Izhaja vsak dan rasen sobot, in praznikov. » laeued daily Sundays and Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdniiki tn upravnllki prostori: 1007 South Lawndale Ave OCfloe of Publication: MflT^South Uwndale Ave. Ameriške podmornice potopile štiri japonske parnike Japonci prebili britsko bojno črto na Malajskem polotoku. Cungking naznanil novo kitajsko zmago v bitki z Japonci v provinci Hu-nan. Nemške armade na Krimu v nevarnosti uničenja. Angleški letalci bombardirali norveško obrežje od Bergena do Trondlieima in nemška industrijska središča ' r , Washington, D. C« 9. jan.— Mornarični department poroča, da so ameriške podmornice potopile tri japonske parnike, katerih ■ tonaža je znašala 30,000 ton, 'in vojaški transport. Kje in kdaj so bili parniki potopljeni, poročilo ne omenja. Istočasno je bil objavljen komunike o junaškem odporu ameriških čet proti Japoncem na otoku Wake. Japonci so okupirali ta otok po dveh tednih obleganja. Ameriško posadko, ki je branila otok pred sovražnikom, je tvorilo samo 385 mož. Komunike pravi, da so Japonci izgubili sedem bojnih ladij pri obleganju otoka Wake. Predsednik Roosevelt je v posebni deklaraciji pohvalil junaštvo ameriške posadke. Rangoon, Burma, 9. jan.— Ameriški in angleški letalci so napadli z bombami Bangkok, glavno mesto Siataa, ki je pod japonsko kontrolo. Bombe, katere so vrgli, so zanetile ogrom-Lne požare v pristaniščnem delu mesta in razbile najmanj sedem japonskih bojnih letal. Samo eno ameriško letalo je bilo izgubljeno v napadu. Londosu 9. Jan.—Stalin Jt-vrgel sveže čete in rezerve v veliko ofenziva proti Hitlerjevim armadam, ki je v teku na tisoč milj dolgi fronti od severa do juga, se glase sem dospela poročila. Več tisoč izvežbanih vojakov je dospelo v vojne cone v zadnjih dneh. Poročila naglašajo, da velika ruska ofenziva je le prva faza v strategiji, katere cilj je popolna /drobitev Hitlerjeve oborožene silo na ruskih frontah. Singapor, 8. jan—Britskc čete se junaško bore proti sovražniku na fronti v zapadnem delu Malajskega polotoka. Japonci so vrgli v boj proti tem četam peto vojaško divizijo, katero tvorijo izkušeni in izvpžbani veterani, in veliko število bojnih letal. . . .. Vrhovno poveljstvo je priznalo da so Japonci predrli britako bojno črto v bližini ustja reke Selangor, 240 milj od Singapo-ra. Peta japbnska divizija je udrla na Malajski polotok iz Sia-ma pa napovedi vojne Veliki Ilntaniji. Tokio. 8. jan.—Uradna časni- glasilo, da so japonske izgube znašale 37,000 ubitih in ranjenih v spopadih pri Čangši, glav nem mestu province Hunan. Ja ponski general Išii je padel teh spopadih. General Kaišek, vrhovni po veljnik kitajske oborožene sile je na fronti v provinci Hunan in osebno vodi operacije proti Japoncem. Canberra. Avatrallja, 8. jan.— Japonski letalci so napadli bombami avstralsko vojaško letališče v Raubalu, otok New Britain, ki leži 800 milj severno od Avstralije. To letališče je bilo že dvakrat prej bombardirano iz zraka. Moakva, 8. jan.—Nemška armada na Krimu je v nevarnosti uničenja, pravi uradno vojno poročilo! Sovjetske čete so začele ofenzivo iz Sevastopola, morna-rične baze ob Črnem morju, katero so naciji oblegali več tednov. Ofenziva se je začela po izkrcanju svežih ruskih čet Jevpatoriju, 40 milj severno od Sevastopola. Druga vest omenja prodiranje ruskih čet v gornjem delu Don ske kotline v smeri proti Karko-vu*, velikemu industrijskemu središču. Če bodo Rusi reokupirali to mesto, bo kampanja ža ponovno osvojitev Ukrajine, ki je prišla pod Hitlerjevo kontrolo, olajšana. Prvi oddelki ruske armade so oddaljeni samo dvajset milj od Karkova.. Nacijska bojna črta je bila prebita v več krajih. Vroče bitke divjajo na finski fronti v vzhodnem delu Kareli-je. Sovjetske čete so prešle v ofenzivo tudi na severni strani jezera Onega, kjer je zbrana velika finsks armada. Ta ofenziva se nadaljuje. London, 8. jan.—Britske bojne ladje in letala so bombsrdirsle norveško obrežje od Bergena do Trondheima in nemške transporte v bližini tegs obrežja Dva transporta sta bila potopljena, trije pa poškodovani. Istočasno so angleški letalci metali bombe na nemška industrijska središča ter nacijska oporišča v Franciji in Holandiji. Kairo, Egipt, 8. jan.—Angleški letalci so metali bombe na italijansko vojaško letališče v Caa-telvetrani, Sicilija, ki so razdejale skladliče gasolina jjTjg karska agentura Domej poroča | osiičnih letel na tleh. Napad na <> ljutih bitkah med japonskimi to letališče je trajal osem ur. »n britakimi četami ob meji Pe- Britski krogi trdijo, da so Ita-' *ka in Selangorja, dveh malaj- Hjgni j„ Nemci koncentrirali skih držav, kakor tudi na za-jIvojo letalsko silo v Siciliji zad-pao ,c»m obrežju Malajskega po- nji teden Angleži so bili o tem Moka. Japonci so izkrcali v informirani ln se prijeli priprav-zadnjih dneh tisoč vojskov jJlti M udsrec, ki je bil izvršen na tem obrežju. 'včeraj. Vojaiki krogi v Tokljn sö na-, Uradno poročilo pravi, da sls-žnanili rsztegnitev vojnih ope- bo, vreme ovire operacije brit-racij od Bruneja, otok Borneo. Bke oborožene sile v Libiji, do Kučinga. glavnega mesta Sa- Oaiščne armade, katerim pove-rawaka. • V teh operacijah je ijUJe nemiki general Erwin padlo čez tristo sovražnikov, tri- Rommel, ao po umiku pred An-*to drugih pa su JapOnci ujeli, gl**, zasedle nove pozicije na Vojni urad je objavit poroči- Julni strsm Agedabije ob Sirilo o angleških izgubah v bitkah „|egunsc is Nem-Čin. Ta se je izkazala za uspeš- ^ čije. ki js bil navdušen pselflat, no in mora obstajati naprej.' je napovedal zmago demokrselj Očitno js. ds je to stsliiče zsvzsl' nsd totaiitsrskiml silami, ¿s bo-tudi ursd zs produkcijo bojne do dsmokrscije udsrils po osliču opreme Karol se proglasil za vladarja Rumunije Mexico City, 8 jan Blvii romunski krslj Karol se je včeraj proglasil za vladarja Rumuni-On je bil pognan s prsstols in pognan is dežela 0 septembra I#40, V svoji izjavi je udaril po generslu Ionu Antonsscu^ romunskem premier ju. in gs imenoval Hitlerjevo lutka Isto-čsano js naznanil, ds bo kmalu odpotoval v Ameriko, kjer ae bo ssstsi i odborom zs osvoboditev Rumunije Ksrol se je po izgonu Is Rumunije klatil po Evropi z vso močjo. On js govoril ns /borovsnju Ameriške fizične zvszs. Einstein js dsjsl, ds gs psrifisti kritizirajo ker Je izprs-meniji svoje stslltfs. , _ .. Nemčija bo trpela za -storjene zločine London, I. jan —Htallnovi Vojni cilji prskaiajo v ostrosti celo Reoaeveltove po poročilu, ki gs js objavil list Dally Mall..* TI uključujsjo popolno razofožitsv Nemčije, ds ns bo nikdsr vsč dvignila orožjs v bodočnosti, poleg tegs ho morala plsčsti kazen ss vsa storjene zločine NsmAki tn končno je dobil ssvetjs v Me- nsrod bo moral zgredtU na novo hiki V glavno mehitko üssto vse, ksr js ta*iejale in unlčlls g |HlisJ v zsdojsm juliju. , i Hitlerjeva vojna maiina. % biji, List S4Jslalldemokratlll gla-LuchiieDmienJa a g 11 a c i j o ^ ***** ■^^tov, je že po-sgentovStoerala Charlesa de» /vmI° v,i<,u- nai šklttng m" ' Ku Gaulla, viiditSMa vseh svobodnih, •'i"' ******* kritizirajo finske Francozov, v fmicosklh koloni ' "u jsh v Afriki, katero podpirata Velika Britanija in Amsrtks, in napoveduje Hitlerjev sunek in Intervencijo. Nspsdi ns nemške #vojske v psriikem dlstrlktu ss nadsljuj«* jo. Pst nemških častnikov je bi generale, zlasti pa marieia Man nerheima. ker mi za nadaljevanje vojne proti sovjetom. Osiščni diplomat je zapustili Panamo Panama City, Penama, H Člani uemiksga, Italijan Jan. bi ubitih in itirlnajst ranjenih in japon#kt1ga ^.m.Utosga pri eksploziji bombs, kl se Je pri petila v koncertni dvorani Halle Wagram v distriktu Etoilu ^ Na- štaba ao se včeraj ukreali na par- nik, ki je odrinil proti Nep.Or- a ii u ••. . i4. J ,lssnsu. La. Vlada je nsznanilo, daljnjl nem tki vojslkl častnik jsK ^ dafov?ru v lit#m n5P" L ub f V Dlisnamak.h po trijs drugi p* so bili rsnjeni Poljaki umirafo v jetniških taboriščih Ismdon. I jan Poljska čas niksrsks sgenturs pravi, da js alsniitev U Berlina, Rima In To- kija. Padec števila smrti v Angliji J^ondon, 8 jan^-V Angliji je 4obils poročilo IS zanaoljivegs bilo iruinj smrtnih slučajsv v pre-vlrs. ds 1500 oaeb umre vssk' teklem letu v primeri g letom 1940, poročs ursd zs iivljsnjsko statistiko Ns vssklh tisoč ljudi js prlilo devet smrti • Atevllo rojstev se je povsfelo u 46,06® ds 1500 oaeb umre vssk v JetnlAkih uSoriMih ns Poljskem V /adnjem novem bru ae js v teh taboriičih nahajalo 2»,000 jetnikov. te udarca na vseh frontah. Po prvotnem načrtu bi moroll Nemci okupirati Lan ing,rad, Moskvo in Rostov 1. novambrs. če bi se bilo to zgodilo, bi vojaki dobili zsvstjs v tsh mestih čez zimo, Generali oo svatovsli Hitlerju, naj izpramanl načrt, s jih ni posluial, 2e v oktobru, prsdsn js Hitler odstsvll feldmariala Wol-therjs von Brauschltschs, so se iiiile govorice, ds generali kujejo zsroto proti diktatorju. Načrte za revolto sta sestsvils sdmirsl C s naris in general Marschner. Rebelna grupa operira tudi tajno radiopostsjo, o katere govorniki kritisirajo Hitlerjevo pdlltiko London, 8. jan,—Sem prihajajo poročila o resnem nepokoju v Nemčiji, Morley Rlehsrds, vojaiki dopianik lista Daily Mail, pravi, da Hitler sedi na sodu ipiodnika, ki lahko vsak Čas ekaplodira Herlin je poslal oboroženo ta-boriiče Na vseh glavnih križi-ičih stoje strojnice In oddslki "iiurmarjev", ki so pripravlja-ni na akcijo in zdrobitsv vssks-ga |Kiskusa za strmoglavljsnje naeljskega režima Ra/kol med Hitlerjem in genet ali se ne da več tajiti. Nem-iki narod je že dobil informa- • rije o obsegu izgub oborožene sile na ruskih frontah, Bojazen, da raka Nemčijo strahovit poraz, ae je povečala s vstopom Amerike v vojno. Močne sile so na delu proti llftlsrjfrvsmu režimu in te bodo udarile, če se položaj na ruskih frontah ne bo saaukal v prilog nemški armadi De Gaulle ima armado 100,000 moi New York. 8 jan .—Svobodna francoska armada, katere poveljnik je genera) Charlsa ds Gaulle, ima armado čes 100,006 roof Del te ss is bori ns strsnr zsvezniiklh čet proti osliču Poleg te »rmmdt ima Ds Gaull bojno mornarico 40 ladij in 105 tovornih parnikov Te številke o obsegu svobodna francoska armade js objavila publikacija Pour le Victoire, IU js pričsls izhajati v New Yorku ts tsdan. P R O S V E T A'* PROSVETA THE ENLIGHTENMENT Q LASI LO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of on4 pub lit hod by Slovsne National Baaofit Society \ Naročnin« ta Zdrušene dršave (is ve» Chicaga) ia na lato. $3.00 ta pol lota. SI.SO ta ¿«trt lata; sa Chicago in Cicero 1740 «a celo loto. 03 7» ta pol lata; ta inosemstvo 104)0. Subscription rata t for t ha United State« iexcep t Chicago) and Canada 104)0 p«r year. Chicago and Cicero 17.60 per year, foreign countries $9.00 par year. Cone oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In nenssočonlh člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (¿rtiče, povesil, dram«, pesmi itd.) m vrnejo poiUjstslJu 1« v slučaju, ¿a le priloiiJ poštnino. Advertising rstes on agreement.—Manuscripts of communications and unsolicited srticles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, «te., will be returned to sender only when accompanied by sail-sddr««sad and stamped envelope., Naslov ns vse. kar Una stik s listomi PROSVETA 2SS7-S9 So. Lawndsl« Av«.. Chicago. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin \ To in ono |no tolovajstvof',nc ps junaštvo. Ročk Sprlngs, Wyo.—Poseb-1 Ako bi bil Hitler poslal toliko nih novic ni pri nas. Kak dan vojaštva nad Jugoslavijo in s mraz precej pritisne, nakar zo- tako opremo kot jo je imela ju-pet odjenja, tako da ni nič hude- goslovanska vojska, bi bili že ga, če ni vetra. Prazniki so mi-.videli naciji, kako se mokra cu-nuli brez nezgod. Sedaj bo šlo nja kadi. Upajmo, da jim bodo po trgovinah bolj počasi tja do Rusi U> pokazali. Sedaj je pa še Japonska za sredi marca, potem se pa zopet prične dirindaj za veliko noč. Mislim, da si bom do takrat že hrbtno napadla Ameriko in njene poseščine na Havajih in dru toliko prihranil, da bom kupil god. Še celo v bližino zapadne obale je prinesla svoj nos v eni Dstum v oklepaju na primer (January 31, 1942), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s U-m datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da s« vam list rte ustavi. šivalni strrtj in bom začel izdelovati škapulirje. Mislim, da bo kšeft dober. Zaenkrat mislim vprašati F. S. Taucharja, če bi prevzel posel prodajalca škapu-lirjev—kar bo skupička, bova imela 50-50. Družinski koledar sem že tudi preči tal. Res dobra knjiga za dolar. Čtivo je vse hvale čredno, posebno fina je pesnitev # , t "Otroci molijo". V Proletarcu IVsi, vsi morajo poseči v žep Predsednik Roosevelt je ta teden povedal kongresu in vsem komu v Clevelandu. Mu želim Američanom, da Združene države potrebujejo za prihodnje fiskal- veliko uspeha pri tem poslu. Za no leto okrog 56 milijard dolarjev za zmago v tej vojni, ki nam je take tiče je najbolje, da se skri-bila usiljena. Odprto in odločno jé predsednik povedalfkaj čaka jejo, ker imajo toliko masla na Združene države v tem in prihodnjem letu. | glavi in tako dvomljivo pretek Kaj nas čaka? Popolnoma nove razmfere nas čakajo. ^Ameriki se bo v tem letu tako izpremenila, da danes leto dni ne bo več I Zs^riji ledfn ™ mi J* sanjalo poznala sama sebe. Že danes je jasno, da čez leto dni bodo ljudje da umrl- Ko Pr,d*m Pred in vlada, business in vlada ter naši zasebni žepi in federalna bla- nebeška vrata, mi sv. Peter ta-gajna—eno in isto, vse to bo nekam spojeno v eno stvat; in nič več koJ P^P». reko¿¿ notrl P°Jdi« ne bo "njih" in "nas," nič več ne bo "njihovega" in "našega," tem- *unaJ Je mraz-. Začne me.YP,ra: vač bo vse skupaj samo "naše." Na to se je treba pripraviti. jteval1 0 tenrV|n NekaJ ju , 4. ' .... ... A 11 I X éi lsern mu potrdil, nekaj pa zani-. In petdeset milijard dolarjev mora Amerika placa*! za zma- ka, Ko dim biI' go v prihodnjem «skalnem letu. piiko je to? To je več kot so y Mflrljinl d£¿bi M u vsi odrasli ljudje v Združenih državah, možje in žene, zaslužili M gi ^ ^ k0 učem oziroma potegnili v dohodkih v letu 1932; to je več kqt< polovica 8edežfl ,agledttm pr¡ nekl mizi vseh ameriških dohodkov v letu 1941. . . Mojzesa in Woodrowa Wilsona. To pomeni, da mora Amerika, to se pravi vsi odrasli Američani, Mojzes vpraša Wilsona, kdo možje in žene, plačati polovico svojih dohodkov v prihodnjem je ¡n kaj je bil na zemlji. "Jaz fiskalnem letu za zmago v tej vojni. i sem Woodrow Wilson, bivši Nikdar v svoji zgodovini ni še imela Amerika toliko izdatkov predsednik Združenih držav \ onem letu—ampak zdaj ni drugega izhoda, poseči bo toeba vsem ameriških. Evropskim narodom v žep In plačati, če nočemo izgubiti zmage. ¿ _ nem dafcl4 točk, in ako bi se bi- Öest In petdeset milijard dolarjev vojnega budžeta pomeni, da 11 po njih ravnali, bi sedaj ne bodo zdaj prvič v zgodovini Amerike davki tako veliki, da bo vsa- bilo nobene vojne, ker vsi bi lah- kogar težl.o zabolelo. Saj si vsakdo lahko sam izračuna: polovico ko dobro živeli." dohodkov bo treba dajl v federalno blagajno. Vsa la plačila pa ne Pa pravi Mojzes: "Veš, prija- pojdejo v obliki dohodninskega davka. Kako bodo dotfili denar telj, v tistih 14 točk so ljudje res od ljudi, je stvar kongresa, toda čltali smo rszne sugestije fede- nekaj časa verjeli, toda že pri ralnib ekspertov In najprlpravnejšl načrt sc zdi, da uvedejo pri- sklepanju premirja v prvi sve- sllna posojila. ' tovni vojni so jih zavrgli in na« Ljudje so lahko največji patriotje, ampak večina ne bo nikdar to kmalu nanje pozabili." hotela prostovoljno kupovati zmagovnih bondov ali dolžnic za po- Potem pa Wilson vpraša svo- I o vico svojih dohodkov. Res je, neka manjšina bi to storila, ne pa jega kolega, kdo je on. veČina, ki je tako navajena na različen življenski kom fort in razne "Jaz sem Mojzes," odgovori lukourijc, da se jih prostovoljno nikdar ne odreče. To značl, da tovariš. "Jaz sem na gori Sinaj bodo ti ljudje prisiljeni kupiti bonde na ta način, da Jim federalni postavil deset božjih Zapovedi." kolekUr enostavno odtrga določen znesek od vsake tedenske ali "O tako/' pravi Wilson, "tu- meoečne pisce; to se pravi, da bodo delavci, uradniki itd. toliko di jaz serp slišal nekaj o tvojih manj prejemali na zaslužku. Kakor poročajo, bo sleherniku odtr- zapovedih. Ampak povem ti, ganlh deset ali petnajst odstotkov zaslužks oziroma dohodka. prjJStslj, tudi ti si ga polomil s Vse to pomeni, da luksus izgine iz Amerike za nekaj let, treba tvojimi zupovedmi. Vprašam tc, se bo /adovoljitj samo z najnujnejšim, kar je potrebno Zl eksisten- wh vci /u kuler° teh "povedi; co. fitcvllo privatnih avtomobilov, ki je ob koncu leta 1941 zna- da bi 1JudJe »potovali? Božje šalo 38 milijonov, bo odslej hitro psdalo. Američani se bodo spet ,m® * P^«kl4r»J». posebno po ka- vsdlll hoditi peš—kar bo dobro za njihov/) zdravje in tudi bo manj loI,4kl lulW* in ^udl j® P°b»tih smrtnih nesreč na cestah, kar bo tudi dobro. ■ . " ■ ' na milijone v enem letu. Krude- Lahko bi našteli dolgo vrsto komfortov, katerim s« bomo morali jo ne ™mo dvnar' marve* celf odreči v tem In naslednjih letih, a ni potrebno. Teh vrstic pa ne driave- smo nihče smatrati za kakšno jamranje ali jeremljadlranje. Niti Mojzes: "Pustiva to in pojdi malo ne! Nobenega pesimizma ne sme biti ob čltanju t*h vrstic! vt P*t"—pri tem sem se Za zmago demokracije ne sme biti in ne more biti ničesar preveč! Nobena gmotna žrtev ne more biti prevelika» pomislite samo na one, ki bodo dali svoje življenje ali zdravje. * t Yes, kongres v WaahmgUmu se ne bo to pot hi* O^vljsl, prav bodo kongresne volitve prifcodnjo jesen. Prav nič ne bodo V^tZ^l Čir J? Z^f v kongresu "špar.ll," da m- prikupijo volilcem! Bai narobe bo vW lih Nemci Hnrín preJšnjihVuh in ker Amerika ni danes val ko bolj , NavJH(lnl VOJH^ ¿ r#Veži, ker pripravljena za vojno kot je. t, hi bilo v zadnjih j^tih letih mo, ¿ u Ul M viÄ. man šparanja in manj «tomagogiranja, bi bilo zdaj malí j bda». Jim wper4^tfv«KÍíteljem se kov in zmaga bi prišla veliko prej J t«dine\bo nič talega sfori- Yes, delavci In mali farmarji bodo hudo prizadeti. To se pravi, ^ ^prHV „ navadni lo,x.vi Saj P«-1"^' " pd tl\t»h tisočakov svojega letnega saaluika alt bo «udi njegov dehKÍajaliv ki vleče recimo milojon ditlarjev letnega dobička in drugega doh«*lka. tud. odštel pol milljt nčka" To j,-vprašanje, ha katetega b«atf» moral^odgoVOml faktorji dajati ja-' sen odgovor. ^ Prav ra pr*v bo moral bogatin . dšteit wllW višji odstotek kot |#a delavec * dvema tisočakoma letnega ranlužka. kajti pr\»emu ši^ \edrio ostane dovolj /a komfortno hvljenje. V Angliji in Kanadi -o v tetr M.n. \ . »ikn Ivil) pravm \ Tam viamejo 70 do 90 odstot-l k'»v ud vojnih ih4n< k«\ Upajmo,'da v Washingtonu ne bodo spali hrtfo fir da sklanja vrjna ne sme skotiti nobenega loiiijcmar)« ' • \ . Upajmo, da se bodo Roosevel tove točke- štiri svobodščine— ali dveh podmornicah. Ampak bo .že Stric Sam tisti dentist, ki ji bo zobe poru val za dolgo časa, ako ne za vedno. Danes sem čital, da želi ru-munski kralj Ksrol priti v Ameriko. Upam, da bo imela nasa vlada toliko samozavesti, da takih ljudskih izkoriščevalcev in pijavk ne bo pustila v Ameriko. Saj je čudno, da Se niso prišli iz Londona izgnani evropski vladarji, ampak to se še lahko zgodi. J. Piniar, 10. O Rusiji ln drugem Bellingham, Wash.—Danes je drugi dan v letu 1942. Dolgočasim se in razen Prosvete, s katero sem kmalu gotov, Čitam tudi angleško čtivo. Magazin Liberty od tega tedna je prinesel opis Stalina in njegovega značaja. Zame ni posebno zanimivo, ker sem o Stalinu že precej čital z obeh strani—za in proti. Zanimiv pa je tisti članek iz dveh razlogov. Prvi razlog je ruska rdeča armada, njen karakter in moč in kar je glavno, kdo je tisti, ki jI daje tako moralo; da kljubuje nemški vojni maši-ni, tisti mašini, ki je v razmeroma kratkem čas\i zajela do nrva-lega vso Evrop6. Rdeča armada ne samo kljubuje nacijskim hordam, marveč je zadnje tedne tudi stopila v ofenzivo in začela poditi Nemce nazaj. Vse to kaže, da je nekdo na čelu, ki tako strategično vodi zmagovite rdeče armade. Drugi razlog oziroma vprašanje pa je, kakšeh načrt ima RiT-sija za po vojni in kako daleč bo segal njen vpliv. Ameriška masa večinoma čita slabo čtivo, ki ima velik vpliv nanjo, toda ravno ta masa že zdaj gleda bodočnosti v oči in se vprsšuje, kako bo po vojni. it ar se našega društva tiče, je menda tako je pri drugih društvih — "srednja pot", Značilno pri našem društvu je to, da smo prvič po več letih imeli res volitve. Nekako v navado je £e prišlo, če je kdo koga no-mlnlral na letni seji, je enostavno odklonil in tako je ostal stari odbor in uradovali so eni in isti, dasi so nekateri člani želeli spremembe. Po kratkem pregovarjanju pa se je na zadnji letni seji doseglo, da sta dva člana sprejela kandidaturo za predsednika ln tako smo po več letih glasovali z listki. Kandidata sta bila Tony Kruzich in George Gornik. Zmagal je prvi. Za tajnika je bil samo en kandidat— miss Delia.Dujmovich, za podpredsednika pa Rudv Sepich, sin Romana in Milke Sepicht Tudi v nadzorni odbor so bili izvoljeni ^novi odborniki, za zapisnikarja je pa še nadalje ostal pisec teh vrstic. Naša nova tajnica je hči spoštovane družine Dojmovlch— vsa družina je pri društvu: starši, trije sinovi in hči Delia. Drugih posebnosti ni pri nas. Vreme imamo lepo, suho in mrzlo—11 stopinj nad ničlo, kar pa je še precej toplo v primeri s 40 stopinjami pod ničlo v Buttu, Mont., kot pravi poročilo. Velika žalost je tukaj zadela spoštovano družino J/aeva Star-kovicha. Njih dva sinova, Joe in Charlie, sta služila Strica Sama na Havajih v vojni mornarici na ladji Arizona, katero so, kot znano, Japonci uničili v Pearl Harborju, kakor tudi več drugih ladij. Njuni starši so bili na vprašanje obveščeni, da sta njih sinova—"missing" . „. Poznal sem oba. Oba sta bila priljubljena pri vseh, ki so ju poznali, tako pri nas starih kot pri njunih vrstnikih—pri mladini. Oba sta bila prostovoljca in pri vojakih šele eno leto. Njih staršem moje sožalje! George Gornik. 493! on. Pa tudi veliko je prevozil v dveh mesecih. V tem času napraviti blizu 7000 milj in to brez vsake neprilike, niso mačkine solze. Znana mi je dobro tudi pretežna večina krajev, mest in držav, katere je opisal "Big Tony". Tudi večina rojakov in rojakinj, katere je on imenoval v spisu, mi je znana. Take potopise naši rojaki in rojakinje radi čitajo, posebno pa še člani SNPJ. In želja nas vseh je, da vsakdo, ki potuje, opiše po s vc j i zmožnosti svoje potovanje. Korajža velja! Anton Jankovich. Vtisi dvah Tonetov Cleveland.—Lepo sta opisala svoje vtise Anton Valentinčič iz Sharona, Pa., in "Big Tony" iz Californije, prvi svoje spomine, drugi pa o svojem potovanju. Tudi s strani mnogih čitateljev dnevnika Prosvete slišim mnogo pohval. Skoraj neverjetno se mifl&idi, kako je mogel Tone Valentinčič obdržati v glavi vse tiste spomine iz svojih doživljajev v tej deželi in odhodu v staro domovino in zopetnem povratku v Ameriko, ker je preteklo že toliko let. (Možno je, da jih je črpal i? svojega dnevnika.) Razvidno je bilo, da je on veliko prestal v Ameriki. Najbolj nam se je pa zdelo grozno, potovati s tako veliko družino v stari kraj in nazaj, in to posebno v mrazu.' Težko pa je tudi toliko denarja žrtvovati za potovanje, ali ga na drug način Izgubiti, ker prefrigancev ni nikdar manjkalo. Tudi je verjetno, kdor se zanima za delavske organizacije in stavke in se v njih udejstvuje, ta ima pri delodajalcih in delovodjih vedno in povsod smolo, škodo in preganjanje. In tako je doživel vse to tudi Valentinčič. Še tam je imel smolo, ko so v "špp-noviji" kupili konja in se vozili na delo. In smolo je imel zopet, ko je posodil tiste ČOpake, katere pa mu je dolžnik odnesel v grob. V življenju se človeku vse pripeti: sem pa tam kaj dobrega in prijaznega, še raje pa kaj slabega in škodljivega. Tcne, vsi tisti kraji, kjer si ti živel in jih opisal, so meni dobro znani, posebno pa Pueblo, Colo. (ampak tista šmelca je že davno izginila). Znan mi je tudi Sharon, Pa. Vse tiste kraje je "večni popotnik" prepotoval, večinoma že večkrat. Tone, imaš res dober in tudi čist spomin, čeprav ga rad z menoj vred popi ješ štamperle. In ako naju pokličejo k vojakom Strica Sama, se bova tudi odzvala, kajne? Ako ne bova za drugo, bova pa lupila krompir in kolesa mazala s šmi-rom, če ga še rabijo. Toliko o Valentinčičevih spominih. Kaj pa o potovalnih vtisih "Big Tonyja"? Tudi on jih je izvrstno in natančno opisal. V Proletarcu sem o teh vtisih pripomnil, da "Big Tony" na prvi pogled izgleda kot kakšen kmet, ampak v občevanju z ljudmi, v pisavi in spominih je pa Tone možak na mestu. Kajti ni kar tako, zapomniti si vse iz dneva v dan skozi dva meseca, tudi pogovore s prijatelji in znanci v veseli družbi ob kozarcu rujnega vinca, jcčmenovca ali železne. Voda (te se tudi Big Tony ne brani) je težka, toda še težje si }e i Zapomniti vse to, kar je oplaal Otvarjenje dvah rovov • Car lin vlilo, III.—Tukaj se nahajata dva premogovnika, ki sta v zadnji svetovni vojni in tudi še potem do leta 1923 obratovala s polno paro, potem pa sta prenehala. V teh rovih je delalo tudi več Slovencev in bila sta last Standard Oil Co. Nedavno jih je prekupila Binkley Coal Co. iz Chicaga in jih bo pričela obratovati, kakor hitro bo popravilo dovršeno. V prvem rovu, po imenu Bary Mine, so že začeli s popravili. In popravil bo dosti, tako na površju kot znotraj v rovih. Tudi železniška družba bo morala položiti več milj stranske proge, po kateri bodo vozili premog na glavno progo. Prejšnja proga je bila vsa razdrta, ker ni več odgovarjala za promet. Kadar bo vsa stvar dokončana in kadar se bo pričelo z delom, bo objavljeno v Prosveti. Onim premogarjem, ki so bili uposleni v teh rovihr se bo mogoče čudno zdelo, ko bodo po tolikih letih tp čitali. Da, po tolikih letih je res velika sprememba, ker se zopet Obeta obrat. Skoraj gotovo se bo nekaj starih premogarjev zopet vrnilo s svojimi zarjavelimi krampi in lopatami v knapovski, stan. Louta Mahkovts, 362. Pripomba uredništva: Vaša prva vest o tem je bila objavljena v Prosveti dne 29. decembra. V »meriškttt kapitaiist«nth krogih ptevlsduie strah, da privatni kapitalizem «Une v u j vojni. Da bi le bil \a strah upravičen! Da bi le i (šla Iz te vojne poltg politične demokracije tudi ekonomska Semokrarija v znamertju jKg>peratlvn<.— smrti Po poročilih, ki so jih prejeli P0 nemškem obstreljevanju inozemski vojni in dopisniški Šabce, Uiica in Čačka četniške krogi v Angoli, so srbske čete sile niso zajele ujetnikov^ generala DraŽe Mihajloviča po- New York, 19. dec. (AP) — novile svoje ostre napade v sred- Britanski radio danes prinaša iz nji in zahodni Srbiji na nemške južnovzhodne Evrope, v kateri sile. Posadke nemških vojašnic poroča, da so se jugoslovanske z velikih delov ozemlja, ki so ga hn grške "armade svobode" se-zasedli Nemci, so bile pregnane 8tale v planinah južne Srbije In v začetku decembra. severne Grčije.B Poroča se, da divjajo hude To radijsko ^ ki borbe v pokrajUiah Macva in Ja- jela C'SB £ ; 8 J dar zahodno od Beograda med Lki nadaljujetaF bcr^ ti ^ Savo in Drino. Mihajlovičeve če-Lem 2 rJa ob ramiP Njihoyi Njihovi poročevalni krogi obveščajo ja vnost o premikanju sovražnika. ... — V ... — Besede Hrvatskega bana Jugo slavij i New York, 25. dec. (JČO) — J1» ni te vračajo napade v strnjenih četah pri Užicu, Čačku, Šabcu, Kraljevu in Gornjem Milanov-cu. Izgube nemških posadk, ki so zelo izčrpane še iz prejšnjih zimskih bojev, so baje težke. Poroča se, da četnik}, ki delu- jejo v srednji in zahodni Srbi-1 B»n~Hrvateke,'dr. "w«n Šubiiič, pustajaio bolj in boli aktiv- L. „ n . J . , ' m da so nemike piiU.tve g» Srb°m' ■■?„.,„„ . . ~ „ o„,,,„ - Hrvatom in Slovencem • v vojaštva in orožja v Solun in So- Ju , (ji božlcn() oročUo ki fijo priile z zamudo, v mnogih I * Jlke g ■ slučajih pa sptoh ne zaradi po-Lt,« kr>tkih va, P kodovanj prometnih sredstev. Je P | Poročila por^evalnih krogov, L Ban Hrv,uke je dejal: potrjena z nemškimi priznanji v , . * J belograjskih radijskih oddajah, , Danes, o Bozicu, tem največ-pisanjem belgrajskega listaJem Pra*niku ^canstva, govo-Novo Vreme" in "Vilna Zei- rim P™** radl"- odkar sem tung", kažejo, da se je tretji ve- MPust»1 dom m domovino; go-Jiki napor Nemcev za uničenje vonm in slovenske- jsrbskega odpora ponesrečil še mu' a zlfstl svojemu hrvatske-bolj kakor napadi v septembru mu narodu v vseJ naši P°hoJeni ¡¡oktobru navzlic ljudem in a ne P«"J«g«ni ■Jugoslaviji. Go- 1 vorim iz Amerike, te velike zem Ije» bogate z vsemi člove|Jtimi n -naterijalu, ki so ga vrgli v obu- Dno borbo na bojni črti, ki je čez. . flj _ 1500 kvadratnih milj ozemlja, ^bnnami, a zlasti z največjo žkega in neprehodnega srbs-ldobnno vse«a «oveštva: globo- cega terena. Srbske izgube so težke in trp- kim ¿ustvom za demokracijo in svobodo. Iz zemlje, ki je bila jenje mestnega in podeželskega ?rl V8eJ BV0^ et,kl iin ?u4e rebivalstva j? še težje zaradi P^P" vs? «voji veliki dviliza-Jemškega sistema sreljanja vN* "aPfdena zahrbtne»in zlo-inožicah in načrtnega uničeva- čins*°' *flkor vsi narodi in vse pja. Nad- štirideset srbskih tr- 2emlf< «o se zbrali v Vojsko ;ov m vasi je bilo delno ali po- 211 ohranitev dobrega proti zlu, Klinoma uničenih z nemškim svohod4e Pr° J ««ženjstvu, pravi-bstreljevanjem in požiganjem. \ce P1*1 nasi1^ ~ V8e to' * zdi« je moralo biti tako in po vsej verjetnosti so sedaj popolnoma in dokončno postavljena bojišča v svetu. Vojna je v polnem razmahu "Novo Vreme" po starem na-1 inu trdi, da je bilo 4000 mešča-| jhov in deželanov ubitih od za-j petka napadov v septembru sa-] bio v Srbiji. Ta Številka verjetno uključuje tudi meščane Sab-I«« vseh celinah in po vseh mor ca, "srbskega Verduna", Cačka zemeljske krogle. Če pogle-in Užic. Vsa ta mesta so bila po- dan™ vse narode in vse države, potnoma uničena z nemškim ki smo v njihovih bojnih vrstah topništvom in bombniki. tudi mi. srbski, hrvatski in slo- V istem času zanesljiva poro-renski nar?d;ie P^ejemo na-čila mednarodnih vojaških in * vrste in vidimo ogromne mi-dopisniških krogov v Angori in ^Jonc ^ duš, milijone Carigradu omenjajo, da so nem- ™sterialnih sil, milijone virov ske izgube ljudi inmateriala ce- » ustvarjanje vsega, kar je člo-lo večje, kot se je poročalo spr- vfku Potrebno v miru in v voj va in da so Nemci Izgubili več P1 ~ vldimo silno Pr®moč in cu-kakor dve polni diviziji z ogrom- %lm° «ot°vost naše zmage nimi količinami pošiljatev, me- Pa to ni v"®' kar11imamo; Za te' hanizirane oprome in orožja. mi «finimi silami stoji dru-Nemci so pretrpeli te izgube od- ?a a ,a' ki/aste «d dne do dne kar je začela prva ostra nemška inJin) več Prin^e« ^ fenziva druge nedelje v sep- «•mbru. ^•mci se umikalo pred srbskim ognjem večja in močnejša je. Ta sila so ideali svobode, človečanstva in pravice. človeka posameznika kakor naroda* in vsega človeškega rodu. Bil sem v Aziji, Afriki in obeh Angora, 28. decembra silami generala Draže Mi-> viča in da obstaja možnost, ' nemško glavno poveljstvo u-ižp ustavi jenje tretje neuspeš-»kcije proti srbski vojski. Nemška pehota se je po o-rem spopadu z močnimi eet-Wkimi silami pri Zeki umakni-' vzhodno od Čačka. Pri tem "»padu so po poročilih Nemci «ubili dva ali tri polke In mno- 0 materiala. Druge nemške če-SO bile potolčene južno pri očiljevu blizu Sabca in se u-»kajo. , V težkih bojih pri Ivanici in «hrači v južni Srbiji so četni- 1 z nenadnim bočnim napadom r»«*nedili nemške čete In zasede stle generala Nedtča. ki so se 1 zadnjih vesteh umaknile s •/kimi izgubsmi. Visrik sneg in nipomo bojevs- povzročata med nemškimi »jski mnogo žrtev in slabita orslo nemških sil. Veliko po-«n j kanje hrane ja v srednji in »hodni Srbiji, kjer so ntr Hnc pomiike čete izvajale politiko ustošenja polj s pomočjo vsegs ebivalstva Vse nemške ob-•dnic» se četniki v planinah je pri vseh ena sami volja*dati končni udarec najtemnejšemu zatiralcu človeške svobode jn najstrašnejšemu sovražniku časti in dostojanstva človeka in naroda, odkar je svet začel pisati' svojo zgodovino. Sveta* ki sem ga prehodil, ni Več treba klicati v boj, ker prihaja dobrovolj-no kakor hudournik in težko, težko je zanj najti dovolj prostora in razdeliti dovolj orožja iz vseh ogromnih in neusahljivih orožaren. Ko sem vse to videl, me navdaja upanje, čeprav se zavedam vsega trpljenja, ki ste mu v domovini izpostavljeni vi vsi, dragi bratje Srbi, Hrvati in Slovenci, vsi z ostilimi slovanskimi brati, zlasti Rusi, ki s svojimi borbami in zmagami hrabrijo vse narode — up me navdaja in trdno prepričanje, da bo združeno slovanstvo skupaj z ostalimi silami demokracije, z britan skim carstvom in Severno-ame riško unijo ni čelu odigralo eno največjih vlog v zgodovini sveta, ki bo človešstvu iz te težke iA krvave krize prinesla za stoletja naprej samo eno premoč — premoč miru, pravice in svobode, Naročam vam in prosim vas vse, bodite danes vsi prisotni i združeni v vaših srcih in vaših dušah pri velikem polnočnem zvonu, ki bo odmeval po naših hribih in poljih, gorah in dolinah, naših vodah in našem Jadranu, občutite v uri tega zvo-nenja bolj kakor kdaj, da je ideja, za katero trpite in v ' najstrašnejših mukah umirate, zori svojega uresničenja in da ne bo dolgo, ko se bomo vrnili vam z velikimi zavezniki, ki nosijo rtiir, svobodo in pravičnost, ki jih človeštvo danes wav tako potrebuje kakor dela, liruha in reda. . Ni daleč dan, ko se bomo ol> ;eli v naši domovini, obnovljeni n veliki JufoslsviJL kjer bo svoboden srbski, svoboden sle* venski ln svoboden hrvatski narod. v krvi okopanl, v trpljenju sdrušenl ln v ljubesnl obnovljeni« pristopil k delu sa srečo ln ssdovoljsivo svoje in vseh rodov v novi Evropi v srečnem človeštvu bodočnosti. Mi vsi, ki smo daleč od vas, smo nocoj združeni z vsmi v mislih, v čustvih, v molitvi in kletvi. Naša kletev ni kletvina, na ša kletev je zakletev, da bomo za ohranitev tega, kar so nam pra dedi zapustili, čast, poštenost, ljubezen do drugega in teŠnjo po sreči v svobodi dali vse in še vse prenesli. Lajšajte drug drugemu trpljenje in bol v medsebojni ljubezni in zaupanju. Zatrite v svoji sredi vse slabo, kajti u-stroj naše narodne duše ln naših narodnih čustev ter vsegs našega narodnega kulta'ne more in ne sme ne za trenotek v svoji sredi trpeti zla. Po tej za kletvi in molitvi o-stanimo trajno čuječi. Pred devetnajstimi stoletji js bilo pastirjem v Betlehemu naročeno, nsj ostanejo čuječi, ko se bo Bog rodil in nsj gledajo proti mestu njegovega rojstva. Jaz pa vam kličem za ta Božič: Bodite čuječi v borbi in glejte, kako se še nocoj pora J s svobo-ds." * Slovenska Narodna Podporna Jednota 2S&7 II Bo. Lawadale A vs. Chicho, miñón OLAVNI ODBOR U v rial tsik rNCENT CAINKAR ,| prrdwdnlk A. VIDER, «I. tajnik ..................... W1U.IAM RUS. panu.1 KU1UCL. i MIMKO Q LAWRCNl K QRADIXHKK Ujnik bul. udd tai. ItUMjntk MtKB VfRHOVNtK. 4li*kt. mlad. 1*1*41. oa JOHN MOL 1'MM.ll* UOtUMA. upravitelj «ImIUi IOI.CK, urtdnlk |U«II« ... SUV Sq. Uwndtl* Avt. Chicsso, Hi. mt se. uwndai« a v? , rhtwes. m. SNI as. UWNdSto Av. t hU.fo, lu. Ârt Ss. UwrnUH Av. , l-'hiMf«, 111 „T Bo. Uwndm» Avt, Chlrts«.. III. ■ dada, tu. CMssfu. III. k III. S._________ ______fhisMh. uddvl------------SSSt So Uwndâl. Av» •8S7 H»i l^iwnitoto Aw . —......JNT So. Lawndslo A vs., Cntssfo, M IKK R KUMCR, pr CAMILOS SARNICK, U«, pi vo okroftjr H.irH, drus« «kroljo. JOS. t'UUCAA. JAMES MAOU RAYMOND TRAVNIK, tiwtjo okmij» JOHN SPU4.AH. 6*1 rtu «>kr«àjn ............ URŠULA AMHHOZK H. prt« «kruli« ROW AHI) 1XIMS1C, «mtu okruljo ____ . ___m .. .Be* M, Unlvorssl, R«. S.USI |HHl|Uvd»»ditkk...............MSI W. MUI St., CWvetoed. Ohlu Dtoirtktnt sedpreéseSalkl «It Woodlsnd Avo.. Jehnttown, F«. R. O **o, I, Oakdülv, Pe." TSS8 Mlddlvpulnt*. Dftrborn M Mi. .....R*nütU St. St. Lout*. Mo. -, 411 Riere« St . Rvototh. Minn. . SSI W. »th St.. WnU«nbur|. Ootu. ¡z justičnega departmenta i Lllvinova tee F Aássarud. ob prihodu Generalni pravdnlk Frsncis Blddle Ja ravnoksr isdal sledečo is lavo glede namešča nja inosemeev v privstnih industrijah Pred dvema tednoma je jus-tični department izdal poziv na državne ln lokalne izvrševalce zakona ter na splošno občinstvo, naj pomsga doma varovati svobode našega lojalnega nedržav-ljanskega prebivalstva. Odziv na ta poziv ja bil vzpodbujalen — odseval ni skoraj nič histerije in onega nagprotstva napram inozemcem kot takim, ki je tako pokvarilo naš rekord za časa vojne pred dvajsetimi leti, in pripravljenost, da se poklicani federalni oblasti prepusti problem, da ravna z onimi nelojalnimi ali isdàjalnimi elementi, državljani ali inozemci, če jih je še kaj. Preostaja pa še vedno resen problem, pri katerem je treba imeti nišo veliko svrho stalno pred očmi; to je problem zapostavljanja inozemcev v privatnem uposlovanju. Ne moremo si predstaviti bolj kratkovidnega, škodljivega ali neameriškega ravnanja v tem času, kakor izključevanje nc-državljanov od poštenega privatnega zaslužka. V prvi vrsti e to Jako učinkovit način, da se rodi neslogs, ds se prelomi vera nsprsm ljutiem, ki so prišli v Ameriko iskat svobode ip pravičnosti. Tako početje je popolno zanikanje naših ameriških nstitucij in nsših svobod in ns-čel, na katerih je bila ustanov-jena naša demokracija 2al, reči moram, da je na znanje justičnega departments pri-i do mnogo slučajev, ko so delo-dsjslci odpustili delavce rsdi kake površne "sumnje," da utegnejo biti nelojalni Inozemci ali celo, ker tmujo "inozemsko doneča imena"! Rad bi opozoril delodajalce, da i/med vsegs našega nedržavljanskega prebivalstva od skoraj 5,000,000 manj kot 3000 — po šest izmed vsskih de-settisoč — Jih je oblast smstrs-la za nevarne miril in varnosti Združenih držav Te inozemce so federslne oblssti vzele v zapore. Rad bi tudi opozoril take delodajalce, da mnogi izmed onih "inosemeev", ki so jih ^odpustili, imajo sedaj svoje sinove v naši vojaki ali mornarici. Izmed o-nth. ki so umrli boreč se proti tsdsjslnim nspadom na Menilo in Pearl Harbor, so bili možje, katerih ime J« bilo Wagner in Peterson in Monso in Rossint. Izključiti inozemce od zaahiž-ka Je kratkovidno in »škodljivo. Naša dežela potrebuje sedaj izurjenosti in službe vsakega uposlovanje Inozemcev. Kar se prve točke tiče, je Izrečno stališče federalne vlade, naj ne bo nikakega zapostavljanja v uposlovanju inozemcev v obrambnih industrijah zaradi plemena, vere, bsrve ali narodnostnega izvora, Kar se zakona tiče, imamo le eno omejitev: v slučaju tajnih, zsupnih sli omejenih kontrak-tov in v slučsju kontraktov za sestavine in pritikline aeropla-nov, si mora delodajalec zagotoviti dovoljenje s strsni dotlč-nega načelnika federalnega departments, sito hoče vzeti v službo inozemce. Vojni in morns-rlški departments sts ustanovila redno postopanje za reševsnjs takih prošenj In sta ugodila istim na tisoče. O tej priliki nsj bo tu omenjeno, ds razmeroms Jako malo teh prošenj za uposli-tev inozemcev nI bilo povoljno rešenih. Nobenih drugih federalnih zakonov, ki bi omejevali uposlovanje inozemcev * strani prlvat nih delodajalcev v narodnih o brabnih industrijah; in seveda ni prav nikakega federslnegs zakona, ki bi zabranil uposlovanje tujerodnih ameriških državljanov kateregaslbodi narodnostnega izvora. Nobenega razloga ni, zakaj ne bi ameriška industrljs dala dela lojalnim ljudem, lnosem-cem ali tujerodnim Amerikan-cem; pa tudi ni nikakag* rw>*-nega opravičevanja za odpustitev takih uposlencev. Federalna vlada obsoja to diskriminacijo in poživlja vse delodajalce, naj ne ravnajo tako. Vojna ogroža vse civilne pra-. vice; res je, ds smo imeli vojne tudi poprej in naše osebne svobode so jih preživele, sli imeli smo čsse surovegs zlorsbljsnjs, ko Je histerija in sovraštvo in strah planil kvišku a In ko so manjšine trpele nezakonite in krute zlorabe. Vsak človek, ki mu je mar za svobodo, za vlado po zakonu — in vsa svoboda temelji na pravilnem Izvrševanju zakona — mora boriti se za njo za drugega človeka, s kateriiri še ne strinja, za pravico msnj-šine, za boljšo priložnost nepri-vilegirsnih ljudi z isto vztrsj-nostjo in strsstjo, s katero bi se boril za svoje lest ne pravite Ako nam Je mar za demokracijo, nam mora biti mar sa njdkot nekaj, kar velja tudi sa druge, kakor za nas; da, tudi sa ino-zemee, za Nemce, za Italijane in Japonce, za one, ki m» t nami, kakor tudi za one, ki m proti nam; kajti Bili of Rights ne ščiti le ameriških državljsnov, msrveč vsa človeška bitja, kt ti-vi jo na nusAlh smerišklh tleh pod našo ameriško zastavo Prs-vire Altflo-gakaoncev, Židov, katoličanov, črneev, Slovanov, Indijancev — so vse enake pred zakonom Vss to moremo stal- MATH PETROVIČU, piodMdnlk VINCENT CAINKAR ............... t A. VIDER ........... •.................. MIRKO Q. K O H EL .................... JACOB 8UPAN .......................... DONALD J, l OTRJCH................... RUDOLPH LIBH ANTON BHULAR. prodsodnlk PRANK VRATAR 11'H »......... PRANK UARRKÍI .................. ANDREW V1DR1CH ................... JOSEPHINE MOČNIK ............. PRANK «AIT*. predMdnlk ... MILAN MEDVEftEK ................. ANDREW ORIIM JR......... JOHN OLIP ... ............... ... ... PRED MALQAI .... •-rwW ■ lito» Si , CtovtUftd, Oklu SI £ ¡*wnd»lo AV», Chlcftfu, m. Mil So Uwndftlr Ave., Chicago, K, SMI se ueeetsto Ave., Chice«e. HI At? J 0™^™1 Ave., B«i wyn, Ul. Be friml Ave,, Ctolesse. EL ...... WO E Itoth Si, ('lowland, O. "... J?0* Arm*' Ksnssa ... Il» IWr st.. LuMrtte, IN». Mu»koka Ave. CbvolanS, Ohio tot Poroat Ave., Johmtown, Pa 141 E Mth St, Clavalnnd. Ohio USUI i«mia A roed» Ave., CteveieniL Ohio •I» MoNlchola Rd , Dotrolt, Ml«h, Ml So. Prospeei Ave, Ctarvndim Hills, ill M WMirlos Avt , P»ru, III EdtavnUi •II ChMtnut St , N S Plttabursh. Pa Glasovi iz naselbin (Nalsljevsnj* s I. strsni.) vedno ljubil; sedsj pa, pokora stsra, v tej trugi ležiš!" Nato glasno zajoks in se sesede ns skrinjo poleg peči in tam ostane. NosaČi so zabili pokrov na kr« •to in jo odnesli ven pred hišo, kjsr js duhovnik odpel "llbfro". Zvonovi so zazvonili v linah In sprevod ss js pričel premikati proti farni cerkvi, kakih 15 minut hoda, nato za cerkvijo na pokopališče. Duhovnik je spregovoril nekaj besed veliki množici, nakar so spustili krsto v jamo in jo takoj zssuli, "Počivaj v miru!" so Šepetsli ljudje in odhajali. Jaz sem imel obute velike ftkornje, trde "mehikajnarje". Bili so sosedovega sina, ki je ravno prišel od vojakov. Imel sem jih s slamo nsbssane, ker so mi bili preveliki, da tudi kolen nisem mogsl premikati ob hoji. Z mlajšo sestro sva se držala za roko. Tudi una je imela dosti prevelike čevlje in je tež ko hodils. Ljudje so odšli. Mstl ln otroci smo še osteli polsg zasutega groba, utrujeni in v srcih nepopisna bol. Sezujeni velika škor nje, denem vsakega pod eno pas duho in jo uberem domov. Mati, bratjs in sestre so prišli drug za drugim. Vežna vrsta so bils ns siežsj odprta. Vse se mi je zdelo tuje, vse pralno in žalostno. Slutil sem, da Je naše skupno družinsko življenje za vedno minulo. Ns peči je še poins skleda kaše od božičnega večera. kambro, kjer je oče umrl, se nisem upsl pogledati, Mati vzame blagoslovljeno vodo, pokropi hišo in nas otroke, nato ps smo molili vse tri rožne vence za duše v vicah , ,, Potem zakurimo peč In se ogrejemo. Mati skuha moCnika, ga postavi na mizo. se vsedt* k nam in pra vi: "Imam samo še par pesti moke, kredita ni, dobila vam bom službe po kmetijah in Bog vas blagoslovi" — — — To Je bila naia zadnja skupns večerja Drugi dan smo šil sta-IreJŠI trije od hiše za službami. Jaz sem dopolnil ensjsto leto ' In tako so odšli po stsrpstl vsi estsIM? svet za kruhom.«— Frenk O s bor zdravega in lojalnega človeka, no imeti pred očmi in dosl^ino državi J sna in lm>Veasca, ln od- se moramo ravnati — seveda, jemati deželi priložnoet njihove Bko zares ljubimo previčnoot In siUžbs j« gospode rsks izgube In bedast pofrsšek , Zdi se. da v tej zvezi prevladuje nekoliko zmede, kàr se tiče Btalttča, ki ga zavzema federal-ne vUMfi^in kar ss tiče določb ako zares črtimo bajonete in bič In puške in vas gestapovski ns s človeškimi I čin ravnanja bitji. IfefeelMaiJIeeJše teeafce vesli se e ■ Ali J* «Hele Pro deaf Jugoslavija js v Wash-ingtonu podpisala -deklaracijo 26 dršav Washington, 2 jan (JČO),— V Washington je bile podpise-ne deklaracija M držav, V imenu Jugoslavije je podpisal de-klsrscijo K fotlč, poslanik v Washington« (Poroéevalns družba United Press poročs Ir Ixmdona, da j« neki uradni Jugoslovanski predstavnik v Ixiridonu Izjavil, da Jugoslovani upajo, da bo po podpisu novega spors/ume mogoče pošiljati svobodni jugoslèvsnskl vojski vojaške potpsbèMne, vojski, ki se še vedno neprestano upira Nemcem v Jugoslaviji.) Jugoslavija v vojni m Japonsko London, l, januarja {JČO),— The Inter-Allifd HsView v številki 10. decembra 1941 poroča pod naslovom "Jugoslavia v vojni" sledeče. "Jugoslavija in Japonca nikdar niste imsll diplomatakih odnušajsv. Med obama naiodp-ma nikdar ni bilo nobfnafla «po razuma« ki bi urejava! odnos« Navzlic ttmu se je JUf0«l0vUf zavedala, da Je v vojnam itanju z Japonsko od tistMa dni. ko i* Velika BrlUnija napovedala vojno Japonikl. Jugoiiovaj^^^ nanjl minister dr. Mom< člč je dal 0. decembra Londonu sledečo isjavo: "Vojna a Japonsko Ja logičap korak v sporu med dvema svetom s, ki ata v večni bortyt mad svetom nasilja In barbarstva, u-stvsrjenegs a surovo silo in «vetom, ki dels as napredek človeštva in enakopravnost človeka in naroda. Način, kako Ja Japonska brutalno napadla, nam jo kaže kot najslabšo savsanlco Nemčije in Italije, kar ni niko-gar iznenadllo. To pomeni Is drugi doka«, kako vaâno in nujno je porušiti režime, katerih cilji In načini so barbarski. A ta zadnji napad Japonske bo imel kot edino posledico vstajanja in zedinjenje ameriškega naroda, tako da bodo njegove nelačrpne sil« mobiliziran« do nsjvečjih možnosti in s tem omogočile zmago civilizacije nad barbarstvom." Churchill o junaèksm srbskem narodu Ottawa, 1, jsnusrjs (JČO) — Pri ¿ssnikarskem sestanku, ki gs Je priredil Winston Churchill ob svojem bivsnju v Ottswl. ga je veliko število kanadskih časnikarjev vprašalo po stsnju In rsz-merah med evropskimi nsrodj, ki so pod nscljsklm gospod stvom. Winston Churchill je dejal, da je več kot naro-rov v zasužnjeni JSvropI na strani vslike borbe zà Svobodo, ki jo vodi Velika Brttanija — Ti narodi,"* Je «ejel Winston Churchill, "ne puste, ds bi upanje v njihovih srcih umrlo in nimsjo nobenih obsirov do sovražnikov in nspada!cev.M "Winston Churchill - poro-Čs dopisnik Associât «d Pressa Lehrbas — js s posebnim ponosom govoril o borbi "iunaškafB planinskega naroda" Srbije» na-vilu "strašnim krutostim, ki jih nacisti vprisai jsjo mad srbskim nsrodom." ttLOVKNMLA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ovoj» publikacij« la agtualj« ta esejih Idej. ■ " " ODPLAVLJENCI IVAN JOUTEZ (Se nadaljuje.) Pritegnile je tudi Zofija: "Jakob ima prav: za kohtarja bi ga obsodili in služba ni vredna toliko, da bi zaradi nje sprejel tak pečat! Bova že kako shajala tudi brez "Natega časa". Ce ne bo mogel Jakob dobiti dela, bom ila pa jaz v tovarno!" Jakob jo je debela pogledal Njena ideja mu ni ugajala. Da bi ¿ena delala» on pa postaval okrog? Žena naj bo doma, dela In služI naj mož! Gaber pa ae je nasmehnil Zofijini odločnosti. "Korajžo imaš, to U mora vsak priznati!", Tri tedne pozneje je Zofija začela delati v tovarni emajlirane posode.* Jakobu to ni bilo vieč, a kaj je hotel? Sam ni mogel dobiti dela, zaman je begal to tovarne do tovarne in prihrankov tudi nista imela, jesti pa je bilo treba in plačevati najemnino. S kislim obrazom se je vdal v neizogibno ter prevzel vlogo hline gospodinje in kuharice, kajti da bi žena potem, ko bi prilla z dela, ie kuhala in pospravljala, ni maral niti slišati. "Če ie mora biti tako, da tt délai v tovarni, bom pa jaz prevzel domače delo, dokler se ne obrne!" Zofija je prevzela novo vlogo vedro ln brez godrnjanja. Zjutraj je vesela vstala, ae smejala neokretnoati nove "kuharice" Jakoba, smeje se odila na delo ter se smehljajoč vrnila zvečer z dela. Večkrat je bila utrujena in ni ji bilo do smeha, vzlic temu pa je priila domov vedno z nasmeškom na ustih, kakor bi ji bilo delo najmlajša zabava iri ne muka, kakor ji je bilo dostikrat. Posebno prve tedne, dokler ae svojemu ' novemu delu nI privadila, se utrdila. O, Zofi- ' ja je bila hrabra ženica, pripravljena storiti vse, samo, da ne bi Jakoba ie bolj bolelo, ker je morala delati v tovarni ona ter akrbeti za oba. "Moje delo je prava igrača, Jakob, res . . ." mu je venomer zatrjevala, ko je hotel vedeti; ali ni morda preveč utrujena. "Igraje ga opravim in ko grem domov, sem skoroda bolj spočita kot zjutraj ..." . ___ - Jakob ji je verjel in ne verjel. Ni mu uilo, da je bil njen smeh včasih truden, prisiljen, da ji je Vnnogokrat ležal v udih svinec utrujenosti in izčrpanosti. In to ga je grizlo, dasi Zofiji tega nit hotel pokarati, čei, reva trpi dovolj že brez tega. "Prekleti svet!" je klel, kadar je bil sam. 2. Tiste dni se je poslovil od metropole umetnik Pavel Iskra, Jakobov prijatelj. Spoznal je, da v metropoli ni dobrodošel, da rojaki ne razumejo njega ih njegove umetnosti in da zato nima smisla zanj, da bi ie dlje ostajal h^fd njimi. "Če bi hotel biti takien, kakrini so sami, namreč tisti, ki imajo nekaj pod palcem ln vsled tega smatrajo sebe za 'narod', to je, če bi se hotel prostituirati, potem bi lahko ostal tukaj in prejkone bi ae mi godilo dobro. Toda jaz se nisem rodil s skrivljeno hrbtenico. Svojemu umetniikemu prepričanju aem bil vedno in mu . bom vedno zveat, tudi če bi moral zaradi tega stradati. Slednjemu sem itak že dodobra privajen . . . Nočem, da bi mojemu otroku kdaj mogli reči: Tvoj oče bi bil lahko velik umetnik, če bi bil poiten, če ae he bi bil prostituiral, nrodal kot pocestnica zaradi koščka kruha . . 7.i vi jen je itak ni večno, namreč naie življenje in želodec ni toliko vreden, da bi človek zaradi njega prodajal svojo duio! .. . Nazaj na Zapad! Tam imam prijatelje, kakrinlh tukaj nimam ... in naposled ae mi bo med Američani godilo boljie, ne da bi moral prodati svoje prepričanje in zasužnjiti svojo duio , . ." Jakob je mrko prikimal. lakra je bil v pravem. Metropola ne pozna razumevanja za u- metnoet, premajhna je in preveč se vsa njena miselnost omejuje na vprašanje želodca in spolnosti, zato je nezmožna ceniti umetnika in njegovo delo. In vendar je to tako žalostno!" Mladenič sanjavih, v za navadne zemljane nedosežne dalje vprtjpii temnimi očmi je priiel v Novi svet, se skušal v njem znajti, spopolniti ter si priboriti priznanje. Trdo življenje je živel pri tem, mnogo hudega skusil. In potem so ga naili tujci, Američani, ga dvignili, priznali, zaceli spoitovati. In so ga vzeli medse kot enakovrednega umetnika, celo nad sebe so ga mnogi dvigali. Iskra pa pri tem ni nikdar pozabil, da je slovenske matere sin. Nikdar ni tega tajil, nasprotno, vedno je to izpovedoval. Potem je po dolgih letih odsotnosti zopet priiel med svoje rojake, da bi živel med njimi. Doživljal je razočaranje za razočaranjem. Tisti, ki bi morali izseljenemu narodu kazati pot kviiku, k luči, so se po svoji moči in na svoje načine trudili, da ga obdrže v vseh pogledih na isti viiini, kot je bil doma, v stari domovini. Samostalnik "kultura" so sicer vedno in ga ie valjajo po svojih jezikih, a kako malo jih je bilo vedno med njimi, ki so bili res tudi kulturni ter se potrudili, da bi priseljenega Slovenca dvignili na viijo kulturno stopnjo! Kultura jim je bila vedno samo pripravna žoga, ki so jo. metali sem in tja v imenu svojih želodcev ln spolnosti. O seveda, če bi se Iskra mogel sprijazniti s temi ljudmi in njihovo igro, bi mu bil obstanek v metropoli zagotovljen -— častili bi ga in ga povzdigovali v deveta nebesa in tudi njegovemu želodcu bi se dobro godilol Ampak Iskra ne more biti takien človek — če bi bil, potem ne bi bil nikdar postal velik umetnik! In ker ne more postati njim enak, ne marajo zanj, ga nočejo videti, ga z nemim prezirom izrivajo iz svoje srede ... In umetnik bo iel —• nazaj med Američane . . . In tile koritarji palčki se bodo moiko repen-čili v blatu, ki so ga sami ustvarili in se iiri vse okrog njih, ikiljili s svojimi z blatom zapaca-nlml očmi po v temi in blatu capljajočih klavrnih postavah svojih zapeljancey ter čvekali o — kulturi in kulturnih podvigih! — Jakob je trpko stisnil ustnice. "Bogme, ne zamerim ti, Pavel, da nam obra-čai hrbet . . . Jaz bi bil na tvojem mestu to že davno storil , . . EJ, nehvaležna je tale naš& metropola umetnikom, ne razume jih in ne dojema, dasi ne samo po svoji lastni krivdi, temveč v veliki meri po krivdi tistih duievnih pritlikavcev, ki se jim je podvrgla — na svojo nesrečo! Da, drugega ti sploh ne kaže, če nočei med nami umreti od lakote . . . Ampak jaz te bom pogrešal .... toliko sem se naučil pri tebi in toliko prepcijetnih ur sem prebil v tvoji delavnici, toliko lepote videl pri tebi ... Ah, pa kaj se hoče . . . prijatelja najdei, a ie ga izgu-bii . . ." Čez Iskrin ostro izklesani zagoreli obraz je iiuiknil prijazen nasmešek in v njegovih velikih, globokih rjavih očeh se je zgenilo nekaj toplega. "Nič ne maraj, Jakob, ie se bomo videli!" ga je prijazno potrepal po ramenu. In potem, ko ga je nekaj časa zamliljcno opazoval, je prejro-iko pristavil: "Sicer boš pa nekoč priiel za menoj . . .H "Za teboj?" ga Je Jakob neverjetni» pogledal. Iskra Je smehljaje se prikimal. "Da, mislim, da bo* priiel . » . Vei, Jakob, mri 11 m- m...'M.* «i../deva, da ti prav tako kot jaz niai ustvarjen za življenje v metropoli . , , pretrdo hrbtenico imai za te ljudi . . . preveč sa-moatojen si sanje . ., Zato ti rečem: Na svidenje kje na Zapadu! ..." (Dalje prihodnjič.) Obsojenci Vladimir Levalik MLADA BREDA IN SLEPLC (Nadaljevanje.) "Gospodična!" se poklonil na kra|ku.> s smešnim dostojanstvom' Odzdravila je, oči so m* ji nasmehnile "N« i/prehodu »eni bila, tain doli, do vode . . ." Je dejala tn Je plavno zamahnila proti polju, "lllad «e ptihaja v deželo, ali solnce »e razliva kakor pijano, o koda bi bilo zaspati takino čudovito jcaensko jutro." "Tudi vi?" je vzkliknil tovar di ae mi—goapodična Breda si ie. j« obstul pogled na črti njenih vedno domišlja, da Je tujka v ustnic. naii h tAl? Ali ne čutite, kako domači ste nam, kako—hm, kako radi vas imamo vsi? Ako nas dane» zapustite, objokovali bi vas kakor sestrico;, vsi, brez izjeme! . . ." "Val? Kdo: vsi?" je vpraiala ltieda z upornostjo, ki JI Je pri-stojala "No. moj brat Homan,—revež! —ta pred vsemi; nepopiano ste »e mu omilila, vi niti ne veste. Sijete mu kakor aolnčni žarki." Dekle ae Je apomnilo njegovih modrih zaatorov; njih hladna luč jI je v misli ovlla duio. in senca jI je legla pod oči. Ven t nar; njegov glas ae ji je zdel ta darle Je bilo lepie tu sunaj, hip kicpak in prijeten. **Zakaf jutranjem aolncu: to—njeno tiv mate vedela4 Morali bi bili Jez-1 Ijenje' »diti, * menoj, bil aem mnogo da- j "In poU»m ja«, ki aem za dva Ije Knktal pojaieva jutri, če Mtkortoliko'" ae je poialil bočete* ^besednik, zasmejal se je, pre- Njeno lu« je zaletelo od-ve ter no, s smešnim pogledom po M»lja. ohilnoati avojega života ne da "Rad«.' Ali'*—* Je dodala tiie- bi počakal, kako «e ^SiiTi ona ' to je pat da ne znam!- K«» je videl, da ostaja resnobna "Prava rec<" ae je ««Smejal jr s potrtim ratočaranjem |irekt gospodar. ribajoč m* pted njo v ml smeh "Alt ne*" je dodat i kolenih oko mu )e zadovoljno*glasom,. ki je gvenel skorajda počivalo na njt. Tega va« na > /alobno , učim, kakor bt trenil Jutri to- "Videla sem va»." je ttprego- vortla Breda po minut! molče-• ( e boste marali*" ae je rdvo- nja. čisto v drugih mislih Me«-jila Breda v dill «te če« bi v , . Lep,, bilo - "Vas" »e )e zavzel s Atroko (»»gledati , , M odkjttoattnoatjo K««iaikoli "in| ' Alittn,H m- je laiVearlrt U, kamotkoliJ jstopii je biti*. "Vi- varnar. V naivni nevernceti mu "Res; vi ne veste, kako rada gledam jezdece: takoj se spom nim vseh pozabljenih pravljic In val konj je krasen; ves črn je!" Ali da," je menil on malo-duino. "Tudi beJega imam, ti «tega. ki ga boste jezdili vi, ku dar pojdeva skupaj na polje. Ali ga hočete pogledati? In ila sta proti hlevu; tam je stal poleg nemirnega tovarnar jevega vranca krasen belec Obrnil Je glavo kakor v pozdrav,I uro ter je pokazal rdeče nozdrvl. PROSVETA "Koman ge je kupil pred petimi leti, ko je bii ie oficir; konj je bil mlad in isker, toliko da je vedel, kaj se pravi sedlo . . . in zdaj stoji tu; le malokdaj ga' kdo zajaie. Se j veste, kako bi ga jezdil—on, siromak?" "Pred petimi leti?" je ponovi-j la Breda zamišljeno, vračaje se nazaj na proeto, ter se je spustila na klop, ki je bila postavljena v senco pred vhodom. "Takrat je bil gospod Roman oficir? In kako da—ah, oprostite . . ." "Tistikrat je priila nesreča," je odgovoril mirno, "ki vam je več ali manj že znana . . . Danes spominja Romana nanjo izgub-jena in nepovračljiva luč oči; in morda še nekaj drugega, ampak—tisto nosi sam v sebi, mi ne vemo, kaj je. Pozna se mu: saj ste videli brazgotino, ki jo ima na sencu?" Breda je prikimala. "Morda vam je pravil vso hi-storijo?^Ne? Lahko da vam jo ie pove; on sam bo znal in vedel »olje, kakor bi pa jaz. Mati je bjla že umrla, pol |eta poprej; oče pa je ie živel in sestra, tista bolehna, ki visi nje slika nad mojo mizo. Lepa je bila, ali ne? n veste, v marsičem podobna vam: v besedah in vedenju . . . Sna tistih, ki so predobre, da i>i umirale s sivimi lasmi.—In Romanova zgodba je pospešila bo-ezen njenih šibkih prsi; oče pa —moj Bog! njega je takrat zadela kap. Prečital je brzojavko, romolel jo je meni, preko mize, pa je naslonil čelo v dlan; in preden sem razbral brzojavko z »<-Mii.—vi si morda ne mislite, cako čudno znore pogledi v takih trenotkih!—preden sem zvedel, kaj stoji v brzojavki, zaro-poče krožnik,—bilo je pri obedu —zažvenketajo vilice in nož in car je bilo na mizi,—oče, obraz kakor škrlat, zagrgra nekaj čudnega, strainega, čisto nerazum-jivega ... in pade, kakor snop. Zvečer je umrl; groza ga je bilo gledati v poslednjem boju . Tovarnarjev obraz se je bil .spremenil; neprijetno je oživela igra črt, roke so pripovedova le s širokimi zamahi, vsebina težke ure se je obnavljala v vsej njegovi prikazni. Grenko treno-tje je bilo padlo med njiju, in Breda je skorajda zaželela konca temu razgovoru. A d očrni se je ženska mehkoba v nji branila žalostne zgodbe, je ravnoista njena natura z radovednostjo prisluhnila k rečem, ki so jih razprostirale tovarnarjeve bese de, in se je ho tihem že bala, da zdajci umolkne ln ne pove ničesar več. PETEK, 9. JANUAHJA sa, 4e oči da so izgubljeno—brJ rešitve, brez upanja, za vse ¿J se do smrti! Tako, da, tako ** J vrgel siromak iz življenja, k*, kor riba, ki plane iz tolmuna * obleži v plitki mlaki na bregJ ter ne more umreti in ne n^j. A pustiva klaurnost; škoda v*I je, da bi vam kvaril jutro z nj veselimi povestmi Bredi je visela rosa na treiialJ nicah. (Dalje prihodnjič) THf mazmc emWTHtlAtSTO INQtiVrftlM. HV6IC.I HA7lOMM.MCM.1M kMM »• da hoče postati oficir! Brez te neumnosti bi bil Roman zdrav in mi veseli; morda bi še živeli vsi, kar nas je bilo! Tako se ne bi spri z življenjem v tisti ga-liški napol vasi, kakršna je. On bi bil moral postati inženir, tr* govec ali makar advokat in politik: toliko ognja je bilo v njem, toliko sil, ko je bil še doma med nami! Včasih, kadar me primejo leteče misli, se mi zazdi, da bi bil preustvaril pol sveta . . . No, pa se je zaljubil v pisano suknjo, in tako se je zgodilo . . . Kaj je moralo biti? Poldrugo leto pred tisto rečjo je prišel na dopust, ves izpremenjen: smeh mu je bil izginil z lic, guba se je bila zarezala v čelo, besede so se mu upirale na ustnicah. In preden je odšel, ko ga je vprašal oče:—Roman, zakaj nisi nič več tisti, ki si bil poprej?—ali verjamete, da se je razjezil nad njim in ga pogledal tako nekako—o, še danes se spominjam!— Papar je dejal, tega pa ti ne vprašuj, in nihče izmed vas. Vi vsi ste grešili nad menoj, prej šnje čase, ko sem bival še med vami; s samo vašo bedasto lju beznijo ste mi ubili dušo, s sa mo vzgojo in skrbjo ste odeli moje življenje v tako ostudno laž, da gorje vam in meni. Zdaj je prepozno, življenje jfe otrova ^ , no, voz hiti po klancu navzdol Pa zakaj Jemoralo biti? je|kdor ga jr suni, ta s0 naj sk(. sa, ko se razbije. Ali pa ne!— je dodal s tisto svojo trmo^-ln to ste opazili, gospodična Breda, da vzkliknil soboaednik z bridkostjo. "Verjemite, še danes ne vem . . . Roman ne pripoveduje, in da bi ga mučil z vprašanji,— tega ne zmorem; pfeveč se mi smili, kajti mojega govoren ja je marsikdaj zgolj grobost, a moje srce je rahlo <9b nesposobnosti. Niti žarka jasnosti ni v tej ht-atorljl; vse sama domnevanja,, ie danainji dan. Ali se čudite? * kUejo življenjsko moč ALI SE VAM OB 4. URI TEMNI? Ali vam popoldne prihajajo znaki je tako neizrekljivo trmast in ponosen!—pa je skočil v kočijo, brez besed, brez slovesa ... Se roke nam ni podal. Poldrugo le to kasneje smo prejeli brzojavko, ki je vzela očetu življenje, mene pa je napotila, da sem se še na večer njegove smrti s pr vim brzovlakom, odpeljal v tisto trikrat prokleto Galicijo. Pridem tja, poiščem njegovo stanova nje . . . Dve ženščini, prva stara, druga mlada, ta lepa, ona grda, obedve s črnimi kuštri in krivega nosu, mi odpreta; mlada se skrije, stara ml pove, da leži Ro man v bolnišnici in da še nt umrl ... In (am sem ga našel, s prestreljeno glavo in brez zavesti; žive duše ni poznal. Ali veste, da sem se razsrdil nad živinami, nad mazači, ko so mi razodeli, da mu riamerjajo oteti življenje in zdravje vsega tele HIE NEW ENCYCLOPEDIA« MACHINE SHOpfl PRACTICE j Spisal gnani profesor na Sievtns Institute of Technology ▼ angleščini GEORGE W. BARNWELL Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velik) knjiga popisuje in v slikah pokab temeljna dela mehanike. Razloži v* natanko, kar mora znati najbolj! mehanik; pojasnjuje vporabo vsakega stroja, orodja in meril. Pouči vat, kako je treba vporabiti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo potrebna,—1001 slik in risb. 576 strani, trdo vezan» knjiga stane 8AMO II.M.—Poštnino plačamo mi. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th ST,j NEW YORK.—Zaloga ni velik Naročite to važno knjigo le da TISKARNA S.N.P.JJ SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dola Tlaka vabila sa veaellce ln ahode. vlslinice. čaanlke. knjig» koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaškem. češkem, angleškem Jeziku ln dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J.. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TUHLARNI Vse pojasnila daje vodstvo tiskarne__Cene smerne. uni}sko dalo prre vrsti •