Nhhi plačana t gotovini. Leto LXIV., št. 230 Ljubljana, sobota 10« oktobra I93I Cena Din i.- Izcaja vsak dan po po Kine, lzvzemSl nedelje ln praznike. — Inserati do SO petit *Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—, već ji inserati petit ▼rsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVN1ATVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica it. 5 Telefon flt. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg 6L 8.----CELJE, Kocenova ulica 2, — Tel. 1&0. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — « Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NOVA BRiiNINGOVA VLADA Sestava nove Briiningove vlade ni izpolnila pričakovani v Nemčiji v inozemstvu pa je izzvala ugoden odmev Berlin, 10. oktobra. Po novem posvetovanju državnega kancelarja z državnim predsednikom je bila snoči sestavljena druga Bruni ngova vlada. Ministrska lista vsebuje samo eno novo ime, in sicer prof. Warmboldta. Nova vlada je sestavljena naslednje: Državni kancelar in zunanje zadeve idr. Bruning; finance in pod kance! ar Dietrich; branih a in notranje zadeve Gronner; gospodarstvo prof. Wannbo1dt; delo Stegerwald; promet Treviranus; prehrana Schiele; pošta Schatzle; pravosodje državni tajnik Joel. Berlin, 10. oktobra. Današnji listi ooširno komentirajo rešitev vladne krize s sestavo drugega Briiningovega kabineta. »Berliner Tageblatt« pravi, da nova vlada nima prav nič večje avtoritete, kakor jo je imela prejšnja. Čemu je bil potem potreben tolik krik in vik, ko je Nemčiji v sedanjem položaju notranji red in mir najbolj potreben? >Vossische Zeitung« poudarja, da se v vladi prav za prav ni ničesar izpremeni-lo. O kakem preokretu na desno ni niti govora. Dokaj kritično presoja novo Briiningovo vlado glasilo socialno-demo-kratske stranke »Vorwarts«, ki poudarja, da je treba sprejeti novi Briiningov kabinet dokaj skeptično in počakati, da se bo videlo kam meri. Posebno nevarna se zdi združitev notranjega ministrstva in ministrstva za narodno obrambo v eni osebi, kar spominja na diktaturo, ki pa je socialna demokracija ne bo dopustila. Najbolj razočarani so listi nemških nacionalistov. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« odkrito priznava, da predstavlja nova Briiningova vlada hudo razočaranje vseh, ki so računali, da bodo dobili nacijonalni krogi odločilno besedo. *•Lokal-Anzeiger« pa vidi v sestavi drugega Briininerovega kabineta samo začasno in zasilno rešitev notranje krize, ki še ni dosegla vrhunca. Francoski komentar Pariz, 10. oktobra. Tudi pariški tisk posveča rešitvi vladne krize v Nemčiji vso pozornost ter v daljših člankih komentira sestavo druge Briiningove vlade. »Journal« poudarja, da taka rešitev nemške vladne krize ne bo ovirala zbližanja Francije in Nemčije. Čeprav se novi Briiningovi vladi ne more odrekati nekakega prikritega diktatorskega obeležja, je glede na lojalnost, ki sta jo pokazala Hindenburg in Brtining, skoraj še več upanja na ugodno rešitev in ureditev medsebojnih odnošajev, kakor pa, če bi bil na krmilu režim, ki bi bil izpostavljen vsem viharjem sodobnega propadajočega parlamentarizma. >Ma-tin« je bolj skeptičen in poudarja, da je na vprašanje, ali zasluži nova Briiningova vlada več zaupanja kakor prejšnja, zelo težko odgovoriti. Angleško mnenje London, 10. oktobra. »Times« se bavi v uvodniku s sestavo nove nemške vlade ter izraža mnenje, da bo taka rešitev nemške vladne krize učvrstila notranji red in mir v Nemčiji in s tem tudi povoljno vplivala na razvoj nemške zunanje politike. črni oblaki nad Daljnim vzhodom Vojna nevarnost narašča od ure do ure — Nova japonska nota kitajski vladi — V konflikt bo posegla tudi Amerika London, 10. oktobra. Po časopisnih vesteh grozi nevarnost, da bo na Japonskem zaradi bombardiranja mesta Cingoov izbruhnila vladna kriza. Nemiri v Mandžuriji so se baje pričeli širiti brez pristanka japonske vlade. Japonski vrhovni poveljnik v Mandžuriji se je osamosvojil in utemeljuje napad na mesto Čingeov s tem, da je sklep maršala Čangsilianga, po katerem se je mandžurska vlada preselila iz Mukdena v Čangčov, ograža mir v Mandžuriji. Šanghaj, 10. oktobra. Japonski poslanik Je včeraj odpotoval v Nanking, kjer bo izročil japonsko noto, ki opozarja kitajsko vlado, da bo morala nositi odgovornost za vse posledice, ker ni zatrla protijaponskega gibanja Gotovi inozemski funkcijonarjd v šanghajii so baje izrazili mnenje, da so Kitajci pokazali zelo veliko potrpežljivost ln da računajo na zaščito Društva narodov. Ce te zaščite ne^bo, bo vsekakor prišlo do padca kitajske vlade. Na drugi strani so Kitajcem naklonjeni krogi naziranja, da so se japonsko vojaške oblasti odločile končati sovražne akcije in da hočejo odgovornost za morebitno vojno napoved pripisati Kitajski. Washington. 10. oktobra. Zaradi grozeče vojne nevarnosti na Daljnem Vzhodu, »e je ameriška vlada odločila zastaviti ves svoj vpliv za ohranitev miru. Na včerajšnji sep ministrskega sveta je podal zunanji minister Stimmson obširno poročilo v položaju v Mandžuriji v zvezi z japonsko kitajskim konfliktom. Vlada je sklenila dalekosežne ukrepe, ki se bodo objavili še v teku današnjega dne. Pariz, 10. oktobra. Zunanji minister Bri-and je imel včeraj popoldne dolgo konferenco z japonskim poslanikom Jošisavom, ki zastopa Japonsko v Svetu Društva narodov. Razpravljala sta o razvoju položaja v Mandžuriji. Po informacijah v tukajšnjih gospodarskih krogih smatrajo za verjetno, da se bosta Briand in angleški zunanji minister Reading osebno udeležila izredne seje Sveta Društva narodov, na kateri se bo razpravljalo o japonsko - kitajskem konfliktu. Volilni boj v Angliji v razmahu Volilna borba se vrši v znamenju štedenja — Volilni govori po radiju London, 10. oktobra. Volilni boj je že ▼ poLnem razmahu. Volilni manifest delavske stranke bo objavljen danes. Bodoče ■volitve bodo v znaku štedenja in sicer v dvojnem smislu: 1. ker je varčevaln. program glavna točka volilnega poziva in 2. ker je varčevanje deviza volilne propagande. Kratka volilna kampanja, prazne strankine blagajne in izogibanje trojnih kandidatur v številnih okrožjih bodo ob- čutno znižale volilne izdatke naprajn prejšnjim volitvam. Angleške brezžične družbe se že sedaj pripravljajo, da bodo dale vsem strankinem voditeljem priliko, da se po radiju obrnejo na volilce. Macdonald, Baldwin in sir Samuel so že govorili za vlado, Henderson pa bo še za opozicijo. Tudi Llovd Georgeju bodo dali priliko za govor po radiju. Ameriško zlato za Francijo • Le Havre, 10. oktobra. AA. Včeraj je priplul iz Newyorka prekooceanski parni k >Ille de France< z 272 zaboji zlata v vrednosti 13 milijonov dolarjev. Stanje nemške državne banke Berlin, 10. oktobra. AA. V teku tedna je zlata in devizna rezerva nemške državne banke dosegla 1,360.800.000 mark. Ob koncu minulega tedna so te rezerve znašale 1,439.500.000 mark. Denarni obtok je dosegel v toku tedna vsoto 4,523.000.000 mark ter se zmanjšal napram minulemu tedna za 86,000.000 mark. Inozemsko Imetje v Nemčiji se je v teku tedna zmanjšalo za 113,000.000 mark. Delavski izgredi v Španiji Madrid, 10. oktobra, s. Socialistični in radikalni delavci so se danes spopadli v vasi Gileni v seviljski provinci. Dve osebi, med njimi poveljnik meščanske garde, sta bili ustreljeni, mnogo drugih pa ranjenih. Kino Ljubljanski tvor _Telefon 2730_ V nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri Douglas Fairbanks Trije mušketirji Cena Din 4, 6 pri vseh predsta* vah Fuzija romunskih petrolejskih družb Bukarešta, 10. oktobra Po informacijah >Cuventura< sta se fuzijouirali dve veliki rumunski petrolejski družbi, Creditul Minier Fetroul Roman in Sundajur. Osnovna glavnica fuzijonirane družbe znaša 2100 milijonov lejev. Amerika in vojni dolgovi Washlngton, 10. oktobra. AA. Iz vladnih krogov se je zvedelo, da namerava vlada Zedinjenih držav ostati pri svojem prejšnjem sklepu o vojnik dolgovih. Vlada ne bo ins tisti rala na odplačilu, ako bi presegalo plačilno moč dotičnih držav. Navzlic temu pa je vlada Zedinjenih držav za to, da evropske države izpolnjujejo veljavne mednarodne pogodbe in da se po njih ravnajo, kolikor jim je to mogoče. Izid olimpijskih tekem v Atenah Atene, 10. oktobra. A A. Končni izid olimpijskih tekem v Atenah je naslednji: prva je Romunija 25. druga Jugoslavija z 24, tretja Grčija z 18, četrta Bolgarija s 4, peta Turčija s 3 točkami. Upokojitev Beograd, 10. oktobra. Z odlokom ministrskega predsednika je vpokojeni dr. Sve-tislav Hodžera, šef kabineta ministrskega predsednika. Minitra dr. Kramer in Pucelj v Ptuja Ljubljana, 10. oktobra. Davi sta prispela iz BeogTada v Ljubljano minister za gradbe dr. Albert Kramer in minister brez portfelja Ivan Pucelj, ki se jutri ob 10. dopoldne udeležita v Ptuju otvoritve banovinske sadne razstave. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2256.65 _ 2263.49, Bruselj 782.64 — 7S5, Curih 1098.45 — 1101.75, London 211.86 — 219.36, New-york ček: 5589.63 — 5606.63, Pariz 220.68 — 221.34, Praga 165.86 — 166.36, Trst 284.67 -r- 290.67. INOZEMSKE BORZE. Curih, 10. oktobra Paril 19.95, London 19.50, Newyori 502.50, Bruselj 70.50, MIlan 27.10, Madrid 45.50, Amsterdam 205, Berlin 118.50, Sofija 3.67, Praga 14.96, Varšava 56.60, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.03. Slavje dela Otvoritev palače Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih nameščencev v Gajevi ulici Ljubljana, 10. oktobra. Lovorjeva drevesnica in dolga državna zastava je v Gajevi ulici davi naznanjala, da je bil ob 11. dopoldne otvorjen dom Posojilniškega in h rani mišk ega konzorcija državnih nameščencev. K slavnostni otvoritvi so se zbrali zastopnik bana načelnik dr. Leo Stare z banskim svetnikom Mencinger jem, župan dr. Dinko Puc ter obč. svetnika Orehek in Likozar, mestni fizik dr. M. Rus, šefi občinskih uradov, ravnatelj Jančigaj, inž. Mačkovsek, ravnatelj mestne plinarne inž. Bartel, za dravsko finančno direkcijo pomočnik finančnega direktorja g. Spindler, za Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu inspektor državnih železnic g. Deržič, za Kreditno zadrugo uslužbencev državnih železnic g. Jeras, nadalje dr. Dobida kot zastopnik glasila državnih uslužbencev >Naš Glas«, od Posojilniškega in hranilniškega konzorcija pa so bili znani bivši dolgoletni predsednik poštni ravnatelj g. Podgornik ter vsi sedanji odborniki in seveda tudi vsi trije projektanti stavbe arhitekti inženjer-ji Fatur, Kos in Platnar. V poslovni dvorani je goste pozdravil predsednik nadzorstvenega sveta g. Uršič, predvsem pa zastopnika bana, župana, zastopnika finančne direkcije in zastopnike vseli drugih organizacij. Obenem je oprostil poslevodečega podpredsednika dr. Valentina Rožiča, ki se je brzojavno oprostil iz Beograda in želel največjega uspeha. Pismeno je Čestital tudi predsednik viš. dež. sodišča dr. Rogina, brzojavno čestitko je poslal tudi Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu. Po kratkem nagovoru je g. Uršič prečita! brzojavko, ki bo poslana Nj. Vel. kralju. Čita it* flmtrovano *»vijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Nesreča v šubičevi ulici Ljubljana, 10. oktobra. Davi okrog pol 10. se je pripetila na vogalu Bleivveisove ceste in Šubičeve ulice nesreča, katere ž rtv je postal France Ker-žič, zaposlen pri prevozniški tvrdki Kerš-manc v Linhartovi ulici št 36. V omenjenem času je vozil Keržič poln voz premoga, sedel pa je visoko na kozlu, vrh premoga. Iz neznanega vzroka je nenadoma omahnil in padel je z voza naravnost pod konja, nato pa so mu šla kolesa dvakrat čez prsa. O nesreči je bila obveščena bližnja policijska stražnica, ki je pa telefonično pozvala reševalno postajo na pomoč. 2e čez nekaj minut so nezavestnega Keržiča prepeljali v bolnico. Ležal je do 11. v nezavesti in se šele nato osvestil. Bil je tako slab, da ni mogel govoriti. Keriičevo stanje je zelo resno in se je bati katastrofe. Zeleni voz gre v pokoj Ljubljana, 10. oktobra. Zeleni voz, ki je prevažal policijske jetnike, razne pijančke, delomržneže le v>5-ne metuljčke ter so si ga Ljubljani vedno z nekakim respektom ogledavali, gre v pokoj, štiri leta je bil v policijski služb' m je prevozil v tem času najmanj 10 000 jetnikov, sedaj pa ga bo nadomestil avtobus. Kaj hočete! Vse se modernizira in tudi ljubljanska policija ne sme zaostajati za drugimi. Pustila je preurediti star osebni avtomobil znamke aPuclu v komfortei avtobus, v katerem bo prostora za več oseb. Avtobus ima solidno karoserijo, zavarovano z zamreženimi okni. Av omobil ne bo služil samo za prevoz policijskih jetnikov, temveč po potrebi tudi za nagel prevoz stražnikov in kriminalnih nralni-kov za primer kakega večjega kriminalnega dogodka ali za naglo intervencijo policije. Zeleni Henrik bo v bodoče uporabljen samo v najnujnejši potrebi. Regulacija Bistrice pri Domžalah Pred leti se je izvršila regulacija Kamniške Bistrice v svojem toku mimo DomžaL Medtem, ko je nad mostom, preko katerega pelje cesta Domžale-Ihan, voda osvojila novo strugo in teče v od kaza ni smeri, je pa približno 350 metrov pod tem mostom ostala nova struga prazna, ker teče voda poles nje. Ob povodnji pred leti je namrč porušila približno 25—30 metrov kamenite škarpe tako, da teče sedaj popolnoma na desni stra ni izven regulirane struge. Pri tem trga voda ob tej novi strugi, ki je sedaj že okoli 120 metrov Široka, vso rodovitno zemljo, kjer so Še pred nedavnim bili tu lepi travniki Danes jih seveda ni več, voda jih je Sledil je govor predsednika g. R o a t a-n a, ki ga objavljamo v notranjosti Kata. Po predsednikovem govoru je v imenu ljubljanske občine čestital župan dr. Puc, Češ, da je slavnost sicer skromna, vendar x teh težkih časih zelo važna in pomenljiva, kajti ponosni dom so si postavili državni nameščenci, ki nosijo pač največja bremena konzumentov. Za ta uspeh se imajo predvsem zahvaliti samopomoči, svoji jekleni vztrajnosti in kolegijalnosti. Zahvalil so jim je tudi v imenu mestne občine, katere naloga je podpirati šibkejše sloje, ker so dali s svojim domom drugim nameščencem vzpodbudo k delu. Posebno zahvalo je pa izrekel nameščencem za dom šam, ki bo v okras mestu, saj je Gajeva ulica v sredi mesta, pravo srce gospodarske Ljubljanou Zupan je zaključil svoj govor povdarjajoč, da bo dom kmalu dobil dvojno vrednost sedanje vrednosti. Predsednik Uršič se je županu zahvalil za čestitke, obenem pa ponovno poudarjal zasluge mestne občine za dom, češ da je takor-ekoč občina poklonila državnrm nameščencem svet in previzela ja.astvo za posojilo, da je bila tako omogočeua zgradba lepega doma. V imenu Saveza nabavljalnih zi-.lrug v Beogradu je čestital inspektor g. Deržič ter zagotovil, da bo prihodnjič Sa^ez Izpolnil dane obljube ter utemeljeval, zakaj teh obljub centrala ni mogla izpolniti. Dom naj bo vzgled tudi drugim zadruga-JL, ne samo v mestu, temveč tudi po deželi, da bo vsa banovina preprežena z domovi javnih nameščencev. Po tej kratki svečanosti so si udeleženci ogledali palačo ln so se o njej nadvse pohvalno izrazili. Po končanem ogledu so odšli gostje v gostilno, kjer jim je bila prirejena prav okusna zakuska. odnesla. Bistrica si je osvojila to pot že ▼ dolžini skoro 1 km, kar da približno 120.000 m* rodovitne zemlje. Posestniki ob tej vodi trpe seveda zelo občutno škodo. Eden je celo na svoje stroške dal škarpo popraviti na istem kraju, seveda ni mnogo dosegel, ker jo je voda zopet razdrla. Kot rečeno, popraviti bi bilo treba le kakih 25—30 metrov kamenite škarpe in osnažiti začetek pred leti regulirane struge od tega kraja dalje tako, da bi imela voda prosto pot. Kaj pomaga škarpa v taki dolžini, ko pa ni v strugi ne kapljice vode. Sedaj, ko ni deževja in so vode še majhne, bi se stvar lahko hitro uredila, kar sicer ob narasl'h vodah ne bo mogoče. Prizadeti po-sestn:ki prr-f i mo, da si to mesto ogledajo pristojni oi gani in izvrše to, za sedaj jako majhno delo, ki pa lahko, če se opusti, zavzame take dimenzije, da bo škoda nepopravljiva. Prizadeti. GledaliSki repertoarji DRAMA Sobota, 10. oktobra: Takšna je prava. Red a Nedelja, 11. oktobra: Kralj r*a Betajnovi. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iz,ren. Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torek, 13. oktobra: Takšna je prava. Red D. Sreda, 14. oktobra: Vest, premijera. Izven. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 10. oktobra: Viktorija in njen hu-zar, opereta, premijera. Izven. Nedelja, 11. ostobra: Vijolica z MontmaT-tra, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Simfonični koncert opernega orkestra v Unionski dvorani. Izven. Torek, 13. oktobra: Viktorija in njen hu-zar. Izven. Sreda, 14. oktobra: Sfieguročka. Red E. Četrtek, 15. oktobra: Damski lovec, Car se fotografira. Premijera. Izven. Dve novi premijeri v naši operi. V četrtek dne 15. t m. bo dala naša opera dve premijeri in sicer Damskega lovca, ki je doživel lansko leto svojo krstno predstavo v pariški Opera Comique v režiji in koreografiji bivšega našega člana g. Vacla-va Vlčka. Damskega lovca je napisal moderni francoski skladatelj Marcel Delanov. ki je kombiniral petje s plesom, ter je pravzaprav celo delo pesem gest Nastopajo solisti in cel baletni zbor. V6i so oblečeni v stilizirane šahovske figure. Za Damskim lovcem se vprizorj Curt VVeilova opera Car se fotografira, moderno delo nemške operne literature. Naši tehniki v Nemčiji Naši strojni- in elektrotehniki so bili od 29» avgusta do 6« septembra na poučni ekskurziji Ljubljana, 10. oktobra. Več veš m znaš — več veljaš, zmaguješ pa rudi lažje borbo za obstoj, ki je vedno težja ter zahteva od slehernega človeka celega borca. 2al .»e pri nas tega redki zavedajo in le tožijo, da nas v nekaterih strokah obrti in industrije ter pri specijalndh delih izpodrivajo tujci. Ako bomo sposobnejši, bomo pa mi izpodrinili tujce. Pohvar"ti pa moramo hvalevredne izjeme. Naši mlajši, im tudi nekaj starejših, strojni in elektrotehniki, absolventi strokovnih šol naše Tehniške srednje šole, so organizirani, njnh organizacija pa ne spi, temveč ji je prva skrb izpopolnitev* strokovne izobrazbe svojih članov, njihov napredek in uspehi. Zato tudi prireja poučne ekskurzije doma in v inozemstvu. Letos so bili na ekskurziji v Nemčiji cd 29. avgusta do 6. septembra. Program je bil zelo lep, prej so ga podrobno proučili tako, da je bil čas čimbolj ekonomično izrabljen. Ekskurzijo je vodil g. ing. A- Ditrich. Najprej so krenili v Lipsko, da si ogledajo lipski velesejem. Tu jim je šel posebno na roko naš častni konzul Georg Maver. Sploh so pa bili udeleženci ekskurzije povsod sprejeti z vso prijaznostjo in ustrež-Ijivostjo od nemških oblasti, odnosno javnih organov, da se niso mogli načuditi, saj smo pri nas proti tujcem precej rezervirani ter skoraj prezremo ekskurzije iz inozemstva. Tako so imeli n. pr. plačane vozovmfce za vožnjo po železnici za III. razred, dali so jim pa .prostor v IL razredu. Na lipskem vol esej mu so se udeleženci ekskurzije morali čuditi nemški delavnosti im podjetnosti. Kljub težkemu gospodar-fllkemu stanju je nemška industrija še vedno močna. Naši tehniki so se predvsem zanimali za elektrotehniko in kovinarstvo. V elektrotehničnem oddelku so se seznanili s svetlobno tehniko, z raznovrstnimi najmodernejšimi svetili in reklamno razsvetljavo, kakršne najbrž pri nas še dolgo ne bo. V oddelku za stavbarstvo so bili prikazani razni sistemi zgradb z najnovejšimi, praktičnimi konstrukcijami. Napreden duh, smisel za praktičnost z najmodernejšimi pridobitvami tehnike se je očitova! povsod- Ko občuduješ vse to, se prepričaš, da je pri nas tehnika šele začela prodirati, zdi se ti, če prideš iz ozkih razmer, da se ti odkriva bodočnost, doba tehnike, čeprav si v sedanjosti. Iz LLpskega so tehniki odpotovali v Frankfurt, kjer so si ogledali dve tovarni elektrotehničnega materijala. Tovarno Hartmann & Braun jim je razkazal pijonir v merilni tehniki, J. Troll, ki se je povzdignil od vajenca do glavnega direktorja v dobi 521etnega nepretrganega s'užbovanja. Izredno zanimiva je zgodo vinska zbirka merimih instrumentov, ki jasno prikazujejo njdh razvoj. Podjetje je vzorno organizirano. V tovarni Voigt & Hoffner so tehniki videli tudi mnogo novega. Izdelki te tovarne so svetovnoznani. Izdeluje elektroinsta-lacijsk: materijal oljna stikala itd. V velikem laboratoriju preizkušajo izdelke z ogromnim transformatorjem, z napetostjo milajon voltov. Našim fantom so pokazali taksne poizkuse in vsi soglašajo, da je najzanimdvejš-* izmed vsega, kar so videli v Nemčiji, & j^olzkusi. Svetlobni loki dolžine 2 metrov te ogromne napetosti električne energije so že prava umetna strela, učinkujejo naravnost mogočno. V Frankfurtu so naši tehniki prenoeilii v posebnem zavodu, ki je zgrajen nalašč za potnike im je prav za prav hotel, imenuje se pa Maus der Jugend, vendar cene niso hotelske, prenočišča so zelo poceni, čeprav je za udobnost preskrbljeno v vsakem pogledu. Iz Frankfurta so odpotoval« v Momako-vo. Čeprav so že nekoliko poznaLi po opisih in knjigah ogromen Nemški muzej, vendar so bili zelo presenečeni, ko so si ga ogledali. Za natančen ogled pa bi ne bilo preveč mesec dni časa. Ta muzej je opisan v debelih knjigah, zato bi bilo že samo naštevanja za knjigo. Od početkov strojev, tehnike, preko njih razvoja do triumfa tehnike vidiš nazorno prikazano vso zgodovino človeškega dela in uma z razvojem gospodarstva, industrije in tehnike, ki so v zvezi s stroji in njihovimi pogonskimi sredstvi. Prvi stroji, ki so se poganjali s stopanjem in z rokami, so na čelu dolge vrste vseh mogočih pogonskih strojev, slede jim primitivna gonilna kolesa na vodo, potem se pojavijo turbine, za njimi parni stroja, parne turbine, motorji, eksplozijski stroju Vidi se razvoj ra voltov :n 16 */, pe-rijode. Električni tok odvajajo preko glavnega stikalnega prostora in transformatorjev po daljnovodih kot tok visoke napetosti 115.000 voltov. Voda se odteka od hidrocentrale v Ko-helsko jezero, iz jezera je pa izpeljana po prekopu v spodnji tok reke Isare. Ta poučna in vzorno pripravljena ekskurzija je udeležencem mnogo koristila in jtim še bolj nodžgala ljubezen do dela, okrepila težnjo za napredkom ter jim pokazala smernice za nadaljno delo. Iz Celja —c Koroški bratje v Celju. Drevi ob 20. se bo vršil v dvorani hotela ^Evropo« v Celju koroški večer z nasloinjim sporedom: 1. Nagovor predsednika celjsk^nra pododbora Koroškega kluba. 2. Predavanje dr. Janka Anirjca. 3. Deklamacije. 4. Pevske in godbene točke. — Jutri, 11. t. m. zjutraj pa bo bral v župni cerkvi dr. Janko Arnejc mašo za umrle slovenske koroške voditelje in borce za Koroško, nato pa se bo ob 10. vršila v dvorani hotela Evrope III. rodna letna skupščina Kluba koroških Slovencev. —c Veliko obrtniško zborovanje v Konjicah. Jutri dopoldne se bo vršilo v Konjicah veliko obrtniško zborovanje, k', ca je sklicala Zveza obrtnih društev dravske banovine v Celju. Zborovanje se bo pričelo ob 10. dopoldne v dvorani konjiškega Narodnega doma z naslednjim dnevnim redom: 1. Obrtniške organizacije in stanovska zavest obrtništva (poroča g. Drag3 žabkar). 2. Obrtniški krediti (poroča g. Stojan Holobar). Sledita ustanovitev Obrtniškega društva v Konjicah in pa us*ano-vitev cenzurnega odbora Obrtne banke za konjiški okraj. Zadnja točka bodo slučajnosti. Pričakuje se udeležba obrtništva iz vsega okraja in ne le iz Konjic. —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vključno petka 16. t. m. lekarna ^Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. —c Glasbena Matica v Celju ima svoj redni letni občni zbor v prostorih Matice v ponedeljek 19. t. m. ob 8. zvečer z običajnim dnevnim redom. —c Celjska koča. Jutri se bo vršil pri Celjski koči velik sestanek turistov iz Celja in okolice. Bo tudi planinska trgatev grozdja in pujsek na ražnju. Pričakuje se večji obisk kot doslej. Poset je bil zadnje tedne zelo pičel. Za jutri je 9PD naročilo lepo vreme. —c Izgubljeno in najdeno. Ga. Vera Ravnikarjeva je izgubila 8. t. m. med potjo od Kralja Petra ceste do celjske javne bolnice zlat prstan s 5 briljanti in 4 modrimi kamni, vreden 2000 Din. — V mestu sta bili najdeni damska rokavica In letos nja pasja znamka s št. 132. izdana v celjski mestni občini. Paradoks. — Kaj je paradoks? — Ce je milijonar slabokrven. Stavimo gibanje v mestu in okolici Gospodarska in denarna kriza vpliva tudi na gradbeno delavnost Ljubljana, 10. oktobra. Vreme je kakor nalašč za zidanje, vendar zastaja delo na nekaterih stavbiščih in sicer samo zaradi denarne krize. V Prečni ulici al je omislila tvrdka Geršak Sc Co. na dvorišču dvonadstropno hišo ter enonadstropni nadzidek k pritličnemu poslopju. Oboje poslopij je v grobem sezidano in pokrito In bodo pred zimo vsa dela gotova. Zidarska dela vodi stavbnik Hugon Schell. V Hajdrihovi ulici, ki gTe s Tržaške ceste proti vzhodu ter reže Marmontovo in Verstovškovo ulico, si je omislila svoje domovanje učiteljica Pavla Hočevar. Zidanje je toliko uspelo, da bodo čez nekaj dni tesarji postavili ostrešje, na kar začno zidarji ometavati notranje in zunanje stene. Svetla, moderna stanovanja s kopalnico bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju. Pod streho bosta dve sobi. V nizkem pritličju bodo drvarnice in pralnica. Stanovanja bodo bržkone že letos gotova in porabna. Zidanje ima v rokah stavbno podjetje Rudolf Terčelj iz Šiške. Na Bičevju, to je na projektirani ulici med Tržaško vesto in Marmontovo ulico, je pognalo iz travnatih tal betonsko temeljno zidovje za visokopritlično, enonadstropno hišo Ivana Zagoričnika. Svet je plačal po 40 Din kvadratni meter, torej že 10 Din dražje ko njegov sosed Kramar. Pod njegovo streho bodo stanovanja v visokem pritličju in prvem nadstropju ter v podstrešju oziroma v drugem nadstropju. Z delom se bodo tako požurili, da bo poslopje do zime sezidano, pokrito in od znotraj ometano. Kar bo še ostalo dela, ga izvrše na pomlad. Zida mu zidarski mojster Alojzij Berčič iz Stare Loke. V ulici, ki gre sporedno s Koroščevo ulico na Selu, so te dni ogradili stavbi-šče ter začeli kopati gramozna tla za enonadstropno hišo pleskarja TJršiča. Z delom se bodo tako podvizali, da bo poslopje vsaj v grobem sezidano in pokrito pred zimo. Spomladi se bo z delom nadaljevalo ter bodo stanovanja vsaj za maj gotova in porabna. Hiša bo stala na odprtem prostoru ter bo v sobah dovolj svetlobe in solnca. ki je pogoj zdravja in življenja. Zidanje je prevzelo štabno podjetje Rudolf Saksida. Pri Sv. Križu si je zgradil visokopritlično, enonadstropno hišo kamnoseški mojster Franc Kimaver tik svojih delavnic. Lepa svetla stanovanja bodo v visokem Pripomočki za kopel dojenčkov 1. 35° C vode; 2. vata ali frotiraste rokavice (ne goba); 3. Palmira-Baby milo (ker je absolutno nevtralno, zelo raztopljivo in peneče); 4. mehka brisača; 5. Palmira-Baby Lanolin-krema v kožne gube. 6. Za zaključek veseljapolnega dela je dojenčka posipati s Palmira-Baby praškom. Današnji živilski trg Ljubljana, 10. oktobra. Že dolgo ni bilo na ljubljanski živilski trg pripeljanega toliko blaga, kakor davi. Ves trg je bil poln letošnjih pr>wdkov, košara je state kraj košare, ogron.uO je bilo zelenjave, pa tudi perutnine so prinesli na trg toliko, kakor že dolgo ne. Zato je razumljivo, da so bile cene blaga razmeroma nizke, sadje je pa tako poceni, kakor že več let ne. Na sadnem trgu je bila tudi velika množina jurčkov, lepo merico so prodajali po 3 največ po 4 Din, kilogram celo za 8 Din. Liter sivk, ki jih je bilo v izobilju, so prodajali po 130 Din. Največ je bilo na sadnem trgu jabolk, polni zaboji, zvrhale košare in jerbasi so se vrstili drug za drugim. Prodajali so jabolka od 2 do 4 DLn kg po kakovosti, najlepša jabolka so 5 Din kg. Največ je bilo domačih jabolk, mnogo so jdh pa pripeljali tudi Bosanci, prodajalci iz Banata in drugi. Grozdja nI bilo toliko kakor običajno, prodajali so belokransko po 6 do 7 Din kg, banaško po 4—6 Din kilogram. Domačih eešpeij ni bilo mnogo, pač pa v izobilju bosanskih, ki so jih prodajali od 2.50 do 4 Din kg. Gospodinje so pridno segale po njih, mnogo so jih nakupovali za vkuhavanje. Tudi letina kostanja je bogata, kar se pozna na trgu. Na stotine vreč ga je bilo, prodajali so ga od 130 do 2 Din liter. Za revne sloje je kostanj važna prehrana. Mnogo je bilo tudi hrušk, precej pa orehov, ki so jih prodajali po 3 Din liter. Orehi so letos bogato obrodili. Zelenjave je bik) mnogo vsake vrste, prodajali so jo po normalnih cenah. Kilogram zelja velja na trgu 4 Din, repe pa 3 Din. Kmetje prodajajo oboje nekoliko cenejše, kakor Trnovčani. Živahno je bilo tudi danes na trgu za perutnino in jajca. Cena jajcem je poskočila, davi so jih prodajali po 1.25 Din deloma celo 130 Din komad, pać pa se je pocenila perutnina. Na trgu so davi prodajali piščance po 12 do 18 Dki komad po velikosti, lep par piščancev je veljal 35 Din. Na trgu se je poznal vpliv konkurence Bosancev, ki so pripel j ali več zabojev perutnine in jo razmeroma poceni prodajali. Iz Kočevja je prispel velik zaboj gosi in puranov, prodajala so purane po 45 do 50 Din, gosi pa po 50 do 60 Din komad. Kupčija na trgu je bila zelo živahna, gospodinje so se precej založile * ranum blagom. pritličju in prvem nadstropju. Streha je ravna, torej je hiša brez podstrešnih stanovanj. Pač pa bodo dobro porabni kletni prostori, ker je hiša zidana na suhih gramoznih tleh. Zidarska dela bodo v kratkem gotova. Ostala dela bodo pa tudi tako pospešili, da bodo stanovanja proti koncu tega meseca porabna. Zidarska dela izvršuje zidarski mojster Ivan Erjavec z Jezice. Će greš po Verovškovi ulici mimo nove šišenske cerkve čez gorenjsko železnico na polje, imaš pred seboj naselje železniške družine, ki si gradi svoja stanovanja. Tako bo imel svojo streho železniški izpre-vodnik Alojzij Prešern. Hiša je sezidana in pokrita. Svetla, solnčna stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju ter prvem nadstropju oziroma pod streho. Ker stoji hiša na suhem gramoznem svetu, bodo tudi nizkopritlični prostori dobro porabni. Do zime bo vsaj od znotraj vse narejeno. Spomladi pa omečejo še zunanje stene. Z balkona v prvem nadstropju bo lep razgled na jug, zapad in sever. Prešernov neposredni sosed bo njegov stanovski tovariš železniški izprevodnik Alojzij Vertelj. Njegova hiša je povečem sezidana. Na ostrešju so zaposleni kleparji in krovci, da spravijo poslopje čim prej pod streho. V nizkem pritličju bo eno manjše stanovanje, drvarnice in pralnica. V visokem pritličju in pa pod streho bo po eno stanovanje, v katerih bo dosti svetlobe in zlatih sclnčnih žarkov. Verteljeva hiša bo vsaj kar se tiče notranjosti do zime gotova in se stranke vselijo. Prešern in Vertelj sta plačala svet po 40 Din kvadratni meter. Obe te dve hiši zida stavbnik Josip Misson. Nekoliko naprej bo imel tretji železniški izprevodnik Pavel Otlič svoj dom. Njegova domačija je tudi že pod streho. Zidaj ometavajo notranje stene. V Otličevi hiši bodo v tleh drvarnice, pralnica in eno manjše stanovanje. Ostala stanovanja pa v visokem pritličju ter prvem nadstropju oziroma pod streho. Stanovanja bodo moderno urejena. Stranke se bodo v njih pač bolje počutile kakor v tesnih mestnih ulicah, kjer so gospodinje morale imeti še podnevi luč. Otiču zida stavbno podjetje Rudolf Terčelj. Do zime bodo stanovanja gotova. V kratkem dobi to naselje vodovod in električno razsvetljavo. Vodovodne cevi so že pripravljene in leže v ta namen ob cesti. Narodno gledališče Repriza \esefo'.$re Takšna je prava v premijerski zasedbi in režiji prof. Šesta bo drevi ob 20. v ljubljanski drami. Predstava se vrši za red C. Ljudska dramska predstava po znižanih cenah bo v nedeljo 11. t. m. v ljubljanski drami. Vprizori se Cankarjeva drama »Kralj na B tajnovi« v režiji g. Cirila Debevca. Glavno vlogo Kantorja igra g. Levar, ženske vloge so v rokah gg. Marije Vere, Danilove, Šaričeve, Gabrijclčičeve in Rakarjeve, v moških vlogah pa nastopijo gg. Kralj, Debevec, Cesar, Gregorin. Danes, Sancin, Potokar, Plut, Jerman in Juva-nec. Veljajo znižane dramske cene. Ljudska operetna predstava bo v nedeljo 11. t. m. zvečer. Vprizori se opereta Vijolica z Montmartra. ki jo ddrig.ira kapelnik Neffat, režira pa g. Povhe. Glavne vloge pojo gg. Poličeva, Ribičeva, Ivelja, Janko, Peček, Zupan, Sekula, Magolič, Povhe, Simončič. Oprema kakor v lanski sezoni. Veljajo ljudske operne cene. Kino Matica ^^fl Danes velika premiera popularne očarljive £*raer>ich li''ijtl!iij operete sladkih melodij, petja in smeha Hi:* J m V glavnih vlogah: Anny Ahlers primadona Theater an der VVien. Szoke Szakall, Walter Janssen, Ernst Verebes, skrbe za smeh In zabavo! Krasni dopolnilni spored! Predstave: danes ob 4., 7*4 in 91, zvečer in jutri v nedeljo ob 3., 5., 7 in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Telefon 2124 I Opozarjamo na nocojšnjo premijera operete Viktorija in njen huzar. Opereta je najboljše odersko delo zadnjih sezon in se igra po celi Evropi. Naša premijera je v vsakem pogledu izvrstno pripravljena. Prepričani smo, da bo dosegla ta nova opereta isto priljubljenost, kakršno je uživala in jo še uživa pri nas Kalmanova opereta »Grofica Marica«. Predstava je izven abonmana. Zvočni kino Ideal Danes premiera! Monumentalno filmsko veledelo »Ufe« |„V SLUŽBIl CARJA" Renatte Muller, Otto Gebtihr, Theodor Loos llzdelava tega razkošnega filmskega! [veledela je stala nad 60 milijonov dinarjev! { |Razkošje! Velenapeta vsebina! Danes predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri zvečer in jutri v nedeljo ob 3., j35., 6.. .8. in 9. uri. J Koledar. Danes; Sobota 10. oktobra katoličani: Frančišek Borg., Stremil, pravoslavni 27. septembra: Kalistrat. Jutri: Nedelja 11. oktobra katoličani: Nikazij, Firmin, Negoslava, pravoslavni 28, septembra: Hariton. Današnje prireditre. Kino Matica: Pustna vila. Kino dvor: Vera in zaupanje. Kino Ideal: V službi carja. ZKD: MontbLanc v filmu v kinu Matici ob 14.15. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. Udruženje rez. oficirjev in bojevnikov pododbor Ljubljana, spominska svečanost v veliki dvorani hotela Union. Prireditve v nedelj*,. Kino Matica: Pustna vila. Kino Dvor: Vera in zaupanje. Kino Ideal: V službi carja. Jakopičev paviljon: Jakceva razstava. ZKD: Montblanc v filmu v kinu Matici ob 11. dop. Ilirija : SK Celje, bazena ob 11. dop. na igrišču Ilirije, Ilirija : Svoboda na igrišču Ilirije ob 15.30. Predtekma ob 15.45, prvenstvena tekma Ilirije II : Svoboda IL, Grafika : Slovan ob 13.45 na igrišču 2SK Hermes, Hermes : Jadran ob 15.30 na igrišču ŽSK Hermes, Kolesarske medkhibske dirke na igrišču Primorja ob 14.30. Dežurne lekarne. Dane- in jutri: TrnkoezJ, Mestni trg 4, in Ramor, Miklošičeva cesta 20. Nedelja, 11. oktobra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje: p. dr. Guido Rant; 10.30: Profesor Pengov: O reji rakuna (VVaschbar); 11: Salonski kvintet; 12: Poročila, plošče; 15: Dekliška ura: Praznične ure, gdč. Le-barjeva; 15.30: Ribničan-Urban; 16: Slovenske narodne s salonskim kvintetom pojejo: gdč. Št. Kornečan in gg. Likovič in GostiČ; 16.45: Thoma * Lokalna železnica«, veseloigra (Šentjakobski gledališki oder); 16.45: Fr. Bevk: »Materin greh«, ljudska drama (Ljudski oder); 20: Koncert pevskega kvinteta; 20.45: Flavta-solo ,s spremijevanjem klavirja (flavta Slavko Korošec, klavir: dr. Svara); 21.30: Harmonika-solo, izvaja g. E. Kovač; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 12. oktobra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Prof. Pengov: Deževnik — pomočnik v tovarni ge. Flore; 19: Dr. Vaclav Burian: češčina; 19.30: Higijenska ura; 20: Koncert salonskega kvinteta; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. WU Stev 230 >? L O V F N 55 K T NAROD«, dne 10. oktobra 1931 Stran 3 Zrno do zrna. kamen do kamna... Kakor v Hyde-Parku v Londonu Ljubljana. 10. oktobra. Govek, ki pogleda to veličastno sliko, misli na prvi pogled, da je v Hvde-parku ▼ Londonu, a grad v ozadju ga potolaži, da je še vedno v Ljubljani. Na sliki vidimo vsa tri nova roslopja Pokojninskega iz mestnega vodovoda doseže le IV. nadstropje, od koder bodo vodo črpali v rezervoar ter bodo vsa nadstropja nad IV. nadstropjem dobivala vodo iz tega rezervoarja. Tudi v XIII. nadstropju bodo še kt a vam a' vi«' zavoda v Gajevi uKci med Dunajsko cesto in Beethovnovo jlico. Vse tri stavbe bodo tvorile enotno ogromno palačo in je srednji objekt že dozidan, poslopje ob Gajevi in Beethovnovi ulici bo pa dograjeno obenem z nebotičnikom do zime. Nebotičnik je zgrajen do tal XI. nadstropja, ki so obenem strop X. nadstropja, kjer bo prekrasna kavarna. Skoki stebri kavarne, ki bo vsa v visokih oknih in teko do nje trije lifti, nosijo močan, s kipi okrašen dekorativen venec. Ta arhitrav jc obenem ograj-a 4J4 metra široke terase v XI. nadstropju, ki bo položena okrog poslopja z višje ležečimi nadstropja. Tudi v XI. nadstropju bodo še prostori kavarne, razen njih pa prostor s stroji liftov, ki bosta dva brzovozna, da bodo gostje iz pritličja ▼ pol minute v razkošni kavarni. V XII. nadstropju bo razen kavarniških prostorov tudi še velik rezervoar za vodo, ker voda Foto dipl. tehn. Polde Bricelj. ja bodo prav za prav razgledni stolp, skoraj iz samega stekla, vendar bo pa toliko zidu, da bodo gostje sedel: ob ogromnih oknih varno in se počutili kakor v drugih kavarnah, ter uživali očarujoč razgled nad Ljubljano pod seboj in na vso okolico tja do planin in do državne meje. Ampak, kako bo v kavarni in v stanovanjih nad dimniki centralne kurjave Ljubljanske kreditne banke pozimi zaradi dima, ugibajo vedno malo škodoželjni Ljubljančani. Nič naj se ne boje. ker so to pereče vprašanje arhitekti rešili tako. da bo tudi v najvišjih nadstropjih pri odprtih oknih vedno najčistejši zrak, saj dim lahko izpeljejo iz sosedne palače v dimnike nebotičnika. Ce ne bo posebnih ovir. bo Ljubljanska gradbeni družba že konec meseca na vrh nebotičnika pribila smrečico in nas povabila na likof. skladišča lokalov v pritličju, stanovanje hišnika, centralna kurjava in prostorna predavalnica z vsemi pripravami za kemične poizkuse, ki so bistvo novih panog črne umetnosti. V pritličju je 6 trgovskih lokalov in sicer 1 vogalni ob glavnem vhodu z Masa-rvkove ceste, kjer so še trije trgovski lokali, na Miklošičevi cesti pa dva V L In H. nadstropju so trgovske, zdravniške in odvetniške pisarne, razen tega je pa v teh dveh nadstropjih tudi reprezentanca naše tnristike In alpinizma, saj ima v prvem nadstropju na Masarykovi cesti svoje krasno domovanje Slov. plan. društvo, bolj skromno pa na Miklošičevi cesti v II. nadstropju klub >Skala«. Vselitev teh dveh turističnih central v palačo nasproti glavnega kolodvora bodo gotovo vsi prijatelji naših planin pozdravili z odobravanjem. V III. m IV. nadstropju so stanovanja po 3 in 4 sobe, na oglu III. nadstropja je pa eno stanovanje za samca z dvema sobama, a v IV. nadstropju samsko stanovanje z eno sobo. V TV. nadstropju si je opremil tudi hišni gospodar Savez grafičnih radnikov pet sob in malo reprezentativno dvorano za seje. Savez ima pa tudi v V. nalstropju z izgledom proti planinam krasno predavalnico, a na strani proti dvorišču so prijazne sobe za samce. V fronti na Miklošičevo cesto so v tem nadstropju pralnica sušilnica z likalnlco in podstrešne shrambe, na dvorišče pa dvosobno samsko stanovanje. Palačo pokriva ravna streha iz conco - materijala, ki je zavarovan z betonskimi ploščami. Tipografi so to zračno teraso opremili s prho in vsemi drusrimi pripravami, ki so potrebne modernomu človeku za prijetno bivanje na zra ku in solneu. Zelo ekonomično je rešil arbitekt Su-bic stonnJšče ter je Peljal zložne polžalke od tal do vrha, na sredi te spirale pa teče lift Okrogli stebri v stopniščnih vežah delujejo silno dekorativno, zlasti prijazni so pa široki svetli hodniki. Vsi prostori imajo seveda direktno luč in vsa stanovanja kopalnice na plin. pa tudi štedilnik' so kombinirani za premoe in plin, a v samske sobe ie na:>eljana topla In mrzla voda. Na hodnikih in v predsobah je unorabTjon higijenski teraco, drugje pa nra-v lep parket. Povsod je tudi speljana centralna kurjava, a elektriko dobiva dom po prav Idejni nač.rt arhitekta Marjana Mošiča za blok poslopij na Masarvkovi cesti med Kolodvorsko ulico In Miklošičevo cesto. Na desni dozidani Dom grafikov, tik njega palača, ki še ne stoji, poleg nje pa že deloma dograjeni hotel Miklič. Arhitekt je pročelja Doma grafikov in še nezadane palače prav srečno spravil v sklad na desni strani s palačo Vzajemne zavarovalnice, ki se na sliki ne vidi, prav tako pa tudi z Mikličevim hotelom na levi, zlasti se mu je pa posrečilo izravnati višinsko razliko s figuro na nastavku, ki veže nižji Mikličev hotel z višjo še nezidano palačo. Motiv konstruktivnega opečnega stebrovja in kamna prehaja z Vzajemne zavarovalnice deloma le kot dekorativen element na Dom grafikov in izzveni na še ne zidani palači ter preneha v gladki fasadi Mikličevega hotela. Vnasprotni smeri se pa s hotela gladka fasada razteza čez gornje nadstropje še ne zidan:? palače in Doma grafikov, odkoder se motiv stebričev in polkrogov najvišjega nadstropja nadaljuje v genijih z girlan-dami na - Vzajemni zavarovalnici. Ogelnistolp Mikličevega hotela zaključuje celoto, ki ji dominira visoka figura na nastavku, ki veže hotel z nezidano palačo. Tako pretehtano bi morale biti zazidane vse nove ceste, kjer bi se morale nove hiše podrediti zahtevam harmonije celote. Čast gospodarjem, ki vpoštevajo lepoto Ljubljane. Dom grafikov dograjen Davi smo otvorili palačo Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih uslužbencev v Gajevi ulici, nebotičnik se zožuje v vrh, na oglu Miklošičeve in Masarvkove ceste se pa tipografi pripravljajo na otvoritev svojega impozantnega doma. Palača za palačo, ki so ji gospodarji državni uslužbenci, privatni uradniki, delavci — sami mali ljudje. Od ust pritrgane pare, skrbno privarčevani dinarji — urno do zrna, kamen do kamna . .. Človek se zamisli. Toplo nm postaja pri srcu v premišljevanju, simpatije in občudovanje vstajajo in glava se sama globoko skloni v apoštovanjn pred onimi malimi in neimenovanimi, ki so varčevali in zidali. Stanovska zavest, kolegijalnost, bratstvo, požrtvovalnost in organizacija so tiste čarobne formule, ki so rz njih zrasle palače. Le delo, delo in zopet delo je rodilo tako impozatne plodove, da mora biti nanje ponosen ves narod. Med najdonosnejšimi stavbami nove Ljubljane je Dom grafikov, ki si ga je postavil Savez grafičnih radnika in radnica Jugoslavije, podružnica Ljubljana Skoraj štiri milijone so zazidali v svoj dom — de lavci in delavke! Na najlepšem prostoru so kirpill okrog 600 kvadratnih metrov obsegajočo parcelo, poiskali najboljše arhitekte ter najvestnej še stavbnike in obrtnike. S premislekom in počasi so se pripravljali k delu in s srcem so spremljali zidanje. Tako so si zgradili dom, ki so ga veseli sami, z veseljem ga pa pozdravlja tudi vsa Ljubljana. Arhitekt inž. Vladimir šubic, ki je postavil Pokojninski zavod m Delavsko zbornico na Miklošičevi cesti, veliko mestno stanovanjsko hišo na Jegldčevi cesti, Trgovski dom v Gregorčičevi uMcyi, sedaj pa gradi Pokojninskemu zavodu ob Gajevi ulici med Beethovnovo ulico in Dunajsko cesto palači z z nebotičnikom, je tuđi tipografom napravil načrte. Umetnik pa ni delal samo gospodarjem, temveč vsej Ljubljani in je palačo spravil v sklad z njeno okolico, namreč na eni strani s Plečnikovo palačo Vzajemne zavarovalnice, na drugi strani pa z Mušičevim hotelom >M£klič«. Njegova ustrežljivo« t lepoti mesta se po- li ril ati lev, emblem črne umetnosti, na Doma grafikov, V krempljih drži lev dva tiskarska tolkača, s kakršnimi tro tiskarji barvo. Bronasti kip je uspelo delo kiparja J oso Jurkoviča, ki ga na sliki vidimo ob svojem delu. zna na novi palači v koncesijah njenim sosedam na levi in desni. Pri delu ga je podpiral in vodil stavbo mladi, talentirani arhitekt Marjan Mušič, sezidala je pa palačo naglo se razvijajoča Ljubljanska gradbena družba ki gradi tudi sosedni Mikličev hotel in je zaslovela po nebotičniku. Grafični dom ima na 430 m2 zazidane ploskve 7 etaž in sicer podpritličje, pritličje ter pet nadstropij. V suerenu so ugodnih pogojih od Eiektre. Vse sobe so posiikane gladko brez patronov v odprtih živahnih barvah, ki vplivajo vedro Ln poživljajo človeka Posebno elegantno učinkujejo vrata, ki so vsa iz lahkega vezane ga lesa s poliranim svetlim jelševim fur nirjem. Princip domačnosti, uporabnosti ki lepote je izveden do zadnje kljuke pri vratih tako, da lahko imenujemo to stavbo za vzor moderne poslovne hiše. Vsi obrtniki so se odlikovali in pokazali svoje največje zmožnosti, kvalitetno de k> nas pa zlasti veseli, ker je vse domačih rok. Kakor že rečeno, se je arhitekt iag. Vladimir šubic pri načrtu oziral na skupni vtis vseh dosedanjih stavb na Masarykovi cesti ter v Domu grafikov srečno združil elemente sosednih palač. Vzajemna posojilnica je vsa iz žlahtnega materijala, aam-reč iz pravega kamna in najlepše opeke. Grafiki niso bogat denarni zavod, zato so uporabili le umetni kamen ter pilastre iz opeke, torej elemente, ki v njih izzveni palača Vzajemne zavarovalnice na Domu grafikov. Pa tudi na drugo stran je segel arhitekt ter uporabil z Mikličevega hotela gladko fasado v zgornjih nadstropjih. Razliko v višini med višjim Domom grafikov in Mikličevim hotelom je premostil na ta način, da je nižji hotel povišal z dekorativnim kipom. Dom grafikov je zidan po najmodernejših principih skeletnega sistema kakor nove palače na Aleksandrovi cesti in ne botičnik. Nad pritličjem iz umetnega ^od-peškega kamna veže spodnje stebre kordon« k i venec, ki je obenem baza za prila-stre Iz opeke v L in n. nadstropju. Nad okru so težke preklade frz enakega kamna, a te motive z Vzajemne zavarovalnice poživlja bel žlahten omet okrog oken. Drugo hi tretje nadstropje loči rahlo profiliran kordonski venec s kamnitimi sklepndki nad opečnimi pilastri. Nad n. nadstropjem pa veže pilastre močnejši arhttrav, ki je prav tako is umetnega podpečana kakor ▼si ostali motivi s palačo Vzajemne zavarovalnice. Nad tem kordonskim vencem je poslopje popolnoma belo. Četrto nadstropje zaključuje teb ocen fabljon, ki je prekinjen s temnimi kamnitimi konzolicarai, te pa podpirajo s loke stebriče iz umetnega podpefikega kamna v V. nadstropju. Nad zidcem fabrjona se vrste med stebrtčd pol- krožne line V. nadstropja, ki ga razen ste brov poživljajo tudi še kamnite plošče, ki naj markirajo kraje stropnjakov. Tudi to V. nadstropje veže motiv stebričev z arhi-travom Vzajemne zavarovalnice, kjer ste bričem odgovarjajo vitki geniji, a motiv girland, ki jih drže geniji, je na Domu grafikov obrnjen v linah. Na oglu tega nadstropja leži močna plošča iz umetnega kamna, kjer bo stal čez streho segajoči bronasti emblem črne umetnosti, namreč krilati lev s tiskarskima tolkačema v kremplj.ih. To veličastno znamenje črne umetnosti je prav lepo delo kiparja Jurkoviča. Ponosni svoj dom so pričeli grafiki zidati dne 29. avgusta 1930 in še ta mes<*c ga otvorijo z največjo slovesnostjo. Hranilni in posojilni konzorcij Na današnji otvoritivi, o kateri poročamo na drugem mestu, je podal ravnatelj konzorcija, g. nadsvetnik Ivan Rostan izčrpen historijat Hranilnega in posojilnega konzorcija, kakor tudi njegovega lepega doma. Iz govora tega moža, ki si je pridobil za konzor cij in stavbo največjih zaslug, posnemamo, da je konzorcij 1. 1924. obhajal svoj zlati jubilej in da se je do tedaj nekdaj slabotni konzorcij avstrijskih državnih uradnikov v svobodni Jugoslaviji že močno okrepil. Konzorcij je tako postal središče vsega gospodarskega in organizatoričnega gibanja slovenskih državnih nameščencev in kmalu se je pojavila potreba sezidati lasten dom. Ideja lastnega doma se je porodila leta Sejalec na pročelju novega Doma hranilnega in posojilnega konzorcija državnih uslužbencev. 1925 na glavnem zboru delegatov bivše Orednje zveze državnih nameščencev v Sloveniji. Za konzorcij najzaslužnejši predsednik poštni ravnatelj g. Podgovor-n i k je tedaj apeliral na podporo Osrednje zveze in nje najožji spoj s Hranilnim in posojilnim konzorcijem, a slavnostni govornik sam je tedaj že podal izčrpen referat o zgradbi lastnega doma. Zgradba lastnega doma je bila odobrena že leta 1927 in šs istega leta je od mestne občine ljubljanske kupil konzorcij potrebni svet. Celotni stroški zgradbe so bili proračunjeni na 3 mi-lione Din in po zaslugi mestnega župana dr. Dinka Puca je občina prevzela garancijo, da je konzorcij dobil potrebno posojilo pri Poštni hranilnici. Z dovoljenjem mestne občine je konzorcij pričel zidati 1. septembra lanskega leta in v 11 mesecih je bila impozantna stavba že gotova. Stavba sama je kar najracionalnejše sezidana v železobetonskem skeletnem sistemu po načrtu arhitektov inženjerjev Fatur-ja, Platnerja in Kosa in je bila prva v Ljubljani na ta način zgrajena. Uporabljene so najmodernejše tehnične pridobitve. Posebno interesantno je rešen problem stopnišča, ki srečno spaja dvoje le z njim zvezanih poslopij. Uporabljene so najmodernejše tehnične pridobitve tako, da bo z ozirom na vrednost parcele mogoče nuditi uradni-štvu cenena stanovanja. Z vso solidnostjo je stavbno delo izvršilo podjetje inženjerja Frana Tavčarja, d očim so ostala dela izvršili priznani ljubljanski obrtnikL Kip ^Sejalca« iz tolčenega bakra je odlično delo kiparja Franceta Kralja ter je alegorija delovanja konzorcija. Stavba vsebuje poleg poslovnih prostorov konzorcija in dveh trgovskih lokalov 14 družinskih in 10 samskih stanovanj, opremljenih z vsem modernim komfortom. Vsi prostori so direktno razsvetljeni in Imajo dovolj luči ter zraka. Dom je Ljubljani v kras ln ponos, a v so-cijalnem pogledu bo tudi kolikor toliko od-pomogel danes še vedno težko občutnemu pomanjkanju stanovanj. Obenem naj bo pa Dom državnih nameščencev trajen vzgled zavednosti onih stanovskih tovarišev, ki se v najtežjih prilikah niso plašili dela in žrtev ter podrejali zasebne koristi splošnemu bla-gru in tako pokazali pravimo razumevanje za pomen Doma, ki naj bo žarišče in središče naših zadružnih stremljenj. V delu ja uspeh, v delu je rešitev, v delu je moč! i ;. ' f J ; ______________ . um Dom hranilnega in posojilnega konzorcija v Gajevi ulici. Esperanto Mesečnik slepih esperantistov ^Esperanta Ligilo«, izhajajoč na švedskem, je imel lani že nad 1.300 čitateljev v 30 državah. — V Varšavi je bilo ustanovljeno novo društvo slepih esperantistov »Espero« (Upanje). Akademski krožek esperantistov v Varšavi je otvoril te dni drugi tečaj. — 15-letni učenci ljudske šole v švedskem mestu Halarhdjden so se lani vse leto učili esperanta in sicer po štiri ure na teden. Med počitnicami so pa napravili izlet na Estonsko, kjer jim je prišel esperanto zelo prav. — V novi španski vladi so trije aktivni es-perantisti in sicer prof. R. Almada, novinar C. Redondo in arhitekt F. Azorin. Zadnji je napisal v esperantski tednik s-Heroldo de Esperanto« članek, v katerem izraža upanje, da bodo mogli esperantisti v vladi izdatno podpirati propagando za esperanto na španskem. — Na mednarodnem kongresu za avtomobilske ceste, ki je bil v septembru v ženevi, je predaval ravnatelj >Inter-nacia Centra Komi tato« R. Kreuz o pomenu esperanta in njega rabi v označevanju avtomobilov. — Esperantski mesečnik >Oo-moto«, glasilo novega verskega pokreta na Japonskem, objavlja v vsaki številki japonsko kroniko, v kateri seznanja inozemstvo z zagonetnim orijentom. — V Berlinu je izšlo obširno nemško delo izpod peresa znanega esperantskega pisatelja dr. ing. E. VVustra o mednarodni jezikovni normalizaciji v tehniki, posebno v elektrotehniki. Avtor priporoča esperanto in je o njega praktični porabi objavil mnogo zanimivih podatkov. 431 strani obsegajoče delo je izšlo s podporo zveze nemških inženjerjev. Na Češkoslovaškem je pa izšlo že prej delo prof. mg. Kroužira iz Brna pod naslovom »Esperanto, mednarodni jezik inženjerjev«. — V Londonu imajo vsak mesec službo božjo in pridigo v esperantu. — švedske radiopostaje bodo oddajale vso zimo v^ko prvo nedeljo v mesecu esperantska predavanja Prvo predavanje so oddajale že v nedeljo 4. t. m. — V poljskem mestu Bydgo-szczrf se je pričel trimesečni esperantski tečaj, namenjen v prvi vrsti učiteljstvu. — Esperantsko založništvo F. Pražaka v Ja-blonnem n. O. pripravlja za tisk katalog esperantskih listov. V istem založništvu je izšla peta številka »Svetovnega zbiratelja« z adresarjem filatelistov. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleko, perilo i. dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 V šoli. — 2e tretjič sem te zalotil, da pogleduješ na sosedov zvezek. — Res je, gospod učitelj, toda jaz nisam kriv, da moj sosed tako nerazločno piša. t Dnevne vesti ^» — li adravniške služb«. Iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino Je bil črtan zasebni zdravnik pri Sv. Urbanu pri Ptuju dr. Josip Potrt. — Kongres hišnih posestnikov v Zagrebu. Poročali smo že, da se prične danes v Zagrebu kongres glavne zveze hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine . I u 4 » slavlje. Zagrebški najemniki so* posU1.! predsedniku vlade in ministru socijalne politike spomenico, v kateri prosijo, naj bi se regulirale najemnine stanovanj ▼ mestu samem, kjer so stanovanja odločno predraga Najemnina za sobo znaša 100 do 1000 Din Na periferiji mesta stanovanja n>iso tako draga« vendar bi bilo pa treba tud: tam najemnino nekoliko znižati. Z vprašanjem najemnine se bo bavil tudi kongres hišnih in zemljiških posestnikov. — Poskusno oranje s Sackovimi plugi. Kmetijska družba v Ljubljani priredi prihodnji teden poskusna oranja 8 Sackovimi plugi, da pouči kmetovalce, kako je pravilno ravnati z železnimi plugi in kakšno prednost imajo preti lesenimi. Poskusna oranja se bodo vršila: v Trzinu: v torek, dne 13. oktobra ob 9. uri dopoldne, v Mengšu: v torek, dne 13, oktobra ob 2. uri popoldne, v Zeiah : v sredo, dne 14. oktobra Ob 9. url dopoldne, v Vodicah: v sredo dne 14. oktobra ob 1. uri popoldne, v Sencuru: v čeU-tek dne 15. oktobra ob 10. urj dopoldne, v Primskovem: v četrtek dne 15. oktobra ob 2. uri popoldne, v StražiSčut v petpk, 16» oktobra ob 9. uri doj>oldne. v Zabtrtai: v petek. 16. oktobru ob 1. uri popoldne, v Oo* deščah: v soboto, 17. oktobra ob 8. uri dopoldne, v Preski: v sobo'o. dne 17. oktobra ob 2. uri popoldne. Kmetovalci iz navedenih krajev in bližnjih vasi •'o vabijo, da se te prireditve udeležijo. Kmetijska družba v Ljubljani. — Za ublažitev vinske krize v Dalmaciji. V četrtek so se zbrali v Splitu predstavniki vinogradniških in vinarskih zadrug iz vse Dalmacije, da ustanove centralno zadrugo. Centrala ho napela vse tile, da se ublaži vinska kriza, ki je tudi v Dalmaciji zelo občutna. — Bogata letina grozdja v Dalmaciji-Trgatev v Dalmaciji se je zaradi auše in poznega jesenskega dežja nekoliko zakasnila. Po kvaliteti bo letošnji pridelek od ličen, že v začetku trgatve je znašal odstotek sladkorja v moštu v mnogih krajih nad 24 stopinj. V treovini z vinom, gTosd-jem in moštom vlada v Dalmaciji popoln zastoj, že 10 let niso prodali tako ma'o grozdja in mošta kakor letos. Najboljše groadje je po 2 Din, mošt pa po 75 do 120 dinarjev hektoliter. — Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da nakažejo nabrane prispevke in članarino po nolointc!. — Jezice in želod so letos, poleg drueih gozdnih sadežev tudi dobro obrodile in tako vidimo, kako si revni ljudje — mlado in staro — na kmetih ta sadež sleherni dan nabirajo ter prodajajo tovarnam in usnjarjem, za izkupiček pa kupujejo ml^ko in kruh. — Sadjarji in vrtnarji! Ne pozabite škro piti vašega eadnega drevja I ARBORIN-om. >Cheinoterhna< družba r. o. Ljubljana, Mestni trg K) (na dvorišču veletrgovine A. *c E. Skaberne). — Vreme. Vremenska napoved nam obeta stanovitno lepo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih nase drŽave večinoma lepo. Najvišja temperatura je znašala v Skop-lju 2(1.3, v Splitu '25.1. v Beogradu 21.4, v Sarajevu "JO.'J. v Zagrebu 'JO. v Ljubljani 10.3. v Mariboru 15.8. Davi je kazal barometer v Ljubi jati i 772.5, temperatura je znašala (i A — Težka nesreča. Ivana Moravec, i>o-sestnikova žena iz Vidma pri Temenici, je včeraj pomagala pri delu na polju in kon čno se je s polno naloženim vozom krom p-irja peljala domov. Med vožnjo se je e stara brv podre in jo bo dala bolniška uprava postaviti višje gori tako, da bo vezala Delarnsko ulico z bolnišničnim vrtom. —U Nesnaga po ljubljanskih hodnikih. V Ljubljani imamo nekaj ljudi, ki ne po znajo ne reda. ne snažnosti, ki ju pozna celo večina kmetskih ljudi. Pogledati je treba n. pr. samo ljubljanske hodnike. Kljub temu. da jih vsak dan snažijo in pometajo mestni delavci, je povsod vee nastlano: s papirjem, sadnimi odpadki in razno aelenjado. Za take zanikrne ljudi bi bila najbolj primerna eksemplaricna denarna kazen ali pa zapor, ker je vsak drug opomin — bob ob steno. —lj Pomnožite razsvetljavo! Masarv-kova cesta (novi del) je od Resljeve do šmartvnske ceste urejena in tlakovana, razen hodnikov in razsvetljave. Zgornji del je zelo slabo raivsetljen. Namesto 7 aH 10 žarnic jih brri ob desni strani samo Četvero, seveda na polkilometersko rasdalja-vo in to na temni ter več ali manj samotni cesti. To pomnožitev razsvetljave zahteva ne le osebni in vozni promet, mar vec še bolj javna varnost. —lj Polaganje električnega kabla. Pred frančiškanskim mostom so začeli kopati globok in ozek jarek, kamor polože tlek-trični kabel, ki so ga začeli nedavno na-peljavatl od elektrarne po Resljevi ce3ti do Ljubljanice in po Sv. Petra nasipu do frančiškanskega tromostja, pod katerim je urejen električni transformator, od tu pa bo šel naprej po Wolfovi urici in Kongresnem trgu do univerze. Kabel od Tržaške ceste po Mlrju, Aškerčevi ulieei. Emonski cesti in Vegovi ulici do univerze je bil Že nedavno položen, zdaj bo treba spojiti oba Kopanje jarka pred frančiškanskim mostom je zelo težavno, ker Je teren skalnat in morajo skale vrtati s kompresorjem Zato Je promet na Marijinem trgu neko Hko oviran, vrši se zelo počasi in previdno. KOLIN SKA inka cucorij* LJUBLJANA. ttt m draso —tj Hišne kanalizacije. Odkar je kanalizirana Dunajska cesta, Tržaška cesta in Rožna dolina so se začele izvrševati hišne kanalizacije. Tako je med drugim v delu hišna kanalizacija na Tržaški oesti pri Trl-buču, na Dunajski oesti pri dveh novih Jurmanovih poslopjih kakor tudi pri več hišah v Rožni dolini. —lj Plinsko omrežje se vedno bolj širi. V četrtek je bila dokončana napeljava plinskih cevi do 16. enonad stro ornih hiš. ki jih je zgradila Vzajemna zavarovalnica svojim uslužbencem na Vodovodni, Herbersteinovi in Zolgerjevi ulici. Istotako so napeljane plinske cevi v tri velike stanovanjske hiše na Dunajski cesti cesti onstran Stadiona. Hiše so last železniške uprave. V Pletersni-kovi ulici se te dni polagajo plinske cevi t novo vilo A. Pavlina. V kratkem se razširi plinsko omrežie tudi na Masarykovo cesto. —lj Oradašfica le teče v regulirani strugi. V sredo zvečer so odprli poti Gradašči-ci, da teče po regulirani strugi. Z regulacijo Gradaščice sta največ pridobili Gradaška in Cerkvena ulica. —^ Kanalizacija zapadne&a dela mesta, Viča m Rožne doline bo kmalu končana. Glavni kanal še zgrade i* Levčeve ulice do Ceste X1L drruge ceste so pa žc vse kanalizirane. Glavcd ubirahu kanal, h kateremu so priključena vsi drugi zbiralni kanali za-padinega dela mesta in predmestja, so zbe-tonirali od G>roha kan Hiša je bila last Alfonza Breznika, zdaj je pa nje gospodar krznar Eligij Eber —lj Zvonik nove šišenske cerkve je visok 53 metrov. V delu je bakrena streha, ki odseva v solnčnih žarkih kakor orjaški ogenj, viden daleč okrog. —lj Dela na šentviški tramvajski progi so se pričela včeraj zjutraj s podvojeno silo, ko so prispele težko pričakovane t;r-n>ice. Hitro so jih razpeljali proti Zapu-žam ter jih razkladali ob cestišču. Tra-verze in železni stebri so zabetonirani v jame. Cestišče je izkopano za tirnice Bko-raj do konca. Ob uradnem poslopju polagajo robnike, cesto pa tlakujejo z malimi granitnimi kockami. Da se gradnja p*oge pospeši, bo podjetje sprejelo še 150 delavcev. Varjenje tirnic Je uspelo snoči že do Kavčičeve hiše. —lj Drugo in zadnje vpisovanje za ritmično gimnastiko in ples telesno-kulturn^-ga društva Atena bo v torek, 13. t. m. od pol 18. do 19. v beli dvorani Uniona, kier se dobe vsa pojasnila. Pouk otroškega te čaja se je poveril letos gdč Maši Slavčevi. ki razpolaga s temeljitim znanicm in bo uvajala otroke z Improvizacijo majhnih plesnih scen k smotreni ritmični vzgoji, ki vzbuja v deci čut za ritmiko, estetiko in harmonično obvladanje telesa Po možno?*! se bo vršil ta pouk mladine soomladi ^a prostem. Tečaj za deklice io dame »rod: diplomirana učiteljica Mensendickove šole. gdč. Hana Pajkova. Moderne plese za 1a me in gospode poučujeta Dlesna mojstra Bg. Košiček in Trošt —lj Montblanc v filmu. Samo še dap^s ob V%$. popoldne in jutri ob 11 dopoldne bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice grandijozni velealpiuski govoreči film *Vihar na Montblancu«. Monumentalnost tega prekrasnega filmskega veledela teprteujejo čarobn1 naravni posnetki, ki ostanejo slehernemu gledalcu neizbrisno v spominu. V filmu nastopajo tudi najbolj znani alpinisti kot Leni R!e-fensthal. Lepp Rist in drugi. Veličastno filmsko delo krasnp pr'rode naj si vsak 1o ogleda Cene nizke. —lj Za stradajoče zaradi suše je daro val g. Štele Jernej 200 Din, neimenovana poštna upokojenka 100 Din. Iskrena hvala! —- Pisarna Rdečega križa je v VVolfov. ulici, Orožnov dom, dvorišče, čekovna p«>-ložnica ima št. 11.104. Pošiljka se a^j označi: »Za stradajoče«. —lj Lutkovni odsek Ljubljanskega So kola vprizori v nedeljo 11. t. m. v Narodnem lomu (vhod iz Bleiwelsove ceste), lutkovno predstavo, obenem se vrši tudi predavanje kulturnih filmov S29a —lj y>Zi zdravje otroka!« Kakor rsakc leto se bo vrčil tudi letos 10 in 11 t. m nabiralni dan TKJD Atene. Z ozlrom ca plemenite namene, ki jih društvo s to velikopotezno akcijo zasleduje, se občinstvo najvljudneje naproša, da s prispevki po možnosti podpre človekoljubno delo. ki mu Iru-stvo že leta z največjo požrtvovalnostjo posveča vse svoje moči. Društvo se zaveda težkega momenta gospodarske krize. od katere so danes vse države več ali manj prizadete, toda vprašanje telesnega in duševnega zdravja naših otrok mora biti za nas vedno najbolj važno in mora ostati za vselej najaktualnejše: kajti na fizičnem in duševnem zdravju, krepkosti in odpornosti mladine se alda narodova bodočnost Tega se moramo zavedati vsi. ako smo si pri vseh osebnih vsakdanjih skrbeh, ki Jih imamo v teh težkih časih v borbi za obstanek, vendarle ohranili še nekoliko Idealnega čuta za skupno dobro stvar. Društvo Atena vzdržuje % densrjem, ki ga zbere na ta in podobne načine, šolsko kuhinjo, ortopedsk' zavod, otroška igrišča ln telovadnice, ka kor tudi druge socijalne naprave, katare odgovarjajo ciljem, ^1 si jih je začrtala v svoj program. Naše požrtvovalne žene ln dekleta bodo danes ponoldne ir. ^atrl dopoldne pobirale po 'JubUsnskin ulicah ;n tTgih prostovoljne prispevke. Apeliramo na rrbčinstvo. da ne odklan.^ ku-mib listkov ter da vsakdo th> svojih moAeh nrisneva za ?knT>ne stvari. ?1n &liio L*uMf a tiski dvor Telefon 2730_ Kamo *e dane*! ob 4., pol 8. in 9.H zvečer! Vera in zaupanje Po sloviti noveli Hermana Suder-manna Cene Din 4 in 6 pri vseh predstavah. —lj Umrli so v Ljubljani od 3.—9. t. m. Sernita Brigita, roj. Bri^ido, 67 let, vdova krojača, Japljeva uL, Ravnikar Bernard, 70 let, bivši vrtnar, pom., Japljeva uL, Strafel-la Berta, roj. Heksman, 82 let, vd. odvetnika, Vidovdanska c. 9, Kurnik Anton, 81 let, nadstrevodnik v p.. Pražiakova ul. 5. Hodek Ana, 68 let, gospodinja, MasarYkova c. 5. V ljubljanskih bolnicah so umrli: Obresa Frančiška, 5 let, hči posestnika, Doberlevo, obč. Kandrše pri Litiji, Koderman Anto« Od let, major v p., Tavčarjeva uL, Grilc Franc, 9 let, učenec, Rritof pri Kranju, Zupane Marija, 20 let, služkinja, Bled, Habič Marija, roj Pavčič, 30 let, žena posestnika, Sadinja vas pri Dobrunjah, Auer Ferdinand, 50 let, plač. natakar, Gosposvetska c 13, Gabriel Ana, 1 dan, hči delavca, Grm, Pe-trovčič Franc, 60 let, delavec, Planina, Knep Janez, 10 mesecev, sin dninarice, Ga-hima, Ogrin Marija, roj. Flevec, 35 let, žena stroj, ključavn. d. žel. Stopanja vas, Alten-bacher Fran, 61 let, užitkar, Javomik, Za-lar Janez, 7 mesecev, sin prekupca, Trzin, Čeme Ana, roj. Lonišek, 50 let, žena sodn. ]>oduradnika v p, Jernejeva c, Krištof Fra-nja, roj. Goršič, 29 let, žena delavca mestne elektr. in posestnika. Vel. Čolnarska L, Bo-kavšek Terezija, 8 mesecev, hči delavca, Brezovica, Fric Alojzija, 67 let, žena cerkovnika. Sv. Križ pri Mokronogu. —lj Javna dražba. Dne 13. t. m. ob 12. uri se bo vršila v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27-111, soba 47 javna dražba ne-v ročen i h poštnih pošiljk in sicer: — 1 zavoj pergamuna za kolesarje, izklicna cena Din 40. 1 patentovano >Mazovo računalo« za otroke, izklicna cena Din 15 in razni kroji za plašče in vrhne jopice, izklicna cena Din 120. Pripominja se, da se bode prodalo tudi pod izklicno ceno. —lj Jutrišnja prireditev medklubakih kolesarskih dirk, ki bo ob 14.30 na igrisen ASK Primorja, obeta biti po doš4ih prijavah dirkačev zanimiva. Svoje sodelovanje je obljubilo tudi nekaj hrvatskih vozačev in ni izključeno, da bomo .priča prav napeti borbi v parni in stafetni dirki, ki sta v obširnem sporedu najzanimivejši. Število prijavljenih ?rn:iKaiini« Začetniki rr> točno ob 3. Studenti-nje znižano članarino. Zafetniški pic>ni tečaj se pa vršj vsak ponedeljek «>h 20. Novi člani se Še sprejemajo. 523-n —lj Neprisiljeno in dobro se boste isba vali če pridete drevi ob 19.30 v dvorano Trgovskega doma (Simon Gregorčičeva ulica), kjer se vrši otvoritev plesnih vaj S. 0. >Pre poroda« pod častnim damskim pokrovitelj- sive mojstrn Jenka Vse ostalo ^bote pa bodo plesne vaje v areni Narodnega doma Pridite in zadovoljni boste Odbor Danes ob Vi 3. popoldne in jutri ob 11. dopoldne gigantski alpinsltf velefilm VIHAR NA MONTBLANCU v Ettitnem Scanu Matici —lj Jadranska »traža - Ljubljana bo imela svojo tradicioneLno voliko »Priredi (pv v slovanskih narodnih BSSsJk dne 9. januarja 19S1 v unionski dvorani v Ljubljani Naprošajo se vsa društva, naj izvolijo to upoštevati in opustiti na omenjeni dan morebitne svoje prireditve. —lj Ljubljanski Sokol je odličnega foto-amaterja br. Cveto Svicjlja pridobil za to, da ponovi svoje skioptično predavanje >S fotokamero v Julijske alpec. pod njegovim okriljem. Predavanje se bo vršilo v torek, dne 13. oktobra ob 20. uri v mali dvorani v Narodnem domu (vhod z Bleivveisove ceste). Vstopnine ni, poč po se bodo pobirali prostovoljni prispevki za bedne Belokranj-ce, teiko prizadete po katastrofami suSi. Vabimo članstvo in naraščaj obeh spolov, da se z obilno udeležbo od dol že požrtvovalnosti predavateljevi . 528-n izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, «»e je preselila iz Vegove ulice na Aleksandrovo cesto 5. Vhod skozi vezo, desno. — Najnovejši šlagrerji in drugi komadi so vam za malenkostno ceno vedno na razpolago. —lj Ljubljanski Sokol se udeleži po deputaciji spominske svečanosti jugoslovanskih dobrovoljcev, ki se bo vršila v veliki dvorani hotela Union, drevi ob 20. uri. Vabimo članstvo, da se pridruži odposlanstvu, ter s svojo udeležbo irpriča, da zna pravdno ceniti pomen ustanovitve prve jugoslovanske divizije v Rusiji in važnost osvobodilnih bojev v Dobrudži. Obleka t^mna, pro-menadna ter znak. 527-n —lj Ljubljanski javnosti v dobrohotno vednost. Akcijo za stradajače žrtve sufee vodi za raesto Ljubljana krajevni odbor Rdečega kriia v Ljubljani. Darovi se naj blagovolijo izločati v pisarni RK, Wolfova ulica 12, Oražnov dom, od 9. do 12. ure ali pa pošiljati po položnici St. 11.101. —lj Poselsko shajališče \ Prečni ulici je odprto ob nedeljah in praznikih popoldne. V njem se zbirajo vse vrste gospodinjskih pomočnic, ki si v zabavi, igri in petju kraj-5ajo Čas. Tam najde marsikatero dekle, ki se čuti osamelo in tujo v našem mestu, prijetno tovarižico za svoje pomenke. Priuči se pa tudi mno^o koristnega za življenje in svoje stanovske potrebe. Vsak mesec sliši najmanj eno predavanje. ima priliko, da obiskuje razne tečaje, kakor za šivanje, nemščino, petje itd. V nedelio bo prva ura novega tečaja za nemščino. Ne odlašajte predolgo, vse one, ki mislite z učenjem pričeti, ker vam bo sicer težko dohajati, knr ste zamudile. Dekleta so si same ustanovilo že tudi svoje lastno stanovsko glasilo Gospodinjska pomočnica«, ki je izšlo že v sedmih številkah. Naročajte se pridno nanj. Dobite ga v shajališču, po trafikah in v trgovini Darinke Vdovič. Gradišče. —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon Izprememba reda pevskih vaj. Odslej: vsak torek ženski, vsako sredo mešani, vsak četrtek mošiki zbor Odbor. —lj Izredni občni zbor krajevne organizacije vojnih invalidov se vrši v Ljubljani v nedeljo 11. t. m. ob 9. uri v dvorani Mestnega doma. Glavna točka dnevnega reda i«? volitev novega odbora. —lj Zimskosportne Majce, puloverje, telovnike, jaegrovo perilo, ima najceneje Šterk nasl. Karnienik, Stari trg 18. —lj Kavarna Viadukt na Martinovi cesti danes odprta do 4. rjutraj. "°,1n —lj Plesne vaje na Taboru ao redno vsako nedeljo ob 8 uri zvečer v *T°liki dvorani. Za začetnike posebni pouk ob pol 8. uri. 7>30-n —lj Identiteta povožene starke jgotov Ijona. Včeraj smo poročali, da je v ljubljanski bolnici umrla dopoldne neka star ka, kf io je povozil vlak blizu Ribnice. Popoldne je unrava bolnice že zvedela za ^o-ne-srečenkin^ Ime. Ore za Gmotno Mart:'» Lovsinovo posestnlco iz vasi Otavtca ^r\ Ribnici. Bitan Orteneka Je hodila ob pro»I in Je najbr? h«-te!n čez tir v trSnotkn, ko je privolil '.lak Lokomotiva jo je butnila vstran 'n ohležp.'a je nezavestna ob r>r\>.-r:. kje*- »o jo naš;7 ljudje In jo za silo obvezali oozneje je pa bila preneljans v bolnic* v Ljubljano -lj Ceneje nego v razprodaji m prj tem le prvovrstno blago za plašče, obleke, zimske suknje in vso ostalo manufakturo nabavite pri znani tvrdki NOVAK na Kongresnem trs^i. —H Prvovrstni štajerski rizlinu z vinskega vrha Jeruzalem po 16 Din liter, cviček ;7 Gadove peči po 14 Din liter — toči gostilna V JFI.OČMK. Rožna dolina. 65 Moderna. — Kako dolgo si že zaročena? — Če seštejem vse zaroke, bo približno Sest let ^SLAVUJA« JUGOSLOVANSKA ZA V AIR OVALNA BANKA V IssJUJBEiJAMJU ftotpogka ulic* 13, telefon *tev. £170. 2276. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osifek. Novi Sad in Split Vsa pleskarska in sobosllkarska dela tzvršuje točno, solidno in po onkurenčnib cenah pod garancijo J. HLEBS družba z o, z. pleskarstvo in soboslikarstvc Ljubljana. Sv. Petra c SS. Stev. 230 »SLOVENSKI N A R O Dr, dne 10. oktobra 1931 Stra 5 Največja elektrarna na svetu Na reki Dnjepru grade ogromno elektrarno, ki bo dajala na leto 2500 milijonov kUovatnih ur Ameriški novinar H. R. Kni-ckerbocker govori v svoji knjigi »Rdeča trgovina preti« tudi o največji elektrarni na svetu, ki jo grade zdaj v Rusiji. Noben načrt petletke ni tako gran= dijozen, — piše Knickerbocker, — ka* kor oni, po katerem naj bi se pomak* nila Sovjetska unija na polju električ* ne energije s petega na tretje mesto takoj za Zedinjenimi državami in Nemčijo. V Dnjeprostroju, od koder se vidi impozantna širina zatvornice, ki bo dajala od 1. 1933 na leto 2.500,000.000 kilovatnih ur, pridobe izgledi na uspeh petletke v proizvodnji energije mnogo na svoji verjetnosti. Ta zatvornica je obenem spomenik tehnične nadarjenosti Ame* ričana polkovnika Coopera. Nobena bronasta plošča ne bo ovekovečila v Dnjeprostroju spomina polkovnika Coopera. Dejstvo, da vodi on s svo» jim štabom inženjerjev gradnjo za* tvornice, se v sovjetskem tisku zelo redko omenja. Za proletarsko mora» lo ni dobro opozarjati na važno vlo* go, ki jo igrajo v Sovjetski uniji čisto buržuazni inženjerji. Toda Coopcrov uspeh pri uresničenju tega Stalinu naj* ljubšega načrta, prvega večjega pod* jetja petletke, je kriv, da je postalo povpraševanje po ameriških tehničnih močeh v tej deželi tako živahno. Zatvornica ustreza celo za super* lative navdušenim Rusom. Dolga je 1]4 milje, visoka 66 m in požrla bo 7,750.000 kubičnih metrov betona. Elektrarna sama je dolga 240 m. Pod 35 m visoko streho bo brnelo 9 tur* bin, vsaka po 85.000 HP. Letna kapa* citeta bo znašala 2.500,000.000 kilo* \vatnih ur. Nobena druga vodna na» prava na svetu, niti Niagarski slapo« vi, nc proizvajajo tolike energije. Tur* bine so največje, kar jih je na svetu. Najbolj se jim približujejo turbine Niagaraselektrarne po 75.000 HP. Prišli smo baš, ko so montirali do* vodne cevi k turbinam, ki so bile prav kar prispele iz ameriških tovarn. Pol ure smo rabili, da smo prišli čez za* tvornico na drugo stran reke. Vsak ilan gre v zatvornico povprečno 3000 kubičnih metrov betona. Pomožnih strojev je bilo v izobilju na razpolago, 30 štiritonskih žerjavov, 10 parnih bagrov, 50 lokomotiv in 80 vagončkov, izključno ameriški materijal, to je pe* stra mešanica strojev, ki je ne vidiš po mnenju ameriških inženjerjev na nobenem drugem stavbišču sveta. Zatvornica Dnj ep ros t roja, ki je vladi posebno pri srcu, je močneje mehanizirana, kakor katerokoli po* dobro podjetje v Ameriki. In 17.000 zaposlenih delavcev z njihovim petdnevnim nepretrganim delovnim tednom je vlilo v enem me= secu več betona, kakor ga je bilo vli* tega kadarkoli poprej v zgodovini in* ženjerske umetnosti v tem času. V septembru je šlo v zatvornico 88.000 kubičnih metrov betona, v oktobru je pa dosegel Dn j ep r ostro j rekordno število 110.900 m*. Ni samo vprašanje prestiža, da zgrade zat\Tornico pravočasno, kajti njena dograditev pomeni doslovno meso za sovjetsko prebivalstvo. Za* tvornico je snovala že Katarina .Veli* ka, seveda ne za proizvajanje elek* trične energije, temveč za pospeševa* nje parobrodništva. Za vladanje po* kojnega carja se je o tem načrtu ži» vahno razpravljalo. Lenin se ga je bil lotil že 1. 1920 kot ilustracije k svoji tezi, da je »elektrifikacija plus sovjet* ska oblast enaka socijalizmu«. V ju* niju 1926 je bil poklican polkovnik Cooper. Pravo kopanje se je pričelo v maju 1927. Prvi dve turbini naj bi začeli obratovati v septembru 1932, ostale pa v letu 1933. V Dnjeprostroju se pa nagibljejo k prepričanju, da vsa dela ne bodo končana pred letom 1934. . Drugo vprašanje je, kaj bo z ener* gijo. Letna proizvodnja 2.500,000.000 kilovatnih ur bi zadostovala za indu* strijski center z 8 milijonov prebival* cev. Zdaj je pa v vsem za elektrarno v poštev prihajajočem okraju komaj 1 milijon industrijskih delavcev. Toda to je tipičen razvoj petletke in načrt ne obsega samo zatvornice, temveč tudi zgraditev novega tovarniškega mesta, ki naj bi porabilo vso to električno energijo. Načrt obeta ameriškim stroj* ni m tovarnam sijajne kupčije, kajti po zatrjevanju sovjetskega glavnega inženjerja L. Roderta bo treba za strojno opremo novih tovarn 150 mi* lijonov dolarjev-in ves ta denar poj* de v inozemstvo. V načrtu je tovarna aluminija, ki naj bi jo zgradili fran* coski inženjerji in ki bi proizvajala 15.000 ton aluminija letno, po ameri* ških inženjeri ih zgrajena livarna za 1,150.000 ton litega železa, tovarna že* leznih izdelkov z 260.000 tonami let* no, in cementna tovarna. 15 milijonov dolarjev pojde v tem letu (lani) za priprave in temelje, prihodnje leto (letos) bodo pa znašali stroški 80 mi* lijonov dolarjev. 7000 delavcev je že zaposlenih pri gradnji, prihodnje leto jih bodo pa potrebovali 45.000. Obenem zgrade mesto s stano* vanjskrmi hišami za 150.000 delavcev ob Dnjepru. Pozneje se bo razširilo mesto na otok Hortiza sredi reke, ka* mor ni smela stopiti v kozaških časih nobena ženska, ne da bi bila živa za* kopana. Stroški za tovarne, stroje in stanovanjske hiše novega mesta bodo znašali okroglo 400 milijonov dolar* jev. Od 880.000 HP Dnjeprostroja bo* do porabile te tovarne 500.000, ostala energija bo pa napeljana v 45 milj od* daljeno jeklarno v Dnjepropetrovsku, 2 nekateri vodi pojdejo celo v 180 milj oddaljeni donski bazen. Stroški za zatvornico bodo znašali po oficijel* nih podatkih 220 milijonov rubljev, električna struja bo pa stala konzu* mente 1.2 kopejki kilowatna ura, do* čim stane struja iz drugih sovjetskih elektrarn povprečno 7 kopejk. Ver* j etno je pa, da bodo stroški za zatvor* nico večji in struja dražja, a navzlic temu ostane dejstvo, da bo po izjavi prvega Cooperovega asistenta Thom* sona električna energija tu cenejša, kakor katerakoli s pomočjo toplote proizvajana energija. Zatvornica bo proizvajala vsako leto energijo, enako oni, ki jo dobimo iz 3,000.000 ton premoga. Rusija je imela električne energije v milijonih kilowatnih ur leta 1922—. 2000, 1. 1925 — 3517, 1. 1927 — 4060, 1. 1925 — 5180, leta 1928 — 6465 in 1. 1930 — 8700. torej več kakor štirikrat* no predvojno kapaciteto. Sovjetska unija pa hoče proizvajati 1. 1933 že 25.000,000.000 kilowatnih ur tako, da jo bosta nadkriljevali samo šc Amerika s 113.000,000.000 in Nem* čija s 30.000,000.000 kilowatnih ur 1. 1930. To je častihlepna misel, toda tu* di če bo uresničena, kar je zelo ver* j etno, bo odpadlo na vsakega prebi* valca Sovjetske unije samo 165 kilo* watnih ur. dočim je prišlo 1. 1929 v Ameriki na vsakega prebivalca 942, v Kanadi 1815, na Norveškem pa celo 2988 kilowatnih ur. Toda Sovjetska unija namerava zgraditi pozneje še eno zatvornico za 1,000.000 HP čez Volgo pri Samari ter tretjo ob Bajkal* skem jezeru s fantastično kapaciteto, ki gre visoko v milijone. nam »obnošenih predmetov«. In tako so ga tudi ocarinili. Italijani bi dejali: »Se non e vero — « Nepremagljiva Himalaja Iz indijskega Daržilinga poročajo, da je ekspedicija prof. Bauerja opustila svoj namen doseči vrh Himalaje. Ekspedicija je poskušala svojo srečo že L 1929. Vzpela se je 7000 m visoko in s pomočjo kisikovih dihalnih aparatov bi se bila vzpela še višje, da je niso zalotili strahoviti snežni meteži, v katerih ni bilo mogoče niti misliti na nadaljevanje napornega plezanja. Zato se je ekspedicija vrnila in letos je znova naskočila Himalajo. Spomladi je krenila iz Daržilinga na nedostopne himalajske gorske velikane. Letos je hotela doseči vrh Kangdžečen-ge. Ekspedicija je mislila že med plezanjem na povratek in puščala je za seboj z vsem potrebnim opremljena taborišča. Vseh taborišč je bilo šest. Od najvišjega taborišča je začela ekspedicija proti koncu avgusta naskakovati zadnjo etapo in sicer ob zelo neugodnem vremenu. Bila je samo še 655 m pod vrhom, ko je naletela na navpično steno, ki je ni mogla v nobeni smeri obiti. Skala se vzpenja navpično 150 m visoko. Ekspediciji ni preostajalo drugega nego vrniti se v najvišje taborišče, od koder se vrača zdaj v dolino. Himalajskih gorskih velikanov ne namerava več naskakovati. Ameriški senator Dwight Morrovv, ki je te dni umrl. Izgredi brezposelnih v Angliji. Policista vodita v zapor ranjenega demonstranta. Okostnjak na carini Carinska tarifa je skrbno sestavljen seznam predmetov, ki so podvrženi pri uvozu ali izvozu carini. To vedo dobro vsi, ki imajo opraviti s trgovino. Sestavljati carinsko tarifo ni lahko, kajti človek mora biti dobro podkovan v narodnem gospodarstvu, trgovini in statistiki, poleg tega mora pa imeti še vsaj površen pogled v bodočnost, ker živimo v dobi neštetih izumov, ko nam lahko prinese vsak dan kaj novega, kar ne sme brez carine iz države ali v njo. Razumljivo je, da se lahko navzlic bogati fantaziji in izkušnjam onih, ki sestavljajo carinsko tarifo, zgodi, da pride na mejo predmet, ki ga v nobeni tarifi ni. Tako se je zgodilo te dni tudi na^ švicarski meji in švicarski listi poročajo o tem nenavadnem primeru k carinski praksi. Neki švicarski učenjak se je vračal iz Avstralije, kjer se je bavil z antropografijo. Med mnogimi drugimi predmeti, ki jih je vzel s seboj iz Avstralije, je bil tudi drago plačani okostnjak avstralskega Črnca. Na švicarski meji so učenjakovo prtljago temeljito pregledali, ko so pa prišli do okostnjaka, so se začeli carinski uradniki v zadregi spogledovati, ker niso vedeli, kako bi ga ocarinili. V nobenem seznamu carini podvrženih predmetov niso našli okostnjaka. Končno je šinila Izkušenemu cariniku v glavo srečna misel, da mora spadati okostnjak v sez- Duhovite ženske O nekaterih duhovitih ženskih izrekih poroča francoska ilustracija »Cote d'Azur«. Gledališka igralka Marie Dor-valova je prosila znanega bogatega tovarnarja, naj daruje kaj za dobrodelno prireditev. »Nimam kaj dati,« je odgovoril tovarnar. ?Pa se priglasite po prireditvi, da vam damo nekaj iz čistega dobička, « ga je zavrnila igralka. — Ko se je plesalka Vertris Matthewsova mo-žila, je dejala njena prijateljica igralki Juliji Globerovi: »Predno je Vetris odgovorila svojemu ženinu ,da\ mu je priznala vse svoje bivše ljubčke.« »Kako čudovit spomin!« je vzkliknila Glo-berova navdušeno. — Lady Blessing-tonnova je Napoleonu m., ko je bil še princ, večkrat pomagala iz zadrege s posojilom. Ko je pa postal Napoleon cesar, je prišla v Pariz in je zaman čakala, da bi jo povabil v Tuilerije. Nekoč sta se pa v družbi srečala in Napoleon HI. je vzkliknil: »Ah, miladv Lessing-tonnova, ali ostanete dolgo v Parizu?« »A Vi, monsignor?« je odgovorila lady cesarju, Čigar položaj je- bil v Parizu zelo omajan. — Druga angleška aristo-kratka lady Clauricardova je govorila nekega dne po izgubljeni vojni 1. 1871 s francoskimi poslanikom, ki se ji je bridko pritoževal, da je pustila Anglija Francijo v vojni na cedilu. »Saj nič drugega tudi pričakovati nismo mogli,« je dejal poslanik, »ves čas smo bili prepričani, da so Angleži narod barantačev in sedaj vemo, da so res.« »Mi smo pa vedno mislili, 5a so Francozi narod vojakov in zdaj vemo, da niso,« se mu je revanžirala lady. Pa tudi moderne Angležinje so duhovite, kar dokazuje mrs. Kendalova s svojimi aforizmi o poljubu. »Ukrasti poljub je naravno,« pravi Kendalova, »kupiti poljub je pa bedasto. Poljubiti svojo gospodarico je stanovska dolžnost. Poljubiti grdo žensko je galantno. Poljubiti staro damo je premagovanje. Poljubiti mlado, lepo dekle, je nekaj čisto drugega. Poljubiti staro teto je hi-navščina. Poljubiti taščo je sveta žrtev.« — Od gledališke igralke, ki hoče doseči uspeh na odru, zahteva Kendalova, da mora imeti kožo kakor brontuzaurus, moč kakor rokoborec in občutljivost kakor zakopan kip.« — Po duhovitosti je znana tudi soproga pokojnega lorda Churchilla, Nekoč je pozvala Bernarda Shawa na luneh, toda Shaw je kot sovražnik družbe brzo javil: »Ne pridem. Kako si morete kaj takega misliti pri mojih navadah?« Lady mu je pa brzojavno odgovorila: »Ne poznam vaših navad. Upam pa, da niso tako grde, kakor vaša olika.« — Neka starejša dama je zavrnila mnogo mlajšo, ki je trdila, da 30 let stare ženske ni več vredno pogledati, tako-le: »Dokler pa ni stara 30 let, ni nobena vredna, da bi človek poslušal, kaj govori.«- Bndou iszivtjevija Špeiice £. 3*a)tl& Izborno zajtrk ji diši, Ker njej se prav nič ne mudi. Saj v kuhinji perica močna Brez truda in potu, poskočna Opere naglo vse perilo, Uporabljajoče 99Albus Milo4*. Ko je gospodinja izročila perici perilo in potrebno količino Al-bus - Mila, gre lahko mirnim srcem po svojih vsakdanjih opravkih. Pomirjena je, ker ima zavest, da opravi Albus-Milo v pralnici kar najbolje svojo nalogo. Perica pa pere z veseljem, ko vidi, da postane perilo z lahkoto snežnobelo in čisto, a tudi njene roke posveži uporaba ALBUS MILO Detroit v znamenju krize Angleški publicist A. Cummings opisuje v londonskih listih položaj v Detroitu, kjer Ima Ford svoja ogromna industrijska podjetja. Kdor je poznal Detroit preje, bi ga sedaj ne spoznal. Naravnost strašna tišina vlada tam, kjer je prej kipelo delo. Detroit kaže najlepšo sliko gospodarske krize v Ameriki. Razen električne centrale, dveh, treh visokih peči in delavnic vse stoji, avtomobili počivajo razloženi na poedine dele na dolgih transmisijah, ki so bruhnile v času konjunkture vsak dan iz tovarne okrog 6.000 novih avtomobilov. Dokler je podjetje obratovalo, je bil avtomobil v eni uri do najmanjših podrobnosti i popravilo 64 frankov. Avtomobilist je bil tega vesel, ker je mislil, da mu bo moral kovač doplačati štiri franke, kajti nesreče je bila kriva kokoš. Kovač je pa vložil tožbo in zahteval odškodnino za povoženo kokoš, poleg tega pa še za vsa jajca, ki bi jih bila znesla, če bi bila živa. Avtomobilist noče plačati jajc, ki jih ni podejel in ki sploh še niso bila znešena Zadeva je prišla pred drugo instanco in kovač zahteva samo še 200 frankov za kuro in neznešena jajca, dočim je zahteval prvotno mnogo več. NOCJVICt Ivi li i a* fEmile GaBoriau; 50 &Jampir>fi velemesta Roman Mladi slikar pa ni imel kdaj odgovoriti, kajti & tistem hipu je nekdo močno potrkal na vrata. Baronu se je zmračil obraz, toda takoj se mu je zopet zjasnil, čim je zaslišal pred vrati znan ženski glas: — Jaz sem, Gontrane! ... Odprite vendar! — Ah, to je gospa de Bois-d'Ardon ! Ni se zmotil. Vrata so se odprla, vi- komtesa je po svoji stari navadi planila v knjižnico in sedla na divan. Toda An dre in baron sta takoj opazila, da je zelo razburjena in da so njene lepe oči zalite s solzami. — Kaj vam pa je, Klotilda? — je vprašal baron ves v skrbeh. — Kaj se jb vam zgodilo? — Ah, velika nesreča! Toda vi me Janko rešite. — če bom le mogel,.. — Ali mi morete posoditi dvajset tisoč frankov? Baron de Breulh si je oddahnil in kar ni se mogel ubraniti smehljaja. — če gre samo za to, ste rešena, — je odgovoril. — Toda ... potrebujem jih takoj. — Nimam toliko denarja pri sebi, pač ga pa lahko dobim čez pol ure. — Naj bo. Baron je hitro napisal nekaj vrstic in izročil pismo slugi, češ, naj se požuri. — Zdaj pa povejte, kaj se je vam pripetilo, — je dejal baron vikomtesi de Bois-d'Ardon. — Pomislite samo, — je začela pripovedovati, — da sem imela danes dopoldne, torej pred dvema urama, najmanj dvajset posetnikov. Zadrževali so me zelo dolgo in baš sem hotela oditi v svoj salon, da bi se preoblekla, ko je prišel še eden. To me je razjezilo, toda vsiljivec je bil služkinji za petami in zagledal me je v predsobi. Ni bilo torej mogoče odbiti ga. Proti svoji volji sem ga sprejela. Uganita, kdo je bil? Ne, tega ne uganeta. — Udava se. — No torej, bil je markiz de Croise-nois. — Brat tistega de Croisenoisa, Id je pred dvajsetimi leti skrivnostno in brez sledu izginil? — Da. — Ali spada med vaše prijatelje? — Kakšne prijatelje! Saj ga skoraj sploh ne poznam. Srečala sem ga v družbi, morda sem tudi plesala z njim. Pozdravlja me, če me sreča na izpre-hodu in to je vse. — In prišel je kar tako? Vikomtesa je požugala de Breulhu s prstom, rekoč: — Molčite no, ves efekt mi boste pokvarili. Sicer je pa markiz zelo lep kavalir, okusno oblečen, zabaven. Predstavil se mi je na priporočilo stare prijateljice moje in vaše babice, markize d'Arlange; saj jo dobro poznate. — Ali ni to ekscentrična babica mlade komtese de Comma*in? — Seveda... V pismu, ki mi ga je prinesel markiz de Croisenois, piše markiza d'Arlange, da je njen dober prijatelj in prosi me, naj mn iz ljubezni do nje storim uslugo, za katero me bo prosil. — Zakaj pa ni prišla z njim? — Ne more, ker jo je priklenil rev-matizem na posteljo. Zato sem povabila markiza, naj sede, in skušala vzbuditi njegovo zgovornost, da bi zvedela, kaj ga je napotilo k meni. Markiz je zelo duhovit. Pripovedoval mi je zgodbo o neki dami iz varijeteja in baronu de Clinchanu___Zabavala sem se imenitno, naenkrat sem pa zaslišala iz predsobe nekakšen prepir. Nekdo je tam govoril, kričal in klel; že sem hotela pozvoniti, ko so se vrata naenkrat odprla in na pragu se je pojavil Van Klopen, ves rdeč ... — Van Klopen? — Da, Van Klopen, moj krojač. Prvi hip sem si mislila: Če prihaja kar naravnost, si je gotovo izmislil posebno eleganten vzorec, ki mi ga hoče predložiti Toda zmotila sem se. Veste, kaj je ta falot hotel? Baron de Breulh se je držal resno, samo oči so se mu nekam hudomušno zasvetile. — Stavim glavo, da je prišel po denar, — je odgovoril. Ta trditev je spravila vikomteso v zadrego. — Prav pravite. Prišel je z računom k meni, v moj salon, vpričo tujega človeka; vstopil je proti volji moje služin-čadi. Kdo bi bil pričakoval, da zna biti ta krojaček tako predrzen? — Da, to je res neverjetno! — Seveda sem bila njegovi nesramnosti primerno tudi ogorčena in zakričala sem nanj, naj takoj odide. Mislila sem, da se bo ponižno opravičil in odšel, pa sem se temeljito zmotila. Ta falot se je celo razjezil, začel je kričati in groziti mi, da se obrne na mojega moža, če takoj ne poravnam računa. Vikomt de Bois-d'Ardon spada med radodarne zakonske može in vsak mesec da svoji ženi za toalete lepe tisočake; toda kar se tiče dolgov, ne pozna nobene šale, to je baron de Breulh dobro vedel. — Strašna grožnja! — je pripomnil. — Račun je bil torej velik? — Devetnajst tisoč in nekaj sto frankov... Lahko si mislite moj strah; bil je tako velik, da sem vsa rdeča od sramu prosila Van KJopena, naj mi prizanese, obetajoč, da mu še istega dne pošljem vsaj nekaj denarja. Toda moja zadrega je še povečala njegovo nesramnost. Mirno je sedel v naslanjač in izjavil, da se nikamor ne gane, dokler ne dobi od mene denarja, ali pa ne iz-pregovori z mojim možem. — In kako se je vedel pri tem markiz de Croisenois? — je vzkliknil baron de Breulh srdito. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo ra Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobiva se povsod. >%kiali og1asi< Vsaka beseda 50 par. Plača so lahko tud? v znamkah* Xa odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamko mo i odgovarjamo* — Najmanjši o&as ©in 500 DINARJEV TEDENSKO plačamo zgovornim osebam s številnimi poznanstvi! Perssons, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor! S6/L PRŠUTE (prekajene surove šunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti razpošiljamo po Din 40.— za kilogram fran-ko-franko. A. ZVIitrović i sinovi, SpHt. 2744 STANOVANJE obstoječe iz 2 ali več sob, kuhinje, shrambe, kopalnice in vrta, V novi hiši tik postaje Laverca pri Ljubljani oddam s 15. oktobrom mirni stran ki. Pojasnila daje Alojzij Simčič, Laverca. 2763 Modroce, peresnice, posteljne mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvilh, blago in žimo — dobite najceneje pri T. Sajovic, Ljubljana, Stari trg štev. 6 NA DOMAČE KRVAVICE in kranjske klobase ter dobro štajersko vino pridite Na strelišče pod Rožnik. 2808 TRGOVSKI POMOČNIK z dobrimi referencami, odličen prodajalec, izložbeni aranžere tečajem, vešč v vseh strokah trgovske obrti, želi premeniti svoje mesto. Reflektira res samo na dobro -in stalno mesto Nastop po dogovoru. Cen j dopise je poslati pod >Zaneesl}!v< na upravo »Slov. Nar.«. 2802 JAJČNI PRESVEČEVALEC popolnoma vešč v vseh jajčnih manipulacijah, želi premeniti svoje sedanje mesto. Dober in zelo spreten delavec. Cenj. dopise je poslati na upravo >Slov. Nar.« pod zanesljiva moč«. 2801 TRGOVSKI POMOČNIK zelo dober prodajalec, perfektno verziran v vseh strokah, želi premeniti svoje dosedanje mesto. Genj. dopise je posati na upravo »Slov. Nar.« pod »Vesten in zanesljiv«. 2800 ŽIMO za modroce i d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg štev. 2 Oglejte si zalogo DAMSKIH KLOBUKOV že od Din 50.— naprej. Vedno zadnje novosti. Salon »La Fem-me Chic«, Ljubljana, šelenbur-gova ulica 6/1. 2809 URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdan ska cesta št. L NA OBROKE lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge aetajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (pri sodniji). 93 L Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Hblzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojevalnica. la koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki A. M. Zorman Ljubljana, Stari trs & 32 V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša ljubljena prijateljica, gospa Gabrijela Cidrict) profesorica na drž. ženskem učiteljišču dne 10. t. m. po daljšem mukapolnem trpljenju Bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek dne 12. oktobra t. L ob 3. uri popoldne izpred mrtvašnice Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1931. Žalujoče prijateljice (Dsate a dama dobi t Ljubljani Aleksandrova cesta jeni prodajalni firme Tovarna klobukov in slamnikov Knrzthaler-Obervval-der-Stemberger d.*©.** xaxelen moderen in cenen iclobuic. (Prosim, prepričajte se samit GOSTILNO pri MAJARONČKU (poleg bolnice) sva prevzela ter nudiva cenj. gostom pristna ljutomerska, štajerska, dolenjska vina ter pristen zdravilni kraški teran iz lastnih vinogradov v Avberu. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago ter prvovrstna kraška šunka. Vina čez ulico ceneje, posebno kraški teran v večjih množinah. . _~ . Se priporočata ALFONZ IN VIKTORIJA GRMEK. Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša ivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK rarimaki posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno._' HALO! HALO! Vsa pleskarska, sobo- in Srkoslikarska dela prevzema in strokovno izvršuje Josip MARN, družba z o. z. pleskar, ličar sobo* in črkoslikar LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 9 Cene zmerne! 2784 brnsfei hlapovi Zaiamtoaa ei moške In damske blagome jesensko In rimsko serijo razpošilja starorenomiram —lic« Uoinlue sukna SIECrfili - IHHOF, BRNO rslMkA« t*. IS, Cfeftkootovaftk*. Največja izbira. — Najnttjs tvorniike cene. — Najfto-rzeh azvočB. — Na za zastonj tn poštnine prosto. OSVALD DOBEIC . Ljubljana PRED ŠKOFIJO STEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega m modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C In C M. 8. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! Pred tiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk, dobro blago. Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje, »Breda« žepni robci komad Din 2.-—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—. Car In moč cvetne !i lini, Hip. Hal Naša splošno znana cvetličarna, slovita po svojih krasnih cvetličnih kulturah in udeležbi na razstavah v A.n:wer-penu, Londonu in Parizu nudi letos ob svoji dvajsetletnici obstoja svojim cenjenim odjemalcem jubilejsko cvetlično zbirko. Bogata bo v barvah, vonjave bodo mile« Naj ob tej priliki nihče ne pozabi počastiti nas z naročili. Ljubiteljice in ljubitelje cvetlic pa posebej opozarjamo na omenjeno našo jubilejsko zbirko, ki je sestavljena strokovno-znanstveno in bodo v njej zastopane izbrane barve, kakor: rdeča, bela, modra, rumena, roza, violetna, vijoličasto-mo-dra in črna. Pri pošiljatvi se vsaka vrsta rastlin posebej ovije in opre* ml z imenom. Zbirka bo obsegala: 40 tulipanov, navadnih, in 40 polnih v 4 barvah. 10 hijacint, navadnih, in 10 polnih v 4 barvah; edinstveno tako glede barv kakor finega vonja. 15 narcis, navadnih, in 15 polnih v 4 barvah. 25 Crocus ali zimske kraljice, 25 holandskih Iris. 25 Muscarius 'zelo ljubke), 30 zvončkov. 10 Madona-lilij, 25 Scilla Siberica. 50 cvetličnih čebuljic, prepariranih za sobno kulturo, in sicer od hijacint, tulipanov, narcis in Crocus (sestava od nas). Ravnanje s cvetlicami je zelo preprosto in bo opisano v naših navodilih (v nemškem, francoskem in angleškem jeziku). Pogoji: Naprejšnje plačilo 12 R. M. Povzetje na dom 13 R. M. Nagla pošiljatev blaga po pošti. — Dvojna zbirka 22 R. M. — Za trgovine na debelo posebni pogoji in cene. —» Vsaki pošiljatvi dodamo zastonj 10 Pola Negri-telohov (cvetočih ob Božiču). == Urejuje Joste Zupančič. « Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za uprav« m inaeratni del Usta: Oton OirlBtof. — Vsi t Ljubljani,