Pred rešitvijo rudarske krize
Neumestno beganje težko prizadetih delavcev
Trbovlje, 11. aprila.
Prifalntj« se, da pričnejo naši rudniki v kratkem normalno obratovati.
Vsled pomnoženega praznovanja rudarjev v zadnjih dneh so sc pričele širiti v rudarskih revirjih vesti, da jo delo popolnoma ustavljeno. Te vesti je podkrepil včeraj Se neki dnevuik, ki je z debelimi črkami poročal, da je delo v trboveljskih rudnikih zopet ustavljeno — za nedoločen čas. Ker take in slične vesti še bolj vznemirjajo že itak do skrajnosti razburjeno težko prizadeto delavstvo, jih najodločneje zavračamo, zlasti ker ne odgovarjajo resnici, kajti res je le, da se je od 1. do 12. aprila delalo samo SJ dni, dočini se je praznovalo 9 dni in da se bo v ponedeljek zopet delalo.
V pomirjenje pojasnjujemo delavstvu, da se bo po dobljenih zanesljivih informacijah pričelo v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe v kratkem v polnem obsegu obratovati. Po teh informacijah so v prometnem ministr-
stvu že končane vse priprave za sklenitev večjih naročil premoga iz trboveljskih rudnikov za državne železnice, in da je vlada upoštevala predloge, ki jih je iznesla naša narodna rudarska delegacija prilikom intervencije v Beogradu ter sklenila omogočiti polno obratovanje rudnikov, s čemer bo v bodoče odpadlo praznovanje rudarjev in ustavljanje obrata. Kato naj delavstvo še nekaj dni potrpi, kajti sigurno bodo v najkrajšem času nastopile v revirjih Trboveljske premogokopne družbe normalne razmere in bo delavstvo zopet normalno delalo.
Smatramo za neumestno nepotrebno beganje ubogega delavstva v teh težkih prilikah, zato naj bi se govorilo in pisalo edinole to, kar odgovarja resnici in kakršen je dejanski položaj. Rudarji lahko mirno računajo, da se bodo razmere v najkrajšem času uredile v smislu poročil delegatov Narodne strokovne zveze na zadnjem shodu pri Forterju na Vodah.
Sklepanje in izpolnjevanje pogodb v navadnem kupčijskem poslovanju
O tem je izčrpno in zelo poučno predaval v četrtek v »Merkurju« odvetnik dr. Josip Hacin. Njegovo predavanje je bilo sprejeto z velikim odobravanjem in izide v celoti v »Trgovskem listu«. Vsled velike važnosti predavanja in njegove izredne zanimivosti pa podajamo tu glavno vsebino predavanja ter opozarjamo vse trgovce, da si prečitajo predavanje v »Trg. listu«.
Predavatelj je uvodoma poudarjal važnost poznanja bistvenih določil trgovskega zakona za vsakega trgovca, ki mu nepoznanje trgovskega zakona prej ali slej povzroči občutne škode. V očigled obsežnosti materijala, ki spada pod naslov predavanja, in razmeroma kratko odmer-ie?.?m.u času je v svrho lažjega razumevanja iz-locu svojega predavanja borzne uzance, se omejil na predpise trgovskega zakona, izločil vso teorijo ter se omejil na ona poglavja, ki so ‘a Praktičnega trgovca najvažnejša v njegovem salvdanjem življenju. lKP'il ie SI10V na s*ec*e^a poglavja:
*• oblika kupoprodajne pogodbe,
Postanek kupne pogodbe potom ponudbe in sprejema ponudbe,
_ ' Pomanjkljiva dobava blaga in posledice Pomanjkljive dobave,
• zamuda kupca,
• zamuda prodajalca,	^ zamudne obresti.
y prvem poglavju je predavatelj poudarjal važnost določbe trgovskega zakona, da za pogodbe v trgovskem poslovanju ni predpisana nikaka oblika. Nazorno je pokazal, kake posledice v interesu trgovskega stanu lahko povzroči ta določba tudi v slučaju, da trgovec sklene
trgovski posel z osebo, ki ni trgovec in pri kateri ne gre za trgovski posel, z ozirom na dejstvo, da je določbe trgovskega zakona vporab-ljati vedno, kadar je posel smatrati za trgovski posel le pri enem pogodniku.
V drugem poglavju se je predavatelj bavil z vprašanjem, kako pride do kupne pogodbe po tom ponudbe in sprejema ponudbe, v katerem trenotku smatra zakon pogodbo za sklenjeno med navzočimi osebami in v katerem trenotku med nenavzočimi osebami, koliko časa je na svojo ponudbo vezan ponudnik med nenavzočimi osebami, kdaj se stavljena ponudba more preklicati in kdaj se more preklicati sprejem ponudbe.
V nadaljnein je predavatelj tolmačil kupčeve pravice v slučaju, da prodajalec dobavi pomanjkljivo blago, in dejanja, katera mora izvršiti kupec, da si varuje te svoje pravice.
Razlagal je potem, kdaj pride v zamudo kupec, kdaj pride v zamudo prodajalec, kakšne so posledice te zamude, kakšne so pravice kupčeve, če pride v zamudo prodajalec, in kakšne so pravice prodajalčeve, če pride v zamudo, oziroma prodajalec, kateri se hoče teh svojih pravic poslužili.
V zadnjem poglavju je predavatelj obrazložil, da je na podlagi zakona samega mogoče zahtevati v slučaju zamude le 6% zamudne obresti, da se višje obresti morejo zahtevati le na podlagi izrecnega dogovora, da pa ima prodajalec, ki dokaže, da vsled kupčeve zamude utrpi škodo, ki znaša več kakflr 6"/o obresti, pravico, posebej zahtevati tudi odškodnino za to nastalo mu škodo, katero pa mora seveda dokazati.
Dajmo otrokom solnca in zraLa!
(Protituberkulozni dnevi.)
Kakor lansko leto, prirede tudi letos protitu-berkuiozne lige in antituberkulozni dispanzerji po vsej državi od 1. do 6. maja protituberkulo-zne dneve z geslom: Dajmo otrokom solnca in zraka 1 Namen teh dnevov je živahno pospeševanje vsesplošnega boja proti najhujši socialni bolezni, jetiki. Skrbi, ki jo posvečajo zatiranju tuberkuloze država, občine, zdravstvene ustanove se mora pridružiti še privatna inicijativa, vsa javnost mora sodelovati po svojih močeh pri omejevanju in zatiranju te bolezni. Borbi za sezidanje potrebnih bolnic, ljudskih zdravilišč, hiraLnic, dispanzerjev, zahtevam po zidanju stanovanj, se mora pridružiti tudi higienska propaganda, zdravstveni pouk, skrb za slabotne, obolele otroke z ustanavljanjem počitniških kolonij.
Dajmo otrokom solnca in zraka: pod tem geslom naj prirede vsa kulturna humanitarna, prosvetna in zdravstvena društva protituberku-lozne dneve. Pod tem geslom naj se prvomajski dnevi posvete zbiranju sredstev za organiziranje počitniških kolonij ob morju, v planinah, v čistem gozdnem zraku. Ako bo privatna inicijativa pridno na delu, ji bodo brezdvoma priskočile na pomoč tudi občine in javne zdravstvene ustanove.
Zavedajmo se, da- nobeden izmed nas ni zavarovan proti tej kužni bolezni in da je vsak dan za dnem lahko izpostavljen okuženju Zato pa je tudi naloga vsakega, da po svojih močeh sodeluje v splošnem boju proli tuberkulozi. Tega se premalo zavedamo, zato naj imajo vsakoletni protituberkulozni dnevi namen pouka, vzgoje s predavanji, slikami in filmi.
Poleg vsega je treba vedno še znova tudi pouka. Predpisi glede čuvanja pred okužitvijo v javnih prostorih se površno izpolnjujejo, popljuvana tla, zakajeno ozračje, to je vse nekaj navadnega. Na vlaku si moraš v oddelku za nekadilce zrak brez škodljivega dima šele priboriti. Gostilne, pivnice, ki so dostikrat pravo leglo vsemogočih kužnih bacilov, rastejo nove iz k*'- Tudi v privatnih stanovanjih, čeprav skrom-bi bilo mogoče mnogokrat urediti zdravej-®p bivanje.
fožke in mnogoštevilne so žrtve, ki jih vsako p,(> zahteva jetika. Vsako leto se množi šte-?1,0 obolelih in okuženih, zalo postaja protitu-^e|kulzii0 skrbstvo vedno bolj pereče socialno Kašanje, za katerega se mora zanimati vsak, °delovati vsa javnost. Namen protituberkulo-nlh dnevov, ki jih vsako leto prirejajo proti-'merkulozne lige je zainteresirati vso javnost
za važnost protituberkuloznega boja, pridobiti za sodelovanje vse sloje. Vsi moramo v tein boju sodelovati: država, občine, društva, vsak posameznik. Ob priliki letošnjih protituberku-loznih dni naj vsak pomaga in sodeluje za cilj: »Dajmo otrokom solnca in zraka k Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposob nost. Vodeče klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele In ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Občni zbor gremiia trgovcev na Bledu
Bled, 9. aprila.
Te dni se je vršil v salonu znanega hotela Trohe na Bledu občni zbor gremija trgovcev, katerega je vodil načelnik g. Leopold Ftirsager iz Radovljice.
Med drugim je razpravljal gremij o naredbi glede odpiranja in zapiranja trgovin, zaradi neupravičene prodaje nečlanom od strani konzu-mov in o zakonu o nelojalni konkurenci.
Gremij je sodeloval pri anketi o novem obrtnem zakonu in se sploh udejstvoval vsestrau sko v prid svojih članov.
Gremij je štel koncem leta 1930. 518 članov, prijav je bilo 61, odjav pa 32. Pomočnikov je bilo 65, vajencev in vajenk pa 52. Glede vaje-ništva se je poudarjalo, da se bodo vajeniške preizkušnje uvedle, čim bo izšel splošen tozadevni pravilnik, katerega bo izdala Zveza gre-mijev vsem gremijem, ko izide nov obrtni zakon.
Gospodarsko stanje trgovca se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Vsesplošna gospodarska kriza je spravila našega lesnega trgovca skoro na rob propada. Zato so se lesni trgovci oklenili lesne sekcije, ki deluje pod vodstvom načelnika Paplerja Alojzija nad vse ugodno.
Gospod načelnik je nadalje poročal o skupnem davku na poslovni promet, o novem civilnem postopku, o prodaji žganja v zaprtih steklenicah in o pobijanju nedopustnega poslovanja konzumov z nečlani. Priporočal je vsem članom, ki še niso zavarovali svojih nameščencev pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu, da to čim prej store, ker nudi isto pri enaki zavarovalnini še večje ugodnosti.
Gospod tajnik Kramar je prečltal računski zaključek. Skupno premoženje znaša koncem
Svet pozna Jugoslavijo
m
&
m
njena rujna vina... njene čuvstvene pesmi in blesteče zobe njenih
prebivalcev!
A svet pozna tudi tajnost, na kateri način stotisoče Jugoslovanov vzdržuje lepoto svojih zob. Sargov Kalodont ima ta blagodejni učinek. Nedotaknjeno zdravje zob in biserni sijaj, kakor tudi vonjajoči sveži dih so posledice tega negovanja.
SARGOV
KALODONT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
leta 70.167-82 Din. Računski pregledovalec gosp. Eržen je predlagal razrešilnico načelstvu, ki je bila soglasno sprejeta. Proračun za tekoče leto izkazuje Din 26.750 dohodkov in prav toliko stroškov.
Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o nagradah v procentih in koledarjih ob novein letu, glede podpisa večjih doklad podružničnim trgovinam, o odpiranju in zapiranju trgovin. U-deležba je bila dobra. Navzočih je bilo 75 članov, nekateri celo iz najbolj oddaljenih občin.
Gospod načelnik Fiirsager je apeliral na članstvo, da bi vselej imelo zanimanje za stanovsko organizacijo, se zahvalil za mnogobrojno udeležbo in končno zaključil občni zbor.
Razveseljiva bilanca dela kranjske podružnica SPD
Kranj, 11. aprila.
V četrtek 9. t. m. ob 20. uri se je vršil v Kocbekovi sobi Narodnega doma občni zbor podružnice »Slovenskega planinskega društva« v Kranju. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov. Otvoril ga je načelnik g. mg. pharm. Savnik Franc, ki se je v uvodnih besedah pozdravil zastopnika kranjske mestne občine župana g. Pirca Cirila in zastopnika sre-slcega načelstva glavarja g. dr. Zobca. Spominjal se je tudi v preteklem letu umrlih članov društva. Prebral je pismeno opravičilo namestnika nadzornika v centralnem odboru g. Pučnika Adalberta. Nato je podal izčrpno poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu in na-vzduševal članstvo k vnetemu delu za prospeh turistike. Podrobno poročilo o vsej razvoju kranjske podružnice je podal tajnik g. Koršič. Poročili načelnika in tajnika nam nudita lepo sliko celotnega društvenega napredka.
Preteklo leto je bilo za turistiko zelo ugodno, kar potrjujejo številke o posetu Valvazorjeve in Prešernove koče na Stolu, ki jih stalno oskrbuje naša podružnica. Valvazorjeva koča, ki je bila preje radi slabega oskrbovanja zanemarjena, je popolnoma prebeljena; ves inventar je čisto nov. Ker je Valvazorjeva koča pozimi zelo dobro obiskana, so bile postavljene tri nove peči, da se pritegne čim večje število smučarjev. Napravljena so tudi dvojna okna. Vsak teden je bil »Zinisko-sportni savez« obveščen o vremenskem stanju. Se bolj obiskana Prešernova koča, ki jo številno posečajo tudi Avstrijci, je dobila nov štedilnik. V Prešernovi koči je bilo vpisanih 2234 turistov, v Valvazorjevi pa 1646, torej za 400 več kot prejšnje leto, kar gre pač na račun dobrega oskrbovanja koče, ki jo oskrbuje bivša dolgoletna vestna oskrbnica češke koče. V preteklem poslovnem letu je bilo investiranih za inventar in adaptacije obeh koč na stolu nad 20.000 Din. Kakor upamo, sedaj nekaj let ne bo treba nikakih investicij. Dohodek obeh koč se bo porabil za zgraditev koče na Storžiču. Obe koči sta prosti vsakršnega davka. Iz gospodarjevega poročila je razvidno, da je znašal denarni promet v obeh kočah 215.000 Din. Dosedanji gospodar g. Gajšek je odstopil.
Kakor je poročal blagajnik g. Mayr Rici, ziiS-ša ves denarni promet v preteklem lelu 209.000 dinarjev. Dolga nima podružnica nobenega. Pregledovalec računov g. Kosmač Dore je našel v#e knjige v najlepšem redu in je predlagal abso-
lutorij. Na mesto pregledovalca računov g. Valenčiča Ivana je stopil g. Vrhovec Ciril.
Vse delo društvenega delovanja se je koncentriralo okrog problema zgraditve koče na Storžiču. Finančno vprašanje se je reševalo že lani. Kranjska občina je dala v to svrho za leto 1930 in 1931 4000 Din podpore, druge občine niso nažalost prispevale nič. Celokupna gotovina za Storžič znaša 15.000 Din. Po sklepu občnega zbora se bo koča začela graditi že letos in sicer na Bašeljskem sedlu. Za enkrat bo imela še manjši obseg, pozneje bo gotovo' povečana. Posestnik Krničar ua Babinem vrtu je odstopil del svojega doma, ki naj bi začasno služil turistom kot zavetišče. Tu sta tudi štampiljka in knjiga. Po vseh blejskih hotelih je reklama za lepoto naših Karavank. Podpredsednik g. Rojc je predlagal, naj se napravi na kranjskem kolodvoru natančna orientacijska deska.
Najlepše zadoščenje in priznanje je žel odbor pač s tem, da je bil zopet soglasno izvoljen. Upamo, da bo podružnica, ki je najmočnejša na Gorenjskem (328 članov), tudi v bodoče delovala tako uspešno kakor dosedaj.
KINO DVOR
Film o raku
danes ob pol 11. uri
Pismo iz Mokronoga
Mokronog, 10. aprila.
Trg se modernizira in napreduje. Nekaj novih modernih stavb, med katerimi padeta v oči lepa vogelna hiša g. Kolenca na Frengi in ona g. Graheka, lekarnarja, sredi trga, dajejo prijaznemu kraju čisto novo lice. Tudi drugače skrbijo prebivalci za lepoto kraja, večina hiš je na novo prepleskana, za njihovo notranjost pa skrbi novodobrodošli slikar in črkoslikar gosp. Franc Fajfar s svojo ženo pomočnico, ki od jutra do večera pomaga svojemu soprogu, kar je seveda za podeželje tudi senzacija svoje vrste; nosi pri delu seveda hlače.
Tudi tujci nas bodo z bližajočim se majnikom začeli posečati; zelo laskavo so se izražali pro-šlo leto v trgu Zagrebčani, ki ne morejo prehvaliti lepote okolice, predvsem pa cenenega življenja in šaljivosti prebivalcev.
Promet je znatno napredoval. Tovarna Se širi. Včeraj bi prišlo kmalu do usodne nezgode, katero je zadnji trenotek preprečil na ovinku pri Sokolskem domu duhaprisotni vozač g. Jakob Novak, zastopnik tvrdke Jelačin iz Ljubljane. Do hujše nezgode ni prišlo, avtotaksi je neoviran odpeljal dalje.
Bo pa prišlo do hude nesreče, če se ne ukrenejo potrebni koraki pri brvi, ki veže preko 4 m široko Mirno vasi Most in Brunavas. Brv [e za silo ograjena le na levi strani, bruna so ze vsa preperela. Tu je potreben pošten most, ki je že v davnih časih bil, kar priča že ime vasi Most.	H.	S.	.
Jz Spctvsfee banovine
60 letnica Ivana CerinšLa
Krčevina pri Mariboru, 11. aprila.
Danes je v lepem krogu svoje družine in Številnih prijateljev in znancev slavil šestdeseto obletnico svojega rojstva zaslužni narodni in društveni delavec g. Ivan Cerinšelc. Daši uslužbenec delavnic državnih železnic v Mariboru, je bil ves čas že pred vojno in med vojno odločno narodnega mišljenja, član raznih slovenskih društev in je tako vzgojil tudi svoje otroke. Posebno pa si je g, Ivan Cerinšek pridobil
veliko zaslug lota 101K-, ltq 'se* je- odločala usoda Maribora. Z vsemi svojimi silami, pozuava-njeni razmer in obsežnim poznanstvom je napravil voditeljem osvobodit vene akcije nešteto uslug, četudi je bil zaradi tega v smrtni nevarnosti. Njegovi nemški in ponemčeni tovariši so mu grozili, da ga bodo ubili. Zvest svojemu neoniajeneniu prepričanju pa je g. Ivam Cerinšek tudi po osvobojenju zastavil svojo požrtvovalnost, delavnost in izkušenost za utrditev naše pozicije v perjferični Krčevini. Kot član in odbornik raznih narodnih društev je pomagal povsod, kjer je bilo treba. Sam je ustanovil ludii pogrebno društvo, ki se krasno razvija in si je lani kupilo tudi že lasten dom, ki ni samo društvena, ampak sploh narodna trdnjava v Krčevini. Prav tako jo bil prvi med snovatelji Sokolskega društva in je sedaj agilen njegov odbornik. Sploh, g. Ivan Cerinšek je rešil marsikatero našo dušo, da se ni potujčila. Sedaj, ko gleda ob šestdesetletnici življenja na svoje plodonosno delo, ki je utrdilo tudi njegovo lastno pozicijo, mu iz vsega srca želimo, da bi ostal čil in delaven še do skrajne možne meje življenja!
Celje
* Računski zaključki mestne občine in njenih podjetij za upravno leto 1930 so razpoloženi na ogled pri mestnem računovodstvu ob uradnih urah od IB. do 27. aprila, do katerega časa se lahko vlagajo morebitno opozoritve ali pritožbe.
* Občinske naklade. Mestno načelstvo opozarja hišne posestnike, da je 1. aprila zapadel v plačilo drugi obrok samostojnih občinskih naklad (gostalčine, kanalske pristojbine in vodarine) za tekoče leto. Stranke, ki so s plačili v zaostanku se poživljajo, da zapadlo zneske plačajo pri mestni blagajni najkasneje do 15. maja v lizogib ekselnitivnemu postopanju.
* Ljudsko vseučilišče. Za jutri napovedano predavanje odpade, ker je šolsko poslopje radi snaženja zaprto.
* Zadeva mestne policije se bo končno le rešila. Banska uprava je določila, da bi naj mestna občina plačevala za vzdrževanje policije 590.833
Din, okoliška občina pa 118.1G7 Din. Banska uprava je pozvala mestno občino, naj se izjavi, katero oso-bje bi prevzela. Mestna občina je odgovorila, da ne prevzame sedanjega o-sobja, ker je večina nameščencev pred upokojitvijo. Banska uprava je osvojila predlog, da občina razpiše 33 mest in sicer za 1 namestnika predstojnika, 4 nadzornike in 18 stražnikov, 1 nadzornika policijskih agentov in 3 agente ter 3 pisarniške moči. Vsa mesta bodo v kratkem razpisana.
* Obeui zbor 8PD. Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Celju bo imela svoj letni redni občni zbor v soboto 25. aprila ob 20. v gostilniški sobi Narodnega doma.
* Koncert »Oljke«. Še enkrat opozarjamo na koncert, ki se vrši danes ob 10. v veliki dvorani Narodnega doma z zelo bogatim in lepim sporedom.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 10. I. m. umrla 33-letna delavčeva žena Novak Ana iz Škofje vasi pri Colju. — Na Bregu št. 8 je 10. t. m. umrla 72 letna likarioa Legat Ana.
* Interesenti za tenis naj se javijo takoj pri g. Kopušarju v trgovini Fischer in drug na Kralja Petra »-esti radi razdelitve ur. — Teniška sekcija SK Celje.
* Otvoritvena dirka Kluba slovenskih kolesarjev v Celju bo danes v nedeljo 12. aprila na progi Celje-Vojnik-Celje; km 16, start ob 9.30 pred trgovino Gams v Gaberju, cilj istotam okoli 10. Popoldan bo kolesarski izlet v Žalec. Zbirališče ob 1330 pred hotelom Uubertu-s* v Gosposki ulici. Odhod točno ob 14. Povratek do 19. Vabljeni so tudi nečlani. Prijavnina poljubna.
Braslovče
I’o 10 letih povrnila škodo. V Kokovljah je posestnici Itojškovi pismonoša prinesel sledeče pismo: Ker sem Vam pred desetimi leli napravila za desel kron škode, Vam danes prilagam 20 Din; ako bi pa bilo premalo, Vas pa prosim, da mi odpustite. Neimenovana! Po pisavi se sodi, da je ženska in sicer že priletna. Tudi redkost!
11 dkg težko jajce. Kokoš živinozdravnika g. Armina Tomažiču v Braslovčah je pred kratkim znesla jajce, težko 11 dkg. Kokoš je zdrava in še nese precej velika jajca, a tako težke ie več.
Vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem pravoslavne vere želi vesele velikonočne praznike »Jugoslovan«. - Hristus voskres!
d Odlikovanje v Sv. Juriju ob južni železnici.
V	četrtek 9 t. m. je g. župan občine okolica Sv. Jurij o. j. ž. Martin Klajnšek na slavnostni način razdelil odlikovanja (red Sv. Save V. reda). Odlikovani so bili: Josip Rataj iz llrušovca, bivši župan; Josip Podgoršek, pos. in gostilničar (Cestni Joža) iz Vrhnega, franc Zdolšek, pos. iz llrušovca in Jakob Mikola, pos. iz Gro-belnega. V kratkih, a jedrnatih besedah je nagovoril odlikovance ter izrazil pomen odlikovanja. Vsi odlikovanci so vzorni in pridni posestniki, dobri gospodarji, ki so vzgled in čast celi občini. — Željam, ki jih je izrekel naš vrli župan Klanjšek se tudi mi priključujemo in časli-lamo z željo, da bi nosili ponosno podeljena jim odlikovanja še mnoga leta.
d Match Spielmann - Pirc. Mariborski šahovski klub je izrabil priliko Spielmannovega bivanja v Jugoslaviji in organiziral match 10 partij med njim in našim mojstrom Pircem. Match so bo začel o Binkošlih v Mariboru, nadaljeval pa se bo v Celju in Rogažlu Slatini. Eno od prvih treh partij matclia bosta odigrala mojstra v Ljubljani. Obenem se bo skušala izrabiti ta prilika za simultansko prireditev velemojstra Spielmanna, če ne bo to motilo potek matclia. Pred matchem se bo Pirc še udeležil manjšega turnirja v Pragi, kjer bo prišel prvič skupaj s Stolzem.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 908
d Seje davčnih odborov za odmero pridobnine za leto 1931. davčnih zavezancev območja davčne uprave v Liliji bodo od 20. aprila do vštetega 5. maja t. 1. v prostorih davčne uprave v Litiji, in sicer po razporedu kakor je objavljen po pristojnih županstvih.
Za desinfekcijo rok in perila se priporoča SANOFORM. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. 672
d Stavbinski delavci. Narodna strokovna zveza, odsek slavbinskih delavcev priredi v nedeljo 12. aprila ob 9. uri dopoldne v dvorani mestnega doma članski sestanek in vabi vse člane stavbinskega odseka, da pridejo sigurno na ta važen sestanek. Udeležba za vse člane obvezna.
d Fotoaparate kupite najboljše pri Pr. P. Zajec, optik, Ljubljaiia, Stari trg 9.	420
d Volua, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana. Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
»PAN« OVRATNIK VEDNO CIST BREZ PRANJA.	943-1
d Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani
odda za 1. avgust t. I. v svoji stavbi v Gajevi ulici v Ljubljani, 12 trisobnih rodbinskih stanovanj z vsemi pritiklinami in 10 samskih sob z vsemi pritiklinami. Reflektanti naj vlože svoje ponudbe z navedbo plačilazmožnosti, višine na-jenmne pri razpisovalcu, Aleksandrova c. 5, I. do 15. aprila t. 1.	993
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 7667, termometer 4-2, relativna vlaga 83%, tiho, oblačnost 2. V Mariboru je kazal barometer 765-l, termometer 5'8, relativna vlaga 86%, smer vetra SSW, oblačnost 10. Drugod v državi je bilo večinoma mirno. Jasno je bilo v Zagrebu in Kumboru, padavin ni bilo. Opazovanja ob 7, uri. Najvišja temperatura je bila v Mariboru 13 4, v Zagrebu 136, v Beogradu 13'2, v Kumboru 162, v Splitu 16’8, na Rabu 17'2, na Visu 16’4. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 3 4, v Mariboru 4-2, v Mostaru 6, v Zagrebu'4'2, v Beogradu 4 8, v Sarajevu 3’6, v Kumboru 7'6, v Splitu 12, na Rabu 12'2, na Visu 10-6.
Hjubljanct
Nedelja, 12. aprila 1931., Bela nedelja. Pravoslavni: 30. marca, Vaskrsenje.
Ponedeljek, 13. aprila 1931., Hermenegild. Pravoslavni: 31. marca. Vaskrsni ponedeljek.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. Jutri v ponedeljek pa lekarni T r n k o « z y na mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti.
*
■ Rezervni oficirji, člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže izrednega zbora Zveze, v torek t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu, Kongresni trg l-II. Na dnevnem redu je poročilo o pogajanjih in sklepanjih o načinu združitve organizacije.
■ Vsa ljubljanska narodna društva prosimo, da se udeleže jutri v ponedeljek 13. t. m. ob 10. uri dopoldne na glavnem kolodvoru sprejema bratskega pevskega društva Mokranjac iz Skop-Ija. Društvo pride v narodnih nošah južne Srbije, seboj pa prinese zastavo, katero je daroval društvu Nj. Vel. kralj Aleksander 1. Glavni namen njihovega prihoda v naše mesto je ta, da spoznajo naše kraje in da manifestirajo za edmslvo cele naše kraljevine. Zato prosimo društva brez razlike vsa, da se vsaj po zastopnikih udeleže sprejema na kolodvoru. Obenem pa vabimo in opozarjamo na ponedeljkov koncert Mokranjca v Filharmonični dvorani.
■	Občni zbor Podsaveza inuzičaru Ljubljana.
ki je bil sklican za 3. t. m., se v smislu savez-nih pravil zaradi nesklepčnosti preloži na n > deljo 19. t. m. in se vrši ob 10. uri v restavraciji hotela Lloyd.
Koks za kovače in centralne kurjave
iz angleškega premoga
75 Din za IOO kg
327	Iranko	plinarna	nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
■ Nova liigijenskn pridobitev Ljubljane. Nedavno smo čitali, da je dovolil magistratni gre-mij nekemu mesarju, da si zgradi ob Ilirski ulici, kjer je po stavbnem načrtu mesta samo najmanj dvonadstropnim hišam — hlev. Ta hlev naj bi stal poleg hiše, ki je bila minulo jesen za rožni nakit svojih oken nagrajena. Ker so konjske muhe in goveji obadi najboljši raz-širjevalci čistoče in zdravja, bi bilo dobro, da posnemajo to (udi druga mesta, ki so tako nazadnjaška, da odpravljajo sedaj v dobi avtomobilov in drugih modernih prometil ubogo konjsko paro iz svojega pomerija.
■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: ing. Mihael Buberl, 79 let star, vladni svetnik v p., Riharjeva ulica 4; Ludvik Tschada, 68 let star, hranilnični uradnik v p., Karlovška cesla 15; Marija Nachtigal, roj. Volkar, 62 let stara. obč. uboga, Japljeva ulica 2.
■ Medicinci iz Brna v Ljubljani. Danes pose-ti Ljubljano 45 medicincev iz Brna, ki se nahajajo na poučnem potovanju po Jugoslaviji. Pripeljejo se z vlakom danes zjutraj ob 8’15. Akademiki, posebno medicinci, so vabljeni k sprejemu na kolodvoru. Dragi gostje ostanejo v Ljubljani danes do 24. nakar se odpeljejo v domovino.
Pevski večer Pavle LOVŠETOVE 18. aprila t. I. v Ljudskem domu.
■ Avtomobilska kolesa izgubil. Danijel Šmihel, šofer pri Viktorju Hertmanu v Zagrebu, je izgubil raz avtomobila med vožnjo na cesti Tržič — Kranj 2 kompletna avtomobilska kolesa tvrdke Steyer, vredna 2500 Din.
■ Dve artiljerijski granati v Ljubljanici. Delavci v strugi Ljubljanice pri frančiškanskem mostu našli 2 artilerijski granati še izza svetovne vojne. Odnesli so ju na mestni magistrat, nakar je bila obveščena policija, ki je preskrbela prenos po strokovnjaku na varno mesto, da se ne bi pripetila kaka nesreča.
■ Čigavo je kolo? Ivan Gorše, ščelar in hišni posestnik v Hradeckega vasi je našel moško kolo, sivo pJeskano s tov. štev. 483.800, vredno 400 Din. Kolo je najbrž ukradeno.
■ Neumestna šala. Neznan zlikovec si je izposodil nailihoma motorno kolo Romana Gole-bie\vskega na Gosposvetski cesti št. 10 in mu ga tako pokvaril, da ima lastnik 7000 Din škode.
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana, Mesini (rg 4
M. 2186
P. č. r. 10755
il25illll|||li!3Silllllllli!3EHIIIIIIIiiiSillll|||li!j2!illlllllli3EMIIIIIIIi!3
RUDOLF KOKALJ ANTONIJA TREBAR
POROČENA Ljubljana, dne 1 2. aprila 1 931
SHItll
‘M.a.vibcv
m Šestdesetletnico svojega obstoja bo proslavilo mariborsko Prostovoljno gasilsko društvo letos v mesecu avgustu. V Mariboru bodo velike gasilske prireditve. V soboto 5. avgusta bo ko-merz, v nedeljo spominska maša za pokojnimi gasilci in blagoslovitev velike magirusove lestve. Nato bo letošnji kongres Jugoslovanske gasilske zveze. Popoldne bodo velike gasilske vaje, zabave in izleti. Obenem se bodo prodajali tudi znaki po 2, 5 in 10 Din.
m Izlet gostilničarjev in hotelirjev Dravske banovine na Tirolsko, Predarlsko, v bvico in Nemčijo je radi zadostnega števila udeležncev zagotovljen. Vkljub nizki ceni, saj stane izlet za udeležence iz Maribora le 1658 Din, za udeležence iz Ljubljane pa 1750 Din, pogrešamo še vedno mnogo gostilničarjev in hotelirjev iz naših najbolj tujsko-prometnih krajev, in sicer iz okolice Bleda, Boh. Bistrice in Kranjske gore. Tudi Dolenjska, Savinjska in Mislinjska dolina se ni doslej odzvala v takem številu, kakor bi želeli. Nujno svetujemo vsakemu zavednemu gostilničarju in hotelirju, kateremu je do napredka in ki ceni vrednost tujskega prometa, da se tega izredno poučnega izleta udeleži. Izlet bo od 2. do 9. maja t. 1. in sprejema prijave Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru.
m Trio ge. Faui Braudlove. Koncert tria ge. Brandlove. ki bo 20. t. m. v Narodnem gledališču, bo obsegal skladbe Beethovna, Schuberta, Čajkovskega in Koleritscha. Trio, ki se je pravkar vrnil s turneje po Avstriji in severni Italiji, ho odšel kmalu na novo turnejo po zapad-ni Evropi.
m Dramska šola. Pouk v dramski šoli danes v nedeljo 12. t. m. odpade, ker je vodja nujno zadržan. Prihodnje predavanje bo v nedeljo, dne 19. t. m
m Nova trgovina A. Lesjak, Gosposka ul. II nudi po najnižji dnevni coni stalno svežo praženo kavo, čaj, mast, riž, olje, moko in vsa druga živila.	1005
in Simultanska produkcija mojstra Spiclman-nn, ki je bila napovedana za 13. t. m., se bo iz tehničnih vzrokov vršila šele meseca maja istočasno z mariborsko etapo tekmovanja Spiel-mann - Pirc. Mojster Spielmann pride danes kot gost mariborskega šahovskega kluba za nekaj ur v Maribor, da se dogovori glede podrobnosti svojega tekmovanja s Pircem.
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m Onim, ki niso bili popisani. Mestno načelstvo mariborsko poziva vse one prebivalce Maribora, ki niso dobili opisnic za ljudsko štetje ali se pri njih popisovalci niso javili, da se zglasijo najkesneje do 14. t. m. pri mestnem popisovalnem odboru v telovadnici dekliške šole na Somškovem trgu, ki je nameščena v palači Mestne hranilnice.
m Nastop Lovšetov« v cerkvi. Pri deseti maši bo danes v stolnici pela sopranistka ga. Pavla Lovšetova solospev.
m Odhod Glasbene Malice. Včeraj zjutraj se je odpeljal pevski zbor Glasbene Matice na turnejo po* južni in severni Srbiji. Turnejo vodita g. Janko Arnuš in g. ravnatelj dr. Tominšek.
m Odpuščanje delavcev. Kakor smo že‘ svoje-časno poročali, so delavci mariborskih industrijskih podjetij pričeli sodnijsko izterjavati zaostale nadure. Podjetniki so kvitirali ta nastop s tem, da so jim odpovedali delo. Baje se nanaša odpoved na skoraj 2000 delavcev.
Kranj
Kino Talija predvaja v nedeljo 12. aprila 100% veletonfilm Kapitan korvete«. Film je deloma sniman v Dalmaciji, polu mornarskega humorja in pustobine, v glavnih vlogah Ilarry Liedke, Marija Paudler, Fritz Kampers, Lia Eibenschiitz in Hans Innkerman. — Predstave točno ob 3., 5., 7. in 9. uri.
Naknadni pregled motornih vozil bo v sredo 15. t. m. ob 9. uri pred Narodnim domom v Kranju.
Sestanek tujsko-pronietnega sveta. V sredo 15. I. m. ob 11. uri bo v pisarni mestne občine sestanek, na katerem se bo obravnavalo vprašanje udeležbe naše pbčine na tujsko-prometni razstavi.
Strokovni gostilničarski servirni tečaj v Kranju. Od 21. do 30. aprila bo v Narodnem domu v Kranju servirni tečaj, ki ga priredita kranjska in škofjeloška gostilničarska zadruga. Predavatelji so najboljši in priznani učitelji in strokovnjaki. Učna taksa samo 150 Din. Prijave sprejemata zadružni pisarni v Kranju in v Škofji Loki. Opozarjamo na la prepotrebni tečaj, ki je pomemben zlasti za povzdigo tujskega prometa v Kranju in okolici.
Šoštanj
Občili zbor šaleške podružnico SPD v Šoštanju se vrši v soboto 18. aprila ob pol osmih
zvečer v dvorani Mravljak-Rajšter. Poleg volitev novega odbora na 3 leta bo glavna točka dnevnega reda razprava o zidanju nove planinske koče na Smerkovcu. Za člane je udeležba obvezna.
Vodovodne pristojbine. Potrjene so vodovodne pristojbine, kakor jih je predlagal vodovodni odselc in sicer po 4 Din od osebe in družin, ki imajo kopalnice osebo in družine, ki kopalnic nimajo, pa po 2 Din 50 p. Vrh tega plača vsak od pipe 5 Din, od kopalnice 10 Din, od kloseta in za živino po 2 Din mesečno.
Tatvina kolesa. V noči od 6. na 7. aprila je bilo posestniku Tajnšku Ivanu v Št. liju iz hodnika 1. nadstropja ukradeno novo dvokolo znam-kelce Puch, 'št. 398.299, v vrednosti 1900 Din. Tatvine sumljiv je I. Fr., hlapec pri Tajnšku, ki je 8. aprila brez odpovedi zapustil službo in neznano kam odšel.
Leteči gostilničarski in tujsko-prometni tečaji. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru prireja v krajih, kjer* je razvit tujski promet, odnosno v krajih, ki se zanimajo za to panogo, tako-zvane leteče gostilničarske in tujsko-prometnp propagandne tečaje. Dobro bi bilo. da bi tudi šoštanjska zadruga gostilničarjev povabila zvezo, da priredi lak tečaj tudi v Šoštanju, ki reflekti-ra na tujski promet.
Otvoritev prodajalne tvrdke Bata. Tvrdka Bata je tudi v Šoštanju v bivši dvorani hotela Kunst na Glavnem trgu otvorila prodajalno čevljev.
Rimske toplice
Nesreča. V petek popoldne se je p:od viaduktom na glavni cesti vodeči iz Laškega proti Rečici in rudniku Huda jama pripetila avtomobilska in kolesarska nesreča, ki po srečnem naključku ni zahtevala človeške žrtve. Uradnik pri premogovniku v Hudi jaimi g. Karol Golob se je namerava 1 odpeljati s kolesom proti domu na Sevce pri Rimskih toplicah. Ko je privozil do viadukta, je zaslišal hupo nasproti vozečega avtomobila, katerega pa radi močnega ovinka ni mogel videli. Misleč, da vozi avtomobil po cesti iz Laškega, je okrenil s kolesom na levo’, hetež se tako izogniti vozilu, toda v naslednjenj trenutku je že privozil ravno z obratne strani avto in že tudi zavozil pod viadukt hoteč nadaljevati pol proti Rečici. G. Golob jo v usodnem trenutku še pravočasno spoznal pretečo nevarnost, zato se je v lnipu pognal s kolesa in s silovito naglico odskočil -na onkraj viadukta nahajajoči se travnik ter tako po srečnem naključju ušel nesreči.
Tri prste mu je odrezalo. Druga težka nesreča se je dogodila danes ob 14-45 uri popoldne v tovarni podpelnikov na Gračnici pri Rimskih toplicah, ko je stroj, pni katerem je zaposlen 221etai Franc Heiesberger odrezal nesrečnežu tri prste na desni roki. Ponesrečeni He-lesberger je danes popoldne pri svojem stroju stružil pete. Nesreča pa je hotela, da je zagrabil in vzel v roke kos lesa, ki je bil v notranjosti močno grčav. Ko je pritisnil na vrteče se kolo, se mu je hipoma am proti vsemu pričakovanju izvila iz rok že sfcoro obstružena peta, ker je kolo z ostrimi zobmi zadelo ob grčo, kar je povzročilo, da mu je v tem hipu iztrgalo peto iz rok, mu izpodinaknilo podlago in »o mu tako v usodnem trenutku zdrknili prsti skozi špranjo med kolo, ki mu je odrezalo troje prvih prstov na desni roki. Moral je v laško bolnico
Senzacionalne izpovedi Rudolfa Mohorka
Rudolfa Kanclerja ni ubil obsojeni Rudolf Kovač - Nove aretacije Mohorkova mati je umrla naravne smrti - Vprašnje Hriberskijeve
sokrivde
Maribor, 11. aprila.
Pri včerajšnjem zasliševanju o prejšnjih zlo činih je Uuiloll' Mohorko obširno govoril, posebno o umoril posestnika Rudolfa Kanclerja na cesti med Kamnico in Sv. Križem dne 8. oktobra 11121). Izpovedal je, da je načrt za roparski napad zasnoval Anion Kovač in pripravil tudi sekire. Dejanski pa sam ni sodeloval. Tistega dne so šli Kanclerja čakat samo Mohorko, Rudolf Kovač in še neki tretji, katerega ime mo ra osiati tajno. Ko so prišli po cesii v primerno samoto, so opazili, da vodita dalje dve cesti. Zato so se razdelili, Mohorko in Rudolf Kovač sta čakala na eni, oni tretji pa na drugi cesti. Poprej pa so sc dogovorili, da se bodo nicd seboj obveščali z žvižgi. Posestnik Kancler je krenil na razpotju na ono cesto, na kateri je čakal tretji ropar. Ko ga je ta opazil, ni ime! reč časa obvestiti Rudolfa Kovača in Mohorko.
Zato ga je sam ubil. Mohorko in Kovač sta prišla (ja, ko je bil Kancler že mrtev.
Mohorko je povedal tudi, da je Kovačeva mali najela laui dva človeka, ki naj bi ubila dve Priči, ki sta obremenilno pričali v procesu proti Rudolfu Kovaču. Kakor znano, je Rudolfa Kovača dne 17. aprila lanskega leta tukajšnji senat okrožnega sodišča obsodil kot starejšega mladoletnika na 14 let ječe, zaradi skupaj z Mohorkom dne 24. septembra 15)29 leta poskušc-nega dvojnega roparskega umora na cesti pri Dev. Mariji v Puščavi in zaradi roparskega Umoru posestnika Kanclerja. Ker se je iz raznih okolnosti sklepalo, da je on pravi morilec, če-
prav ‘o bili osumljeni poleg Mohorka, ki ga takrat niso izsledili, tudi še drugi.
Zaradi teh Mohorkovih izpovedi so orožniki že včeraj aretirali Antona Kovača iu mater obeli zločincev Ano Kovačevo iz Šobra, (ločim tretjega, ki je po Mohorkovi trditvi dejanski morilec Kanclerja in je bil že pri prvih pre-skavali izpuščen iz preiskovalnega zapora, še niso mogli izslediti. Proces zaradi umora Rudolfa Kanclerja se bo moral tedaj že v drugič obnoviti in sedaj bo Rudolf Kovač, ki je v ječi, obtožen le še sokrivde, ne pa samega dejanja. Zelo zanimivo je pri tem, da je Rudolf Kovač, ki je sicer vedno zatrjeval, da Kanclerja ni umoril, ni hotel izdati pravega morilca, čeprav je dobro vedel zanj, in raje sprejel obsodbo na 14 let težke ječe.
Prav tako pa je sedaj pojasnjena tudi smrt Mohorkove matere, 48-letne delavke Uršule Mohorko. Kakor smo poročali, so oblasti v Avstriji menile, da je bila identična z žensko, ki so jo našli mrtvo na železniški progi med Spiljeni in Krnovžem. zaradi česar so sklepali, da jo jo ubil njen lastni sin. Resnica pa je bila ta, da ni nihče vedet, ne kje je in če sploh še živi. Sedaj pa je javilo občinsko načelstvo v Gornji Polskavi, da je Uršula Mohorko umrla tam dne 31. decembra 1929, in sicer naravne smrti.
Sokrivda Hriberskija, ki je še vedno v jetni-ški bolnici v Gradcu, pri umoru v Jelovcu še vedno ni niti dokazana, niti ovržena, Hribcrski sam odločno taji in skuša na vse načine dokazati, da je bil v noči od velike sobote na ne-
Vače pri Litiji
Poprava živinskega sejmišča. Pričeli so pre-st.en-\uv:lU z'v*llsko sejmišče, na katerega so po-uvdp tudj novo leseno lopo, ki bo služila pre-zdravsi ol' sern!u'jil) dneh pri pregledovanju PrP' ( n’ ^a slan.ia ‘n snage prignane živine, »kladi?« , tui«&a lesa Ponoči se je splazil v neznance fSa r M' Drvmja, mizarja na Vačah, desUe r>,- 'e z električno svetiljko izbiral J'enee' a"1'V6 e posiu fe'!l ie zasačil mizarski va-dohrimi	eve(la se pozivu vajenca mož z
Sfii7fi„nl ™f»1‘ >'	»d-
^«6ti ob nedeljskih večerih lesarji < Cas le tJ?(ikoBa sPa“ia razni »a uf bi-
itavada v-idurle'Že lfara faul )v*kli Dscim	, ~ streli, iz naše vasi.
x„j ' „	. 1esl 'z šestmesečnega zadružnega te*
dnVi.s i -P°v**=un g. K. Jurjevec, katerega je ’ s prav dobrim uspehom.
^ofovazi/e po
zvezdi večernici
X	44.
Mlada popotnika sta pričela bežati na življenje in smrt, a žaba jima je sle-«»la s še večjimi koraki. In ko so ostale opazile dober plen, so se še one skobacale na breg in jo udrle za bežečima. Dušan in Danica sta kmalu spoznala, da jima bodo pošle moči. Ni bilo druge pomoči: treba je bilo sprejeti borbo z grdimi žabami.
fN	45
sta' potegnila vsak svoj sa-žabi ct ln — izprožila. Dve največji sta ust ?e mrtvi zgrudili na tla. Potem niu dvl ila vdrugič — zopet sta se zvr-ogm^v. Kmalu je bil ves breg posut z 0stale trupli mrtvih žab. Ko so pre-y rek« s.P°znale, so preplašene planile Ih se poskrile.
»Fani si o J fare!«
Izročitev diplome ob priliki 40 letnice obrtniškega delovanja g- Krapežu, vulgo Živeliju.
Ljubljana, 11. aprila.
• Danes popoldne se je vršila pri zadružnem načelniku g. Franu Kavčiču na Privozu št. 4 seja Kuratorija Zadružne strokovne obrlnonada-lj e valil e šole. Na seji so razpravljali o novi stavbi gostilničarske šole, ki je že pod streho in se bo jeseni v njej že otvorila prva gostilničarska šola v Dravski banovini. Ta šola ne bo le ogromnega pomena za naš gostilničarski naraščaj, temveč tudi za naš tujski promet. Na seji se je ugotovilo, da bo naše obrtništvo praznovalo v kratkem več jubilejev. Tako bo proslavila Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, krčmarjev, kavaruarjev, žgamjetočilcev in izkuharjev v I4ul>lj-o,u.i 40~I&tni<x> »voj ega obstoja, zadružni načelnik g. Kavčič 20 letnico načelništva, tajnik g. Pintar 25 letnico tajništva, član kuratorija nidstni fizik dr. Rus pa 25 letnico svojega udejstvovanja.
Po soji kuratorija se je vršila v posebni sobi pri zadružne-m načelniku g. Kavčiču intimna slavnost v čast g. Franu Krapežu, vulgo »Zive-liiju«, restavratorju in kavarnarju v »Zvezdi«, ki ga je Ruiratorij zadružne strokovne obrtno-na-daljevalne šole imenoval ob 40-letnioi njegovega obrtniškega delovanja za častnega člana.
Slavnost je otvoril predsednik g. Kavčič, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem pa župana dr. Puca, dvornega svetnika dr. Marna, banskega inšpektorja Mihajla Prešla, mestnega fizika dr. Rusa, generalnega tajnika zbornice TOI dr. Winilischerja, magistralnega nadsvetnika Govekarja, tajnika zbornice TOT dr. Plesa, mestnega stavbenika Zupana, predsednika Zveze obrtnih zadrug Rebeka, ravnatelja Pusto-slemška in končno zastopnike listov.
O delovni preteklosti g. Krapeža, je izvajal g. Kavčič. G. Kavčič je nato izročil jubilantu diplomo, umetniško delo akademskega slikarja g. Gasparija. Diploma predstavlja g. Krapeža sredi med angelci, ki mu strežejo.
Govorili so še in mu čestitali dr. Puc, dvorni svetnik dr. Marn, dr. Windischer, češ: »Fant od fare si in takega si te želimo še nadalje!« G. Krapež se je globoko ginjen zahvalil za čestitke, poudarjajoč, da je storil samo svojo dolžnost.
Občni zbor ko!, obrine zadruge na Bledu
Hlod, 9. aprila.
Pred kratkim se je vršil občni zbor Kolektivne obrtne zadruge na Bledu. Navzočih je bilo okrog 87 članov, ves odbor in zastopniki Zveze obrtnih zdrug g. Inglič.
G. načelnik Jan je poročal, da so se ustanovili pri zadrugi razni strokovni odseki, ki poslujejo nad vse zadovoljivo. Priporočal je mojstrom, da bi se ustanovila obligatorna mojsterska bolniška blagajna ter obenem starostno zavarovanje. Pripominjal je, da se je ustanovila v Ljubljani podružnica državne obrtne banke, h kateri naj bi se zatekali vsi obrtniki. Gospod Inglič je poudarjal, da so zbornice v južnem delu naše države za deljene zbornice, kar so navzoči z glasovanjem odklonili in se izjavili, da naj ostanejo zbornice še vedno skupno, kakor so bile dosedaj. Poročilo o šušmarjih in naklonjenosti sreskega načelstva do zadruge so navzoči pozdravili z največjim veseljem.
Ker ni za obrtniški naraščaj nikakih prostorov, kjer bi naj se prirejala poučna predavanja, zato je predlagal načelnik, da se pri zadrugi ustanovi stavbeni fond za zgradbo obrtnega doma na Bledu. Sklenjeno je bilo, da se določi v ta namen 2000 Din, kot prvi osnovni stavbeni fond. Vsa nadaljua leta pa enaka vsota v znesku 2000 Din.
Iz poročila tajništva posnemamo, da šteje za-
Ondi ob
i
ostanite
Kadar ob prehodu k toplejšem letnem tasu pošilja varljivo vreme izmenoma solnce in dež, tedaj jeVaša koža izpostavljena mnogim nevarnostim. Vendar Vas ni treba skrbeti: Elida Creme de chaqueheure va-rujeVašo nežno kožo. Ne-vidljiva plast te edinstvene kreme napravi kožo odporno proti dežju in vetru.
&
ELIDA
CREME DE CHAOUE HEURE
druga 820 članov. Med letom je izstopilo 22, pristopilo pa 48 novih članov.
Zadruga jo imela v preteklem letu 0 odboro-vih sej. V začetku leta se je vršil tridnevni tečaj za mizarsko luženje.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je bilo prometa: dali 92.738-52 Din in imeti 92 tisoč 788-52 Din. Skupno premoženje zadruge znaša koncem leta ‘25.071 Din. Sprejet je bil tudi novi proračun za leto 1931.
Končno je posegel v besedo tudi zastopnik Zveze obrtnih zadrug g. Inglič, ki je naglašal, da obrtništvo ni nikakor proti zavarovanju, ampak naj se reorganizira in decentralizira.
Načelnik Jan se je toplo zahvalil g. Ingliču za vsestranska pojasnila, nakar je občni zbor zaključil.
Pismo iz Kamnika
Velikonočni prazniki so bili za Kamničane pravzaprav dolgočasni. Morda je bilo temu v veliki meri krivo kislo vreme, ki je marsikomu pokvarilo lepe načrte. Precejšnje število Kamničanov si je šlo preganjat dolgčas na Veliko planino ali pa v Bistrico, kjer je bil oba dneva tako velik naval izletnikov, da bi kmalu zmanjkalo prostora. Večerni vlak, ki odhaja ob 6. uri iz Kamnika, je bil v ponedeljek prvikrat v letošnjem letu nabito poln. Mnogo radovednežev se je gnetlo oba dneva okrog cirkusa in gugalnic, izgleda pa, da se Kamničani ne ogrevajo posebno za cirkuške atrakcije, ker so predstave obupno slabo obiskane. To je izprevidel menda tudi cirkus in je pričel dajati kino predstave kar v svojem šotoru. Morda bodo te bolj vlekle.
Uboj Franca Remsa (Nograška) in napad z nožem na 25-letnega Jakoba Pirša je nemalo razburil kamniško prebivalstvo, kajti kaj takega se pri nas le malokdaj pripeti. Zadnji uboj se je zgodil že pred 10 leti, ko je žena s sekiro ubila svojega moža. Aretirani Zore je bil tudi v družbi svojih tovarišev vedno prepirljiv in nagle jeze, da so se ga vsi bali. Ni torej čudno, da se je v nekoliko vinjenem stanju preveč udal svoji jezi in se pregrešil zoper peto božjo zapoved. Pokora bo huda zanj in za vso njegovo družino. Razburjenje Kamničanov je doseglo svoj višek v ponedeljek dopoldne, ko se je raznesla novica o groznem roparskem umoru v Jelovici, katerega so nekateri prestavili v Šmartno v Tuhinjski dolini.
Na dr. Orožnovi hiši na Grabnu jo prav lep kažipot za nekoliko krajšo in prijetnejšo pešpot čez Mekinje in Godič v Bistrico. Ker je markacija na vhodu v prvo ulico, ki vodi proti mekinjskemu mostu, že celo leto zadelana z lepaki in reklamami, ne pride nikomur na misel, da bi krenil v ozko in temno ulico »Proti Mekinjam«, ampak gre vsak naprej proti Maistrovi ulici in šele ko se znajde na železnem mostu, spozna svojo zmoto in mora vnovič spraševati za pot. Ker se taki slučaji ponavljajo dan za dnevom skozi celo leto, prosimo podružnico Slovenskega planinskega društva v Kamniku, da na oglu ulice »Proti Mekinjam« namesti kažipot s puščico in napisom: Pot v Bistrico.
Lastavice so se že vrnile. V sredo dopoldne jih je priletela cela jata in veselo se se spreletavale pod jasnim nebom. Opažamo pa, da se te prekorisine ptice od leta do leta v čimdalje manjšem številu vračajo v naše kraje.
V noči od četrtka na petek je zopet pritisnil mraz. Temperatura je padla pod ničlo in slana je pobelila polja in travnike.
Prepoden vlomilec
Cerknica, 10. aprila.
Le sem pa tja se sliši, da je bilo v našem kraju kje vlomljeno. Kakor smo poročali, je bilo pred časom vlomljeno v gostilno Martinčič v Dolenji vasi; v četrtek zvečer se je primeril enak slučaj na Marofu blizu Cerknice, samo ta razlika je bila, da je imel vlomilec na Marofu precejšnjo smolo.
V četrtek zvečer okrog sedme ure se je neznan uzmovič prav potiho splazil v stanovanje ključavničarskega mojstra g. Sežuna iz Cerknice, ki pa stanuje v ne preveč oddaljenem Marofu. Vlomilec je moral biti zelo previden in obenem drzen, ker sta bili ta čas v kuhinji žena g. Sežuna in stara mati, a on se je kljub temu splazil brez vsakega šuma v spalno sobo v prvem nadstropju.
Med potjo je vlomilec pobral na hodniku prazno vrečo in ko se je enkrat razgledal, je začel svoj vlomilski posel. Najprej se je sezul, da je bil bolj varen pred ropotom. Svoje čevlje in tudi klobuk je spravil kar v vrečo. Nato je odprl omaro in je začel iz nje pobirati razne predmete, seveda največ obleko; vse te stvari pa je basal v vrečo. Tako je že pospravil v vrečo nekaj moške obleke, čevljev in drugo. A kljub svoji previdnosti je bil vseeno malo neroden pri poslu.
Sežunovi ženi se je zdelo, da nekdo hodi po sobi in zato je šla takoj pogledal, kaj je pravzaprav. Prižgala je luč ln odšla v prvo nadstropje. Komaj je prišla na vrh stopnic, je že opazila, da je moral biti nekdo tukaj, ker je bilo vse odprto. Stopila je v spalno sobo in tam je zagledala moškega, ki se je tiščal za omaro.
Zenska se ga je tako prestrašila, da je zakričala: »Pusti me!« in zbežala po stopnicah. Ko je bila že sredi stopnic, je pritekel za njo vlomilec s polno vrečo. Ker se je vlomilec nnjbrže bal, da ne bi bil ujet, je z vso silo vrgel vrečo na Sežunovo. S tem ji je izbil svetiljko iz rok in ker je bila Sežunova vsa preplašena, je vlomilec porabil to priliko, da jo je pobrisal na prosto. Zbežal pa je brez čevljev in klobuka, katere je še v sobi spravil v vrečo. Tudi vlomilec je moral biti precej zmešan, ker ni odnesel vreče s prisvojenim blagom.
Na Marof sta še isti večer odšla dva cerkniška orožnika in kakor se kaže so vlomilcu že na sledu.
Litija
Sveteev večer. Na Belo nedeljo priredi podružnica CM družbe v Litiji v Sokolskem domu ob 20. uri spominsko proslavo desetletnice smrti svojega ustanovitelja g. Trnke Svetca. Pevske točke bo odpelo pevsko društvo »Lipa«, orkestralne pa bo odigral šele letos ustanovljeni salonski orkester pev. društva »Lipe« pod vodstvom dirigenta g. Pertota.
Redukcija. V predilnici ho zopet .reduciranih okoli KM) delavk.
Osebna vest. Na bolezenski dopust odide g. Peter Jereb, skladatelj in občinski tajnik v Liliji.
Avtfomarfska telefonska centfrala na B edu
Kakor smo poročali, se je mudila te dni na Bledu komisija, Jd si je ogledala na licu mesta prostore blejske pošte, katero mislijo preurediti in montirati avtomatsko telefonsko centralo, ki bo bržčas jeseni že obratovala.
Komisija je odobrila načrt, katerega je na incijativo g. inž. Rustje napravil tehnik g. Jože Šenk iz Ljubljane. Načrt predvideva garažo, ki bo stala tik pošte. Napravljena bo velika hala, ki bo pokrita s steklom, kjer se bodo čistili avtomobili. Nad garažo bo okoli 45 sob, ki bodo namenjene predvsem za služinčad Park-hotela. Sobe bodo zelo lepe ter bodo imele solnčno lego, ter so zasnovane po najnovejših predpisih moderne tehnike in arhitekture. Zgradba bo deloma eno-, deloma dvonadstropna stavba, ki bo last gospoda Kende, graščaka in veleposestnika na Bledu, ter bo kot gospodarski del. velikega ,novega Park-hotela. Te dni bodo delavci pričeli & delom. Gradilo jo bo domače stavbeno podjetje Pangerc.
Pismo iz Trebnjega
Velika noč v Trebnjem — las kriminalnega
predala trebanjskega
Trebnje, 10. aprila. Imeli smo solnčno veliko nedeljo in velikonočni ponedeljek. Lahni vetrovi niso ovirali Trebanjce in mnogo jih je napravilo ta dva praznika daljše ali pa krajše izlete v okolico in Ljubljano. Vsak je prišel na svoj račun. Nekaj v zvočni film, drugi na mednarodne tekme, ki so se vršile v praznikih v Ljubljani, tretji zopet na obiske sorodnikom in znancem, tako da je bil promet kaj živahen. Nasprotno so prišli iz mesta za praznike v Trebnje dijaki in sorodniki naših Trebanjcev, tako da si videl na cesti te praznike mnogo starih znancev in prijateljev, ki sicer ne bivajo v Trebnjem. Tako je bilo pri nas velikonočno življenje živahno in prijetno, le da ne bi bila kriminalna kronika tako žalostna in polna najrazburljivejših dogodkov.
Fantovska bitka
V	noči od velike sobote na velikonočno nedeljo je bilo. Oboroženi s koli, vilami, motikami in drugim poljedelskim orodjem so napadli fantje Z. R., P. A., Z. L., K. R., N. A. in I. A., vsi iz vasi Sv. Štefan pri Trebnjem, mirno dobre četrt ure oddaljeno vasico Belšinja Vas. Neprikrito sovraštvo, ki je trajalo med fanti obeh vasi, je p;'išlo do izraza baš na praznik Vstajenja. Mirno in tiho so spali vaščani, ko se je iznenada razlegalo po vasi gromovit: »Auf biks«, kletvine in podobno. Ženske so zajokale, zagnale vrisk in krik, moški so pa na pol oblečeni hiteli pogledat na vas, kaj se godi. Ni nič hudega sluteče so pričeli padati udarci s kolmi, vilami in motikami tako, da so se morali neoboroženi hitro umakniti. Prvi uspehi so divjaške napadalce podnetli in navalili so sejna posamezne hiše. Bati se je bilo, da pride do ubojev, so pozneje izjavljali pri zasliševanju starejši vaščani. In tako so vplivali na svoje sinove, da se niso tudi oboroženi postavili v bran nasilnežem, da ne bi prišlo na ta dan do prelivanja krvi. Kljub temu so pa nekaj napadalcev vjeli, da so se ostali spustili v beg. Mirnim in poštenim napadenim vaščanom se je posrečilo divjake pognati v beg brez hujšega. Zadevo preiskuje orožništvo in bodo napadalci radi javnega nasilstva občutno kaznovani. — Ijl to se je dogodilo ravno, na velikonočno jutro. Le prevdarnosti napadenih vaščanov se je zahvaliti, da ni prišlo do hujšega, da ni prišlo do pobojev. Res krvava bi bila velika noč tudi pri nas, kakor je bila na žalost po več krajih. Kam plovemo?
Roparski napad
In dan preje. Na veliki petek. Zupančič Alojzija in Karolina iz Korenitke pri Trebnjem sta se vračali od večerne pobožnosti iz farne cerkve. Komaj streljaj pred vasjo sta bili nenadoma napadeni od dveh nepoznanih oseb s kolmi. Zahtevala sta denar. Seveda ženici nista imeli denarja in roparjema nista mogli ustreči. V jezi, ker roparja nista prišla na svoj račun, sta ubogi ženici pretepla s kolmi in jima zadala težke telesne poškodbe, da je malo upanja na okrevanje. — Zgodilo se je to v velikonočnih praznikih na veliki petek zvečer. Ali ti roparji in razbojniki nimajo niti trohice Čuta in oskrunjajo dan, kakor je veliki petek?
Izsiljevanje .
Denarna kriza zadeva danes vse sloje. In ta kriza privede ljudi do najrazličnejših dejanj, pripravljeni so na vse, samo za denar. Eni ubijajo, drugi ropajo, napadajo itd., tretji se pa poslužujejo najrazličnejših načinov za pridobivanje denarja. Trebnje je razburil pred dnevi dogodek, ki je uprav »amerikanskk. Posestnik I. I. iz bližnje vasi pri Trebnjem je prejel pred dnevi pismo, v katerem neznanec zahteva, da mu na določen kraj prinese 5.000 Din, Če ne, mu grozi s požigom. Jasno je, da želji izsiljevalca ni bilo ustreženo, ampak je bilo pismo izročeno orožništvu. V določenem času sta se res podala na mesto dva orožnika, ki sta imela namen neznanca pričakati. Ker ga kljub celonočnemu čakanju le ni bilo, sta se odpravila, na mesto, kjer naj bi bil položen denar, sta pustila pa le nekaj papirja. Ko sta drugi dan odšla ponovno na dotično mesto, je bil papir premaknjen. Sklepa se, da je neznanec res prišel po »denar«. Upravičeno je sedaj strah, ko denarja neznanec ni prejel, da izvrši svojo grožnjo, da požge. Posestnik čuva svoja gospodarska poslopja kar najvestnejše, da bi mu zla roka ne podtaknila ognja, posebno, ko čitamo dan za dnem o sumljivih požarih.
Drugi roparski napad
In dalje! Bogata je naša velikonočna kriminalna kronika in žalostna. Mirno se je vračal ua veliki ponedeljek zvečer posestnik F. Škulj iz Dola pri Trebnjem domov. Iznenada sta ga napadla od zadaj dva moška in ga podrla s kolmi na tla. Vendar pa napadalca nista prišla na svoj račun, ker *o bližnji sosedje ua krik
prihiteli na pomoč in sta napadalca zbežala v noč. Kljub temu sta bila spoznana in zadevo preiskuje orožništvo. Motiv napada še ni znan. Napadenec je dobil težje notranje poškodbe in je odšel na odredbo zdravnika v zdravljenje v Ljubljano.
Skrit za omaro
Pred dnevi se je pojavil v Trebnjem neznan moški. Baje je med eskorlo, ko je bil izgnan v svojo domovinsko občino, ušel nekemu občinskemu pazniku. Tako se je pojavil v Trebnjem. Pojavil se je zdaj tu zdaj tam in prosjačil. Zvečer v mraku je pa zavil v gostilno Huberta Tomšič v Trebnjem ter se je iz gostilniške sobe vtihotapil v gostilničarjevo stanovanje. Slučajno mimoidoči orožnik, ki je neznanca opazil v gostilni, je o tem opozoril gostilničarko, Pogledali so v sobo. Neznanec se je bil skril za omaro, kjer so ga tudi našli. Kaj je hotel neznanec!1 V sosednji sobi je spala žena gostilničarja z otroci.
V	dobi kriminala smo. To je dejstvo, ki nas plaši in nam daje mnogo misliti. Kam plovemo?	... an.
Cerkniško pismo
V	sredo smo pokopali na tukajšnjem pokopališču g. W i n d i s c h a, katerega so vsi Cerkničani in drugi dobro poznali.
Pokojni Windisch je bil rojen 30. aprila 1854 in je dosegel lepo starost 77 let. Pokojni je obhodil zelo veliko sveta in se je leta 1874 udeležil tudi potovanja okrog sveta. Okrog leta 1874. je služil vojaški rok pri mornarici in ravno tedaj so se odpravljali na potovanje okrog sveta z ladjo »Friedrich«. Tega potovanja, ki je trajalo 2 leti, se je udeležil tudi Windisch brez vsakega strahu. A tudi drugače je obhodil precej sveta in na starost je prav rad pripovedoval doživljaje s potovanja. Naj počiva v miru, ostalim pa naše sožalje!
Ta teden se je odprlo delo pri gradnji banovinske ceste Begunje—Sv. Vid. Zato so se začeli v naše kraje sedaj vsipati delavci z vseh strani. Tisti dan, ko so sprejemali delavce, je v hribih mrgolelo ljudi, kot mravelj. Prišli so od vseli strani: Bosanci, Hrvatje, Primorci in drugi Toda na žalost niso mogli dobiti vsi zaposlitve in je bilo za delo na cesti sprejetih le 300 delavcev. V prvi vrsti so bili sprejeti le oni delavci, ki so bili že lansko leto tukaj zaposleni. Izvrgli pa so tudi nekaj takih, ki so jim znani od lanskega leta, da radi popivajo, ali pa se kako drugače pregrešijo. Seveda so tudi potrebni zaslužka, a zaenkrat se ne da pomagati, ker je jasno, da bodo iz preobilice sprejeti najboljši.
Priporočali pa bi, da bi v prvi vrsti sprejemali domačine; saj so tudi ti dobri delavci in kar je prvo, tudi zaslužka zelo potrebni. Res je nespametno, da bodo morali iti po svetu za zaslužkom, ko bi pa vsi lahko doma zaslužili. Bosanci in drugi že itak niso nič kaj priljubljeni v naših krajih, a jih vendar kar mrgoli. Torej, dajte najprej zaslužka domačinom, potem tujcem.
Tudi v našem kraju se je že prikazala pomlad. Vreme imamo zelo lepo, po polju že nekaj dni ljudje prav pridno delajo in tudi prve lastovice so že prišle v naš kraj. Vse to je znamenje, da je pomlad že tu.
Novo mesto
Cerkveni koncert. Kot smo že opozorili, bo danes (nedelja) dopoldne v frančiškanski cerkvi slovesna maša, popoldne pa bo istotam izvajal cerkveni pevski zbor ljubljanskih Frančiškanov pod taktirko p. Hugona Sattnerja več krasnih pevskih točk v počaščenje sv. Cecilije.
Šontjakobčani iz Ljubljane so snoči (v soboto) gostovali z izredno učinkovito študentovsko burko »Extemporale«. Prireditev se je vršila v Sokolskem domu pod okriljem ženske podružnice CM Družbe. Več o uprizoritvi drugič.
Lopovščina, ki mora biti eksemplarično kaznovana, če se slučajno najde individuum, ki je pred dnevi napravil za Loko tako škodo tukajšnjemu Olepševalnemu društvu. To se trudi in lepša pota, zlobna roka pa je porezala skoro vse že večletne in močne nasajonke topolov in enega celo izruvala. 'Da bi se lopovu posušila roka!
Osebna vest. Zdravnikom tukajšnje garnizije je imenovan dr. Milan Ropar. Častitamo!
Vojaška, Na Veliko nedeljo je itispiciral tuk. garnizijo divizijoner g. Iljič v spremstvu na čelnika štaba puk, Miličeviča.
Gosi ukrotile avto. To se je pred dnevi zgodilo v Gotni vasi na državni cesti. Pridirjal je avto, trobil, tulil, gosjak s svojim haremom pa ga je ponosno motril sredi ceste in se ni dal odgnati. Avto se je moral ustaviti in vozač je pričel razganjati krilata upornika. Smeha ni manjkalo.
Škocijan
Zaključek gospodinjskega tečaja. Pretekli teden je končal šesttedenski gospodinjski tečaj, ki se je vršil v tukajšnji šoli. Kakor je Jugoslovan« že poročal, je tečaj redno posečalo 63 deklet — Škocijanlc in okoličank. Vodila ga je učiteljica gdč. Alojzija Koiuljančeva, kateri so po svojih močeh pomagale pri predavanju tudi ostale gdč. učiteljice iz Škocijana. Požrtvovalno delo našega učiteljstva je rodilo proti pričakovanju popolen uspeh. Iz tečaja so izšle naša dekleta, ki so pridobile, če se že niso naučile vsega za gospodinjstvo potrebnega, vsaj temeljne nauke in močno voljo — držati se navodil in lepih nasvetov. Opažati je, kakor je pokazal ta tečaj* da se podeželski ljudje zanimajo za vseobčo strokovno naobrazbo in da se naš kmet razvija in izpopolnjuje v vseh panogah naprednega gospodarstva. Gojenke tečaja so svojim predavateljicam o gospodinjstvu nadvse zahvalne, predvsem pa voditeljici tečaja gdč. Alojziji Komljačevi za ujeno neumorno prizadevanje.
Lepo uspela vprizoritev »Desetega brata«. V nedeljo popoldne ‘29. marca je vprizorilo »Prosvetno društvo« v Škocjjnu v društveni dvorani Jurčičevega »Desetega brata« ob številni udeležbi vaščanov in okoličanov. Režijo je spretno vodil nadučitelj g. Janko Malensič, ki je posamezne vloge zelo dobro razdelil med naše fante in dekleta. Ker se vrše pri nas slične prireditve zelo redko in je zanimanje kmetov za igre zelo veliko, kar je pričala nabito polna dvora ua, bi bilo želeti, da ge večkrat kaj priredi.
Pri mrSiču
(Navade in običaji ljudstva v celjski okolici)
V	zvoniku kapele z rdečo streho je zapel zvonček pesem smrti, naznanjajoč konec tuzemskega življenja enega izmed zemljanov. Turobni glas zvona se preliva po vasi in po po ljih. Ljudje na poljih obstajajo z delom, poslušajoč pesem, premišljujoč, komu je angelj smrti utrgal nit življenja.
Zvonček poje svojo pesem, le poj, saj boš nam vsem nekoč zapel, če nas bo smrt pokončala v domačen) kraju; saj za smrtjo klije novo življenje.
Kapela je vojna ustanova, zgrajena v letih 1917 iin 1918, blagoslovljena IG. julija leta 1918 po rajnem opatu Francu Ogradiju; v kapeli stoji Ona, Kraljica miru, obdana z električnimi žarnicami. Na vhodom sta letnici 1914—1918. Kot straža sta cipresi ob vsaki strani, bršljan pa se ovija zunaj po zidu.
« * *
Med svečami pa »pava mož, on trdno spi, nevzdramno spi, moža pa množica ljudi, z mladiko oljkovo kropi, želeč mu večnega pokoja.
(S. Gregorčič).
Pri Ferjanu so položili na mrtvaški oder gospodarja, moža v najboljših letih, ki ni imel nasprotnika ter je bilo vse njegovo delovanje usmerjeno v dobro njegove družine. Padel je sredi dela, kakor hrast pod ostro sekiro. Med gorečimi svečanni počiva v skrbi; njegov obraz je bled, oči steklene. Ustnice so nemo in vprašujoče, kot bi hotele izreči svojo poslednjo besedo. Mirno počiva, življenje ne sope več, roke so sklenjene k molitvi, ovite z znamenjem sv. križa, poslednje tolažilo vere ki upanje v boljšo bodočnost, kjer ni težav, bolezni, rev in sovraštva, kjer je radost nepopisna. Med rožami in venci spi, mirno spi, ne vidi in ne sliši šepet moliilve ljubečih in zvestih, ne jokajočih obrazov.
Ko pokrije dolino tema ter tisočere zvezdice ni igla jo na nebeškem svodu, napolnijo ljudje sobo, kjer leži mrlič. Vsak poklekne, zmoleč kratko molitev in kropeč z blagoslovljeno vodo, želeč mu večni mir in nebeški raj. Pred razhodom zmolijo vsi skupaj rožni venec, ki ga moli naprej, če je fant na mrtvaškem odru, fant, če je dekle, dekle, če je že omožena žena, pa žena. Tu ga moli poštami gospodar Ilržič. Vendar se ta navada že tudi opušča, čuječe postrežejo z narezanim belim kruhom, ki se pa nikdar ne peče pri tisti hiši, kjer je mrlič, in s pijačo. Raznovrstni pogovori, možje s pipami v ustili modrujejo o gospodarskih zadevah, žene in dekleta pa o svojih stvarih. Dim iz pip se meša z vonjem sveč, zdi se tl, kakor da si v laboratoriju.
Velik si človek, ustvaril sj svoj svet, vse na svetu ti je pokorno, oziroma ti mora biti, toda si kaplja na drevesu, kakor trenutek v večnosti, bil si in ni te!
Bo| za bandero
Iver se širijo po Bohinju in drugod vprav gorostasne izmišljotine o dogodku z bandero na Koprivniku, objavite, g. urednik, naslednje točno poročilo očividca.
Kakor povsod na Slovenskem, imajo tudi na Koprivniku običaj, da nosijo pri procesijah bandero odrasli fantje. Ker spada v koprivni-ško faro tudi vas Gorjuše, se za nošenje bandera menjavajo koprivniški in gorjuški fantje. Letos sta bila na redu Gorjušana Mencinger F. in Zorč A., ki nosi zastavo že osmo leto. Zato so se fantje jako začudili, ko je bilo oznanjeno, da bo red drugačen. Res sta sedela v cerkvi poleg bandera dva druga mladeniča, katerih eden je star dobrih 17 let. Zorč in Mencinger sta pristopita k banderu, da bi ga odnesla. V tem sta prijela za drog tudi onadva. Že so se žuli v cerkvi vzkliki nekih mož in ženic, nakar sta M. in Z. izpustila drog, ker sta se zavedala svetosti kraja in odšla pred pokopališka vrata. Ko je prišlo bandero iz cerkve, sta zahtevala bandero, ki sta ga tudi dobila. Obenem je Z. dobil tudi udarec po nosu, ki mu ga je prizadejal neki Bajder. Tu so padale prav surove psovke na sokolske člane. Kajti M. in Z. sta odlična sokolska delavca. — Sprevod se je končno razvil, toda ko je župnik opazil, da je bandero v drugih rokah, se je vrnil. Fantje so se po opravilu podali v župnišče, da poizvedo, zakaj nista smela nositi bandera Mencinger in Zorč. Odslovljeni pa so bili, ne da bi slišali tozadeven odgovor. Zato bomo odločno zavrnili vse tiste »prosvetljence in izobražence«, ki so in še blatijo sokolska društva in člane na najbolj surov način, kakor tudi tiste »brihtne fantaste«, ki so naredili iz drobne mušice sto debelih slonov. Z žalostjo pa mislimo tudi na one, ki jim je na jeziku sama ljubezen in prijateljstvo, a se ne zavedajo, da v mnogih primerih sami z nepremišljenim korakom povzročijo največje prepire. —- In še nekaj. Ko sem se vozil v vlaku, sem slišal govoriti nekega »diplomiranca« tudi o tej zadevi. Končno je prišel^ do zaključka, da krivda leži pri onih, ki društva ustanavljajo: pa imajo za to premalo izobrazbe. In to je čisto razumljivo
—	naše učiteljstvo. Kaj je treba to še ponavljati; saj smo slišali in še čujemo na vsakem koraku take duhovite izjave in to veči del samo od takih, ki so sila, sila izobraženi in omikani, tako da jim je že kar od same omike nerodno, ker ne vedo, kam bi z njo.
Trbovlje
Nov vodnik tukajšnje žandarinerije. Vodnikom tukajšnjega žandarmerijskega voda je imenovan žandarmerijski poručnik g. Petrovič A. Zivan iz Štrumice v Vardnrski banovini. Novemu vodniku želimo prijetno bivanje med nami. — Prejšnji komandir voda poročnik g. Srečkovič Velimir je dodeljen žandarmerijski četni komandi v Celje.
Sobolsive>
Obnovitev Sokola v škocijaltu
Sokolska misel prodira v vsej svoji veličini v sleherno vas, v slehernem kotu je pognalo Tyrševo seme, ki se je oblikovalo leta in leta, in se končno razvilo v mogočno drevo, katerega ne bo zlomil niti najbesnejši orkan.
Že pred leti se je tudi v Škocijanu pričelo sokolsko gibanje in leta 1925. se je po mnogih zaprekah in neumornem delu ustanovil Sokol, ki se je začel ob težkih prilikah lepo razvijati. Nemila usoda pa je nenadoma uničila razvija-, oče društvo, ugrabila nam je ustnovitelja br. Špenkota, šolskega upravitelja v Šmarjeti. Pod njegovo nezlomljivo voljo je Sokol napredoval v vseh smereh, po njegovi tragični usodi pa je začelo društvo hirati, ni imelo več potrebnega vaditelja-telovadca, ki bi mu kazal smernice. Bilo je pač še nekaj takih mož, ki 'so hoteli še imeti svojega Sokola, a njih sila je bila premajhna, med njimi ni bilo primernega vaditelja, ki bi mu uspelo ohraniti Sokola v Sko-cijanu.
Po prvem neuspehu se je še večkrat govorilo, da bi Sokola v Škocijanu na novo obudili k življenju, a ukreniti se ni dalo ničesar pozitivnega. Sedaj pa, ko je razgrnil Sokol svoje peruti v najoddaljenejše kraje naše kraljevine, se je prebudil tudi Škocijan in se po šestih lg, tih znova ustanovil.
Ustanovni občni zbor se je vršil v prostorih osnovne šole ob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva in udeležbi župnih delegatov: pod-staroste župe br. Marinčka, župnega tajnika br. Matkota in br. dr. Trošta.
Občni zbor je otvoril tukajšnji šolski upravitelj br. Malešič, ki je po pozdravu navzočih očrtal propagandno delo pripravljalnega odbora, nakar je župni delegat br. Marinček v kratkih in jedrnatih besedah razložil zakon Sokola kraljevine Jugoslavije, pomen Sokolstva in njegove smernice ter bodril članstvo v težki začetni borbi za njegov obstoj. Nato sta govorila še br. Matko in br. Trošt.
Izvoljeni odbor je bil poslan v potrditev novomeški župi, ki je imenovala sledečo upravo: starosta br. Ivan Globevnik st., tajnik br. Al. Pungerčič ml., blagajnik br. Ivan Novšak, načelnik br. Peter Durjava ml., načelnica s. Roža Petelin, gospodar br. Ivan Globevnik ml., pro-svetar in zapisnikar br. Janko Malešič, člani uprave br. Anton Ržen, br. Zupet Alojz preglednika računov: br. Ivan Lovša in br. Franc Mole, delegat za savezne in župne občne zbore br. Al. Pungerčič, župni odbornik bi. Ivan Glo-bevnik, namestnik br. Karl Poglajen.
Sokolski Glasnik, glasilo Saveza SK.J ima v svoji 15. številki to-le vsebino: Resolucija prve redne glavne skupščine Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije dne 29. marca 1931. — Janez Poharc (Zg. šiška): Prosvetno delo na deželi.
—	Prof. D. Mrvanjevič (Negotin): Sokolstvo kot socijalna in nacijonalna potreba. — Iz Saveza SKJ. — Iz slovanskega Sokolstva. — Pozdravi Savezu SKJ. — Knjige in listi. —• Iz žup in društev.
III. zlet lužiškosrbskega Sokolstva. Lužiško-srbsko Sokolstvo je priredilo doslej dva zleta. Prvi je bil leta 1921. v Pančicah, drugi 1927 v Wulkom Cisku. Tretji zlet pa bo 17. maja t. 1. v Radworu v saški Gornji Lužici v proslavo 10-letnice obstoja lužiškosrbskega Sokolstva. Po velikih pripravah sodeč, bo to največja lužiško-srbska nacijonalna manifestacija po vojni in obenem najlepša slika iz življenja lužiških Srbov. V povorki bodo poleg Sokolov šle tudi narodne noše itd. Pri javni telovadbi se bodo izvajale proste vaje, s katerimi so lužiškosrbski Sokoli nastopili na zletu v Beogradu I. 19:30.
Bled
Komisija za ogled Kendove garaže. V sredo se je mudila na Bledu komisija, ki si je ogledala in odobrila prostore, kjer naj bi se zgradila nova garaža za avtomobile.
Razširitev ceste od Zrimčevega vrta do trgovine Ulčar. Že večkrat se je razpravljalo o nu|-ni potrebi razširitve te ceste, kjer je v poletnem času vselej velik promet. V ta namen je g. Zri-mec odstopil občini svoje zemljišče in sezidal gospodarsko poslopje na dvorišču tako, da bo cesta tod mimo precej razširjena. Umestno bi bilo, da se cesta že do sezije razširi tudi ob hotelu Troha, kar bi bilo najlažje izvedljivo, ako bi se odstranil prizidek Zakoparjevega hleva, ki je po regulacijskem načrtu itak pod re-verzom. S tem bi dobila cesta lepo lice in bi bila v skladu z lepo razvijajočim Bledom.
Proračun blejske občine. Te dni se je vršila seja občinske uprave, ki je trajala pozno v noč. Na seji se je razpravljalo in sklepalo o proračunu za leto 1931. Proračun je bil sprejet.
Kanalizacija Bleda napreduje zelo počasi. Pri kopanju jarkov so delavci naleteli na nepredvidene težave, zato je občinska uprava ponekod podaljšala rok tvrdki Slavec, ki napravlja kanalizacijo na Bledu. Upamo, da bo kanalizacija kljub vsem ugovorom končana še pred letošnjo sezijo.
Nov bar na Bledu. Jutri 10. t. m. pride na Bled komisija, da si bo ogledala prostore hotela Trohe, kjer bo podjetni lastnik povečal svoj hotel in v prizidku zgradil prostore za nov bar.
Sreski načelnik v Kihnem pri Bledu. Dne 31.
t. m. je prišel v Ribno sreski načelnik iz Radovljice g. dr. Vidmar ter je sklical ves riben-ski občinski odbor na izredni sestanek. G. načelnik je proučeval potrebe in razmere riben-ske občine.
Zaključen tečaj za avtogensko varjenje. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani je priredil na Bledu tečaj za avtogensko varjenje, za katerega je vladalo med našimi obrtniki največje zanimanje. Udeležilo se gaje 21 mojstrov in pomočnikov Po zaslugi g. inženirja Kneza in varilnega mojstra g. Djura-koviča so si pridobili udeleženci najmodernejšo tehniško znanje, kar bo brezdvomno pri izvrševanju njihovega posla vsem v korist. Kolektivna zadruga se tem potoni javno zahvaljuje prirediteljem tečaja, prav tako tudi gospodu Francu Kunsleljnu, ključavničarskemu mojstru, ki je odstopil tečaju svojo delavnico na raz#i-lago. Te dni je bil tečaj zaključen.