56 sedlu Suha v štirih urah zabeležili prelet 135 osebkov, ki so pripadali 25 vrstam ptic. Zabeležene številke nam nakazujejo pomembnost lokacije kot potencialnega ozkega grla za selitev ptic. Tjaša Zagoršek, DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tržaška 2, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: tzagorsek@gmail.com Aljaž Mulej, e-mail: aljaz.mulej@gmail.com Maks Sešlar, e-mail: maks.ptice@gmail.com Northern Gannet Morus bassanus Strmoglavec  – en osebek opazovan 27. 4. 2020 v laguni NR Škocjanski zatok; redko opazovanje za območje in okolico On 27 April 2020 at 6.52 am, while monitoring the NR Škocjanski zatok’s brackish lagoon from tower 14, I came across a Northern Gannet Morus bassanus resting on an island 200 metres away. Only the head was visible, hence I could not determine the age. It moved its head back and forth several times. At 6.56, I took my eyes off the spotter for a few seconds, but when I returned to look again the bird was not there anymore. Efforts to find it in the lagoon proved fruitless. Morus bassanus is a regular visitor to the Northern Adriatic in winter ( Hanžel 2008). It should be noted that during April an adult had been reported around Grado, Italy. To my knowledge, this is the first inland record of Morus bassanus for Slovenia. Daniel Bosch Ibáñez, Erjavčeva 25, SI–6000 Koper, Slovenia, e–mail: d_bosch@hotmail.com Bobnarica Botaurus stellaris Bittern  – territorial singing by a male bird recorded between 11 Mar and 20 Apr 2020 in reeds of Lake Pernica in the Pesnica valley (UTM WM56, NE Slovenia) V času moje spomladanske obročkovalne dejavnosti v trstišču in rogozišču Perniškega jezera sem od 11. marca do 20. aprila 2020 poslušal oglašanje samca bobnarice. Z daljšimi presledki se je oglašal zjutraj pred svitom, ko sem prišel na jezero, pa vse do 9.00 ure. Verjetno se je oglašal tudi ponoči. Bil sem ne malo presenečen nad močjo glasu, kajti bobnarica je bila oddaljena približno 50–60 m od mene. Najprej se sliši nekakšno »zajemanje sape« in nato močan večkratni in zamolkli »gvamp«, kot bi vrgel velik kamen v vodo. Zgornji del Perniškega jezera, kjer se stekata Jareninski in Vukovski potok, se je v zadnjih letih močno zamuljil in zarasel z rogozom in trstiko. Nivo vode na tem delu je nizek, zato ustreza gnezditvenim potrebam bobnarice, pri nas dokaj maloštevilne in skrivnostne ptice. Na tej lokaliteti sem jo doslej nasploh prvič zabeležil. Podatek je pomemben tudi s fenološkega vidika, kajti njeno »bobnanje« sem prvič poslušal že 11. marca. Žal 26. aprila bobnarice ni bilo več slišati. Kot gnezdilko bližnjega Komarnika pri Črnem lesu bobnarico predstavlja prvi Atlas gnezdilk Slovenije ( Geister 1995). V NOAGS-u pa Perniško jezero za to vrsto ni omenjeno ( Blažič 2019). Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI–2000 Maribor, Slovenija, e–mail: franci.bracko@hotmail.com Bela štorklja Ciconia ciconia White Stork  – a 9 year old individual, ringed in Slovenia, illegally killed in Mbale, Uganda in 2015 Na območju Sredozemlja je problematika nezakonitega ubijanja ptic resen naravovarstveni problem. Po podatkih organizacije za varstvo ptic BirdLife International iz leta 2016 ( Brochet et al. 2016) je na območju Sredozemlja vsako leto ubitih 24 milijonov ptic. Razlogi so različni, od športa, zabave in tudi za hrano. Januarja 2020 je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije kontaktirala turistična vodnica Constantine iz Kenije (vzhodna Afrika), ki vodi turistične oglede tudi po zahodni sosednji državi Ugandi. V elektronskem sporočilu nas je obvestila, da je pred petimi leti na območju kraja Mbale (1°04'50.0"N, 34°10'30.0"E) v Ugandi bila priča, kako so domačini Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook Slika 3 / Figure 3: Northern Gannet / Strmoglavec Morus bassanus, NR Škocjanski zatok, 27. 4. 2020 (photo: D. Bosch Ibáñez) 57 pobili kar nekaj belih štorkelj. Med pobiti belimi štorkljami pa je opazila tudi eno, ki je nosila oznako na nogi. Sklepala je, da je ta bela štorklja vključena v poseben program spremljanja. In kar nekaj časa je porabila, da nas je našla. Ta posebna bela štorklja je nosila slovenski obroček z oznako Ljubljana Slovenija Z621. Obročkana je bila 5. 7. 2006 v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju kot mladič v gnezdu. Njena potovanja v Afriko in nazaj so potekala najmanj osem let, preden so jo 25. 3. 2015 pobili domačini. Razlog, zakaj so jo domačini ubili, je prehranski. Kot nam je povedala Constantine, domačini belim štorkljam najprej nastavijo zastrupljena semena, da ptice postanejo omotične in jih je tako laže ulovijo. Notranje organe zavržejo, ostale dele ptice pa pojedo. V nasprotju z nekaterimi evropskimi narodi, ki ptice pobijajo za kulinarične užitke, bi za Afričane lahko rekli, da (vsaj do neke mere) ptice pobijajo za preživetje. Ampak, ali je res tako, zelo težko sodimo, ker natančne situacije ne poznamo. Tjaša Zagoršek, DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tržaška 2, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: tjasa.zagorsek@dopps.si Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1001 Ljubljana, e-mail: dfekonja@pms-lj.si Beloglavi jastreb Gyps fulvus Griffon Vulture   – a group of 21 individuals observed on 23 Jun 2018 below the summit of Mt. Brana, 2253 m a. s. l., in the Kamniško-Savinjske Alps (UTM VM63, N Slovenia); a rare observation of an unusually high number of individuals outside the area of the species’ usual occurrence in Slovenia Dne 23. junija 2018 smo se Luka in Jon Poljanec, Gal Golob ter avtor teh vrstic odpravili na Brano v Kamniško-Savinjskih Alpah. Čeprav je bilo vreme cel dan sončno, pa še zdaleč ni bilo toplo, saj je v višjih legah ves dan pihal močan vzhodnik, pa tudi temperature so se zaradi prehoda hladne fronte spustile do le nekaj stopinj nad lediščem. Na kakšnih 2100 m n. m. v. smo v smeri Kamniškega sedla zagledali skrajno nenavaden prizor  – jato 21 beloglavih jastrebov, ki je približno v višini Turske gore letela v smeri proti zahodu (slika 5). Beloglavi jastreb se v Sloveniji redno pojavlja predvsem v zahodnem delu Julijskih Alp ter v JZ Sloveniji, medtem ko je zunaj Julijskih Alp ter SV od linije Tolmin-Idrija-Snežnik obravnavan kot redkost ( Mihelič & Genero 2005, Komisija za redkosti 2020). Takšnih opazovanj je relativno malo, običajno 1–2 na leto, in so razkropljena po celotni Sloveniji, vselej pa gre za posamezne osebke (izjema 6 os. na Cerkniškem jezeru 30. 4. 2014) ( Hanžel 2014, 2015, 2016). Tudi znotraj območja rednega pojavljanja je največ opazovanj posameznih osebkov ali manjših skupin. V raziskavi med letoma 1980 in 2005 je bilo na primer ugotovljeno, da le 5 % opazovanj zadeva skupine Acrocephalus 41 (184/185): 55–66, 2020 Slika 5 / Figure 5: Beloglavi jastreb / Griffon Vulture Gyps fulvus, Brana, Kamniško-Savinjske Alpe, 23. 6. 2018 (foto: M. Denac) Slika 4 / Figure 4: Lokacija obročkanja in smrti bele štorklje / Location of ringing and death of the White Stork.