St. 61. V Trstu, v sredo 30. julija 1884. Tečai Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •T Miaoiti J« not . t • EDINOST« izhaja 2krat na teden vaako »red« In tafcet« o poludne. Gena za vae lato je « pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. KO kr. — Ponamezne Številke . . Vil <<»«« m pošiljajo Uraiaiitva • vla Tarratiti* »Nuova Tipografi*;. v«ak mora Uti , . «rankiran. KokopUi a*aj poneha* vrodnostl ae lie vračajo. — Inierati (razne vmte nazna- dobivaio pri oprav it litru in v trafikah v Trata po ft kr., v Barlel in v AjdavISial po nlla in poiiani^e) s« sarmfanijo po pogodbi - prav ceu6; pri kratkih oela-ih z drobnimi Okr. - Aarco.at««, reklamacije in inaerate prejema Opravalitva, via Tarraatt, »Nava tiakaraa.. j črkami ae plačuje za vaako beaedo 2 kr. oKia.«n z aroonimi Združenje Trsta, Istre in Goriškega. (Konec). Iz tega, kar smo rekli, izvira torej, da vsi Italijani Iredentarji in tudi konservativci si bodo stvar jako resno premislili, predno se zanjo odločno azreko; oni dodro vedo, da so, ako se ustanovi skupna deželna administracija in skupni deželni zbor, v nevarnosti, da zgube sedanjo avtonomijo in to velja posebno gledć Trsta, ki je skoraj majhna državica v državi. — Vladi sami, katera pa, kakor vidimo, tukaj v rumenej hiSi ne zastopa enakih načel, kakor na Češkem in drugod, moralo bi biti prav, da se ideja združenja Siri in obistini, ker drugače tako in tako ne bode mogla odstraniti ognjišča, na katerem se neprestano kuri iredentizem, ne bo mogla tako lehko odpraviti tržaSkega magistrata ravnanja nasproti načelu enakopravnosti, ne bo mogla iz Trsta zopet napraviti »la fedelissima«. Čuditi se je torej, da se i vlada po robu postavlja ideji združenja; ali v tem obziru nam je uže predobro znano, da v rumenej hiSi v Trstu niso skoz in skoz tacega prepričanja, kakor na Dunaju. Ali pustimo to in preiskujmo, kake razmere bi postale mej Slovani in Italijani na Primorskem, ako bi se združile vse tri primorske dežele v eno samo. — Pred vsem moramo omeniti, da bi se moral za nov deželni zbor ustanoviti nov volilni red, kateri bi se moral gledć volitve in Števila poslancev ujemati z volilnimi redi drugih dežel. Na noben način ne bi moglo veljati, da bi vso tri dežele poslale v skupni zbor toliko poslancev, kolikor jih imajo zdaj PODLISTEK. HUBELJ-REČICA. (Konec.) Dragega čitatelja utegne zanimati Še druga bolj zgodovinska belježka, koja se je tukaj blizu ob Hubelj — rečici uže davno zgodilo. Leta 894 je mrgolela vsa vipavska dolina samih vojščakov dveh sovražnikov: Teodozija Velikega, carja vshodne ali cari-graške države in Evgenija, rimskega vstaj-nika. Prvi je priftel z svojo vojsko čez Hrušico, Podkraj in Podvelb (Gol), ter se pomikal čez budanjske bregove v dolino. Drugi pa je zgrnol svojo vojsko po Planinskih renreh ter se spuščal doli k reki Vipavi, Evgenijeve vojske pa je bilo mnogo več nego Teodozijeve. Dne 6. septembra uže omenjenega leta se zgrabita oba sovražnika mej Hubljem in reko Vipavo. Srdit boj je bil to, kakoršnih nam je zgodovina le malo ohranila. Ta dan je oble-žalo Teodozijevih vojščakov 10.000 mrtvih na bojišči. Veliko pa jih je palo tudi od Evgenijeve strani. Teodozij je začel oma-govati iu se umikati. Zvečer pa zbeži ves vpehan nazaj v Podvelb in Podkraj. Ev-genlj pa od veselja pijan zaukaže svoje vojščake prav dobro pogostiti. Poiskali so Planinske in druge hrame, točili iz polnih sodov žlahtno kapjico ter jo srkali, kolikor se je komu zljubilo. Pijani so kričali in razsajali vso noč. Teodozij, ves otožen v zasebnih treh dež. zborih, ker ako bi ostalo pri sedanjem številu, imel bi skupni zbor 107 poslancev. Ako pa premislimo, da ima Kranjska na okolo 480.000 prebivalcev le '37 poslancev, tedaj bi jih morale imeti po iati proporciji vse tri primorske dežele, ki Štejejo okoli610000 prebivalcev, k veča m u le 48. — Po primeri prebivalstva bi priftlo torej na Trst le 10 poslancev, na Istro 21 in na GoriSko 17. — V Istri je 6 glavarstev, v katerih bi volile kmetske občine najmanj 10 poslancev, v primeri z drugimi deželami bi morala Istra voliti 4 poslance velikega posestva, mesta in trgi 6 poslancev in kupčijska zbornica 1 poslanca. GoriSka bi morala voliti t tej primeri v kmet. občinah 8 poslancev, v velikem posestvu 3., v mestih in trgih 4 in v trg. zbornici 2. — Trst bi moral voliti v okolici 2 poslanca, v IV. volilnem mestnem razredu 2, v III. razredu 2, v II. razredu 2, v prvem razredu (namesto veleposestva) 2 iu trgovska zbornica 2. Primetjajmo zdaj te na principu volilnega reda skoraj vseh avstrijskih deželnih zborov sloneče Številke po narodnosti, izizku-jemo namreč, koliko je mogoče, da pride poslancev slovanske in koliko italijanske narodnosti v skupni deželni zbor. — Mogoče in skoraj gotovo je, da proderejo v Istri pri vseh volitvah v kmečkih občinah sami Slovani, torej bi bilo uže 10 slovanskih poslancev, a po denaSnjih skuS-njah je skoraj gotovo, da tudi v mestih in trgih proderejo trije slovanski poslanci, ali recimo le 2, bilo bi torej v Istri mogoče, da imajo Slovani 12, Italijani pa le 9 poslancev, na GoriS-kem bi imeli Slovenci uprav 6 poslancev v malem posestvu, enega v ve- molil je k Mamki božjej za pomoč. V sanjah pa vidi veselo prikazen, ki ga v veri močno potrdi in potolaži, da ni Se premagan, nego da on fte le zmaga. Drugi dan, t. j. 7. septembra znovega treščita sovražnika skupaj. Evgenijevi vojščaki pa niso bili več tako čili, kakor prejŠni dan, pole? tega pa nastane straSanska burja, — prah in pesek noseč sovražniku v oči. Vstaj-niki, nevajeni tacega meteža, silno se prestrašijo ter urno umikajo. Naposled nastane mej njimi splošna zmešnjava. Teodozij »felistejcea popolnoma zmaga in pobije, če tudi jih je bilo kot listja in trave. Evgenij, nič hudega sluteč, pride osobno pred Teodozija tam v sredi vipavske ravni ter mu govori: »Kakor si pred vladal, tako vladaj Še naprej 1« »Teodozij pa ukaŽ« svojim vojakom, pred njim klečečega in milosti prosečega Eveenija usmrtiti. 01 istega časa je prevzel Teodozij zopet oblast vsega rimskega cesarstva. Iz pobožne hvaležnosti zaradi slavne zmage ukaže Teodozij na onem mestu, kder se je vojna končala, pozidati kapelico Mamki božjej v čist. Iz te prvotne kapelice je rastla vedno večja cerkev, — in ta je prav ono veliko belo svetišče z visokim stolpom tam v »Logu« na sredi vipavski doline. Vsako leto se zbere tukai velika množica našega ljudstva, osobito pa v dan 8. septembra. Vsak pravi Slovenec, prišedši ovi dan v Log, naj mol en »očertašek« k Mimki božjej. da bi tudi naš narod svoje domaČe iu tuje sovražnike tako slavno premagal, kakor je Teodozii 7. septembra I. 394 pobil »felistejce« na tem kraji loŽkem. Skupno pa zapojnn: likem posestvu, enega pa v mestih in trgih, torej skupaj 8 poslancev; razmerje bi tam ostalo blizo tako, kakoršnoje zdaj. V Trstu bi imeli Slovenci v okolici 2 poslanca, ali tudi v IV. razredu se da polagoma prodreti z dvema slovanskima prav gotovo pa z dvema vladnima kandidatoma, posebno pa zato, ker se po razširjenju mesta potegne Se prav mnogo oko-ličanskih volilcev v 4. mestni razred, in v tretjem razredu, v katerem imajo večino uradniki, mej katerimi imajo zopet večino Slovani, tudi bi se moglo prodreti z vladnimi, po kompromisu tudi z enim slovenskim kandidatom. Ali dajmo tudi tretji razred Italijanom; pri vsem tem pa je skoraj gotovo, da bi tržaški Slovani, ako so delalni in napredujejo, kakor so do-sedaj, skoraj gotovo imeli v skupnem zboru do 4 poslance. — V Istri torej 12, na Goriškem 8, v Trstu 4, to bi bilo skupaj 24, ali polovica vseh poslancev. — To razmerje pa bi moglo postati tudi potem, ako vlada Slovencev čisto nič ne podpira; ako pa bi vlada vendar enkrat spoznala, da ne gre drugače v interesu Avstrije, nego da mora z vso močjo podpirati slovanski živelj v pomorskih deželah, kar bi bilo skoraj bolj umestno in potrebno, nego kodar koli drugod,ker je tukaj največa sila ne le iz slovenskega, temuč Se bolj iz čisto avstrijskega staliSČa, ako bi torej tudi vlada pritiskala na volitve in Slovane podpirala na razne načine, dala bi se v takem skupnem zboru Sčasoma doseči cel<5 slovanska, ali vsaj taka večina katera bi pristojala na prava in na pravične zahteve Slovanov, v primorskih deželah živečih. Skupni deželni zbor, ako bi le I tali - Mamka božja ljubezniva! Stokrat, stokrat dobrotljiva: Narod naš nam Ti ohrani! Ljudstvo svoje zlobe brani! No, no! p t krenimo po belej eesti iz • Loga« nazaj k Hubelj — rečici. Dasi je ta v marsičem znamenita, pomenljiva je posebno Še zaradi tega, ker loči v vipavske; dolini Kranjsko od Goriškega; tedaj je rečica mejašica. Posledne službe pa bi se kaj rada znebila. In čemu je tudi ta mala vodenA meja mej jednim narodom v deželi? V tem oziru je bil Hubelj bolj imeniten v starih rimskih časih, ker je ločil vzhodno državo od zapadne. Zato je tudi bila bitka 1. 391 blizu tu ob Hublju. »Čase krvave sperala si . . .« Dan denašnji tacin in enači h suhih in mokrih deželnih mej slovenski narod ne potrebuje več. Slovenska domovina naj bo »cela jedina!« To združenje slovenskih deželic v jedno celoto, je nujno potrebno neje za slovenski narod, nego tudi za vso iržavo. Cela skup ia domovina, — cel narod v jednem mejnem okviru, izvestno je to močna trdnjavi na skrajnej meji proti zvunanjemu sovražniku. S tem zje-imjenjem pa si država tudi vsako leto DriŠtedi več milijonov goldinarjev. Več administrativnih uradnij bi se zlilo tu i tam v jedno samo. Kde pa bi se dalo kaj pri -Hediti, to je gotovo ozbiljna zadača vsa-c*ga modreca državljana, — še osobito v ienašnjih denarnih stiskah. »Slovenija« naj se začne vrsto m a kos za kosom tnk»j zjedinjevatil Najprvlje Kranjsko z Goriškim, potem tako dalje . . , »•Kakor pi zbira svoji ribice in v jani hoteli v renici nanj pristati, morda bi le goriškim Slovencem popolnoma ne ugajal, ali niti oni no bi imeli toliko razloga protiviti se mu, ako bi volilna postava za Primorski dež. zbor bila osnovana na istej podlagi, kakoršna velja za druge avstrijsko dež. zbore, katera podlaga no bi se smela po nikakem prezirati, in ako bi se sploh volilna pravica na Primorskem tako raztegnola, kakor se je uže raztognola za volitve v drž. zbor in v nekatere deželne zbore; — potem bi istrskim in TržaSkim Slovencem bil tak skupni zbor prava reSitev, oni bi ga gotovo z vesoljem pozdravljali; kor v dež. zborih v Poreču in Trstu se Čutijo straSno osamljene in jim bo za vedno prav težko tako osamljenim dognati svoje pravico. Oni naravno čutijo, da bi v večej skupnosti dosti boljše mogli braniti svoje pravice in poprej dognati narodno enakopravnost, in taka stvar je vredna celd kake majhne žrtve od ene strani. Še veča korist pa bi nastala iz združenja na ekonomično stran; manj poslancev in manj deželnih uprav bi gotovo tudi manj stalo; vse deželne agende in opravila bi se za dosti skrčila in bo— ljSe bi se moglo skrbeti tudi za gmotno blagost vseh treh primorskih dežel. Ali uprav oni, kateri so to misel uže večkrat sprožili, posebno pa Tr-žaSki Iredentarji, kakor smo uže rekli, ne bodo se nikoli mogli sprijazniti z idejo združenja, in je njih dotično ropotanje le pesek v oči. Mi pa smo to stvar le zato nekoliko bolj obSirno obravnavali, da dokažemo, da se Slovani čisto nič ne bojimo tega ropotanje, in da bi bili mi prvi, kateri bi pristali na združenje, ako se zvrSi na podlagi faktičnih sebi zrcali svetle nebeške zvezdice v čistem viru ta naša romantična Hubelj — rečica, isto tako naj zbere tedaj i naš narod slovenski svoje.ribice (ljudi), v lepo čisto jedinost. nad kojo naj nam blišče božja zvezdice zlatega upanja: da se tudi naša draga domovina skorej splete v celotni »venec«. Bog. pomozi nam do tega 1 Se bolj živo pa se bode obrtno3t in trgovina na omenjenej rečici v prihodnje razcvetala, kadar se zgradi tramway, ati celo železnica do Ajdovščine. Takrat ne bo stal noben prostorček ob Hubeljci prazen, — zidala se bodo nova poslopja v različno porabo: mlini, tovarnice, in Bog ve še kaj. Takrat nastopijo zlati časi, in novcev bo le po vseh Žepih I Rimljani so dobro znali, da je tukaj ob rečici lepa krajevna lega, zato so napravili vojaško postajo. In res. kde je v vipavskej dolini bolj romantične strani ne«o ona od Šturije na vzhodu gori po zelenem gaju do izvira Hubelj — rečice? Sprehod po senčnatem gaji, v pomladi in po letu, človeka nekako res pomladi ter prijetno okrepča. Tukaj se vse bolj prosto diha, nego drugod. Ako pa ima kdo še kakšno ranico na srcu, gori gre bližej k sv. Antonu v samotno cerkev ne daleko od Hubeljskega izvira, in tu se božjemu svetcu lepo ponižno priporoči; izvestno pohaja tak pobožen Šetalec zopet zdrav in vesel k svojim domov. No dragi rojače 1 pa še »enmalo« po-slušajl Kadar se bode vozil po vipavskej dolini tramway, ali celo železni hlapon z velicimi »vagoni«, še bolj bode nag Hu- EDIN OST. razmer na Primorskem in na podlagi konstificijonalnega prava, kakor velja za vso Avstrijo, čeprav to pravo nam Slovanom še vedno krajša pravico zastopstva. Preložena slavnost goriškega podpornega društva. Zopet in zopet treba nam je govoriti o tej slavnosti, ki torej vsak dan dobiva veči nc le sccijalnc-društvcni, temuč obče slovenski pomen. Denes pa imamo pred seboj 2 izjavi; eno uredništva «Soče», drugo gosp. poslanca dr. Josipa viteza Tonkli-ia. Uredništvo »Soče* ostaje v članku «Naše stališče« pri tem, da poslanci niso prav storili, da niso vlade interpelirali vsaj v tem zmislu, zakaj se ni ena ustavljala hujskanju preti mirnim Slovencem, katero hujskanje je krivo, da niso mogli Slovenci izvršivati od vlade dovoljene slavnosti, zakaj je vlada sploh dopuščala tako hujskanje proti drugej narodnosti v deželi in to po časnikih in po nekej peticiji, ki se je po Gorici raznašala. V tem obziru se mora vsak zaveden Slovenec ujemati se «Scčo». Resnica je, da je dolžnost vlade, da jej celo postava to veleva, da brani vsako hujskanje ene narodnosti proti drugej.— Da bi bila vlada precej z ostro roko branila hujskanje «Corriere di Gorizia» in nekaterih goriških pobalinov v cilindru in fraku, gotovo ne bi bilo prišlo do take razdražbe mej obema narodnostima na Goriškem, kakor je prišlo zdaj, ko je ponižani in razžaljeni Slovenec skoraj primoran, da išče zadoščenja in da celo misli vsaj na take represalije, katere so postavno dopuščene. — Vlada je morala poprej znati, da Slovenci po pravici pričakujejo cd nje. da jih ne pusti javno slikati in popisovati kakor nevarne, ostudne ljudi, katerih nazočnost v velikem številu more goriške Italijane žaliti do cbupa in tirati do obupuih Činov, Kedor dopušča take izjave, priznava, da imajo oni prav, kateri trdć, da Slovenci nemajo na Goriškem nobenega narodnega prava, da je goriška dežela v pravem zmislu italijanska in taka ka-korsno hočejo imeti izdajalski lrcdentarji. Zakaj bi bile potem še postave o enakopravnosti, zakaj še paragraf kazenskega zakonika o ščuvanju narodnosti ene proti drugej? Ali «Soča» se zopet tolaži s tem, da so poslanci bili pri goriškem okrajnem glavarstvu in da so in fposebno pa dr. Ton k lij storć vse potrebne in bodisi tudi najskrajnejše korake, da se bode mogla slavnost Častno in dostojno izvršiti. ^cča« potem sklepa tako le: ■ Razburjenost je velika in opravičena, vendar, rojaki potrpite s& sodbo, vsaj slovesnost se ima vršiti v kratkem. 5. oktobra, in takrat bomo videli, kakor upamo, vse naše može delujoče za slavno in častno izvršitev one slavnosti, ki je bila sedaj odložena. Veselimo se med tem splosne vzbujenosti. ki se je pokazala o tej priliki po vsem Goriškem. Glavna skrb naj nam bo, da to vzbujenost in zavednost krepimo in ohranimo.« Gospod dr. vitez Tonkli pa se v sve-jej izjavi opravičuje največ s tem, da ni g. predsednik podpornega društva zadosti belj pozornost tujega občinstva na — se ulekel; marsikojega bogatlnca bo mikalo v prijetnem kraji napraviti si kakšno to-varnico, ali celo stalno se tu naseliti. In zakaj bi tudi ne! saj bode imel tukaj v bližini vspga pri rokah, kakor v mestu. Le poglejmo! Ajdovščina je najlepši trg na Goriškem. Tukaj je c. kr. sodniji, davkarija, nota-rija, Žendarmerfja. fitiancerija, poŠta, brzojavna postaja, loterija, dva zdravnika in lekamica; krajna duhovska in učiteljska oblast; načelništvo županije s starimi J»-numi, • Rokodelsko druStvo« in društvo »Edinost«; potem pa mnogo Štacunarjev, kramarjev, dve mesnici, pekarij;i, kavarna ter še več tacega in enacega. K temu izobilju veliko pripomore tudi lepa bogata Sturija tikoma na vzhodnej strani Hubelj — rečice. O, kako »fletno« je vse to! Ta opisana bistra rečica, toli urno tekoča biserna hči, zliva se v drugo veliko reko in poslednja Še v večjo strogo; zadnjič zlijo se skupno v globoko morje. Kadar pa motrim HubHj — rečico gori »Zabrdoin* pod strmo »Goro«, nad kojo odmeva često-krat burjina jeka. — kako Surnljnje mi govori na srce: »Tudi narod slovenski je majhen, a čvrst in zdrav, zlije ne jednoč v veČo reko in poslednja v — tiho morje!« • Toči, toči I Moja »Gora«, Bistro vodo hl&dno. Zliva; na mel Cista z6ra, Mir, iivenje sladno«. J. V—v. previdno ravnal, da po njem poslancem za interpelacijo izrečeni potrebni materijal ni ne zadosti pojasnoval, niti ne utrdil dotičnih dogodjajev in da na takej netrdnej podlagi sestavljena interpelacija bi bila poslancem bolj v zamseh, nego v čast. lemu sklepu se ni nikdo upiral, tudi ne predsednik podpornega društva, ki je bil kot poslanec tudi navzoč pri do-tičnem posvetovanji. Gosp. dr. Tonkli potem pripoveduje, kaj je vse slišal iz ust okrajnega glavarja goriškega, kaka pre-tilna pisma so po mestu krožila, kako je policija zasačila še drugo tvarino. skatero so namerjavali goriški lahoni v nevarnost spravljat javno varnost. Konečno pa pravi omenjeni gospod v svojej izjavi, da je on precej grajal to, da se je odbor podpornega diuštva udal v omejitve uže dovoljenega programa, da za Slovence je mogel vsakdo jamčiti, da ne bodo kalili javnega miru, zabraniti pa, da drugi ne bodo miru kalili, to je dolžnost politiške oblast-nije in da bi bilo boljše, da bila politična cblastrvja zabranila vso slavnost, nego pa da jo je odbor sam odpovedal, ker potem bi bili imeli poslanci pravna sredstva proti prepovedi slavnosti in bi bili mogli postopati uspešno. Omenil je g. dr. Tonkli tudi to, da su naša tržaška društva imela dovoljenje, da se korporativno smejo udeležiti goriške slavnosti, katero dovoljenje bi bila morala goriška politiŠka oblast spoštovati. KoneČno priznava dr.Tonkli, da so bili razžaljeni vsi Slovenci, a ne le podporno društvo, po goriških lahonih, (dosledno torej tudi po tistih, ki so jim po-viagali). Po tej izjavi dr. Tonklija, bi bil torej tudi predsednik in odbor podpornega društva nekoliko kriv, da niso mogli poslanci vlade interpelovati v zadevi slavnosti, katera krivda pa po omenjenem Članku »Soče« ni še prav jasna, ker »SoČa« meni, da je bilo še vedno temelja zadosti za interpelacijo. — Komu hočemo zdaj verjeti? Kar trdi g. dr.Tonkli, da bi se bilo pustilo, naj vlada Čini, kar hoče, ni prav tako brez veljave; težko je temu oporekati, posebno ker nemamo pred seboj nobene nasprotne izjave odbora; ali kar se tiče tega, da je tržaškim druš-štvem tuk. namestničtvo dovolilo korporativno udeležitev, tu je stvar drugačna. Tržaška društva so naznanila korporativno udeležitev pri tuk. policijskem vodstvu, to vodstvo pa je odgovorilo, da nema nič preti temu, ako ni nobene ovire od strani goriške polit, oblastnije. Društva so na to prosila omenjeno vodstvo, naj se ono direktno obrne na goriško glavarstvo, katero je tudi odgovorilo, da nema nič proti temu, da pridejo tržaška društva korporativno z godbo in zastavami v Gorico in da se udeleže slavnosti podpornega društva. Iz tega je razvidno, da je bila vsa stvar odvisna od goriškega glavarstva in da ne bi bilo tržaška društva v neugodnem slučaju varovalo nobeno dovoljenje namestniŠtva, ampak dovoljenje prav one oblastnije, katera je dovolila goriško slavnost, in katera je izrekla, da more vse prepovedati tudi v zadnjem hipu, ako to vidi za potrebno. Ktg nam ostaja pri takih okoliščinah? Najboljše je, da se poprimemo zagotovila, da se po drugem potu vse stori, da bode Slovencem zadoščenje s tem, da se slavnost 5. oktobra tako izvrši, kakor je bila napovedana v začetku. — Ne prenaglimo se torej v sodbah, potrpimo še teh par mescev, in ko se vsa stvar do konca razvije. stoprav potem nam bode mogoče izreči bolj jasno sodbo, kolikor to more časnik, ki istinito zastopa koristi naroda, katemu je namenjen. Druzega nam za zdaj skoraj ne ostaje. Sicer pa je imela vsa stvar to dobro, da so imeli goriški Slovenci priliko, pokazati svojo politično zrelost, h čemur jim moremo le Čestitati. Ali bojimo se. da stvar ne poteče tako gladko, ker uže so se oglasili hudourniki. — Hudomušni tržaški dopisnik v «Neue freie Presse« se je uže oglasil v omenjenem listu, da je grof Taaffe dovolil vso slavnost, kakor je bila na programu i to za hrbtom političnih cb-lastnij Primorskih. Precej potem pa je prinesla blažena «Triesterca» vest, da se bode goriška slavnost vršila z najveČo pompo, da bode narodna demonstracija, a da bodo uže oblastnije za to skrbele, da bodo v bodoče take komedije, ako uže ne popolnoma prepovedane, pa vsaj v pravo mero omejene. Torej so uže začeli ustavoverni ostanki v Trstu svoje Mefistofelično delo; njih zavezniki Iredenti ga bodo nadaljevali. Ti plačeniki peresa igrajo od nekdaj ulogo dražiteljev. — Bog jim plati, kakor zaslužijo. Politični pregled. Notranje dežele. V moravsktm deželnem zboru se je 25. t. m. nadaljevala razprava o tem, ali naj se potrdi volitev deželnega namestnika, ali ne. Cblumecky je izjavil, da bi bilo uplivalo na veriflkacijskiodsek, ako bi Fan derlik bilo pravem času predložil svoje poz-vedenja, ker veleposestvo vodi le pravici in zakon. Govornik je zahteval od levice, naj tudi tako postopa ter nasvetoval, naj verifikacijski odsek pretrese Fanderlikove podatke in potem poroči. Fanderlik je odgovoril. da izvest j poprej ni imel. VVeeber pa je govoril zoper Fanderlika ter nasvetoval, naj se deželnega namestnika volitev ovrže. Vladni zastopnik je naglašal, da so v poročilu večine taka dolženja, da jih vlada ne more trpeti. Volitev deželnega namestnika je popolnem veljavna, ker so veljavni vsi njemu dani glasovi. Nerednosti se pri volitvi niso godile. Nazadnje se je sprejel Chlumeckyjev predlog. 26. t. m.pa je sprejel deželni zbor predlogo verificijskega odseka, naj se spisi, zadevajoči volitev deželnega namestnika, izroče deželnemu odboru, da on preišče, ali in koliko so utrjeni ugovori zoper volitev. Uže 27. t, m., tedaj predno se je rešilo prašanje o volitvi deželnega namestnika, bil je zaključen zbor po navadnem običaji, ker je izvršil svoja dela. V Predarelskem so volitve v deželni zbor končane. Liberalci so pridobili en sedež, ti imajo zdaj 4 sedeže, konservativci pa 12. V Zagrebu postopa vlada vsled znanih dogodeb jako ostro z študenti, devet je bi!o za vse čase iz vseučilišča izključenih. A s tem še ta stvar ni poravnana, vlada pripravlja še druge naredbe za vseučilišče. Vnanje dežele. Srbsko-bolgarski ratpor se utegne k malu poravnati. Srbska vlada je 24. t. m. predložila zastopnikom Avstrijsko-ogerske, Nemčije in Rusije dotično spomenico. Rusija je ukazala svojim v Bogariji službujočim častnikom in agentom, da se ne Bmejo mešati v bolgarske notranje politične zadeve. V Carigradu so 26. t. m. napadli blagajnika ruskega poslanstva, ki je pri otomanskej banki potegnol 1700 lir Šterlin. Udaril ga je nekdo s palio po glavi, da se je nezavesten zgudil, vzel mu novce ter pobegnol. Hudodelca Še niso našli. Turlka vlada vnovič kategorično zahteva, da se morajo do 1. avgusta zapreti vsi tuji poštni uradi na turškej zemlji ter preti, dajihz vojaško pomočjo sama zapre, ako se njeno zahtevanje v nemar pusti. V to pa zunanje vlade gotovo ne dovolć, ker imajo starodavno pravico do poštnih uradov v Turčiji ter ne morejo dopuščati, da bi se pošiljatve njenih podanikov prepuščale samovolji turških uradov. Turčija se bo tedaj morala uže udati, ker se ne more po robu postaviti skoraj polovici Evrope. Na Italijanskem iredentarski listi hudo napadajo Avstrijo zarad slovesnosti, ki se je vršila v Pulji prigodom obletnice bitve pri Visu; oni trde, da Avstrija kliče Italijo na boj ter ščujejo ljudstvo; a če se v Italiji obhaja obletnica bitke pri Ma-genti, takrat pa je vse dovoljeno i če se prav pridiga vojna zoper Avstrijo; iredenta bi morala Še enkrat prav dobro po hrbtu dobiti, poprej njenega babanja, napuha i ščuvanja ne bode konec. Berolinska policija je mnogim Rusom, ki stanujejo v Berolinu, ukazala, da morajo Bero!in zapustiti. Ta ukaz so dobili ljudje vseh stanov, celo taki, ki uže desetletja v Berolinu stanujejo in ki so se poročili z Nemkami. To ravnanje je zbudilo veliko razburjenost. Policija neče povedali, zakaj je to zaukazala, le privatno trdi, da tega niso krivi politični ali verski razlogi in da tudi Rusija tega ni zahtevala, ampak da to zahtevajo le krajne razmere. Na AngleUom se ljudstvo jako krepko poteza za volilno pravico. Na meeting v Hyde-parku se je 21. t. m. zbralo okoli 150.000 ljudi nižjih stanov in vendar se mir in red nista kalila. Več sto raznih političnih, delavskih in drugih društev je bilo zastopanih in vsako društvo je imelo svoj prapor s priraornim napisom, n. pr: »We demand tbe Vote« (Mi zahtevamo volilno pravico). Največjo pozornost so1 obudili kmetski delavci iz Kenta in Su-sfxi, katerih je bilo 5000 in vsak je imel plavo roseto in nosil hmelov drog. Napravljenih je bilo sedem odrov, s katerih so govorili za razširjenje volilne pravice in skSenoli uže zadnjič omenjeno resolucijo. — 26. t. m. pa je bil tabor v Man-šestru, katerega se je vdeležilo 80.000 osob. Sprejela se je resolucija, v katerej se je izrekel protest zoper sklep zgornje zbornici o volitvenej zadevi. Francoski senat je 25. t. m. prestopil' v podrobno obravnavo glede zakona o predrugačbi državne ustave. Zadnja konferenca o egiptovskih zadevah je bila 28. t. m. Gladstone je v parlamentu izjavil, da se je razpravljala jako važna zadeva in da se je seja na željo poslancev odložila, ker so se ti obrnoli da svojih vlad š prašanjem, kako-jim je postopati. Deželni zior goriški Deželni zbor je imel dne 19. julija svojo-9. in zadnjo sejo te sesije. Ko se prečita in podpiše zapisnik prejšne seje, stavi poslanec dr. Rojic do predsedništva dež. odbora to le interpelacijo: 1. Kako je to, da dež. odbor, kateri se je nad tri leta pogajal z visoko vlado v namen, da bi se bolnišnica milosrčnih bratov v Gorici proglasila za občno javno bolnišnico in je slednjič dosegel, da je visoko c. kr. miuisterstvo za notrajna opravila z razpisom od 3. jun. 1876., št. 18950 v to privolilo; pri vsem tem v svojem poročilu od dne 10. julija 1.1. št. 3078 trdlr da omenjena bolnišnica ni javna, iit- da vsled tega ni dolžna imeti svojih pravil, kakor?na so zapovedana drugim javnim bolnišnicam? 2. Ali, in kako misli dež. odbor popraviti vse to, kar je v omenjenem svojem poročilu izvodil iz navedene svoje trditve. 3. Slednjič, ali ne namerjava dež. odbor v javnem interesu poskrbeti, da spolni bolnišnica milosrčnih bratov vse dolžnosti, katere mu polagajo obstoječe vladne naredbe kot občnemu javnemu zavodu? Predsednik priznava v odgovoru na Ervo prašanje, da se v resnici nahaja v od-orovem poročilu zastran bolnišničnega prašanja pomota, ki jo je zapazil g. dr-Rojic, ker je vis, c. kr. minlsterstvo za notranja opravila z razpisom 3. jan.1876. St. 18950 zares proglasilo bolnišnico milosrčnih bratov v Gorici kot občno in javno zdravnico, omenja pa odgovarjajo na drugo prašanje, da je odbor v to pomoto gotovo nehote zabredel in naj bi se s to izjavo smatrala za popravljeno; gledć tretjega prašanja pa opomni, Če je imenovana bolnišnica javna in občna, da pa ni deželna,, vsled Česar jo ima nadzorovati politiška zdravstvena oblast, pa ne dež odbor. Dr. Rojic pravi, da jemlje na znanje odgovor nj. eksel. gospoda dež. glavarja, da pa zavrača na dež. odbor odgovornost za to, kar je v svojem poročilu izvodil iz priznane neresnične trditve. Poslanec vitez Pajer prosi za besedo za stvarno popravo, ki se tiče njegove osebe. Predsednik odvrne, da mu je ne more-dovoliti, ker deželni opravilnik ne dopuBča nobene razprave o interpelacijah. Na to naznani predsednik, da mu je podal poslanec dr. Hojic tak le predlog: D?želna računatija in blagajnica naj se preuravna in naj se v ta namen ustanove te le službe: 1. Deielno-raČunarski ravnatelj, kakor do zdaj v VIII. plačnej vrsti državnih uradnikov z letnino 1400 gl. 2. Njegov namestnik v IX. plačnej vrsti z letnimi 1100 gld. 3. Oftcijal v X. plačnej vrsti kod blagajnik s kavcijo z letnimi 900 gld. 4. Računarski oficijal z letnimi 800 gl.. 5. Računarski asistent v XI. plačnej vrsti z letnimi 600 gld. 6. Kalkulant, kakor do zdaj z letnimi 659. glg. 7. Praktikant z letnimi 350 gld. 8. Služibnik za računijo in blagajnico z letnimi 450 gld. Seštevaje dosedanje petletnice raču-narju s560 gld. in oficijalu s 160 gld., potem 10% draginjske priklade. ker dobivajo-uradniki skupaj 552 gld., znašale bi potrebščine za računarijo in blagajnico skupaj-letnih 7531, torej v primeri z onimi, ki so prornČunjene za leto 1881. v znesku 8253. gld., manj 722 gld. Poslanec Rojic predlaga, naj se ta predlog kot nujen koj v razpravo vzame; toda ko bi se letos stvar še ne mogla konečno dognati, naj bi se naročilo dež. od--horu, da ima ta predlog pretehtati in v prihodnjej sesiji poročati. Po končanej razpravi se nujnost odbije in zato napove prdsednik, da postavit ta predlog na dnevni red prihodnja seje. EDINOST I. Po prestopu na dnevni red poroča poslanec Gasser v imenu dež. odbora o stroških, kijih je prizadelo razširjenje bolnišnice milosrčnih bratov v Gorici in predlaga. naj sklene zbor: 1. Potrdi se strošek 13.178 gld. za ra-§irjenje poslopij bolnišnice z onimi 558 gl. 21 kr. vred, ki so se plačali inžinirju Er-setiču kot tehničnemu voditelju dotičnih del, toraj vsega skupaj 13.730 gl. 21 kr. 2. Odobri se. kar je dež. odbor več potrošil nego 10.500 gl., kolikor je bilo v ta namen dovoljeno in dež. odbor je pooblaščen, da zaračuni presežek v znesku 3236 gl. 27 kr.. mej stroške glavnega zaloga za uboge za to leto. Oba predloga se sprejmeta brez ugovora. II. Poslanec vitez Pajer poroča v imenu dež. odbora o preravnavi deželne gluho-nemice v Gorici in predlaga, naj sklene zbor: 1. V deželnej glubonemici naj se uvede izključi vo poduče van je besede z besedo, to je ustmena (ovalna) metoda. 2. Gojenci obojega spola se bodo skupaj podučevali v razredih, ločenih po narodnosti. 3. Deželni odbor se pooblaščuje v ta namen, da namesti začasno, ako bi čestite Bolske sestre naše gospe zapustile zavod, namesto njih iz sedanje pomočne učiteljice dve učiteljici in dva učitelja z letno plačo 300 gld. za vsacega in vrh tega 50 gld. za učiteljico prefektinjo, — potem da z ozirom na razmere, ki nastanejo po novej vredbi, začasno vse priskrbi, kar spozna za potrebno glede gospodarstva in oskrb-niŠtva v zavodu, bodi da odbere osebe, katere bodo skrbele za hrano, bodi da primerno razdeli hišna opravila, da le ne potroši več, nego je v ta namen odločeno v gluhonemičnein proračunu za 1.1885. in da se združi v gospodarskih opravilih z ravnateljstvom. 4. Viši, ponavljavni tečaj ima nehati in odpuste se sedanji gojenci tega tečaja. 5. Deželnemu odboru je naročeno, da redloŽi dež. zboru v prihodnjej sesiji na-rt pravil, organičnega in hišnega reda, obsegajoč določbe, po katerih se ima zavod popolnoma preravnati, in da ob enem nadrobno sporoči o vseh o tej zadevi storjenih pozvedbah in poskušnjah in o dotičnih uspehih. Ko napovć predsednik splošno razpravo — prosi poslanec pl. Dottori, naj 8eja nekoliko preneha. Predsednik privoli. Po minolej pol uri se nadaljuje zborovanje. Poslanec vitez Tonkli predlaga, naj se ta predmet izroči posebnemu odseku 7 udov v razpravo z naročilom, da ima še v tej sesiji podati svoje poročilo. Poročevalec vitez Pajer nasprotuje temu predlogu in priporoča, naj se danes glasuje o odPoroviu predlogih. Po končanej razpravi se glasuje najprej o Tonklijevem prodlogu, kateri ostane v manjšini. Nato dene predsednik na glase zaporedoma I., II. in III. točko odborovih predlogov, ki se sprejmejo z večino glasov. Pri IV. točki predlaga poslanec pl. Dottori, naj se ne razpusti vlši ponavljavni tečaj. Pajer zagovarja odborov predlog. Predsednik omeni, da se ne more glasovati o Dottorijevem negativnem predlogu, kateri bo sprejet, če pade odborov predlog in nasprotno. Pri glasovanju obvelja IV. točka po odborovem predlogu. V. točka se sprejme, kakor prejšnje z večino glasov. Na vrsto pridejo poročila pravnega odseka. III. Poročevalec Povše: Jemljejo se na znanje sklepi, ki j h je sprejel avstrijski agrarni kongres 1. 1883. in se oddajejo deželnemu odboru z naročilom, da se ima prilično nanje ozirati. IV. Poročevalec dr. Nikolaj Tonkli: Potrdi se ta le načrt postave: Postava od......veljavna za pokne- ženo grofijo Goriško in Gradiško zastran mosta čez Vipavo pri Renčab. S. 1. Most čez Vipavo pri Renčah se progjaša kod skladoven. §. 2. Tu postava stopi v veljavo z dnevom, katerega se razglasi. Po predlogu poročevalca potrdi zbor to poitavo tudi v zadnjem branji. V. Isti poročevalec: Prošnja županstva na Trnovem, da se 5otrdi razdelitev pašnika meju soseskama 'ruovein in Voglarji, odstopi se deželnemu odboru kot v njegovo področje spadajoča, da jo postavno reži. VI. Isti poročevalec: Prošnja županstva na Trnovem, da se potrdi kupilo pašnika «Planina» za soseske Trnovo. Batkiči, Volčiči in Rijavci, odstopi se dež. odboru, da jo pregleda in postavno reši. VII. Poročevalec dr. Juvančič: Pritožba občinarjev i t. Podbrda, Bače, Trtnlka, Petrova brda, Porzna in Kuka zoper cestni odhor Tolminski, odstopi se dež. odboru, kateremu se naročaje, naj pozve, koliko so opravičene tožbe teh ob- činarjev in naj potem to učini, kar se mu bo zdelo potrebno s priporočilom, naj preskrbi, da se z onimi 800 gld. podpore, ki se le dovolila letos za cesto BaČkej dolini, v prvej vrsti črta mej Hudajužno in Pod-brdom vsaj toliko popravi, da 1 o mogoče po njej brez nevarnosti občevati. VIII. Poročevalec pl. Dottori: Peticija Vinkota LovrenČiČa in Matije Lebana Št. 2GI8 in 285 obsezajoči tožbe o tem, kako ravnajo z bolniki v bolnišnici milosrčnih bratov v Gorici, odstopite se dež. odboru, da ž njima dalje postopa v zmislu svojega poročila od dre 10. julija t. i. št. 3078. IX. I*ti poročevalec: 1. O peticiji Romanske občine št. 2663 v dosego podpore za popravo občinske ceste od Romansa do Frale, prestopi zbor na dnevni red. Deželni odbor naj naznani županstvu dotične razloge. 2. Naročuje se dež. odboru, naj priskrbi, česar treba, da bo dotični cestni odbor popravljal in vzdrževal cesto od Romansa do Frate. X. Isti poročevalec: 1. Cestnemu odboru za Kormiuski okraj se dovoljuje 1937 gld. 30 kr. podpore, da poravna stroške za popravo mednarodnega mosta Čez Idrijo pri Bračanu. 2. Deželni odbor naj izplača ta znesek iz zaloga proračunanega za 1. 1885. v predelku ■podpore za skladovne ceste«. XI. Isti poročevalec: 1. Cestnemu odboru Cervinjanskemu se dovoli 1500 gld. podpore. 2. Deželni odbor naj izplača ta znesek iz zaloga za podpore v korist skla-dovnih cest za 1. 1885. 3. Naročuje se dalje dež. odboru, naj priporoči cestnemu odboru Cervinjanskemu, da hi skrbel tudi za vzdrževanje skladovne ceste od Belvedera do Lagune. XII. Isti poročevalec: O prošnji župar.stva Chiopiis Viscone Št. 2691 v dosego podpore za novi kos ceste, kateri bi vezal sedanjo cesto mej Cbioprisom in Visconom z novim mostom pri Medeji, prestopi zbor na dnevni red. XIII. Isti poročevalec: 1. Cestnemu odboru za Korminski okraj se dovoli 1562 gld. za dodana dela na novem mostu čez Idrijo pri Medeji s pogojem, da izdela novi kos ceste od mosta do sedanje Chioperske ceste. 2. Deželni odbor naj izplača ta znesek \z zaloga, določenega za podpore v korist skladovnim cestam za i. 1885. XIV. Poročevalec dr. Juvančič: O prošnjah v dosego podpor za ceste: 1. Kanalskega županstva št. 2616. 2. Ojbskegu županstva št. 2564. 3. Steverjanskega županstva št. 2760. 4. Gabrovskega županstva št. 2755. 5. In cestnega odbora sežanskega št. 9756, prestopi zbor na dnevni red. XV. Poročevalec pl. Dottori: Začasnemu kuratorju napredovalne šole za rokedelce v Gorici dovoli se 600 gl. podpore za 1.1885., katero naj dež. odbor izplača iz zaloga izvanrednih stroškov. XVI. Poročevalec Juvančič: 1. Deželnemu odboru se naročuje, naj si prizadeva doseči mej cestnima odboroma goriškim in kanalskim in neposrednje in-teresovanimi občinami tako poravnavo, po katerej se odstranijo vse ovire, ki se do zdaj še ustavljajo izdelan ju ceste od Gu-rjač do Plave. 2. O prošnji cestnega odbora za goriško okolico, da bi se dovolila kaka pod- Sora iz deželuega zaloga za cesto skoz Gra-ec, prestopi zbor na dnevni red. XVII. Isti poročevalec: Na vlogo št. 2921 županstva nabre-žinskega v novič predloženo prošnjo za podporo 000 gld., da bi se moglo razširiti tamošnje šolsko poslopje, v katerem bi Imela potem prostor tudi namerjavana risarska Šola za kamnarje, prestopi zbor na dnevni red; polaga pa dež. odboru, naj naznani Nabrežinskemu županstvu, da je dež. zbor voljan odkazati mu naprošenih 600 gl. za razširjenje tamošnje šole, kakor hitro bo dokazano, da je nadaljni obstoj šole za kamnarje zagotovljen. XVIII. Isti poročevalec: Pravniku Ljudevitu Gulinu iz Tolmina dovoli zbor 80 gl. podpore iz zaloga za izvanredne stroške za 1. 1885. XIX. Poročevalec pl. Dottori: Prošnja vdove Ane Volpi za podelitev podpore iz zaloga za bolne in ranjene vojake, izroči se dež. odboru, da jo reši držeč se dotičnih sklepov, sprejetih v lan-skej in letošnjej sesiji. XX. Poročevalec Juvančič: O prošnji občinskega županstva v Vojščici na Krasu, da bi se podelilo kaj miloščine tamošnjim po toči zadetim kmetovalcem, prestopi zbor tia dnevni red. XXI. Prošnjo začasno vpokojenega učitelja Matije Lehana za višo pokojnino se odstopi dež. odboru, da pozve menenje c. kr. dež. šolskega svetovalstva in potem eventualno dovoli zaprošeno povikšanje pokojnine. O zadnjej točki dnevnega reda pred-, laga poslanec dr. Maurovič poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaloga za 1. 1885. Preudarek tega zaloga je bil na predlog poročevalca sprejet tudi v zadnjem branju. Poshmec dr. Rojic umakne svoj predlog zastran vredbe dež. računanje m blagajnice. Ker je končan dnevni red denašnje seje in ker so dognane razprave vseh predmetov, odločenih za letošnjo sesijo, objavi predsednik, da je zborovanje zaključeno ter nazdravi presvitlemu cesarju F. J. I. Poslanci vskhknejo trikrat 2ivio! Eviva! DOPISI. Iz soriške okolice, 27. julija.— »Soča« nas je 25. t. m. prav razveselila in nam pokazala, da je vsaj imenovana številka Se vedno pod uredništvom spoštovanja vrednih dosedanjih sodelovavcev. Dopadala se nam je posebno izjava predsednika katoliške politične čitalnice v £>-povanu, ki v dopisu od dne 22. t. ni. kaže pravo zrcalo našega mišljenja in nevolje radi odjenljivosti naših poslancev. Jednako nam ugajajo ostali dopisi kot pravi izraz ljudske razžaljenosti. Ljudstvo sploh na Goriškem, bodi ti v ipavs^ej in soškej dolini, ali pa v našej okolici in na Brdih tirja, da zadobi zadoščenje po postavnej peti. Da ima temu dovolj povoda in dovolj razlogov, dokazuje v izvrstnem, prvem uvodnem članku r>fla$e staliSČe« tudi uredništvo »Soče«, ki piše: »Ako se poslanci niso mogli spomniti na nobeno prašanje, katero bi bilo imelo dejansko podlogo in za katero bi bili mogli in morali vlado in-terpelovati, naštejemo jim jih en par. Pra-šali bi se bilo dalo, ne da bi interpelanti smelili tebe ali narod: ali je visokej vladi znano, da ko je slov. bralno in podporno društvo pripravljalo omenjeno slavnost, nastaia je v Gorici velika agitacija proti njej? Ker niti Slovenci niti podporno društvo niso te agitacije provocirali, ali v6 visoka vlada, odkod izvira ves ta hrup in Šunder? Ali ve visoka vlada, v katerih Štacunah in pisarnicah so se kovali naklepi proti omenjenej slovesnosti? Ali ve število in imena tistih mož, ki so imeli vso agitacijo v rokah? Kaj je storila visoka vlada proti hujskačem, ki so sejali v Gorici laži mej meščane, da bi jih razburili proti omenjenej slavnosti? Ali se ne zdi visokej vladi, da je mestno starešinstvo goriško prekoračilo svoj delokrog, ko je obravnovalo v javnej seji proteBt zoper ono slavnost? haj je storila visoka vlada v tem ozlru? Kdo je umaknol omenjeni protest? s kako pravico je to storil? Kdo je vrnol oni protest in s kako pravico? Kaj je storila ali misli storiti visoka vlada v te| zadevi* itd. Naše mnenje je, da je bil narod res razžaljen, da poslanci bi se bili morali potegnoti za njegovo Čast in da ia dostojno interpelacijo ni manjkalo dovoljne stvarne podloge«..... Tako uvodni članek. Na to drugi članek, pod naslovom »Jyava« in s podpisom »Z>r. Josip Tonili*, ki hrani te le stavke: ....... da po g. Povšetu izročeni papirji niso dotične zadeve, o katerej bi in-terpelovali, ni pojasnili, ni utrdili in da na tej podlagi sestavljena interpelacija bi bila poslancem bolj v \asmeh nego v čast«. — Mi se ne spuščamo tii v naarobnostno razpravo, kajti »Edinost« nam je uže zagotovila, da hoče o »opravičhi« govoriti; dobro in primerno pa bi bilo, da nam sedaj vso zadevo Še jedenkrat v vseh malenkostih in z dodanimi papirji popiše g. poslanec Povše, kojega večkrat imenuje vitez Tonkhjeva »izjava». Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona! Za danes pa moramo reči, da nam »Naie stalili e« bolj ugaia nego pa »hjava*, ki nas konečno le nekako tolaži z obeti za prihodnost. Saj so tudi 8. t. m. poslanci zagotovili, da stavijo interpelacijo in vendar so jo, če tudi so imeli dovelj časa v stilizacijo in v poslušanje naroda našega, 14. t. m. brez hrupa in šuma pokopali. To kar se je potem privatno godilo pri c. k. dvornem svetovalcu, nam ni nikakor enako pomembno z nameijavano, a radi oportunitete izostalo interpelacijo v javnej seji deželnega zbora. V okolici je le jeden glas, ki vedno in vedno povdarja: »Dolžnost vam je bila slovenski poslanci, da interpelirate v javnej seji deželnega zbora I Zakaj niste spolnih svoje svete dolžnosti? Kaj je bilo za kulisami? V čem obstoji oportuniteta oziiom na ovo prašanje ?« Zadnji teden tmo se uže v dveh krajih privatno zbrali, da se posvetujemo za prve korake v pripravo za prihodnjo volitev v državni zbor. Narod se zaveda in to nam je tolažilo; pa tudi lepo število dobrih in zdatnih prijateljev ima. „Isb vipavske doline* 21. julija. — Človek ob predzimskem Času odlaša dokler more i ne obleče zimske suknje, da se prezgodaj ne omehkuži. Prav tako sem odlašal jaz, da se nisem potožil zarad neke kupne pogodbe, ki tni jo je nedavno spisal c. k. notar Koler v Ajdovščini. Zahteval sem namreč od g. notarja, naj ml epiSe pogodbo v slovenskem jeziku, kar mi je on zagotovil ter jo spisal res v narodnem jeziku. Te dni pa, ko mene nI doma bilo, prinese gosp. c. kr. uradnik neke papirje, kiter« je sosedom izročil. Ko pa jaz pridem z dela domov, prinese mi soseda te papirje; pogledam jih in vidim, da so utajč* pisane in zato greni v Batuje gosp. župnika prosit, na) mi pojasni, in on mi stolmači, da eno je neki dekret, drugo pa prepis kupne pogodbe. Ker sem se z g. notarjem pogodil za slovensko pogodbo in jo pošteno plačal, zato bi ini on bil imel poslati slovensko pogodbo ali pa prepis, kaj si morem jaz Z nemško pogodbo pomagati? Zato se tukaj javno pritožujem. Ker imam uže pero v roki, naj mi bo dovoljeno povedati še to, da sem vdan 0. julijat. 1. hotel iti v Gorico na slavnost bla-goslovenja zastave podpornega društva, pa kakor strela iz jasnega neba je počil glas, da je slavnost odložena, brž za tem se je tudi zvedelo, da so to preložitev zakrivili navadni rogovileži, da bi nas osramotili. Ti ljudje mislijo, da slovenske studence zamaše, pa naj verjamejo, da ne pojde, kajti prepričal sem se jaz uža v otročjih letih, ko sem pasel in mline na vodi delal. Zajezil sem studenec, a še ni minolo 5 minut, pa je voda na drugih dveh mestih jez pretrgala ter se dalje ulila. Gotovo se bode enako godilo ired^ntarjem, ki naša Čiste studence maže. Še sem mislil na mline in studence, pa uže me je vščip-nol rak. Nek renegat mi je pokazal v nekem Weltblattu neko novico, smijoč se: Glej, kake rake imate Slovenci! poprašal sem ga, kaj misli, a on ml s prstom pokaže neko ime in reče: Ta le je vaš rak; zdaj mi pride na misel, kako sem v mladih letih rake lovil, k vabi so hodili, tudi jo jemali, a ko sem jaz ponje posegnol. unialc-noli so se v luknjo in z vabo mastili. Nekdaj, lcoljl se je prav ta večer pripravljalo 5 zločincev uareti v neko hišo, kder bivate dve perici; prišla pa je v tem hipu straža in zgrabila dva, trije pa so jej ušli. — Žepni zmikavec je bil zasačen soboto popoldne v ulici Sv. Jurija ko je izmaknol žepu neke gospe mošniček z denarjem. Tudi v nedeljo zjutraj so prijeli na žel -zniškej postaji delavca Antona S. iz Bolika, ukral je b 'jd tri katranice Izpred sodišča. Ivan Sinigoj iz Trsta, 32 letni kmetovalec in 21 letna Katarina Gulič iz Volčjega grada sta bila obsojena. prvi na 6 mescev težkej*če, druga pa na 2 meseci zapora, ker oba sta vkradla nekej dekli. FrančiSki Rudež iz skrinje obleke vredno blizo 64 gld. Sinigoj je bil gospodar omenjene dekle. Lep gospodar tol 40 letni krojač Jožef (Jrbanis iz Trsta na je dobil 1 leto težke ječe zara l razž i-ljivih beW ral Ijenih proti cesarju.— Ta mož. ki je znan pod imenom »Gohboo, bil je už* večkrat kaznovan zarad takih in enakih Izgredov. vojaške*a besane« Alojza P., iz Moravskega. 27 letnega, prijela je straž i v petek v ulici Valdirivo. Bil j« sodarski delavec. \ Reffunje »orenjske odvedli so soboto večer straže štiri na več let obsojene ženske, da se tam pokore. Pevski zbor delniškega podpornega druStva napravi v nedeljo, 3. avgusta ob 5 uri izlet v Rojan. Milodar. Društvo gd*p »R lečega križa« je podarilo|unesrečencem po povodnji v Oalkii gl. 50. ura Koroškem bodo volitve v deželni zbor 8. avgusta. »Mir priporoča naj se volijo za deželne poslance ti le slovenski narodnjaki: 1. Za BeljaŠki volilni okraj: dr. Franc baron Martinec, c. k. notar v Rožeku, in Kari Kreiner, veliko-nosestnik v Oberdorfu pri Trebnjem. II. 'Aa Celovški volilni okraj: Martin Stih (p. d. Šlemic), župan v Svetnej vesi. in Friderik Rupper, hišni in zemljišni posestnik ter obrtnik v Gelove". III. Za Sraohorski volilni okraj: Janez Snabl. (p. d. HrepecJ, posestnik v Zahomcu, in Tomaž Waldner, umetni mizar in posestnik v Vratnej vesi (R ittendorf). IV. Za VelikovSki volilni okraj: Andrej EinSpieler, upokojeni profesor v Celovcu, in Franc Muri, župan pri Jezeru. Bog daj zmago 1 Iz Gradca nam piSejo 28. t. m. Danes je bil na tukajSnem vseučilišču drugi sin postojnskega g. okr. glavarja, g. Vladimir GoboČnik, konceptni praktikant v Trsti, za doktorja prava promoviran. Osnova vojstva, cesarskim in kraljevskim vojakom v pouk v praSanjih in odgovorih, je 36 strani obsežna knjižica, katero j« kakor naslednico uže desetim drugim knjigam vojaškega zidržtja izdai naš rojak, g. stotnik Komel pl. Sočebran. Mi knjižico priporočamo vsem slovenskim vojakom. Velja 20 soldov In se dobiva pri pisatelju v Kromerižu na Moravskem, v Gorici pri Wokulatu, v Trstu pri Dase-ju. Kolera, v Marsilji je od 21. t. m. umrlo za kolero : 65, 48, 33, 54, 26, 46. 47 ljudi na dan. 25. t. m. je doseglo Število vsih umrlih Številko 1000.,.,' V Tulonu je umrlo 23. t. m. 29, 24. t. m, 20., 25. t. m. 26 ljudi za kolero. V tem mestu se število bolnikov uie nanj3*. V mestu Arles jih je umrlo od 2). do 26. t. m. 41. Tudi v mestih Nimes, Valence, Voiron, Bringnolles, Vins, Nar-honne, Velaux in Dragouinon so nekateri za to boleznijo umrli. Trlalka zdravstvena komisija je imela 24. t. m. sejo, ter je sklenola, da se ima prirediti Sola v via Kandler za kontuma-cno hišo, magistratu pa s* j? naroČilo, naj poišče pripravno poslopje, ki bi rabilo za bolnico, ako vstane kolera. Nazadnje jo komisija potrdila načrt kratkega poduka za ljudstvo, kako sa je ravnati, ako bi kolera vstala. Nasreče. Parnik s popotniki »Anuitat se je 21. t. m. vsled velicega viharja na Volgi blizu Birmena potopil ter je 20 ljudi utonilo. — Iz Carigrada se poroča, da je požar v Marašu vpepelli 1200 hiš in tri mošeje. Spomin. Profesor Delanais je nabral zanimivih podatkov o spominu. Narodi nižih vrst, kakor z^murci, Kitajci in drugi, imajo boljši spomin oi bolj izobraženih narodov. Učitelji znajo iz skušnje, da imajo ženske boljši spomin, nego moški. V mladosti je spomin krepkej^i nego v starosti, najkrepkejši je mej i4in 15 letom. Ljudje, telesno slabi, boljSe pomnijo, nego na životu krepkejši; kmetski otroci imajo boljši spomin, nego gosposki. Nadarjenost in spomin nista vedno združena; kadar oboli leva polovica možganov, ne trpi spomin, nasproti pa spomin oslabi, ako oboli desna stran možganov. Spomin oslabljuje od nerednega živenja, ol velicega fizičnega napora in od mnozega čitanja. Sploh je spomin krepkeje zjutraj, nego zvečer, opoludne, nego opolunočl, poleti, nego pozimi. •Da« Rothe Kreuz< (»Rdeči križ«) je naslov glasilu avstrijskih patriotičnlh pomoćnih društev, koje bode i dnem i. septembra t I. začelo izhajati enkrat na mesee, založeno po avstrijskem društvu «Rde£l križ* in nadzorovano po vodstvu društvenih zvez. Te novine bodo se razpošiljale 25.000 društve-nikom; uredništvo bode oskrboval vladni svetnik vitez pl. Weilen. Ker bode ta časopis v najboljših krotfih raiSirjen, opozorujemo nanj domaće obrtnike, posebno one zdravstvene robe, kajti bo posebno pristen za o/nanila. Uvršče-vanje oznanil prejema Izključiva odprava za oznanila Henrik Sohalek.-a na Dunaji, I., VVollzeile, 14- Tržno porodilo Kava, sladkor, olje, petrolje, vse to blago se prodaja po nespremenjenih cenah. Knp-č ja s prioelki pa je vsaki dan slabša. Gene žita se tudi pomikajo nazaj. Vobče je zdaj kupčija jako slaba, nekoliko za-rai koiere, nekoliko pa zarad občnega neznapanja in pa zarad negotovosti glede p ihodnjosti Trsta. Sicer pa je v tem Času vsako leto prav malo prometa. Borano porodilo. Milo prometa; ali kurzi državnih papi jev so pri vsem tem zdatno poskočili in se drže jako trdno. — To kaže, da ima zdaj spekulacije jiko solidno podlago. DunajNka Borsa dne 29. julija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru 8t • 75 » Zlata renta......103 » 35 • 5*/t avst. renta .... 96 » 15 • Delnice narodne banke . . 860 » — * Kreditne delnice .... 311 » 70 • London 10 lir sterlin . . 121 » 65 » Napoleon....... 9 » 66'/,» G. kr. cekini...... 5 » 74 » 100 državnih mark ... 59 > 55 > 90 Mvelllnlc za vrle se more dohiti po ugodnej ceni pri upravništvu BdinoNtl«. Najbolje in najcenejše POHIŠTVO v bogatej zbirki pri IGNACIJU KRON TRST Via al Teatro * (Tergesteo). 4—4 Ilustrirani ceniki te pošljejo kamor koli brezplačno In franko. P opolno Ozdravljenje IN U HITRO vseh bolezni na livoib, eplleptičnlh IN SKRIVNIH po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil. 14—-25 Dr. prof. A. MALASPINA ud mnogih učenih društev 106, FAUBOURG S. ANT0INE 106, PAR.I8, Posvetuje In zdravi se pismenim potom. št. 390 o. S. s. Stavbena dražba bode dn6 7. avgusta t. 1. od 10. do 11. ure dop. pri c. k. glavarstvu Sežanskem za oddajo stavbe novega Šolskega poslopja v Štorjah. Klicna cena jo 2597 gld. 54 kr.; dražbeni vadium in stavbena varSSina po 130 gld. Pismene ponudbe se ne sprejmejo. Naris, prera5un stroSkov in stavbeni pogoji so pri podpisanemu, pa v žu-panstvenem uradu v Štorjah v spregled razpoležen!. C. k. skrajni šolski svet v Sežani dne 28. julija 1884. Glasoviti želodčni likftr U A TC0VICH. Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspeSneji ▼ mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz ze!i.*£ dinarskih Alp po gosp. a, A» Halcovloba v Kninu (Dalmacija). Zaloge v TRSTU V lekarnah Jsrooitl in Ssrravallo. v ZADRU pri Antonu Zariću, ti ŠIBENIKU pri Ivano Medfću. v SPLITU pri Raffeelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodl6u» kder se prodaja in odpošilja g^r po 70 kr. sklenica Zavitek in porto na račun naročnika. 19—24 The Singer Manufacturing&C. New-York. Ako se plati vsak teden samo M" eden goldinar dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo se daje za pel let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent 13—12 V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke ta Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. M TaLilo . na uvrsfLo naznanil I * •Das Rothe Kreuz* (»Rdeči križ«), glasilo avstrijskih patriotičn „.h pomočnih 83 društev, smš se po pravici ponašati kot prvo in najpristniše glasilo 2a oznanila, SE kajti društvenikl, bodo imeli vsako številko po oell mesec v čitanji in list bodo u Že sč začotkom v 25.000 odtiaih društvenikom poSiljan, koje število se bode radi neznano Fv nizke naročnine v kratkem bistveno peaaoiilo. Časopis bode poleg tega razširjen v jjfi najviših druŽbinih krogih, kakor ne manje v naših meščanih, lahko tekmuje tedaj v ffi tem oziru z najboljšimi časopisi domačimi in tujimi. £ a OznanMa sprejema za ta časnik Izkljačljiv« odprava za oznanila tu podpisanega, i l ki more po svojih zvezah s prvimi tukajšnimi, kakor tudi z vsemi časopisi Avstro- 5 2 Ogrske svojim uvrstiteljem še posebno koristiti s tem, da dosežejo po njegovem 5 ? posredovanji boljše cene za uvrštenje oznanil. M Gledć na to, da bo prva številka časnika *Das Rothe Kreuz» dne 1. sep- fc i tembra t. 1. izšla, morejo se sprejemati oznanila za to številko le do 15. avgusta. )f 5{ | Odprava za oznanila Henrik-a Dunaj, I. WolIzeile, 14. MtUMMMMiiMilftiMMim VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 pld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) poSilia proti povzelju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvarina koja se nebi dopadala, more 12—8 se zameniti. Lastnik, drufitvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC. Nova tiRkarna V. DOLENC v Trat«.