TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Šinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si
»Prepovedanih tem« in. se težko rešiš
(Mef) V Utopiji si verjetno ne bi bilo pametno zastavljati vprašanj, kako je »tam zunaj«, tako kot nekoč nekje na vzhodu ni bilo pametno spraševati, kako zbežati skozi železno zaveso, še pred tem sredi Evrope dvomiti v stvarnika ali celo govoriti o tem, da je zemlja okrogla in ne ploščata. Giordano Bruno bi vedel povedati kako so včasih končali tisti, ki so podvomili v splošno veljavna stališča ali nauke. Prepovedanih tem je bilo vedno kot listja in trave, le da so bile nekatere bolj splošno znane, druge pa lokalne, družinske medosebne. Vsak od nas jih ima in jih večinoma spoštuje, če želi kaj imeti od življenja, čeprav je včasih težko. Kar spomnite se, kako se je začelo vaše spoznavanje spolnosti. Redki so bili starši, ki so prehiteli ulico ali tv.
Zanimivo je, da je v zakonih zapisanih malo prepovedanih tem, več je zapisanih v svetih knjigah vseh religij, še največ pa je ustvarjenih tako, da dosežejo kritično maso v družbi in obveljajo še bolj kot če bi jih zapisali v zakon. Pa še nekaj: Ni prepovedanih tem, nezaželjena so nekatera stališča, ki morda niso del že omenjene kritične mase. Bom konkreten.
Že nekajkrat se mi je zgodilo, da sem hotel kaj povedati o gibanjih Me Too in Time's Up pa so me vedno dobronamerno ustavili, češ, ne rini v nesrečo ker vemo, da nasprotuješ vsakemu nasilju, ampak, to je zdaj občutljiva tema in ni se ti treba izpostavljati po nepotrebnem. Pa sem želel povedati le to, da me moti ta agresivnost aktivistk, predvsem tistih iz filmskega sveta.
Nekako mi ne gre, da so pripravljene v svojem boju sežgati na grmadi vse, ki jim brezpogojno ne prikimavajo in ne spoštujejo njihovih naukov o črnih oblekah na prireditvah, kar vse skupaj spominja na srednjeveško inkvizicijo in novodobni džihad. V tem njihovem boju ni prostora za zmoto, nedokazane ovadbe in laži. Amerika se je vrnila v čase Macartizma, ko je bil za uničenje posameznika v filmski industriji dovolj že namig, da je komunist.
Stoterica francoskih intelektualk s Catherine Denevue na čelu in Michael Haneke, eden najuglednejših evropskih režiserjev so mi s svojimi izjavami dali upanje, da v Evropi le premoremo nekaj treznega razuma in se ne bomo vrnili v srednjeveške čase preganjanja čarovnic.
Zato bom spregledal prijazna opozorila in povedal, kaj si mislim o tej gonji, ki se kar noče ustaviti. Mislim, da obstaja boljša rešitev: Kaznujte nasilneže, toda, za božjo voljo, ne ubijte ljubezni!
Veterinarski center Centro veterinario
HOTEL ZA MALE ŽIVALI
ALBERGO PER PICCOLIANIMALI
Trgovska ulica 4, Izola
tel 05 6401300
dežurni telefon:
031344 832
nnn
INTES4 SNND40L0 BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI v tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si ^
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
KAKO MALO JE POTREBNO ZA SREČO
Človek je lahko srečen. Zjutraj, ko odpre časopis, ga že samo naslovi, ki jih prebere vržejo v nirvano. Ves dan se dobro počuti, kaj dobro, srečen je, čeprav je zunaj sibirski mraz. Minus petnajst, pa pojdi, pelji psa na sprehod. Če si pred sprehodom na hitro pogledal naslove v časopisu, sploh ni nobenega problema, uživaš bolj kot gospod pes. Počutiš se kot tisti hišnik, s katerim je Ivo Andric pil kavo, nato pa napisal o tem, kako sta pila kavo. Sedita v hišnikovom stanovanju, na polički nad kavčem je radio, ali je bil to »Tesla«, ali »Iskra«, ali »Čajavec«, o tem Andrič ne piše. Pomembno je, da je hišnik imel radio stalno prižgan. Pred kavčem je mizica, na mizici džezva, v džezvi diši prava kava, ne cikorija, ali div-ka, ali kakšen drugi nadomestek. A radio je prižgan. Pa vpraša Andrič hišnika: »Zakaj imaš stalno prižgan radio?«, in dobi odgovor: »Da slišim kako mi je lepo.« Tako je danes, ko prebiraš naslove v časopisu in prebereš, kako ti je lepo. Posebej, če si upokojenec. »Povprečna pokojnina se bo zvišala za 20 evrov.« Piše. Na hitro preračunam, jebemti, pa to bo skoraj celih petsto evrov vsak mesec. Tudi minus pokriješ. Pa te mine, ko bereš naprej - 20 evrov za povprečno pokojnino, ki je 621 evro. Kar pomeni, da bo povprečna starostna pokojnina bajno visoka, velika, ogromna, celih 641,65 evra. Ampak, kaj je z podpovprečno pokojnino? Ta bo višja za celih 1 (en) evro. Tako vsaj piše na izpisku, ki ga je poslal zavod. Zavod. Če je človek po naravi optimist, to pomeni, da bom čez 31 let (enaintrideset let), s takšnim vsakoletnim »popravljanjem« pokojnine, z današnjih 48 let pisanja, dobil teh velikih 500 evrov pokojnine za 79 let pisanja. Komaj čakam. Samo optimist moraš biti. Če ne gre drugače, pa prebiraš naslove v časopisih, da prebereš kako ti je lepo, ali prižgeš radio, da to slišiš v živo.
Tudi o tem kako zdravstvo prihaja k sebi piše z velikim naslovi. Kako je zdrastve-no ministrstvo vsak dan bolj zdravo, a ljudje so vsak dan bolj zoprni, ker so pa-cijenti, za katere ministrstvo tako skrbi. Pa jih zdravi tako, da kaznuje splošne in družinske zdravnike, ki samo zapravljajo denar zdravega ministrstva za zdravje, ki bi moralo organizirati in skrbeti za delovanje zdravstvenega sistema v celoti. Začenši z bolnikom, človekom ki pričakuje, da je skrb za zdravje ne le njegova skrb. In se ne končuje z obiskom osebnega zdravnika. Ker se točno ve, po zdravniški doktrini, kaj se kje dela za pacienta. Ne s pacientom. A po obisku osebnega zdravnika, pacient preneha biti subjekt zdravstvenega sistema, temveč njegov objekt. A objekt je postal zahvaljujoč aktivnostim nekoga drugega, ne zdravega ministrstva, ki si izmišlja in na muke spravlja zdravnika z nedorečenimi in nesis-tematskimi, nepotrebnimi in dragimi (pa ne na svoj račun) zahtevami in zakoni. Na primer - elektronski recepti in elektronsko naročanje na sekundarnem nivoju kot to uradno piše. Za elektronsko poslovanje, od pisanja recepta ali naročanja, splošni zdravnik mora imeti računalnik. Pa so ga vsi imeli že prej, preden si je ministrstvo izmislilo elektronsko naročanje. Če ga niso imeli, so ga kupili, niso ga dobili od ministrstva, ki si je izmislilo elektronski naročanje. Za elektronsko poslovanje v zdravstvu je treba imeti poseben program. Programe je odredilo ministrstvo, ki je pooblastilo Zavod, da ga realizira, ta je izbral izvajalca, ki je, pa ne brezplačno, izdelal programe in ministrstvo ga je priporočilo zdravnikom, ki brez tega programa ne morejo napisati ne recepta, ne diagnoze, ne načina zdravljenja, niti poslati bolnika na nadaljno zdravljenje. Sami so morali kupiti računalnike, tiskalnike, plačati računalniške programe, ki jih je izbralo ministrstvo, in niso niti malo poceni in hitro »zamrznejo«, pa čakaš uradne serviserje, ki so stalno zasedeni, ker programi stalno »zamrznejo«, ampak za to so krivi zdravniki, ki imajo slabe računalnike, in zato morajo ob že plačanem programu plačati vsak obisk serviserja, začenši s kilometrino, ki jo je moral prevoziti. A čakalnica je polna in zdravnik je nemočen, ker je crknil program, ki ga je »zaukazalo in naredilo« ministrstvo. Pa ko vse »zalaufa«, pacienta, ki je elektronsko naročen in je že v vsakem računalniku v zdravstvenem sistemu, da vsak, ki ima minuto časa, lahko vidi ali je in od česa je bolan, ali je »psihič« ali kurbir, da o čem hujšem ne govorimo, dočaka vprašanje: »V računalniku vas imamo, ali imate s sabo še »belo« napotnico?« A »bela« napotnica je tista, napisana na roko, s štempiljko in podpisom zdravnika, ki je bil seveda prepričan, da ga je pametno ministrstvo vsaj tega rešilo - ročnega pisanja napotnic. Pa ga ni.
Kar pomeni, da nam je dobro. Servis je vse slabši, garancija se izteka, rezervnih delov zmanjkuje, ministrstvo je patološko zdravo, a mi poslušamo radio in beremo časopise. Da vidimo in slišimo kako nam je dobro.
Četrt milijona za pešce in kolesarje
Občina Izola je pridobila četrt milijona evrov nepovratnih sredstev za drugo fazo rekonstrukcije Prešernove ceste med krožiščem Jadranka in Kajuhovo ulico v Izoli, v okviru katere bo zgrajenih 570 metrov osvetljene kolesarske steze in pločnika.
V	Celostni prometni strategiji si je Občina Izola na področju kolesarjenja in pešačenja zastavila cilj zagotoviti pogoje, da bo večina prebivalcev lahko opravila velik del kratkih poti s kolesom oziroma peš. Prešernova cesta je ena glavnih mestnih cest v Izoli na kateri kolesarji niso ločeni od motornega prometa, na vzhodnem delu ceste pa povečini tudi ni pločnikov za pešce. S projektom rekonstrukcije odseka ceste se uresničujejo dolgoletne pobude občanov za ureditev tega območja. Prva faza rekonstrukcije Prešernove ceste, ki je zajemala ureditev meteorne kanalizacije, obnovo cestišča po celotnem odseku in delno gradnja pločnika na južni strani ceste (od krožišča pri avtokampu do povezovalne ceste proti Delmarju) je bila zaključena sredi februarja letos.
V	teku je druga faza rekonstrukcije. Zgrajenih bo 570 metrov kole-
sarske steze in pločnika, ki bosta osvetljena. S tem bo cesta postala privlačnejša in varnejša za kolesarje in pešce. Za investicijo je Občina na razpisu Ministrstva za infrastrukturo prejela nekaj več kot 255.000 evrov nepovratnih sredstev. Investicijo bosta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Novozgrajeni odsek kolesarske steze in pločnika bo povezal center mesta z daljinsko kolesarsko potjo Parenzana in peš potjo, ki potekata po obalni cesti. Celotna investicija projekta v vrednosti skoraj 700.000 evrov je namenjena povečanju prometne varnosti ter vključuje in upošteva potrebe vseh udeležencev v prometu. S takšno ureditvijo želimo izboljšati privlačnost in kakovost življenjskega prostora v urbanih območjih ter doseči večjo mobilnost pešcev in kolesarjev. S tem Občina Izola postopoma uresničuje vizijo ureditve prometa, ki si jo je zastavila v okviru Celostne prometne strategije do leta 2035.	sa
Obvestila Društva invalidov Izola
Zbor članov 2018 in Terme Dobrna
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 17.03.2018 v Gostinski in turistični šoli Riviera v Izoli, s pričetkom ob 16:00 uri.
Hkrati obveščamo, da smo pričeli z vpisovati za 7-dnevno ohranjevanje zdravja , ki bo v Termah Dobrna, dne 26.03. - 02.04.2018. Možnost plačila tudi na obroke. Vse informacije dobite na društvu
Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Mraz
Mraz nas je zaprl v stanovanja
Te dni mesto ni bilo posebej živo, na poljih ni bilo skoraj nikogar, celo ribiči so ostali privezani ob pomol. Hladni val z nizkimi temperaturami in močnim vetrom je bil natančno napovedan že prejšnji teden in zdaj se menda končuje. Toda vremenarji pravijo da bo sredi marca prišel še en podoben hladni val.
Konec februarja nam je postregel z vremenom, ki ga v slovenski Istri nismo ravno vajeni. Tokrat sta največ težav povzročila burja in nizke temperature, kar je dobro prestrašilo sadjarje, saj je še vedno živ spomin na tri večje pozebe, ki so konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja pestile slovensko Istro pestile. Takrat se je število oljk do leta 1945 zmanjšalo na tretjino vseh dreves. Število je padlo s
330.000	oljčnih dreves na okoli 100.000. Po drugi svetovni vojni sta bili najbolj znani pozebi v letih 1956 in 1996.
Zaščita ne bo odveč
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica so kar nekaj dni priporočali, da kmetje zaščitijo posevke in pridelke saj so se napovedi o nizkih temperaturah uresničile. S torka na sredo so se temperature po celotnem območju Primorske spustile pod ledišče (-10°C in več). Dodatno težave je povzročala še močna burja, ki povečuje stopnjo mraza. Takim temperaturam so najbolj izpostavljeni trajni nasadi zgodnje cvetočih sadnih vrst kot so marelica, mandelj, breskev in oljk ter sezonske zelenjave kot so radič, solata, kapusnice. Poleg omenjenih, se škoda pričakuje tudi na poljščinah (posevki žit) in vinski trti.

Vasja Juretič, specialist za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu je že pred dnevi priporočil, da kmetje zaščitijo posevke in pridelke s plastičnimi folijami ali kopreno-lutrasilom, mlade sadike oljk in ostalega sadnega drevja oziroma deblo je priporočljivo zaščititi z različnimi naravnimi ali umetnimi materiali (seno, slama, koruznica, koprena-lutra-sil...).
Vsem, ki zimske rezi še niso opravili predlagajo, da s tem opravilom počakajo do dviga temperatur. Na ta način bodo lahko ocenili število nezmrznjenih brstov, ki so potrebni za normalen pridelek v letošnjem letu.
Morje nad obalni zid
Burja je kar nekaj dni dobro gnala valove proti kopnemu, vendar večje škode ni naredila, z izjemo obalnega zidu med Simonovim zalivom in Podbelvederjem. Tam so valovi odkrušili zgornjo vrsto kamnov in jih pometali ob zid.
Dejstvo je, da tovrstna gradnja pač ni najprimernejša za takšen tip obale, zato bo treba poskrbeti za drugačno vrsto ojačitve zidu, najverjetneje z vkopanimi železnimi drogovi.
Ogrevanje za vsako ceno
Veliko dela so, zaradi nizkih temperatur, imeli serviserji klima naprav, saj si je marsikdo lahko privoščil cenejšo klimo napravo, ki ob temperaturah kot smo jih imeli te dni, ni ravno učinkovita. Strokovnjaki pravijo, da je ogrevane) s klimo smiselno samo do zunanje temperature okoli + 5 stopinj. Do tukaj ima še uporaben izkoristek. Če temperatura pada, se izkoristek hitro manjša in pri več stopinj minusa klima ne deluje več kot toplotna črpalka, ampak samo še kot čisto navaden električni grelec. To pa je drago in zelo neučinkovito.
Kje so prespali
Nič ni znanega, kje so te ledeno hladne dni prespali naši brezdomci. Eden od njih, ki prenočuje v vrtni uti je povedal, da res ni toplo, toda s številnimi dekami in spalno vrečo doseže temperaturo tja do 10 stopinj celzija, kar mu že zadošča za mirno spanje.
Manj vzdržljivi so te dni številni Izolani, ki jih še vedno napadajo različni virusi, tako da so ambulante precej polne, v vrtcih in šolah pa se, po počitnicah, zdravstveni bilten le spravlja v normalo.
Promet brez težav
Tudi v prometu ni bilo zaradi vremena posebnih težav. Morje je sicer občasno zalivalo del ceste v Viližanskem zalivu, nekatere pa so presenetile zjutraj zamrznjene šipe in motor, ki je s težavo vžgal, še najbolj resen poseg se je zdelo odstranjevanje ledenih sveč v tunelu Parencane. Komunalci, ki so to počeli so priznali, da so kaj takega počeli prvič.
Vremenoslovci napovedujejo, da bo v noči na petek sneg prehajal v dež, ponekod bo možna poledica. V petek bo oblačno. Na Primorskem bo povečini suho, spet bo zapihala šibka do zmerna burja. V soboto se bodo občasno pojavljale rahle padavine, v nedeljo pa se bo delno razjasnilo. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Topleje bo.
Zaposlitev
Turistično združenje Izola, razpisuje prosto delovno mesto vodje turistično informativnega centra, ki bo opravljal naloge: vodenje TlCa, organiziranje in planiranje dela v TICu, razvojne naloge, priprava zahtevnejših analiz in poročil, vodenje statistike, dajanje informacij o turistični ponudbi, sodelovanje v EU projektih in druga dela podobne stopnje zahtevnosti.
Kandidati morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo l.stopnje, visokošolska strokovna (prejšnja) ipd. Zaposlitev je za določen čas, 12 mesecev, prijvite pa se lahko do 9. marca letos.
Robert Turk, vodja območne enote Piran Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki ima sedež v Izoli pravi, da gradnja umetnega otoka v Viližanskem zalivu ne bi bila tako neopazna za obstoječi ekosistem, kot trdijo drugod.
Ob podpisu namere o pripravi skupnega regijskega območnega prostorskega načrta med Občino Izola in Mestno občino Koper, je izolski župan Igor Kolenc na vprašanje o možnosti gradnje umetnega otoka povedal, da je ta že del prostorskega načrta.
O tem, da je gradnja otoka velika priložnost, ki je ni zamuditi, je za Mandrač govoril tudi arhitekt profesor Janez Koželj, medtem ko se javno mnenje še ni odločilo, kaj pravzaprav želi. Jasno je, da brez otoka ali valobrana v Viližanskem zalivu ne bo mogoče urediti območja ladjedelnice za turizem, predvsem pa ne bo mogoče postaviti v zaliv pristanov ali še ene marine. Ampak dejstvo je, da je nekakšna mantra ob načrtovanju ureditve nekdanje obalne ceste beseda »trajnostni razvoj«, oziroma zeleni pas. Pa je gradnja umetnega otoka lahko v skladu s trajnostjo in zelenim? O tem je imel kaj povedati vodja območne enote Piran Zavoda RS za varstvo narave Robert Turk.
-	Izolski otok je že dolga leta tema pogovorov.
-	Začelo se je leta 2004, ko je bila Breda Pečan županja in se je govorilo o predoru Markovec ter tistih 26 projektih nacionalnega pomena Janševe vlade. Zamisel je še od takrat in premisleka, ali je to res potrebno, še nismo naredili. Zadnjič sem bral pogovor s profesorjem Janezom Koželjem, kjer je zapisanih več stvari, ki preprosto ne držijo. Seveda se ne bom spuščal na področje urbanizma, ampak v pogovoru je nekaj trditev, ki so me zmotile, pa ne le iz vidika varstva narave. Povedal je naprimer, da je škoda zasipavati grape, ki jih imamo kar nekaj, ker potem si zmanjšujemo nacionalni prostor, medtem ko pa morje lahko zasipavamo. Ampak ni morje ravno tako nacionalni prostor? Glede na cirkus, ki ga delamo s Hrvaško, očitno je. Se mi zdi hecno, da si na tisti strani želimo čim več morja, tukaj pa bi ga pozidali.
-	Imate naravovarstveniki jasno stališče glede gradnje otoka? In če pride do tega, kako boste nastopili?
- Ko smo pisali naravovarstvene smernice za tisti OPN, ki čaka na boljše čase, smo napisali, da naj ne bi gradili v morju, razlogov za to pa je več. Prvi je ta, da je prostor v našem morju za ključna življenjska okolja zelo omejen. Praktično je omejen na tistih 50 do 80 metrov od morskega obrežja, kjer imamo najprej trdo dno z algalno zarastjo, nato pa še tistih nekaj travnikov, ki segajo do globine petih ali šestih metrov, ne več, ker je naše morsko dno takšno, kakršno je in zaradi premalo svetlobe pogoji za to niso več ugodni. Koralnih grebenov pri nas pač ni in jih tudi ne bo, razen morda v primeru pospešenega globalnega segrevanja. Torej preti nam degradacija ali uničenje tega dela morskega dna, pa ne samo zaradi neposredne pozidave. Že sama gradnja bi zagotovo za dlje časa povzročila močno kalnost. Če samo pogledamo, kako je potekala sanacija obale na Bernardinu pred Morsko-biološko postajo, smo lahko videli, kaj to pomeni v smislu kalnosti. Tukaj pa govorimo o zelo velikem posegu. V Viližanskem zalivu je razvit lep podvodni travnik poleg algalne zarasti ob robu, ki seveda pomeni tvorbo kisika, hrane in tudi bivališče ribam in še marsičem. In če bi se lotili tega projekta, si kar upam trditi, da bi bile razmere za ta travnik in kar je na njega vezano veliko slabše in lahko se zgodi, da bi ostal Viližanski zaliv brez njega. Torej ne deluje več kot ekosistem. Nekaj podobnega se je zgodilo v izolski Marini, kjer že prej ni bilo kdove kaj na morskem dnu, zdaj pa je tam še bistveno manj, če sploh kaj. Spremenijo se erozijski procesi. V pogovoru je bilo govora tudi o palmovih otokih v Dubaju.
Odkar so zgradili te otoke imajo tudi veliko težav. Naprimer, spremenilo se je tokovanje in tam, kjer je obala nekoč zadržala pesek, ga zdaj odnaša in ga odlaga drugje in to ni tako preprosto. Ko pa smo iskali po literaturi, kakšen jasen članek o spremljanju stanja prej in potem, ga takorekoč nismo našli
-	Je veliko umetnih otokov?
-	Samo kakšnih 150 do 200 na vsem svetu. Tega ni veliko. Italijanska obala je naprimer polna valobra-nov, ki jih imajo zato, ker so gradili svoje hotele na plaži, torej na pesku in so jih bili prisiljeni zgraditi, sicer bi jih odneslo. In ena od posledic je ta, da so ti valobrani dober vektor za marsikaj, pa ne samo za organizme, ki jih hočemo, ampak tudi za tiste, ki jih nočemo. Ki se pritrjajo, ko se sicer ne bi. Vzemimo na primer Luko Koper. Vsi piloti v Luki so umetne strukture in spominjam se Tihomirja Mahovca iz Morskobiološke postaje, ko je ugotovil, da je na teh pilotih ogromno meduznih polipov, zato nas ne sme čuditi, če je pri nas veliko meduz. Učinki so številni in niso nujno samo naravovarstveni.
-	Ena od posledic takšne gradnje je sprememba morskih tokov.
-	Gotovo. O tem področju sicer vedo več na Morskobiološki postaji, ampak dejstvo je, da se ti spremenijo. Ko damo roko v potok vemo kaj nastane in to je podobno. Ob tem, da se zaliv pravzaprav zapre in bi postal takorekoč zatok, tako kot Škocjanski zatok, ki je bil nekoč prav tako zaliv.
-	Kaj pa takšna tvorba v morju pripomore pri razvoju rib?
-	Gotovo se tam pojavi neko življenje. Teorije o tem, kaj se zgodi, gredo v dve smeri.
Ena je ta, da se na novih strukturah pojavi veliko življa, druga pa pravi, da se tam morda le preselijo tisti, ki so bili na obali. To, kar bi se tukaj zgodilo je, da bomo pritisk pripeljali naprej v morje. Zdaj imamo zaliv, ki je relativno miren in je pribežališče morskega življa. Če pa zgradimo otok govorimo pa tudi o turističnih kompleksih na območju Delamarisa, ladjedelnice in Rude, pa si lahko predstavljamo, kaj bo v tem Viližanskem kotu nastalo.
-	Zanimivo, da je bilo vaše mnenje ob pripravi prostorskega načrta negativno, istočasno pa poslušamo, kako je gradnja otoka že vključena v ta prostorski načrt.
-	Otok je res predviden v spremembah prejšnjih planskih dokumentov, tistih iz leta 2004, če se ne motim. Takrat formalnih razlogov, da bi rekli, da ga ne sme biti, nismo imeli, čeprav smo dvome o upravičenosti do tega navedli. Zdaj pa je tudi formalna situacija drugačna, tudi zaradi tega, ker se je izkazalo to, kar smo sicer dlje časa razmišljali, da so ne samo pozejdonov-ka, ampak tudi ostali travniki pri nas iz objektivnih in subjektivnih razlogov ogroženi. Seveda zaradi gradnje in situacije v zalivu, tako da je vsako zmanjševanje teh življenjskih okolji nespametno početje, ker bomo zreducirali morje v plovno pot ali v bazen za poletno kopanje.
-	Slišati je tudi, da bi bilo treba pustiti Viližanski zaliv takšen kot je, brez poglabljanja, čeprav smo imeli tam industrijo.
-	Vprašanje je, kaj je tam pod vodo, čeprav je verjetno že dobro preiskano. Meni se zdi, da bi bilo bistveno bolj smiselno razmišljati o tem, kako narediti pametno sanacijo tiste obale, ki je bila prej ladjedelniška in imamo navadne navpične stene.

Morda bi veljalo razmišljati o tem, kako izvesti ukrepe, ki bi izboljšali stanje v morju. Ker ko govorimo o otoku, beremo o 40.000 kvadratnih metrov morja, ki bi bilo pozidanega in kakorkoli to obrnemo, je dejstvo, da bomo imeli toliko morja manj.
-	Je želja, da bi projekt speljali preko regijskega načrta in se tako izognili občinskemu?
-	Celotna trasa med Izolo in Koprom naj bi bila predmet regionalnega prostorskega načrta, kar zaenkrat še omogoča prostorska zakonodaja in mi bomo morali zanj napisati smernice, ki pa se bistveno ne bodo razlikovale od tistih, ki smo jih pisali za občinski OPN, razen tega, da bomo upoštevali še kakšna nova dejstva, spoznanja in usmeritve z mednarodnih konvencij. Vse, od Barcelonske konvencije dalje, govorijo, kako bi bilo treba obalni pas razbremeniti. Gradnja umetnega otoka pa ni razbremenjevanje, nikakor ne.
-	Kar naprej poslušamo o tem, kako so vsi usklajeni.
-	Ne vem, koliko je usklajeno. Viližanski otok ali valobran se je v OPN-ju znašel skoraj naključno, zaradi gradnje predora Markovec. OPN bi bil tista točka, na kateri se naredi premislek, ali je vse, kar imamo vrisano, v redu ali ne. Nenazadnje je od takrat minilo petnajst let. Pa se očitno to ne bo še zgodilo. Govora je tudi o morskem prostorskem načrtovanju, nekaj kar bi morali početi, pa se tudi tukaj določene stvari kar dogajajo.
-	Bomo priče lobiranju na državni ravni?
-	Če bomo, bomo mi vsekakor povedali svoje, ker tudi moramo. Kaj bo naredila država, pa bomo videli. Ker če država hoče, naredi marsikaj, naprimer Magno. In očitno določenih stvari, ki bi lahko, noče narediti. Konec koncev je tudi varstvo narave odločitev družbe, da
ALI NE BO
bo nekaj počela in družba se lahko odloči drugače. Je pa to v nasprotju z vsem kar govorimo, torej trajnostnimi cilji, konvencijami o biotski raznovrstnosti. Ko beremo mednarodne dokumente gremo takoj do členov. Ampak zanimivo je prebrati preambulo, ki pove, zakaj se je te člene napisalo in sprejelo in tam je bistvo, tam piše o obremenitvah in tako naprej in zakaj so določeni členi zapisani tako kot so.
-	Kaj pa projekt, ki že teče, torej urejanje obalne ceste. Ste zraven?
-	Pravzaprav smo tam že povedali svoje. Se pa dogajajo neka razmišljanja, predvsem na koprski strani, torej od Žusterne do meje z Izolo. Mi smo že povedali, da se v morje ne gre, razen mestoma in po preverbi. Za to ozko ureditev obrežnega pasu je bil izdelan projekt že pred leti, zelo kompleten in celovit, ki ga je pripravil menda Studio Mediterana, kjer smo preigrali vse te zadeve in vse uskladili, s plavajočimi ploščadmi itd. Zadeva, ki bi vsekakor dobro delovala kot območje rekreacije, brez velikih posegov, posebej v morje, ampak tisti projekt danes očitno ni več aktualen in Mestna občina Koper je štartala s projektom, kako bi uredili samo skalomet, da ne bi turisti čepeli na skalah kot vranjeki. Pa tudi to ne vem, če je še vedno aktualno. To celovitost naj bi prinesel regionalni načrt, ki ga načrtujejo.
-	Bijete nenehni boj. Vam kdaj očitajo, da ste zaviralci razvoja?
-	Ja, jaz sem že dolgo časa znana cokla razvoja (smeh). Saj tudi, ko je bila bitka za to, da ne bi zasuli Škocjanskega zatoka in ga spremenili v kamionski terminal smo bili zaviralci razvoja in koprski župan je verjetno še vedno prepričan, da smo to še vedno in da je Škocjanski zatok nepotreben. Ampak če pogledamo, koliko ljudi ga redno obiskuje je več kot jasno, da je bila ta bitka še kako potrebna, pa ne samo zaradi rastlin in živali in ampak tudi zaradi ljudi, ki živijo v Kopru. In nenazadnje je gradnja predora Markovec posledica tega, da smo v devetdesetih leti vzrojili, ko je bila obalna cesta načrtovana, da bo šla po morju. Takrat je morje rešila pozejdonov-ka, ki je bila tam in če je ne bi bilo ne vem, kako bi se končalo. Takrat smo imeli formalni razlog, da smo rekli, da se to ne sme zgoditi in zdaj, ko smo končno uspeli cesto peljati skozi predor in sprostiti obalo, bomo pozidavah zatoke?
-	Ta majhna travica je rešila že marsikaj. Vsak, ki se česa loti na tem območju naleti nanjo.
-	Saj ne gre zanjo, v končni fazi, ampak za to, ker je prostora, kjer so takšna okolja, zelo malo in ga je škoda dobesedno vsakega metra.
-	Zavod za varstvo kulturne dediščine mora dati soglasje pri pripravi načrtov. Kako pa je z Zavodom za varstvo narave?
-	Mi soglasja ne dajemo, ampak napišemo mnenje, ki mu OPN mora slediti, čeprav se država lahko odloči tako ali drugače. Ne vem točno, kakšna je njihova pozicija
glede projekta otoka, ampak če je govora o identiteti prostora, o nekih vedutah Izole, ta otok zagotovo ne bo poudaril njene identitete, zagotovo ne in tudi iz tega vidika je zadeva zelo za lase privlečena. Kot tudi trditev o povečanju nacionalnega prostora. Če naredimo luknjo v hlebu ne moremo reči, da bomo imeli več kruha. Po pravici povedano, se mi zdi dobro, da bi tokrat vendarle zamudili priložnost.	ur
NAPOVEDI BREZ KAZALCEV
piše: Franc Krajnc
Čeprav bodo uradni podatki o poslovanju slovenskih gospodarskih družb v letu 2017 znani šele v začetku maja, revidirani pa šele junija 2018, krožijo napovedi naših izvoljenih politikov o naravnost odlični gospodarski rasti, rasti BDP, izvozu.
Vsekakor je mogoče, da se je v državni proračun v letu 2017 nateklo več prihodkov od davščin in prispevkov, to pa še ne pomeni, da je slovensko gospodarstvo v globalu poslovalo odlično.
Pa poglejmo nekatere rezultate: Znano je, da so gospodarske družbe (v Sloveniji 65.603) v znanem letu 2016 ustvarile 84,6 ' milijarde evrov prihodkov, pri tem pa le 3,2 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je slabih 3,7%. Neto dodane vrednosti je bilo 18,3 milijarde evrov. Čiste izgube 1,11 milijarde.
Samostojni podjetniki, teh je v Sloveniji 58.000, pri njih pa je bilo zaposlenih 41.333 delavcev, so v letu 2016 ustvarili 4,74 milijarde evrov prihodkov, neto dohodki s.p. pa so znašali 357,75 milijona evrov.
Samostojni podjetniki so na dan 31.12. 2016 razpolagali z 1,74 milijarde evrov kapitala.
Negativni poslovni izid v letu 2016 je bil izkazan v znesku 45,49 milijona evrov.
Leto 2016 (za 2017 še ni podatkov) je tako gospodarskim družbam kot samostojnim podjetnikom prineslo pozitivno poslovanje.
Tudi proračunske zagate.
Slovenski proračun bo kot kaže v letu 2017 zabeležil minus v znesku 350 milijonov evrov. Še slabše je z javnim dolgom, ki kljub odplačilom posameznih kvot še vedno znaša okrog 32 milijard evrov, ali povprečno na prebivalca 15.802 evra.
Kako so poslovale gospodarske družbe s sedežem na obalno-kraškem območju?
Na obalno - kraškem območju je imelo v letu 2016 sedež 4.853 gospodarskih družb, kar je 7,4% vseh GD s sedežem v Republiki Sloveniji. Podatki Ajpesa kažejo, da so gospodarske družbe s sedežem na obalno-kraškem območju v 10 letih poslovanja (2007-2016) kar petkrat izkazale neto čisto izgubo!
V	letu 2016 so izkazale 4,06 milijarde evrov prihodkov , kar je 4,8 odstotni delež GD Slovenije. Čistega dobička je bilo v znesku 226,5 milijona evrov, čiste izgube 63,68 milijona evrov. Če od dobička odšejemo izgubo dobimo rezultat 162,82 milijone evrov neto čistega dobička.
V	letu 2016 je bilo na območju Obale in Krasa izbrisanih 355 GD, 1 zadruga, 1.111 samostojnih podjetnikov, 1 pravna oseba javnega prava in 42 društev.
Bilo je 75 začetih stečajev gospodarskih družb.
Poseben problem obalno-kraškega gospodarstva je tudi prevelika zadolženost, zmanjševanje vrednosti kapitala (zlasti v panogi gostinstvo) in prodaja nekaterih v preteklosti močnih in donosnih podjetij, zlasti tudi v Izoli.

Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, nato urednik mesečnika Primorski utrip, zdaj pa spletne strani Slovenski utrip ter finančni komentator Mandrača.
Turizem in Kultura
V 25-tih letih se je Bepi zelo spremenil
Bepi je gotovo eden najbolj znanih Izolanov, čeprav se zdi, kot da to ime ni bilo najpogostejše med nekdanjimi izolskimi ribiči, ki naj bi jih predstavljala naša, izolska maskota. Letos je dopolnil četrt stoletja in z njegovim »očetom«, Konijem Steinbacherjem, smo se pogovorili o tem njegovem »odraščanju.«

Bepiju za 25. rojstni dan
Ob dvajsetletnici je Koni Stein-bacher Bepiju namenil triminutni animirani film, ki maskoto ribiča postavlja v različne dele našega mesta. Film je trenutno še pri tistih, ki bi ga morda lahko naročili in plačali, ali se bo to zgodilo pa zaenkrat še ne ve. Tako-le pa se spominja rojstva te znane izolske maskote.
Rojen v Materiji
Bepija sem zasnoval po naročilu in željah Danila Markočiča, ki je tudi organiziral izdelavo v Mehanoteh-niki. Ob tem ne smemo spregledati vloge Jožeta Černeliča in takratnega direktorja Mehana, Marina An-toloviča ter pomočnika Mavricija Furlaniča, ki sta zelo prizadevno sodelovala pri izvedbi. Po mojih skicah so najprej izdelali običajno figuro ribiča, s katero se nisem strinjal. Zato sem v glini zmodeliral najprej glavo, da so po njej kreirali podobo. Ker izdelek še vedno ni bil zadovoljiv, sem sam odšel v njihovo poslovalnico v Materiji, kjer smo v šestih urah le izoblikovali pravi izraz. Žal si nisem zapomnil imena šivilje in kreatorke iz Slivja, ki je kasneje izdelala tudi veliko glavo za maskoto v naravni velikosti, ki so jo najprej uporabili na Eurofestu. Ribiški prazniki so bili v času ko sta Markočič in Černelič še imela besedo v izolskem turizmu, vseskozi v znamenju Bepija, ki se je pojavljal tudi na plakatih, letakih in celo majicah. Ko je županja postala Breda Pečan je uporabo Bepija takorekoč prepovedala, češ, da ni bil izbran na občinskem svetu. Za ponovno oživitev Bepija se je nato odločila Klokočovnikova »vlada« (vlak Bepič in Ribiški praznik), nadaljevala pa sedanja garnitura v prvem mandatu, ko so se odločili za izdelavo nove serije maskot.
Azijski je bil boljši
- Prva serija maskot, ki so bile v različni velikosti narejene še v tovarni plišastih igrač Mehana v Materiji, je bila v dobrem letu prodana, potem pa je šel Mehano v stečaj in skupaj z njim je pobralo tudi Bepija. Bili so tudi nekateri predlogi, da bi ga delali na daljnem vzhodu, zdi se mi, da v Hong Kongu.
Tam so naredili vzorce Bepija v dveh velikostih, ki so bili kar dobri, vsekakor boljši kot so ti, ki jih zdaj izdelujejo v Španiji. Kot avtor mislim, da so ga preveč spremenili in se mi zdi skoraj neprepoznaven v primerjavi z originalom. Sicer so mi ga poslali v oceno in sem napisal cel kup pripomb, vendar je bilo prepozno, ker je že bil v izdelavi.
-	Pa vendar smo z njim dobili vsaj en izolski spominek
-	Problem je v tem, da nihče ne ve, da je to izolska maskota oziroma izolski turistični spominek.
Bepi v risanki
-	Ob 25 letnici si Bepiju namenil kratek animirani film.
-	Tega sem se pravzaprav lotil iz dolgočasja. Moj zadnji film Zakaj je Istra tužna je bil končan in septembra lani smo ga predstavili na Festivalu slovenskega filma v Portorožu pa sem si rekel, da nekaj pač moram početi. Tako sem se lotil tega filma o Bepiju, ki sem ga nekako obljubil že prejšnjemu vodstvu TlC-a in zdaj sem obljubo uresničil.
-	Naredil si film o Bepiju, propagandni film za Izolo in hkrati še video za Rudija Bučarja.
-	Upam, da bo res vse troje in da ne bo kakšnih težav. Z Rudijem sem se dogovoril, da lahko uporabim njegove pesmi, vendar ne vem, kako bo zdaj z dovoljenjem založnika. Upam, da se bomo dogovorili v dobro vseh.
-	Kaj pa kot turistično propagandni film?
-	Bepija sem poslal v nekaj najbolj znanih izolskih lokacij, lahko pa bi ga še kam, vendar moramo najprej videti, če turistične delavce sploh zanima. Film se trenutno vrti po raznih občinskih pisarnah.
Po mesecu dni mi še nihče ni nič povedal o njem in zdi se mi, da jih verjetno ne zanima preveč.
-	Skratka, Bepija ne znamo izkoristiti.
-	To sem ves čas pogrešal. Da imamo maskoto, ki smo jo nekako vsi sprejeli, kar v Izoli ni lahko, vendar potem nismo vedeli, kaj narediti z njo. Še zdaj, ko so naredili te španske Bepije, sem jim naredil nekaj plakatov, ki bi jih lahko razobesili po turistični pisarni, da bi turisti vedeli, da gre za izolsko maskoto, vendar se ni zgodilo niti to. d.m.
Izolski festival v Celju
Koni je opozoril na še en primer, kako ne znamo izkoristiti in zadržati tistega, kar že imamo. V Celju bo namreč v kratkem revija slovenskega animiranega filma, na kateri bodo predstavili bogato produkcijo animiranih in lutkovnih filmov, ki se je nabrala v letih, odkar festivala oziroma revije ni več.
Pred leti je bila Izola najbolj animaciji naklonjeno slovensko mesto, vendar je, zaradi banalnih razlogov, nismo znali zadržati ampak smo jo v celoti naložili na pleča pobudniku, Koniju Steinbacherju. »Izolanima - Festival slovenske animacije« se je bienalno dogajal od leta 2000 do 2006, potem je zmanjkalo vsega in festival se je preimenoval ter preselil v Ljubljano. Leta 2014 je Izola gostila Revijo slovenskega animiranega filma na katerem so prvič podelili nagrado Saša Dobrile za življenjsko delo na področju animiranega filma, ki jo je prejel Črt Skodlar. Leto dni kasneje je Društvo slovenskega animiranega filma ob obeležitvi mednarodnega dne animiranega filma podelilo to stanovsko nagrado prav Koniju Steinbacherju, ki bo s svojimi filmi in razstavljenimi plakati pomemben udeleženec revije, ki jo gosti Celje.	d.m.
Na lanskem slovenskem filmskem festivalu so v glavnem programu predstavili 12 minutni animirani muzikal z naslovom Zakaj je Istra tužna, ki je v vseh pogledih izolski izdelek. Poleg režije in animacije je Koni Steinbacher priredil kratko zgodbo Nelde Štok Voljske in opravil montažo, glasbo je napisal Aleš Lavrič, peli pa so različni pevci med katerimi sta bila tudi S telijo Grbec in Bogdan Gerk. Tako-le so se, po projekciji, postavili na oder portorožkega avditorija.
Podlistek: Vesna Tavčar - Mobing
MOBING - sistematično trpinčenje na delovnem mestu
Mobing je ena najpogosteje uporabljenih tujk pri nas. Za psihično nasilje na delovnem mestu, ki ga tuji avtorji imenujejo bullying ali mobbing, (bullying = tiranizirati; to mob = napasti, lotiti se koga, planiti na....) uporabljajo nekateri slovenski avtorji tudi izraz šikaniranje (šikaniranje = namerno povzročati nevšečnost, neprijetnost), v slovenskem prostoru pa se je v drugi polovici leta 2007, s sprejeto zakonodajo o delovnih razmerjih, uveljavil izraz nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu.
Švedski raziskovalec Heinz Leymann je mobbing pojasnil kot “konfliktov polna komunikacija na delovnem mestu med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri čemer je napadeni delavec y podrejenem položaju in izpostavljen sistematičnemu in dalj časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom izrinjenja iz delovne organizacije oziroma iz sistema”.
V	Sloveniji je v pravnem smislu prepoved mobin-ga določena že v Ustavi RS, v skladu s katero ima vsakdo v Sloveniji pravico do dostojanstva in varnosti oziroma mu je zagotovljena nedotakljivost telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (34. Člen Ustave RS).
Zakon o delovnih razmerjih RS (ZDR) jasno določa, da je prepovedano trpinčenje na delovnem mestu. Delodajalec je v skladu z ZDR dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju oz. trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Od leta 2008 je mobing reguliran tudi na kazenskopravni ravni, saj se ga lahko pod določenimi pogoji šteje za kaznivo dejanje, in sicer kot šikaniranje na delovnem mestu za katerega se lahko kaznuje z zaporom do dveh let ali celo treh let.
Prav zaradi tolikšne prisotnosti mobinga v naših delovnih okoljih je doslej napisanih že veliko strokovnih študij, manj uspešni pa smo v praksi s preprečevanjem mobinga, saj je menda vsaka deseta zaposlena ženska in vsak petnajsti zaposleni moški v Sloveniji žrtev nadlegovanja in ustrahovanja na delovnem mestu. To je menda za dobro polovico bolj pogosto od povprečja Evropske unije.
Ampak, eno so podatki, drugo pa boleče osebne izkušnje posameznikov, ki so ali so bili žrtve takšnega ravnanja, ki je velikokrat bistveno poseglo v njihovo življenje, včasih celo do tragičnega konca.
V	podlistku, ki ga je za Mandračpripravila naša someščanka Vesna Tavčar, boste spoznali le del njene izkušnje (njen boj se še vedno dogaja tudi na sodišču) in nekaj spoznanj ter nasvetov. Nekateri so rezultat raziskav stroke, drugi pa njeni osebno. Morda bodo komu od bralk in bralcev Mandrača, ki se srečujejo s takim ravnanjem, tudi v pomoč. Vsekakor pa bomo o mobingu po koncu podlistka zagotovo vedeli veliko več.
Uredništvo
Glavni igralci in cilji
1.	IZVAJALCI - običajno so to psihopati, sociopati in/ali narcisi. (Čustveno razvit človek nikoli sistematično ne trpinči drugega človeka. Naredi napako, naredi krivico, ampak ne trpinči. Če je na svoje napake opozorjen, o njih razmisli, jih popravi in se opraviči. Vsi smo kdaj nevedni, površni ali pa nerodni, ampak ne trpinčimo.) Navzven so običajno šarmatni, klepetavi in prijazni. Nimajo empatije, jo pa prepoznajo in izkoriščajo pri drugih in jo znajo zaigrati. Nemalokrat se najde v poklicih, kjer delajo z nemočnimi ter v verskih in dobrodelnih organizacijah.
2.	TARČE - običajno so to dobri, pridni in zanesljivi delavci. Z občutkom odgovornosti do dela in do ljudi. Priljubljeni pri sodelavcih. Ljudje z integriteto. Tarče so velikokrat izbrane.
3.	LETEČE OPICE (“Flying monkeys”), ki delajo v imenu izvajalca in za izvajalca. Zvesti podaniki izvajalca (je enako kot pri frajerju in ekipi za njim ali pa pri najbolj popularni punci in njenih sledilkah).
4.	OKUŽENI (tisti, ki se nalezejo uši) - niso samo “zvesti podaniki”, ki izvajajo trpinčenje za drugega, ampak se sami nalezejo takega ravnanja in delajo v lastnem imenu. Okužba gre lahko po hierarhiji navzdol ali pa navzgor. (To je mene najbolj presenetilo. Razumela bi, da sledijo šefu.) Take je lažje “popraviti”, ker bi bili v drugačnem okolju drugačni.
5.	CILJ je uničenje tarče. Izriniti jo iz delovnega okolja. Jo uničiti psihično, fizično, finančno,... Pri trpinčenju ne gre za rivalstvo, ampak za mučenje. Ne gre za to, da hočejo nekaj tvojega. Lahko jim daš vse, ampak še vedno ne bo dovolj. Dokler si njihov vir napajanja, je OK. Ko najdejo boljši vir, odpadeš v delčku sekunde (to je še najboljše kar se ti lahko zgodi). Ko jih spregledaš ali pa se jim celo upreš, si pa v resnih težavah.
6.	OSTALI - upajo, da ostanejo nevidni.
Naši so imeli slogan: “Ne bomo ga odpustili, pripravili ga bomo do tega, da bo sam šel."
In za vse ostale, če bi imeli kakšno (objektivno) pripombo: “Če ti ni kaj prav, pa pojdi. Na zavodu v vrsti čakajo.
Ko so “odhajali” sodelavci, se je vedno lansira-la neka logična razlaga (običajno kleveta ali pa popačeno dejstvo), da smo bili vsi drugi tiho in potolaženi. Za širjenje “pravih” informacij so poskrbele “leteče opice”.
Leta 2004 je naša poslovna sekretarka napisala diplomsko nalogo na temo mobinga, v kateri je obdelala štiri konkretne primere iz firme. Sebe in še treh direktorje sektorjev. Za to nalogo sem izvedela šele leta 2014 (deset let kasneje!), šele po tistem, ko sem prijavila mobing.
Informacije so bile super krmiljene. Gre za srednje veliko podjetje, 200 ljudi na eni lokaciji. Poznali smo se. Z nekaterimi 20 in z drugimi celo 30 let.
Ne bom se spuščala v bolj znane, s sodno prakso že bolj podprte oblike, ki so tudi lažje dokazljive na sodišču, kot so npr.: zmerjanje, žaljenje, diskriminiranje, spolno nadlegovanje,.... Raziskovala sem in še raziskujem predvsem prikrito psihično nasilje in sofisticirano nasilje na najvišjih nivojih.
Nevidno drugim in še sam komaj verjameš. Udari te po hrbtu in najprej sploh ne veš, kaj se ti dogaja. Težko na kaj dovolj konkretnega pokažeš. In nimaš komu potožiti, saj te odpravijo z: domišljaš si, pretiravaš, preveč si občutljiv, saj je povsod hudo, bodi vesel, da imaš službo, drugim je še težje, ...) Zelo pogosto tudi težko dobiš dovolj trdne dokaze za sodišče. Nič ni “na pisno”. Še težje dobiš priče. Za dokazovanje bi moral plačati celo vojsko strokovnjakov, za kar pa imaš redko “dovolj mišic”. Človek je na koncu take bitke uničen in ima redko dovolj fizične, psihične in finančne moči za boj.
Ljudje se lomimo različno. Bolečino ubijemo s samomorom ali pa jo ubijamo z drogami na recept ali brez. Obležimo kot nemočne bilke ali pa smo živčno razsuti kot vojak, ki je prišel s fronte. Pa cel kup drugih bolezni je, ki iz tega pridejo. Čeprav je nasilje nevidno, so posledice zelo vidne.
Živimo v času narcizma in propagande. Redko-kdo se zaveda propagande. Vidiš meglo in zavajanje pri zadevah, ki jih zelo dobro poznaš; tisto kar ne poznaš pač verjameš, ker je, seveda, predstavljeno dovolj logično in verjetno. Tisto, kar dobro poznaš, te zmoti prvič, drugič, tretjič pa več ne reagiraš. Vsaj večina ne.
Stvari so zrasle, ker so lahko zrasle. Ker ni bilo odpora. Tukaj je delež odgovornosti tarč in žrtev. Nasilje se je prilagodilo, ker stare metode niso bile več družbeno sprejemljive. Ljudje smo kar pač smo. Naša razmerja se ne spreminjajo kaj dosti (psihopati, geniji,...).
Naslednjič: Pri meni je bilo takole:
KAPUČINO
jhesme
Buija je spodila nogometoše v dvorano
Zima ovira priprave
V zadnjih dneh je zima pokazala zobe, saj je temperatura pod ničlo in burja prekinila treninge na stadionu. V ta namen se je uprava odločila, da se treningi za nekaj dni premestijo v dvorano in fitness, kjer članska ekipa občasno trenira že od začetka priprav. Burja počasi pojenja in na vidiku je spet zmerno vreme in temperature, tako da se bodo treningi na stadionu kmalu nadaljevali po starem kopitu.
Medtem so se vsi termini prvenstva od članske ekipe do selekcije U-15 zamaknili za 7 dni zaradi neznosnih pogojev za treniranje po vsej državi.
Članska ekipa bo tako s prvo prvenstveno tekmo proti Mirnu začela 17.3.
Mladinci in kadeti začenjajo 25.3. doma proti Biljam.
U-15 pa 24.3. doma proti Iliriji.
mnkizola.si

		
Rokomet
Zmaga proti Rudarju
BUTAN PLIN IZOLA - RUDAR 27:24 (13:9)
BUTAN PLIN IZOLA: Gregorič, Jurič, Mičovič, Smej 1, Božič 8, Beganovič 5, Zorič-Stepančič 1, Žgavec, Logar, Vukovič 2, Pe-harc, Poberaj 3, Konig 3, Čolič 2, Madžarevič 2, Milunovič.
Izolani so prišli do druge domače zmage v spomladanskem delu prvenstva. Ta je povsem zaslužena, saj so po začetnem vodstvu s 3:0 ves čas imeli solidno zalogo prednosti. Izid bi bil lahko še višji, a je nekaj priložnosti naših rokometaše ostalo neizkoriščenih. Vsekakor gre za spodbuden nastop, ki je pokazal napredek v igri, zlasti pri mladih fantih, tako da si v prihodnje lahko obetamo še več dobrih nastopov.
Izola je napredovala na lestvici in je sedma, v prihodnjem krogu pa gre na gostovanje v Hrastnik.
Članice NTKArrigoni najboljše na Balkanu
Ta konec tedna je od petka do nedelje na Otočcu potekal Balkan cup, kjer so se državni prvaki držav Balkanskega namiznoteniškega združenja pomerili med seboj. V kategoriji žensk je bilo prijavljenih pet državnih prvakov in sicer iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne Gore in Slovenije. Po tridnevnem tekmovanju so naša dekleta dokazala, da niso najboljše samo v Sloveniji ampak tudi v širši regiji. Dekleta so premagale prav vse nasprotnice z izidom 3:0 in suvereno osvojile prvo mesto.
Ekipno v znamenju pomlajevanja
Ta vikend je na Ravnah na Koroškem potekalo finale ekipnega prvenstva za kadete in kadetinje. NTK Arrigoni je tokrat na tekmovanje odšel neobremenjeno, saj je letos v obeh ekipah prišlo do pomladitve in pričakovanja niso bila velika. Kljub temu so se fantje in punce kar dobro odrezali. Fantje so prvi dan nanizali eno zmago in se zelo dobro borili proti NTK Kerni, ki je bila na koncu tretja. Z malček sreče bi tekmeca lahko presenetili in se borili za medalje. Drugi dan so fantje zmagali še drugi dve tekmi in tako pristali na petem mestu v državi.
Pri dekletih je odlično igrala Manca Paljk, ki pa ob mlajšima in neizkušenima Neži Ivančič in Zali Vidmar, niso uspeli zmagati nobene tekme. Na koncu so bile punce osme vendar z veliko novih igralnih izkušenj.
Oba peta turnirja uspešna
Najkrajši mesec v letu je ob svojem izteku tekmovalcem Strelskega kluba Izola postregel še z dvema tekmama. Peti turnir Primorsko-notranjsko-kraške (PNK) lige Zahodne regije je brez večjih odstopanj potekal 17. in
18.2.2018	v Famljah v organizaciji Strelskega društva Vremščica iz Vremskega Britofa, rezultati pa: (serijska zračna puška): Cicibani (ekipno 4.): Jaša Barut 2. in Vito Radujko 10. mesto. Mlajši pionirji (mešana m/ž ekipa peta): Martin Frank 3. in Vasja Kitič 16., mlajša pionirka Sara Toromanovič 5. mesto. Pionirji (ekipno 3.): Aljaž Bajt 6., Jaka Hrvatin 9., Martin Memon 15. in Luka Samuel Rihter 17. mesto. Mešana m/ž članska ekipa 3. mesto, posamezno pa: Člani: Ivan Božič 3., Aljoša Frank 6., Dorjan Rožac 10., Robert Ger-manis 11. mesto; Članice: Dolores Šuštar 4. mesto. Veteran 50 Bojan Šuštar 7. mesto. Pištola (skupno ekipno 4. mesto): Kadeta Mark Rožac 1. in Timotej Germanis 5. mesto; člani: Andrej Jakomin 4., Ivan Božič 12. in Andrej Dernikovič 19. mesto. Kadeta s standard zračno puško: Vito Kavalič 3. in Val Lorbek Ivančič 7. mesto. Kombinacija: Ivan Božič 3. mesto.
Naslednja tekma je bil 5. turnir 2. Državne lige Zahod, in sicer
25.2.2018	v Ankaranu, ki je bil za naše strelce prav tako uspešen. Ekipa z zračno puško je tokrat zasedla 1. mesto (v sestavi Lara Frank, Katja Reja in Vito Kavalič).
Lara je v posamezni konkurenci zasedla 2. mesto in še vedno drži skupno vodstvo pred zadnjim turnirjem. Ekipa z zračno pištolo je zasedla 2. mesto (v sestavi Andrej Jakomin, Ivan Božič in Leon Tomažin). V posamezni konkurenci je Andrej zasedel 3. mesto, prav to mesto drži tudi v skupni razvrstitvi.	d§
Pokal Guštanj Slovenj 1 Gradec
| Na tekmovanju v judu za po-£ kal Guštanj v Slovenj gradcu za mlajše tekmovalce, ki je potekalo 17.2.2018, so mladi člani JK Izola dosegli naslednje rezultate:
Med mlajšimi dečki do 12 let je Alex Sovdat de Faveri prepričljivo osvojil 1. mesto (do 27kg), Sofija Kekič 4. mesto (do 36kg) in Martin Kekič 7. mesto (do 42kg) Med starejšimi dečki do 14 let pa Enej Sluga 3. mesto (do 60kg).
_______Tarok
V ponedeljek 26.2.2018 je bil odigran zadnji turnir v taroku za posameznike v mesecu februarju, sicer pa že 8. v letošnjem letu.
Vseh 9 možnih točk ni osvojil nihče. Prvak turnirja je bil Igor Meze z 8 točkami in razliko +128. Sledijo trije s po 7 točkami. Odlično razliko sta zbrala Boris Debeljak +1062 in Zvone Glušič +960. Četrto mesto je zasedel Cveto Ličen z razliko +134. Za peto mesto sta se potegovala Marija Bolje in Bogo Stro-hsack. Oba sta zbrala po 6 točk , Boljetova z razliko -9, Strohsack pa -451.
Po dveh mesecih igranja se je na prvo mesto povzpel lanskoletni prvak Cveto Ličen s 55 točkami in razliko +6727. Drugo mesto drži Marija Bolje s 53 točkami in razliko +1758. Tretje mesto pripada Borisu Debeljaku, ki je zbral 51,5 točk in dobro razliko +3859. Četrto mesto si je priboril Zvonko Glušič s 45,5 točkami in razliko +497. Na petem mestu je pristal Anton Sevčnikar z 42 točkami in razliko -429. Naslednji turnir bo 5. marca v kavarni hotela Delfin Izola. Ta turnir bo v počastitev dneva žena. Vsa pretekla leta je bil pokrovitelj turnirja Društvo upokojencev Jagodje Dobrava.	di,
Tako mrzle dirke, kot je bila izolska dirka za VN Slovenske Istre v Sloveniji še ni bilo, čeprav so, denimo na dirki Po Sloveniji leta 2004 kolesarili v snežnem me-težu, a je bilo to že maja. Dirk v tako polarnih razmerah nimajo niti na skrajnem severu Evrope. Razumljivo, saj tam začnejo dirkati šele poleti, februarja pa kolesarji zavzamejo Sredozemlje.
Izolsko dirko je otežil še veter, ki je temperaturo ozračja znižal na -12 stopinj Celzija. »Zelo modra je bila odločitev, da dirko skrajšajo na izolski krog. Dve do tri ure dirkanja niso težava. Kasneje se začnejo reakcije hitro upočasnjevati in vse skupaj lahko postane zelo nevarno. Sam sem vedno bolje prenašal vročino kot mraz. Dejstvo pa je, da je v zadnjih nekaj letih zelo napredoval razvoj tkanin, ki se uporabljajo za drese in tako so dirke in treningi pri ekstremno nizkih temperaturah nekoliko bolj znosni. Jaz sem jo v Izoli odnesel z blažjim bronhitisom, kar je mala cena za dirkanje pri temperaturah pod ničlo,« je opisal težave z mrazom eden izmed najbolj izkušenih slovenskih kolesarjev, 36-letni Gregor Gazvoda, sicer član Adrie Mobila. V Izoli nismo zaradi vmeščenosti dirke v pokal UC1 in obveznosti z ekipami ProToura videli najboljših slovenskih kolesarjev Primoža Rogliča, Simona Špilaka, Mateja Mahoriča, Gregorja Boleta in Boruta Božiča, smo pa denimo Jana Polanca, ki je bil gost na sestanku vodij ekip. Zmagovalec dveh etap Gira te dni živi in trenira na primorskem, tako kot
tudi mnogi slovenski profesionalci. Videli pa smo na delu njihove naslednike - Tadeja Pogačarja, Žigo Jermana in prvič v članski konkurenci enega naj večjih upov - Nika Čemažarja. Po novih kriterijih mednarodne kolesarske zveze, v kateri upoštevajo moč in razvitost posameznih držav, je Slovenija sicer uvrščena v skupino visokega razreda. To pomeni, da ima prihodnost. Z leti jo je možno pripeljati v razred “horse”, kar pomeni, da bi lahko nastopili vse najboljše ekipe in kolesarji sveta. Seveda bo treba povečevati proračun, ki je letos znašal 30.000 evrov.
Izolska dirka, ki od letos niti ni več samo izolska ampak tudi ankaranska, koprska in piranska, ima zagotovo lepo prihodnost, če se bodo vse štiri občine povezale. Organizatorji pravijo, da bosta štart in cilj vsako leto v drugi občini.
Kaj takšne športne prireditve prinašajo prirediteljem, lahko lastniki hotelov, obalni funkcionarji in organizatorji športnih prireditev preverijo pri sosedih v hrvaški Istri, v Umagu.
Športni turizem je namreč v velikem zagonu. Slovenska obala pa ni samo izvrstna destinacija za kolesarje in tekače, ampak tudi jadralce in mnoge druge športe. Kazalo bi razmisliti tudi o dirki med tednom oziroma povezavi s Hrvati, da bi bili kolesarji gostje slovenske obale tri ali štiri dni. Stroški zagotovo ne bi bili pretirano višji.

Navsezadnje so velike športne prireditve tudi izvrstna promocija posameznih krajev. Še zlasti, če je vanje vključena televizija. Pa ne samo domača, ki sicer “prepričuje prepričane”, ampak denimo Eurosport, brez katerega si danes ne moremo zamišljati velikega športnega dogodka.
VD
Rezultati:
1. Dušan Rajovič - Adria Mobil (SRB), 2. Daniel Auer - WSA Pushbikers (AUT), 3. Matthew Gibson - JLT Condor (GBR), 4. Emils Liepins - One Pro Cycling (LAT), 5. Jannik Steimle - Team Vorarlberg Santic (GER), 6. German Nicolas Tivani Perez - Tre-vigiani Phonix - Hemus 1896 (ARG), 7. Rok Korošec - My Bike Stevens (SLO), 8. Matteo Drape-ri - Sangemini - Mg. K Vis - Vega (1TA), 9. Paolo Toto’ - Sangemini - Mg. K Vis - Vega (ITA), 10. Alex Turrin - Wilier Triestina - Selle Italia (ITA).
Ko vidimo samo sebe
Osmoljenec zadnje Velike nagrade slovenske Istre je vsekakor Marko Pavlič iz novogoriške ekipe Meblo Jogi Pro-Concrete, ki se je po prvem krogu, v katerem je vozil tik za vodilnimi, zaletel v pešca. Ta je nespametno in kljub temu, da ga je redarka poskušala tudi s silo zadržati, poskušal prečkati cesto, a slabo ocenil hitrost, s katero kolesarji drvijo mimo ciljne črte. Rezultat je padec kolesarja, na srečo brez posledic, ter uničeno kolo in veliko straha. Je pa bilo že skoraj za pričakovati, da se bo to prej ali slej zgodilo. Mnogi občani preprosto ne sprejmejo, da dogodek, športni ali drugačen, prekine dnevno »rutino«. Tako smo vsako leto priče domačinom, ki se sredi kolesarske dirke prepirajo z redarji, ker želijo prečkati cesto tudi takrat, ko se mimo vozijo kolesarji, ali avtomobilisti, ki sredi istrskega maratona zahtevajo, da varnostniki umaknejo ovire, da se preko tekmovalne steze zapeljejo domov. Potem pa se pritožujemo, da se pri nas nič ne dogaja.
-	Prvi krog in prva nesreča.
-	Na žalost. Na vodilni poziciji sem zadel pešca po ciljni ravnini, ker je nepravilno prečkal cesto in žal sem moral zaradi tega odstopiti. Celo zimo treniraš za to...
-	Na srečo se je končalo dobro.
-	Ja, na srečo ni nobenih poškodb in upam, da bo tako ostalo. Zdravje je vedno na prvem mestu.
-	Si član novogoriške ekipe Meblo Jogi, ki je pretežno mlada.
-	Ja, veliko je mladih, čeprav je veliko tudi izkušenih, kar je za mlade zelo dobro. Mladi se od izkušenih kolesarjev, ki imajo za seboj ogromno dirk, lahko zelo veliko naučijo.
-	Izkušnje verjetno pomagajo tudi pri takšnih ekstremnih razmerah. Se spomniš tako hladne dirke?
-	Tako hladne res ne. Odkar vozim, zadnjih šest, sedem sezon, takšnega mraza še ni bilo na dirki. Posebej s tem vetrom, ki te prestavlja po cesti, moreš loviti ravnotežje. Ob stalnem vetru sicer ni tako nevarno, ampak tako močni sunki, posebej v ovinkih, so zelo nevarni.
-	Si že velikokrat padel?
-	Seveda. Vseeno sem imel prejšnjo sezono veliko sreče in nisem niti enkrat
padel, letos pa že na drugi dirki, po sedmih kilometrih.	ur
Uvodni koncert PP tudi v Izoli
49. revija Primorska poje bo letos posvečena 50. obletnici smrti skladateljice Brede Šček, 140. obletnici rojstva Vinka Vodopivca in 200. obletnici rojstva Miroslava Vilharja. Uvodni koncerti bodo na gradu Dobrovo, v tržaškem Marijinem domu in Kulturnem domu Izola.
Revija primorskih pevskih zborov je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Do 22. aprila, ko se bo revija že tradicionalno sklenila s koncertoma v Trenti in Zavarhu, se bo zvrstilo 32 pevskih revij, zapelo pa bo 208 zborov.
»Z leti postajamo močnejši in številnejši, zato velja s polnimi jadri pluti v bodočnost naše odlične, mestoma vrhunske pevske kulture, velja vztrajno premagovati ovire, ki nam jih posamezniki iz nevednosti, včasih iz zavisti postavljajo, in vztrajati na plodoviti poti zborovske kulture,” je pred začetkom letošnje revije zapisal predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Baloh.
Na jutrišnji reviji v izolskem kulturnem domu bodo nastopile:
Ženska vokalna skupina GLAS,
Bilje, Ženska vokalna skupina DEKLETA S ŠKOFIJ, Škofije, Ljudske pevke KD KRAŠKI ŠOPEK, Sežana,
Ženska vokalna skupina VOGRIN-KE, Vogrsko, Mešani pevski zbor
DELFIN za Dan žena
Moški pevski zbor Delfin Izola vabi danes, v četrtek, 1. marca ob 20.00 v hotel Delfin, kjer bodo pripravili koncert v počastitev prihajajočega praznika Dneva žena.
V	počastitev Dneva žena bodo pevci MoPZ Delfin nastopili tudi 8. marca ob 10.00 v Domu upokojencev Izola. To pa še niso vsi njihovi nastopi v tem mesecu.
V	nedeljo 18. marca bodo nastopili na tradicionalni reviji Primorska poje in sicer bodo peli na prireditvi v Sovodnjah pri Gorici v Italiji.
Konec meseca, 28. marca pa bodo nastopili v hotelu Delfin ob
16.00	uri na skupščini Društva upokojencev Jagodje - Dobrava.
TONČKA ČOK, Trst, Ženska vokalna skupina PLEJADE, Ajdovščina in Komorni zbor IPAVSKA, Vipava. Revija odraslih pevskih zborov Primorske, Primorska poje, je luč sveta zagledala 1. marca 1970 v Kopru, 14. in 15. marca v Trstu in 22. marca v Postojni z 49 prijavljenimi zbori. Iz leta v leto se je število nastopajočih zborov povečevalo in letos jih bo že več kot 200.
Toxine uglasili Kino Odeon
V sredo, 28. februarja, so v Kino Odeon nastopili Toxine, obalno-lju-bljanska zasedba, ki se je spomladi ob svoji 10-letnici odpravila na turnejo po srednji Evropi, koncertiranje pa nadaljuje po Sloveniji, tokrat v akustični preobleki.
Skupina obstaja od leta 2006, po nekaj prispevkih za različne kompilacije in demo kaseti »Play Me If You Can« (2009), pa so leta 2013 posneli prvenec »Ever Wordless« in istega leta uglasbili tudi poezijo »Janez Novak« za projekt Rokerji pojejo pesnike. Drugi album »Now 0’Clock« je izšel leta 2015 pri italijanski založbi Blue Tattoo Musič. Letos, ob svoji 10-letnici, ko so bili na turneji po Nemčiji, Avstriji in Češkem, pa so pri ZKP RTV izdali single »Zrcalij e« in se lotili akustičnega projekta »Noiseless«. Skupino sestavljajo: Tomi Toth: glavni vokal, Samo Turk: akustična kitara, spremljevalni vokal, Žiga Fabbro: harmonika, klavir, pihala, tolkala, spremljevalni vokal, Aljoša Struga: akustični bas in Aleš Zorec: bobni, tolkala.
Koncert v Kinu Odeon je pokazal, da je kinodvorana zelo primerna za akustične in manj akustične koncerte, predvsem za tiste obiskovalce, ki glasbo zares poslušajo. Lahko bi jih bilo tudi več, vendar je vreme naredilo svoje.
Prestrojavanje v gibanju
Tako je priprave na nadaljevanje razprodanega prednovoletnega koncerta v izolskem kulturnem domu, ki se bo zgodilo 8. marca, pojasnjeval Mef, ki je znan po tem, da ne mara ponavljanja, niti na lastnih koncertih.
Zaradi datuma koncerta, ki je padel točno na Dan žena, se je koncert počasi spreminjal v dogodek povezan s tem praznikom, ki bi ga nekateri radi pozabili oziroma zamenjali za materinski dan.
Tako bo na odru še več glasbenikov kot prvič, saj se bo akustični in električni ekipi Narodnoosvobodilnega benda in kitaristu Elvisu Šahbaza pridružil še en izolski glasbenik. Gianni Pellegrini je doma sicer iz okolice Foggie, pred leti pa se je z družino preselil v Izolo, službuje pa v Trstu, kjer poučuje glasbo. Gianni je v Italiji že posnel zelo opažen album, na četrtkovem koncertu pa bo eno pesem zapel kar v slovenskem jeziku, drugo pa s pomočjo tam prisotnih glasbenikov. Posebnost koncerta bo tudi zaključna glasba po željah, saj bodo zadnje štiri pesmi v dvorani izbrali kar prisotni obiskovalci.
Pa tudi to še ni vse. Po koncertu v dvorani kulturnega doma se bodo glasbeniki in obiskovalci preselili v preddverje kulturnega doma, kjer bodo glasbeniki pripravili še krateki akustični koncert, obiskovalcem pa ponudili prigrizek, vsi skupaj pa bodo ženskam čestitali za njihov praznik.
Vstopnice za koncert gredo menda dobro v prodajo, lahko pa jih dobite v galeriji Alga, na blagajni kina Odeon in na blagajni gledališča.
Zanimivosti
Na Portugalsko gre Lea Sirk
Letošnja Ema, na kateri so nastopile kar tri izolske pevke je največ veselja prinesla Lei Sirk, ki je s pesmijo Hvale ne! prepričala žirije, dobila pa je tudi veliko podporo gledalcev. Avtor skladbe je prav tako Izolanom dobro znan Tomy Declerque, ki je nekoč bil član ekipe izolskega Radia Morje.
Lea je bila sicer med favoriti za končno zmago že nekaj časa, presenetljivo pa je, da je dobila izjemno podporo skoraj vseh strokovnih komisij, medtem ko je bila v telefonskem glasovanju tretja in najboljša v skupnem seštevku. Zdaj jo že čakajo priprave na letošnje tekmovanje za pesem Evrovizije, ki bo potekalo na Portugalskem, v deželi, ki je lani tako presenetila s povsem neevrovizijsko skladbo Amar Pelos Dois, ki jo je zapel Salvador Sobral. Tako bo Lea že v kratkem odpotovala na Portugalsko, kjer bodo posneli video za zmagovalno pesem Eme in menda se ji obeta celo plavanje z delfini. O tem ali bo del pesmi zapela v angleščini ali portugalščini pa se še niso odločili.
In, če je Lea Sirk Izolanom dobro poznana morda manj vedo, kdo je avtor glasbe zmagovalne pesmi. Tomi DeClerque je kot predstavnik nove generacije slovenskih deejay-ev, zrasel v obetavnem okolju za razvoj plesne elektronske glasbe, so zapisali na portalu Musič Obala. S svojimi očmi je doživel preobrazbo lokalne izolske scene v svetovno priznan stil techno glasbe izpod rok umetnikov kot sta Umek in Valentino Kanzyani. Vse pa se je dogajalo v študijih izolskega Radia Morje, kjer sta z Zox-om dneve in noči preživela med gumbi in potenciometri. Od začetkov didžejanja pri svojih sedemnajstih, je Tomy De-Clerque namreč spoznal, da se mora lotiti lastne produkcije, če želi resnično začeti kariero.
S prijateljem Zox-om in s trdim delom sta kot Tomy or Zox duo izdala singel »My desire«, ki je požel mnogo naklonjenosti v Španiji, Rusiji in Mehiki. Vendar sta dejansko s hit singlom »Musič makes me happy« zbudila veliko pozornosti, skladba pa je bila izdana na mnogih prestižnih kompilacijah.
Sledila je daljša pavza za razmislek in iskanje pravega un-derground zvoka, ki bi lahko ponovno oživel pristen »fee-ling« elektronske plesne glasbe. Tomy je poiskal Kanzyanijevo založbo Jesus Loved You in izdal zelo hvaljeno pesem »I don’t know«.
Lea in Tomy sta torej zmagovalni tandem letošnje Eme in želimo jima, da bi njun nastop na Evrosongu bil dobra popotnica lepi glasbeni karieri.
Na spletni strani Občine Izola smo našli tudi čestitke Marini Martensson in Lari Kadiš za izvrsten nastop ter uvrstitev v finale Eme, posebej pa čestitke zmagovalki velikega, glasbenega tekmovanja Lei Sirk. “Verjamemo in vemo, da bo Slovenijo in Izolo odlično zastopala na tekmovanju za Pesem Evrovizije maja v Lizboni” so še zapisali.
Ženske za Dan žena
V četrtek 8. marca bodo v preddverju izolskega kulturnega doma, ob 19.30 pripravili praznični dogodek, na katerem se bodo predstavile predvsem ženske. Najprej bodo odprli slikarsko - kiparsko razstavo članic društva LIK, članic likovne skupine TUBA in slikarske skupine MORJE. Poezijo bo brala Patricija Sosič Kobal, edini moški med nastopajočimi bodo pevci MoPZ Izola in predsednik Lik, Zorko Dežjot.
Če to ni dobro vabilo na osmomarčevski dogodek, ki se bo zaokrožil s koncertom Mefa in njegovih skupin z gosti.
Hangar pa trmasto naprej
Vse prej kot preprosto je danes vzdrževati klubsko glasbeno sceno. Že res, da skupine zaradi pomanjkanja koncertnih prostorov igrajo za sila skromne honorarje, že minimalna vstopnina pa pusti pred vrati marsikaterega obiskovalca. Izolski Hangar se junaško upira tem težavam in s svojo vztrajnostjo pridobiva nove in nove obiskovalce, ki tam lahko vidijo in slišijo zelo zanimive skupine, ki predstavljajo prihodnost naše in tuje glasbe. Ena takšnih skupin so ESC Life, skupina izkušenih glasbenikov hrvaške underground alternativne scene. Navdihuje jih indie rock scena 80. in 90. let ter bend kot so Pbties, Sebadoh, Superchunk, Husker Du in ostali. Leta 2014 so po Evropi koncertirali kot predskupina legendarnemu glasbeniku Grantu Hartu (Husker Du, Nova Mob), igrali so pa tudi z legendami indie rock scene kot so Sebadoh, Chumped in Beach Slang.
Prvi album imenovan Access Ali Areas je izšel leta 2015 pod okriljem neodvisne založbe PDV Records. Album so uspešno predstavili po Nemčiji, Češki in Austriji ter dosegli izdajo tudi pri nemški založbi Last Exit Musič. Njihov koncert bo v petek, 2. marca ob 21.30.
V petek 9.3. ob 21.30 pa bodo v Hangarju nastopili The Fogsellers (alternative / electro / nevv age) iz Šibenika, ki igrajo mešanico electro-fusion ritmov.Leta 2016 so bili nominirani za najboljši elektro bend na Hrvaškem.
1.2.	četrtek .WB1
17.00	Osnovna šola Vojke Šmuc, Prešernova cesta 4
Praznik lampijonov
Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem v sodelovanju z Osnovno šolo Vojke Šmuc iz Izole in Qi Lab institutom organizira tradicionalno slavje ob Prazniku lampijonov. S Praznikom lampijonov na Kitajskem zaključijo štirinajstdnevno praznovanje kitajskega Novega leta, v katerega smo vstopili 15. februarja 2018. Po lunarnem koledarju, ki mu sledi kitajski tradicionalni koledar, smo vstopili v leto zemeljskega psa, ki prinaša svežo in pozitivno energijo. To bo dejavno leto, saj si bomo vsi prizadevali, da kar najbolje izpolnimo vse svoje želje. Tradiciji Praznika lampijonov sledijo Kitajci po vsem svetu.
Vdno vas vabimo, da se nam pridružite na sedežu Osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli na Prešernovi cesti 4, kjer bodo kitajske učiteljice s svojimi številnimi učenci kitajščine pripravile kulturni program. Prireditev bomo obogatili s kitajsko pojedino tradicionalnih novoletnih jedi.
19.00	Manziolijeva palača
Otvoritev razstave slik, članice likovnega krožka Sl PBDU Silvana Rebula
2.3.	petek
20.00	Kulturni dom Izola
Primorska poje
Nastopili bodo: Ženska vokalna skupina GLAS (Bilje), Ženska vokalna skupina DEKLETA S ŠKOFIJ (Škofije), Ljudske pevke KD KRAŠKI ŠOPEK (Sežana), Ženska vokalna skupina VOGRINKE (Vogrsko), Mešani pevski zbor TONČKA ČOK (Trst), Ženska vokalna skupina PLEJADE (Ajdovščina), Komorni zbor IPAVSKA (Vipava). Letošnja revija je posvečena: 200. obletnici rojstva Miroslava Vilharja, 140. obletnici rojstva Vinka Vodopivca in 50. obletnici smrti Brede Šček.
21.30	Hangar
ESC Life (post indie rock)
3.3.	sobota
11.00	Galerija Plač
Otvoritev razstave grafik in risb
Nana Posega: Linija
17.00	Kulturni dom Izola
Lutkovna predstava za otroke PEPI BURJA MED LUTKAMI
6.3.	torek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje HIDROLAT predstavitev različnih hidrolatov rastlin, postopek pridobivanja in njihova uporaba. Hidrolat je proizvod, ki ga pridobimo s postopkom vodne destilacije zdravilnih in aromatičnih rastlin in je stranski produkt pri destilaciji eteričnih olj. Vse o hidrolatih, postopkih pridobivanja in njihovi uporabi Vam bosta predstavila Janja in Matija Štravs iz ekološke kmetije mediteranskih zelišč EKO ZUPANETI.
8.3.	četrtek
18.30	Mestna knjižnica Izola
srečanje bralnega kluba Kira knjiga Rumena BuŽarOVSka: Moj mOŽ Se ženska dandanes še vedno definira predvsem v opoziciji do moža? Koliko svobode pri zamišljanju in udejanjanju lastnega življenja ima v resnici? A vsi skupaj še vedno živimo v patriarhalnih vzorcih? Prepoznavamo val neokonzervativizma, ki nas je preplavil? Zakaj je izstop iz tradicionalnega modela (za žensko) tako težak?
19.00	Manziolijeva palača
Koncert ob Dnevu žena posvečen ženskam in glasbi
DONNE E MUSIČA s skupino CANTICA LADIES
Skupino CANTICA Ladies je ustanovila Manica Smrdelj in vanjo povabila še pevke iz njenega profesionalnega pevskega studia Cantica: Clio Diabate, Ariano Jovičevič in njeno alternacijo Jessico Kastelic Hreorešen. Skupino sestavljajo še štirje odlični primorski glasbeniki: Mitja Stropnik (bobni), Teo Korenika (bas kitara), Van Baray (el. in ak. kitara) in Mitja Bobič (klaviature).
19.30	Kulturni dom Izola
OB DNEVU ŽENA
Otvoritev slikarsko - kiparske razstave ZENSKE Razstavljajo KDLU LIK Izola: Zlatica Udovč, Karmen Rojc, Dragana Dada Čurin, Ingrid Vinovrški, Irena Furlanič, Boženka Knez, in Ljubica Pirih, Snežiča Krajnc, Zorko Dežjot. / Mentor: Ljubo Parovel KDLU TUBA Izola: Zdenka Petek, Jožica Golja, Katja Debevec, Saša Kuder, Veronica Sedevcic. / Mentor: Gani Llalloshi SLIKARSKA SKUPINA MORJE Andragoško društvo Morje - UTŽO Izola : Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič, Majda Krevs, Zlata Rajh, Sonja Ravbar, Silva Trampuž, Danica Vodovnik. / Mentor: Ksenija Pfeifer Glasbeni program : MoPZ Izola / Poezija : Patricija Sosoč Kobal
20.00 Koncert MEF in/e NOB z gosti
Armando Šturman, Gorast Radojevič, Marko Tomič, Jaša Hadžet, Gregor in Eva Brajkovič ter Elvis Šahbaz.
✓
g
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
BB
Ta teden ¥ Eroii ne spreglejte
pppr-'

ob^O.OO, Kulturni dom


gjpevskih zborov
RRIMORSK/mROJE 2018

©gEHDSOt
Ban?
Rezervacija in prodala vstopnic:
Galerija Alga Izola, Kristanov trg 1, Izola, (gsm: 051 394 133, m: galeriia@center-izola.si) ponedeljek - petek: 10.00 - 12.00 / 16.00 - 18.00;
Sobota, nedelja in prazniki: zaprto
Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m: infojSodeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
M/W©imč 13
Manziolijeva palača
V četrtek, 1. marca ob 19.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave slik
Silvana Rebula
Galerija Plač Ljubljanska 32
V soboto 3. marca ob 11.00 vas vabimo na otvoritev razstave grafik in risb mlade izolske ustvarjalke
Nana Posega Linija
Galerija Insula
razstava
BAGRATARAZVAN
Screen
Razstava bo na ogled do 7. marca 2018.
Galerija Alga
retrospektivna razstava
20. LET KDLU TUBA Retrospektiva
Tl U B A
1 I 2¥aW,
Razstavljajo: Zdenka PETEK, Jožica GOUA, Lil- m jana ČEBOKLI, Helena BALENTIČ, Danjela BUCAJ PARADIŽ, Katja DEBEVEC, Suzana ZORČ, Saša KUDER, Veronica SEDEVCIC. Mentor: akademski slikar Gani Ualloshi

Sončna dvorana
Razstava likovnih del učencev OŠ Livade Izola
Kubistični portreti in pustne maske
Razstava bo na ogled do 15.3.2018.
Kavarna ZVON
razstava sMk Maja Bandelj
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
BARBARA CASSERMANN Otroški pogledi
RUDOLF SEMELBAUER M, Zob časa u -
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava TAPISERIJ JURIJA ŠVAGUA in razstava VDC LUCIJA RADI USTVARJAMO

kftD&gLsSBJElž &toa.S>Ba3£$
BSE® E] SEOdčLEIiBSSSS
VELIKA'SKRIVNOSTi
/J&SD
asasii^EsisiiM^
aasasis
aouaasassD
■
Manina prva prava
V soboto, 3. marca ob 11.00 bodo v galeriji Plač Izolanov odprli razstavo mlade izolske ustvarjalke Nane Posega, ki se je sicer že predstavila na dveh skupinskih razstavah mladih likovnikov v Kopru, zdaj pa se prvič predstavlja s samostojno razstavo grafik in risb, ki jo je poimenovala Linija.
Dvajsetletna Nana Posega je hčerka novinarke in voditeljice Nataše Benčič in pokojnega kiparja Zmaga Posege. Leta 2016 je zaključila šolanje na Umetniški gimnaziji na Gimnaziji Koper, zdaj pa obiskuje likovno smer Pedagoške fakultete v Ljubljani. Pod mentorstvom očeta je že v ranem otroštvu začela ustvarjati v glini in v risbi. Redno se udeležuje izobraževanj tako doma kot v tujini (tipografska delavnica pod mentorstvom Aleša Sedmaka, grafična delavnica pod mentorstvom Fulvie Grbac, mednarodna grafična delavnica pod mentorstvom Umberta Giovanninija...) ter svoje slikarsko znanje izpopolnjuje v okviru društva FOLART iz Izole. Mlada avtorica bo v galeriji zamenjala prav tako mlado ustvarjalko, olimpijsko jadralko Veroniko Macarol, ki je s svojimi deli očarala predvsem mlade obiskovalce, ki so ji namenili veliko pohvalnih besed, ki ji bodo gotovo lepa spodbuda za nadaljevanje kariere tudi na likovnem področju.
DONNE E MUSIČA
Koncert ob Dnevu žena posvečen ženskam in glasbi
sskupinoCANTICA LADIES
Skupino CANTICA Ladies je ustanovila Manica Smrdelj in vanjo povabila še pevke iz njenega profesionalnega pevskega studia Cantica: Clio Diabatč, Ariano Jovičevič in njeno alternacijo Jessico Kastelic Hreorešen. Skupino sestavljajo še štirje odlični primorski glasbeniki: Mitja Stropnik (bobni), Teo Korenika (bas kitara), Van Baray (el. in ak. kitara) in Mitja Bobič (klaviature).
V četrtek 8.3. ob 19.00 uri v Manziolijevi palači
Teden namenjen skrbi za živali
Društvo prijateljev mladine je organiziralo tradicionalno šolo na počitnicah, katere rdeča nit je letos bila odgovorna skrb za živali. V sklopu poučnega tedna bodo v
V	času zimskih počitnic si na Društvu prijateljev mladine Izola vedno izberemo neko temo, ki se kot rdeča nit našega druženja vleče preko celega tedna; letos je bila to Odgovorna skrb za živali.
V	ponedeljek smo odšli na izlet v Koper ter si ogledali vse trgovine, v katerih prodajajo žive živali, ter se seznanili s pogoji, v katerih le-te tam živijo. No ja, ustavili smo se tudi v McDonaldsu, priznamo. V torek smo obiskali piranski Muzej školjk ter Akvarij, v sredo je prišel k nam dr.vet.med. Luka Gombač in nam predstavil, kako je treba skrbeti za kužke in muce ter najpogostejše nadloge, ki jih tarejo, v četrtek pa smo v sejni dvorani Občine Izola poslušali predstavitev dr.vet.med. Petra Matičiča, ki nam je povedal marsikaj zanimivega, med drugim nam je tudi predstavil idejo urbanih ribnikov z akvaponiko. Takšen ribnik bo v kratkem krasil tudi naše prostore.
V	petek popoldan, predvidoma ob 17. uri, ste namrče vsi, ki vas to zanima, vljudno vabljeni v naše prostore na Gregorčičevi ulici 21, ko ga bomo uradno postavili. Glede na to, da je to inovativen problem, ki ni namenjen zgolj okrasu ampak predvsem reševanju invazivnih vrst, ki pogosto pristanejo v naših jezerih, kalih, mlakah in potokih, je to hkrati tudi projekt, ki spodbuja okoljevarstveno ozaveščenost otrok ter njihovo zavedanje, kaj pomenita majhna ribica ali želvica iz trgovine čez nekaj let ter zakaj ne sodita v najbližji ribnik.
Ljubljenčke moramo tudi negovati
Obiskali smo tudi salon Moj kuža Izola, kjer nam je Desa pokazala, kako se počeše, okopa ter ostriže psa. V petek pa nas je obiskala Nevenka Gregorčič, predsednica Društva za dobrobit živali Izola, ki nam je predstavila problematiko prostoživečih muc, potem pa smo si ogledali risanko Palčki pomagalčki v izolskem Kinu Odeon.
Za pomoč pri organizaciji in izvedbi programa se najlepše zahvaljujemo: Občini Izola, dr.vet. med. Luki Gombaču, dr.vet.med. Petru Maričiču, Nevenki Gregorčič, CKŠP Izola, salonu Moj kuža Izola, ter tedniku Mandrač.
Kaj pa nam je bilo najbolj všeč?
-	Najlepše mi je bilo, ko sem se igrala s skakači in ko smo bili v muzeju školjk in sem dobila magnet polžka. (Klara)
-	Najlepše mi je bilo v torek, ko smo obiskali Muzej školjk in videli največjo školjko, potem smo obiskali še akvarij. Všeč mi je bilo tudi v kinu. (Tarik)
-	Vesela sem, da sem preživela čas s prijatelji. (Taja)
-	Najlepše mi je bilo, ko smo v Kopru obiskali trgovine z živalmi. (Matija)
-	Meni je bilo všeč, ko smo bili v akvariju in ju in ko smo se igrali z živalicami na društvu. (Vita)
-	Najlepše mi je bilo v kinu, ko smo gledali Palčke pomagalčke. (Svit)
-	Najlepše mi je bilo v torek, ko smo gledali živali in v petek, ko smo gledali Palčke pomagalčke. Bilo mi je lepo. (Tobija)
-	Meni je bilo všeč, ko smo šli v muzej školjk in sem izvedela, koliko so velike in še marsikaj drugega. Zelo lepo sem se imela, hvala. (Vita)
-	Najlepše mi je bilo gledati pet skakačev in zajčka. (Arina)
-	Najlepše mi je bilo, ko smo se učili o muckah in kužkih. (Leon)
-	Meni je bilo najbolj všeč, ko smo šli v pasji frizerski salon. (Tari)
Barbara Motoh Bračanov
Delavnica ki rešuje življenja
Prejšnjo soboto je izolski Rdeči križ izvedel delavnico Temeljni postopki oživljanja, ki smo se ga udeležili vsi tisti občani, ki smo želeli osvežiti znanje in ga nadgraditi z uporabo sodobnih pripomočkov. Predavateljica Marta Gams, sicer prostovoljka, nam je nazorno razložila, kaj storiti, kadar naletimo na človeka, ki ni pri zavesti. Naučili smo se, kako pristopimo k bolniku, ga nagovorimo, preverimo najosnovnejše vitalne funkcij, pokličemo pomoč, nato pa začnemo z oživljanjem.
Poleg teoretičnega dela smo ob pomoči zdravnice Petre Adamič tudi sami postopke preizkusili še v praksi. Pri tem smo si pomagali tudi z lutko odraslega človeka in dojenčka. Vsak sam ve, kako teoretično znanje hitro zbledi, ko pa gre za minute, je v stresni situaciji potrebno naglo odreagirati. Tudi na uporabo defibrilatorja v taksnih situacijah ne smemo pozabiti. Teh naprav imamo že kar nekaj v našem
mestu in podeželju, še bolj pa bi morali poskrbeti za obveščenost o njihovih lokacijah in pa seveda usposobiti ljudi za njihovo uporabo. Tega se vodstvo Rdečega križa dobro zaveda, zato predsednica Nevija Božič najavlja, da bodo usposabljanja ponavljali vse leto na različnih lokacijah. V času, ko se pripravljamo na izvedbo 5. Istrskega maratona, bo to znanje zelo koristilo tudi vsem prostovoljcem, ki bomo spremljali tekače na tej naporni preizkušnji.
Barbara Dobrila
Predzadnja
zahvala
V 89. letu starosti nas je zapustila
Katarina FERFOUA
1928-2018
Ob izgubi tete se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešali te bomo!
Irena z družino in vsi njeni sorodniki
Izola, 27.2.2018
Rdeči križ	. , . }'■
Predstavitev krvodajalstva med mladimi:
V	ponedeljek, prvi dan po počitnicah, je za dijake Srednje šole Izola (smer zdravstveni tehnik, kozmetični tehnik, turizem, gostinski tehnik in predšolska vzgoja) potekala predstavitev krvodajalstva. Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo iz RKS je mladim na zanimiv in humoren način predstavil eno glavnih področij našega Rdečega križa in jih povabil k darovanju krvi.
Dijake je pozdravila predsednica RK Izola, Nevija Božič in jih poleg krvodajalstva povabila tudi k drugim oblikam sodelovanja. Skupaj se je predstavitve udeležilo 99 dijakinj in dijakov.
Tečaj prve pomoči
Tečaj prve pomoči za voznike bo potekal v ponedeljek 12.3. in torek 13.3. na sedežu RK Izola, od 15:30 do 19:00 ure. Vabljeni k prijavam.
Meritve krvnega tlaka
Meritve krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja bodo ponovno v sredo, 7. marca 2018 med 8.00 in 10.00 uro.
Tečaj usposabljanja defibrilatorja v Cetorah
V	Cetorah bomo v petek, 2. marca 2018 ob 18.00 ur izvedli brezplačb-no usposabljanje za uporabo defibrilatirja (AED) in za temeljne postopke oživljanja.
AED je prenosna elektronska naprava, ki lahko zazna zastoj srca pri človeku in s pomočjo električnega sunka srce ponovno zažene ter s tem v kritičnem trenutku nekomu REŠI ŽIVLJENJE. Pravočasni temeljni postopki oživljanja in uporaba AEDja, so najpomembnejši za eventualno preživetje v primeru srčnega zastoja. Ustrezna prva pomoč dokazano rešuje življenja, zato javno dostopni defibrilatorji lahko opogumijo vsakogar, da se odloči pomagati. Usposabljanje bo izvedel g. Denis Kekič iz Podjetja Star 2000.
AED je doniral plemeniti neznani donator, ki je povedal, da mu veliko pomeni skrb za zdravje in reševanje življenj, pa tudi to, da se ljudje za uporabo AEDja, ki smo ga v Cetorah postavili v začetku decembra 2017 ustrezno usposobijo.
Slovenščina za priseljence
Slovenščina za priseljence - pričnemo 6. marca 2018 ob ll.OOih. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
V soboto, 24.2. smo pričakali 10 izolskih otrok, ki so se zdarvi, zadovoljni in nasmejani vrnili z tedenskega letovanja na MLZ Debeli rtič, v organizaciji RK Izola.
Nevija Božič, predsednica
	
3 OSIP
J" v
vremenske razmere
'
Tri leta ozelenitve Izole
V	letu 2016, smo skupaj z Občino Izola, pričeli z izvedbo projekta »Izola, zeleno mesto«, v okviru katerega je bila predvidena dodatna ozelenitev mesta s 64 novimi drevesi. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da bomo s projektom načrtovano število zasaditev dreves presegli.
Drevesa v mestih predstavljajo »pljuča« mesta, saj proizvajajo kisik in prečiščujejo zrak, ki ga ljudje nujno rabimo za življenje. Ker se v mestu pogoji za rast dreves bistveno razlikujejo od pogojev v naravnem okolju, je potrebno izbiri dreves nameniti posebno pozornost. Glede na to smo torej pri izbiri drevja prednostno upoštevali, da je drevesna vrsta že posajena na našem območju, da ne povzroča alergenih reakcij pri občutljivih ljudeh in da je medonosna za čebele.
V	prvem letu smo zasadili 15 dreves koprivovca, v letu 2017 pa kar 35 dreves, med katerimi so bile platane, magnolije, palme, pinije, okrasne češnje in koprivovec.
Poleg dreves smo posadili tudi večje število grmovnic, od oleandrov, for-zicij, granatnih jabolk, brogovit ter trajnic kot so sivke in rožmarin.
V	letošnjem letu predvidevamo še zasaditev treh kostanjev na Moravi uli-
ci in petnajst pinij na Prešernovi ulici. Prizadevali si bomo, da pride tudi do realizacije zasaditve okrasnih dreves listavcev v Ulici IX. korpusa v Livadah, kjer predvidevamo zasaditev vsaj 9 dreves.	szj
MALI OGLASI
Nepremičnine
*

11
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji.
Tel.: 041/478-034 Oktavio
-	v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli. (inesmayer67@ gmail.com
ODDAMO
-	Oddamo 40m2 veliko stanovanje (3 ležišča) za 350 eur z vštetimi stroški. Stanovanje je pritlično s parkiriščem. Tel 031 701 328
-Na dobravi oddamo opremljeno stanovanje 70m2 za daljše obdobje.
tel 041 845 940
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
NAJAMEMO
-	Najamem osvetljeno enoposteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica,pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346
-	V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno oprem-eljeno. Ponujam in pričakujem mir, čistočo in skrbno ravnanje z lastnino. Zanima me izključno resen dolgoročni najem pri poštenem lastniku z odgovornim odnosom do ljudi. 051 205 609 (klic ali sporočilo)
-	Mlada Izolanka z otrokom iščem stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Tel.: 070 654 464
ZAMENJAVA
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino.
Tel: 070 780 530
KUPIMO
-	Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo).
tel 051 640 876
-	Prodajam avto C3 VTR HDI 92 diesel, letnik 2005/125 000 km. Podrobnosti na 041 692 389
-	Prodam domače ekološko, hladno stiskano oljčno olje (30%belice/ 20%štorta/50%črnice) po ceni 12 Eur liter. Pri količini nad 5L cena 10 Eur. Tel.: 070 789 303 (Milena).
-	Elektroakustično kitaro znamke Melody - Rondo (kopija Ovation, italijanske izdelave), odlično ohranjeno, skupaj s pasom in stojalom, zelo ugodno prodam.
Cena: 100 Eur. Tel.: 031 359 269
-	Podarim revije “DOM” in “MOJ LEPI VRT”. Tel. 031 584 167
Foto: Suzy
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Stiskama fflandrač '3(36040/43-29-43
splet: sflskamamandraasl
fb. imiiii.facebook-com/mandraasi
rwl: stiskama,(M>drac@gmai[com
majice kape
šfcs J# nalepke za avto itd r nalepke za računalnik
stenske nalepke urnik nalepke
Foto :Film Bepi 25 let Konij