiskujejo pouk in se Še šhi!la.P™dip^aWlarVoman”k?jivpftirain 1 dobro uče, čeprav morajo tako opravičila svoj obstoji j P°večini pomagati doma pri — ko I kmečkem delu. Šolskih izostan- Trboveljski maturantje so se poslovili od gimnazije Letos je minilo osem let od- , sčasomn omogočen visokošolski kar je bila ustanovljena v Trbov- študij. ljah popolna gimnazija. Prva ma tura je bila šele leta 1949. To je bil pomemben dogodek za revolucionarne Trbovlje; na visokošolske Študije so poslale prve abituriente, ki so se izšolali v domačem kraju. Letos pa zapuščajo gimnazijo dijaki, ki so obiskovali trboveljsko gimnazijo od prvega razreda, torej prva generacija srednješolcev. Leta 1945 se je vpisalo v prve razrede 97 dijakov, do osmega razreda pa jih je prišlo le 15. Drugih 14 jih je prišlo iz Zagorja in Hrastnika ali pa so kakšen razred ponavljali. Skupno je torej štel letošnji osmi razred 29 dijakov. Uspeh razreda je bil zadovoljiv že v lanskem šolskem letu, ko so razred izdelali vsi, letos pa je bilo prav tako. K maturi se je prijavilo 29 rednih in dva privatna kandidata. Uspeh mature je bil zelo zadovoljiv; 4 kandidatje so opravili maturo z odličnim uspehom, deset s prav dobrim in 13 z dobrim uspehom. Za dva meseca so bili odklonjeni štirje kandidati s popravnimi izpiti. Želimo, da bi bili vsi prav tako dobri tudi pri visokošolskem študiju. Takole so se odločili: Šola za medicinske tehnike 1, VPŠ 3, Filozofska fakulteta 1, TVŠ: rudarstvo 3, elektro 3, kemija 3, gradbena 2, strojna 2, arhitektura 1, MVŠ 6, farmacija 2, pravo 1, DIF 1. V službo pa morata zaradi slabega socialnega stanja dva maturanta. Upamo, da bo tudi tema dvema Omeniti moramo tudi ostale dijake trboveljske gimnazije in njihove uspehe. Lani so uspešno delovali na kulturnem, fizkultur-nem in znanstvenem področju. Vidne uspehe so dosegli trije pevski zbori — dva pionirska in mladinski mešani zbor — pod vodstvom prof. Ulage in Ponikvarja. »Dijaški oder« je uprizoril Goldonijevo komedijo Stric Ihta, ki jo je režiral osmošolec Borut Plavšak. Lutkovni oder pa je uprizoril nekaj uspelih lutkovnih predstav za pionirje. Na gimnaziji so delovali tudi fotoama-terski krožek, prirodoslovni, radioamaterski in geografski krožek. Največ zanimanja pa so imeli dijaki za šport. Gimnazijski košarkarski klub »Svoboda« pod strokovnim vodstvom prof. za fizkulturo Marinič Božidarja je štel nad 80 članov. Klub je dosegel na vseh slovenskih prvenstvih lepa mesta. Učni uspeh posameznih razredov pa je letos nekoliko nižji kot lani. Čeprav je bilo 87 četrtošolcev se je k sprejemnemu izpitu za višjo gimnazijo prijavilo samo 29 dijakov. Večina četrtošolcev odhaja v produkcijo ali v srednje strokovne šole. Ob zaključku šole sta predsednika OLO in MLO Trbovlje sprejela 47 odličnjakov, jih pogostila in obdarila. S tem je ljudska oblast dokazala, da zasleduje učni napredek mladine, da ga upošteva in mu daje priznanje. K— s s ■ ... kov skoraj ne poznajo. V najslabšem primeru je mesečno 3—4 odstotke zamud in še to le v bolezni in v skrajno slabem vremenu. Povprečen obisk v šolskem letu 1952-53 je bil 98 odstotkov. Otroci radi prihajajo k pouku. Poleg tega se vselej vesele radijskih šolskih ur. Vsakokratne oddaje zelo radi poslušajo. Snov radijski ur pa priložnostno s pridom uporabljajo pri pouku. V letošnjem šolskem letu pa so bili večkrat nepričakovano presenečeni. Pravilno so rešili Šumijevo križanko v Pionirskem listu. Bili so izžrebani in v nagrado so dobili 2 kg sladkih bonbonov. Lepo tovariško so si jih razdelili. Drugič so rešili križanko Triglav »Enajste šole« in dobili v nagrado šest krasnih knjig. — Pionirsko knjižnico vzdržujejo po večini s svojimi prispevki, zato so bili te nagrade tembolj veseli. In še so dobili nove knjige. Društvo prijateljev mladine v Novem mestu je priredilo Pionirski dan in povabilo tudi pionirje šole Trška gora. Pionirje so pogostili in obdarili. Naši so dobili 12 knjig. Drugi dan pa so dobili od Prosvete in kulture še dve knjigi in od predsednika OLO eno, ki je bila namenjena najbolj pridnemu učencu. In zopet novo veselje. Izlet v Ljubljano. Udeležili so se ga povečini vsi učenci 3., 4., 5. in 6. razreda. Le učencu in učenki, ki služita, nista gospodarja dovolila iti na izlet. Morala sta delati doma. Prišel je zadnji dan šole. Po Portorož, znano letovišče na Slovenskem Jadranu ščena in na Koprskem se je pojavilo okoli 16 nakupovalcev, privatnikov in predstavnikov podjetij iz Zagreba, Ljubljane, Reke in nekaterih dfugih krajev, kjer ni zgodnjih pridelkov. Nakupovalci niso varčevali z denarjem, saj so to blago na domačem trgu z lahkoto prodali ne glede na ceno. V ta boj je poseglo tudi podjetje »Zadrugar« iz Buj, ki je nudilo kmetom in zadrugam zelo ugodne cene. Lov za blagom se je izražal v gibanju cen in v tem, da je koprsko izvozno podjetje »Fruktus« bilo večkrat v zadregi, ko je moralo izpolnjevati pogodbe z inozemskimi kupci. Seveda je čutil posledice potrošnik. Sezona zgodnjih pridelkov je že skoraj za nami, pa vendar cene še niso normalne. Na primer odkupna cena krompirja po 20 din je še zdaj previsoka. Vendar kmetje in zadružniki, ki so letos vajeni visokih cen in ki so tudi ševati in modernizirati kmetijsko proizvodnjo in razvijati gospodarstvo na vasi. T. B. RibiCi se pritožujejo Na pritožbo »ribiča« v članku pod gornjim naslovom, objavljenim dne 23 junija letos bi uprava revije »Ribič« rada pojasnila, da ni kriva, če nekateri na£i organizirani športni ribiči ne prejemajo redno svojega glasila. Dolžnost člana ribiškega društva je, da vsako leto ko obnavlja svojp društvene obveznosti, obnovi tudi naročnino za list, prav tako pa jo treba upravi takoj sporočiti spremembo naslova ipd. Le tako bodo naročniki lahko redno prejemali »Ribiča« »Ribič« izhaja v dvojnih številkah vsuka dva meseca. Letos je izšla prva številka koncem februarja, druga koncem aprila, tretja pa je v tisku in bo šla te dni na pošto. Zastoja torej ni. kakor trdi nepodpisani »ribič«. Ribiška društva še vedno spre-majo nove člane in je njihova dolžnost, da uredijo vse potrebno v zvezi z naročnino na »Ribiča«. Glede na veliko zanimanje za revijo je uprava sklenila da bo »Ribiča« odslej deloma tudi javno prodajala Uprava »Ribiča« Ko je občinski ljudski odbor v Turnišču razpravljal o novi šoli, so bili odborniki različnih mnenj: eni so bili za gradnjo, drugi pa so se bali prevelikih stroškov. Zato so povprašali volivce, kaj mislijo o zidavi nove šole. Tudi ti niso bili vsi enih misli, vendar je večina bila za zidavo. Sklenili so, da bodo razna težaška dela opravljali pro-slovili so se od nje, a še se bodo sto vol j no, razen tega pa bodo vračali po knjige, da jih bodo či- j uvedli krajevni prispevek za rna-tali. — Doma pa bodo pomasali termine stroške in plačilo stro-staršem pri delu. J. Z. I kovnim delavcem. Še o šolah na Jesenicah V TURNIŠČU URESNIČUJEJO DAVNO ZELJO Šolsko poslopje v Turnišču je Tako so se trboveljski maturantje poslovili od šole Metalurški delavski tchnikum ki je bil ustanovljen leta 1948, jo zaključi' letos peto šolsko loto. Pred dvema, lotoma je po skrajšani učni dobi zapustilo zavod prvih 25 n h.sol ven tov — diplomiranih tehnikov, ki so zaposleni v raznih metalurških podjetjih. V šolskem letu 1951-52, ko jo bila učna doba podaljšana na 4 leta in je bil učni program vskladen z ostalimi strokovnimi šolami, na zavodu ni biilo absolventov Pač pa jo bil v tem letu ukinjen prvi razred, tako da je bil letos le še 2. razred s 24 slušatelji, 3. razred s 17 in 4 razred s 24 slušatelji. Tako bo ta zavod Dostopoma ukinjen, razen č,, ne bomo potrebovali novib strok kadrov. V šolskem letu 1952-53 je bilo 49 slušateljev. Popravni izpif jih ima šestnajst; povprečna ocena pa je prav dobra. Četrti razred so izdelali vsi in prav tako tudi diplomski izpit. Razen Slovencev je več absolventov tudi iz drugih bratskih republik. Predsednik izpitnega odbora in delegat Sveta za prosveto in kulturo LRS sta dejala, da so absolventi dobro obvladali snov. Tu gre zasluga tudi strokovnemu predavateljskemu zboru in profesorjem jeseniške gim nazije. Metaiurško industrijsko šolo jo letos obisKOvalo 2112 učencev, izmpd katerih jih je izdelalo 203 ali 77,48 ”/o. Z odliko je izdelalo 21 s prav dobrim uspehom 54, v dobrim 114, z zadostnim pn 14 učencev. Nezadostnih ocen je bilo 59 Osnovno šolo je obiskovalo 572 učencev, izmed katerih jih je izdelalo ruzred 88.8"/». med vojno pogorelo, zato imajo šolo v bivši gostilni. Vaščani so si vsa leta po osvoboditvi želeli novo šolo, vendar so čakali le na pomoč od drugod. Ker pa sredstev ni bilo, ni mogel nihče uresničiti njihove želje. Začeli so razmišljati, da bi se sami lotili dela, potem jim bodo gotovo pomagali tudi z okraja. Večina občanov je že vplačala svoj dtiež. Hkrati pa prekopavajo zemljo, iz katere bodo v prihodnjih dneh začeli delati opeko. Ta bo nad polovico cenejša, kakor če bi jo kupili v opekarni, ker bodo vsa nestrokovna dela opravili brezplačno. Vaščani pa upajo, da jim tudi okraj ne bo odrekel pomoči. —ke. Nesreča ne počiva Dvainpetdesetletna Marija Brinovec, gospodinja iz Dotije 21, je bila napadena. Ima hudo rano na glavi in pretres možganov. * Brusača Antona Spruka, Tresenje št. 8, je podrl avto, ko se Je peljal s kolesom Ima pretres možganov, rane po obrazu in nekaj zbitih zob. • S konja je padel 20-letni Franc Drašen, Nižavec 2 pri Borovnici. Poškodoval si je levo roko v rami. PHII IPPd OPPENHEIM HOMAN VELIKA PREVARA »To se lahko spremeni, kadarkoli hočeš,« Je rekel hitro. »Greš lahko kamor hočeš. Imaš lahko avto, celo hišo lahko najameva v mestu. Jaz pa pripeljem sem dobre zdravnike, ki bodo poskrbeli, da se ti sile in zdravje povrnejo.« Njene trudne oči so se otožno dvignile k njegovim. »Kako pa naj bi šla od tod?« je vprašala žalostno. »On me kliče vsak teden, včasi pa še pogosteje. Ce bi odšla, bi se njegov duh odtrgal od tod in me spremljal, Moram ostati tu, da mu zamahnem z roko, in tedaj odide.« Domineyja je še enkrat spreletel čudni občutek, da živi v nekakšnem nestvarnem svetu. Bil je silno vznemirjen. Samega sebe ni mogel spoznati. Srce mu še nikoli ni utripalo tako močno kakor zdaj. In oči so ga pekle. Dolgo je taval po svetu in iskal novih čustev, našel pa jih je tu, v tej čudni, obledeli sobi, poleg svoje trpeče žene. Vendar je mirno rekel: »Moram te poslati nekam, kjer so ljudje ljubeznivejši in kjer je življenje prijetnejše. Morda rada poslušaš glasbo in gledaš slike. Mislim, da bomo morali poskusiti, kako bi te odvrnili od razmišljanja.« Vsa zbegana je vzdihnila. »Rada bi pregnala iz svoje krvi željo, da te ubijem. Ce bom to dosegla, me boš lahko odpeljal. Na svetu so še drugi ljudje, ki žive skupno zakonsko življenje, pa sovražijo drug drugega. Zakaj hudi midva ne bi tako živela? Lahko bi pozabila celo na mržnj >.« Dominey je moral napeti vse sile, da je vstal, stopil k oknu, ga odprl in se za hip sklonil nadenj. Potem pa ga je spet zaprl in se vrnil. Njene zadnje besede so ga kot nekaj novega v položaju popolnoma zbegale. Ves ta čas ga je mirno opazovala. »No in?« je vprašala s čudnim nasmehom. »Kaj praviš na to? Ali bi rad držal mojo roko, ki te je snoči tako prestrašila, ali bi jo rad držal kot roko svoje žene?« Iztegnila je roko, mehko in toplo. Ko je prijel njene prste s svojimi, so mu celo vrnili stisk. Prijazno ga je pogledala in še enkrat se je zdel sam sebi ko človek, ki je zašel v neko tujo deželo in izgubil pot. »Tako vroče želim, da bi bila srečna,« je rekel zamolklo, »ti pa še nisi dovolj močna, Rozamunda. Ničesar ne moreva storiti, če preveč hitiva.« »Kako si bil presenečen videč, da sem prijazna s teboj!« je zamrmrala. A zakaj ne bi bila? Ti ne moreš vedeti, zakaj sem tako nenadoma spremenila mnenje o tebi. V teh nekaj trenutkih sem spoznala resnico. So vzroki, Everard, da te nočem ubiti?« »Kakšen vzrok imaš?« je vprašal. Z vso radostjo otroka, ki čuva skrivnost, je odkimala z glavo. »Ti si pameten,« je rekla. »Tebi prepustim, da ga najdeš. Zdaj sem vznemirjena in hočem, da za nekaj časa odideš. Prosim te, pošlji mi gospo Unthankovo.« Da lahko odide, mu je bilo čudno olajšanje, toda ta občutek je bil še bolj čudno pomešan z obžalovanjem. Pomudil se je nad njeno roko. »Ce se boš nocoj v sanjah izprehajala,« jo je prosil, »nikar ne drži v roki noža.« »Rekla sem ti,« je odgovorila nekam presenečeno, »da sem svojo namero opustila. Ne bom te ubila. Tudi če bi se v sanjah izprehajala ... a včasi so noči tako dolge... tisto, kar bom iskala, ne bo tvoja smrt.« 11 Dominey je odšel iz sobe in po stopnicah ko v sanjah. Vzel je klobuk in palico ter stopil v morsko meglo, zastirajočo vrt. Iz te ledene megle je izhlapeval pravi mraz Severnega tečaja, vendar pa je ostalo njegovo čelo vroče in senca so mu kar gorela. Odšel je skozi zadnja vrata, držeča iz ograjenega vrta na veliko močvirje, kjer je bil tu pa tam kak jeziček morske vode, ostanek plime. Negotovih korakov je stopal proti morju, dokler ni prišel do kotanjaste kamnitne poti. Za hip ni vedel, kaj naj stori. Ozrl se je okrog, potem pa se je v pravem kotu obrnil. Kmalu je prišel v vasico s starinskimi hišicami, z lepimi rdečimi strehami, lepo urejenimi vrtički, cerkvico v senci visokih ATENSKI ČASNIKI 0 ATLETSKEM TROBOJU Atene, 29 junija. Atenski popoldanski časniki posvečajo veliko pozornost atletskemu troboju med Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo. Poudarjajo uspeh Jugoslovanskih atletov, ki so včeraj osvojili 6 prvih mest in so zadovoljni s tremi zmagami grške reprezentance. Časnik »Embros« piše, da so včeraj oživeli tisti nekdanji dnevi, ko se Je mladina balkanskih držav borila za zmage na lahkoatletskem igrišču. »Za nas Grke Je bila ta prva povojna balkaniada huda preizkušnja, saj smo že prvega dne videli naše učence Jugoslovane, kako so osvojili dobršen del zmag. Toda tolažijo nas besede ustanoviteljev modernih ollmpiad, da je najvažnejši prijateljski športni duh, ne pa zmaga« »Elefteros Logos« piše, da še ni noben povojni športni dogodek tako zanimal ljubitelje športa kakor te balkanske igre. Olimpijski stadion Je znova doživel slavne dni. Vsi časniki poudarjajo, da so včerajšnja tekmovanja potekala v duhu popolnega športnega prijateljstva mladine treh držav. J ■ Grški rekorder Sills je zmagal na 400 m '-tmm m, tfU* j&i GOSTOVANJE KOŠARKARJEV Tri zmage »Ljubljane« na Dunaju Bilanca gostovanja 133 :91 - Avstrijci so vsako loto boljši - Škrjanc zmagal v metanju osebnih metov Prvo mananodno srečanje kotfar-rk arnike repreaesitance Ljubljane je uspe&no končano. Bilanca gostovanja na Dunaju »ta dve dobljeni tekmi in pa razlika s 133: 91. Led jo prebit in mirno pričakujemo prihodnja tekmo vainja, katera ima v načrtu KZS. V prvi tekmi mo Ljubljančani tekmovali z neuradno avstrijsko reprezentanco, ki jo pred kratkim premagala Svrioo z 42:41, in s tem dokazala, da v zadnjih letih neprestano napreduje. Nič čudnega, če so nam znani pogoji, v katerih igrajo avstrijski košarkarji. Trener Janoš G er do v, ki je eden najepretnojčih jugoslovanskih strokovnjakov za košarko, dela z njimi že leto dni. Številne dvorano in odprta igrišča, množica ameriških vojaških moštev, od katerih se lahko veliko naučijo, so idealni pogoji za razvoj avstrijske košarke. Reprezentanca Ljubljane je že v prvi tekmi zaigrala z vso močjo, borbeno in vztrajno, žal pa ne v vseh delih igre uspešno. Če bi hoteli opravičevati neuspešnost pri streljanju na koš, moramo predvsem omeniti zelo lahko žogo, s kakršnimi nismo navajeni igrati pri nas, dalje izredno slabo razsvetljavo in mehak teren. Igra je bila v prvem polčasu in večji del drugega enakopravna in le proti koncu so uspeli Ljubljančani pobegniti borbenim Avstrijcem. Koše so dosegli: Dunaj (490: Hachl 1, Doppes 2, Polansky 9, Pitech 4, Puschner 3, Binder 3, Karali 7, Ve-černik lp, Ledi 6. Ljubljana (56): Kristančič 14, Škr-jaaic 11, Serbeo 7, Dvofak 1, Miler 8, Brumen 1. Vozelj 8, Pavlovič 2, Fužina 4. Drugega dne sta tekmovala Ljubljana in avstlrijski prvak »Babem-bor g« pri katerem igra pet državnih reprezentantov. Manjkala sta le od; lični branilec Ledi ter 2 metra visoki srednji napadete Večernih. Igra ni bila tako lepa in razburljiva, kot prejšnjega dne, vendar so Ljubljančani zmagali z večjo razliko. To potrjuje, da niso biili vzroki, ki smo jih navedli za neuspešnost prejšnjega dne brez osnove. Tokrat se jo igralo ob dnevni svetlobi in z običajno žogo. V začetku igre so smer Avstrijci prišli v vodstvo, pozneje pa se je po nekaj pravilnih menjavah sreča nasmehnila Ljubljančanom, tako da so bili domačini zopet premagani in ob koncu igre naravnost pregaženi. V ilustracijo naj navedemo le, da je Kristančič v zadnjih dveh minutah zabil kar sedem košev. Babcmberg (42): Polansky 12, Dop-pes 12, Hachl 7, Karal 11, Binder, Koller, Hbrbiger, SmolHinsky. Ljubljana (77): Vozelj, 4, Kristančič 7, Brumen 16, Šerbec 5, Kandus 4, Škrjanc 29, Dvorak 6, Pavlovič 4, FugiiMH 2, Miler, Poljšak, Vračko. S-e tretjo zinago so odnesli Ljubljančani. Zmagovalec je bil Škrjanc in sicer v metanju osebnih metov. Tekmovanje je bilo prav tako napeto kot tekme, zato ga ltibk« nekoliko opišemo. Sodelovalo je okoli 100 tekmovalcev, ki so se najprej poizkusili v enem metu. Od Ljubljančanov sta uspela le Kandus in Brumen. Kandus jo odstopil svoje mesto škrjancu, ki je bil poleg Brumna tudii v drugem poizkusu uspešen. Tretjič jo odpadel Brumen in tako osvojil tretje mesto. Ko je Škrjanc od treh metov izkoristil le dva, je postalo ozračje v dvorani naeloktnizirano. Toda tudi Avstrijec Hbrbiger. sin znanega filmskega igralca, je dosegel ii©, dva zadetka. V naslednjem poizkusu sta oba trikrat [»otresla mrežico, takoj nato pa Škrjanc štirikrat. Že smo mislili, da se bo tekmovanje še nadaljevalo, tod,a mladi Avstrijec je zgrešil četrti met in moral tako prepustiti prvo mesto Škrjancu. 2 K N S KI SABLJAŠK1 TURNIR Tekmovalke Odreda najboljše PRED »LJUBLJANSKIM FESTIVALOM« Bogat športni program Grk Spiropulos je bil z rezultatom 6,91 m drugi v skoku v daljino V okviru »Ljubljanskega festivala« bodo razen velikega lahkoatletskoga tekmovanja, o katerem smo že poročali, tudi nogometne, košarkarske, plavalne in boksarske tekme. Na nogometnem turnirju, ki bo 11. in 12. julija, bosta nastopili razen Odreda tudi dve avstrijski moštvi, In sioer Wiener Spo.rtk.lub in Wacker. Prihod Wack«rja še ni zagotovljen, upajo pa, da bodo avstrijski nogometaši sprejeli povabilo. Razen njih bo prireditelj, Turistično društvo Iz Ljubljane, povabil tudi nogometaše Crvene zvezde ali Partizana. V košarkarskih tekmovanjih bodo sodelovali poleg ASK in Železničarja (Lj) tudi zagrebška Mladost in neko zaboduonemško mošlvo. Tekmovanje bo 7. in 8. julija V okviru boksarskih tekmovanj bo prirejen dvoboj med zagrebško Lokomotivo in Odredom. Moštvo Odreda bo okrepljeno z boksarji iz ostalih klubov. Dvoboj bo 9. julija. Plavalci bodo priredili tradioio- MEDNARODNE ŠPORTNE ZANIMIVOSTI Boksarji in nogometaši niso dobri šoferji Na Zahodu, kjer bujno cvete profesionalizem, si marsikak športnik, »ki mu posli dobro gredo«, lahko privošči lasten avtomobil. Vendar bi bilo napačno misliti, da Jim posest lepega vozila nudi le ugodnosti. Da je v mnogih primerih ravno nasprotno, nam dokazujeta naslednja dva primera: Boksar Randolf Turpin, ki je nedavno zmagal v borbi za svetovnega prvaka, se ni izkazal kot dober šofer. Razbil Je svoj avto, ko se je zaletel v drevo. K sreči je odnesel le manjše praske, enako pa sta bili ranjeni sopotnici v njegovem avtu. Švedski nogometaš, trenutno v Italiji bivajoči Lennart Skoglund, pa je doživel še nekoliko neprijetnejšo zgodbico. V februarju je imel karambol s šoferjem nekega taksija. Zadnji se mu Je hotel izogniti. Nacha, tako imenujejo navijači Šveda, ni vozil preveč natančno po cestnih prometnih predpisih ln je zavozil na pločnik, kjer Je podrl neko žensko. Epilog tega karambola se Je odigral na sodišču. Skoglund Je obsojen na 20.000 lir globe, razen tega pa še 100.000 lir odškodnine. No, k sreči še ni bil doslej kaznovan, zato je globa le pogojna. Na olimpiadah doslej — 729 golov Na olimpijskih nogometnih turnirjih je bilo doslej odigranih 222 tekem, na katerih so nogometaši zabili 729 golov. Nastopilo Je 41 držav, največkrat so igrali Švedska, Nizozemska, Italija, Anglija, Egipt, Luksemburg, Jugoslavija itd. Zaslužek Joe Louisa Joe Louis še vedno uživa naklonlenost ameriške publike. Stari Joe je zaslužil v enem večeru okoli 3 milijone. Igral Je namizni tenis s ponvijo. nalno tekmovanje mest v skokih v vodo za mladineo. Sodelovali bodo skakalci iz Ljubljane, Dunaja m Zagreba. Razen tega bodo tudi vaterpolo tekme. Tekme bodo 4. julija. Tako bo imel »Ljubljanski festival« razen kulturnih in prosvetnih prireditev tudi zelo bogat športni program. Zmagi košarkaric Splita v Savani Split, 29. Junija. Ob vrnitvi z mednarodnega tunirja v Legnanu, na katerem so si priborile drugo mesto, so imele košarkarice Splita prijateljski tekmi v Savoni (Italija) proti klubu »Savonese«. Košarkarice Splita ao zmagale v obeh tekmah, ln sicer prvi dan z rezultatom 38:28 ln drugi dan z rezultatom 58:40. Gradnje šprotnih naprav na Ljubnem ob Savinji Nedavno so na Ljubnem ob velikem zanimanju prebivalstva ustuno-vili turistično društvo. Z velikim odobravanjem je bil sprejet perspektivni plan za razvoj turizma v na-daljujih 10 letih Če bo načrt uresničen, bo Ljubno že v doglednem času naše največjo športno-turistično središče. V tesnem sodelovanju s športnim društvom bodo zgrajeni številni Športno-turisfcični objekti. Tako je že zgrajeno asfaltno kreprljišče. strelišče, 60-metrska skakalnica, medtem ko bosta letos dograjeni 30-metrska skakalnica ter drsališče. Pripravlja jo tudi gradnjo modernega kopališča, dokončno ureditev stadiona in telovadnega doma. Tem športnim napravam se bo pridružilo še več hotelov. Tako bo Ljubno že kmalu spremenilo svoje lice. F. K. DANES FC Munch en 1860 : Odred Dnnes ob 17. bo na stadionu Odreda ob Titovi cesti mednarodna nogometna tekma FC MUNCHEN 1860 : ODRED FC MUnchen 1860 Je član Zvezne lige. V sredo, 24. Junija, Je moštvo MUnchena odigralo nogometno tekmo z Rapldom in zmagalo s 4:0. Predtekma se začne ob 15.30. — Vstopnina 70 din, za vojake in dijake 50 din. Vhod za prosti vstop iz Vodovodne ceste. — Prodaja vstopnic v pisarni Odreda, Kidričeva 9. Reprezentanca Ljubljane je bila izi-eduo gostoljubno sprejeta. Preil-s'avriii,ki obeh zvez so so načelno sporazumeli za povratno tekmo kii bo sep- tembra v Ljubljani. S. F. Celje — Na sabljaškem turnirju ža ženske, ki je bil preteklo nedeljo, je dosegla ženska vrsta Odreda prvo mesto. Sekcija Odreda je zelo mlada, komaj mesec dni obstoja ln predstavlja najmočnejšo sekcijo v Ljubljani. Člani so stari borilci, kot inž. Pengov, dr. Koršič ln nekateri člani bivše sekcije Krima, ki Je pred nekaj meseci zaradi neurejenih razmer prenehala z delom. Vodstvo sekcije je prevzel tov. Škrinjar. Sekcija ima po poletnih mesecih v načrtu organizacijo začetniškega tečaja, pripravlja se za mednarodni turnir na Bledu, ki bo v začetku septembra, reprezentativne člane pa bo poslala na trening v Zagreb, kjer Jih bo vadil beneški mojster Galante. Turnir v Celju je organiziral ln priredil mariborski Branik. Za Odred so se borili: Mihelič, Kublas, Spelak. Poleg Odreda in Branika sta tekmovali še ekipi Lokomotive in Mladosti iz Zagreba. Naše tekmovalke so po znaggi nad Branikom 9:0 izgubile eno borbo z Lokomotivo, nato pa so v zadnjem kolu premagale Mladost. Od vseh borb Je bila najbolj zanimiva borba turnirja Mihelič (Odred) in Gredelj (Mladost), ki je bila odločilna za plas-man. Po vodstvu 3:1 za Gredeljevo je Miheličeva z odločnim napadom in veliko požrtvovalnostjo zadala štiri zadetke zapovrstjo ln tako priborila Odredu prvo mesto. Po oceni sodnikov inž. Pengova in dr. Koršiča ter predsednika SZS tov. Cvetka so bile tekmovalke Odreda po prvih borbah v zelo dobri formi, njih borbenost Je bila na višini, tehnika ni bila pomanjkljiva. Sodili so inž. Pengov, dr. Koršič KRATKE VESTI Stockholm. — Med 14 ruskimi atleti. ki so bodo 2. julija udeležili atletskega nastopa v Stockholmu, so tudi Anufrijev, Litujev, Urigolka. Donisenko, Knivonosov, Marin. Med j ženskami pa bosta nastopili Nina ! Dumbadze in Golubičnaja. * Boksarska zveza Slovenije je določila za slovenske boksarje obvezen odmor, ki bo trajal mesec dni. Meseca julija torej v Sloveniji ne bo boksarskih prireditev. * Spomladanski del tekmovanja v slovansko-hrvatski boksarski ligi se I bliža koncu. Na sporedu so 'le še sre-: Čanja. Branik — Mladost (v Mariboru 28. junija), Železničar — Mladost (v Mariboru 30. juniju) in Rudnik — Mladost. * London, 29. junija. Madžarska plavalka Valerija Gyongy8 Je dosegla i nov svetovni rekord na 800 m prosto I s časom 10:42,0. Prejšnji rekord je branila Hveger (Nizozemka) s časom 10:52,5. • Preteklo nedeljo so bile pod Mat-terhornom smučarske tekme. Nastopili so mnogi smučarski »asi« lz vseh držav. Med ženskami Je osvojila prvo mesto Avstrijka Mahringer, pri moških pa Je bil najboljši Schneider pred Sengerjem, Schtrolzem ln Mol-tererjem. * V Trbovljah Je društvo »Svoboda« lepo uredilo tenis igrišče. Otvoritev bo 5. juliju s propagandnim tekmovanjem nu katerem bodo kot gostje nastopili tudi najboljši slovenski teniški igralci. ln Djurdjevlč zelo dobro. Tehnični vodja tekmovanja je bil Celestina. Za svetovno prvenstvo, ki bo v Bruxellesu 23. Julija, sta bila določena tudi člana Odreda dr. Marjan Koršič ln inž. Pengov, ki Ju je določila Sabljaška zveza Jugoslavije za sodnika: Tehnični rezultati: Mladost : Branik 7:2, Lokomotiva : Mladost 5:4, Lokomotiva : Odred 5:4, Mladost : Branik 4:5, Odred : Branik 9:0, Mladost : Odred 4:5 Vrstni red: 1. Odred, 2. Lokomotiva, 3. Mladost, 4. Branik. Reshewsky premagal Najdorfa Buenos Aires, 29. junija. Sedemnajsta partija šahovskega dvoboja Reshevvski : Najdorf se Je končala po 38. potezi z zmago ameriškega velemojstra. Sedaj vodi Reshevvski z 9,5 : 7,5 in je ne glede na rezultat zadnje osemnajste partije že odločil dvoboj v svojo korist. H. EISELE >1 MAT V DVEH POTEZAH Beli: Kd2, Da5 Tg5, Ld8 (4 figure) Crnl; Kh4, ThC, Pd7, f5, f6, h3, h5, (7 figur) Rešitev dvopoteznega mat problema (A. Charpentierja): 1. Th3-h6. Na odgovor 1. . . Kd5:d6 pride 2. Del-e5 mat. * Kdo so šahovski velemojstri Sedaj je na svetu 32 šahovskih velemojstrov od katerih bo na veleturnirju kandidatov v Švici sodelovalo 15 Bralce bo gotovo zanimalo kdo so: Averbnch, Botvinik (svetovni prvak), bernstein (Fran.) Boleslavsky. Bonda-revsky, Bronstein (vsi SZ), Buras, dr. Euwe (Nizoz.), Eliskases (Brazilija), Fine (ZDA), Flohr (SZ), Griinfeld (Avstrija), Geler (SZ), Gligorič (FLRJ), Keres (SZ), Kostič (FLR.T), Kotov, Lllienthal, Lowenfisch (SZ), Mieses (Nemčija), Najdorf. Piinik (Argentina), Rugosin (SZ), Reshew-sky (ZDA), Ruhinsteln. Smislov ISZ), Stahlberg (Svedskai), Szabo (Madžarska), Sfimisch (Nemčija). Tartakover (Francija), Tajmanov (SZ), dr. Vidmar (FLRJ). 93 gemov wimbledonske drame Drobny senzacija letošnjega turnirja Vsak vvimbledonski turnir ima svojo senzacijo, svojega junaka. Znan je po treh francoskih mušketirjih Cocheju Borotri in Lacostu, ki so nekoč vladali na njegovih travnatih igriščih, im »božanski Suzani« Lang-len, ki je navduševala teniške sladokusce in po Tildenu .ki je prenesel slavo ameriškega tenisa v Evropo in na britanske otoke. Sedaj je Tilden mrtov, vrsta mladih ameriških igralcev pa je v Wim-bledomu izločila Evropejce. Mi Jugoslovan: so spominjamo tistih din, ko »o naši igralci imeli v \Vimhledonu važno besedo in vlivali drugim strah. Seduj pa smo se vpraševali. kakšna nova zvezda se bo pojavila, čigava igra so bo gledalcem in udeležencem vtisnila v spomin. Nihče ni dvomil, da bo .Jaroslav Drobny, ki je naložil že četrti križ. Po tolikih poizkusih, okronal svojo sijajno teniško kariero z uspehom, katerega si žele vsi prvaki. Nihčo ni mislil, da bo prav on senzacija tega turnirja. DVOBOJ, KI JE TRAJAL ŠTIRI URE IN DVAJSET MINUT Drobny jo igral z zmagovalcem W!mbledona leta 1950, Pattyjera štiri ure in dvajset minut. Igrala sta 93 gemov. Drobny ga je komaj prema- gal z rezultatom 8:6, 16:18, 3:6, 8:6, 12:10 . . . Lahko bi zmagal tudi Patty, vendar so odločili dobri živci, vztrajnost in nekaj sreče. 93 GEMOVI Pomislite samo: 93 gemov! Koliko tekanja, a ne umirjenega, kot nu lahkoatletskih tekmah, marveč stalna borba, v katero enakopravna nu sprotui.ka vlagata vse svoje veliko znanje in bogato izkušnje, zlasti pn silno borbenost in vztrajnost. Visoki in vitki Amerlkanec Patty je trikrat padel. Iz njegovega obraza jo odsevala skrajna utrujenost. Nekajkrat je bila igra prekinjena. Krči v mečih so onemogočali vsako gibanje. Patty se je zdravil s kratkimi masažumi, a Drobny z gimnastiko. Mrak je začel legati na zemljo, ko je sodnik izrekel neusmiljen sklep, naj nadaljujeta borbo. In I)robny Je z zadnjimi silami v 93 gemu osvoji! niz, dvoboj ln nemara zagotovil sebi finale in zmago. Občinstvo je s ploskanjem pozdrav-l.ialo konec nepozabnega dogodka. \Vimbledonski turnir bi se moral pravzaprav s tem končati. S tem največjim dvobojem, ki se letos prav go tovo ne bo ix»novil. Kakor koli že. letošnji \Vimbledon bo zapisan v letopisih teniškega športa, zaradi tega. ker je bil na njem igran največji dvoboj vseh njegovih turnirjev in vseh teniških turnirjev sploh. Presenečenje v Wimbledonu Wimbledon, 29. jun. V četrtfinalu wimbledonskega turnirja na travnatih igriščih je Danec Nilsen premagal 18-letnega Avstralca Ken Rosssewola, favorita številka 1. Amerlkanec Seixas pa je premagal Hoadama (Avstralija). Drobny (Egipt) je premagal Dawidsona (Švedska) s 7:5, 6:4, 6:0. DRŽAVNO PRVENSTVO Novi prvaki v rokoborbi Novi Sad, 29 junija. Sinoči je bilo v Novem Sadu končano državno prvenstvo v rokoborbi, ki se ga je udeležilo 130 najboljših rokoborcev iz vse države. Naslov prvaka v posameznih kategorijah so si priborili: Vukov (Partizan) v mušjl kategoriji, Juržikin (Partizan) v bantan, Erce-govac (Partizan) v peresni, Torma II (Spartak) v lahki, Cuzdi (Spartak) v velter, Arsič (Partizan) v srednji, Bugarčlč (Radnički, Sombor) v pol-teški in Bokšai (Varaždin) v težki kategoriji. brestov in trikotno livadico na križišču. Napotil se je proti starinski pravokotni kamnitni hiši, na kateri je bila pritrjena bakrena plošča. Pristopil je in prebral ime, potem pa je pozvonil na vratih in vprašal služkinjo, ki mu je odprla, ali stanuje tu zdravnik. Kmalu je stopil v ordinacijo mož srednjih let in se priklonil. Dominey je za trenutek osupnil. »Prišel sem, da vidim doktorja Harrisona,« je rekel. »Harrison je že pred leti opustil prakso,« je spoštljivo odgovoril mož. »Jaz sem njegov nečak. Pišem se Stillwell.« »Jaz pa sem mislil, da je doktor Harrison še zmeraj tu,« je rekel Dominey. »Jaz sem Dominey, Everard Dominey.« »To sem si takoj mislil,« je odgovoril Stiliwell. »Moj stric stanuje tu z menoj in, po pravici rečeno, pričakoval je, da ga boste obiskali. Samo enega bolnika je obdržal,« je pripomnil doktor Stillvvell z resnejšim glasom. »Saj menda veste, koga.« Prišlec se je priklonil. »Gospo Domineyjevo, če se ne motim.« Mlajši zdravnik je odprl vrata in povabil gosta, naj vstopi prvi. »Moj stric ima majhno stanovanje na drugem koncu hiše,« je rekel. »Dovolite mi, da vas pospremim tja.« Odšla sta skozi prijetno vežo iz belega kamna in prišla v sobico s steklenimi vrati, držečimi na tlakovano teraso in teniško igrišče. Prileten mož širokih ramen z obrazom, na katerem je čas zapustil sledove, sivih las in resnega pogleda je stal pri oknu in gledal škatlico z ribolovnimi muhami. »Stric, privedel sem vam starega prijatelja,« je rekel njegov nečak. Zdravnik se je ozrl na Domineyja, stopil proti njemu, da bi ga pozdravil, pa se je ustavil in dvomljivo zmajal z glavo. »Zelo me sicer spominjate na nekega starega znanca, gospod,« je dejal, »toda zdaj vidim, da niste on. Ne verjamem, da bi vas bil kdaj prej v življenju videl.« Za hip je nastala nekoliko mučna tišina. Tedaj je Dominey nekam togo pristopil in mu ponudil roko. »Doktor,« je rekel, »pa se vendar nisem tako spremenil. Celo ta leta napornega življenja ...« »Mar hočete reči, da ste Everard Dominey?« ga je prekinil zdravnik. »Nedvomno sem.« Zdravnik mu je hladno segel v roko. Prisrčen pozdrav starega hišnega prijatelja predstavniku slavne rodbine to gotovo ni bil. »Jaz bi vas pač ne bil nikdar spoznal.« »Moja navzočnost tu je vsekakor nesporna,« je nadaljeval Dominey. »Ali se še vedno navdušujete za svojo staro zabavo, doktor?« »Pravkar sem nalovil muh za ribolov,« je suho odgovoril, »ker sem opustil lov.« Spet je nastal nekoliko mučen premolk, ki ga je skušal mladi mož premostiti. »Ribolov, lov, golf,« je dejal. »Res ne vem, s čim sicer naj bi se mi ubogi zdravniki ukvarjali na podeželju, če ne s športom.« »Pozneje vas spomnim na to,« je pripomnil Dominey. »Slišal sem, da ze lov še edino zadovoljstvo, na katera tu niste pozabili.« »Z veseljem pričakujem vaše vabilo,« je odgovoril mladi zdravnik. Njegov stric, ki se je bil znova sklonil nad škatlico z muhami, se je naglo obrnil. »Arthur,« je rekel obrnjen k nečaku, »bolje bi bilo, da se lotiš dela. Mislim, da bo gospod Dominey rad govoril z menoj med štirimi očmi.« »Vsekakor sem želel govoriti z vami,« je priznal Dominey, »toda samo poklicno. Ni treba ...« »Saj sem se tako predolgo pomudil in prosim, da mi oprostite,« ga je prekinil doktor Stillvvell. »Oditi moram. Mojemu stricu morate oprostiti, gospod Dominey,« je pripomnil in ga potegni malo stran k vratom, »če je malo grob. Gospe Dominey je zelo vdan, in včasih se mi celo zdi, da preveč misli na njen primer.« Dominey je prikimal z glavo in se vrnil v sobo, kjer je našel zdravnika z rokami v žepih, kako ga negibno gleda. »Zelo težko mi je verjeti, da ste res Everard Dominey,« je rekel ostro. »Bojim se, da boste morali to vendarle sprejeti kot dejstvo.« »Vaša zunanjost,« je nadaljeval starec ocenjujoč ga s pogledom, »se nikakor ne ujema s sliko, ki mi je ostala v spominu izpred nekaj let. Slišal sem, da ste postali hud pijanec.« »Svet je poln lažnivcev,« je dejal Dominey mirno. »Ali pa bi človek vsaj dejal, da ste vi srečali takega lažnivca.« »Vi niti podobni niste človeku, ki bi bil v čemerkoli nezmeren,« je vztrajal zdravnik pri svojem. »To je zato ker v naši družini mnogo vzdržimo,« je dejal njegov gost šaljivo. »Ali se spominjate, da je bilo več Domlneyjev, ki so popili tudi po dve steklenici na dan.« VSEGA PO MALEM ZA VSE Življenje 10.000 m globoko v morju Zanimiva dognanja danske odprave, ki je prevozila malone vsa morja Čedalje več je poskusov, da bi raziskovalci morij prodrli tako globoko v morsko vodo, da bi spoznali življenje morskih rastlin in živali tudi v največjih globi-binah. V Kopenhagen je nedavno priplula lepa, bela ladja »GaLa-thea«. Vrnila se je z vožnje okrog sveta, ki je trajala dve leti. S tem je bila končana ena največjih in najuspešnejših odprav v zgodovini oceanografi je. »Galathca« je 800 atmosfer. Tako globoko tudi Imon itd. To so sicer zelo primi-sončni, ža(nki ne morejo prodreti, j tivne živali, čuditi pa se moramo Sončni žarki pa so vir vsega živ- odpornosti njihovega organizma, Ijcnja. Prodro saino 360 m glo- • boko, niže pa je v morju popolna tema. Taiko so mislili znanstveniki doslej. Danska odprava pa je vse te trdiitve ovrgla. Bruunova odprava je odkrila iz življenja v morju marsikaj zanimivega. Predvsem je dokazala, da v morju ni tako imenovanih pu- Potapljaška ladja prevozila malone vsa morja in njena posadka je proučila življenje v morskih globinah, katerih favne naravoslovci sploh še niso poznali niti slutili. Odpravo je vodil sloveči danski oceanograf dr. Bruun. Novinarjem je pripovedoval, da je bil glavni cilj odprave proučiti morje nad 5500 m globoko. Življenja tako globoko v morju človek sploh še ni poznal. Nekatere morske živali so sicer dvignili tudi že iz globine 6000 m, nad 9000 metrov pa doslej sploh še niso prodrli. Mnogi zoologi so trdili, da nad 7000 m globoko v morju sploh ne more biti življenja, saj znaša tam pritisk vode približno MALI LEKSIKON Vprašanja: Kateri narod je žioel samo o mestih in ni vedel za vasi? Koliko jajc lahko največ zneso kokoši? Na katerega slovitega filozofa je vplival budizem? V kateri državi so se doo-bojenali petelini za kneževine? Koliko potnikov lahko prenese največ ji helikopter na svetu? Odgovori: Ko so Spanci v začetku lfi stoletja prišli v Srednjo Ameriko, so tam odkrili zelo razvito kulturo naroda Maja. Ta narod je pustil za seboj mesta, palače in svetišča, medtem ko naselij vaškega tipa ni imel. Ker je bi) na zelo nizki stopnji obdelave zemlje, je svoja bivališča često zapuščal in zidal nova na novem zemljišču, ki še ni bilo izčrpano. Maji so imeli nekakšen fevdalni red: oblast so imeli duhovniki in plemstvo, ostali pa so bili kmetje in sužnji. Posamezne pasme kokoši se odlikujejo po tem da znesejo mnogo jajc. Tako n. pr. boljše pasme kokoši, tako imenovane leshomke in minorke, znesejo po 250 in še več jajc na leto Takšne kokoši navadno na jajcih ne sede. To za njihovo rejo tudi ni potrebno, saj nam piščance vale inkubatorji. Znani nemški filozof 19. stoletja Arthur Schoppenhauer je v drugi fuzi svoje filozofije prišel pod neposredni vpliv budistične vere in njeneRa mističneRn nauka o nirvani. Menil je, da se bo človek popolnoma otresel volje ki po njem upravlja ali vodi svet in ljudi, samo s popolno askezo. katere posledica Je izRuba volje do življenja in odhod v nirvano, ničnost. Tako je ta filozof, nekoč oster kritik krščanske mistike zabredel še sam v še hujšo mistiko budistične vere. V 18 stoletju so se v Indiji petelini dvobojevall za kneževine Od izida njihoveRa dvoboja je bilo odvisno kateremu knezu pripade kneževina. V zRodovini Indije se je tako odločila usoda kneževine Mačarija Prav tako je tudi kneževina Bo bili menjala kneze po Petelinjih bojih. Na bojiščih so se navadno borili bojni petelini pasmo »Andra« Največji helikopter na svetu so izdelali v ZDA in pra vijo mu »Leteči konj« Nedavno so izdelali dva enaka helikopterja — eneaa za vojaške, druRORn pa za civilne namene Civilni helikopter leta med mesti namesto avtobusa in v njem je prostora za 40 potnikov. ščav, marveč da je življenje povsod, celo 10.000 m globoko. Tako globoko v morju, kjer je pritisk 6trašen in tema večna, žive razne vrste morskih školjk, ane- ki kljubuje pritisku 1000 atmosfer. Nad 9000 m globoko so danski oceanografi odkrili samo devet vrst živali, čim bliže morski gladini, tem boljši so življenjski pogoji, tem bogatejša je favna. Zadnjo ribo so dvignili iz globine 7200 m. Danska odprava se je najbolj zanimala za morje blizu Filipinov, k jer je globoko 11.000 m. Tu so dvignili iz moirske vode živali s posebno napravo, z gosto mrežo, pritrjeno na železno ogrodje, podobno sanem. Mreža je visela na blizu 11 km dolgem jeklenem kablu. Pravzaprav je šlo za dva kabla. Prvi je bil debel 2 cm in je držal 33.000 kg tovora, drugi, notranji, pa je bil debel 10 mm in je držal štiri in pol tone. V globini 5500 m so danski oceanografi naleteli na 140 različnih ži-j valskih vrst. Ko so jih dvignili, so bile seveda vse že mrtve, ker so se zaradi velike razlike v pritisku Tazpočile. V odpravi je bil tudi ameriški zoolog dr. Zobell. Le-ita je iz globine nad 10.000 m dvignil žive ltakterije. Na morsko dno je spustil zvonu podobno napravo, ki se je čez nekaj časa avtomatično zaprla, da je ostal pritisk v njej enak, ko so jo dvignili. Tako so ostale bakterije v njej žive in pozneje so se v laboratoriju na ladji celo razmnoževale. Zdaj dela ameriški zoolog z njimi znanstvene poskuse, ki bodo omogočili pojasniti skrivnost nastanka petroleja. IJUGOSLAVIIA IMA VEČ ŽENSK KAKOR MOŠKIH Po številu sklenjenih zakonskih zvez smo med prvimi državami na svetu Ob popisu prebivalstva sredi leta 1948 je bilo v naši državi 607.000 žensk več kakor moških, in sicer v vseh republikah, razen v Makedoniji, kjer so bili moški po obeh povojnih popisih v večini. V Makedoniji je bilo sredi leta 1948 15.020 več moških kakor žensk, zdaj pa je moških približno 1000 več kakor pred 5 leti. Ob prvem popisu je odpadlo na 1000 moških povprečno 1080 žensk. Največ žensk je bilo povprečno na Hrvaškem (1136), v Sloveniji 1132, v Cmi gori 1118 ter v Bosni in Hercegovini 1073. V Srbiji je bilo pred petimi leti približno 185.000 žensk več kakor moških, poudariti pa je treba, da je bilo na primer na Kosmetu ob obeh povojnih popisih znatno več moških kakor žensk. Zdaj pa odpade na 1000 žensk samo 956 moških. Letošnji popis je pokazal, da se razmerje med ženskim in moškim prebivalstvom zboljšuje v korist moških, saj imamo povprečno na 1000 moških 1060 žensk. Največ ženskega prebival- NE NOVICE Izšla je brošura »Prvi Ljubljanski festival 4.—12. julija 1953«. Prinaša na 90 straneh celoten program številnih festivalnih prireditev. Cena le 30 din. Dobite jo pri Putniku (Titova 2), v Trističnem uradu (Miklošičeva 17), po vseh trafikah in pri Turističnem društvu Ljubljana (Cankarjeva l/II), kamor tudi lahko pišete ponje. Pododbor rezervnih oficirjev Gradišče - Univerza vabi vse rezervne oficirje svojega področja k zanimivemu predavanju v torek, 30. t. m., v dvorani Ekonomske srednje šole. Tema predavanja bodo novice iz taktike in orožja, o atomskem topu in fazne zanimivosti na korejskem bojišču. Posebnih' vabil pododbor ne bo pošiljal. V ribarnici danes mešane morske globinske ribel Mestna klavnica prodaja danes v svojih poslovalnicah goveje in telečje meso ter slanino in mesne izdelke. IZID NAGRADNEGA NATEČAJA ZA RADIJSKE IGRE Člani komisije: prof. dr Vladimir Kralj, prof. Fran Albreht, prof. Uroš Krajgen Vasja Ocvirk, Maša Slavec, Rapa Suklje, Vlado Habjan, Mirč Kragelj, Frane Milčinski. Glede na število in kvaliteto poslanih del se je komisija odločila, da se nagrade delno spremene in poraz-dele takole: Originalna dela: ena nagrada za 40.000 din, dve nagradi po 20.000 din ena nagrada za 15.000 din in ena nagrada za 10.000 din. Priredbe: ena nagrada za 25.000 dinarjev In ena nagrada za 15.000 din. Nagrajena so tale dela: Originalna: 1. nagrada (40.000 din) Jutranja tišina. 2. nagrada (20.000 din) Smrt v zaledju. 3. nagrada (20.000 din) Vračanje v Jugoslavijo. 4. nagrada (15.000 din) O lepem, čeprav ubogem življenju in o srečni smrti Tlca Mikolc. 5. nagrada (10.000 din) Prikovani Peter Klepec. Priredbe: 1. nagrada (25.000 din) Glgl (Colette). 2 nagrada (15.000 din) Pomoč Berg-mandelca (T. Maček). Poleg nagrajenih del bo Radio Ljubljana za običajni honorar odkupil še nekatere izmed poslanih del, ki Jih bo pa treba še delno korigirati. Z avtorji teh del se bo vodstvo literarnih oddaj posvetovalo glede korektur. RADIO LJUBLJANA DANES IN JUTRI stva je v Sloveniji (1114), na Hrvaškem 1111 in v Crni gori 1075. Predvojni popisi prav tako izkazujejo povprečno več ženskega prebivalstva, posebno popis iz leta 1921, ko je prišlo na 1000 moških povprečno 1038 žensk. V poznejših popisih se je ta razlika manjšala, tako da je bilo leta 1932 na 1000 moških povprečno še 1022 žensk. Razlika v številu moškega in ženskega prebivalstva po vojni ni znatneje vplivala na sklepanje zakonov. Zadnja leta je Jugoslavija v tem oziru med prvimi državami na svetu. Medtem ko sklenejo v večini držav povprečno 8 do 10 zakonov na 1000 prebivalcev letno, se giblje to števi-v naši državi med 11 in 13. Po vojni je bilo največ porok leta celje »union«: Amer. barvni film 1947 in sicer po ena na vsakih ■ Caruso«. 70 prebivalcev. V Italiji, na Por- j srce« Ameriški film »Noro tugalskem, na Švedskem in v ne-\ bled: Francoski film »Mesečnik Bo-katerih drugih državah pride na ,”***£*,!*• 1000 prebivalcev na leto povpreč- . RADOVLJlG^:eY>lovjmskYefilm \fvei no 7 do 8 zakonov. I na Kajžarju«. GLEDALIŠČA DRAMA Torek, 30. junija: Zaprto. Sreda, 1. julija ob 20: Hodge: »Dež in vihar«. Javna predstava Akademije za igralsko umetnost. Izven. OPERA Torek, 30. junija: Zaprto. Sreda, 1. julija ob 20: Foerster: »Gorenjski slavček«. I..ven in za podeželje. (Gostovanje R. Francla.) Četrtek, 2. julija ob 20: Gounod: »Faust«. Premiera. Izven. Uprava SNG prosi vse tiste abonente, ki niso še dokončno poravnali svojih plačilnih obveznosti, da to storijo do 4. julija 1953, da si tako obdržijo pravico na abonma za prihodnjo sezono. KINO KINO »UNION«: Amer. barvni film Rudniki kralja Salomona«. Tednik: Filmske novosti št. 26. Predstavi ob 18 in 20. KINO »KOMUNA«: Premiera amer. filma »Festival Ch. Chaplina«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. KINO »SLOGA«: Amer. film »Roseana Mc Coy«. Tednik. Predstavi ob 18 In 20. KINO »SOCA«: Premiera amer. filma »Festival Ch. Chaplina«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 17. ure dalje. Brez dopoldanske predprodaje zaradi pričetka letnih predstav. LETNI KINO »TIVOLI«: Angl. film »Hitrejši od zvoka«. Tednik. Predstava Ob 20.30. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški barvni film »Rudniki kralja Salomona«. Tednik. Predstava ob 20.30 I Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave. KINO SISKA: Avstrijski film »Očarljivi goljuf«. Brez tednika. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje. KINO »TRIGLAV«: Amer. film »Rapsodija otožnosti«. Brez tednika. — Predstavi ob 17.30 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. RADIO Hans Rbsler: OČETOVSKE SKRBI Dnevni spored za torek, 30. junija: 5.00—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — ponovitev — 8.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave dnevnega sporeda — 7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 Opoldanski spored slovenske vokalne ln instrumentalne glasbe — 12.30 Napoved časa. poročila, pregled dnevnega sporeda in objave — 12.45 To in ono z vseh strani (vmes pester glasbeni spored) — 14.00 Pavel Slvic: Klavirska glasba skozi stoletja — XX.: Schumann, Liszt, Chopin — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Igra orkester Andre Kostelanetz — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln objave — 15.15 Po Koroški in Beli krajini. . . (pester spored slovenskih narodnih plesov in pesmi) — 15.50 Razgovor z Izidorjem Cankarjem — 16.00 Popoldanski koncert slovenske simfonične glasbe — Lucijan Marija Škerjanc: 8 skladb za godalni orkester, Demetrij Zebre: Concertino za klavir in orkester, Slavko Osterc: Suita — 17.00 Napoved časa ln poročila — 17.10 Zabavni zvoki — 17.45 59. lekcija tečaja angleškega Jezika — 18.00 Umetne in narodne pesmi poje ženski vokalni kvintet — 18.20 Literarna oddaja — Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma — 18.40 Virtuozne violinske skladbe — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 E. Humperdinck: Janko in Metka, operni prerez — 20.45 Radijska univerza — Niko Kuret: čemu zbiramo otroške igre in pesmi — 21.00 Z veselo pesmijo doma in po svetu .. . — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan 22.15—23.00 Nočni simfonični koncert — Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 85 »Erolca« — 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). RADIO KOPER Torek, 30 Junija 1953: 13.45 Lahka glasba in objave — 14.30 Kulturni razgledi — Klavir v ritmu — 17 30 V narodni pesmi ln plesu po Jugo slaviji — 20 00 G. Donizzetti: »Lju-bavni napoj« I dejanje. V vsoh gostilnah, kavarnah in restavracijah zahtevajte »Ljudsko pravico-Borbo«. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 29. Junija: Področje visokega zračnega pritiska med Islan-dom in Skandinavijo, katero se je razširilo daleč čez Srednjo Evropo in Balkan, se deloma razkraja ln umika proti vzhodu. Nad Biskajskim zalivom pa se Je ustvarila ciklonalna tvorba, ki bo že v prihodnjih dneh povzročila poslabšanje vremena v Srednji Evropi. Danes Je v Sloveniji menjajoče oblačno vreme. Najnižja temperatura Je bila 9° na Jezerskem. V Ljubljani je ob 7. url znašal zračni pritisk 738.1 mm, temperatura zraka 15,5*, minimalna temperatura 13,7°, relativna vlaga 94 °/o. Napoved za torek, 30. junija: Se pretežno lepo vreme z nestalno oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. V popoldanskih urah manjše krajevne plohe. Temperatura ponoči do 10*, podnevi do 28°. MflPJBOflSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Torek, 30 junija: Lekarna »Studenci«, Gorkega 18. KINO PARTIZAN: Italijanski film »Jutri bo prepozno«. UDARNTK: Ameriški film »Odločitev pred zoro«. STUDENCI: Amer. film »Rebecca«. GLEDALIŠČE Torek, 30. Junija ob 20: Čajkovski: »Labodje jezero«. Red B. RADIO MARIBOR 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes od 13.00—13.15 Oddaja v madžarščini — 16.00—16.20 Malo za šalo — malo za res — 16.20 do 16.30 Deset minut filmske glasbe — 16.30—16.40 Poslušajte domača poročila — 16.40—17.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 17.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljani. DROBNI OGLASI ORTOPEDSKO PODJETJE »DUNAV« V NOVEM SADU v ulici Pap Pavla štev. 2 sprejme ortopedskega mehanika, lesnega ortopeda in ortopedskega modelarja-krojilca. Vsi naj imajo večletno prakso v ortopedski stroki. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na gornji naslov. Nastop takoj. 2282 1-1 Smrtno se Je ponesrečil Ferluga Nande šol. upravitelj, član mestnega obč. komit. ZK Zagorje ob Savi Pogreb bo v sredo, dne 1. Julija 1953 ob 17 uri Izpred Rudniškega komiteja na domače pokopališče. Požrtvovalnemu borcu svetel spomini Mestni občinski komite zk Zagorje ob Savi Bila je čisto navadna nedelja. Moja žena je prišla v sobo. Videti je bila nekam čudno razburjena. »Zunaj čaka neki gospod Brett-schneider,« je rekla. »Gospod Brettschneider?« »Rad bi govoril s teboj.« »Kar naj vstopi.« Vstopil je mladenič. Videti je bil zelo uglajen. Zelo mlad, toda zelo uglajen. Nosil je temno obleko. »Pišem se Brettschneider,« je rekel. »Zelo me veseli.« »Prihajam v zadevi vaše hčerke. Domenila, sva se.« »Imam več hčera.« »Gre za najmlajšo.« »Za IlzoP« se vprašal. »Da, za Ilzo,« je odgovoril in globoko vzdihnil. Ilzi je bilo šele sedemnajst let. Zadeva mi nikakor ni bila po volji. Na drugi strani pa sem dovo- K.P ttvi tttAN tSOAHiA DAŠ COVZB Siii - t Glavna direkcija pošt v Beogradu je dovolila za slovesno proslavo 90-letnice ustanovitve telovadnega društva v Ljubljani, sedaj imenovanega »Partizan Ljubljana Narodni dom«, uporabo posebnega spominskega poštnega pečata z besedilom: »Partizan — Ljubljana Narodni dom — 1863—1953 — 28. VI. 1953 — s sliko telovadca na drogu in s stiliziranima vejicama. Pečat so uporabljali v ekspozituri poštnega urada Ljubljana 1 na telovadišču v Tivoliju. Znamka v počastitev izvolitve maršala Tita za predsednika republike, o kateri smo poročali včeraj, je prišla v promet preteklo nedeljo ljeval hčeram delati, kar so hotele. »Pravite, da ste z Ilzo že govorili?« sem vprašal. »Seveda.« »In kaj vam je odgovorila?« »Rekla je, naj se pomenim z vami.« Nervozno sem si popravil naočnike. »Kako dolgo pa že poznate mojo hčerko?« »Osem dni.« »To je pa kaj kratka doba.« »Ilza je s tem zadovoljna.« »To si lahko mislimi Kaj pa ste po poklicu?« »Učitelj plavanja.« »Za Ilzo sem si želel univerzitetnega profesorja. Koliko pa zaslužite?« »Poleti dve sto mark.« »Koliko pa pozimi?« »Moj oče ima trgovino 6 premogom.« l’o je zvenelo že bolje. Kljub temu ... * »Ne morem se tako hitro odločiti, gospod Brettschneider, tudi če vas pošilja k meni moja hčerka. Svetujem vam, da vse še enkrat dobro premislite in se čez pol leta spet oglasite.« »To ni mogoče!« je vzkliknil mkdenič žalostno. »Zakaj pa ne?« »Čez pol leta film ne bo več tekel.« Cigara mi je padla iz roke. »A tako! Z Ilzo bi radi šli v kino?« Mladenič je prikimal. »Da. Vprašal sem jo in odgovorila je: .Pomenite se z mojim očetom r« Naše grad j e vinarstvo glasilo Zveze Inženirjev ln tehnikov gradbene stroke dobivajo redni člani DIT gradbenikov proti plačilu 30 din za številko pri svolem matičnem društvu. Pošljite točne naslove članov ln polovico zbranega denarja (polovico obdrži DIT). Doslej so zšle trt številke, 4. in 5 številka pa sta v tisku. Sekretariat redakcije: Beograd. Kneza Miloša 7, telefon 28-906 Tek. račun Narodne banke 103-T-506. 2979 1-1 PRODAJAMO LOKOMOTIVE serije 116 za normalni tir, s pritiskom osi 14.5 tone. Stroje za zapiranje zabojev. Plašče za generator & 3 m. Pločevinaste cevi 0 800 mm, dolžine 42 m. Pločevinaste cevi 0 800 milimetrov, v kosih po 15 metrov. Tračnice za industrijski tir. Pločevinaste rezervoarje 0 2,8 m, dolžine 7 m, z enim dnom. Pločevinaste rezervoarje 0 2,7 m, dolž. 3.7 m, z enim dnom. Elektromotorje »Sever« z 9,5 KWH z 950 obrati v minuti. Elektromotorje »Brovvnbovere« z 1,1, 1,2, 5,8 ln 0,37 KWH z 950. 680 in 1420 obrati v min. Elektromotorje AEG z 3,8 in 2,2 KWH z 2850 in 1430 obrati v minuti Interesenti naj se oglašajo osebno ali pismeno na: INDUSTRIJO STEKLA PANČEVO POPRAVEK Dne 25. t. m. smo v našem listu objavili Avtobusna proga LJUBLJilNfl-K0?ER-P0RT0E02 Predprodaja vozovnic in rezervacija sedežev vsak dan od 17. do 19. ure in ne od 15. ure kot je bilo objavljeno. Isto je v objavi dne 28. t. m. pravilno: odhod iz Ljubljane ob 5.00 uri in ne ob 7.00 uri. Gradbeno podjetje »KABLAR«, gradbišče Sevojno bo dne 3. julija 1953 ob 11. uri sklepalo PISMENO POGODBO ZA NABAVO 19.000 m2 LESENIH KOCK IZ CRNE BORO-VINE, DIMENZIJE 18—25 X 8 X 8 cm. Zainteresirana podjetja lahko vidijo pogoje vsak delovni dan od 7. do 17. ure v upravi gradbišča v Sevojnu. — Ponudbe s ceno in dobavnim rokom pošljite v zapečateni kuverti do zgoraj označenega roka. __________________________________________ 2267-12 Lisi izdaje Časopisu« 'aložnlškc podjetje »Borba« e Beogradu Kardeljeve ul 31, telefon 24-001 • Uredništvo: Ljubljana Kopitarjeva ul 8/111. tel 23-261 do 23-284 • Odgovorni urednik .Ljudske pravice • Borbe* Ivan Šinkovec * Uprava; Ljubljana Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23 264 TelefoD tti naročnino ln oglase 21-030 • Mesečna aaročnina za našo državo 250 din za tujino 800 din. * Cekovnj račun pr) NB 80U-T-19. Poštni preda) 42. * Tiska Tiskarna »Ljudske pra vicev. * Poštnina plačana v gotovini