mi b*04"^ LET0_YEAR XVII. PROSVETAñ «MLAWLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR s—■——wmmmmm■———■■ m .. , .V irsÄr r U. ms. «t tw PMt-ofriM Chium ml Marek ». HT». Chicago, III., »obota, 5. april* (April 5), 1921 M 00 STEV.—NUMBER 82. d spsrUI v*l« «I WEEKS zapleTEN v letalNI škandal paughertyjev odssk K«un«, ki io bila ni* odstavljenega aswsasiica. odpuščeni oDVimra voj- kbga departminta od- xkil veliko korupcijo. Washington, D. 0. — Vojnemu tajniku Weeksu je bilo naročeno, DIj predloži senatnemu odseku, ki preiskuje Daughcrtyjevo afero, prepis listin, tiksjočih ao srako-plovnih pogodb, v katerih gre za milijone in milijone dolarjev. Vojni tajnik je prejel oaebno to zahtevo v obliki piama, ki mu rs je pis&l odsekov načelnik Brook ha rt. V tistem pisanju je rečeno, da mora izročiti tiste papirje preiskovalnemu odaekU. Weeks je dejal, da hoče priti pred senatni odsek, ali ni pa ni ¿esar rekel o tem, ali misli izroči ti prepis uradnih zspisnikov, ki so sedaj v njegovih rokah, ali lie. Tozadevne listine so prepis u rsdnih zapisnikov, ki jih js tapi aal odslovljeni prsvni svetovslec Thomas F. Lane, a čigar mize v Tojnem departmentu jih je vzel njegov predstojnik kepitan W. F. .Volandt. Volandt je povedal odacku, de jih je izročil Weekau, kakor ma je bil tudi to tudi naročil, ko ao preiskovalci veleli oficirju, naj jih predloži na sodišču. Iz pisanja na tiatih listinah bo, kakor je izpovedal Lene pred odsekom, razvideti podrobnosti o delovanju in postopanju vojnega de partmenta v zvezi a preiskavanji ¡Standardo ve zrakoplovne družbe in drugih velikih zrakoplovnih korporacij, ki so ae ■ui* rminih Lane je s svojim prfčanjtonr nanovo osvetlil zsdevo Standard-Mitsui. Končno pregledanje računskih knjig je pokazalo, da je Standardova družba dolgovala vladi najmanj dva milijona do-larjev, ker ji je vlada plačela «nogo preveč denarja 1.1919: Na-tsnko je obrazložil vlogo, ki so jo igrali v tem sporu jeponaki inte-mi. Doc 24. junija 1919 je vlada plačala Standardovi skupini $3,-700,000 v svrho končnega porev-»snja. Pozneje pa je še dodala $114,000. Lane je rekel, da je še enkrat preiskal celo radevo ter priporočil, naj vlada toži -družbo «* $2,300,000. Ko je bilo prvo vladno pregleduje računskih knjig pokezelo, «i« je Standardova družba prejo-1« veliko preveč denarja, In da je tlsda upravičena do povračila v «><*ku po $2,300,000, je naatal P""pir med interesi družbe Mitsui (Halje na 3. strani.) Pragltd dnevnih dogodkov. Amerika. Vojni tejnik Weeks je zapleten v eroplanski škandal. Senatna preiskava, ki raskriva korupcijo v justičnem departmen tu, je dognale, da je trgovinaki tajnik Hoover podpiral belogardi-ata Judeniča, Ooolidge je imenoval Morgano vega advokata za novega justičnega tajnika. Socialistični glasovi v Milwau keeju so nsrestli brez malega za sto odstotkov. Potresni sunek v treh državah. Plačan dohodninah! davek je doaegd -vsoto 480 miljonov dolar jev. Inozemstvo. Delsvska vlada v Angliji atopa iz krize v krizo. Muasolini je poelsl ultimat Ru muniji radi dolgov. Francoska zbornica je dala zaupnico Poincarejevi vladi. Ruako-rumunska konferenca se je zopet razbila. Kanada poataja vedno bolj ne odviana od Velike Britenlje. Hoover podpiral Judeniča. Waahington, D. O. (Federated Preas.) — V zvezi z zanikanjem tajnika Hooverja, da je ameriška odpomočna administracija podpi rele Judeniča, ko je poizkušal od trgati Petrograd od aovjetake re publike L 1919., je kapitan ladje Leke Frey Jas. V. Martin poka zal štiri dokumente, ki bodo uteg nile prisiliti Hooverje, da bo pre klicel precej svdjih trditev in pojasnil glede te sedeve. Is tistih 11 stin je rasvidno, da je bil Hoover »i-aa p o rs o razkrivanje i žganjarske korupcije. nas. Asi •« o«%. a, laiv. ••tUrM «o u— is, isis. Prohibični sgent Armstrong ja prelomil pravila molftetooeti ter razkrinkal VSO tisto SVOjal, U H Ikri va pod pl*ižfrtm deželne prohibicije. ARMSTRONO RO PRVA PRlOA PRID BROOKHARTOVIM ▼ TRJ ZADEVI. jaatiiai tajnik Ja Morgaaav advokat! lidgs jo a imenovanjsm Btona laročil j ustión! department Morganovi final. Washington, D. 0. — (Feder. Press.) — Velvfinančna tvrdka J. t, Morgan k Co. je sdaj čvrsto Utrjene v justičnem departmentu czne adininiat racije. Predaed-lk Coolidge je imenoval Herlana ke Stona naslednikom notorič ega 11. M. Daughertyja. To po eni, da jo zmagala Morgenova Skupina. Stone je odvetniški drug Washington, D. O. — Brookhar- iKorganovege avake Herberta Li tov senatni odeek, čigar preiaka- Jtogetoaa SatteHeeja. Firme a« va administracije pravosodaega v Wall 8treetu in je zna- koraka iz krize v krizo. Liberale! to • perlfwtwternlm trikom ubili stanartaarsko prod. .logo, nakar je MaoDoaaldove vlada predložila novo. Od rojstva aiapi zdnvaik uairl. Chicago, ni — Tristo slepih «"kov so je zbralo okoli mrtva-?a °dra, na katerem js ležal JJrt«v v«, povsod znsni dr. Jakob w. Uolotin, ki je bil tudi slep od *vI0J'fra r°j|tv» Zdravnik je arčne H se m špccijalist pljučne bolezni. Deloval je med g^pimi dečki, je bil šele 35 let. Podlegel je )*'napom*mu delu. Bil je član »■*riik,Ka zdravniškega društva,' zdravniške zveze, iUinoi-•«'ira /avode za jetiko, klinični v bolnišnici Speedway ,n »t .uvoda RUnoia té jetiko v Ott**; p(>köjni zdravnik tapušča bra-Z.,B "*tro> ki sta oba slepa že od •'•«vs sem, in pa šc enega hrata. Si til slip. DUCAT JAJRO PO 91 CENTOV Ohieag o, UlZj, vsš Utaiso « ¿*jca toko poceni, kakor ao •• U tedea. Hedsj dobite du- ZKr«* Mm » 21. M ia Ju r*'*1"' To js od L 191«. , eoaa v te k« j«J«e v zalogah ia še 'fa ; " skujeja v tem mesera * *jeem teho nizko pad ¿Rajeteé kakor 10,- VójñF proti Rus $100,000,000, kateri denar je bil določen tik po premirju stradajo-čim žensm in otrokom v osrednji Evropi v odpomoč. Fotostatične kopijs tek dokumentov so v posesti poročevalce tiskovne družbe Federated Press. Eden tistih dokumentov je tovorni list, ki nosi dstum is Bes-sense (blizu francoskega mesta Bordeeux). Detum je 0. avguata 1919. Povedano je .v tistem pisanju, da je spodsj podpisani kspi-tan Jas. V. Martin prejel v dobrem stanju od AMERIŠKE OD-POMOČNE ADMINISTRACIJE za prevoz na ladji Leke Frsy v REVAL blego, v luki REVAL ZASTOPNIKU PROVIJANTNEQA ODBORA RUSKIH ARMAD. Potem je pisenje ns pisemskem pspirju is pisarne zveznega plovb-nega odbora is dne 15. avgusta 1919. Glasi se nekako takole > "Podpisani potrjujemo s tem, ds nsm je kspitan James V. Msr-tin natanko razložil, kako ee bomo imeli na ladji Leke Frey med potjo v Rusijo. Kekor razumemo, nima ladja Lake Frsy nobenih prostorov so prevsžsnje potnikov. Oledoli bomo na to, da bodo ker najboljše udobnosti ne ladji. —* Genersl Ernest N. Wahl." Mertin je ispovedsl, ds je bil Wshl poprsj carski vojaški gover-ner mesta Potrogradu. Na Željo tajnika Hooverja je bil poslsn ne njegovi ladji, da se pridruži Ju-denlču. Tretja listina je potrdilo, ki no-si tale dstum: REVAL, dne 4. septembra 1919. Pismu je pride-jsna poslačsns medel js. Potrdilo Jv podpisano in se gú*i: "Gospod: Čast mi je odlikoveti vae z redom sv. Stenislsra III. rosredo v prisnsnje voših uslug, ki ste si jih stekli sa rusko sever-no-sapsdno armado. — N. Jude-nič. general in vrhovni poveljnik ras k (h att aa severnotspsdni fronti." Hoover sairjaj«, da j« Msrtiao-ve ledja prevsšala "živils la zdravila"- sa civilno prebivslstvo v Rovala ia da jo oddale tisti tovor veliko popnsj, preden oo jc Jodo-■M DsjK/tifcpreti mrogradn. departmenta jo dosegla višek a reslgnseljo pravosodnega tajnike Deughertyja, je odredil temeljito prciakanje tajne svese med žgsnjarskimi tihotspci in politlč nimi kapitani v čikaškem meatu. Generalni prohibični agent Bri ce F. Armatrong, ki je prldeljen štabu divisijakega načelnika W. W. Andersons v Chicsgu, bo prvi pričal v novi proisksvi. Povabilo pod kaznijo je bilo izročeno zveznemu meršalu Rober tu R. Levyju v Chioagu. Na Armatrongovo hišo je h vržena bomba dne 16. marca, je egente teko raskečilo, da prelomil previle, po katerih nkoa| jo prohibični agent je obdržati upna navodila in pojaanila za ter razkril, kakšne orgije uganja jo razni polltičarji pod plašč suhaške postave. V Armstrongovih obdolžbeh rezna imena vplivnih čikaških litikarjev. Med temi je Homer Gelpin, državni pravdnik Edwa J. Brundage, John Glaaeer in dr fi Kakor pravijo, je prejel Brook hartov odaek celo kopico obveatil, nanašajočih ae na politično vma-' v ngaljetdjaajs poohibič- ne postave v Chicago In na to, kako bersntsjo rszni grebeži s dovoljenj! sa odjemanje opojnih plječ iz žganjarskega skladišča. Vae te koruptne orgije ao ee vršile že odtlej, ko je prohlbicija atopila v veljavo. Zaslišanje utegne razkriti korespondenco med senatorjem Me-dill MeCormickom in pomožnim zveznim okrožnim pravilnikom v Chicagu. V tiatih piamih js llo za Galpinovo dslovsnje. Zvezni prsv-dnUc je neki opozoril senstorja McCormieks na to, da mora priti nsposled do hude in usodns "eksplozije". Osvedočene kopije tistih pisem pripravljajo v Chicegu, da jih potem predlože senatnemu odseku. Preieksva utegne dognati, Iceko sta Gslpin In bivši sodnik Qeorge F. Berrett izposlovele pomilošče-nje ta Filipa Groaamana, ki je bogat salunar v Chicagu. To ee je zgodilo potem, ko je bil obsojen ne leto dni zapora, ker je kršil aodno prepoved. Predsednik Coolidge je pomilo-stil Grossmans. Ts pomilostitev je imela stopiti zadnji Božič v ve-ljevo. Predsednik je ustregel Gsl-pinu in Berrettu, ki sta šls v Ws shington v imenu obsojenegs ti hotspes. Ko js pomilostitsv dospels v čl-keško ječo, so dognali, de Gross-mana sploh šs ni bilo v jočo, še prav je bilo isdeno nU»h.i zaporno povelje Že veš mmeov poprej. , Grossmsn je priznel, ds jo pls Čal več tisoš dolarjev, preden se mu je posrečilo dobiti pomilosti tev. Prevosodni tejnik Deugherty js priporočil predsedniku Coo-lidgu, nsj odpusti Grossmsnu kasen. Os pod imenom "Satterlee, Csl» field A stone". Satsrlee, ki jo pred 24. leti poročil hčer stsrcgn Morgsne in sestro sedsn^egs fl-nenčnegs esrjs, je itvršil veliko grdega dela v političnih višinen Morgsnovo dinsstijo. dohodki te tvrdke krog $125,000. »tni Stonevi znsšsjo anada se sama vlada. formirala je Veliko Britanijo, da je ae važejo njene pogodbe Ottswa, Ont. — Kansde je rez-lesila svojo neodvisnost v kolikor ridejo v poštev mednarodne po odbs Vsliks Britsnije. Ministrski redsednik MscKenzie King je is evil 2. tprila v kanadski sbornlei, Ksnsda ne bo ratifioirala lo nske pogodbe s Turčijo, čeprev želi sMleške vlade. King je ejal, da Ksnsda ni nUaoli skle ls keks pogodbs s Turki in lo ko pogodbe, dssi js pogodbs slike Britanije ,je bret pomene Kensdo. King jo Udi dejal da ima kanadski parlament prafleo odločiti če se Ksnsds še kdsj udeleži kske zunanje vojne ali ne . Ša nakaj o zmagi v Milwaukaaja. Socialistični glasovi so se od sad njih volitev pomnožili brea nu lega aa 100 odstotkov. Chicago im okolico: V aedeljo jasno in kladno. Bevrraozspadai vetrovi, ftolaoe iside ob ft 28, solde ob Milwaukee, Wia. — (Federated Preaa.) — Social ¡etični župan Da niel W. Hoan bo županil nedelj nja štiri leta. Volllei ao mu dali 16,794 glaaov večine zadnji torek. Hoan js prejel 74,290 glssov, nje gov nssprotnlk Rose ps 67,496. Izvoljenih je tudi enejst social! stičnih sldermanov in mogočo sta izvoljens še dvs; vseh aldermsnov je 25. Nhdsljs je Izvoljenih devot socialističnih supervisorjev izmed 20 v okrsjnem odboru. Pri prejšnjih volitveh J. 1920. je Hoen imel 40,530 glssov. Letošnji glesovi so se torej pomnožili brez mslega sa 100 odstotkov. Hosn js zaporedoma Že osam let župsn. Prej jc bil socielističal mestni prsvdnik. Rose, ki jc bil lete 1915. na sodiščih rszglsšen u bsnkrotirsncs, jc skušel poraziti 1 loans e petrijotismom. Glavni V udari" njegove kampanja eo bili, de je Idi Hoan proti vojai, da ni hotel sprejeti brlgijskega krs-ljs, ko je beračil po Ameriki in de ni hotel podpiseti.brzojevks sožs I je ob priliki Wilsonove smrti. Apcllrsl je na volilee, nej "opere-jo srsmoto", kst< ro trpi MÜweu kee rsdi "neameriške" socislistič-ne sdministracije. 60,000 delavoev-voliiccv jc ps odgovorilo Rosn, ds jim to "sre mots'* zelo prlje. Ros« jim j« I« dobro v spominu, ko j« bil prvič župsn v letu 1HH6. Takrat je s po lioljsko silo zdroblf stavko jeklar ških delavcev. D. O. — Newyor I ..... ški bsnkir Frsnk A. Vsnderiip, obKJ,tn,h r,« ki je pr*d krotkim odložil revna D*Mt »»nditov ob^ijtniii aa London, 4. spr. — Predloga la boritske vlade, ki je določsla, da hišni posestnik ne sme odpovedetl stanovanje breaposelnemu delavcu, je bila včersj ubita v parle mentu. Ubili so jo llbersloi s psr lamentsrno svijsčo; dosegli so, da je bila debete o predlogi saključe na bres glasovanja. Liberaloi, ki so naaprotovali predlogi, pravijo, da ao s tem trikom rešili vlado psdoa, kajti, če bi bili dovolili glaaovenje, hi bile predloga goto vo poražene. ' Soeialiatična vlade je pe ftla ta ko j na dolo in aklenile predložiti drugo predlogo, s katero upe vle de doaeči po drugi atrani lato kot a prvo predlogo. Iissllka je le te, da v prvem slučsju bi trpeli pri vstni hišni posestniki, v tem slu Čsju bo pe trpcls država. Novs predloga se glssi, da država pleše stanarino brezpoaelnim dslavesm is sklade bresposelnostne podpore. Ts skled bo seveda treba povečati z novimi eubvenoijemi. Pričako veti je, da bodo llberslcl glssovsli za to predlogo. Število brezposelnih delaveev je v prvih trek meaeeih tega leta na raatlo na 1,600,000. Druga kriaa, ki se rspidao bil žs, je preteča splošna stsvka ru derjev. Rudarji sshtevajo, da mora vlede sprejeti sakon mini mslne mezde; če ne bo ta takon sprejet, pride Štrsjk. MaeDoneld jc obljubil ruderjem, da poskua vzakoniti minimalno masdo. S tsm pa bo MacPonald nje svoje Vlsde. Lihcreiei Hgav jo, da ne morejo glesoveti se te sakon, dočim so konservstivci odločno proti zakonu o minimalni mezdi. Noki delavski voditelj je rekel včerej, da laboritske vlade ne bo živela mesec dni. To pa ni edina krise, ki tepe MecDonsldovo vlsdo. Nsjmsnj ensjst stsvk in isporov js v tem momentu v teku na Angleškem, čim je eden konflikt poravnsn — navadno Is deloms s kompromi som — že prida drugI. Včersj je bils burna dsbste v zbornici rsdi vojnegs prorečune. Delavski noslanci so bili rssdelje ni. Sorislisfi levegs krila, katere jo vodil Oeorge Lensbury, so predložili celo vrsto izprememb v pro-račun n. Zshtefrsli so, de se od-prsvi smrtns kszen v srmsdl, de se vojsštvo ns sme vporabiti v delavskih konfliktih itd. Proračun jo bil sprejet brez izprememb. VANDBRLIP IZSTOPI II VBBH KORPORACIJ. toijeko čast pri tvrdkl Consolid* led Osa Compooy. ker niso bili nekateri ljudje zadovoljni a aje govieti opazk s m i glade predsednika Hsrdiags, je sporočil v jev. da je izstopil is ravnatelj-odbora tvrdke Freeport Tcsee Ce. Okeaem jc Vaaderlip aasaanil, da jo sklcail izstopiti it vseh a •t slih trgovskih podjetij. Ghent, Belgije, i, spr. -- Dsaeo je Idi končsn sdoa največjih kri minólaib procesov v sgodoviai belgijske justice. Pred sodiMsm je bilo 2T roparjev, ki eo isvHevaJi beaditako delo še od premirja v vzhodni PlaadrijL Deset hendkov je Mlo obsojenih aa smrt, sedem v dosmrtno jelo, pet ao 70 let, iti-ri aa Lft la edea aa 12 let upora. 480 »ilijoaav plačanega davka. Washington, D. O. — PlsČsni dsvki zs prvi obrok v tem letu, dsvki ns Isnsko dohodnino in dobiček, znsšsjo približno $4*0,000,-000. Zs kskih $17,000,0011 so veš-jI kskor Isnsko leto v Istem šssu. V celnn letu bodo vplačilo tns-šala, kakor so preračunell, niš msnj kakor $1,«2;>,000,000, ali vplačil v meseeu marcu se ae da smatrati zs eno četrtino eelokup ne vsote. Prejemki |>od rubriko dohodkov in dobi/kov so znslsli v meseeu marcu $.VX),325,000, ali nejmsoj dvs veliki postsvki, ki snsšsts skupaj skoraj dvsjset milijonov dolsrjev zsosislegs dsvks, sts u-ključcni. Italijanski sindikat sa trgovka s Rastjo. a Rim. 4. spr. Zedaji tedea je Ml v ffenctksk orgaaiziraa sindikat zs trgovino s sovjetskimi repabli-kami V sindikatu sodelnjsjo la- laaaMb iaaam OfaM. ■te^. » irT"~iirl aAULA————— "TIE »U61TEIMIRT" 9141) »m a. ar SOCIALISTIČNA ZMAGA V MILW AUKEEJU. r Z veseljem so veliJd dnevniki, id so naklonjeni velo-bizniškim interesom, konštatirali, d« bo socialistični kan-didst Daniel W. Hoan sa županski stolec v Milwaukee ju imel protikandidata v osebi Pave Bosa. Nsštevsli so zasluge Rosa. Povedali so, da je bil že župsn, da Je velik patri jot, končno so pa dodali, da U zaradi tega zasluži, da se izvoli županom, ker se upa kandidirati proti socislistu. Čudna je logika v tem priporočilu, ali velikim dnevnikom se je «dela tako važna, da so mislili, da z njo zmešajo volilce in tako pomagajo Rosa do zmage. Na socialističnem kandidatu niao pustili ene dobre dlake. Očitali so mu razne reči. Zmerjali so ga z ne-patri jotom, prijateljem boljševiike Rusije, nasprotnikom vere, morale itd. Prišel je volilni dan. O socialistični zmagi so pričeli poročati po kapljah, "dasiravno je bil volilni izid v Milwaukee ju znan že prvi dan. Prihodnji dan so poročali, da se zdi, da socialistični kandidat zmaguje. Dan kasneje so rekli, da ima večine trinajst tisoč glasov. Kasneje so pa poročaH, da bo njegova večina znašala okoli devetnajst do dvajset tisoč glasov. Ako bi bili le najmanjši izgledi, da zmaga Rose, tedaj bi že prvi dan poročali, da je zmagal z veliko večino glasov. S socialističnim županom je bilo izvoljenih še enajst socialističnih občinskih svetovalcev. Počasi je resnica prihajala na dan, končno je pa le Prišla, ko jo niso mogli več prikriti. Ko je bil prvikrat Emil Seidel izvoljen socialističnim županom, to ustvarili zakon, po katerem odpadejo tesna strank pri mestnih volitvah. Demokratke in repu-Mfkaaei so dobro vedeli, ako nastopijo v volilnem boju pod svojo firmo, da bodo poraženL Tako sta se obe stranki združili v eno stranko in vrgli sta socialističnega kandidata pri prihodnjih votitvah. Socialisti so spoznali, da morajo svojo orgnbadjo izdelati boljše, ako bočejo.biti kos skupnemu sovražniku. SH so na delo. Spopolnili so organizacijo In ko je bil volilni dan tu, so se prepričali, da delo ni bilo izvršeno zastonj, kajti socialist Hosn je bil izvoljen za župana. Od tega časa so profesijonalni političarji starih strank napeli že ve&rat vse svoje moči in poizkusili vse svoje zvijače, da porazijo socialiste. Ena teh zvijač je bila, da industrijalci zapuščajo , ker so previsoki davki Pa tudi ta zvijača n( pola. Ljudstvo as je hitro prepričalo, kaj se skriva Sanjo. Gotovi privatni bizniški interesi bi radi plačevsli od svojih posestev prav majhne davke, videli bi pa radi, da se veliki davki nalofts na male hišne poeestnike, ki so večinoms delsvcL Socialisti so tisti element, k! je skrbel, da so davki pravično razdeljeni. Tegs dejstva se ljudstvo tudi zaveda. Pri zadnjih volitvah so se združili vsi protfljudski It T O fias ia jedaot«. La da ka slekerai rojak postal člaa a n. p. j. Par tedaov aaaaj je neka roja-Jkiaja pisala v "Edinosti" is t« da kadar dobi "Pro-" (kot aû je zaano, ja «peki todsa), ja spravi tja, spada. Ko. la aula bolj počasi sa barija jI«! To naeelkiai alt ae koristi, posebno kritika radi t* prepričanja ae. Jas tidl katoliške liste ia druge, jm ae kri-* t«ram, peč pa sadist ajik «a po SVOjm prepričanju, ki SŠ-kateliške listo kakor a . ne. Le polemike ae delajte po Časopisja o naši naaelbtai! Do sdaj so ae takajiaji rojaki dobro naseli ssed seboj. Verska prepričanje je pa vsakeara svobodno, kajti ai leplega kot, če «e rojaki lepo rasamejo ased seboj v bini. Dfsmsko društvo "Oral" si jo nsbovilo krasen piano a veliko slo vrne kini i komadi, kar pokazu je, da je pri našem dnuaaksai društvu "Orel" ribanje la napredek za naaetbiao. Jtojaki, ki imata količkaj zamasanja za drsssatiko, p natopite k dramskemu društvu "Orel" ia pomaffajte k napredka drnŠtva in naselbine. "Orel" redi ifro "Čevljar", šaljiv jaaaki ifrokas; po igri pa pica, katerem bo igrala izvrstna Vaa prireditev aa bo vršila dna 26. aprila. Zete tek igre js točne ob 7 JO zvečer, y društveni dvorani v BoydaviUa. K predstavi fa veselici vabi društvo vse rojaka ia bliinje okolice in is aaselbiae, da ss udelešite. Vstopnina je ss mo-ške 50e, za ieaake pa Z5e. Torej aa svidenje dne 26. aprila. — Ja» ie vam. da U ko epra -. iS letL takrat daleč aUaa od m Ma m keruîsmss¡2£wbi* zz'^l dosti favoriti U tako ari pravi-f vredna. Kajak Pfctriéuai je ja 'u trapast Jas*. Nekateri sm da m. ašoer maoso pridsšs, ¿i pri aasivtjaje cela s 'krotoo*. Pa naj ddkev je talko spraviti v fovorije kar kočejo, jas lal taka. kot sem naučen ad stri-aa. četudi ae vm na pre-jn jaki olupijo. Prpe. le hitre «pravi skupaj, ker še na, à Kaj bal vati a seboj t" glavna stvari. Pape Mi- bukve, škopulir J cvete ga roda, svetinjoo salezijaaov. ;>a tmsoštrr. ki sem gn dobil od K» ziasirja. Breaeljev zeleni trak in patrov« koravde. Tudi ruslušui krišee Francjošefa je debeu, še | elementi, da vržejo socialističnega županskega kandidata. Vsak teh elementov je delal po svoje, s vsi pa za en cilj. Bankirji in profesijonalni političarji so po meščanskem časopisju bobnaii, da je Hoan nepatrijotičen člo-vek. Drugi so trobili, da kmalu vsi industrijalci sapusU mesto, ako bo socialist zopet izvoljen županom. Duhovni so brumnim ljudem pripovedovali, ds ne bodo {zveličani, ako volijo brezverskegs socialista. E Ampak delavno ljudstvo se je prepričalo, da po stav-karjih ne padajo več policijski krepeljci, odkar imajo socialista sa župana. Industrij si ni in tvomišld baroni so P posuli nekako mehki, ako pride do sporov z delavci in spori.se navadno poravnajo brez stavke, ker se ne morejo zanesti več na izdatno policijsko pomoč. Policija vadršuje red in mir, kadar pride do stavke in ne daje nobenega posebnega varstva dimniškim baronom. In tako ne morejo tovarnsrji najeti še svojih pobojnikov, da bi jih spustili na stavkujoče delavce. ___________ ^ Preprosto ljudstvo je spoznalo, kakšna je razlika,1 Mir p£iaa po raJi£ ako je župsn socialist, ali pa človek, ki ga priporočajo T" ^ ^ — — — demokratični in republikanski profesijonalni političarji js tudi kandidat profesionalnih političarjev pro- pri zadnjih občinskih volitvah. Delavci zaradi te------- prav nič ne plakajo. Ako so privatni velebisKiški in- Jlil}!^ ** »• W sH 1,1 K * J» kandidat pogorel. 1* M d* yremlnja na svstu jn da prihajajo šs bolj -Kjff kaiTCwf ^ počasi časi, ko delsvd ne bodo vedno čepeH ponižno v J* * kotu, kot J ob pod stopnicami, in Čakali ns drobtlne ki UP* d *• * lvttI padajo z njih bogato opremljene mize. . ^ Wsst Park, Okla. — Ko sem se marčeve nedelje zjatraj sprehajal po navodilu zdravnika Is pred aolačnim vtkodom radi vnetja o? eca, kajti svetoval mi je, da al u bpešaejšege zdravila zs odpre vo tistefs kakor hoditi bos po zmrz» lem tlaku, ako le mogoče Is prodno izide solnee, , je bilo ueksko ob šestih zjutraj. Maka! sem jo po Ktrintovski cesti proti severu, kjer Ijndstvo v tistih zgodnjih u-nI navadno še pošiva. Kcdelja je daa boiji, namenjen i «očitka, ker bog je ustvaril šest dni sa močenje (pa ne za vse)-, 'edinega pa, da si zrsvoamo sklju Ceae ude. Ampak pri vsem tac. Is je stari bogse tako določil, i-mamo nekateri v tem ozira smolo, nt m reč, da si agrarno šest dai aa tiskat fulje v tesnih čevljih, sed mi daa pa si jih morasto zdravi. U, tako da za aaa tudi sedmi dsn ni dsn počitke. Vaaj take je mo jc mneaje. - K» torej despem do krllpeta, mi pride naproti mala dekUca, ki ie no prav prijezao pozdravi Kam pa taka zgodaj Y" jo vpra- ' "Kaka se bal pa oblekel f" ".Najbolje, da abšslim srajco kres ovratnika ia Črno ,uknjo a zaasetaas, zelen kla-s čruorasenim trakom iu pa klala a laaree." "Katere nogavice hočeš T" "Nobenih! Ali ne veš, da oče tje kapueini in misijonarji kodi jo koconogiT** ■ "Naredi kar hočeš, Jo«, samo pasi, da ae bodo še bolj brOl nor-is tebe! — Kaj koato pa imeli T" % "Prvo borno korakali iz dvorani r cerkev, kjer ai komo očiadli duše in poslušali boljo . Potem boaso korakali nazaj t dvorano, kjer komo imeli pojedino. PO pojedini pa komo opravljali ia grizli vse, kar je po-Šteaega na svetu."' "Kako se koete pa weatparčuni uvrstili f" "Naprej bo Šla faaa s Jureatam rred. Koieljka ko eskortirala. sa n jiaai kom stopal jas ki aaarkiral Raaputina. Pozcbnik in Vaja ka-ato kadila. Oblak bo pa kvadre pobiraL Zadaj kodo pa prepevali Johaočiae pesmi is Vadie, od ka-tere je tekel krvavi Ivis. — Zdaj pa moram iti, Popa, ker vam, da še čakajo aaa». Kako ss boare i. meli, ti le poves^ ko aS vrnem." ■Vrata so se odprla, jas pa asm ja sa vogalom prav Jtftro odku ril ia si dobro zapomnil oelo mi msko pitanje. Kako je vsa stvar potekla v Barbertoou, mi ni znano, upsss, da ba foročal naš berbertonaki poročevalce v Prarveti. — Opasavalaa. r?' Musi ili i«. .¡;k 1 pela. - Zsdajič sem poročal iz okoliee Los Angeleae ter omc nfl salo v Kaliforniji Z opiaom afi jik dati po nizki eni, da rh sik ns pokrije nhi dela. Le ta je da tam firi preato fat ga toverniška '»: »:•■! "lasem svoj dom," Je zndDvo'jue prâetaviL Blizu poatajs sem s «hta fU dal pevejoče potnike, ki so eo prepevali. V draM so aadrli pr-ograji in ae zabavali po ev„j* it psi tako dandanea, da tisti, ki b. rad délai ne ssaca dobiti dM. 'm zato ta ljudje zauičljive cHlej* **■ ** Ko to pišem, sem v Saa F.-aa ia okolici, kjer opazujem poleg več le podpornik drafter U čitalnico, pevsko ia draamfco Jn štvo. kakor pač potzuk «a« a ve seljem opazuje Prikodnjič ve* napredku društva & N P. J. — Ns Se t le m en t gre m vprašat, ako bas le čaka, šli boa* na ml sijoa v Barberton," mi odgovori Kdo bo pa šslf Ali vas bo ve- lika t'* "O, pola boa nas bo tudi 'sssr-čsli' bomo," ml odgovori tsr le Vprevi dalje. "Glej ga no, kako smo postali pobotal ns West Parku," sem mi-atO. "Saj celo v Bsrberton rana> ja»*? ■ i Prsv imajo, ds gredo očistit «roje koemate dale, ssm mMtl ponovno ter jo kMl proti zapad-al strani. PrilcdU tta drugo stran ceste, zaslillm čadno govorjenje '** Milnje kile. kajti glaa ml je u.|arjal na ulesa, kot bi s« dva prepirala Nisem s« motil. Kaj le je neki tako zgodnja debata, sem si mislil, ubral jo prati stanova aja. odkoder j« prihajal glaa y I "Pojdi i« solit, ti la tvoj misijo«. le poeoči mi a« daš miru!" mi je udaril na uha šenskl glas le Tu bo še nekaj sama. aem al mi sHI — ska bo šlo vas po siučL Pri-MM w rsvuo v amer, kjer asm lahko slišal razločao veako sam segal tadi V gorovje, kjer al bOo ie aanogo snega la se je bilo bati, da bo primanjkovalo vode za usaetno namakanje. Ali, ko to pišem, je vssj v Kaliforniji drugače. Dandanes ss gode čuieii po iznejdbak. Učeajaki še naprav-Usjo umeten del ali aaeg. Letos je prilel v Sen Fraaeieeo iinajdi telj s stroji, a keterth je trdil, da s njimi lakko naredi dci. Kazni bankirji in mogotci so ss mu čudili, verjeli so tsko «slo, da so stavili $3000 ia ie ao aaprs rili pogodbo s iznajditeljem, da doU onih 18000, ako aaprsvi par paleev detje. («%opiei ao maago pisali o stvs-H, le bolj pa potem, ko je res pri-M padati pokkvai del h megle dne 26. marca. Kakor poročajo tu-kajlnji čeeopUi, so dotičaiku la kaj plsčali salo stavljeno vsoto in kvalefni kmetovalci po kribih v okolici Saa Bernardina ao p» leg tege pričeli sbirati vsote denarja sa iznajdltdja. V gorah je rilo aanogo aaega is pa dolinah padal poklevsu dal- Vse to. sodijo. da ja povsračil iznsjditelj s kemičnimi priprsvsmi. Naravi torej uklaaja celo izumitelju To pii^ m 1« radi tega, ker vidim toUko pisanja po ttzalk časo. pisik. ae pa radi toga, da bi mar. da prilel kak lm gastvo m sssMljakik plasti Ob krikih morskih saHvov sem I proti Saa Joe«, rodovitni S romsntičnhni grič« i« pri- jejo aajvol ItaLiaal ia DatmeuT si Tadi aokaJ Cel«v j« Um as StaajoaUi ia Moveueev. Pri r»M-ka Petviču. kjer sem IskI arkaj opravka, aem izvedel manika/. Kajaka poznam Is L Miasemt . Pa. — Vsak «aie-nja s daloaa, pa nuj Is jaz. 8Ubc razmere ao to rud| dela. Ki dru gaga tu kot tovarna, ki izgaluj« dinamit, in ielezotopOnica, t kateri delajo po 13 ur ponoči ter 13 ur podnevi za borik 40 een!^'. na uro. V dinamitai tovarni je nekoliko hnljH saeli^ifc Tam prejaMja na uro po ii do 00 «satov, ali kdor gre delat tja aotri. se igra s livljenjem, kajti človek ni nikdar varen, da vm skupaj n» zleti v zrak. Messs dni aazsj sta zleteli v srak dve poslopji in ne srečs je zaktevala dve čoveškl frtvi Enega aa našli vsega solznega, od drugega pa mah kole t glave, da ao vedeli, kdo j«. Bila ata oba donučina, ki sapnKata ženi in otroka, katerim bo adaj j m-iba plačevala po SM na mre?, dokler ae kater» šena na oaaofi. ti poroko vdova namreč izgubi prv zijo ali konus. Godijo se tukaj čadas rcll Barbi Jflemenčičcvi so aa baje prikazali trije kndiči, ko je šla it vaai na avoj dom. Natančne mi a: | ob kateri uri, bilo je paS pozno ponoči Dva ata bila menda Črna ter ata imela rogove, ia o-gen j je gorel is njiju. Tretji pa js ba bel Govorico so pričoli širiti, da je bil eden njen staaovslee, ki je pri nji umrl in ae vrača, ker j« venda vas dolarje zapravil pri «ji. Svetoval bi ji da sa pada v CVt sago, da jo blagoelovi katar i Dvaindvajaete in tako na prst' atrakove napram nji neškodljive Kar katarju naj izroči dolarja, ¿6 jo tišče, pa ji garantiram, ds ja ne bo več stralilo. Povedati pa moram, da sem it: di sam videl velik strak. Po pol 11 ob treh je bilo v gozdu, ka mi j« rekel moj voznik, naj gram iskit orodje. Stopil aem čez krib, da V. bil prej aa meetu, kar se nactikrat pred audo pri podrtem drevesu prične vzdigsti sod v zrtk. Kar neka jeza ase je popadla, ko s« j tako postavljalo pred mano. Stopil sem po eevko, ds posvetim strahu, ako ae vrnem naz«j, v pa zim, da brunda prod mano med ved s sodom aa glavi "Čo še medved ae spoštuje VolsUsdovt postave — patom naj bi ja pa lju d je," sam si arislii Koačno bo treba v Bsfrberton V spovedi če bom dobil odveao. Ako ba same vuljala ta suka, ae bo potrebe-obrniti k svetniai, kj«r gotovo dobim odpaatek. — Pozdravljam vae čitatclje Proavet«. — Johan IZ PRIMORJA. V Dolini js poklical občinski ko-ssisar k sski zastopnike vasb vasi v občini dolinski, da ss ptsveta-jejs o popravi seat Heato fâm posvetovanja pa je povzel besedo neki fašist ia govoril zbraaim mešam dva uri o vseh smffaUk vprašanjih, ki pa afaaajo s popravo east nobene sv ase. Taka jim js ponovno povedal da so s«daj v Italiji ia da morajo radi *ksj* nega eporezume oddati vsaj Sf-kaj- glaaov fašUtoveki Usti — tako ae spodobi. Ns lalost ps js maral pa dvtk urah ugotoviti šs se bik vse njegove lepe besede brez-uapešae, ker d also deli ljudje ničesar dopovsdatl. aifeStoa paetui uradaik - Ns glavni polti v Tastu ao le delj času sgiaavala rasna pšsau ta ssva-ji Vsi škropi rivusteljstve, da bi prtto sa sled tata. m aatsls bras» ■Iliai Končno js va4|3idevo v rake polléija la dvema ftete|rti voma as j« p^sre^ilo izslediti kriv. ea v oaebi 22-letaefa poitaega t rL^^a J» «mir»4 ser«e. Jika v OmUW Jempa ia lačen z neko Jau^ Grudnovo iaCatknie« le-dalje i^ Xl aaljufije ia tatvlac MajerT? > patopal akoli iu ae > ^^ dajal ee je » Jaaip. £££ •upL Padgrajskyja. ^•riat Imel je izredno nevestah ia jik ja več prsv ae »atopna a marši in SSJSL ^s aeto mlad« gmpod ^ a koljfc drulbe. V par tela* «u» «IjabOa ia v splošno zsdevalkT drašine tudi saročila. Zaroda» je satv^jovai da je njegov očTJJ pokojen sujor. Še ster in bolekea. Da podpre to svojo U i ^ ^ [rsl v neki ljubljanski dnevnik ta. d! prav čuden parte, da je uurf t Voloaki upokojeni major pL Star. *** to je njegov izaušljem očt. Kot bogat in ljubezniv zareeeaie je izvabil od arečnih stariev tuli precejšnje poeojilo. Spodi« tek f« je pustolovskemu šeaisa pri Mki S^rpadičnl-" nevesti" T gt. petri na Krasu- Tadi njo je zasaabn ia jo vabil v svoje mreie Ko je M drugim zvedel da ima dekle pr«. eej ima vitega mraka v Celja, js sklenil da tudi njemu nekeliks olajša SMlnjiček. Ukradel je niti škodo. Celjaki svak jc bil pa bolj previden in je pisal sveji m. rodniei V Št. Peter, kaj je aa stvari. Z njenim odgovorom ji b3a razkrita Hajerjeva postoiov. Ščina in prebrieani slepar je rs-vozil s svoje šenitovanjike peti v zapore. Kadi 140*0 dinarjev j9 k>td ubiU avojaga očeta. V aela Orms pri Subotiei, as js pretekle dai zgodil čuden slučaj. V hišo trla. aa Tapodla je prišla neka cigas-ka. Dosm ai bilo aikogar dnu«, ga, rasea 20-letaega aina Matija, da mu prerokuje. Ciganka ma ji prerokovala, da bo zelo •recez, da bo poatal velik gospod iveter. nega alovcaa, seveda semo pod pogojesa. če izroči eiganki 10.000 Din. MStija ni mnogo razmiiljsL Šel js in ukradel očetu 10.000 Dis in jik izroča eigsnki Po tem ds-godku so Ifatijevi reditelji »i» žili ds se njikov sin nekam čad» no obnaša. Za tatvino 10,000 diss-rjav Se niso vedeli. Neke noči ps opazijo roditelji, da se pribliiaji sin Matija očetovi postelji * šem v roki Oče in nanti sta skoti-la po koaei, zagrabila Matijo is ga nasnsnila policiji Pri polki* je Matija vae priznal. Iijavfl * da je imel aamea ubiti očeta da bi oče nikdar ne zvedel za nje*«-vo tatvino. Matija je bil pndrfai v zaporu, dočim se je ra cigank» izdala tiralica. Dvfgaaje potopljenih ladij m jdraaa. Tvrdka Aleksandf Pavlovll ia Mihejlovič y u 000 Dia dobila od vlade dovolj nje. da ame is morshih globin dvigniti troje ladij, ki so bile potopljena m časa vojae. Potopi** ladje so bile last Italije io je ene izmed ajik "Osribaldi" 1«) do 120 metrov pod vodo. u je izgovorilo pravico odkopa reija ia Ueitacijo mater.jsls «• vas ladje, ki bi sa dviga«*- v Sloraaiji - Tu je k+U več akrov zemlje pred i denarje. ta tadi pcoeejšnjo V ministrstvu šum ia rud * j* osnovala komiaija. »»Iirt * £ potovala v Slovenijo, da ^ndin teren za astsaevitev smderuc f zdarske šale. Ists komU.js ps tudi aalog. da izdela za nov« f ads rak o šole ačai aačrt. Trgovina s dsldstt r Vojvodist —S V Seati je prišU * »led večji zlooin«ki po* krinko IzaeU^i^eg. bWJ tnprvala z dekleti MUdi- š^ tam m je obetalo, ds sr plečno izseli V Amerik« k«*^ [km. ps deklet. prišU P^ aaMk meja, ao jih zločinski sgs*| veeb evropskih ceatHh nov zločinske drulbe je mares ; lj»ifo ^rezatk. P**^*. k^a«T5se i*- OROT* y APRILA. 1»»<- PROSVETA Del»«k«Jl'ic'' mi. ^federated Pre»*.) .r i ^kiMleleveko poUtOao gibanj«. ■ Vin« — Dne 30. mart* k Cna^ih in drugih na- inke strsuke v Mmneeou. • iuhoni.City.-I>»« 9 maja Trii konvencija fsrmsrskih In organizacij v Oldebom rrto ustanovitve Fsrmer-Labor ^.Sodelujejo tudi socialisti. ' fraurisco. — Farmer* La-^rtv v Kaliforniji ima svojo "učijo 1. junije. Socialistična v državi sodeluje. Kova delavika banka. "oo. - Organizacija tokovnih strojevodij, ki ie ima le v raznih drugih mestih, je ila carter za ustanovitev ban* T Bostonu t glavnico $500,000 preostankom $100,000. Kakor |0,| tako w? tudi tukaj proda-dcleži le unijam in članom n krojaška unija t Friscu. kn Francisco. — Krojaika uni-Amalgamated Clothing Work-of America je tu organ isirala o unijo St. 266 s sto člani. Štrajk na 1. maja. letroit, Mich. — Unija elektri-jev v Dctroitu jc sklenila, da tavks 1. maja, ie kontraktorji iviiajo me*de na $1.2 j imajo $1. .26 na uro. ibioeumunska KONFErenca razbita. poskus js sopet padel y vodo radi Besarablje. hinaj, 4. apr. — Peta rusko* un»ka konferenca ae je včeraj lila — kakor prejšnje štiri — vprašanja Besarabije. Sov« ki delegat jc so zahtevali plc-nt za provinco Bcsarabijo. Ple-it naj odloči — So predlagali le viki — da ]i Besarabije osta-pod Rumunijo, da li ae vrne v ijo ali hoče biti samoatojoa tli. ltumunski dciegatje ao od* orili, da o plcbiacitu ne ame fovora. Nato so se Rusi Važaost zsdostnega . spssjs. ;;■ u (Jafotlov. odd.Uk r. L. L S) Ako ste podvrženi ^ glavobolom, neprebavpoeti, čeatim pre-bledom in aUlni utrujenoetl, vpra Šajte se najprej: "Privoldujcm li si os» m ur spanja vsako noč t To tpraianje se adi marsikomu mor* da nevažno, aH is odgovora na to Vprašanje ai razlagamo doatikrat vzrok tek težkoč. Spati aadoeti jc jako važno, kaj* ti apanje je doba naše rasti. Spimo, da ae izpočijemo, in ravno tekom epanja ae tkaniae nalaga telesa obnavljajo in popravljajo po obrabi tekom dneva. telo je megočaa zgradba U aa-mih drobnik stanie ali eelie; skupine teh s tank tvorijo tkanine in organe naiega telesa Te atanlce in tkanine «o stalno obrabljajo in, ko razpadejo in zamrejo, jih obtok krvi poganja a seboj, da jih ialene is telesa skoti kolo, pljuča ali izločila. Vsaka mieei in vaak gibljaj prispeva k obrabi na-lih tkanin. Čim težje delamo, bodisi t možgani ali t mišicami, tem hitrejie se obrabljajo to atanlce in tem več atrupenih odpadkov mrtvih atanio prehaja v kri. Da Živimo, jo treba popraviti ali na-domeetiti te degenerirane ataniee. Nekaj tega popravljalnega dela ae vrli potom hrane, ki jo jemo, in potom traka, ki ga dihamo, in večji del tega popravljanja se vrii tekom spanja. Moi in energija potrošena po dnevu ae tako obnavlja po noči. Po domače temu pravimo: izpočili amo ae po spanju. a;4. Važno delo ee torej, vrli v našem telesu tekom spanja 4p radi* tega je prav,, da privoščimo tale* au zadosti čaaa, da ae to delo zvrti. Ako telo nima tadoatnega časa za to, delo obnavljanja in poprav* ljanja ne bo dovršeno. Kaj potem sledi f Utrujenoet s stalno pojemajočo sposobnostjo za delo in zni-žano odporno silo. In ko je odporna eiia oslabljena, smo najbolj dovzetni proti napadu raznovrstnih boletni. w Koliko čaaa treba opati T Nekdo potrebuje več, nekdo manj, ali v tej dobi nervotnega gibanja in i konee. VOLILNA KAMPANJA V MEHIH. daedniski kandidat je so topet na agitaciji. léxico City, 4. apr.,— S teme* ia porazom vstašev je volilna ipiiua v Mehiki zopet atopila •nnaliu tir. Eliaa Plutaroo predsedniški kandidat doto stranke, je odšel v države, Kerih jc bila revolta. Priredi > vratu »hodov. General Angel drugi kandidat, je tudi na **nju. Kaoul Madero, brat P*a umorjenega predaednika, Horeaovo kampanjo. ri«rij jc bil ustreljen general M Gurcia Vigil, bivši gover» Onace, ki jc Vodil vstale v *Ji revolti. trenja, napornega dela in, napor* o so se Rusi pri- nUl «»biv i« P'** olgurno »o poslorlH tu konferen«ef JV da ne-manj od ooom ur je potrebnih, da ee nadomeatijo zgu-be, nakopičene tekom povprečnega dneva. Sedaj vprašajte ae, dali dajete evojemu teleau dovolj čaaa po noči, da itvrši delo obnavljanja. Ako tega no delate, potem upravljate glavnico in ne le obreeti avojega adravja in poele-dica bo neizogibna poguba. Glavobol , neprebavnoet, zaprtje In Čnt utrujenoeti to le varnoatni signali, ki vaa opoaarjajo, da telo dobiva premalo epanja. Ako apite zadoati, se zjutraj zbudim osveženi in počni. Ako ae pa, ko vetanete, čutite utrujeni In slabe volje, pomenja, da ni bilo zadosti epanja. Nadoknadite takoj. Pojdite lati dan nekoliko ur bolj rano epat in apite, ako morete, dokler ae ne zbudite osveženi In zadovoljni Ako je telo imelo tadosti čaaa za evoje delo, to apozaate takoj. Ne zljubi ae vam dalje apati. Eden izmed največjih pripomočkov ta tdravo apanje je dobro prezračena sobe. Imejte polno lahkih torkih odej lo držite okna Široko odprta. Potem etru-pi, ki jik telo izločuje, ne ostanejo v eobi in sveži trak ves čaa se loga a zad^itnf; količino b in 2,268 kopal. I«H bo torej oaeminšeetdcset ¿«^«r p« nesrjorlki kotel ■»flvania. ki velja sedaj za ¡¡Ji' hotel na svetu. ^ h"!,! },o tndj trftj< ntj# f Poslopje na svetu. fcuieare je dobil aanpnioo. ■m 4. HPr. — Fraeoaka zbor- r J* ¡¡-rekla 1'oinearejevl /aupoico a 406 proti .' ''oincare je oblju m fratinji odstopi ekonom-l«Jpi-ijo Porurja tavezni-pnporoliln Dfwrsovc ¡2* "lovijo Franciji eno E?lU,,h mork takojšnjega pW« Hn.ga plačila od n* ' «jaška nkupapejja Po. «tene. dokler NVmčijt Bf •dolgov, »enrboraspn. C ^"daj PogUoel Eli V« kampanjo, ki ae r^ maja. Ženska kaprica. Anetta ae je smehljala kavali* rju. ki je aedol poleg nje in jo kratkočaail a svojim nevsakljiviai humorjem. Bila sta si najboljša prijatelja. Pobožala ga jo po alatih^laaoh in ao zaarla akozi odprto okno. Lahen vetrič je prinašal vonj bezga ... in is pravljične dalje se je čulo zaljubljeno petje koza. "Pomlad," je aadrhtela duši, njen pogled je poetal temen, aa* (Muula se je ... Rekla je: "Pomlad je . . . pri* drhtelo je oelo v sobo do naju dveh . . . Pomlad, božanstvens, čudapolna .. Kavallr ae je glaano aasmejal in dejal: "Anetta ... včasih al lo nekoliko eentimentalna. To tl več ne priatoja ... Tudi jas ae vooelim pomladi, ke# je topleje, ker eo ce* ate suhe .. , "Grdo je, da tako govorili'' "Med prijatelji!" -• "Da, pozabila aem, da ava al samo prijatelja ..." «. "Kaj pa še hočeš večf Ali ni to 4ovolj lepot" "Lepo jc . . . lepo je kot aoUa v očeh .. "Anetta, občudujem tel Kako ai te umirila l Ali ae še opominjal one mrzlo noči v marcu, ko ava ae raagovorilat" •• "Spominjam ae . . . Spomina ne vduli nobena volja I — Snežilo je kot o Božiču. Burja je talila ... Sedela sva v topli aobiei in ae pomenkovala. Nenadoma ai me pogledal tako Čudno. Srce me je aa-bolelo in boječe eem ae atianila k tebi. Ti ai me pa odrinil in dejal: "Pogovoriva ao." Zaalutlla aem da jc vae končano ! Ia tihih aanj je ostala resnica, življenje . . ." Po ovinkih ai mi povedal, da mo ne ljubil. . . Stresla aem ae, nekaj je počilo v meni in preetra* lila aem ae laetne miali: "Igra." V istem hipu aem bila revnejla kot aleherni berač. Propasti Izropana je bila moja duše, izčrpana jaz ... Solze so se mi t^Ule. — Vsaka je bila težka od ipoje bolesti . . Ti si me bil tolažil in božal. . Vpražal si me: "Kako naj ti po megamf" "Proaim te, daj mi atrupal" aem ti rekla. Trenutek gtmse . "Ponudil al mi prijateljatvo." Umolknila je in dalje zrla v opoj-no temo, apomnlla se je trenutka, ko ji Je dal prijateljstvo za vso njsno globoko in verno ljubezen. Prijateljatvo — alepe miši 1 Glaano je dejala: "Poatala sva ee «ril "In kaka prijatelja! TI ai pa poatala vaa druga in tako ljubka 1 Skoraj bi ae zaljubil v tebe!" "To nI v programu!" «'Res, ljubka ai! Kdo bi si bil mislil, da al tako razumna ,,. Ali ae še apominjaž, ko aem ti dejali "Anetta — ti al samo domišlju-ješ, da mene edinega ljubiš . . . Ti mala duŠiea, to Je bila aamo tvoja kaprica!" "Da," je rekle trdo. "Ženeka kaprica!" V iatem moment« je padel kozarec. Njen glas in jek kozarca, kako ata ae zlila a rezko melodijo ... "Tema je že," je dejel on. Prižgala jo luč. Pogledal je na čreplnje in veselo ks pel: "O, ljubezen, ti razbita čela!" javna govornica. Glttovt Uanov S. N. P. J. in ¿it a tal j* v Proovato. j »« i j • \ ^ < • «i • t Uaooln, m. — Od naa ni kaj dobrega poročati, a da rojaki ne bodo mislili, da amo eo Sloveucl odselili od tod, se oglašam s novicami is naselbiue. Delavake razmere ao pri naa tako piškave, da jih ni vredno omenjati. Imamo dra .premogorova, katerih je o-den do sdaj sa silo obratoval, drugi po. obratuje malo boljše kot uiti. Na vaake tri tedne dobi kopač po en teden dela, in še takrat je doati takih proatorov, da ne more v njih nič nepravitl. Zato ae avetujem nobenemu rojaku hoditi aem za delom, ker ga jo tu teško dobiti. Če bi pa koga veae-Ulo imeti z nami vred počitnice, naj kar pride. Nemila amrt je pretrgala nit življenja Alojziji Eriznnan in A-maliji Bregar. Prva je bila rodom Ograkega in članioa Arbeitcr Kranken und Sterbekaeae ter prav priljubljena mod našimi rojaki. Drpga pa je btla članic* S. S. P. Z. Obe gori Imenovani ne aapu* Mata sa aeboj družine, kakor Ža* lujoča soproga, katerima iarekam tvoje aošalje. Društvene razmere ao tu le pre-eej povoljne. &e amerom dobimo kakega novega proailea, ki pristopi k društvu. Društvo "Zagoraki zvonovi", št. 116 8. N. P. J. je na zadnji redni aejl prišlo do debate glede aavetllča. Nekateri člani ao aa izjavili, ki tudi tpadajo k hr* vaški zajednioi, da ao čitali v gla< ailu zajcdnice, da njih glavni od* bor deluje na to, da bi ao vae slo-venske svete in jednote adružile In bi žli akupno na delo, da bi ae atvar Čimprej uresničila. Članstvo je potem zaključilo, da damo dopis v Proeveto in apeliramo na glavne odbornike ter članstvo S. N. P. J., da delujejo za združenje In fgedo akupno na delo ta tavati-šče. Resniea je,'da je članstvo S. N. P. J. oddalo večino glasov sa tavetišče, pa jaz nikakor ne mislim, da amo mi iami v atauju u-staaoviti tak aavod uspešno, ker jo navessu s ogromnimi stroški, Čeravno je S. N. P. J. ena največjih slovenskih organlsaeij. Sa* mim nam vseeno ni mogoče postaviti zavetišča in «a vzdrževati, da bi imtU uapeh. Ako pa glavni odbor v te svrho razpiše izredni a* sesment, potem vemo, kaj nas čaka, da ne bo drugega kakor prepi ri pri društvih na sejah in po listu Prosvcti. Skušnje imamo isza zadnje influenee, ko amo imeli la* redni asesment, koliko Člsnov jo odstopilo od društev samo za ti* etih par eentov. Nekateri ao potem sicsr stopili nasaj, a veliko število smo jih izgubili. Se enkrat torej epellram na glavne odbornike poaameznih zve* in jednot, naj se združijo k skupnemu delu za koristno stvar. V združenju Je moč. Predno dopis kondsm moreni izreči pohvalo radi našega sten-skega kolederja, k^r ima tako fino sliko, ako pridč turojen človek v hišo, ga prav hitro opati. Ne vem, zakaj mu tako dopede. Upam, da bomo dočakali drugo lelo, da J>omo imeli boljš« slike na koledarju, čeprav ne toliko liomembne, same da jih vsak no bo občudoval. Pozdrav zavednim delavcem in čitateljem Proevetel — Anton Itifl trmrmu glavni stan« tatr.M ta lawmdalx avx* chicago» iixinois. Imienlni odbori ; UPPRAVNI ODSEfti * * i mm lit POHOTNI OM&Kj t 4-iíír.sííw4^! M' ' Oeešsk, 414 W. IUr Joka Isrlul OSKEONJSOKROUKi vznoono OKROŽJE i XAPAONO OlUtOUIi no LN It El OMIKI ^N^àjjwedeedBik. MIT-M U. Nadzorni odbori Frak Salts. atsd.sdalk. MM W. Msk »t., CUeaa^ Ul., Fraak •k, MIT A v«.. CUvala »d. O.. Wnikaa llHer, 0464 Si. Oslr «U ■Isad, OkU. Zdrutitvonl odbori Prsdaedalki Fitak Alsš» tIM lo. Crawfsrd A«^ CMsege, lil. Jsik« Ov*a, MM W. Mik li.. Ckleam. III. Jm. Ikak, MM Or»«» Cl., CU^sad, Okle. VRHOVNI ZDRAVNIK i Or. P. i. Kam, MM Si. Clale Av, Oeealaad, O. a «I. edkenUM, kl delajo v «tai ^ VSA PISMA, kl ae aeiaisio aa Pr*da*d»iat*o S. N. P. J* MST-M S«. VSI ZADEVI BOLNIH» PODPORI SI NASLOVI« MaMke taj» aUlvs S. N. P. J., SMT-M U. LawadaU Ata, CU«m* W- OENARNI POSIUATVI W STVARI, U se iMsjogk lavslseeloiga uum lo J«4»»i« mM. •• maw*«i TsJMItva S. n. P. j, SMÎ-M So. Uma-dalo Ava« dilaag». HI. VSI lADIVI V ZVEZI I RLAGAJNIIKIMI POSU ee aellljajo aa aaalovi BUfajsUlv» S. N. f. SMT-M 1% Uvadalo Ave^ GUsaga, IM. ^^Mllaai lialc Milifüjo v §1« sa aa| Fraak Zalla«. praMalka aadsaraaga adkava, élgar aaalav Jo sgeraj. Val arlelvl aa «I. paralal adaak ae saj pallljaj» aa aaalati laka 1 v—4. 407 W. Haf S|., 8oria«HsS M* ž Val dapésl la dráfl api»t. aaaaaalU, aglaal, aaratalaa la iflrk ia t avaai a glasilay liáaala, âaj se pošilja aa aaalavi MPmte$a=, Sa. Lawadala Ava.. Cblaaga, III. TAMK WBBKSS 1APLNT1V ▼ ZRAOVX ftKAMDAL. (Nadaljevanje a prve atrani.) in Minglom, in japonaka družba al je najela pravno tvrdko Cad* walder, Wlckersham A Tait. Mitsuijevl pravni taatopniki to nsieli lastne rsčunske pregledo-valee, da pregledajo knjige, ter poslali eelo kopieo podotkov aa vojni department. Zakljnlek de partmentove ponovne preiakave Je pokatal, da je vlada upraviče* na do $2,000,000. Lane je pregledal tudi Bosehe-vo zadevo. Kakor y dognal Lane, Je vied* plo'ela Beocbevi skupini $420.000 preveč, ne da bi bila prej»la le en nikel ta to. Volandt mu jo natoèil, je rekel Lane, naj se loti te preiskavo. Kedstje Je bilo Izvedeno preglodaaje računskih knjig, la cela stvar Je bHa poslana na pravosodai department sa nadaljnje poetopanje. Knjige ataro ameriške Bosehe -re dmlbe so pokazale, da je njene premoŽenje vredno kakik M,-300,000. Letni dobiček se Je sukat okoli $1,000,000 do $1^00^00 pred predaje, ia premaieojo oaso-njene tvrdke je eopll l |Slf. M 0P0 aem strahu pred poaledieaml bo» leanl in al pomagali priti do kske-gr veselja, potrudili se asmi vete* liti, kolikor največ mogoče. Z veseljem si bolnik poapežuje 9orga* nisem, da pošilja možganom razvedrilo in ae mu jačajo misli ter so bolj dovzetne do veaelja in življenju ter odpornejše proti ialo-sti in bolezni, ki bolnika tare. Bolnikom, ki trpijo na notranjih boleznih, torej svetujem, da nI pomagajo na kak način priti do veaels drulbe in zabave. Videli bodo, kako bo veaelja učinkovalo na njih bolezen in jačalo Jim misel. Vsaka notranja bolezen povzroča namreč tudi razbolelo do lUšljijo, zato je bolniku potrebno, da najprej oxdravi svojo tuUli ter ne bo vedno miilil ns bolezeu. Marsikdo si misli, da mu asi mogoče tega atoriti, ter bi ae veselil, ko ga boleaen muči, kar pa je seveda napačno. Dokler je v nJem ftiv Ijenje, je vse mogoče. Priporočljivo je za vse, tudi za tiste, kl imajo drušiue. Kes je, u-ko ata oče ali mati bolua na notranjih boleznih, da je t«*ko sa* pustiti njiju druge, toda treba ju pomniti, če vlditu ua domu vidno žaloet, da to škoduje bolulkovim mielim in slsbo vplivu ns razvoj bolezni. Bolnikova dolžnost je, da oe odatrsiii od tistih, ksterib navzočnost bi ga žalostila in al poišče prostor v veaelju, kjer nI ja* dikovanja. Videl bo v kratkem spremembe ua tdravju. Notranjim boleanim je torej prvi pogoj adravllatva veaelja, vesela družba in jaano llee tiatih, ki imajo opraviti okoli bolnika. M al uasmešek privabi drugega, kateremu aledi tretji itd. Vsi pa potivljsjo bolnikov orgsnisem iu odstranjajo škodljivo misel na bo* lečine. Bolniki na notranjih bolet* nih, ako hočemo, da nam bo spomlad vrnila ljubo zdravje vsaj deloma, veselimo se In radujmo kjerkoli in kolikor nam je mogočo neglede na to, kaj rečejo drugI' ftcvfeda mora veaeljt imeti meje. Dolžnost bolnikova je, da ai laj-au bolečine iu poapelujo zdravje. To sem pa^irepričan, da ae da v veliki meri doseči a člatlm veseljem. — Jernej Kokelj. LISTNICA URBDNXÉTVA. 1. E., Olaridge, Pa. ~ Vsi p pis ni popoln. Uredništvo more vedeti, kdo pošilja dopis. PuSy trga Vašega dopisa tudi ui more mo priobčiti brez podpisu. NAZNANILO Ol ZANVALA. H tu¿nim srcem naznanjam ao-rodnikom, auaneem'in prijateljem žaloatno vest, ds je sa vedno za* NAZNANILO IN ZASTALA. i"»1 moj ljubljeni soprog 1st oče PRANK BO£lÛ. .f V.ljèem Zdravju, veiji odporne- »Miv«* kotS|Zi9Ü * " 4 apr. — Danaki ^ '"«snje zadeve Je bd AH Mfl taaH pmvtlne pisat la1 kakih $12X100,0(10. Vae ta je v«, li M-kvo. d. ¿L¿*EZ¡L**1 wZZFm* rek tuje ^.J.^rodd M.rtinu V sovjetakik rtMboM^>ÍSm ttavtlM'*, katere Kernu ze 04 190.000 JMkjfU» PUčati 20 odatatkov .1$ jsdSlS ¿ NM Ra prodaj iRji »• laataioo je Wie tad. $2^00^00 • '-k« lHneg. dovka. Woa mate N. V77 V gotovim in iladalk ob.e«|eah InHn, Pa. — Težko pričakovt ua spomlad je vendar prišla. Mnogi so jo t veseljem sprejeli v upt-nju, da je prinesla s seboj nebroj spnmemb za nadaljao življenje delavstva. Veliko delavcev jo težko pričakovalo radi slabih ros-mer, da Jim spomlad prinese več d sla, katerega jim ai nudila zima, ker veš dela pomeni za delavec tudi boljše življenje v njegovi dolžini Mnogi pa ao jo težko pričakovali vaied bolezni, zopet v upanju, da jim spomlad povroe ljubo zdrs v je, Vssk se želi ozdraviti, ker v zdravju vidi aepreeoaljivo bogastvo, kar je tudi res. Ce je človek zdrav, je bogat; ako je bolan, Je eiromak. oe glede na to, koliko premoženja preaure. Ako ei bolan, ae ti vidi vae narobe, nobenega veeelja nimaš, akoravno ee priče tebe vee rsduje. Bolnemu «lovska ee rpdovaaje ia veselje vidi pooto, nepomembno It var> ka. kar ae oo ne mere veseliti i bo-lesen m« je vaišila organizem ve oelja v teleau Bolnik vedao misli le aa evejo bolezen In aje posle dlee Zato Je bolnik« broziaioeku ■Militi, da bi mu spomlad Vraila zdravje ako bo vao objokan in la-loaien. ko Jo zagleda, »pomlad bo imela le tallko vpliva aanj la aji gova boleaen, da ga «prati v grob. Doeti bolnikov ki ai podalJAaio Življenje, ako bi oe živeli v ved- li tulniui srcem namenjata sorodnikom, prijsteljem in znsneem žalostno vest, da j« nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu dragemu bratu ty)RJANU 8ABBRNIK ftel je dno 22. mar« o I. I. od doma ua pošto In se ni več vrnil, našli so gs v Miehigsn Lake (Jezeru) priCudahjr, Wie., hudo po-Ikodovanega. Na kaklen način Je prišlo 4o tega, se do danes še ni iznašlo Rojen Je bil leta 1M9 v Galiisnu ns Koroškem. V Ameriki jO bil 11 let. Pogreb se Je vitli po kstoliškem obredu v Ctt-dahr-Milwaukee, Wis. Prav lepo oo aah valju Jem mojemu bratu ftnkrteiju ze ves njegov trud In aa darovane krasa« venet. Lepa hvala Frank Mrarljeku, ki me Je aprejel is Livlngstone v Milwau-kee, Wla., k r»ogrtbu. Nadalje ae lepo tabvelim Anton Krjaven Rojen je bil 20. septembra, 1677 v Moravčah pri Litiji na Dolenjskem: Umrl jo dne 17. marea, 1024. Pogreb se Je vrlil doe 19. marea t. I., po katoliškem obredu na njegovo zahtevo, na katoliško pokopališče na Ro/ai Oak, Mlak. Umrl je za eušico, za katero je hI* ral nad leto dni. Lepa hvala njegovi sestri Ksnjr Boliš, njegovemu brstu Joe BoŽil In njegovi soprogi za vao dano pomoč in tolažbo v dolgi bolezni, ter za darovane h rasne vence. Hvala za darovane venec tudi d rutinam M. Akoda, K. Oabrovšek, B. Travnikar, J. Trav-nikar, K. Trampuš, J. Vihteli«, f. Pavlleh, 9. Hsnksr, nsdalje lepa hvala sa venec A. Parne, ter Charleju In Cirilu Oabrolok. Mrčna hvala za darovane venee in za poslani der, tudi rojakom It 6 Mille Reed. Upa hvala članom John Na/unu in Kalihs of (Jolumbus to darovani ki sta nam bila v p»>mo4 v teh želoetnlh urob. Lepo hvala tddl njegovem gospodorju in goepodiji, kjer je bil na tto novanju ia hraai u ves njih trud in požrtvovalnost, kakor i adi m darovani krasni renec. I hala lepa voem njegovim prljaUljem za kresne «¿staven* Venee M aa vri* ležim pri pogreba. Hvala vnem «kupa Tsbi drogi brat, pa bodi lahko avobodaa gruda, dekonla! si pot trpi Jen jt, proet «i vseh muk. počivsi v miru Žalujoč ootalii Joeeph lo Peakreelj lle-kprnik, brate v Ameriki V eteoem kraj« po Domlaik, Morija in Aaaa. in vdeležitev pri pogrebu. Iskrena hvala vsem, kl ate obiskali pokojnike, sa čaaa njegove l*olezn(, ter voem, ki ete prešuH ob njegovem mrtvaškem odru. ae vdeložili pogrebe in ga opremili k zadnjemu počitku. Km na hvala vsem «kupd. Tebi ljubi soprog in «če pe žalimn, počivaj mimo v ameriški grudi, zapustil naa si vae preroiio a spomin nsl ostane sa vedno v nalih srelb, žalujoči ostali: Alojzija Božič, Joeeph, Alojzija Jr, MtanU), Paulina Vlnoent, Frank. Angela Joka iu Tonjr ,otrool. R F D. »os $06 A, Kojal Otk, Mleh. FKOSVETA APRILA Javnost t Varšavi je pretresel te dni neobičajen slučaj silne ljubezni dveh bratov do neke ¿ene Neki vdovljen veleposestnik v Poznanju je namestil za odgojite-ljieo svojih otrok neko zelo krss-no mlado učiteljico, v katero pa se je kmalu smrtno zaljubil. V to lepotico pa ae je zaljubil tudi nje-kov brat in ker se nit! eden ne drugi ni hotel odreči v iiTljenjn svojim občutkom za krasno učiteljico, sts ae sporazumela sa eme-rikanski dvoboj. Eden bratov je poteguj} črno kroglo in se je prisrčno oprostil od brata j nato pa je odšel, da ai vzame življenje. Srečnejšega brata je na to začela mučiti vest in zato je pohitel sa bratom, da prepreči izvršitev njegove namere. Naletel je nanj na Železniških tračnicah ravno v tre-notku, ko je drvel po progi eks-preani vlak. Med bratoma je nastalo ruvanje, ker ee je vsak hotel žrtvovati za drugega, toda nobeden ni botel te žrtve sprejeti. Medtem je pridrvel ekspree in je raztrgal oba brata. Ko so prinesli njuni razmesarjeni trupli domov, ae je učiteljica, ki jo bila povod te nesreče, tako ustrašila, da je dobila silen živčni napad in jo najbrž ne bodo mogli ozdraviti. RAD BI IZVEDEL za naslov Andrejs Peric ia i govo soprogo Barieo Peri*., kateri rojakov ve za ojih m naj mi to sporoei, sko bosta sama ¿it sla ta oglas, naj at j« na moj noalov: Ivan Teialki,! Box 95, MQburn, W. Va. 4000 (Del je.) ZA KUHANJE PIVA DOMA imuno r zalogi aU<4, hnclj, da to vae drag« potrebs,1 posrt to ae prrprMajtr. da j« doma pri kuhani redno t« na.-boijh a m nejti. Dobiti je tudi ibirto m «lakirnic to rasnih tooci», (ti. Mi vam dostavimo aarotila f» M, tefao « va« kraj«. Groeerijam, aladlidarjca h tj dajalna icleanine damo prta«« pust pri ve*Jih naročilih. P** informacije na: FRANK OGLAR, 0401 S«p*rW AVMM, CU««M Vedno galanten. Nevesta: "Cula sesat, da ai imel kot samec vse polno znanja z raznimi ženska mL" Ženin: "Bfc, seveda I Moj princip je bil: preizkusi vse, a poroči najlepšo." Več kot 40 NOVIH SLOV. PLOSC ZA VAS GRAMOFON PESMI, MOŠKI ZBORI, MARiE, POLKE, VAL CERJE, ITD. PIŠITE TAKOJ PO NOVI BREZPLAČNI CENIK NA. VICTOR NAVINSHE* SSl Gr«m St.. H njtb roditelji — ta roditelji • jo a**jo baasčaao poslovanje ee vlagale, niti ■ kje stanujete, Vae nejuspeie 3M> poalovaaje i KASPAR STATE B ataro domor-ae e« prodajah^ (affidavits) J ; 5 I I