AMERIŠKI BANKIRJI ZAHTEVAJO, DA MEHIKA PLAÖA fy HUERTOVE DOLGOVE. • tfUuiAWU upravaUkl pro •torIi «887 8. LawadaU av. Off loa of ptahUaattM: 5837 Ha. Uwatalo «va. T«UpSaa«! LawadaU« 488A. ßO 8EBOJ SENATORJI MED Drraokmtj« jim otttajo, da so iprejeli njih opozicijonalne pred logo «o svojo. Washington, D. a — Republikanski senatorji su se meti sabo sporazumeli zaradi umondmentov k davčni predlogi. Senator l.u-Kol let te ni mju njimi, ksjti on obsoja predlogo v ecloti in i a-luendmenti vred, Ui so jih no teli «lgovarjati denokrattčld senatorji, a so jili zii a j baje sprejeli republikanci za svoj«. Spremembe so te le: Dohodninski davek se povila na petdeset odstotkov. i'd originalni predlogi j.« I,i!j h;cr«i le dva in trideset od stoikov. Davek se «niža onim, l i imajo manj "kot lest in iestdeset |t.is(N* dolarjev dohodkov ua leto. V originalu se znižuje davek pod ilrujset tisoč dolarjev, med to vsoto p« lese počasi kvišku »I«» sest in Šestdeset tisod dolarjev. Odprava transportnega davka n« tovor iu prevažanje potnikov. Mnjhno povišanje posest niiko-ga davka od 25 do 40 odstotkov nu posestva, ki (si> vredna sto miljonov dolarjev. 1'ovišanje davka' na žganje in ipirit. jglBraK^ | & Senator Watson je predlagal, da se poštnina prvega rasreda povita na tri ccfcte, pa ni bilo »prejeto. iJBS Demokratični senatorji so izrabili priliko, da so povedali, da so ¿intendmenti njihovi, na katere so 'is ne bo stran Z davkom na konsum menda ii. bo nii, ki ga predlaga senator Srooot. Ta senator je hotel, da se uvede 3-odptotni davek ua kon-zmn. RepuMikanski senatorji so wimi nsstopili proti njegovemu priporočilu, zavedajoč se, da tak ilnvek prinese prav zanealjivo stranki poraz pri prihodnjih volit \ ah. Senator Smoot seveda ie m odnehal, ker si domišlja, da je vseh državah Unjje položaj tak kot v državi Utah, v kateri je ti-sli izvoljen, katerega priporoča mormonska cerkev, ki je ob enem najvišja cerkvena, politična in gospodarska organizacija v dr-lavi. Dunaj. 7. okt. Vroduost av strijake kron« pada dnevno in med finančniki je velika panika. Vce raj so mqujevaloi denarja ponujali 3400 kron za eden dolar, toda nih če jih ni hotel vzeti. Na Dunaju je velika drsginjs in pomanjkanje živil. Pred livilnimi prodajalnica-mi stoje dolge vrste žensk, toda prodajalnice ,*o brez malega ji razne. COMMON LAW TRUST zdajsspomiäi v new yorku 43 New York, N. V. — Državni prokuiator Newton je osebno p ied preiakavati delavnost zna-ii«' organizacijo Co-operative 8o ciety of America, uli "comiUQn trust law" treh ino*, ki ne sme z'laj več prodajati svojih "dobi otvornih interesnih" oortifica-' - V fllinoisu. Wisconsinu in Mich i Kanu. Državni justični de-partment' je pričel preiskovati. " je to zahteval državni farmarji in tržni department ki je p 'našH. ds ni zadružna organi »•"•¡ja. v Organizacija "United Neighborhood House*" je razposlala svojim članom, «vsr i lo proti družbi. Feaeracija zadružnih •inistev pripravlja velik shod r.s - zadružnike, na katerem po-'mii va», kar je izvedela o pod jn "Co-operative Hociety o A ""i«'«" in njenih metodsh. ---- , bančni roparji eo yrtau «plenom Bioomington, HL — B»nčni ro* i " ji ao rasstrelili blagajno ban - v Holder ju. Hlilati je bilo ItiH k'plozije, ki ao privabile «ta ■ "<-nike iz gorkib #o«telj na ulice. ''t Mi mi pokati samokresi in pu . a band it je «o sedli ns svoj av 1 "oobil in šm odpeljali. Mellani "» hitrioo oboroženi, ao jim '■'i tri milj« iz meata, kjer - o bili stal.' Kako velik je.plen. ki «o ga - ubili, I« ni dognano. D&UOI TRDIJO, DA JB OME JENA NA GOTOVO ITEVILO DELAVCEV. Zvaani zaklad ni ¿«r v boju s song, torji, ki aahtevajo, da kongres raapolaga 8 dolgovi antonto. dE DVE LETI ME EO NOEE-Y\ NIH OBRESTI. , Faktilno pa zapuščajo delavci staro organiaacijo. New York, N. Y. — Hipna iu nepričakovana stavka priatanilč-nih delavcev proti znižanju me sde se je tako razširila, da je sem prišel Anthony j. Chlopek, prod-seduik stare organizacije prists-nilčnih delavcev International Longshonnen's Association, da napravi poizkus za končanje «<• avtorizirane stavke. '' - Položaj je izreden, kajti odborniki organizacije • se družijo podjetniki, da omalovažujejo moč stavke, tako da se ne more dobiti pravega števila stavkarjev, Joseph.I. Ryan, prvi podpredaednik organizacije, izjavlja, da je stav-ka omejena > na majhno Itevilo pristaniščnih delavcev na pomolih New Yorks, Brooklyna in Ho» Po prihodu predsednika organizacije se je odigral «značilen dogodek. Hest lokalnih organizacij v Hobokcnu, ki imajo voč ko pet tisoč članov, je odglasovalo, da oditopijtf od stare organlsaci-je. — N> shodu, na katerem ao lokalne organizacije pod vzele ta korak. ho govorniki pobijali izjavo organizacije, da je stavka posledica flelu "tujcev" in/'rtdikal-cev." Očitali so odbornikom, da so 'dclsvce prodali podjetnikom.' Organizirani so bili odbofl, ki imajo nalogo, ds obillojo druge lokalne organizacije in da agitira-jo za ločitev od star« organiza- cije. , . ! fctavkarji izjavljajo, da mezd-no vprašanje n\ glavno. Ampak v . stavko so jih'prisilile razmere. Delavnik je neenak, delovne res-mere niso vzdržljive. ■Sfalo/.u./ se kmalu tako samots, ds se bodo odborniki morali bojevati, do ohrsnijo svoje pozicije. ksjti odborniki brez člsnstva ne štejejo nik- Organlzscija puro-brodnik lastnikov j« zavsela stalile«.. ¿e odborniki ne prisilijo ktavkarjev, de se vrnejo ua de-k», teda.' bodo smatrali Staro ur-ganizacfje za neuspelno. ki ne mow izvesti tegs, ksr I» morslo storiti. ■ ' liexivo City, Mehiks, 7 ukt.%-Thuuias w. Uiuout, sastupuik Ismene Ivrdke J. Pierpont Morgaii and Co. v Xetv York», jkalosuel m in poizveduje v "tv^tajšnjili nih krogih, če b<» Obt egouov« da plačala dolgove, ki jih je naredil znani pustolovec Emiliano ■■■ Hue rta. Znal* je, du so ameriški ■Washington, D. r. /vezni bankirji finuneirali Huertov ,v /akiuduičar.Meilon je zopot v lioju žim ob čaau; ko je WUaon vodil s kongresom zaradi sklepa aduiinU vojno proti njemu llivša Carran-straeije, da ima zaklatlničar po- «ova vlada ni hotela nikoli ničtw polnoma proste roke glede ukre- glisti teh dolgovih iu (Mtregi.u pov, ki se tičejo voj^h dolgov najbrž stori isto. entente. Mellon je debatiral s kongres-uikom Fresrom, ifepublikuncem is Wiseonaina, ki stoji na stališču, dn zakludničur ne smo storiti ničesar bres vednosti in dovoljenja ko gresa^r tej zadevi. Vat rajal je, da kougres osvoji originalno zahtevo administracije, da ima zakludničur STROKOVNA OftflAVTKA vso oblast pri sklcpatijtt, kako in ' olJA V NEW JMUWYJD kdaj tiaj zavezniki plačajo dolgo-., W ve, ki zdaj znašajo že več ko -u^nik stara fala mri enajat miljard dolarjev. ^M^^.u^fS ■Pod pritiakopi Froara in drugih ' '^J!!^ koitgi-esnikov je Mellon pristal, da ® Združene države ue Ijodo dovolile, - ^ du bi dolgujoče evropake države . ^ • ..., združile njihove dolgove. Dalje J- » ^¡S^ je Mellon apeliral na kongrosntke, ff New Jersey je aklon.- d. sprejmejo tozadevno prodlo'go % pred razorožltveno konfereneo. Prepovedim. VII TAKTIKA PROTI HIJSfOM PREPOVEOtHL priporoča jo düavna strokovna 0104 . gija v new jer1 dnlarlnv < MUf Kolikor je snano .o demoUratje »'•■pAHUvlJonju ^ |)0(ftttl. wrtKin|ke , v »Ameriki, ..u:: _i_____:..i__________u.iin,n■ 'aaovnin Miras, ivonven- uüviili inunliwiut nunli«»! L.. 1.1 v nižji zbornici nasprotni MeUono- JU8TIÖNI TAJNIK JE »PET "POZABIL" NA DBE0AI Washington, D. C. - Justični tajnik Dsugherty je zsdnj» čttr tek di jsl v razgovora s poroče-vslci. da »e Debsov slnčsj zopet fljfpl Priporočilo, ki »s je Dsugherty priprsvil pretiaedniku glwle DebaoVegs pogdloKenja, bo nekoliko »premenjem». "Vidite, vefkrat se rmm pripeti da po« bimo na Debaov alučaj/' J- rekel juatični tajnik med m*bom. ■■ i " " LIVARSKA DRHAL SE JE ^¿ALOtlLA NA V0WVE Dallas Tsx. — Oborožen« lis čaraka drhal je „a p. t iO dvajset avtomob.Uh po potisk, r TeiU in Fori Wortkom, «Is l»n*a vi aahtevi in na svoji atraniimaj* ^JSE^'Zj+SR t tudi^iogo vplivnth republičanoV, Konvencija je soglasno Mellon je bil pred zborničnim ki apelira na otlsokom za flnančue zadeve, ko se Jlje. da prispevajo.v sklad, da je prepiral s kongrestukom KrAa- & vodUi lej(Mlno bltk(l rora. In kakor je preti kratkim sa-molčal vae 1 podrobnosti svojega 'j|n "rortmdtipnvjf' I nih. dolgov fTred senatnim otfse- inturt sptmtnr trs nega ^pra^ttflje,#sj misli •MtCnto gs obresti, je kom,Xako je tudi sdaj pogoltnil vaa toaadevna vprašanja kongres-nikov^u Na vpralanje Oldfielda ie Arksnsasa, le namerava vlada zamenjati angleške in francosko obveznice z nemškimi in arafrijakind bondi, je dajal da v tem osiru le nega 11111 Na drugo v vlada tirjati eutCnio ga odgovoril Mellon, ds le najmanj dve leti ni pričakovati nikakršnih obresti od zaveznikov, (»osebno <>dl*gel rani. Krogla gs je zadela v trebuh. !■' --i- ' ZAVIRACI SO ZA STAVKO. zamorra David Bnnns. ki r ,oi#.0< ,u je oropat vesel« drniha. Lfratoj^ is o^m. coab in «e nabija iiikHj ^ mponu m. - W. O. Lee in J «mm Murdo4'k, predsednik ki podpre več s himtm in pot. T«< |«>meni «b je odpravljen «hm mortn delat Hb '.v i}"' '¿J sodnijskim prepovedim, je osredotolana okoli ss- Hoovorjava ponudbo jo sprajotat v načelu, toda sovjetska vlad» izdela podroben načrt ANGLEŠKI DELAVCI, STISKAH, POMAGAJO RUSKI* DELAVCEM Mga. 7. okt l>. Vn nun Kellog, lian Ameriške pomolu atlntlniatracije, ki se jr vrnil is Moskve, |Himčii, da je vaeruak centralni isvrl^valni odbor v Moskvi aprojel v načelu ponudbo Hrrborta Hooverja sa žlviltie na kuznive V Rusiji pod pogojem, da se Hoovarjev načrt spremeni v no katerih detujUh. Po sedanjem načrtu smejo Uusi v Ameriki — aH kdorkoli - kupit živilno uskazni co aa iloatit dolarjev od ilooverje-ve; organizacije, ^akasuica lahko glasi na sorodnik« ali kogarkoli v Rusiji, ki potem prejme sa voj Živil od ameriške pomolite ad-uiiuistraeije kadar predloži dopn slano lutkasnieo. Ta sistem jo Itoover m|»ll na Poljskem ln po ujegtivem mnenju s<- je dobro ob-nesel. • ^f/- * Sovjetska vlsdti je sprva ugo val jala temu sistemu, ker ne mara, da bi ruski Mavljant, ki ima- v Ilobokenu, n: j„ in Meduarod-nega drultva strojnikov, sko delavno prizlvno sodllče odobri soduijsko prepoved podkanoelar-ja Buckanana. ki prepoveduje izpostavljanje mirnih stavkovnih stral. Arthur Quinn, predsednik državne organisaoija, je povdarjal, da se pri tej prsvdi gre sa nrsvicslužiti maline, ki ie najbolj momia, da se sprejmejo stvsri. To je politllus organiza-j eija od dam-s . "To leto/' je nadaljeval guinn. "ur bodo apalt- delavske unije ,, , John llrown bo giaaovsl sa človeka, ki bo nsksj /.sni storil." John lirown in njAov organi zirsnl brat v strokovni organiss-eiji. sta zdsj Isvmlels ml Quinns. ds «t« glasovala z« Človeka, ki je neksj zanju storil. Počasi prihajajo voditelji st«n> s dovolil i*i8i spawn lirfHw sskona. Iskavo enteutneaa vrhovnega ave- NI VODNI POTI PRtONI uživali prednost, mod tem ko bi Jji morali drugi, ki nimajo nikogar v ........ Ameriki, - trpeti ^-pomanjkanja. Kellogg ni povedal,'kaklne spre-mcmlM uli omejenosti lah t e v« sov jetaks vlada. V ' ' London, 7. oktobru. — Hharp, Feder, Press.) U dilavti Ju, Skah, ker Vcai«f MpiniH na miljone svojih t|«ai i|ev,^M so v, brezdelju, ne modp pozsbili na svoj make brine. Vat« strokovne unijo prispevsjo leuar ss ruski pomolnl sklad. Dulavei pa tudi pritiskajo ua vlado, da naj poaele v svoje jrelike ssmadne zaloge lu polije v Rusijo medicine in »Mrko. ¡¡v/i ■ "Daily Herald" poziva f vlado. da ni treba čakati ua nobeno pre« KANSASKI RUDARJI POSLALI H0WATU 3000 PUM. Columbus. Kans. — Serif llar-vuy, ki je olienem eeusor za |>ošto, kateiH) prejemajo jetniki v ykrajul ' Ječi. je poplavljen N pismi, ki «o jih poslali rudarji llowutu. Prvi teden svojega aapoia i« Howat prejel ¡1000 pisem. Rtularjl ao s«> •gVazali, da im» »lebend pisal 11.. watu |mi eno pismo ua teden Itudarji so sklenili, du šole, holuiš-niee in vodovotlue naprave »lobe premog tekom stavke. ' ------- Milj s rde zlatih asark 88 vsdrlava-njo sntsntnlh in ameriških čet . v okupiranem Porsnju miljaAdb mark sa bistav- RAOUB francoskih in dustru Psrls, 7, okt, ^ Kuteutua ud-škodttinska komisija imroča, tla vzdrževanje eiitentnih in amerl. škib Čet ob Komi v Nemčiji stane ml dneva premirja do 1. aprila W21. ogromno v s« t o ft,timi,M)8,61U zlatih mark. Komisijs dels vse račune v slatih markah. Htroški za vadrlovanje ameriških čet so na drugem mestu. Ra-■PBI sledeči Fraueija 1.27«. 4A0,H:iK zlatih marki /družene drla ve 1,107,837,800 zlatih marki Velika Britanija Ml.Olti.Kft» zlatih mark; Belgija 1 »4,74 Mi .JUH iu ija KMJlMfHSI slstib tJiark. i Berlin, 7. okl. — Včeraj je bil v Wj*badeJMi . podpisan dUguvnr . med Nemčijo in Ksanuijt, na po piW'Hi n«ot«vitav «tavkokasov. Valed tega pravif«, «la Imsts NOO/Hm /gub«, čeaar je kriva <«iit»«i ir unija V avoji tolld t mil navajala da se nuija poslužuje na. dopustoegs nastavljanja stavkovnih straž pr«*d njegovima lov am« ma. Poaeboo «lavkarie«, d« «o rsdi nalnntsiij« h d«sM*t miljonov mki ne prtpa dajo nobeni r#rk*i, osi-mnajst miljiHiov katoličanov, enajst mi-v /auiorei « tli nllfgn Je Židov, (Usin«J»« miljonov oaab. ki so bile rojene ,v iujfsem«tvn. To-rej oatanejo š. štirje loiljont, ki labko p-»at s lie Jo kuklukao* ej, \ Chicago in okoli«-«.' V o«d«lja jaaOo in hladno. Kapmdnl vetrovi, Ti m|h-rat ura v /adnjik urah t najvišja M, najnižia 47. Molrte*- isidf ob 8 ."»4, raide ob H ttt, ¿us 302331323032 5 •- < % , ' S3 Li \í: delavstva tata Itn -4 Berlinski dnevnik pi-; j. j(, hvoJo issfnei surovinah, kar je največji povzro- pri(]e nlf (ujih produktov1 v fleže- rusko-nemški transportni družbi, alnih vprašanjih ~ daairavn,, i, čiteii krize. Ravno vsledtega vla- ,0 g tMB w gospodarski kaos tele ki jih iina Rjaviti v Petrograd. se bil lakko kaj boljšega naučil da tudi v zmagovitih drlavah |)ove*av,. takem početju ne Naslednje tedne ae bo pričelo z od svojega očete, ki je bil socia more človeštvo gledati v srečnejšo rednim odpošiljanjem. Švedska je list — ali v tem osiru ima nek.,h bodočnost in ako kdo tako misli, ravnotsko prevaela narrftlg od ko prav. Unija krojačev v A,J je sdo povmeu. Rusije xsa 1000 lokomotiv/ katere «ki jc najnaprednejša in nsjbolj dobaviti tekom «tirih let. revolucionatnj organizacij« 17 nn ivcvrci cucti ramija' kaltor w ^ cit^ti1* etdlu*"*111,mu,lei I/ UtlH»tttl alti H. ^e^d^^^ez^e iSTvidlL jih1'»Id ^arj^j , „ % tračnice in drugo ^skupni vr^d- jeklarji. Povsod so, Saj ni treba! (Federated Ifona.) no-ti poidr^^uljlrde mark. * plaveč razmišljeval ravno g konvencije rudarjev Kon- JH^ 90 * iz Rusije -pn - ** ^»¿vitm del,,, vlnoijs U: M. W. of A., ki j« bi- ▼ Na Angleške» so vsled tega nastali bdjf, ki so velikega pomana. Posestniki rudnikov so pod Vzel i KAJ so pokazali psivatni biznlski interesi kä^ ä pofklenjenem premirju? , toda je zadaU angleškemu ljud- skemu |p£podarstvu tako močan ■ Privatni biznŠki'tetereri M prišli . svojo pravo bar- ^"«¿Ä vo nt dan še le lani v jeseni, ko so pričeli zniževati vred- ,tVa prisiliti do enakih bojev noet poljskega pyid&ka, a obenem so pričeli kričati, da se Posiediee znižanja mezde v gorski ; , .,i«ii-M da ds • ' .........." " .nduwriji ae l, k.Ujn -Irurfh i"- M jo to^uu* b. novo» ki shira delavske vesti. moramo za vsako cenó vrniti v normalne čase. KdorJe razumell ta klic po 'Wmalnoeti'', je vedel, kaj ima od njega pričakovati delavgtvo. - Na Nemškem je sa industrijo v Odprla delavnica, ameriški načrt, povrnitev v nor- fcrfjie kakor v katerikoli drugi malnost je rešitev civilizacije, je rešitev človeške družbe, ^ mzkeJa ?!fnjt ?cm da «e ne pogrezne v barbarizmu. To je bfi klic, bojni Iflic, s katerim bo privatni bizniški interesi pričeli boj ne jinji tr0rniškimi izdelki lahko za za ohranitev civilizacije ali obvarovanje človeške družbe nizko ceno a vendar z velikim pro pred pogreamjem v barbarizem, dmpak bil je tolbojni 5tom' ^pUvi VH0 r1*10 r.ii. ___u'.. _________ __ Jill Nizko stanje valnte nima vfrltva ne voneija izjavila: -Ker vpraša-l^^^'«^""'¿"niaT^ont ^T?0 & bU° V "Yojem klic za ohranitev stalnega nrofita katere« so w DrivadilitNixko ,Unje vtime nimt Bli nje profcibicijc ni industrijah * v u manj4in,a'in muc za onraniiev samega pronia, Katerega so se privaaiu kapitalljttPf ,lft bi niuu mezde (le. J ekinomako' .„ačaju, temveč - i T i ft U' atml-»tni 80 k™*o preganjali t, , V vojnem času. n Wm, ker druge dežele «videva- Te Sa*«8IEStI"Jdffl S ^ ^^ ^ bf8""k- ■ Navalili so se najprvo na farmarje, a takoj za tem joč priliko pošiljsjo svoja uaro .„epuščeno, da si reši to vpraU- T ^T! veicisdaje. ms«jšina je bila čes tristo m \£ delavske strokovne organizacije, misleč, da^ jih pora- »» Nemško. To največ eluži nje kakor sanT hoče." pUvnim S^T" ^ ^TvLkeeaTeh itJl mJe vVladal; V zijo in zdrobe pri prvem navalu. ffi^gipn^SS S^flS "¿Z £ Privatni bizniški interesi so zaljubljeni v profit. In ^Z^ t^jt^M^SS^ ^^ P*** ? * kdor je zaljubljen je slep. Zategadelj ^mislili, da nima čet je veča brespoaelnost v drugih in tsjnik-1>Ugsjnik pa #7000, u- f Tff* M . ^t,.": B,mu' njegovem l^tolncm nu svet druge naloge pred sabo, kot ohraniti stalni vojni pro- K,i«b d®bremu stanju rednik gissiia $4000 letno in oata- ^li"'t ^ v u , ^'AlmL ^^ . V F ^ nemške induatrile raatelo itt II. u Adhnr«ikl ns no »300 mesečno. Je v Avstriji I^nooln, snsni med- Tods Neron se bi kmslu »pn- fit privatnim biznlžkim interesom. Farmar in delavec naj bi se žrtvovala tej lakomnosti privatnih fcizniških interesov. Za to je bil izvršen napad na ol?a. V svoji slepoti ftiso videli, da bodo pri farmarjih in delavcih naleteli na odpor. Kjer niso farmarji in delavci organizirani, je bil idpor slab, kjer «o pa naleteli na organizirane vrste farmarjev In delavcev, paaU&f ni šla tako gladko, kot so privatni bizniški iatare|dlMalB!i v svojih načrtih. Ponekod so bili brganizimMvRlji in delavci potisnjeni nazaj, drugje so pa prišli priva*ri bizniški interesi tepeni iz boja, da jih ne bo tako kmalu skominalo zopet po takem boju. Privatni bizniški interesi so pokazali, da ao lakomni]-- -- -tVut| ta in slepi. Ali obenem ^ pokali, da ni« nep^ljivi, ^^^ čeprav razpolagajo z boljšimi materijalnimi sredstvi kot nje med danskim delavstvom je delavci. Le organizacije, dobre organizacije je treba, in °v* stavljena znižana jezila, znižala Jftm za 40 odstotkov manj, Ipfcor ao - la 12 odstotkov. nJffffŽ fe S m ^jt^:^ ce našati so se na svoje zvrhane denarne mošnje. Kljub te- ko so belgijski deisvt* hoteli is- mo 4. t. m Delodajalci pravijo mu so bili poraženi, kjer so imeli opraviti z dobra orga- po državi doio- da bo*o rovi počivsii le nekaj niziranim delavstvom. To je šola zanje, je nauk za vde- *eno »ern° ^ » M*™* dni. Ui>yi so biH saprti, ko ie po ¡^Li^^1^ <>r. ftfir2sxzt rJ ti ¡rtK"»* ganlzacije je treba! Zategadelj pa delavd na organiza-delavstvo nikakega sakona, m^ra bila sklenjena koncem velike torično delo. Organizirati je treba neorganizirane far- P»*i»t«ti na vailjene plače mezd; stsvke v sadnjem juliju. Rudar marske in delavske mase, stare organizacije ie treba soo-' kJtr pi ie organi- je čaka dvoje: brezpostinoat al ESV? V^fi^m interesi bodoVpeni v v«ki ^ * ^ Ž^Zt^l S ^ bitki, ki jo vsilijo delavstvu. To so privatni bitoiški MM teresi pokazali sami po sklenjenem premirju t In če se farmarji in delavci zavedajo te resnice, tedaj na delo, kajti osvoditev delavnega ljudstva k sedanje sužnosti mora biti plod dela delavnega ljudetva. Delati pa pomeni organizirati in učiti nezavedne ljudske mase, ki se niso zapopadle tega nauka. / Privatni bizniški interesi so pokazali po sklenjenem premirju, da so zavedni delavci in farmarji iavrMIl precej organizatoričnega in izobraževalnega dela, a da morajo izvršiti še veliko več tega dela, da čloVeška družba koraka nevzdržema naprej po poti napredka, dotler ne doeeže te stopinje razvoja, v katerem preneha itkorišča-nje človeka po človeku. la zaključen^ zadnjo sredo,-jo dorsirala delavsko čosnilcersko s g en t uro The Federated Presa nemške industrije, rastejo cene ži- li odborniki pa po $300 mesečno. . „ . . . ... , . vilom ,kar obenem povzroča,,da Dnevnicfc odbornikov, kadar od- jjf^^gff* ' *[ ** b»1 **** narašča tudi mezda - tu jejo. in delegatov ns konvenfii- W», 37. oktobra se otvori sodna _______________ - ' -1 tujejo, in delegatov na konv Avstrija je čes noč gostila ji AmčrUke delavske fed ksks provinci angfletkega kapita- so |10.50. N t - lizma. Vse večje dednosti (tOvaT- Oklahpmaka delavska fadaraoi- o^vnavs proti/Tngowu, bivšemu ne, banke'in ¿rometni skvodi) iz jA jTTožila tožbd za sodnijsfa, Policije v Berlinu in drugim katerih se more izvleči kaj p4fl- p^poved proti državnemu gospS- ki so sodelovali v Kappovt revolti ta, so zavzeli ententni kapitslišU. damkemu,,odboru s tmmenom, da 1« povahljenih ^ Skendinavski delaveeimau4 P-Pre« »H^ Nm^ija ' hoj prtni znižanju mesde. Detavcl J«1* * ^»dHtevanje mdusthj v »««ja Nor velkc so skupno z mornsrji vht klMl«Ush; Zadnja knnvencga . ) dili boj v dvetedeuski splofini > zaključila, da sf na- BcrliU, t okt. r- Nemški držav- surot Jt v službi ine železniških ko * Prost» nai M* svoje liste a dospelo «ved ^Mf*» uamesto da aedi pri V zamenjavo, kartah in pije (Tl «MtfhtoU. 8UrV prtKlfttttVoUtvA in.kknila, d. «d- Berlin, 7. «kt. - tSlk. »Ud. ^^EliKV. d"b" «loj »«• bo volil delegat n. v«kih jt odprl, lof-p* moai&te, ki *> tTh^ nTn.i ''(Vii. i^l"!! V''l rn članov > doalej j. bil n. v»kih vodili Kappovo revolto l.nako « J^t T^"' 100 r en delegat. Gl^v^- ^.ad in ki .ose doalej „.« ia- ^^^^^„t J «z r v^rit'"IZ; oii* rm ",r;jsDrfavni prkt d en gloz aa vsakih sto Članov, lile- tor je iXdal $iralmce sikaretiranje Droti novim manišinam tras« ^rjte boj kasnilniškitn industri- jvHjMkt k -1. ?" ' jMfaF- à, "v A j A. B. bo-abornics v iooaelne delavce ne hodijo iakat ih delavcev 6mačini imajo ■Hifiv [rT : ataho dela v in t- Italijansko delavstvo še ni končalo bojev. I^roeentualno so Italja- Bska ja šala sdaj ddbUa ustavno ni še primeromf dobro organ Izi. rani ,sato si upajo sahtevatš več, Reka, i. okt. - Rešks natavo ksr povzroča prot^ njim večji otl- dajna skupščina je pričela danes por. Mesde, Haljanskih delavcev sijbrovati. Prvo delo akupščine bo so primeroma višje kakor mtzde tla Izvoli ustavno vlado. Nacionll delsvepv v kateri drugi držsvi, listi in fsčisti so izjavili, da ne toda tUdI življenske potrehščinejstopijo v vlado. Ker ims reški» morajo plačevati vilje kakor soljudaka strsnks slmolutno vaHtm drugod. V bojih, 1|i jih je imelolv skupščini, je gotovo, da bo vodj« Italjanako delavatVo v mezdnem [stranke, profesor Zanella kste vprsšanju. še ni moglo doseči ni- rega je bil dal d'Annunslo izgnat s Reke, ko je vlsdal tu — izvoljen predsednikom neodvisne reške države. Okrog poslopja, kjer zla» roje skupščina, je večje število vojaštva, 1 bila ofieijelno obvršečna od SdŠkodninake komisije, da Nemči ja mesto odstbtka vrednosti svojega Izvora v resnici ni dolins u določeni čas to je 15. septembre nobenega eentissa več plačati Nemčijs je Franeoeki fte več dobe vila kakor je bila potom pogodbe doOhs in so morali njen Izvoz Franeosi V sa naprej v dobro «ati. t Praneoeks vlada je v skupnem pričakovala dve mlljerdi tistih mark. katere naj bi pokrile K roške francoskega budgets. ni svet je" formalno obvestil parlament, da odobrava ratifi mirovne pogodbe z Zdr. državam brez pridržkov in sprememb, tem je končana vsa formalnost ra-tifikacjje pogodbe od strani Nem-ttija. Pogodba bo zdaj uradno ob-javi jena nakar stopi v vel javor. (Ameriški senat bo glasoval w ratificiranju pogodb s Nemčijo, (Avstrijo in Ogrsko 15. oktobrs. Ako pogodba dobi dvotretjinsko večino v senatu, tedaj bo ratificirana. Nato bo Nemčija o tem for-malno obveščena in potem bo predaednik proklamiral mir s omenjenimi 'dražvami. " . " 9 -J _ ■¡■■■IHHHMhFu] Rusija in poljska tla sa pomirili Vsršava, Poljska, 7. okl.—Poljska in Sovjetska Rusija sta se apo razumeli in govorice o vojni so jo-tihnile. Sovjetska vlada 6o takoj začela a povračevahjem poljskih umetniških in historičnih predm tov, ki se nahajajo v Rusiji od časa zadnje delitve Poljske. Me Hvarii je pred trgovskimi ojpija-ti. Povdarjal je, da mora prene» hati rasvrednostvoVanje, ker ne more biti stalnosti, dokler se na enem delu stvovanje. * " ' t x PLAČAL $11,000 EA 36 SODOV V« VODE. New York, ET, Y. — Sodnik je Runie vesti. Lapa najdba. —- la Berlina poroča neka depeša, da je v Hamburgu i bližini» inorakega obrežja ltel^lo uašel sa 20 miHjouov mark zlata in arebra. Hodijo, da je zaklad najhria aakopal neki Btoerte-beeker pred mnogimi leti. # , ' Komunisti so omagali nâ Pran-Toda samo v dveh me. stih. V Kuellu je volitev ia občinski sv«t izpadla 345 glasov aa ko-muuističnega kandidata, 165 gis sov pa sa vae druge kaudidat«. V stattevillu, kjer so največji proti-miiltaristi na Francoskem, ao ko-mm list i dobili 1788 glasov, di*gl kandidati skupaj pa 167* glaaov. I • f 7\ »¿i«, ' f - r-J ' L?j \ Cestni godci + avtomobila. London. — Beda gledaliških eveta -vrši rasv rodno- igralec na Angleškem večja kakor kjerkoli; število neangašira-nih igralcev je ogromno,* V takem atanju je prišlo dvema bolj iauajd-Ijivema na miael, da na poeeben način pi< živita to bedno dobo, ne P|B|Hp|HH _ da )|i zapuatda avoj paklie. Na-vprašal med drugim nekega IV pravila sta ae kakor ceatna lajna»- seaalja i 108 Vzhodne eeate, zakaj1 J ^ ' ------ ----- je plačal pred dnevi $15,000 za. 35 sodov vode. • » Pred sodiščem ata stala zato J. Slovenka 1hrtu laor iv. t k, «L *>»Ui Um Vhä m Mdsft, see.NmJk, Km i» a m j. ~ - fa. fnmk * --^IM ^ lid -ST-.-, M ŠM« Naborni odbor, i XTSa miiIIIIJ^M NAÉLI Sp ŽE DRUOEOA DEČKA OBEÔENEOA Ohoiago, Hi. — Našli so drugega 14-letnqga dečka obešenega v teku enega tedna. Obesil ze je ravno na tako zagoneten* način kot Samuel buffington, ki je bil strasten deški stezosledec. Zadnja žrtev je Edward Knaus, H-letni deček, ki je videl v Buffalo BilU svoj ideal. Imel je celo( vrsto dè- jolena velike tatvine. Cfaeaac pravi, da jo dobil omenjena dva, ki ata mu ponujala žganje in obljubila, da izvršita naročilo,. Podali so se za heko hišo, kjer je stalo 35 sodov. Bili ei zavrtani in pri pokuŠanju je i! njih priteklo najboljše šganje. Casesse jo takoj plačal dobrt) šganje, druga dva sta odšlo, on pa telefouično naročil vozove. Med ealianjem je aklepll okusno kapljiep Še, balo pokusiti. Iz prvega je pritekla čista voda. Začjl je odbijati aoile in dobil, da je v vseh 35 sodih aama voda; v vsakem poeameanem sodu pa je našel malo kanglico a oejrjo, ja, ttnla čisto po modernem načinu. Ta način aluŠbe aa je seveda hitro razširil in danes ae dobi po tmdouskih ulicah vaepovsod to« vorne avtomobila, ua katerih ao klavirji In godci. Z naj vs 8 je naglico voaijo takj avtomobili po eestah ui Ijer vidijo prlUko ae u* Htpvijp, ter nudijo ljudem lepe koncerte. Ne imao godbo, tudi drame, veaeloigre in oparete pri-rejajo na teh avtomobilih, fo aa neangažirani gledališki igralci, ki ai ua t« način Rušijo Vruh. Ko aa pojej o občlnetvu na enem meatu, vozijo v drugi kraj in tako ie ponavlja. Vedno eno in lato pojejo, eolo do dvajaetkrat «morajo ponoviti late amešniee; lačni ao, a pri vaem tem se pa morajo emejati, da oabavajo občinstvo. Zasluiljo tako Orapallo in Ifantell ata bila pri< jota v paf urah na to. nodniku, naj pbšlje ameriško ko- m« natejenih zank, a katerimi je misijo v. Husijo. RmfrMi #a fbvll po metodi kravjih pastirje> .povabi, da pošlje v Ameriko ru- «apadu pse, mačke, včaai je pa Sko komisija. zanko vrgel okoli plotovega kola. Senator France se je mudil več Oče njegov je brivec. Ko je za časa v KuttijlBlekel je predsed- |W«til brivnico je bi dobro vo niku: "Ko bival fv Rusiji, ao Ije. Nekaj časa kasneje ga je na mi sovjetski uradniki zagotovili, «t njegova 11-letna iestrica Un da vlada prevzame dolgove bivše retta obešenega v kleti, poklicalo ruske vlade. SovjeUka vlada me- »tarejšei.a brata Wla- ni. «la so bile Latvija, Estonija,- terja, ki ga je hitro odrezal. Na Finska in Ukrajina del ruskega Povili so rszne poizkus*, da ga cesarstva, ko so bili napravljeni Iobude v življenje, toaa zaman, t, dolgovi in one naj nosijo del ^k je imel zanko o.voli vra-hutare pri likvidaciji dolgov." U*> vrv je pa tekla prek kavlja n V POŠTNEM DBPARTMENTU VEJE NOV, SVEŽ, LrBERA steni ih je bila pri vezana rokoll oholi njegovih ledij. Pod njego vimi nogami je bil prekucnjen Pametni stariši ne dovolijo svoda hodijo v kine-gledališča, kadar ie predstavljajo slike o roparjih, Indijancih, kravjih pastirjih, ker RUDAR- AD ).i ht JA m lud. — Ooverner Wirrren W MeOrsy je hJaVll/dk ne izroči rudarja DaVid Robba Iz Terre Haute, Ind., oblastem v Za-padni Virginiji, ker ao zdaj tam take razmere, da ni njegovo živ Ijenje varno. Dalje pBOoi gov* ner, da Robb ni juitični begun, ker ga je dršava sama' izgnala. tlobb je organiaator rudarske organizacije, h je bil obtOften v okraju Mingu, W. Va., aaradi on dotnih nem i rot. ObtoŠnioa mu o-eita zaroto za zločinski napad. MW&KI POLITIK IVA OBISKU. rLL!,4im a iu!ïn Joka Uodsrvaod ta MaM odbori aa ** J« 1 g ULAOAJHISglMl rOiU m aeliiLs rvati i atasaHniitim rosi lT«ao ia. Lavodala AoO* CjW*t>. assissaalsaaMi^.ailMSisi n aal so esmü aa Pas i ilatim zobovja« I , - Houthampton, Anglija, 1. okt. —. ----------------------- ^ j. K^e, tukajšnji bogati mulo, da pogosto niti ns aadoslujeLr|COVoe, je peljal svojega malega, kateri vaaki je bUo malo sa —---• ■■ - ^ žganja. . '^V"..1111 ■ ^o" »..........|f.i.uu«.u«>ninu, kakpr je ravno za take manjše I akrhanc aobe in lih nadomestil gledališke igrilea, Id jih aluŠalol|ilatiml. hvalijo, jim yojejp hvalo In plo-| ska jo a pri vaem tem ao do amrtl| sestra danTI I Japonska noče vmešavanja. i; Wftld, ü». Odločujoča JaponAa wêH _______________. iPP MWifWW™^ osebnost ae je lamaila napram po- rjgU» velikim vOjvpdbm, kne-ročevalcu, kako bo v glavnem P®-L,Ä ln ^j luirloaalji so Iwlieviki litika Japonekc na waahiugtonskl ^ '¿¡koU 9r*AoV*, palač« in konferenci. Japotiaka ko mlločno vJltf K)lj M owl Ä»l#mi v-||. proti vsakemu vmsfavanju v rsša-L.illllroi ln dragocenimi poslopji krasnimi domovi 1 IflHHHH^HHHHH^^BiMM večjih UtdtMtrljalnih krajev ia s redili hoče istega sama rešiti s Kitajsko V splošnem raamotrivanju o dalnjevzhodnem vprašanju je tudi Juponaka primorana Izraziti avojs nnenje in stališči, ki ga sa vsema. Niči Nl&lftlmbu pravi, da je v I sds še dala instrukclje japonskim delegatom, kl naj saiopsjo omejitev oboroževanje. Projekt Washington, D. 0. —'Uradni-1 J"* 0tr°J',0nm; ki poitnogs departmenta izjavlja-1'«•tografična j«, da po prvem juliju, odkar je uvedel solicitor Edwards sv?^®.jHtake*^ikc napravijo vtis "na m la-heralna nazore v prakso, m bila . ro{f WoB| v «slklonjena razpošiljatev nobene 1 IB"» knjige ali letaka, katerih vsebina. mnmn1' se peča s političnimi ali industri* 1 __ ..Hlnimi vprašanfi, ampak razpo- SAMO TRIJE STAYK0KAEII šiljatev Se je vršila po določeni s « ^^^^ . poštni pristojbini za knjige in le ' SeattU, Wash. r Po «javi od take. bornlkov desetega distnkU ru I'od Burlesonovim režimom je daijke organizacije so se med tri l»ila v navadi cenzura knji^ in le- tisoč izprtimi nularjt našli le tri-«Hkov, toda ta cenzura je zdaj je uskoki, ki so uskoč.l. iz orga-pidé, ko je bila odpravljena cen- nizseije v atsvkokaštvo. Ktutsrji zura zs. navadne časnike, ki se je so Ižprti od petnajstegs marea. J" vršila v smislu protlšpijonaž- Tako jip poročal James Dunran »ega zakona, kateri je še vedno v Centralnemu delavskemu svetu Waahington, D. O. — E. JPlu- Sreko ('al les, vodja liberalne upine v mehiškem kabinetu, pe sdaj nahaja v Zdrušenih državah. Pričakuje ae, da pride tudi v glavno meato. Prišel ja na obiak, du si ogleda Mayovo bolnišnico v Eocheetru, Min»; Britaki dominiji bodo zastopani aa rasorožitveni konferenci. liondon, J. okt. — Angleški kabinet je dovolil Kanadi in'Avstra llji, da smeta poslati na konferen eo za omejitev oboroioujft ravno toliko delegstov kakor AngUja, ki jih pošlje Šest, Listi pofočsjč, ds je fiojrd Oeorge izjavil, da njemu bo nemogoče Iti na konferenco. ■ Pariz, 7. okt. — Pariški listi k H znkoniku 08U CA » ! 1B . : . «1 brl»aioltlzlrsjo Brisnds, ki se je nsmenlt "Um in ^¿r»*!*' ; voditi franko delegacijo n. r.z-pi etepaee, j kotéfrmmo. LkKi zahU- vajo. da miniatmki predsednik Colonial itaoh, Va Kakih - "i oboroženih mož ač je podalo ostane doma. I ■ . Sovjetskemu delegat« ja ljemo v Italijo dovo išče vse tekstilus Industrije. Ta orjaški kraj je kakor velikan ska vas, Ob blstnlh cestah podrto stoja ttlske lesene bajt«, ab brezkončnih Ulicah velik* lesene In raspadle lisrsks, Č* ae šlo¥%k vozi Z iui^J IJSu t^i vremenu do pesti v blato, P * * • ko si vreme osuši, se s nJim osu rtarodno hrambo. • 4l|dl Wgtlli mU ^ n9luaomi obtoženih, da niso hoteli delovati w#b| v irp0,Okovano eosto Iz skupno s angleško armado in sel r — ^uitm ia noauto i krlstM- ¡"Vr:" r«,-, kui tudi. ds so podpirali vwiDd»>ko IMialonja a fasaiUmi moalemanako ^onlereneo, da sb ^^fg^JJJ ; U. Vodiki Mnbsmedanci popolnoma prosti I**1"01"1* *m 1 "VP™ "» v*»11 ššs ono, kl bi ji dobivali pri sta- risih. * Pri gtasovtru je sidel ličen, 13 let stsr deček. Nikdar U le ni učil Igrsnjs na gitsovir. Toda njegov •lober posluh uskako sam prstMp, po črnih in bsllh I I I Igral je lepo narodno peamle«^ vla-Čilesv inornsrjsv po Volgi, ki prepevajo med svojim talkini delom Klišal jo je pati dom*. Sedaj nima več dnina, niiua oš*ts tti matere. OčV ifjegov, wje bil pretldslsvee v tovsrni, js psdel v revoluelio-uarul vojski) sUrsjll bratje so mu ravnotako padli. Tu luta sedsj Vasilij svoj dom in svojo drulino. Njegov oči ln sobrstje so mu stari Ui sadovoliau ln srečen js. Nič s« in zadoovljen ln srečen j«, Nič se i|i pustil motiti, ko smo vstopili lu s nasmehom je pel ter ubiral dalje svojo lepo pasmleo. Kakor starim snaneem sa nam je potom nasmeh-utj, spoznal nas js u prijatelje,. sodrtige, dssisavno smo prišU selo od daleč. Tedaj so nas obkrožili vsi otroci tu akleulll smo prljitalj-•tvo. Ko je Vaaillj sašul, da ji ■ tmmi pristopla mala Miki AngoHka Hal a lm nova ln velika pa stara Kis ra Eetklnova.Je takoj pristopil in pričel kakor molak Isprašavatl za komfranijske . ■ ... r«« |rekel Duncan. "Bojujfjo se kra MLJEMA tAUUElLJE»-1 n0 ^ valiti se jim morajo, ker k SO HOTSLI LIN0ATI. \M varuhl itrokovne organizacije V drUvi. Prepojeni so z nepre magljivim duhom --------- - - g Izvoljen je bil poseben od bor * M o nt rose po nači z namenom, Lj^ p§t[\ ni da ne pride pre- KjflJ _ Tajnik soeijallatlčoe bodo IInesli mornarskega Jmof ni 1rg, ki »o ga nakopali Lfgnke poslenee Boed, je obveetil p"«ičaatnika Eaatlaka in bolhi-1 tHvko|cari. Botmmija, da šali priti v Italijo K no*, ki ata zaprta valed ----aovJBEl delegat .iz Moakve in piiioljenjs, dr ata1 k umorila 2H | t no /eno KaatlaVdvif. Mest pHiiovornik Mayo je čul o veli vreonosti prebivalstva. radi rutslnega umora Eastlakove in. _ r . »H z avtomobilom med ljudi, »lliboro, ft? ■ jih pomiri, fterif Montro« pa v okraj« ^^^¡J^tltsSe-rm«l tem brsnil ječo pred lin- jem.i svet lord Heullyja, 1 Golili? • 10 radi I ga veleposestnika, * j" odstopili I» ^ gromiTia^o v JJ linoioa io Nebraaki. zahterajj. oa ae najeamina zniža sa 40 od.tot-k„v. bosSaj a« pla*vel. ns «ta dolarja M deUrjev <*{ angleška armade In je aüo H ^ T^ff.1lJ9& grrii ako še nadalje J,tlijo An- J— K Obtoženci so vlošlM prošnjo ngUoijj To je sodnika da bi ne aposnal obtož- »«vali tovarniški podjflnlki, vili-. ^uJS^uZZ ja pro- k» ^^ITZ šnio odbil Vososaanakii. kl ss aeatoja is Vitt- in>0 0Í,,,,,'__ ^ kega okraja mllijonaklh mzpidUh ISO mili Polita Aa «M. kol In okraja palač, kjer «o ne- mNo» ...... u-'rH rtkord J» doMfrf FrOMO]***»" . _____^ÜOihäU'jfc HuM. Iv Halabsnovo, kako je kaj s moskov sklm konservsionjem, Sb mu mor« llalabiii.ova preskrbeti pri kqnser-storlju dijslko mesto. Tadaj se je 'ssllij obrnil ni Zetklnovo Ht jn vnašal, kako ji ugaja v Rusiji, kako ji po svitu In kiks so dru god god bane sksdemljs. Ko bo odrasel, ups, da ba lahko šal po ivs-tu učiti se godbi. Po vsi odgovo rib ns vprslsnje, js govoril Vssi-IIJ tudi o pomiki. Zsitlms! si j< zelo zs Nemčijo, Is kilsrs ss šuja o d eel, da um nI takih pogojev sa dobro v ago jo mladlns, «kakor ao v Rusiji sedaj, ^edaj j« menil, da je treba In naloga delavstva, da ai Is-vojuje boljle pogoje «a vsgojo Ksljsnakih sîaljalkov v Italijo ln mu je Bo notni \to «ndon. 7. okt. -- "Um noče tf vol biti Mfaja moda," jo izja vil nebi bankrotira*!» Izdelovale« mod.-reev ki ai leHOaaae dni pre jet mébroega nan»čila. Angl'ž> oje ao pričele v spUšoem opuščali modérée s ksteria^ ao ae prej nt iskale. ' -r. vi štirih minutah 1«0 milj lu se vatsvlll pred ena vellčsetnlb dolgo ihm v zraku. Bila je tekma palač. Vstopili amo. Prvo nadaiop in drugi je doapel na meeto Laa- js je bilo Iz samogs msm.orja in I« ses, ki je rabil 1 uro 9 mlnnti . ddaljene sobani io nsm udarjsll Herber Anglež je niprsvll Ii 170Ina uho glieovl gmlbe ns glaai#vlr. milj.dolgo pot, ko sa m« ji ne- Otroci so nsm prihrumeli ns-moloma pokvarile pšrot ia ja proti Psls/s mllljonarjs je na» moral nadaljevanje pustiti rsvaoUč postali otroško sa val išče, fba ko je vozil s hitrostjo J00 milj urgm so vzgojcvsnl ofrori padlih nrs. I prolate rak I h Imjevnlkov v révolu mt i f m rOoaarnl vojni iHroel delavcev, v ftasaraMjl vojakov, kmetov In tudi malčanev 7. okt iaKÜrlao mad nj.«... Večjidal Hj||i » da jo nmka sovjataka vlada sopet troal doma is onih podrtih barsk posvarila Kumunljo, da bodo ru-U daUvakam Alidmaalja. kjer so •k« rdeče lata iavadirolo Basara- trpeli veliko pomaujkouje, H^laJ bijo ia aamr ujele psotimivjatake ao veaeli. dobro hranjeni ia pri voditelje, ako jih Rjiraunije oe bo marao dolo-.. oblečeni JVla Ml e. aretirala ln Ur«»čila Hueiji malih dečlu.v nasje olalsls Val ao ral pet Ilira, vodja «krajiHakibUrat. |»raz -tarile< tods i agoj. proftrovolorioiiarjev, > v Jazu. katero dobivajo v teh olmošnlh, kjer loenda organislra bele loto. lavetlib prostorih, gotovo nmlome- godbe no umetnost, kar odločno is-rsls ns njemu, ds js rojen ss gloalni. \ » v • Belgijiki sodrug, kl jo bil z tis ml, js odlsl s malim dsškom U so-bet francoski eodntg ja Imel v ni ročju lepo rejatiaga otroka Ilirih let, okoli ZHMnovo ao IM mali kakor okoli mate*, prijemajoč ss je ra krilat meni aa jc oridraHI sa! osemletni deček Ko * čul, da sem rodom is Ogrske, ss nI kotel ločil i ml mene. Njegov oča le bil na Ogrskem vojni ajitnlb, kjer je umrl. V'njegovi otroški dali se jc pore-jala misel, da jas kot na Ogrskem rojen sodrug moram biti njegov irrijalelj, ker Je tiull njegov oče padel v || deleli Te«bn spio sa lo-Čili od njih I »mg drugega no In» mo po/ablli. UDOV IC A. fOWT IS »TOLKTJ A K'epmol I & M V' (Dalje.) "In it uoéef" Mutés t ftf"'" * * * J*'r,krl peur.'jU«tt]*» mogio preprséiti,... winio, itn Jelena aa vaam* onega moža, Id ate ga vi Ijtt- t/lH." "Imate prav!" je rekl/UiU s zadovaljatvorn .,» obličju. "NatonšmaiatfaMl«." ^MMmfiuo ee ja poalovila Uita a patru», kakor j* navadno razburjen človek, ki je storil kak velik, odločilen korak. Prišla je domov, da / sama al vedela kako. V Pater je Mi zelo sadu voljen v svoji celiaL Delgo je Mal po sobi .gorindoli, na obrazu um ja igral naamak. Ta nasmeh jc kazal zadovoljstvo lovca, ki je vjel v past «ver. DvšJUti kasneje, ko je napravila obljubo pred patrom in pred oltarjem r cerkvi av. Kata rine je odšla Oito na avoje poaestvo. Poleg nje je aedsla Jelena v lahni letui oble ki. Bila js ie vedno alabotua, ua obrazu nt je U popravila, aamo rudeti le ni pričela. Bledoet jej je zelo dobro priatojala, človeku finega ukuas bi Indj ugajala nego ona «drjva rudečica, v katero h bilo zavite pred bolesnijo gjeno obličje. Na tem bledem obrazu so ae posebno odikovali črni očesi, ki pa je prej malokdo zapazU, a bile so U-ko kraane, da je Človek obstal,? ves očaran, od njenega pOfMU. Jelena je z blaženim nasmehom »odela kraj matere v kočiji. Veselila ae je, da zamenja avoje mestno bivališče s dešelo, kjer ae jej povrnete > /dravje ki moč. Tudi Magdalena, ki je aedsla nasproti a jej. jo bila vesela, kskor otrok, ki as rad JpM f udobni kočiji. Ns kaj drugega ni mialila. fem ni do«* tošila. ker zadnji dnevi ao bili žalostni fn neznoani. Čeprav ae ni nič tikalo iVJCo je kočija krenila z griča po Mesnički " -"mlAtl ia od tu friMa do ogla Iliee, ki vodi v Za gorje, prijakal je s leve atrsni Iliee ua ognjenem ' 'ionjSfflemič v moški dobi. Nameraval je jahut» po Msmički ulici, a opazivii kočijo in dama v njej , js usuvflfftonja ter je pričel motriti damo. ♦♦Akt" je vsklikails Jelena nervozno ia ako J-J&l ro da al padi* v nezavest. (Hta je pogledala plemiča, ki jo je uljudno —" imsdravil, pa je vsa sarodela v obrazu. "Jelena. . . dote, kaj ti je?" jc vprašala mati preblrde» deklieo ter ae nagnila k njej, ds bi m krila avojo zadrego. ■t;S Mrošale ao ae a Krištofom DomjsniČem.s Jelena ni odgovorila ničessr, temveč je na-I * »tonila avojo glavo na kočijo. ; «' t,f 1 * a "To je Domjenlš!" jc rekla Magdall^t bi> tre. "ht naa gloda." .-.JSii, L ¿¿¿^ ' " Molči 1" jo šopnila hčerki, "Poženi hitre-e' j#t" je zaklicala kočijažu. k! je, ne tedoč. lakaj ^ ae ma to Sapoveduj«, udaril z bičem, d« so konji *H poleteli kakor veter. "Moj Bog, moj Bog!" je vzdihovala glifcno Gita, gledajoč na Jelsno. ki je, vsa vznemirjena, ■-•dela polodprtih ust ty si ni upala nikogar po- l|K' ' J? n tHštof je še nekaj čaaš gledal za beiočo ko. '"V Čljo. 7 '' /' ' "He vedno je kraana in draieetna!" jv gol voril sam pri sebi. "Bog ve, če *e šc ljubi. V tem jo aašul za aabo znan glas. Un ItlMip^r fiinufi Domjanič ae je obrnil in zagledal Ivaai IVt koviča, ki je hitel k njemu. To j« bil prvi plemii po dolgem iaau. ki je hotel geroriti i njim. "«amerjaji ti bodo, če govoriš s menoj," jc rekel Krištof brlK ' "Neumnoati!" je odvrnil Petkovič, "Ce je bil kdo kriv nesreče tvojega atriea. je bil to tvoj ote, ki jo pa še omrf. kakor sem slišal. . . /Pred pol letom amo ga pokopali," je rekel Krištof mimo. "Potem jo v|o atvar v mlu. Ne sramujem ae a teboj govoriti, a drugi naj atore, kar jih je vo-• ia. Midva «va ks vodno etara prijatelja." "Vai ao me sapuatili." je tožiT Krištof, "•s is še povrnejo k tebi; ustavil sem t% kar sem «e dolgo Šasa želel govoriti S teboj. Ali al videl kočijo, ki jo malo preje šla mimo!" "Da. še vedno je lepa.1' "Ti govoriš o Uiti, a nisi videl tudi Jelvuef je vprašal Petkovi!. "frsto malo od strani, s zakaj vprašuješ*" "Moj dragi. Jelena se tebe tiče bolj, nego Uita." "Ne rszumem te; saj si vendar snubil .lele-no," • "Da, pa som bil odklonjen." "Ali U je niao dali?" Ona ni hotela," je odgovoril Petkovi« i na-smehom, ki mu al hotel i>i od srca. "Kasneje Izvedel, da me je odbila zato. ker ljubi teke.* "Ne govori!" " K ranic« je. to ti pravim." "To je prvift, kar slišim." "Ker niai bil a nobenim, ki ti bi mogel pove. dati. A ja* ti razioitai vae nUtaoko. Krištof aa ai mogel dovolj aačnditi vaamu temu. kar mu je povedal prijatelj. "Nedaj veš vea. Upa. mlada in bogata de-klica te ljubi. Hodi pameten, aesi po nje ter si »•ledi življenje.'* "A Oiu?" e 'Na njo ne miali nič \eč! Pred «Ivama d*.< napravila obljub«, doamrtaega ndoviši. T« I. va. "Ti "Pri •'•is kaju In »dšel je Petkovi* po »vojem potu dalje. H a Krištof je stal nekaj čaaa aa menta, vea prêt zet od tega, kar jc slišal od svojega prijatelja. "Ncza/Aišano nemožno!" je izustil juatiheui ter m|mm1 bodel konja v hiter tek po Meaniški uliei tm v xiv. # ' Gita je prišla mTdeželo v času. ko je narava ua višku avojo moči. Travo ao kosili, set v ao zorele, na vejevju jo.viaclo sladko sadje in povaodi, kamorkoli ai ae ozrl, si videl darove prt rodi- in bolj« blagoslov. Čeprav je bilo vroče po letje, ni bilo obèuUti U vročine na Oitinem i>o-Mtatvu. Z Ivančiee je vlekel hladen vetrič. a oko U gradu jt bilo dovolj gozda in hlada. Kako je ta eladki, zdravi gorski zrsk, ki. ga prej« ni snala ceniti, aedaj dobro del Jeleni, ka ko jej je krepil živec in jej vračal zgubljeno mla do adravjel Vaak dak ae je Jelena čutila močnej šo in veaelejšo. Budečiea se jej je jela prikazovati na obličju, iz oči jej je bleetel ogenj življenja in mladostne moči. < Uita je mialila. da Jelena poUgoma pozabi na svojo Ijnbeeen, o kateri je mislila, da ni glo boka in verna ljubeaeu. temveč samo plod dekličine misli. Gita je nekaj čaaa, dokler js bila še v Zagrebu, trdno verovala, da je Jelena objed-nem z fizično boleznijo prebolela tudi duševno, to nesrečno ljubezen do Krištof«, a arečanje na Ilici jo je prepričalo povaem drugače% Vedno s« je Uiti* tolažila, da je bila Jelena še bolna, alabih živcev, in ni čudo, če jo je pretreeel pogled jui avoj ideal. A aedaj ao jo di»bro popravila iH okr« vala, in ker jo veaela gotovo ne miali nanj, kt • druitače bila žaloatua in potrta. -^K Tako je mislila XHta, a v resnici je bilo dru gače. Jeleua ni "possbiU svojega ideala, temneč je mislila nanj noč in dan. Čeprav ni govorila o tem s materjo, se je vendsr trdno nadejala, da sc U ne bo protivila proti zakonu s Krištofom, če> zasnubi. Gotovo se spomni us prejšnjo skušnjo. Deklica je dobro vedelo, da je mati mnogo pre-MR* radi njene boleaii, pa jo meniU, ds ne bo dajal« povoda drugemu težavnemu trpljenju. ? Jelena je premišljata aamo o če Krištof ve, da ga^ou« tako vroče ljubi f In če ne ve, fcs-ko bi ae mu to moglo povedati, da bi zvedela, kuj misli on o teiu. Njegove odločitve se je najbolj bala. Bil je zaročenec njene matere, In kdo ve, še jc še sedaj ue ljubil O obljubi udovištv« svoje matere ni vedela nič, Uf če bi vedela, bi še bolj verovala v srečo svoje prihodnosti. , y Hamo da bi ae enkrat aešla s Krištofom^ jc bila njena največja Želja; ali vendar bi nacrai ou vedeti, da ga ona ljubi in koliko , da jc ^a ;fK«trpela radi njega, r " ^ p \ jf-h- <* ' Toda, kdo mu pove to.'. . Jelena je tudi vedela, da.plemiči se ne družijo z Dom jamči* ker jih smatrajo ta omadeževane. Jelena ni hotela iz praAevati. koliko je reanite àa tem. ji jo j je Krištof vzor moža, čist kot solnee. .Moškemu Pmofcla zaupati avoje skrivnosti; imela« je.to «a ponižanje, « sbvrstnice ni imela, ki bi bila pripravna za to. Ako nc bosta imela prilike, da bi sp sešla, ds st sporazumeU, kdo ve, še ae Krištof še t*e oženi z drugo, nc vedoč, kakšno srce je s tem pogasil in «tri, srce, ki ga je gotovo najbolj ljubi* to na tem svetu. Tc miali so bilo edina skrb mlade deklice, dokler je bivala na očetovem posestvu. 0 tem, d« Krištof ie ve « njeni ljukesni do njega in kaj se radi tega z njim «godi, se Jeleni Še sanjalo ni. Krištof je zelo sačudsn veprejet PctkoviSevo novico.-Tega le ai doživel, dali bila hči tekmovalka svoje lastne maters. Vendar mu je lasksla .lelinina ljubizen. Da ne bi bilo Gite,/ kdo ve, le ne bi bil« ona njegova najndlejša žena 1 Kaj pomaga misliti na Gito, ko je obljubila, d« se ne bode nič več Ženila! Tako mu je rekel Petkovič, čeprav op ni mnogo vorjel temu. Dobro je vedel, da ga ni' odbila Gita, temveč baronica, njena nepoklicana varuhinja, in da bi ga bila Gita vsela kljub madežu. "Kako je mogla obljubiti večno udovištvo, ko ja vendar Vedela, da ja« še llrtar. . . To bi bil dokaz, da me ne ljubi večl" Tako ji mislil Krištof aam h aeboj po onem arečnnju s Gito. ko se je odpeljala v Zagorje. Ta misel ga je tako vznemirjala, da ae je odločil pisati Giti piamo, da lave od nje. kako je na vsii stvari. Napisal jej jc sledeče: ^ "Draga Gita!. . . Vaš in moj hudidufa. baronica Pudeucijana, vas jo, kakor čujem. zapustila, . . Beda j ste svobodni in morete odloČiti mojo usodo, kskor kočete. . . Ali smem upéti, da ml daste roko, ki ste mi jo moral) odreči pred pol lotom f Na to pismo je dobil Krištof odgovor od Gito, da pride o bošiču v Zagreb, kjer bo uatme-no govorila t ujim o tuj atvari Krištof se je po smrti svojega odeta resno pripravljal na šenitev. Videl je, da mu manjka gospodinj«) v hiši; Mati mu je bila ie atarà in slabotne, dela lu je nad potdeaet let ua poaeatvu kakor aàlnja a sodaj je prišel tudi čas, ds počiva. Moral je privesti v hišo novo moč. ki bo vodila gospodinja! v o in ki bo desna roka svojemu tiio-in na njigovlh poetih. Krištof je uko j miali) na GHo. % . daj je Šive! sam aaae in ajegova žana bi delila s njim te «sodo toliko laaa. dokler »e hi svet poaabil na aadevo a njegovim atrioem. "V Ukini samoti," si je taialtl Krištof, M je dela ljuba aabava. pa ae tudi'Gita privadi delu ter mu bo sveeU pomočaiea.1' J : Ka h dobil Oit in odgovor,, je bil poln nad m. da Sf Vae dobre iatače. Ako pride aamo do dogo. vora, pate» ja atvar Iv napol relena; bres dv£ «u privoli OiU. . . ¿ena je žeuaU . . Kadar go vori Aeaako aree v njej. pot#m posa bi ja tudi na obljubo. » . In v reaniei ae je pričelo oglašati glaano (¿i. t.ne aree, ko j« prejela pismo od Mtofs. NI» je ièko ogorčena, da je jokala Zakaj jej ni pi. saU pMaa je aarediU - hijubo "edovlUva". Kaj oMjnV? ae jej je triaad drug glas r an.y (Dalje prihodnjič.) _______ leta Cp; t ' (Mir ) ^ • " ^ Malo pred Božičem sU mi zamrznili obe raki Uko, da aem moral v bolnišnico iu tam aem pre-ležal šest tednov. Mod tem ao bila pogajanja med našim iu rnajo-n Blagotica polkom za združitev, do eeaar pa ni prišlo. Delegati Blagotičevega polka se niso mogli odreci pogonom in zvezdam, mi pa tega niamo hoteli iu Uko ui bi lo nič. Da ni prišlo do združitve bU največ kriv cu delegat major BTsgotičevcgs |M»lka, na žaloet Slovenec, kapetaii prvega razreda il . . . c. On je sedaj, kakor predavanja ao bila na žalost od vojuk<|v t*- slabo obiekana.. lastniki ao hodili z zanimanjem poslušati in tudi jaz «cm rad priaoatoval. Med vojaki je pogosto Čulo: "Sto ču, da av it ga aiušam, ja več zve to Savuo ti so bili i^jbolj od zadaj m vem, da niao znali niti tolma čiti besede prafcaor. Bajfil so i grali kart» in piU, se prelspaU, atreljsli okoli sebe in metali —1 kniaha" ,, J I Zbiralo sc jo tudi za "Invalidni V daljni |Mi»ti deroči Ob. ter naj ^^■Piec na vašiU naj tajo na vaših gomilah na.» k*u-ri fl" - ■ •>r< Uljenj, V()|. . kov ležečih čez | robov«. l,,|Ula vase mat. In, „n^U gačt, î^ÉÈm sibir,ki ^ . is gotovo željnu p,.,.' To so navudue inVl. ,jr. v^JUJj'brez da bi kii:,. nego je bil sam Pero. Naš polk n\ imel do Božiča nič službe. Da naa zastonj niso hranili, to 4e ve. Držsli smo stražo v taboru, tjurni (ječi), na mostu iu fte ua par drugih krajih. Ta sinit« je bila ^cefs težavna iu dosti jih je šlo v bolnišnico zmrznjenimi nogami mi, noeovi, kar pa ni bilo nikako Čudo, ker imeji smo od do 42 stopinj pod uičlo. SUti |ia v mrzlem viharju in atepni burji, katera ae ujeda do kosti; je bilo pogosto mučno, da jo sap« zastajala^ V' M-. , -h: | " Nekaj "avantjuriatov" ae jo vedno tradilo, d« bi lahko Ui n« fronto; bili ao ieljni Kolčakovih (idlikovanj. Temu'smo se nekateri vedno protivili, kdor ho$e iti algvo in odlikovanji, pa naj ko«Unj v Šerjavioo. Zabili mi polagali glave za tu-kjer ae ni vodelo kdo ne kdo plačal. Kdor hode imeti Kolčakov«, l&mjonove, Po-peljajeve, Kalmikove In drage or-dene, pa naj gre, «mo jim odgov' Ti goapodje so imeli veliko vsoto denarja. Ta fond je *f šli na atraž^». Spon,,, ko HO odhajali Ui je nekdo d« je mogoče, Ila jih kdo napad«' so .ga zStruiK, da'V fcez skrhi saj vendar nas polk ni tftegar lal, proti njim tolovajem. eno so morali pod leči in takih Hlu-čsjev je bilo mnogo ;-nikdo tii v«, del, kje ga čatfa rabclj v ti dobi.; To ao bile prve žrtve, katere jr imle naa polk na ensk način. (Dpljc prihodnjič.j imel v uajemu tovarno za izdelovanje mila, ki se je prav dobro obnesla. Kam je prišel potem ve« denar, ko je bil polk razbit, ne vem. Polk «o je razdelil na dva HP^ff .a fl>4l dela in je eden del pat al pri bol-sem t.vedel v Celju in je večji Srb, " kajti za y tO: Ko ae veti do bi Z Tam je bilo največ denarja. Imeli smo tu
  • d imenom "Naš Ust", znanatv«: na predavanja, ki jih je «bdiva val prof. J. M. aedaJ arheolog na ljubljanski univerz» iu le nekaj drugih ¿oatniko\ Naš promet>-1 MUi odbor je tudi najel nekaj ni Polk je o tej aeareei zvedel če/ „ t*4'""*^' * «wm pre,!/, ,,den dni in je posUl častnika s • f%Mki geografiji, ametnoati. j nekaj vojaki, da jih pokopljejo. je našel neki Rus w Napadeni so bili po noči iu prvo, ko ao čutili napad ao stekli k reki, da ae odpeljejo s čolnom, ki jc bil prej vednp tam privezan. Tega ni bilo. ker «o ga bili razbojniki odvezali, pred napadom. OSUlo jim ni druzega, kakor da se branijo.Tako ae je zgodilo. Bitka je trajala devet ur in bi bila trajala še dalje, da nalim ni zmanjkalo streliva. Pometali ao poslednje bombe, ds zabrauijo tolovajem. tU bi prišli do njih. P«r jc bilo že mrtvih in nek«teri ra-njeni. Vedeli ao, da jih čaka sred-njeveško trpinčenje, ako j^ pridejo v roke. kakor ae je ie nekaterim Čehom zgodilo. Ko so tolovaji opazili, da ti nimajo več streliva so ae pribliftali in napravili nad njimi avoje grozno delo Netim jc hlln ukdfK nemogoče, ker imeli ao za seboj široko močno deročo reko Ob. . Za kuhanj# piva doma imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor In vae druge potrebščine. PoakuaK« ia sa prepričajte, da ja doma pri aa«, kuham vedno le najboljši ih nate* nejši. Dobiti je tudi zbirko aodor, Steklenic in rasnih loacev, itd Mi vam doetavimo , naročilo p« pošti, toCno v vae kraje. Grocarijam, aladčičazam in v prodajalne ieleznine damo primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po in formacije na: H" ' FRANK OGLAR, Avaatia, ClavcUnd, 0. IS" v Kralj aa odpravo revmatiima, bolečin v rokah, nogah, plečih, križu in Vj prsih ter onim 14 | imajo mraz po j.ivotu, vse ae t«gubi ko aa parkrat na-drgnete a zdravilom. Cena je «6.00. Za nakup t«L pridita oaabno ali pišite na na»l<» JOSEPH SOROKOWSK I, 2424 W. Superior 3t., JzM Cbšca^o» UI. : ' vm denar domovino staro PRODAJ EMO lOFKARTK NA VM LOfUK. Uradbe mm mt t la«re áa S av^ar. hddd. k. ^ S:30