Leto XXII., št. 4
Ljubljana, sobota 4. januarja 1941
Cena t Din
^piavuuiivu ujubijana, tUialljeva 6 _ Telefon ttev 3122. 3123, 3124, 8125 ilZft mseruim joueiaK: Ljubljana, Seien-burgov. ul — Tel 34»* ln 3392 t»ocii uznjca Marmor: UrajsKi trg
®t- 7 — Telefon 2455. Pouružnica Oeije. Kocenova ulica 2
Telefon St 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-Hana $t 17 74»
Znanilci novih važnih dogodkov
Spet se množe glasovi, da smo tik pred novimi važnimi dogodki na mednarodnem področju, tako vojaškimi kakor diplomatskimi. Te domneve se opirajo na dejstva, ki jih ni mogoče prezreti.
Gotovo je, da moramo smatrati zatišje zadnjih dni samo za prehodno fazo." Pioti koncu preteklega leta se je tako na bojiščih kakor v diplomatskem pogledu razvil nov položaj, ki je bil v marsičem v nasprotju z vsem dotedanjim razvojem. V vojaškem pogledu je Velika Britanija na nekaterih bojiščih prevzela pobudo v svoje roke, medtem ko ji je na diplomatskem področju posredno ali neposredno koristilo novo stališče Zedinjenih držav in deloma tudi Rusije. Pričakovati je bilo, da tudi tabor velesil osi ne bo ostal dolgo pasiven nasproti temu razvoju. Mimo novih diplomatskih korakov so se nakazovale na obzorju tudi spremembe v taktiki na bojiščih. Oboje je danes dejstvo.
V diplomatskem pogledu vzbuja spet pozornost evropski jugovzhod, kjer sta velesili osi že pred nekaj tedni razvijali izredno diplomatsko delavnost. Ta se je tedaj zaustavila ob Bolgariji, kakor smo o tem že pisali. Sedaj pa prihaja prav Bolgarija spet v %spredje zanimanja. Povod za to so dale v zadnjem času razne zunanjepolitične izjave, ki smo jih slišali iz Sofije in o katerih ne bi mogli reči, da so skušale ustvariti popolno jasnost glede bolgarske politike. Sedaj se je tem izjavam pridružilo še potovanje bolgarskega ministrskega Dredsednika Filova na Dunaj. Uradno se to potovanje sicer utemeljuje z zdravstvenimi razlogi, toda poročila iz najrazličnejših virov nakazujejo kot največjo verjetnost tudi diplomatske razgovore Filova v Nemčiji, najbrž z nemfkim zunanjim ministrom Ribbentropom. Za to govori med drugim okol-nost, da spremlja bolgarskega ministrskega predsednika na njegovem obisku v Nemčiji nemški poslanik v Sofiji. Pozornost vzbuja v tej zvezi tudi pisanje nemških listov, po katerih se zdi izključeno. da bi se Bolgarija še nadalje upirala priključku k novemu evropskemu redu kakor sta si ga zamislili velesili osi. Bolgarski listi pa zlasti poudarjajo. da moraio biti »še v tem letu zagotovljene vse bolgarske življenjske koristi.«
Na drugi strani opažamo, da skušata velesili osi tudi v vojaškem pogledu spremeniti svojo dosedanjo taktiko in si na drugačni osnovi porazdeliti ločene in skupne naloge. Tako smo te dni či-tali o odhodu italijanskega letalskega zbora, ki je doslej sodeloval z nemškimi letalskimi silami v napadih na Anglijo. medtem ko je vrhovno poveljstvo nemške voiske istočasno sklenilo odpo-slati v Italijo poseben nemški letalski zbor. ki bo sodeloval z italijanskimi letalskimi silami v borbd proti Veliki » Britaniji na sredozemsko-afriškem bojišču.
Nemčija ln Italija pa se najbrž ne mislita omejiti samo na ta del vojaškega sodelovanja v bližnji bodočnosti. Vojaški strokovnjaki prav te dni znova razpravljajo tudi o možnostih močnejšega nemškega angažiranja na južnih bojiščih. Glede poti, po katerih bi se moglo to zgoditi, navajaio konkretrn, tri, ono preko Alp po železnicah, ono preko Rumunije ter končno ono preko zapadne Evrope, preko Francije in Španije.
Vojaški strokovnjaki nevtralnih držav izražajo glede prve možnosti nekaj splošnih pomislekov, ki se tičejo na eni strani ranljivosti železniških zvez. na drugi pa velike ovire, ki jo predstavlja :za kopno vojsko morje, ako ga ni mogoče obvladati z mornarico. Glede druge možnosti opozarjajo na kočljiva vprašanja, ki so zvezana s prehodi čet preko nekaterih držav, v kolikor si na primer na področju evropskega jugovzhoda ne moremo zamišljati neposrednega stika med vojskami obeh vojnih taborov brez naklonjenega stališča nevtralnih držav, zlasti nevtralnih velesil, kakor na primer Rusije, ki vedno boli opozarja, da se brez njenega pristanka ne morejo izvršiti spremembe na področjih ki jih smatra za svoje »varnostno območje« O tem se je prav v zadnjem času veliko pisalo.
Glede tretje možnosti opozarjajo vojaški strokovnjaki na še nerazčiščeno stališče Francije in Španije. Glede prve smo iz raznih virov prav zadnje dni slišali, da je Nemčija postavila vichyjski vladi ult'mativne zahteve, kar naj bi potrjevalo informacije, da so odnošaji med Nemčijo in Francijo po Lavalovi izlo?itvi iz Petainove vlade dejansko prekinjeni. V Berlinu pa označujejo te vesti za brszsmiselne, češ da s pravnega stal:šča po sklenitvi premirja s Francijo sploh ni mogoče govoriti o kakih rednih diplomatski odnošajih. sicer se pa v odnošaiih med obema državama ni prav nič spremenilo, odkar sta se Hne 24. oktobra 1940 sešla kan-celar Hitler in Maršal Petain. Glede Španije prevladujejo za sedaj glasovi, da se še ne misli zaplesti v konflikt,
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din
Uredništvo:
Ljubljana. Kn ali je v a ulica a. teleton 3122, 3123. 3124. 3125. 3126; Manoor, Grajski tre št i. telefon St 2455 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev L, telefon št 65
Rokopisi se oe »rraftajo
ESI
Napad na Bardio
Včeraj zgodaj zjutraj so po močni topniški pripravi prešle avstralske čete v nas!cc!c in prebile prvi utrjeni sektor italijanske trdnjave Bardie v Libiji
Kairo, 3. jan. j. (Reuter) Vrhovno vojno poveljstvo britanskih čet na Bližnjem vzhodu poroča, da so danes v zgodnjih jutranjih urah avstralske čete s podporo tankov izvršile močan napad na italijanske obrambne črte pred Bardio ter predrle italijanski obrambni sektor okrog bardijske trdnjave. Operacije se v redu nadaljujejo.
Kakor je bilo mogoče dodatno zvedeti, so avstralske čete po močnem pripravljalnem ognju topništva z vso silo naskočile italijanske utrdbene postojanke, pri čemer se je skupini tankov posrečilo prodreti daleč za prve italijanske obrambne črte. V italijanski obrambi je v veliki meri sodelovalo tudi bombno in lovsko letalstvo, ki je poskušalo s strojniškim ognjem in bombardiranjem ovirati angleške čete, dočim italijansko topništvo nasprotno ni bilo posebno aktivno. Podrobnosti o trenutnem položaju pred Bardio še niso znane.
Kairo, 3. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
Libija: Tik po nastopu zore so davi avstralske čete s podporo tankov prodrle v en sektor obrambnega sistema okoli Bardie. Operacije se nadaljujejo.
Z drugih bojišč ni ničesar poročati.
London, 3. jan. s. (Reuter). K današnjemu uradnemu komunikeju iz Kaira o vdoru v bardijski obrambni sistem, pripominjajo v merodajnih angleških vojaških krogih, da gre sicer morda za enkrat samo za napad na zunanji utrdbeni sistem okoli Bardie, da pa je morda današnji napad tudi že začetek velikega angleškega napada na Bardio. Vsekakor bo od prvega uspeha današnjega napada odvisno, če bodo Angleži pričeli že takoj a splošnim napadom na Bardio ali ne.
V	angleških vojaških krogih ob tej priliki ponovno opozarjajo, da Bardia ni samo močna trdnjava, temveč je bila tudi glavno oporišče za vso italijansko vojsko, ki je operirala proti Egiptu. Bardio močno ščiti več pasov utrdb, ki jih tvorijo bunkerji, strelski jarki, pasti za tanke itd. Posadka razpolaga tudi s težkim topništvom.
Italijansko poročilo
Rim, 3. jan. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi v svojem 210. službenem vojnem poročilu o borbah v Afriki:
Na obmejnem področju Cirenajke je naše topništvo močno obstreljevalo sovražne mehanizirane skupine in pomorske sile. Naši bombniki so ponovno napadli neko sovražno prednje pomorsko oporišče ter ladje ob obali. Ena sovražna križarka je bila zadeta. Druga letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala motorizirane skupine sovražnika na fronti pri Bardii in v puščavi. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča.
V	vzhodni Afriki nI bilo nikakega posebnega dogodka.
Silen letalski napad na Tripolis
Kairo, 3. jan. s- (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
V	noči od srede na četrtek so izvedli angleški bombniki dva močna napada na ladje v pristanišču v Tripoiiju. Pri prvem napadu so bombe padle na južnovzhodni pomol ob katerem je bilo zasidranih 5 kri-žark. Več požarov je bilo povzročenih med hangarji za hidroplane. Bombardiran je bil tudi carinarniški del pristanišča ln je bila ena ladja zadeta. Med hangarji za hidroplane so nastale še nove eksplozije in novi požari Med drugim napadom je nastalo med carinarnicami 5 požarov in tri eksplozije, verjetno na ladjah, Id so bile tam zasidrane. Dve veliki motorni ladji sta bili zadeti. Gosti oblaki dima so pokrivali bombardirano področje. Požare je bilo z letal videti 60 milj daleč.
V	Zapadni puščavi je bilo Izvedenih več novih letalskih napadov na Bardio. V noči na četrtek so bili povzročeni požari med skladišči in zgradbami v mestu. Včeraj sta bila izvedena dva nova napada v glavnem na zbirališče motornih vozil in na utrjeno taborišče zapadno od mesta. Povzročena je bila znatna škoda, kar so potrdila lovska letala na izvidniških poletih.
Nad vzhodno Afriko je bilo izvedenih
mnogo izvidniških poletov, toda m ničesar važnega poročati.
Z vseh teh operacij z vseh front so se vrnila vsa angleška letala.
Potopitev italijanska podmornice
London, 3 jan s (Reuter). Admiralite ta javlja. Angleška podmornica »Thunder bolt« je s torpedom potopila italijanske podmornico, ki je bila pod eskorto na pot v neko oporišče, ki je zasedeno od sovraž nika. Ko je angleška podmornica izstreli la torpedo, se je dvignili nad sovražno pod mornico visok steber vode in sledila ie močna eksplozija Ko sita dim m vodni curek izginila, je molel iz vode samo en del sovražne podmornice m sicer v strmem kotu. Kmailu nato je podmornica popolnoma izginila pod vodno površino. Tri oborožene ribiške ladje, ki so tvorile spremstvo sovražne podmornice, so potem z globinskimi bombami napadle angleško pod-
mornico. toda brez uspeha Smatrati je kot gotovo, da je bila sovražna podmornica res potopljena
Angleška podmornica »Thunderbolt« je bivša podmornica »Thetis* katere tragedija je leta 1939 pretresla vet. svet Kakor je znano, se je tedai podmornica »TheMs« v bližini obale severnega Walesa potopila na poskusni vožnji Sto oficirjev in mornarjev je tedaj izgub'lo življenje Podmornico je kasneje uspelo potegn ti iz morja in je službena preiskava mi/marškega ministrstva ugotovila, da nesreče ni zakrivila kakršnakoli napaka v konstrukcij' Zaradi tega j« bila podmornica »Thttis« popravljena nato pa prekrščena na ime »Thun-derboilt«
Streli na letala
Rdečega križa
Rim, 3. jan. j (Štefani) »Popolo di Roma« poroča, da so angleška letala pričela bombardirati tudi nasprotna letala Rdečega križa, katerih nalogr Je edino ta, da pomagajo ponesrečenih mornarjem ln letalcem. ki so bili sestreljeni v morje oziroma ki so se rešili s potopljenih ladij. >P0
polo di Roma« pripominja, da je neiavno neko angleško letalo obstreljevalo neko letalo Rdečega križa navz ic temu, da so se na njem povsem jasno videli znaki Rdečega križa. K sreči je obstreljevancmu letalu uspelo pobegniti in doseči svoje oporišče.
London, 3. jan. j. (Reuter) V zvezi z Italijanskimi obdolžitvami o obstreljevanju letal Rdečega križa pripominjajo na me-rodajnem mestu v Londonu, da je angleška vlada že pred časom! ugotovila, da Nemci uporabljajo letala Rdečega križa tudi za izvidniško službo. V teh okoliščinah seve a ni mogoče računati s tem, da bi mog'a ta letala čuvati pred napadom mednarodna pogodba o Rdečem križu, sprejeta v ženevi.
Kito napada ladje
v južnem PaciSUcu
Hongkong, 3. jan. s (CBS). Po tukajšnjih informacijah je napade na angle ke ladje v južnem Pacifiku izvršila neka oborožena trgovska ladja, ki |e priplula na Dailnji vzhod pod angleško zastavo.
Petalnou triumuirat u Franciii?
Vladne posle bo vodil sedaj pod maršalovim vodstvom triumvirat, ki ga tvorijo admiral Darlan, general Huntzinger in zunanji minister
Flandin .
New York, S. jan. j. (Ass. Press.) Iz Vichyja poročajo o dalekosežni preosnovi francoske vlade Namesto dosedanjega kabineta je bil pod vodstvom maršala Fetalna ustanovljen triumvirat, ki ga tvorijo admiral Darlan, vojni minister general Huntzinger ter zunanji minister Flandin. Ta triumvirat bo prevzel večino ministrskih resorov ter bo trojica z maršalom Petainom na čelu dejanski predstavljala celotni novi francoski režim.
V političnih krogih v Vichyju smatrajo, da pomeni triumvirat na čelu Francije ponovno znatno ojačenje položaja maršala Fetalna, ker bo dejanska vodilna osebnost v novem sistemu ostal le maršal Petain. Kakor se naknadno doznava, je minister brez portfelja pri ministrskem predsedstvu Baudoin podal ostavko na svoj položaj.
Vichy, 3. jan. a (Ass. Press) Uradna agencija Havas označuje vesti o popolni reorganizaciji francoske vlade in ustanovitvi triumvirata Darlan - Huntziger -Flandin kot preuranjene. Uradno potrjen je doslej samo odstop ministra Baudoina.
Dve francoski vojni ladji žrtev eksplozij
Vlchy, 3. jan. s. (Ass. Press.) Francoska admiraliteta javlja danes popoldne v posebnem poročilu, da sta se francoska podmornica »Sphaz« ln pomožna vojna ladja »Rome« potopili po močnih eksplozijah, ko sta bili na poti lz Casablance v Dakar. Ladji sta bili potopljeni verjetno s torpedi neznane podmornice. Katastrofa je zahtevala 74 smrtnih žrtev med francoskimi mornarji.
London, 3. Jan. s. (Reuter.) V angleških uradnih krogih pripominjajo, da v trenutku, ko je bil Izveden napad na obe francoski vojni ladji med Casablanco ln Dakarom, ni bilo nobene angleške podmoi niče v bližini dogodka. Najbližja angleška podmornica Je bila oddaljena 500 milj, kakor je ugotovila uradna preiskava.
Razveljavljeni mandati
poslancev in senatorjev
ženeva, 3. jan. (DNB.) Tukajšnji listi poročajo iz Vichyja, da je v kratkem pričakovati dekreta o razveljavljenju mandatov cele vrste senatorjev in poslancev. To bo veljalo v prvi vrsti za tiste parlamentarce, ki so jim že s prejšnjimi sklepi vzeli francosko državljanstvo in ki z ne morejo opravljati nobene javne funkcije na Francoskem. Med njimi so publicist Henri de Kerillis, bivši minister Pier-re Cot, baron Maurice de Rotschlld Itd. Mandat bo razveljavljen tudi židovskim
poslancem ln senatorjem, ker jim nova francoska zakonodaja ne dovoljuje opravljanja aktivnih političnih funkcij.
Uspeh de Gaulleovega novoletnega poziva
London, 3. jan a (AFI.) Iz Francije poročajo, da je imel poziv generala de Gaullea, naj na Novo leto val Francozi v zasedenem in nezasedenem delu države od 14. do 15. ure ostanejo doma m ne gredo na ulico, velik odziv. Ulice v Franciji so bile ob tem času skoro povsod popolnoma prazne.
Rooseveltov delegat
pri angleški vladi
Washington, 31. jan. s. (Ass. Press) Predsednik Roosevelt je sporočil danes na kon-
ferenci tiska, da je sklenil imenovati bivšega trgovinskega ministra Harryja Hop-kinsa za svojega osebnega predstavnika pri angleški vladi v Londonu. Hopkins bo odpotoval na svoje mesto že v kratkem in bo izvrševal svojo funkcijo, dokler ne bo imenovan novi ameriški veleposlanik pri angleški vladi. Hopkins ne bo imel ofi-cielno položaja poslanika, vzdrževal pa bo stalno najožje stike z angleško vlado.
Roosevelt je dalje napovedoval, da bo ameriška vlada dala takoj v gradnjo 200 novih trgovinskih ladij s po 8500 tonami. Gradnja bo stala 300 do 350 milijonov dolarjev. Prve ladje iz te serije bodo dograjene že v teku enega leta.
K Hopkinsovem imenovanju pripominjajo v poučenih krogih, da spada Hopkins od nekdaj med najožje Rooseveltove sotrudnike.
Filov na Dniaafu
Značilen bolgarski glas o potrebi skrajne previdnosti v bolgarski zunanji poSitiki
BLTMlTU
vsaj ne pred popolnim raz čiščenjem položaja v Franciji
Iz tega zaključujejo vojaški strokovnjaki, da ostaja za Nemčijo slej ko prej glavno bojišče Anglija, glede katere je stalno odprto vprašanje tako zvane invazije ali vpada z vsemi oboroženimi silami. Tu pa se še bolj ko kjerkoli drugje postavlja vprašanje časa, kajti izven dvoma je, da pridobiva splošna vojna proizvodnja tem večji pomen za nadaljevanje in tudi odločitev vojne, kolikor bolj se vojna zavlačuje. Pomen časa pa je v nekem medsebojnem razmerju porazdeljen na oba vojna tabora. Uspešnost ameriške pomoči Veliki Britaniji je odvisna predvsem od naglice, s katero se izvršuje; od te naglice pa je na drugi strani odvisna tudi nujnost poprejšnjega nemškega posega v razvoj. V tem je trenutno smisel ogromne oboroževalne tekme med obema vojni-
ma taboroma. To pa tudi opravičuje domnevo, da so novi važni dogodki na obzorju.
Za razumevanje položaja moramo končno pripomniti, da se Amerika angažira za Veliko Britanijo ne le s pošiljanjem vojnega materiala, temveč tudi s posredno diplomatsko pomočjo. Prav te dni nam nakazujejo vesti diplomatsko akcijo Amerike v raznih državah. Tako se ameriški veleposlanik Phillips vrača na svoje mesto v Rim »s posebno misijo«. S posebno misijo prezidenta Roosevelta nastopa tudi novi ameriški veleposlanik v Vichyju admiral Leahy, medtem ko ie zelo agi-len tudi ameriški poslanik v Madridu Weddel. Istočasno zaseda ameriški kongres, ki bo v kratkem razpravljal o znanem Rooseveltovem predlogu glede odstopa vojnega materiala ameriške vojske Veliki Britaniji.
Sofija, 3. jan. r. V zvezi z nenadnim odhodom ministrskega predsed.uka Fi o-va na Dunaju je zbudil v polit čn h in diplomatskih krogih veliko pozornost članek. ki ga ie objavil sofijski »Praz učili vesnik« pod naslovom »Državna zunanja politika«, v katerem Diše med drugim:
Kolikor boli je mednarodno življenje komplicirano in zamotano. toliko boli moraio biti do izkušnjah in pravilrem pojmovanju na svoiem mestu oni. ki državo vodijo, kajti najboli neodpravljive so napake v zunanji politiki. Od balkanske do sedanje vojne smo d:živeli kričeče primere usodnih napak. Te napake so najboljši nauk in najboljša pobuda in opomin, da postODamo sedai modro in pazljivo, da smo čuječi in previdni, a tudi smeli kadar krenemo na pot. ki naj nas dovede do postavljenega cilia Bolgari trpimo zaradi prevelike iskrenosti in odkritosrčnosti ter se še nismo privadili, da se varujemo pred iluzijami, ki si jih sami ustvarjamo ter drvimo za fata-mor-ganami. ki so daleč od neposrednih nalog naroda, borečega se za boljšo bodočnost. ki io ie pokopala trag!čna pretek ost Sedai ie bodočnost znova pred nami in zahteva od nas vseh. da imamo vedno na umu eno. celi mesci so lahko koristni, a ena sama zamujena minuta ali nespametno izkoriščen trenutek lahko cokoplie vse nade.
Rim, 3. jan. o. V zvezi s potovanjem bolgarskega ministrskega predsednika FHova na Dunaj, w se razširile v tukajšnjih političnih krogih informacije, da ni izključeno, da bo Filov ob priliki že napovedanega sestanka z Ribbentropom, razpravljal z nemškimi državniki o eventualnem pristopu Bolgarije k trojnemu paktu.
Švicarske informacije
Curih, 3. jan. o. Tukajšnji 4isti objavljajo informacije iz Budimpešte, po katerih tudi že na Dunaju priznavajo, da se bo Filov sestal z Ribben-tTopom. Zatrjuje se, da želi Nemčija dobiti določene informacije o zadržanju Bolgarije glede na najnovejši razvoj političnih prilik. V Sofiji, Bukarešti in Ankari so namreč soglasno mnenja, da bo Nemčija v najkrajšem čas« sprožila svoj odločilni napad proti Angliji. Okoliščine, da k> italijanski leta'ski zbor podali nazaj v Italijo in da je v Italijo krenil tudi poseben nemški letalski zbor, nikakor ne pomenijo, da bi Nemčija opustila tak svoj načrt. Poleg tega pa
je zavladala spet precejšnja napetost v odnošajih med Rumunijo in Madžarsko. Železna garda v svoji akciji nič več ne prikriva, da si želi revizije dunajske arbitražne pogodbe in da je na njenem programu tudi vrnitev Besarabije Rumunijl
„Piccolo" o naših odnosih do Bolgarije
Rim, 3. jan. o. V zvezi s potovanjem bolgarskega ministrskega predsednika Filova na Dunaj, je objavil tukajšnji »Pic-colo« zanimivo poročilo o jugoslovensko-bolgarskih odnošajih. Med drugim pravi:
Politični krogi v Jugoslaviji so mnenja, da bo Bolgarija pozvana opraviti važno funkcijo pri udejstvitvi vojaških in diplomatskih načrtov osi. V Beogradu so prepričani, da se je Bolgarija, sodeč po zadnjih zunanjepolitičnih razpravah v Sofiji, j priključila politiki miru, da pa je kljub te-| mu ostala še nadalje na svojem revizio-! nističnem načrtu. Niti revizionizem, niti zveze Sofije z Rimom in Berlinom v Jugoslaviji ne povzročajo nikakega vznemirjenja Tudi če bi se Bolgarija, kakor kažejo nekateri znaki, odločila za pristop k trojnemu paktu, Jugoslavija nima razloga, da bi se vznemirila Edino, kar bi moglo vznemiriti duhove v Jugoslaviji, bi bila izrecna proklamacija bolgarskih revizioni-stičnih teženj. Ni pa v Beogradu še znano, kakšno reakcijo bi pristop Bolgarije k trojnemu paktu izzval v Turčiji.
Madžarska in Jugoslavija
Budimpešta. 3. jan. p. V m~dž -sitih političnih krogih ie izzvala velijo poz urnost izjava, ki io je dal madžarski poslanik v Beogradu baron Bika cz Bessenvi zastopniku novosadskega lista »Regeli Ujsag«. V svoji izjavi pravi madžar~Jd poslanik, da bodo postali v novsm letu odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko še tesnejši.
Odnasi med Rusijo In Rumunijo
Moskva, 3. jan. br. (CBS) Iz Bukarešte je prispel v Moskvo ruski poslanik Lav-rentijev. V tukajšnjih diplomatskih krogih se je zvedelo, da se Lavrentijev za enkrat ne namerava tako kmalu vrniti na svoje službeno mesto. Nadalje opozarjajo, da je moskovski radio snoči sprožil hud napad na Rumunijo. Na vsak načfn so to znamenja resne napetosti v odnošajih med obema sosedoma na Dunavu.
t
CARDIFF - BREMEN - EMDEN
V ptovračilo za angleški napad na Bremen, so nemški bombniki v noči na petek srdito bombardir ali Cardiff, Angleži pa so znova napadli Bremen in razen tega še vojno luko Emden
Krajevne faorfae v Albaniji
Na vseh delili bojišča se vrste napadi in protinapadi brez bistvene spremembe položaja
London, 3. jan. j. (Ass. Press) Nemško letalstvo si je v minuli noči izbralo za poglavitni cilj svojih napadov na Anglijo važno angleško luko Cardiff v južnem Wallesu. 2e v zgodnjih večernih urah je priletela prva velika skupina nemških bombnikov, ki je na običajni način najprej spustila nad mesto in luko veliko število svetlobnih raket, nato pa pričela metati na mesto in pristanišče nebroj zažigalnih bomb ter težkih rušilnih projektilov vseh kalibrov. Za prvo skupino nemških bombnikov je v kratkem presledku priletela ze nasledna in so si tako valovi nemških letal sledili zaporedoma več ur. V mestu so nemške bombe porušile celo vrsto trgovinskih in stanovanjskih poslopij, skladišč in trgovin ter zanetile zelo mnogo požarov, s katerimi se je gasilstvo borilo še v dopoldanskih urah, ko je slednjič uspelo vse požare omejiti.
Mnogoštevilni prebivalci, ki so se po noči groze davi vrnili iz zaklonišč proti svojim domovom, so na mestih, kjer so stale Ejlhove hiše, našli kupe razvalin, ki so zapirali cele ulice. Posebno hudo je trpelo središče mesta, kjer je škoda zelo občutna. Tu je našlo pod razvalinami stanovanjskih poslopij smrt tudi večje število ljudi, števila žrtev še ni bilo mogoče ugotoviti, ker je nedvomno mnogo trupel še pod ruševinami. Porušenih je bilo tudi več upravnih poslopij. Nadalje sta bila popolnoma porušena dva kinematografa. V pristanišča, kamor so nemška letala prav tako vrgla izredno veliko število rušilnih in zažigalnih bomb, je mnogo škode na pristaniških napravah in posebno na pripravah za nakladanje premoga.
Protiletalsko topništvo je otvorilo na napadalce silovit zaporni ogenj, ker pa so se nemška letala držala v veliki višini, jim r.i bi?o mogoče preprečiti dostopa nad mesto. Po iziavah prebivalstva je bila noč tegi napada najhujša, kar jih je doslej prrživelo katero mesto v južnem Walle-su. Napad na Cardiff se lahko primerja po silovitosti z napadi na Portsmouth in Bri-stol.
London, 3. jan. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju:
Sovražna letala so razvijala tekom današnjega dne manjšo aktivnost, v glavnem nad obalnimi predeli Anglije. Na neki točki ob obali Kenta, so bile vržene bombe.
Povzročena škoda je majhna, človeških žrtev ni bilo.
Kes&ško službeno
vajno poročilo
Berlin, 3. jan. br. (DNB). Vrhovno !>>• ve. jot v o nemške vojske ie davi objavilo naslednje službeno vojno poročilo:
Skupine nemških bombnikov so včeraj pounevi bombardirale obj.kte v v,.h. dni obali Ve.ike Britanije. V strmoglavskem poletu ie bil napaden neki angleški prednji stražni čoln. ki ga je zadela težka bomba. Čoln se ie potopil. V noči na 3. januar m močnejše skupine bojnih letal kot povračilo za angleške napade na Bremen napadle pristaniške naprave in mesto Cardiff in odvrgla nanje mnogo bomb vssh kalibrov. Mnogo požarov je bilo opaziti deloma še na razdaljo 100 km.
Angleška letala so bombardirala dve mesti v severni Nemčiji. Pri tem je bilo spet zadetih več hiš in neka bolnišnica sredi izključno stanovanjskih okrajev. Požare. ki so nastali v nekaterih skladiščih in tovarniških objektih, pa je tovarn ška protiletalska zaščita takoi posasila. tako da ni nastala nikake omembe vredna škoda voinoeospodarekeea in vojaškega značaja. Skupno je bilo 8 mrtvih in 20 ranjenih.
Priprave za vpad
v Anglijo
London, 3. januarja. AA. (Tass). »Da:ly Sketch« je objavil načrt, kako misli Nemčija izvesti vdor v Anglijo in pravi, da so nemški načrt dobili iz nevtralnih virov. ki jim ie treba zaupati. Namčija bi po tem načrtu izkrcala svoje čete na ss-vernovzhodnem angleškem obrežju. Zlasti bi se izkrcali okiopni oddelki skupno z delovaniem padalcev. Te čete bi mora'e čim boli globoko vdreti v angleške industrijske pokrajine in pri tem uničevati vse okoli sebe. da bi nastala oanlka med prebivalstvom To je prvi načrt..
Po drugem načrtu bi bilo za vdor v Anglijo potrebnih najmanj 600.000 vojakov. Ta armada bi s hitrimi prodiranji odcep la London od ostalih angleških pokrajin. Izkrcali bi se na šest raznih mestih in sicer med Aberdeenom in Dors^tcvm. Največji oddelki bi prodirali skozi grofiji Sussex in Kent.
Podvigi angleškega letalstva
London, 3. jan j. (Reuter). Angleško letalstvo je tudi v minuli noči nadaljevalo svoje napade na Nemčijo in zasedeno ozemlje. Letalsk- ministrstvo pravi v svojem službenem poročilu, da je bil ponovno bombardiran Bremen, vendar pa napad ni bi! tolikšnega obsega, kakor v noč; od srede na četrtek. Bombardirani so bili zopet doki ladjedelnice in bencinske rafinerije. Ko so angleška letala priletela nad mesto, so opazila, da na več krajih še zmerom divjajo požari zaneteni v prejšnji noči. Pri ponovnem bombardiranju so bili ti požari še nadalje razširjeni, zanetenih pa je biflo tudi več novih požarov Letalci, ki so se vrnili iznad Bremena, pripovedujejo, da zaradi slepitve v Bremenu divjajočih požarov niso mogli natančno ugotoviti učinka bomb.
Razen Bremena je bila nada'je hudo bombardirana luka Emden. Napad na Emden je bi! že 29, kar jih je dr slej angleško letalstvo izvršilo i-a to važno nemško pomorsko oporišče.
Angleška letala so nadalje v minuli noči bombardirala tudi še razne vojaike ob-
jekte v Amsterdamu. Eno izmed angleških letal se s teh poletov ni vrnilo
Tajno angleško orožje
Vashington, 3. jan. s. (Tass). Associated Press poroča, da smatrajo v ameriških vojaških krogih z oziram na nedavne napovedi angleškega letalskega maršala Dow-dinga, češ da razpolagajo Angleži s tajnim orožjem proti nemškim nočmm letalskim napadom, da obstoja to orožje morda ▼ uporabi infrardečih žarkov, s katerimi bo mogoče nemška letala tudi ▼ temi opaziti.
Skrčenje obrokov mesa v Angliji
London, 3. jan. s. (Reuter). Minister za prehrano lord VVoOlton. je pojasnil danes, zakaj je bilo treba s prihodnjim ponedeljkom skrčiti obroke mesa v Angliji. Dejal je, da so ladje, kj so doslej dovažale meso v Anglijo, sedaj deloma potrebne za prevoz municije in vojnega materiala za angleško vojsko na Bližnjem vzhodu, ki je nedavno proti Itailijauom dosegla tako velike uspehe.
Vojni izdatki Avstralije
Melboure, 3 jan j. (Reuter). Avstralski finančni minister Fadden je sporočil, da bo Avstralijo v letošnjem letu veliala vojna najbrže okrog 300 milijonov avstralskih funtov Finančni minister je pripomnil, da bo letošnje leto gotovo najbolj kritično
ter mora zaradi tega tudi Avstralija z vsemi močmi finančno prispevati, da se prebrodi ta kritični čas.
Potopljeni parniki
New York, 3. jan. j. (DNB). Ameriški urad objavlja, da so brli v zadnjem času dodatno potopljeni še naslednji parniki: Škotski tovorni parnik »Maiden« (6993 ton), angleški tovorni parnik »Kenbans ; Head« (5225 ton), norveški tovorni parnik »Kong Halfdan« (1456 ton), tovorni parnik »ConvaAlaria« (1996 ton) in tovorni parnik »Gunborg« (5720 ton).
New York, 3. jan. j. (AR) Pomorska varnostna služba Mackay Radio je preko svojih postaj prestregla SOS klice nekega parnika, ki je sporočil, da je bil 500 mrtj severozapadno od Dakarja in 500 mdj južno od Teneriffe torpediran. Imena torpe-dirane ladje ni bilo mogoče ugotoviti. Ze lo verjetno pa je, da je torpediran parnik angleška tovorna ladja »Nalgora« (6579 ton), ki je v ponedeljek s pozicije 1000 milj severno od ameriške obale brezžično javila, da jo zasleduje neka neznana ladja.
Švedska izgubila
že 58 parnikov
Stockholm. 3 januarja. AA. (Štefani). Od začetka vojne je Švedska izgubila 85 parnikov, ki so bili ali torpedirani. aili pa so za vozili na mine. Njihova tonaža je znašala skupno 196.000 ton. Utonilo je 506 mornarjev.
Bombe na Dublin
Na irsko prestolnico |e bi3o v noči na petek in včeraj popoldne vrženih več bomb — Energičen protest
v Berlinu
Dublin, 3. jan. j. (Reuter). Irski poročevalski urad objavlja naslednje službeno poročilo o nočnem letalskem napadu ca irsko prestolnico:
Davi ob 3.55 je neko letala katerega narodnosti ni bilo moroče ugotoviti, vrglo eno bombo na avenijo Dovvnore, ki tvori del južne krržne ceste v Dublinu. Bomba ie porušila dve hiši, dočim ie tretjo hudo poškodovala Več hiš v bližini je bilo lažje'poškodovanih 20 ljudi j2 bilo ranjenih, toda nihče ni bil resneje poškodovan. Nekai minut po eksploziji je krenil na krai incidenta batilion irske obrambne vojske ter ie pomagal pri pospravljanju razvalin. Eksplozija je bila tako močna, da se ie stre-lc m"sto r*al č naokoli. Eksplozija je odnašala op~ko s streh, utirala okna in stene. Šipe v oknh so popokale v okrožja pol milje od mesta, kjer ie udarila bomba.
Dublin, 3. jan. s. (Columb!a B. S.). Danes ob 13.40 je bil izveden nov letalski
napad na Dublin. Več neznanih tujih letal je vrglo na irsko prestolico več bomb. Podrobnosti še niso znane.
Dublin. 3. jan. s. (Reuter). Irsko zunanje ministrstvo ie objavilo danes popoldne uradni komunike' v katerem piavi:
Uradna preiskava je u?otovila. da so bile eksplozivne in zažgalne bombe, ki so bile vržene včeraj na več mast na Irskem. nemškega porekla. Zaradi teta js irska vlada naročila svojemu odoravn:ku poslov v Berlinu, da vloži pri nemški vladi energičen protest proti kršitvi irskega ozemlja s strani nemških letal, kakor tudi proti izgubi življenj in uničenju zasebnega imetja, ki so jih povzročile eksplozije in požari. Irska vlada zahteva tudi popolno povračilo škode ter odreditev uspešnih ukrepov nemške vlade, da se preoreči ponovitev takih do~odkov. Preiskava o izvoru -bomb. ki so bile vržene na nekai drugih mestih na Irskem, se še nadaljuje.
Anglija želi posodite?
trgovinskih ladij
Vprašanje prevoza blaga za Veliko Britanijo z ameriškimi parniki je naletelo na odpor
Washington, 3. jan. s. (CBS.) Ob priliki današnje otvoritve parlamentarnega zasedanji je slišati mnoga ugibanja, v kakšni obliki bodo Zedinjene države najprej pomagale Angliji v smislu Rooseveltovega načrta za posoditev vojnega materiala. Smatrajo, da bo Anglija najprej prosila za posoditev ameriških trgovinskih ladij. To vprašanje je za Anglijo dokaj pereče, ker cenijo, da so Nemci in Italijani v dosedanjem poteku vojne potopih skupno že 400 do 500 trgovinskih ladij, oziroma takih nevtralnih ladij, ki so vozile angleško blago.
Najbrž bo Anglija prosila tudi za nove ameriške rušilce. Smatrajo, da je v zvezi s tem že novi gradbeni program ameriške vojne mornarice, ki določa zgraditev 40 novih rušilcev in 30 lovcev na podmornice.	A
New York, 3. jan. j. (Un. Press.) Kakor poročajo iz ameriških mornariških krogov, je angleška vlada v Washingtonu predložila načrt, po katerem naj bi ameriško trgovinsko brodovje prevzelo promet na vseh tistih pomorskih progah preko Tihega oceana, po katerih so doslej vzdrževale promet angleške trgovinske ladje.
Ta načrt pa je v Washingtonu naletel na precejšnjo opozicijo. Proti njemu so nastopil razen ameriških gospodarskih krogov tudi politični krogi, ki sodijo, da ameriška trgovina ne sme sklepati dogovorov in snovati organizacij, ki se bodo morale po končani vojni zopet opustiti. Taki načrti bi utegnili ameriški trgovini več škodovati Kakor pa koristiti. Razen tega naglašajo v ameriških gospodarskih krogih, da že danes ameriško trgovinsko brodovje ne more z lastnimi sredstvi upravljati vsega prometa. Samo 42% vsega blaga, ki se izvaža iz Zedinjenih držav v razne prekomorske kraje, prevažajo ameriške ladje. Zaradi tega Zedinjene države nikakor ne bi mogle s svojim bro-dovjem prevzeti plovbe na rednih preko-morskih črtah preko sedanjega obsega.
Zaradi vseh teh pomislekov ni mnogo verjetno, da bi ameriška vlada anglešl načrt odobrila.
Hullove izjave
Washlngton, 3. januarja. AA. (DNB.) V zvezi z izjavami, da namerava Anglija svoje trgovsko brodovje umakniti s Tihega oceana in da bi angleško blago prevažali ameriški parniki, je zunanji minister Hull včeraj zastopnikom tiska izjavil, da mu angleška vlada ni dostavila nobenega takega predloga. Dokler se to ne bo zgodilo, ni mogoče izjaviti ničesar podrobnega, prav tako pa ni mogoče izjaviti, ali bi se tak dogovor strinjal z zakonom o nevtralnosti.
Zunanji minister Hull je tudi izjavil, da ameriška vlada nikdar ni razpravljala o
neki izjavi angleškega zunanjega ministrstva, ki pravi, da je položaj Anglije resen in da bi Amerika morala s svojimi vojnimi ladjami in parniki v konvojih prevažati blago v Anglijo. Organizacija konvoja v Anglijo bi bila nevarna, je podčrtal Roosevelt, in bi se s tem tudi moral menjati zakon o nevtralnosti. Kakor je znano, se je predsednik Roosevelt pred kratkim izrekel proti spremembi zakona o nevtralnosti.
Vprašanja Gsllupovega zavoda
New York, 3. jan. AA. (Reuter.) Znani Gallupov zavod je zastavil naslednje vprašanje: Ali je bodočnost naše domovine odvisna od angleške zmage? »Da« je odgovorilo 60%, 26% je odgovorilo »ne«, ostali pa niso jasno povedali svojega mnenja. Na vprašanje, ali bi Anglija izgubila vojno, če bi Amerika nehala pošiljati vojni material, jih je 62^ odgovorilo »da«. 8% »ne«, 7% pa ni jasno povedalo svojega mnenja.
Izvina sSena v Španiji
Madrid, 3. jan. br. (SDA) V severni Španiji je zavladala izrecno oftra zima. Temperatura je padla globoko pod ničlo. V Madridu in mnogih drugih pokrajinah besni razen tega si en vihar, ki je povzročil pravo raz ';3janje. V M" 'ridu je mnogo hiš tako poškodovanih da so jih moraii izprazniti Mnogo ljudi je bilo ranjenih na ulicah od opeke, ki je pacala s stich. Tramvajski promet je i-ocela prekinjen. Madrid je docela odrezan od severne Španije, ker je tudi železniški promet zaradi silnih snežn:h žametov skoro docela ustavljen. Iz Madrida vozijo vlaki proti severu samo 25 do 30 km. Avtobusni promet je ustavljen ker je zaradi snežnih viharjev vsako čiščenje cest j nemogoče. V bližini Aville je obtičal v snegu ekspvesni vlak. Kljub prizadevanju ga tfosedaj še niso mogM oprostiti iz snežnega in ledenega oklepa. Telefonske zveze so po večini prekinjene. Pretrganih je tudi mnogo električnih dal novoaov, tako da so cele pokrajine brez električnega toka.
Tudi v Gibraltarski ožir.i besni si'na burja. Pomorski promet je docela ustavljen. Neki tovorni parnik se je o*trgal ter ga je vihar zanesel do La Liene, kjer je n zvedel na plitvini. O rozdeianiih, ki jih je povzročilo neurje v drugih pokrajinah Španije, doslej še niso znane podrobnosti.
M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
Rim, 3. jan. br. (Štefani) O dogodkih na grški fronti Je objavilo vrhovno poveljstvo italijanske vojske v svojem današnjem 10 službenem vojnem poročilu:
Na grški fronti so bili na nekaterih sektorjih odločno odbiti sovražni napadi lokalnega značaja. Naše čete so v pogumnem protinapadu pognale sovražnika v beg in ujele nekaj grških vojakov. Sovražna letala so bombardirala Elbasan. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev.
Grška poročila
Atene, 3. jan. j. (A. R.) Severno od Hi-mare so grške čete včeraj izvršile nekaj močnih napadov na italijanske postojanke ter so ponovno pridobile kakih 5 km na terenu. V prodiranju proti severu so po nepotrjenih vesteh grške čete prekoračile že reko Benče (Benčica), ki teče od Tepele-nija v jugozapadni smeri. Italijanske čete so se tu postavile v bran, poskušajo« za vsako ceno ustaviti grško prodiranje, ki vse bolj grozi presekati iz Tepelenija v Va-lono vodečo cesto, ki je izrednega pomena za italijanske vojaške transporte. Italijanska obramba pa Je bila v prvi fazi strta ln so Grki v naskoku potisnili Italijane preko reke BenCe. Ob tej priliki so Grki zaplenili tudi precej vojnega materiala, med katerim je 12 topov, 20 strojnic in mnogo pušk. Ujetih je bilo okrog 500 italijanskih vojakov. Italijani poskušajo sedaj z močnimi protinapadi iztrgati Grkom pridobljeno ozemlje onkraj reke Benče.
Na centralnem frontnem sektorju se nadaljujejo boji na višavju, severnozapadno od Klisure in okrog Tepelenija. Tudi tu so grške čete po naskokih pehote, pri katerih so imele precejšnje žrtve, nekoliko napredovale ter zasedle vas Dobranje (Dobre-nika), ki leži približno 20 km jugovzhodno od Berata. Prodiranje v tej smeri ima Be-rat za glavni cilj. kakor je cilj prodiranja na južnem frontnem sektorju Valona. Med tema dvema mestoma italijanske čete nimajo za vojaške premike na razpolago skoraj nobenih prometnih potov, razen ceste Valona-Tepeleni-Klisura-Berat, ki pa je že resno ogrožena.
Na severnem frontnem odseku so bile operacije pehote zaradi slabega vremena zelo omejene. Topniški dvoboj med Italijanskimi ln grškimi višinskimi postojankami se nadaljuje. Italijanske čete so s postojank ob vhodu v dolino reke Skumbe in Devolija izvršile nekaj krajevnih protinapadov proti grškim postojankam, pri čemer 90 dosegle nekai delnih uspehov.
Letalstvo je sodelovalo v bojih večinoma samo na južnem frontnem sektorju, k°r severneje še zmerom ovira večje le^ske akciie - zelo slabo južno vreme z nizkimi oblaki.
Atene, 3. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčili javUa: Včeraj so angleški bombniki izvedlj m^an napad na Elbasan. Napad je imel znaten uspeh. Vse bombe, tako eksplozivne kakor tudi zažigalne, so padle v središče mesta in na glavno ulico. Izbruhnili so trije veliki požari. Neka velika zgradba v sred:šču mesta je bila zadeta ter so se dvignili pomeni iz nje. Tudi vojaške zgradbe na severnem bregu reke so bile menda zadete. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta.
Novi grški uspehi
Atene, 3. jan. br. (CBS) V tukajšnjih vojaških krogih so se danes razširile službeno še nepotrjene vesti, da so se pojavile na osrednjem sektorju grške prednje čete že 8 km pred Elbasanom. Grški topovi so že pričeli obstreljevati mesto.
Pri Moskopolju so izvršili Italijani včeraj popoldne hud protinapad, v katerem so sodelovali tudi večji oddelki tankov. Grške čete so pritisk vzdržale, nasprotnika odbile in mu prizadejale znatne izgube. Včeraj in danes se italijanska letala skoraj niso pojavila nad fronto in grškim zaledjem, ker je bilo vreme zelo neugodno.
Nadalje pripominjajo v tukajšnjih vojaških krogih, da Grki, ki prodirajo po dolini reke Devoli, že resno ogrožajo albanske petrolejske vrelce Italijani so že pričeli odvažati razne črpalke in druge naprave za pridobivanje petroleja v Italijo. Poleg tega so se Grki že polastili enega dela rudnikov kroma pri Podgradcu, drugi del teh rudnikov, ki leže južno od El-basana, pa je moral zaradi angleških in grških letalskih napadov prekiniti sleherno delo.
Nemška pomoč Italiji na grški fronti
Carigrad, 2. jan. j. (AFI) Posebni dopisnik agencije AFI poroča, da postaja nemška pomoč Italiji na albanski fronti od dneva do dneva izdatnejša, čeprav se zaenkrat čuva še v strogi tajnosti Kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, je 50 nemških prevoznih letal, tipa Junkers, zaposlenih pri prevozu italijanskih čet v Albanijo. Po drugih informacijah, ki pa še niso potrjene, so pričeli v vrstah italijanskega letalstva napadati grške postojanke tudi že nemški lahki bombniki in strmoglavci. Prav tako pravijo poročila iz Albanije, da so nemški tehniki udeleženi pri gradnji italijanskih utrdb severno od Podgradca. Nemška letala v čedalje močnejših skupinah prihajajo iz nemških obmejnih letališč v Italijo.
O sodelovanju nemškega vojaštva na albanski fronti doslej še ni bilo mogoče dobiti nikakih zanesljivih informacij, dejstvo pa je, da se italijanske redne čete v Albaniji v čedalje večjem številu nadomeščajo z italijansko milico. Vsak dan prihajajo na albansko fronto z letali novi močni odredi miličnikov.
Vstsško gibanje v Albaniji
Carigrad, 3. jan. j. (AFI) Po poročilih iz Albanije, se tamkaj zmerom bolj širi vsta-ško gibanje. Vstaške čete so mestoma že tako močne, da resno vznemirjajo in motijo delo Italijanov v frontnem zaledju. Italijanska uprava v Albaniji je pričela z energičnimi represalijami, ki pa rode baš obraten uspeh in tirajo zmerom nove ljudi v vstaško gibanje. V severni Albaniji ter na severovzh iu v ofomeinih krajih je bilo mnogo 1; Ji zaradi vstaške?a gibanja ustreljenih. Navzlic temu se neprestano ponavljajo umori Italiianov, zlasti v Tirani in Skadru, kier je albansko vstaško gibanje najmočnejše. Temu pokretu. ki stremi po vzpostavitvi starih prilik, ^a-čeljujeta zlasti rodbini Crnosrlavič in Oa-nibeg. Treba pa je ugotoviti, da to eiba-nje. ki stremi po povratku kralja Zoga, še ni posebno popularno, je dolžnost in velika odgovornost, vožnja z
Z naše meja
Ohrid, 3. jan p. V odseku reke Osum na pogorju Čomori v smeri proti Berntu se je oddelek grške vojske spopadel z italijanskimi četami ki so se utrdile na važnih višinah. Borba je trajala več ur ter so Grki zavzeli vas iz katere so se Italijani prej umoknili. Zatem so Grki prešli v napad ter zavzel' tud« važne višine, s katerih so se Italijani prav tako po hudem odporu umaknili. Na postojankah pri reki Devoliju je topovsko obstreljevanje trajalo ves dan, večjega premikanja čet pa ni bilo. Na grški in italijanski strani izkoriščajo sedanje zatišje, ki ga narekuje slabo vreme in hudo deževje, za utrjevanje postojank. Na področju gornjega toka reke Skumbe je prišlo do krvavih spopadov, vendar pa večjih izprememb pozicij ni bilo. Na vsej fronti je bilo močno aktivno tako italijansko kakor tudi grško in angleško letalstvo.
Stiske hrvatskih
mestnih občin
Zagreb, 3. jan. o. Ta mesec bo sklicana nujna seja zveze hrvatskih mest. Razpravljali bodo o mestnih proračunih. Kakor znano so na zadnji seji pooblastili zagrebškega župana kot predsednika zveze, da v nujnih primerih skliče take seje županov vseh hrvatskih mest
Na dnevni red bo prišlo predvsem vprašanje prehrane mestnega prebivalstva ter rezerv hrane, ki si jih morajo oskrbeti mestne občine Mestni župani so se že izrazili za to. da se uvedejo karte za kruh in za nekatere druge življenjske potrebščine ter nadzorstvo nad izdelovanjem, razdelitvijo in konzumom koruzne moke. Sirokovniaki banske uprave so županske zahteve v glavnem sprejeli na znanje in obliubili, da bodo mestnim občinam preskrbeli tudi potrebna finančna sredstva za nabavo rezervnih živil.
Najnujnejši razlog za takojšnje sklicanje zastopnikov mest pa je odredba hrvatskega finančnega zakona, ki ukinja mestne doklade na neposredne državne, odn. banovinske davke. Zaradi te odredbe so vrženi iz ravnotežja vsi proračuni mestnih občin in bo takoi treba poiskati nove vire mestnih dohodkov.
Umor ppliciif^ega
stražnika v Zagrebu
Zagreb, 3. jan. o Zagrebška policija je izdala nocoj naslednji komunike:
»Dne 2. januarja ob 1. ponoči so našli policijskega stražnika Milana Lovriča mrtvega v neki samotni ulici v zagrebškem predmestju Sigečice. Pri preiskavi se je ugotovilo, da je bil pokojnik ubit s strelnim orožjem. Po dosedanjih rezultatih preiskave je pričakovati, da bo neznani morilec prijet.«
Odlikovanje itaHjamkega generalnega konzula v Zagreba
Zagreb, 3. jan. o. Danes dopoldne je pod-ban dr. Krbek obiskal italijanskega generalnega konzula Giovannija Cobbla ter mu izi očil red sv. Save H. stopnje, s katerim so ga odlikovali kraljevi namestniki na pred-
log hrvatskega bana. Obenem je raročil rea sv. Save IV. stopnje tudi konzularnemu tajniku dr. Fortunatu Beccafigu.
Sprememba zakona o lekarnah
Beograd, 3. jan. p. »Službene novine« objavljajo uredbo ministrskega sveta o iz-premembi zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili. Po tej uredbi lastnik lekarne ne more prenesti dovoljenja za lekarno s prodajo inventarja na drugo osebo. Ce postane lastnik iz zdravstvenih razlogov nespof»ben za nadaljnje upravljanje lekarne, potem se za lekarno določi upravitelj. Ce lastnik umre, ima njegova vdova pravico do uživanja dohodkov lekarne in sicer do ponovne poroke. Nadalje imajo pravico do uživanja dohodkov od lekarne mladoletni otroci umrlega lekarnarja.
Ocenitev škode na Sušakn
Sušak, 3. jan. o. Komisija, ki je imela nalogo ugotoviti škodo, ki so jo povzročila tuja letala pri bombardiranju Sušaka, je zdaj zbrala podatke o tej škodi na osnovi 116 predloženih prijav, ki so bile kontrolirane. Na ta način se je ugotovilo, da je bilo prizadejane skupno za 2,577.000 din škode. Ker pa računajo, da bo komisija naknadno prejela še nekaj prijav, je proračunsko določila še nadaljnjih 250.000 din na račun te naknadno prijavljene škode, tako da znaša škoda po njeni oceni dejansko 2,827.000 din.
Podražitev plina v Zagrebu
Zagreb, 3. jan. o. Upravni odbor mestnih gospodarskih podjetij je povišal ceno plinu. Ukrep se je uveljavil že s 1. januarjem. Izdan je bil zaradi težav, ki so nastale pri dobavah premoga za plin. V zadnjem času so bile cene tega premoga povišane že za sto odstotkov. Premog se uvaža večinoma iz Nemčije. Uradni tečaj marke pa je bil nedavno povišan na 18 din.
Po novi tarifi bodo plačevali plin pri konzumu do 10 kubičnih metrov po 4 din, mesto po 3.50 za meter, pri konzumu od 10 do 500 hubičnih metrov po 3.25 mesto 2.75. Pri konzumu nad 500 komičnih metrov na mesec pa po 2.50 mesto po 2.29 za meter. Cene plinu so se tako povišal* za 11 do 18 odstotkov.
Maši kraji in ljudje
Železničarji o svoji službi
Poučen članek v njihovem stanovskem glasilu
V novoletni številki »Glasnika železničarjev in brodarjevtc, ki izhaja v Beogradu, je objavljen naslednji članek ki bo zaradi aktualnosti zanimal tudi našo širšo javnost:
Potrebno je. da še razmotrivamo o znanih nezgodah pri Sevnici in Blanci. Navedlo nas je na to dejstvo, da se širijo govorice, da zastopajo nadrejene oblasti stališče. da mcraio neposredni krivci teh nezgod edini nositi vso odgovornost in — razume se — tudi prenesti in pretrpeti vse posledice te odgovornosti. Na ta način se hoče zadovoljiti zakonskim predpisom
Dolžnost naša pa je, da ponovno in še ir. še dokažemo in pokažemo, kje je glavna ;krivda. da je do teh nezgod prišlo in do katerih bo kod prisilo če so razmere bistveno ne bodo spremenile Obelodanit* se mora. pod kakšnimi pogoji se vrši služba na tej progi, kaj se vse zahteva od uslužbenca, kakšna je obremenitev proge, s kakšnimi pomanjkljivimi varnostnimi napravami se danes razpolaga — v dobi vsestranskega tehniškega napredka Pou-dariati je pa tudi treba, v kakšnih žalostnih življenjskih razmerah živi osebje in da ni zmožno prenesti vse napore ki se od njega zahtevajo Mizenr pretemki v času vednega zviševanja cen ne morejo kriti vseh izdatkov, da bi bili uslužbenci dobro hranjeni m oblečeni, da bi bile njih družine preskrbljene, da bi zmogli ves napor, ki ga služba zahteva Naš klic na pomoč je brez odmeva Primer za navedeno nezgodo so neposredni krivci prometniki Na tej progi vrše službo v večini uradniški pripravniki D >bro je znano, kak-.na je n;;hova plača. — tisoč dinarjev Kako naj živi uslužbenec svojemu stanu primerno s tako plačo!
Tnda vrnimo se k službi sami Višek prometa je bil na tej progi dosežen po navedeni nezgodi ter bomo za primer obremenitve osebja vzeli čas od 7 do 20 decembra Oprli se bomo na številke, kolikor so nam dostopne, kot najsigurnejši dokaz.
Dnevno je v prometu do šestdeset vlakov Torej je propustna mor proge prekomerno izrabljena. Zamude vlakov v navedeni dobi so bile ocromne Vlaki so prihajali na postajo Zidani most. to je končno postajo te enotirne proge zamujeni sledeče:
do 100 minut je bilo zamujenih 130 vlakov do 200 minut	« 34 vlakov
do 100 minut	« 36 vlakov
do 400 minut	« 59 vlakov
do 500 minut	« 44 vlakov
do 600 minut	« 37 vlakov
do 700 minut	« 17 vlakov
dr> 800 minut	«	8 vlakov
do 900 minut	«	2 vlakov
Do 100 minut so bili v večini zamujeni potniški vlaki. Voznoredno ni prispel niti
en vlak Višek je dosegel vlak štev. 676 dne 20. decembra, ki je dospel zamujen 1101 minuto. In drugi: vlak štev 665 je potreboval za 76 km dolgo progo reci in piši 25 ur.
Razumljivo je, da zahtevajo te ogromne zamude tudi enako ogromno število preloženih križanj, saj je v postajah zabeleženih preko 100 do 150, celo do 170 križanj v enem dnevni. Dokaz je tudi temu primerno veliko število prejetih in oddanih brzojavk, saj dosega v 20 dneh mesca decembra v vseh postajah skoro številko 10.000, torej povprečno dnevno po 400-500. Brzojavni vodi so do skrajnosti izkoriščeni in jasno ie, da so prav tako tudi brzojavci izrabljen'.
Poleg vsega je bilo celo izdana odredba. da se vlaki štev 42, 44 46 in 48 ne smejo pretrasirati Kakšne so posledice, kaže naslednje v dobi od 7 do 15 decembra je bilo od skupnega števila 40 zamu-
jenih: do 200 minut 3 vlaki, do 300 5, do 400 7, do 500 8, do 600 10, do 700 5, do 800 2. Koliko dela napravijo tako zamujeni vlaki, ve in lahko razume le osebje, ki vrši službo na tej progi. Pri prihodu v končno postajo enotirne proge so imeli vlaki po 20 križnih nalogov, na njih pa napisanih po 30 preloženih križanj. Veliko je število predpisov, naredb itd., ki jih mora osebje vedeti in paziti na njih točno izvrševanje. poleg tega še ogromno število križanj, katerih spregled lahko rodi kot posledico odpust iz službe.
Razvidno je iz teh kratkih podatkov kolikšno je dello osebja, pri čemer so prizadeti vsi: od prometnika, preko brzojavca in kretnika do strojevodje in vlakovodje in do poslednjega zavirača. Po tem in takšnem delu je treba meriti njihovo odgovornost. Kdor je objektiven io bo tudi pravilno odmeril Pričakujemo pa tudi, da bo uprava prav tako uvidela m razumela, da uslužbenci niso glavni krivci ter bo ta primer presodila po težkočah, s katerimi je bila zvezana služba, ki so jo izvrševali na tej progi.
Socialna pomoč revnim jetičnim bolnikom in njihovim družinam
Zlata Gjungjenčeva, članica beograjske opere, naša dolgoletna članica in ljubljen-aa gledališkega občinstva, bo nastopila prvič v letošnji sezoni v nedeljo zvečer kot Violetta v Verdijevi »Traviati«. V ponedeljek popoldne pa bo pela Puccinijevo »Ma-(larac Butterfly«.
Protituberkulozna zveza v Ljubljani ie prosila vse pri nji včlanjene krajevne edi-nice naj ustanove posebne sklade za socialno pomoč revnim jetičnim bolnikom in njihovim družinam Ta sklad naj bi bil v prvi vrsti namenjen članom in družinam, da se s podeljeno podporo prepreči predčasni odhod iz sanatorija odnosno bolnišnice in da se na bolnikovem domu samem izboljšajo prehranjevalne in higienske razmere Zveza je za prvo potrebo radi ustanovitve teh skladov dotirala krajevne edi-nice na sedežih protituberkuloznih dispanzerjev z zneskom 40000 din. Nadaljnja denarna sredstva pa se bodo zbirala iz dohodkov vsakoletrega protituberkuloznega tedna posebnih prireditev in nak'onil ter z raznimi subvencijami Podpore se bodo dovo'ieva!e samo ob sodelovanju s pristoj-n;m dispanzerjem ki bo presodil potrebo podpore tudi z zdravniškega stališča in sicer samo za čas nesposobnosti za delo ter samo v primeru do-kazane potrebe, kar bo potrdila pristojna občinska uprava, krajevna protituberkuilozna liga sama, župnijski urad itd.
Ker so denarna sredstva tako posameznih krajevnih protituberkuloznih lig kakor tudi Protituberkulo-zne zveze same omejena, se Protituberkulozna zveza po tem potu obrača na slovensko javnost z nujno prošnjo, naj po svojih močeh prispeva za te sklade da se na ta način okrepi proti-jetično skrbstvo ter omili beda številnih naših jetičnih bolnikov. Nujno potrebno je, da se v tekočem Jetu protijetično skrbstvo čim bolj poglobi in da posamezne edinice Protituberkulozne zveze razprede-jo mrežo svojega človekoljubnega delovanja do zadnjega gorskega naselja.
Bolj kot kdaj prej moramo prav v se-
danjih resnih časih ko ne vemo kaj nam prinese jutrišnji dan. skrbeti za zdravje naroda, ki bo mora' dati iz sebe vse kar bosta zahtevala od njega kralj in država. Za vsak. tudi najmanjši prispevek, ki naj se nakaže na čekovni račun št. 15-531, bode naši revni jetični bolniki globoko hvaležni.
Slovenskim županom
Protituberkulozna zveza v Ljubljani, katere ciilj in namen je, da mora vsak slovenski človek, tudi najrevnejši, biti deležen najkoristnejšega in najuspešnejšega zdravljenja. ako zboli na jetiki, se obrača na vse slovenske župane oziroma občinske odbornike. da zagotove v občinskih proračunih posebno kred'tno postavko, ki bo služila protijetičnemu skrbstvu.
Ze lani mesca maja je Protituberkulozna zveza v posebnem pismu prosila vse slovenske župane, da izposlujejo za »Sklad za zdravljenje jetičnih bo'nikov« pri Proti-tuberkulozni zvezi kredit najmanj po 1 000 din. Geslo lanskega protituberkuloznega tedna »Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške postelje« je še vedno aktualno in ga je treba baš v sedanjih časih z vso resnostjo izvajati Vse sflovenske občine bi za protituberku-lozno borbo lahko brez posebnih žrtev zbrale v enem letu nad 400.000 din, ako uvažujemo. da je na ozemlju naše banovine 407 mestnih, trških in kmetskih občin, od katerih bi premožnejše mogle prispevati tudi večje zneske. Zato prosimo vse gospode župane, da pri sestavi občinskih proračunov za leto 1941-42 uvažujejo potrebe protijetičnega skrbstva in da svojih najboljših močeh podpro naša človekoljubna prizadevan ja
Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Grčarice, Gotenico alf J«k»ov Keb. Ns stotine voz in vagonov vseh vrat lesa jo šlo po državni cesti na nakladalno postajo v Ribnico in od tod v svet. Tak promet je še danes po tej cesti
Pred leti je bila v južnem deta doline napravljena cesta, ki preseka dolenjevaško polje in veže Ddlenjo vas z Lipovcem. Po tej cesti se bo v doglednem času usmeril del celotnega ogromnega prometa Ribniške doline, ko bo urejena nakladalna postaja v Lipovcu Kakor čujemo, bodo začeli takoj pomladi graditi vse potrebno, da se načrt čimprej izpelje.
Tudi cesta Dolenja vas—Ribnica, ki je bila pred leti temeljito popravljena, razširjena in dvignjena, je zaradi obsežnega prometa vsako leto razrvana V zadnjem času se je začeto tudi prevažanje hlodov in rezanega lesa 9 tovornimi avtomobili, kar je seveda močan udarec za naše voznike. Zato bo usmeritev dela prometa po drugi cesti imela za posledico, da bo državna cesta v lepšem redu. Tako ne bo večnih pritožb od strani turistov m izletnikov, ki potujejo po tej cesti na Sušak.
Z novo prometno žilo ▼ Ribniški dolini, ki bo krajša od sedanje, bo raslo tudi zanimanje za razne vrste lesno industrijo. Tako se je lansko leto ustanovila tovarna za impregniranje brzojavnih drogov v Prigorici, ki kar dobro obratuje in pošilja v svet dobro robo. Brez dvoma bo z novo prometno žilo in z ustanovitvijo nakladalne postaje gospodarstvo Ribniške doline zelo poživljeno. Prav je, da se tudi temu delu doline posveča malo več pozornosti. saj razni načrti, obljube m prošnje počasi dozorevajo Tako je n. pr. vprašanje vodovoda v dolnjem delu doline še vedno nerešeno, čeprav je življenjskega pomena za prebivalstvo k: pije umazano, nezdrave vodo iz miakuž in potekov.
Patriarhova beseda
V četrtek zvečer so poslušalci radia po Jugoslaviji prisluhnil a posebnim zanimanjem govoru poglavarja srbske pravoslavne oerkve, g. patriarha dr. Gavrila. V krasno izbranih besedah, zajetih iz svetega pisma, jc poždcl božični mir, nato pa raz-
ložil, zakaj mora biti vsak vernik usmo-ljen do revnih in pomoči potrebnih. Gmotno bogastvo ne sme biti nikomur ideaL Današnja doba odkriva zlorabo človekove volje v najvišji meri. Toda treba je ved»> ti: »Kdor siromaku kaj podari, Bogu posodi in mu bo po zaslugi vrnjeno!« — Pri-občujemo sliko patriarha dr. Gavriila ob mikrofonu v Beogradu.
Sestro svoje snahe je ustrelil
Pokoriti se bo moral v kaznilnici 12 let
Gospodarstvo
doline
bo poživljeno z novo nakladalno postajo v Lipovcu
Dolenja vas, 31. decembra
Že nekaj let se je kazala potreba, da bi se del prometa v Ribniški dolini usmeril proti postaj ici Lipovcu v južnem delu. Zdaj bodo tu uredili nakladalno postajo, ki pa bo čez nekaj let postaila važno težišče za južni del Ribniške doline. Ministrstvo za promet je že ugodilo prošnji,
Zaenkrat gre ves promet iz ogromnega Auerspergovega gozdovja po državni cesti v Ribnico, kjer so velika skladišča lesa. V južnem delu doline se začenjajo nepregledni gozdovi, ki so z agrarno reformo prišli v last banovine in jih upravlja »Začasna uprava razlaščenih gozdov« s sedežem v Kočevju. Kaj pomeni to lesno bogastvo tudi za prebivalstvo Ribniške doline, se je pokazalo pred leti, v času gospodarske krize, ko so bila zaprta tržišča tudi za naš les in je cena padla sramotno nizko. Grozeča tišina je vladala tedaj po vodnih in parnih žagah v vsej dolini; saj je znano, da so žage v Ribniški dolini nanizane ob cesti kakor jagode na rožnem vencu in dajo dobršnemu delu prebivalstva poglavitni zaslužek. Ob kruh so tedaj bili šte-
vilni vozniki, delavci, prekupčevalci, trgovci, gospodarji, cele družine. Ko so se pred leti odprla tržišča za naš les, je bil spet poživtljen promet v dolini. Spet so se vrstili »furmani« drug za drugim v JelendoL
Celje, 3. januarja
Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Ceiju se je začela davi razprava proti 581etnemu preužitkarju Francu Ster-garju iz Slogonskega v občini kapelah pri Brežicah zaradi umora.
Obdolženi Franc Stergar ln njegova žena Terezija imata sina Franca, ki se je leta 1932 poročil s Frančiško Molanovo. Slednja je imela sestro Rozalijo, ki se je leta 1933 poročila z Andrejem Radanovičem.
Lani 17. oktobra popoldne sta odšla Andrej Radanovič in njegova žena Rozalija s svojim otrokom na njivo v Lazah v Slo-gonskem. Radanovič in stari Stergar sta mejaša Ko sta bila Racianovičeva zaposlena na svoji njivi, je prišel po poljski poti stari Stergar ki je imel lovsko puško na rami. Ko je prispel do Radanoviča, ga je vprašal, kdo je vozil po mejaški poti, nakar mu je Radanovič pojasnil, da so Bogo-vičevi peljali buče. Nato je Stergar vprašal Radanoviča, ali je vozil tudi on. Radanovič je to zanikal in pripomnil, da sme vendar tudi on voziti po tej poti. V potrditev teh besed je stopil Radanovič na pot in napravil po njej nekaj korakov. Stergar pa ga je pričel zmerjati in odganjati. V tem je stopila k njima 381etna Rozalija Radancvičeva. Pritraila je svojemu možu in dejala, da ima tudd ona pravico hoditi po tej poti. Stergar je jezen skočil k njej, jo pahnil z roko in zakričal, naj se odstrani. Takoj nato je stopil dva koraka nazaj, snel puško z rame, pomeril na Radanovi-čevo in sprožil, šibre so zadele Radanovi-čevo ter prodrle skozi rebra ▼ prsno duplino, poškodovala pljuča in srce ln tudi želodec. Radanovičeva se je takoj zgrudila in je na mestu izdihnila. Radanovič je prestrašen pograbil svojega otroka in pobegnil. Stergar je pomeril s puško tudi za njim, k sreči pa v puSki ni bilo naboja-
Nato Je Stergar dejal Mihi Pšeničniku ut Jožetu Požarju, ki sta delala v bližini na svojih njivah, naj spravita Ra/danovičevo domov. Potem je odšel domov, odložil puško in šel javit orožnikom.
Franc Stergar je priznal dejanje. Izjavil je, da je izvršil dejanje v veliki razburjenosti in da se ničesar ne spominja. Zdravniški izvedenec dr. Alfred Fišer Je izjavil, da skuša Franc Stergar simulirati duševno bolezen.
Zaslišanih je bilo več prič. Obdolženčeva žena Frančiška je povedala, da je njen mož zelo nevozen, pred nekaj leti ga je zadela lehna kap in prestal je tudi težko operacijo. Od takrat je bil razdražljiv in nagle jeze. Sodišče je spoznalo Franca Stergarja za krivega zločinstva umora ter ga obsodilo na 12 let robije, trajno izgubo častnih pra\"ic in plačilo povprečnine v znesku 800 din.
Kaj fe pa to ?
Novo1 Nič pogretega,
kar zdajle Vam povem:
dne januarja petega
— pred »svetim Kraljem trem« —
ste vsi povabljeni lepo
v dvorano tja v Kazino,
kjer mnogo kratkočasja bo
in pa — najboljše vino.
Šentpetrski Cinl-Metod
pripravil kar cel koš dobrot
za vaše bo želodce
in prav izvrstne godce.
Bodi staro, bodi mlado
vse, kar zavrti se rado
naj v Kazino prihiti
v plesu se razveseli!
Kdor pa bo doma ostal
prav do smrti mu bo žal!
KINO MATICA - tet 22-41
Predstave danes ob 16. in 19. uri. Radi izredne dolžine filma zadnja predstava
BETTE DAVI S, CHARLES BOY£R
prvič kot igralski par v pretresljivi ljubavni drami!
Režija: AN ATOL LITVAK
Produkcija: WARNER BROSS.
ob 21.15.
' i i
-Tp'
Kulturni pregled
Slovenska simfonična
glasba
Dan pred koncem starega leta je Združenje jugoslovenskih glasbenih avtorjev (UJMA) priredilo koncert, ki je bil prvotno namenjen za 16. december. Verjetno bi bil ta datum ugodnejši za obisk koncerta, ki je na predzadnji december močno odrekel, tako da je prireditev pokazala pritlično šibko zanimanje.
Spored sam je bil dovolj pester in po izbiri avtorjev zanimiv, kakor tudi obsežen po dolžini skladb. Njegov pretežni del so zavzemala dela Slavka Oster ca, čigar svojevrstna glasbena osebnost Je prišla tako do tehtnega in izčrpnega izraza. Ostale skladbe sporeda, so bolj služile njegovemu delu v izpopolnilo, saj je bilo zanimanje osredotočeno na največje delo tega večera, Osterčevo simfonijo.
Na prvem mestu je stala Osterčeva skladba »Ouverture classique«. Krepki, svečani začetni tema uspešno uvede koncertno razpoloženje; žal preide v nadaljnjem poteku v drobnjičavo in bolj orna-mentalno muziciranje. čigar zanimivost s tem pa: a. Vendar je oblikovno prav uvertura najbolj koncentrirano skladateljevo delo tega sporeda in nedvomno v ozkem okviru nekoliko šablonsko izbrane materije učinkovito Glede načelnega stališča nasproti usmerjenosti Osterčevega sloga, ki je skupen določeni kompceitorni šoU, čd-je srediSči sta bila svojčas Praga in Dunaj, bi bilo treba daljše obrazložitve, za
katero v ozko odmerjenem prostoru koncertnega poročila ni prostora: razvidno pa bi utegnilo biti iz mnogih mojih dosedanjih estetsko-kritičnih razmotrivan daljšega obsega.
Druga točka večera, Lajovčeva simfonična pesnitev »Pesem jeseni«, je oila pričakovana z največjo napetostjo, saj se je avtor po skoraj 201etnem odmoru znova posvetil orkestralni produkciji, katero je bil zapustil s »Caprice-om«. Prvi vtis nove skladbe je prepričanje, da sd je skladatelj ostal zvest v vseh karakteristikah svojega ustvarjanja: široke spevne melodične linije, jasno harmonsko kacencira-nje. pastozno zasnovana zvočnost. Skoraj da je orkester prenasičen: preplet kontra-punktskih linij utrpi v jasnosti zaradi pre-obloženosti zvočnih barv. Ponekod se diti-rambično dvigne do zavzetnlh viškov, vendar je osnovno razpoloženje skladbe otožno, odpovedno, kakor ustreza naslovnemu smislu. Interpretacija prav tej skladbi ni bila docela adekvatna in je bilo opuščenih mnogo prilik dinamičnega ln ekspresivne-ga razmaha.
Na tretjem mestu je bila Osterčeva simfonija, ki je prav za prav suita simfoničnih stavkov, kajti pod nazivom simfonija si običajno predstavljamo določeno oblikovno enoto, zgrajeno v dognanih formah sonate in ostalih ustrezajočih oblik. Pravilnejši je podmaziv »Quafcre pižces
Prof. Slavko Osterc
symphoniques«, kajti dejansko so posamezni stavki zase zaokrožene celote brez nujne vsebinske in idejne povezanosti. Najbolj uspel se mi zdd prvi stavek, ki mestoma očituje prav svojstveno melodično in harmonsko invencijo, podprto s smiselno, učinkovito instrumentacijo. Ostali stavki stopajo po izvirnosti izraza močno v ozadje nasproti prvemu ter ne predstavljajo pravega vsebinskega stopnjevanja, kakor ga pričakujemo po prvem stavku. Stereotipni formalni, pa tudi zvokovni obrazci, ki so ob prvem nastopu zajemljivi in zanositi, upadejo v učinkovitosti spričo slič-juh ponavljajočih se damislekov,
Po odmoru je bil na vrsti dirigent 2 e-b r e kot skladatelj plesne slike »Vizija«. Eklektično delo ima mnogo vrlin, ne da bd pri tem vsebovalo posebno močna osebnostno obeležje. Spretna, skoroda impresionistična instrumentacija je barvno zelo zavzetna vkljub številnim vzorom; tudi oblikovno pre stavlja »Vizija« dobro odmerjeno celoto lepih muzi kalnih in tehničnih kvalitet. — Bernardovo »Rapso-dično kolo« nima pretenzij, očitanih mu v časopisnih napovedih Je spretno zgrajena in instrumentalno zlasti rutini rano napisana skladba v slogu, označenem z nazivom; v nji se formalna zaokroženost do-seza z vzporejanjem motivičnih skupin brez nujne harmonske in modulatorne povezanosti. Vsekakor učinkovita skladba folklornega značaja. Naslednja, O s t e r č e-v a »Mati«, je koreografska simfonična slika, v kateri je skladatelj dosegel najbolj strnjeno delo večera. Zvokovno jako prečiščeno in odmerjeno, z uvedbo melodičnega saksofona v pestrosti obogateno in po formalpem sosledju najbolj pregnantno delo. kar smo jih čuli izpod avtorjevega peresa na tem večeru. Mestoma zanimivo tudi v harmenskem oziru, kar je sicer primeroma malo obdelano polje tega sloga. Plastičnost tematike pa ni dovolj nazorna, da bi prepričljivo označevala dogodke vsebinske osnovne sikladbe; zato ni v bistvu programskega značaja ter sodi bolj v okvir absolutne glasbe. — Končna skladba sporeda je bil Tcmčev »Nizki rej«, suita treh stavkov z uporabo koroških narodnih motivov. Usodnostna podobnost izbrane teme prvega stavka s preznanimi skladbami salonskega žanra ne more biti delu ▼ korist; najbolj uspel je drugi stavek z vpletenima dvema narodnima, mak* poznanima pesmima, medtem ko je abruptni konec tretjega stavka bolj presenetljiv kot nujen in učinkovit. Tudi v tem delu je instru-
menta d j a premalo izbirna in ne ustreza motiviki; grmadenje zvokov in stopnjevanje s ponavljajočimi se motivičnimi drobci še ne predstavlja notranje dinamične gradacije. Poskus vplesti našo narodno pesem v simfonično produkcijo pa je sam po sebi hvale in posnemanja vreden, ter bo ob upoštevanju kompozitornih in zvočnostnih norm gotovo tudi Tome dosegel na tej poti znatno izrazno višino.
Koncert je izvajala Ljubljanska filharmonija pod vodstvom treh (!) dirigentov: Dimitrij Zebre, Samo Hubad in D. M Ši-janec so si predajali taktirko izmenično. Gotovo v teh okoliščinah ni mogoče presojati odlik v delu in prednašanju posameznih dirigentov in dvomim, da bi tak.-šno tekmovanje dejansko rodilo zaželene umetnostne uspehe. Levji delež je — po številu izvajanih skladb — pobral D. ž e-b r e, ki je mirno, z mehkimi gestami vodil orkester; ognjevite je se je temu delu podvrgel Samo Hubad, medtem ko je — ob sicer malo priložnosti nudeči točki — D. M. š i j a n e c pokazal znatno rutino (Hubadu je bila odmerjena točka »Rapso-dično kolo«, medtem ko je šijanec vodil zaključek). Dejansko dirigentsko delo je pri tem ostalo v ozadju, saj je oceni ji vo le vpresoji celotne gradnje sporeda, vživetja vanj, izdelan ja posameznih mest, agogični in dinamični stopnjevitosti in zlasti prilagodljivosti skladateljevi notranji dinamiki. Za vse to pri tem koncertu ni bilo prave prilike, zato ni mogoče dati podrobnejše ocene o dirigentih in njihovi dejstvitvi- Prav tako orkester ni prišel do točk, kjer bi njegove zvokovne kvalitete morebiti mogle stopiti v ospredje ter je bil zgolj dosloven tolmač izvajanih skladb. Bržkone v tako kratko odmerjenem časa tudi ne bi S3o dodobra naštudirati priKčno težavni, samih novitet natrpani spored.
DomaČe vesti
*	Nova grubova. V Ljubljani je uioria ga. Ana Ocepkova roj. Pod padec, vdova po prejemniku mestnega trošarin&kega urada v pok. Pogreb bo danes ob pol 16. iz kapele sv Andreja na Žalah k Sv. Križu. — V Ponikvah na Dolenjskem je umrf ključavničarski mojster g. Simon Justin. Pogreb bo danes ob 8. na domače pokopališče. — Pokojnima blag sipomin. žalujočim svojcem nase iskreno sožalje.
*	že tretje Stradivarijeve gosli v Jug°-®laviji. Hrvatski listi poročajo, da so spet odkrili gesli svetovno znanega godbenika Stradivariusa. To je že tretja najdba znamenitih gosli. Ockrili so jih prt kariovškem »Amerikancu« Nikoli Pavflačiču. Gosli Imajo na notranji strani napis »Antonius Stra divarius Cremonensis Faciebat Anno 1710« in križ z začetnicama A. S. Nikola PavLa-čič je kupil violino v Ameriki, v Ohiu. Na-Sli ao jo na podstrešju barake starega far-merja. V New Yorku so Pavlačiču ponujali za znamenito godalo dva tisoč dolarjev.
*	Dva nova čashia meščana Zagrete. Klub mestnih svetnikov HSS v Zagrebu je prejel predlog številnih odličnih meščanov, Id želijo, da imenuje mestni svet za častna meščana mesta Zagreba znanega književnika in jezikoslovca dr. Nikolaja Andriča in slavno pevko go. Milko Trnino, ki je dobro znana tudi Slovencem, zlasti še kot vsakoletna gostja Kamnika.
u&n. VaekaKui pa smatrajo pri prosvetnem oddelku banske oblasti t Zagrebu, da je treba stenografijo uvesti v vse srednje šole, bodi že kot obvezni ali prostovoljni predmet. Banska oblast je pozdravila prizadevanje hrvatskih stenografov, da pride do enotne stenografije na vsem področju banovine Hrvatske. V najkrajšem času bo izvršena v ta namen posebna anketa.

Za plesne toalete
krasni vzorci in Taft
barve
svila changsant moi r 6 Svileni organdi tul 6i pke Velour transparent
Manufaktura
^J _ Ks L _S _°_U_ - ? Mestni trg 24
B

• Smrt oglednega hrvatskega pravnika. Po daljšem bolehanju je umrl v Zagrebu v 76. letu starosti upokojeni predsednik upravnega sodišča g. Celso conte CavalierL Bil je znan pravnik, ki je napisal vrsto odličnih komentarjev k raznim zakonom, uredbam in pravilnikom. Nekaj časa je bil vršilec dolžnosti namestnika pri bivši pokrajinski upravi v Zagrebu ter bonski svetnik. Pokopali so ga včeraj na Mirogo-ju
^/i^etho-i
R
opooemuA
LJUBLJANA MABIBOP
(eimaf^,
jtoMZ&i
*	Umetniški natečaj. Odbor za prireditev razstave dubrovniškega pomorstva skozi stoletja je razpisal javni natečaj za izdelavo umetniške slike, ki bo lahko poslužila kot reklamni plakat in kot naslovna stran za publikacije o razstavi. Slika mora izražati na umetniški način visoki pomen in veliko važnost pomorstva skozi stoletni razvoj starega in noocga Dubrovnika do današnjih dni. Tekmuje lahko vsak umetnik, slikar aili grafik. Po oceni posebnega odbora bodo razdeljene tri nagrade: 3.000, 2.000 in 1.000 din Nagrajene slike postanejo last odbora, ki si pridržuje pravico, da odkupi za 500 din posamezne ostale slike, ki postanejo njegova last. Slike je treba vposlati omenjenemu odboru v Dubrovniku, kamor morajo prispeti do 20. t. m.
*	Anketa o hr\atsKi stenografiji. V nedeljo je bila v Zagrebu letna skupščina Hrvatskega stenografskega društva, ki ga vodi prof. Ivan žilič. Poročila so navajala, da je bil lani uveden tečaj za stenografe hrvatskega sabora, ki pa je prenehal, čim se je videlo, da sabor še ne bo kmalu skli-
•	Koliko p°rodv so imeli lani v Zagrebu. Tudi v Zagrebu imajo večje število rojstev po predmestjih kakor pa v središču mesta, število rojstev v preteklem letu je bilo komaj 3.500, tako da gre povečanje števila zagrebškega prebivalstva v glavnem na račun doseljencev. Umrlo je lani v Zagrebu okoli 3.050 ljudi, porok je pa zabeleženih 2 653.
•	Zvesia v življenju in smrti. y gibeni-ku mnogo govore o dogodku v stari kme-tovalski družini Baranovičev. V enem samem dnevu, komaj nekaj ur razlike, sta umrla zakonca Ive in Matija, stara 80 let. Naprej je podlegla žena, kmalu nato pa je od žalosti izdihnil Matija, ki je z ženo preživel pol stoletja v srečnem zakonu. Oba zgledna zakonca sta bila skupaj položena v grob. da bosta združena tudi pri večnem pučiiku.
•	Op°zorilo CM podružnicam. Ker Družba zaključi svoje knjige za solarno leto, prosimo vse podružnice, ki imajo še kaj nabranega denarja za leto 1940, da ga takoj nakažejo vodstveni blagajni, ker se bodo prejeti prispevki po 15. januarju vknji-žili za tekoče leto. (—)
•	Naše pridobilne kroge naprošam® da naroče našo najstarejšo slovensko kulturno revijo »Ljubljanski Zvone za 120 din letno pri knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani. (—)
•	Pod vlak je padel. V četrtek zjutraj so ljudje, ki so šli mimo železniškega nasipa ob Jukičevi ul. v Zagrebu opazili, da vlak, ki je pravkar vozil po nasipu, vleče s seboj nekega človeka. Takoj so opozorili na to železniško policijo in ta je ugotovila, da gre za nesrečnega Pavla Hran j ca, ki je bil namenjen na orožne vaje. Verjetno se je Pavle Hranjec vsedel na napačni vlak, in ko je hotel izstopiti, je paiiel pod vlak, ki ga je razmesaril.
•	Tatvina nakita. Hamidu Cesrijl v Sarajevu je neki tat ukradel ves rodbinski nakit, več bril jan tnih prstanov, niz biserov in dve demantni bnoši v skupni vrednosti nad 80.000 dinarjev.
•	Cigani so jo ukradli. Veliki Grdefljak pri Bjelovaru je doživel te dni redko senzacijo. Neki kmet je pripeljal na občino majhno gluhonemo ciganko, ki pa je znala čitati in pisati. Tako so ljudje izvedeli, da je deklici ime Marica škorjan, da je rojena v čazmi in da so jo pred šestimi leti ukradli cigani, ko je bala ostala brez staršev in a je iskala službe. Takrat je bilo dekletce staro 9 let Cigani so jo trpinčili in jo vodili s seboj po sejmiščih, kjer je morala prositi. Sele zdaj se ji je posrečilo, da je pobegnila, cigansko tolpo pa zasleduje orožništvo.
•	Umor Cepuličeve pred sodJščem. Lani v juniju je bila v Bakru umorjena stara gospa Amalija čepuličeva. Kakor smo takrat poročali, je bilo presenečenje tem večje, ker so gospo umorili trije mladolet-
ni fantje, dijaki iz Zagreba. Oeie dni so kovali načrt, ki so ga slednjič Izvršili ln staro gospo zadavili. Kolikšno pa je bito njihovo presenečenje, ko so namesto pričakovanega bogastva	v vsem stanovanju samo 2 din ki 25 par. Preiskava Je bila dolgotrajna. Preteklo soboto zjutraj so morali vsi trije maloletniki stopiti pred veliki senat okrožnega sodišča na Sušaku. ; Senat je obsodil najstarejšega na 8 let in | mesec dni zapora, mlajšega na 8 let in 6 meseov zapora, najmlajšega pa na leto dni poboljševalnice. V kolikor se v teku tega leta ne {»boljša, se mu lahko omejitev svobode podaljša, toda najdalje do 21- leta starosti S tem je bU pred sodiščem končan eden izmed najbolj presenetljivih dogodkov v kriminalni kroniki našega Prlmorja. Pravijo, da bo moralo miniti mnogo let, preden bodo ti kraji pozabili zločin, ki so ga izvršile takorekoč otroške roke.
•	Ustrelila se je z zarjavelim samokresom. Rodbinska nesreča se je pripetila te dni v vasi Repnem nedaleč Varaždina. nesreča, ki ponovno priča, da je treba z vso previdnostjo ravnati z orožjem. Ce se ne razumemo nanj, je najbolje, da ga pustimo na miru. Mladi kmet G juro Korpar je našel v gozdu samokres in ga prinesel domov. Ko je ostala Gjurova žena Marija sama v sobi je začela ogledovati zarjavelo orožje. Naenkrat se je revolver sprožil in krogla je zadela nesrečno ženo. ki je kmalu vvelikih bolečinah izdihnila
*	400 tisočakov je ukradel, v noči na novo leto je neznan tat ukradel iz blagajne kolonijalne trgovine Mljata Lukiča v Beogradu 400 tisoč dinarjev v gotovini in vse vrednostne papirje, ki so ležali v blagajni. Prepredeni kipov je bil pobral iz predala v trgovini rezervne ključe blagajne in ko je zjutraj trgovec Lukič hotel izplačati nekemu svojemu prijatelju večjo vsoto denarja, je našel blagajno prazno.
Iz Ljubljane
n— Odlikovanje. Ljubljanski rojak Mirko Zavodnik, ki vrši službo šefa občega odseka pri poštni direkciji v Skoplju, je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje.
u— Uprava policije v Ljubljani razglaša. da so bencinske karte za letos prispele in poziva vse lastnike motornih vozil, ki so svoja vozila za 1. 1941 prijavili da karte lahko dvignejo. Prinesti morajo s seboj staro bencinsko karto in prometno knjižico, iz katere mora biti razvidno, da so takse plačane. Bencinske karte se lahko dvignejo vsak dan od 8. do 13. ure in Izjemoma tudi v nedeljo dne 5. in 12. ter na praznik dne 6 t. m. ob 9. do 12. ure.
u— Pogreb gospe Marije Sajovičeve bo danes popoldne ob 2. in ne ob 4., kakor je bilo včeraj po pomoti navedeno.
a— Na razstavi Dušana Petriča. Galerija Obersnel je priredila zopet novo — že sedmo — kolektivno razstavo. Takrat vidimo dela nadarjenega mladega slikarja Dušana Petriča, ki je moral v Pragi prekiniti svoje stuioije v trenotku, ko se je bližaj višku svojega akademskega razvoja. Po vrnitvi v Slovenijo je mladi umetnik brez počivanja nadaljeval svoje delo ter je naslikal celo množino portretnih študij in drugih figuralnih študij in slik. med temi šest lastnih podob, ki jih poznavalci posebno hvalijo. Poiskal si je pa tudi krajinske motive v ljubljanski okolici, še več pa ob sinjem Jadranu. Med temi slikami vzbuja Izvir Ljubljanice pri - Vrhniki posebno pozornost Ljubljansko občinstvo opozarjamo na to zanimivo razstavo mladega slovenskega umetnika, ki po nadarjenosti zasluži da mu javnost izkaže svoje zanimanje in da ga podpre v njegovem
KINO SLOGA, tel. 27-30
DANES PREMIERA VVarner Bros. kriminalnega filma
VSAKO JUTRO UMIRAM...
V gl. vlogah James Cagney m George Baft, dva velika filmska umetnika v svojih najdovršenejših igralskih kreacijah. Globoka socijalna drama o mladem obupancu, ki so mu propadle vse nade, pa vendar še ni obupal, da se reši iz ječe. Močna
realna vsebina tega filma gane globoko slehernega gledalca! Za mladino izpod 17 let film ni primeren!	Ob 16., 19. in 21. uri.
stremljenju po izpopolnitvi. Pri vhodu je postavljen tokrat mali nabiralnik, ki tiho prosi za ldinarski prispevek v korist obolelemu mediclncu. Tako je z obiskom Pe-tričeve razstave zvezano tudi neznatno socialno dejanje, ki bo pa postalo izdatno, 6e bodo Ljubljančani prišli v velikem številu.
u— Na Opekarski cesti so pred nedavnim uredili kanalizacijo. Kakor znano, ima ta velika prometna žila na ljubljanski periferiji na vsaki strani vrsto starih.
DANES
DANES
V vseh prostorih Kazine
IV.
tradicionalni veliki športni ples
»S. K. LJUBLJANE«
Pod pokroviteljstvom starešinskega odbora. Plesni par: Ga. Erna Moharjeva — g. Boris Pilato. — Plesni mojster g. Trošt.
Priznani bar — odlična postrežba — solidne cene — prvovrstni jazz-Odeon. Glede na naredbo kr. banske uprave začetek točno ob 20. Vstop brez posebnih vabiL
PRIREDITVENI ODBOR
UJMA si je s svojim prizadevanjem, seznaniti naše občinstvo z novejšimi stvaritvami domačih skladateljev, pridobila častne in pomembne zasluge za razvoj naše instrumentalne glasbe. Pobuda za te prireditve izvira cd predsednika ljubljanske sekcije, prof. Slavka Osterca, na čigar ramah je slonela v glavnem tudi organizacija in idejna priprava koncertov, ki bi vsekakor zaslužili več pažnje s strani našega občinstva čigar skoraj redilo odsotnost od teh prireditev pa gre morda v mnogem beležiti tudi na druge, zunanje ali skrite vzroke. Upam, da to ne bo zavrlo nadaljevanja v započeti akciji in da nam bo UJMA tudi v nadalje nudila priliko spoznavanja sodobne slovenske instrumentalne produkcije.	L.M.S.
ZAPISKI
STOLETNICA MATICE HRVATSKE
Ob koncu leta je imela Matica Hrvatska v Zagrebu občni zbor Značilno je. da le ta zbor največje hrvatske knjižne družbe in založbe odmeval tudi v političnih krogih. sai je »Hrvatski dnevnik« odločno reagiral na govor predsednika MH dr. Luka sa. ki je razlagal na občnem zboru svoie znane teorije o samohrvatskem rasnem (!) in nacionalnem značaju. »Hrvatski dnevnik« je vrhu tega občutil v govoru dr. Lu-kasa polemiko z ideologijo HSS
Iz poročila, ki ga je podal tajnik Mirko Jurkič. je bilo posneti, da se MH živahno in velikopotezno pripravlja za svojo stoletnico. V teku jubilejnih let 1941 in 1942 bo izdala med drugim obsežno delo dr. Antuna Dadinoviča »Hrvatska državna in pravna povijest«, šišičev »Pregled hrvatske povijesti« zbornik »Z3mljopis hrvatskih zemalja«. dr. Mihovila Komola »Povijest hrvatske književnosti«. Ljube Ba-biča »Umjetnost kod Hrvata u devet-naestom vijeku«. antologijo hrvatskih kla-
sikov. zbornik starohrvatske umetnosti itd V svojih rednih zbirkah bo izdala MH med drugim naslednje spise: Zla tka Mil-Horvata »Lika 1 Krbava« dr Boiidara Horvata »Lika i Krbava«. dr Boziaana Širole »Hrvatska narodna glasba«. Mile Budaka roman v dveh zvezkih »Ratno roblje«. Alberta Halleria eseje »Iz tudiih književnosti« Boža Lovriča roman »Tra-ženje« Mile Miholjevičeve novele »Za svi-jetlom«. MH je nadalje ustanovila »Omla-dinsko knjižnico«, poseben program ima za »Prosvjetno - politično knjižnico«, namerava pa izdajati tudi »Prijevodno knjižnico«.
Vsekako je novi programe Matice Hrvatske prav obsežen in pričuje, da je ta knjižna družba postala največja hrvatska založba, ki po številu izdaj znatno prekaša zasebne in druge založnike. Ko se bo MH spominjala svoje stoletnice, bi kazalo, da bi njeni ožji sodelavci razmišljali tudi o tradicijah te hrvatske književne družbe, ki je bila v preteklosti v tesnih stikih s Slovenci in Srbi. Ni nobenega stvarnega in tudi ne čisto hrvatskega povoda, da bi se danes to sodelovanje zanemarjalo ali načelno odklanjalo Iste vezi in isti interesi nas še vedno združuieio in nas v teh časih boli kakor kdaj silijo k skupnosti Mli naj bi pri pripravah za svoj jubilej upoštevala tudi ta moment.
RAZSTAVA PR1MOŽIČ-
ZE1 V MARIBORU Predbožična razstava Toše Primožiča in Zla tka Zeia v beli dvorani Sokolskega doma v Mariboru je vzbujala živahno zanimanje kulturnega občinstva T. Primožič je razstavil trinajst olj in štiri tuše Njegovo delo očituje realistično gledanje, enostavno tretiranje barve, ponekod s trdimi konturami in risarskim poudarkom figur. Lik ni spojen s celoto, ker ni slikarsko grajen. Odlika njegovega gledanja je v
celoti, kjer se skuša uživeti v milje nastajajočega lika To se dobro vidi pri »Hiša v Slovenskih goricah«, »Most« ter lepo oblikovani glavi »Deček«. Nima še slikarske in tehnične rutine, da bi znal spretno zakriti napake in »mrtve zone«, kakor se to dogaja pri drugih. Ima pa smisel za slikarsko gledanje predmeta, poleg tega, da je odličen risar.
Zlatko Zei je razstavil gvaše, akvarele in olja V gvaših upodablja bosanske motive, ulice, džamije, stare hiše itd. Skratka razne slikovite motive On jih resnično, morda preveč verno podaja Človek ima dojem, da premalo uveljavlja samega sebe in je podrejal realnosti »Ulica III«, »Jeseni« ter nekateri gvaši so dobra dela, bodisi barvno kakor tudi tonsko skladna in razgibana. Preveč je v njih arhitekture in premalo objektivne vsebine Nihče pa mu ne more odrekati talenta, ki ga bo v danih prilikah sam najbolj zgovorno izpričal in vrgel raz sebe očitek di-letantstva
Razvojna pot obeh razstavljal cev nam kaže s to razstavo, da imata pravico do razstavljanja, da je njuno delo pozitivno in v marsičem kvalitativna Frof. L. Bizjak.
visokih kostanjev. Ta cesta Da ima svoj d bodočnost tudi zaradi tega, ker bo po njej v dogiednem času speljana tramvajska proga, ki bo vezala Bleiweisovo ce to p:> Groharjevi čez Gradaščico. po novem projektiranem odseku Groharjeve ceste in po celi Opskarski čez Ljub.janico in Pru-le do Dolenjske proge. Zdai namera, ajo ta lepi drevored končno urediti. Bil pa je tudi skrajni čas. saj cesta nima pločnikov in je namesto njih na vsaki strani precejšen jarek, poln nesnaie. Zdaj nameravajo urediti Opekarsko cesto v celoti Najprej bodo podrli stare kos anje, ki so v vročem poletnem času nudili pr jeten hlad in kaj romantično sliko Seveda bo to delo zamudno, ker jih je par sto. P>-tem bodo uredili cestišče in pre, otratme hodnike Zdai obstoji namreč nevarnost, posebno ponoči, da kdo pade v nesnago ob cesti Kadar bodo vsa dela končana, bo postala Opekarska cesta brez dvema ena najlepših v Ljubljani in v ponos Trnovemu Ze zdaj stoji na obeh straneh cela vrsta modernih vil. kmalu pa jih bodo zgradili še nekaj Razumliivo je, da bo cesta pusta brez nasadov, zato bo v e-kakor potrebno nasaditi kaj primernejšega. kakor oa so sedanji kostanji.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Krytova 18, telefon 36-24. Od ponedeljka od 8. do torka do 8. pa mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. 7-1, telefon 36-41.
n— Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani In LjubljanSKa filharmonija priredita v petek 10. t. m. v operi akademijo za zimsko pomoč. Na akademiji bodo sodelovali odlični člani drame in opere: M. Danilova, S. Jan, F. Lipah, M. šaričeva, M. Doiničar. L Franci, V. Heybalova, S. Ivančičeva, M. Kogejeva, F. Lupša, B. Popov, E- Moharjeva in B. Pilato. Sodeluje tudi celokupna Ljubljanska filharmonija pod vodstvom D. žebieta in ves operni zbor. Pri klavirju gg. Neffat. Slmoniti, štritof, dr. švara. Z akademijo želita omenjeni organizaciji prispevati k olajšanju težkih prilik našim najrevnejšim in vabita občinstvo, da se je udeleži v čim večjem številu.
u— Polno smeha in zabave je spet pri Sentjakobčanih. ki so skrbno pripravili Nlšičevo zabavno in duhovito veseloigro »Gospa ministrica«. Igra je imela velik uspeh in sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani. Kakor lani »Ujež«, tako zabava »Gospa ministrica« letes obiskovalce Šentjakobskega gledališča. Ponovitev igre bo jutri v soboto, v nedeijo 5. in na pravnik 6. t. m. vselej ob 20.15. Ker ni dobilo pri obeh predstavah mnogo ljudi več vstopnic, jih kupite že v naprej od danes dalje- V nedeljo 5. t. m. ob 15.15 bo popoldanska predstava Golijeve mladinske igre »Princeska in pastirček«, škratje, medvedje, zajčki in drugi gozdni prebivalci zabavajo naše malčke.
u— DrugI družabni večer obeh šentpe-trskih podružnic CMD bo gotovo privabil mnogo narodnozavednega občinstva Prav posebno sso povabljeni tudi rojaki iz za mejnih krajev. S polnoštevilno udeležbo podkrepimo narodno delo naše prepotreb-ne CMD. Pomagajmo vsi zgraditi novo postojanko na naši narodni meji. Ne besede, dejanja naj govore po naši napovedi: »Mal položi dar domu na'oltar!« Jutri zvečer se zberimo v Kazini!
u— Pravoslavna cerkvena občina sporoča: Neki zlikovd so že četrtič ukradli bakreno odtočno cev pni pravoslavni cerkvi. Doslez ni bilo mogoče izslediti tatov, zato prosi cerkvena občina vse one, ki kupujejo stare kovine naj javijo policiji, brž ko bi kdo prinesel prodajat sllčne bakrene cevi.
u— Jutri v nedeljo bo zaključna plesna vaja (venček) plesne šole na Taboru. Vodi br. Trošt
u— Nadaljevanje plesnih vaj SK Grafike vsako nedeljo ob 15. uri v veliki dvorani Delavske zbornice Začetniki ob 14.30. Družabne igre. (—)
u— Za kuharske ln šivalne tečaje, za pouk v vezenju, pletenju ter za jezikovni pouk v nemščini sprejema prijave Zveza gospodinjskih pomočnic v Wolfovi ulici 10. (—)
u— Novi začet niški plesni tečaj za dame In gospode se bo pričel v ponedeljek 6. t. m. ob 20. uri v Jenkovi š°li-Kazina Zvezda. Vpisovanje dnevno in zvečer pri otvoritvi. Študenti (-nje) popust. (—)
u— Ljubljanski «p°rtni Klub sporoča svojim članom, da bo redni občni zbor v petek 17. t. m. ob 20. uri v lovski sobi restavracije Slamič z običajnim dnevnim redom. Odbor. (—)
u— Na šoli Glasbene Matice se vrši redni pouk od 3. t. m. dalje-
Pevski zbor Glasbene Matice bo imel prihodnji skupni pevski vaji v nedeljo 5. t. m. ob 10. in v torek 7. t. m. ob 20. Vaji bo vodil ravnatelj Polič. (—)
u— Vsako jutro umiram...« je mojstrsko delo med filmskimi dramami poznane ameriške Warner Bros. produkcije. To je globoka socialna drama o ječah in kaznencih, ki nam na tragičen, pa vendar realen način predstavlja obupno životar-jenje človeka, ki je izgubil vse nade na rešitev, a kljub temu ni obupal. To je film za moške pa tudi za ženske od prve do zadnje slike. Vsi, ki ga bodo gledali, bodo kakor prikovani na svoje mesto do poslednjega prizora. Film po svoji vsebini nima nikakršne moralizujoče tendence niti kake prozorne propagande ter nima nič osladno sentimentalnega Cisti realizem je temeljna nota tega filma, ki privablja vso pozornost gledalcev, do omam-
^BB
KINO SLOGA Matineja danes ob 14.30, — v nedeljo
in v ponedeljek ob 10.30
Cirkus bratov Mars
Zabavna in vesela filmska komedija.
ljujoče fantazije. To je film, pri katerem vam pridejo solze v oči... James Cagney in George Raft, dva velika filmska umetnika, se še v nobenem filmu nista tako dovršeno vživela v svojo vlogo kot v tem. Film se predvaja v kinu Slogi samo nekoliko dni ter je za mladino izpod 17 let neprimeren. (—)
u— Nova pridobitev Ljubljane so vsekakor velika trgovinska skiauišča, ki so bila pred božičnimi prazniki predana svojemu namenu in ki jih je dal zgraditi ve-letrgovec g. Ivan Gregorc na velikem dvorišču palač« na Ajdovščini, v kateri je kavarna »Evropa«. Lastnica te hiše je bila neka graška zavaorvalnica. pred nedavnim P je kupil Gregorc. Nova sk adišča so v celoti lastnikova zamisel, realiziral pa jo je g. inž. Rohrman. Naprava stoji na dvorišču, tako da sega skladiščni peron v polkrog uod vhoda na Tvrševi do vhoda na Gosposvetski cesti. Pravozna sredstva imajo tako zelo olajšan vhod odnosno izhod z dvorišča, ki ga je dal lastnik asfaltirati. Na dvorišču sta tudi dve novi garaži. Skladiščno poslopje obsega visoko pritličje, prvo in drugo nadstropje podstrešje, klet in podkietne prostore z zakloniščem. V visokem pritličju je ogromno skladišče, tlakovano z lesenimi kockami, zalitimi z asfalte m. To so t.ko-zvana ladijska tla. zelo odporna in suha. Tu je tudi nova. naimoderneie urejena plinska pražarna. Srdi sk adišča ie vel-lto električno dvigalo, ki ima eno tono nosilnosti. Posebnost novih prosto o v je tudi to. da prihaja glavna svetloba oi zgoraj. skozi stropna okna Poleg tega ja v visokem pritličju tudi najmoderneje urejena pisarna, s posebnim oddelkom za mestno kontrolo za izdajo blaga; takozva-na pripravljalnica med pisarno in skladišči. podaljšek popravljalnice, soba za par-sonai čakalnica, potniška soba, soba za arhiv, damska in moška garderoba, šefovi delovni prostori itd. Akad. s ikar Pe igov je napravil tri freske, ki so odlično uspele. Prvo nadstropje, v katero vodijo š roke in položne stopnice. je eno samo ogromno skladišče, prav ta':o drugo. P d-strešje služi za sušilnico. S reha je eta-minska in ima posebno izolirno p'asi pr ti mrazu Vise ko pritličje, prvo in d ugo nadstropje imaio skupaj nad 3000 kv. m ploskve za blago. Klet sama mer: nad 900 kv. m in je prav tako svetla in zračna kakor zgornji prostori. Tri metre g1 o oko pod zemljo oa se nahaja moderno zaklonišče pred natjadi iz zraka, ki ima vhod ob Gosposvetski in Tyrševi cesti. V javnem prostoru more iskati zavetia n"d 100 ljudi. Strop je iz 60 cm debele želez betonske plošče, tako da more zdržati še tako velik pritisk, poleg tega na ga še oj i-čujejo številni stebri. V vseh prosto ih e napeljana centralna, vodna in zračna kurjava. električna razsvetljava in vedovod. V poslopju ie še stroinica za dvigalo, oo-seben prostor za dišave in cela vr ta manjših prostorov, ki služijo vsak svojemu namenu. Na pročelju nove stavbe, ki je tudi v arhitektonskem pogledu ze'o lepo in okusno z^ajena. bo naprav'1 kipar Gorš ? dva in pol metra visok kip bog: je Fortune iz dalmatinskega marmo-ja.. Taka skladišča so za shranjevanje živi' nre-potrebna in predstavljajo za belo Ljubljano veliko pridobitev.
Objave
Za zim»ko pomoč bodo uprizorili mladinsko opereto Simončiča in Mava »Angel z avto m«. Pestro dejanje v katerem angelčki-nagajivčki plešejo in pojejo ter nagajajo siv. Petru, bo otrokom brez dvoma ugajalo.
Dar CMD. Prof. dr. Kogoj Franjo te Zagreba je nakazal Družbi sv. Cirila in Metoda 200 din v spomin na pok. dr. Miljutt-na Zamika. Iskrena hvala!
Za božičnioo slepe mladine so darovali podpornemu skladu na zavodu za slepe otroke: g. Albert Ostrožnik iz Celja 200 din, Joško in Jožica šubert in ga. Aimi Urbane iz Ljubljane po 100 din, ga. Ela Hren iz Ribnice 100 din, podjetje Bata 4 pare otroških čevljev, tvrdke: Valentin Hladan, Anten Fazarinc in Franc Cuk lz Celja ter 2a razred 2. dekliške meščanske šole v Mariboru po 50 din. G. Roman Kor-nik, prokurist tovarne Seta, je poklonil podpornemu skladu 1.000 din v spomin na blagopckojno go. soprogo Ano, ki je s tem postala ustanovna članica. Da bi velikodušni darovalci našli še mnogo posnemo-valcev-dobrotnikom pa v imenu slepe mladine iskrena hvala —! Uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju.
Namesto cvetja na grob p°k. tov. g. A. Grubelnika In pok. g. meščanskošolskega ravnatelja R. Pečjaka je darovalo učitelj-slvo državne m06čanske šole v Št. VWn nad Ljubljano 300 din za šolsko kuhinjo dri. mešč- 6°le v istem kraju. (—)
Namesto venca na grob pok. g. Haucka Josipa je darovala gospa Neža Pravdič 100 dinarjev ženski podružnici CMD v počastitev spomina blagega pokojnika. Iskrena hvala!
Prof. Umberto Urbani je priob&l v tu-rinski »Minervi« prevod novele »Bad-njak«. spisa staroste slavonskih književnikov Rudolfa Franjina Magjera. — V decembru ie priredil tržaški krožek diplomiranih žen ln umetnic večer, posvečen velikemu črnogorskemu pesniku Petru Petroviču Njegošu. Na tem večeru je imel prof. Uibani. znan kot italijanski prevajalec Njegošovega »Gorskega vijen-ca«. predavanje o tem velikem duhovnem glasniku južnega Slovanstva. a dr. Cadel-bert je deklamiral šest značilnih odlomkov iz »Gorskega vajenca«.
NemSiine, Francoščine
se boste lahko In nagio naučili doma po dopisovanju • pomočjo nove originalne metode (po zakonu zaščitene), Id je zasnovana na mnemotehnild (umetnosti pomnjenja) Io psthodlnamlM. ki jo je Izdelal g. Petar B. Petrovič, pisec knjige »Praktični tečaj umetnosti porunjenja« tn urednik Okultistične biblioteke. Tečaj traja 6 mescev. Mesečno predplačilo znaša SO din. Vsakomur pošljemo brezplačno poskusno lekcijo. Okulttstttaa biblioteka. Bsograd, ček. račun 54.998. Poštni predal 876.
Iz Celja
e — Opozorilu (ieiou<.„u.icem. Davčna nprava v Celju razglaša: V smislu ČL 95. zakona o neposrednih davkih morajo vsi delodajalci do konca januarja odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo nabaviti davčne karte za hišno služinčad. Delodajalec, ki bi davčne karte ne nabavil oziroma je ne bi nabavil pravočasno, bo kaznovan s petkratno vrednostjo davčne karte. Da se izogne določeni kazni, pozivamo vse delodajalce, da si do 31. t m. nabavijo davčne karte za hišno služinčad.
e— Tečaji obvezne telesne vzgoje se prično šele 13. t m. in ne 7. t. m.
e— Idejni tečaj celjske sokolske župe. V nedeljo 5. in ponedeljek 6. t. m. bo v rudarski šoli v Celju sokolski idejni tečaj. Predavali bodo priznani sokolski strokovnjaki. Opozarjamo ,da lahko posetijo tečaj kot izredni slušatelji tudi naraščajniki in naraščajnice. Bratje in sestre iz Celja imajo lepo priliko, da se udeležijo predavanj, ki bodo zlasti v nedeljo dopoldne še prav posebno zanimiva.
e — Razstava sokolskega tiska. Jutri od 13. do 17. bo v prostorih celjske sokolske župe v Narodnem domu (vhod s Krekove ceste) razstava sokolskega tiska. Vstopnine ni. Vabimo brate in sestre, da si ogledajo razstavo.
e— Sentlovrenski oder iz St. Lovrenca pod Prožinom bo gostoval jutri ob 16. v Zabukovci pri Grižah in bo vprizoril v dvorani rudniške kantine Golarjevo veseloigro »Vdova Rošlinka«. Vabimo občinstvo da se udeleži predstave.
e— Celjski šahovski klub se bo odzval povabilu šahovskega prvaka Posavja, šahovskega kluba v Radečah in igral v nedeljo 5. t. m. popoldne v Radečah prijateljsko tekmo na 10 deskah. Odhod iz Celja ob 13.52. Prijatglji vabljeni.
e— Umrl je v četrtek v Prečni ulici 2 v Gaber ju v starosti 77 let rudarski ad-junkt v p. in hišni posestnik g. Ivan Sadu. Pokojnik je bil zaveden narodnjak in splošno spoštovan mož. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin svojcem naše iskreno sožalje!
e — Novorojenčka so našli zmrzlega. Včeraj zjutraj so našli ob kolovozu blizu železniške proge na polju med Mestnim zavetiščem v Medlogu in Levcem truplo novorojenčka. Očividno ga je bila mati položila na zemljo še živega in je otrok ponoči zmrznil. Takoj je bila uvedena preiskava, ki naj pojasni, kdo je izvršil to nečloveško dejanje.
e— Brezpo elnost je proti decembru močno narasla. Dne 1. t. m. je bilo pri celjski borzi dela v evidenci 828 brezposelnih (6G6 moških in 222 žensk) nasproti 582 (367 moškim in 215 ženskam) dne 20. decembra. Delo dobijo 1 oskrbnik, 2 hlapca, po 6 služkinj in kmečkih dekel, 5 kuharic, 2 natakarici ter po 1 sobarica in postrežnica.
e— Obnovite srečke drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Osem denarnic in ročno torbico je izmaknila. Kakor smo že poročali, je celjska policija aretirala 30 letno delavčevo ženo Marijo O. z Ostrožnega pri Celju, ki je izmaknila trem ženskam tri denarnice. Na njenem stanovanju so našli sedaj še pet denarnic in žensko ročno torbico. Lastniki odnosno lastnice naj se zglasijo pri predstojništvu mestne policije v sobi štev. 44.
h Maribora
a— Učiteljski diplomski izpiti na državnem učiteljišču v Mariboru se začnejo v ponedeljek 13. januarja, popravni izpiti za peti letnik pa bodo v soboto 11. januarja, a— lz zbirke za zimsko pomoč se bodo nudile siromašnim predvsem podpore v na-turalijah (hrana, kurivo, obleka, obutev), za delo sposobni pa se bodo zaposlili pri javnih delih. Lansko zimo so samo za zaposlitev znašali izdatki od oktobra do aprila 563.216 din. Razen tega se je v mestni ljudski kuhinji nudilo lansko zimo 2100 porcij brezplačne hrane. Kje so drugi izdatki? Letos potrebe naraščajo, ker so bili nekateri obrati ustavljeni oziroma obratujejo le delno in ker je draginja življenjskih potrebščin močno narasla. Ako nočemo, da nas pri vsakem koraku nadlegujejo berači, je neobhodno potrebno, da vsi. ki količkaj zmorejo, darujejo po svojih močeh pobiralcem, ki v tem tednu pobirajo prispevke za zimsko pomoč.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo vršil v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, 5. t. m. g. dr. Potrč Otmar, Maribor, Kralja Petra trg 9/U. in v ponedeljek dne 6. t. m. na praznik sv. Treh kraljev pa g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Prešernova ulica 18/L
a— Smrt blage gospe. Preminila je gospa Franja PestevŠkova, roj. Ružička, soproga policijskega svetnika g. Pestevska. Pokojnica je bila usmiljena žena, blaga gospa. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim svojcem, zlasti g svetniku Pestevšku, naše najgloblje sožalje!
a— Smrt znanega Mariborčana. Umrl je znani veletrgovec g. Leopold Gusel, star 65 let, stanujoč aa Koroški cesti 16. Pokojnik je bili koncilianten mož, ki se ga bodo trajno spominjali vsi številni znanci. Žalujočim svojcem naše sožalje!
a— Upravnik Narodnega gledališča g. dr. Radovan Brenčič je odpotoval v Beograd, kjer bo prisostvoval gledališki anketi, ki se je bosta udeležila tudi upravnika skopljanskega in sarajevskega gle-dslišča. Gre za to. da bo Maribor v svo^i subvenciji izenačen z ostalimi gledališči iste stopnje.
a— Iz gledališke pisarne. V fini komediji »Ljubim te« gostujeta drevi v mariborskem gledališču člana zagrebške drame ga. Elvira Dragmanova in g. Mato Grkovič. Priporoča se nabava vstopnic v predpro-daji. — Jutri popoldne »Hababuk«, zvečer »Cigan baron« (dobrodelna predstava za zimsko pomoč). — V ponedeljek popoldne ob znižanih cenah »Na dnu«, zvečer pa »Habakuk«.
a— »Scampolo« na sokohkih odrih v Studencih in na Pobrežju. Za zletni fond gojencev obrtne šole v de'avnicah drž. železnic priredua srkc^ki društvi Studenci tn Pobrežje igro »Scampolo« v režiji g. R. Lintnerja. Prva prireditev bo drevj ob 20. uri v studenškem S k d sike m domu, druga pa jutri ob 16. uri v pobrc5,kem Sn>krVskem domu lz prijaznosti sodelujejo naiboljši amaterji iz vrst že'ezničarjev ter se obeta občinstvu prav prijeten večer.
a_ V. s°kolsk! n!es v Maribora. 2e sedaj opozarjamo nršo javnost na veliki sokolski ples, ki ga priredi medckuštveni od-
bor sokolskih društev v *°b"to 1L m. v Sokolskem dumu. Sokolski ples bo v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kraljice matere Marije. Kakor pretekli, tako tudi tudi predstcječi sokolski ples v Mariboru prireditev, ki naj združi vso sokolsko javnost na področju Mariborske sokolske župe- (—)
a— V Nemčijo namenjene ovce. V ograjenem prostoru v Eineplelerjevi ulici kr-Aiijo in napajajo ovce, ki jih prevažajo zdaj pa zdaj iz južnejših krajev naše države čez mejo. Ovce spravljajo potem pred transportom nazaj v vagone, čuvaj ovac v omenjenem zagrajenem prostoru pa je opazil, kako so trije možakarji odpeljali dve ovci. Policija je zajela in aretirala nekega Stanka, Franca in Jurija. Ovci so našli potem v neki veži na Meljski cesti.
a— Motnje v železniškem in avtobusnem prometu. Zaradi poledice in zmrzlega dežja so prihajalli predsnočnjim in včeraj v Maribor vlaki z občutnimi zamudami. Tako se je nekoliko zakasnilo tudi »Jutro«, ki prihaja v Maribor z jutrnjim potniškim vlakom. Mestni avtobus, ki prihaja sicer iz Celja v Maribor redno okoli pol 20. ure, je prispel presnočnjim šele ob pol 23. uri, ker ni mogel zaradi zmrzlih tal preko znanega klanca pred Slovensko Bistrico. Avtobus, ki vozi v Ljutomer, je prispel predsnočnjim samo do Sv. Petra in se je potem vrnil v Maribor. Tudi avtobus v Mursko Soboto m vozil.
a— Iz vinarske in sadjarske šole. Dne 6. t. m. ob devetih dopoldne bo v tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli predavanje o pridelovanju zelenjave. Predaval bo bano-vinski viišii kmet svet. Ciril Jeglič.
a— številne žrtve poledice. Ob pred-snočnji poledici so številni Mariborčani padali po ulicah in se poškodovali. Nogo
ai je lomila pn padcu na poledeneli po- I ti ▼ Ribniškem selu devetletna delavčeva hčerka Marija Neratova. Podobna usoda jo doletela 50-detnega pleskarja državnih želleznic Marija Franko, ki »i je »lomil levico, profesorjevo ženo FrančiiJco Bpr-varjevo, ki si je pri padcu na Pristanu zlomila levo nogo, 53-letnega Franca Domin-ka iz Sv. Lovrenca, ki si je zlomil več reber 28-letnega studenčnega mojstra Stanka Šešerka, ki je na poledenelih tleh padel s koilesa in si zlomil levico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici
a— Zaradi utaje občinskega denarja se je moral včeraj dopoldne zagovarjati pred sodiščem bivši tajnik ruške občine L Her-ga. Razprava je bila tretjič preložena.
a— Kje je denarnica z 21 stotaki. Na poti od tehtnice mestne klavnice po Oreškom nabrežju pa do občinske hiše v Mrfju je izgubil trgovec z živino Franc Koicol denarnico z bankovci po 100 din. Posten najditelj se naproša da odda denar na policiji proti primerni nagradi — Zlato zapestnico, vredno okoli 1000 din je izgubila na Aleksandrovi cesti hčerka živinozdravnika
Poslovanje občinskih uradov za oskrbovanje in potrošnih zajednic
Na podlagi čl. 15 uredbe o ustanovah za oskrbovanje je kmeujski minister sporazumno z notranjim, trgovinskim m socialnim ministrom izdal natančnejša določila za izvajanje te ureube.
Vsa dela, ki so po omenjeni uredbi poverjena direkciji za prehrano, bo direkcija izvrševala preko svojega posebnega odseka za ustanove za oskrbo.
Posebna naloga tega odseka je: 1) da bo skrbel za ustanavljanje občinskih uradov za oskrbovanje in potrošnih zajednic pri gospodarskih podjetjih; 2) da bo skrbel, da se bo vse posiovanje teh ustanov za oskrbovanje razvijalo pravilno v duhu določil omenjene uredbe in podrobnejših določil; 3) da bo sprejemal in pregledoval došle prošnje občin za kredite in posojila, da bo pripravljal odgovore za podeljevanje kreditov in posojil za podpis kmetijskemu ministru in da bo pripravil vse potrebno za sklenitev pogodb o posojilih; Marija Zarnikova. — Prstan z draguljem j 4) da bo skrbel za redno in pravočasno je izgubila ga Ljudmila Veselova soproga | vračanje podeljenih kreditov in posojil
ter ukrenil zakonite ukrepe za izterjanje zapadlih terjatev; 5) da bo skrbel za na-
davčnega uradnika. Ne kupujte!
a— Kri je tekla na Podvelld in v Po-
čehovi. V neki gostilni na Podvelkl je nastal med fanti hud pretep. Na bojišču sta obležala krvava 361etni Martin Lakner. la je bil zaboden v hrbet, glavo in desnico, ter 301etni voznik Pavel Petrovec, ki ie bil zaboden v prsi in hrbet. Oba se zdravita v bolnišnici. V Dolnji Počehovi pa je bil napaden in zaboden 201etni Ivan AvguStin. Zatekel se je v bolnišnico. Za napadalci poizvedujejo.
Gospodarstvo
K povišanju državnih trošarin
V »Službenih novinah« od 1. januarja je objavljena uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, ki je s tem dnem stopila v veljavo. O najvažnejših spremembah tega zakona smo že poročali v novoletni številki Uredba določa v glavnem naslednje:
Trošarina na sladkor
Trošarina na sladkor je zvišana za 2 dinarja pri kilogramu. Do 1. septembra lanskega leta je znašala trošarina na sladkor v kockah ali v prahu in v stožcih 8.05 dm; s 1. septembrom lanskega leta je bila znižana na 7.55 din, sedaj pa zopet povišana za 2 din ir znaša 9.55 din pri kilogramu. Trošarina na kristalni sladkor (sipo) in na ostali sladkor, surov ali rafi-mran, je znašala do 1. septembra lanskega leta 7.50 din; s 1. septembrom je bila znižana na 7 din, sedaj pa je zopet povišana za 2 din in znaša 9 din pri kilogramu.
Na vse ostale vrste sladkorja ki ni izdelan iz sladkorne pese ali iz sladkornega trsa ,kakor so škrobni sladkor iz sadja, grozdja, slada in krompirja, se zviša trošarina od 4 na 5 din pri kilogramu.
Ker je obenem povišan tudi skupni davek na sladkor, in sicer od 8.7 na 10.4%, bo znašala celotna podražitev sladkorja okrog 2.15 din pri kilogramu. Trošarina in poslovni davek znašata sedaj pri kilogramu sladkorju v kockah 11.10 din, pri kilogramu kristalnega sladkorja pa 10.50 din.
Trošarina na kavo
Občutno se poviša tudi trošarina na kavo, in sicer od 10 na 15 din pri kilogramu. Ker se obenem poviša skupni davek od 10 na 12%, bo znašala podražitev kave preko 6 din pri kilogramu. Ce upoštevamo carino (21 din), trošarino (15 din), banovmsko trošarino, občinsko trošarino (v Ljubljani) in skupni davek, tedaj znašajo sedaj vse dajatve pri kilogramu kave preko 50 din.
Trošarine na alkoholne pijače
Občutno je tudi povišanje trošarine na pivo. Trošarina se zviša od 7.50 na 10 din od vsake hektolitrske stopnje ekstrakta, trhu tega pa je povišan skupni davek od 1.50 na 3 din od hektolitrske stopnje, tako da znaša od sedaj obremenitev s trošarino in skupnim davkom 13 din, nasproti dosedanji obremenitvi 9 din pri vsaki hek-tolitrski stopnji ekstrakta
Trošarina na vino se poviša od 1 na 2 din pri litru. Trošarina na šampanjec je povišana od 10 na 15 din pri litru, pri čemer je povišan tudi skupni davek od 8.7 na 10.4%. Trošarina na fina vina (s 16% ali več odstotkov alkohola ali 5% sladkorne vsebine) pa se poviša od 3 na 5 din pri litru.
Na izvlečke (ekstrakte), esence (cvet) in eterska olja z alkoholom se poviša trošarina od 30 na 60 din pri kilogramu. Poleg tega se kakor znano pobira tudi ba-novinska trošarina, ki znaša 4 din od kilograma.
Trošarina na špirit in žganje
Trošarina na špirit (alkohol) ostane nespremenjena in znaša 24 din po hektoli-trski stopnji alkohola Prvi pripombi k točki 9. čl. 72 zakona pa je z novo uredbo dodana določba, ki pravi, da se ne plačuje trošarina na dehidrirani denaturirani špirit, ki se uporablja za izdelovanje domačih sredstev za pogon motorjev, ki ne vsebujejo v sebi naftinih derivatov (doslej je oprostitev veljala le za špirit, ki se meša z bencinom za pogon motorjev). Pogoje za oprostitev in uporabo bo predpisal finančni minister. Prepovedana je uporaba takega špirita za gorivo in druge svrhe z grožnjo kazni od 500 do 5000 din.
Poostreni predpisi za kuhanje žganje
Do začetka lanskega leta žganje ni bilo zavezano plačilu državne trošarine, razen žganja, uvoženega iz inozemstva Z uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini od 22. decembra 1939 pa je bila znova uvedena državna trošarina na žganje v višini 10 din ob istočasnem ukinjen ju banovinske trošarine na žganje. Ta trošarina se plača, ko se žganje da v promet in potrošnjo, in jo plača prevzemnik, ki mora prevzem prijaviti. Ne plačuje pa se trošarina na tisto žganje, ki ga porabijo proizvajalci za hišno potrebo.
Z novo uredbo se trošarina poviša od 10 na 16 din za hektolitrsko stopnjo alkohola. Skupaj z občinsko trošarino znaša odslej v Ljubljani obremenitev 21 .din za
hektolitrsko stopnjo, to je pri 45 odstotnem žganju 9.45 din od litra.
Vrhu tega so z uredbo predpisane poostritve glede proizvajanja žganja. Četrti odstavek 11. točke čl. 72 zakona o državni trošarini se odslej glasi: Žganje in desti-lati, ki so podvrženi plačilu trošarine po tej točki, se smejo proizvajati samo v običajnih kotlih za žganjekuho. Brez predhodnega pregleda in odobritve finančnega ministrstva je prepovedano proizvajati žganje in destilate v posebnih napravah za žganjekuho (s kolonami, deflegmatorji itd). Kdor drugače postopa, se kaznuje z globo 500 do 5000 din. Destilati, proizvedeni iz omenjenih surovin (iz sadja in plodov), ki vsebujejo v sebi manj alkohola kakor 50% (pri sadnem žganju) odnosno 55% (pri destilatih vina) in nimajo značilnih lastnosti sadnega žganja kakor tudi destilati z večjo vsebino alkohola nad 50, odnosno 55% pri proizvodnji, se smatrajo za špirit in spadajo glede stopnje kakor tudi v ostalem pod predpise, ki veljajo za špirit Potemtakem se smejo taki destilati proizvajati samo v tvornicah špirita, po predpisih, ki veljajo za špirit.
Trošarina na elektriko in plin
Trošarina na električni tok, ki se uporablja za razsvetljavo, se poviša od 0.70 na 1 din od vsake kilovatne ure. Trošarina na plin za razsvetljavo pa se poviša od 0.20 na 0.30 din od kubičnega metra
Trošarina na ocetno kislino, bencin, plinsko olje in mazilno olje
Trošarina na ocetno kislino se poviša od 4 na 8 din od enega kilograma 100 odstotne jakosti.
bavo denarja, potrebnega za izvajanje uredbe; 6j da do vodil vse potrebne knjige, sestavljal redni proračun dohodkov in izdatkov svojega poslovanja in da bo na koncu koledarskega leta sestavil sklepne letne račune, proračun dohodkov in izdatkov. Sklepni letni račun mora pregledati in odobriti kmetijski minister.
Nadzorno oblastvo za občinske urade za oskrbovanje v mestih je ban, v vseh drugih občinah pa sreski načelnik, za po-trošne zajednice pa državno policijsko oblastvo, in kjer ga ni, sreski načelnik.
Občinski uradi za oskrbovanje bodo prodajali kupljena živila po nal;nvni ceni, pri-štcvši doklado za režijo. Razen tega imajo občinski uradi za oskrbovanje pravico pobirati največ 2% od nabavne cene na račun stroškov za kritje morebitnih poslovnih izgub, če bi se razdelitev izvršila preko trgovcev, zadružnih organizacij in konzumnih enot, sme urad trgovcem, zadrugam ali potrošnim zajednicam določiti način, kako bodo razdelili blago svojim stranicam, odnosno članom.
Vsa gospodarska podjetja, ki imajo v službi 50 delavcev adi več, so dolžna ustanoviti potrošne zajednice. Odbori teh zajednic bodo izdali pravilnik, ki ga je tre-
ba predložiti v odobritev pristojni splošni upravni oblasti v petih izvodih. S tem pravilnikom so uprave dolžne predpisati tudi način sodelovanja če se več podjetij združi v eno konzumno enoto. Če število delavcev ln nameščencev skupne potrošne zajednice dveh ali več podjetij prekorači 1000 potrošnikov, je enota dolžna odpreti na vsak začeti tisoč članov najmanj po eno prodajalno.
Odbori potrošnih zajednic bodo po svojem konstituiranju zahtevali potrebno obratno glavnico od vodstva podjetja in bodo dalje ravnali po določilih uredbe. O ustanovitvi potrošnih zajednic bodo podjetja obvestila direkcijo za prehrano, pristojno zbornico in pristojno inšpekcijo dela. Konzumnih enot niso dolžna ustanavljati podjetja, če sta dve tretjini delavcev in nameščencev včlanjeni v obstoječih nabavljalnih zadrugah.
Ce občine, ki morajo ustanoviti občinske urade za oekrbovanje, teh ne ustanove v predpisanem raku, bo splošna upravna oblast, pristojna po navedeni uredbi, na predlog direkcije za prehrano postavila v breme občine komisarja, da ustanovi ta urad in da ga vodi. Tako ustanovljenemu uradu mora občina dati na razpolago za poslovanje potrebna sredstva. Pri zasebnih gospodarskih podjetjih, ki ne bodo ob določenem času ustanovila potrošnih zajednic, bo pristojna splošna upravna oblast na predlog pristojne inšpekcije dela postavila komisarja, da bo ustanovil prtrošno za-jednico in jo vodil. Podjetje mora takšni potrošni zajednici dati na razpolago potrebno obratno glavnico in po možnosti potrebne prostore za skladišče in pisarno.
Zasebna gospodarska podjetja ne more-rejo za vloženo obratno' glavnico pri potrošni zajednici računati nobenih obresti.
Občinski uradi za oskrbovanje in potrošne zajednice so dolžni svoje knjige v redu voditi. Občinski uradi za oskrbovanje, ki jih kreditira direkcija za prehrano, smejo imeti v svojih blagajnah največ do 15.000 din gotovine, vse, kar ta znesek presega, morajo pa naložiti v krajih, kjer obstoja podružnica PAB, tej podružnici na tekoči račun, odobren od direkcije za prehrano: kjeT pa te podružnice ni pa Poštni hranilnici na čekovni račun.
Gospodarske vesti
= Vodenje računa nadrobne prodaje za blago, na katero je treba plačati poslovni davek. Najnovejša uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet vsebuje novo določbo, ki pravi: Davčni zavezanci, ki prodajajo blago na drobno neposredno potrošnikom in morajo na to blago plačati davek na poslovni promet, morajo namesto knjig in evidenc po 1., 2. in 6 točki 4. odstavka § 9. zakona o skupnem davku na poslovni promet voditi račun nadrobne prodaje takega blaga V zvezi s to določbo je finančno ministrstvo poslalo vsem finančnim direkcijam in davčnim upravam navodilo, kjer pravi med drugim naslednje: Davčni zavezanci, ki prodajajo blago potrošnikom na drobno in morajo na to blago plačati davek na poslovni promet ter so zavezani voditi knjige in evidence po § 9. zakona o skupnem davku na poslovni promet, so oproščeni dolžnosti vodenja knjig in evidence po točkah 1., 2. in 6. Oproščeni so torej dolžnosti, da shranjujejo kopije faktur, da vodijo račun oseb, katerim je blago prodano, ter knjigo ekspedicije takega blaga Namesto tega Trošarina na bencinsko mešanico s špi- ! morajo poleg evidence, predvidene v za-
ritom se poviša od 250 na 300 din; od te vsote pa pripada državni blagajni 250 din (doslej 200) in državnemu skladu za javna dela 50 din. Na ceno bencina bo vplivalo tudi povišanje skupnega davka na nafto pri uvozu (od 11.7 na 15%) in skupnega
konu o skupnem davku na poslovni promet, voditi račun nadrobne prodaje takega blaga V ta namen morajo po vrsti svojega poslovanja otvoriti potrebne račune nadrobne prodaje, iz katerih bo razvidna celokupna vrednost blaga, ki je
davka na bencin v domačem prometu (od i dana v prodajo na drobno m odškodnina,
2.3 na 3%), pri čemer je še upoštevati, da se odslej od skupnega davka na bencin ne odbije dokazano plačam skupni davek na surovo nafto.
Trošarina na plinsko olje je povišana od 40 na 100 din, trošarina na mazilna olja pa od 200 na 250 din. Trošarina na surovo ali neprečiščeno nafto, ki se uvaža v druge namene, ne pa za predelovanje v rafinerijah, se poviša od 40 na 100 din.
Kontrolna odškodnina
Za denaturiranje trošarinskih predmetov, ki se puščajo v promet brez plačila državne trošarine v denaturiranem stanju, se je že doslej pobirala kontrolna odškodnina 0.50 din od hektolitrske stopnje, odnosno od kilograma. Z novo uredbo je spremenjeno besedilo točke 14. ČL 72 zakona v državni trošarini, ki se odslej glasi: Za denaturianje trošarinskih predmetov, ki se puščajo v promet brez plačila državne trošarine v denaturiranem stanju, se pobira kot kontrolna odškodnina v korist državne blagajne: 1) za špirit, namenjen za proizvajanje kisa, 4 din
dosežena od prodaje tega blaga na drobno. Voditi pa morajo knjige in evidence po točkah 3, 4 in 5 (evidenco o porabljenih surovinah, polizdelkih in pomožnih sredstvih, nabavljenih od drugega, nadalje evidenco o porabi blaga in pomožnih sredstev, pridobljenih v samem podjetju in končno knjigo začetnega in zaključnega inventarja/. Iz teh evidenc bodo kontrolni organi ugotovili količino in vrednost blaga, izdelanega za prodajo. Na podlagi primerjave s stanjem blagajne in terjatev ter zalog pa bodo ugotovili vrednost prodanega blaga
— Načrt naredbe o kontroli izvoza jajc. Direkcija za zunanjo trgovino je pripravila načrt naredbe o kontroli izvoza jajc, ki predvideva, da se sme izvoz jajc vršiti samo na osnovi izvoznega potrdila direkcije ln se ta potrdila Izdajajo samo registriranim izvoznikom. Izvažati bodo smele tvrd-ke, ki se neprekinjeno tri leta bavijo z izvozom jajc in jim je to glavni posel. Poleg teh tvrdk bodo lahko izvažale tudi poslovne zadružne zveze in glavne zadruge, če prodajajo samo blago svojih članov. Na-
Borze
3. januarja
Na jugoslovenskih borzah so grški boni danes nekoliko popustili; v Ljubljani so se nudili po 41, v Beogradu pa je 5>il promet po 41. Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri prijazni tendenci nudila po 467 (v Beogradu je bil promet po 467
—	468.75). Tudi v ostalih državnih vrednotah ai bilo zaključkov.
UEV IZ C
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 17.57
—	177.77, New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 5520, Curih 1271.10 — 1281.10. — Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792, grški bom 41 bL
Curih: Beograd 10, Pariz 8.90, London 16.10, New York 431, Bruselj 69.25, Milan 21.75, Madrid 40, Amsterdam 229.50, Berlin 172.50, Stockholm 102.75, Oslo 98.50, Kobenhaven 83.50, Sofija 4.43750, Lizbona 17.24, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.3750, Bukarešta 2.15.
EFEKTI
Zagreb: Državne vrednote: Vojna škoda 467 bL, 4% sev. agrarne 55 den., 6% be-gluške 83 bL, 6% dalm. agrarne 80.50 bL, 6% šumske 77 — 78.50, 7% invest. 100 — 102, 7% Seligman 103 den., 7% Blair 97 den., 8% Blair 106 den.; delnice: Narodna banka 7000 den., PAB 198 den.
Beograd. Vojna škoda 166.50 — 167 (167
—	168.75), 4% sev. agrarne 53.50 — 54.50, 6% begluške 82 — 83, 6% dalm. agrarne 79 — 79.75 (79.75 — 80), 6% šumske 77 den., 7% invest. 100 den., Narodna banka 7050 den., (7050), PAB 200 den.
od 1 hektolitrske stopnje špirita; 2) za daljnji pogoj za registracijo je ta, da mora
špirit, namenjen za industrijske svrhe 2 din od 1 hektolitrske stopnje špirita; 3) za gorilni špirit 1 din od 1 hektolitrske stopnje špirita. Na dehidrirani denaturirani špirit, ki se meša z bencinom, se ne pobira kontrolna odškodnina
Na vse ostale trošarinske predmete se kot kontrolna odškodnina na denaturiranje in barvanje pobira 1 din od kilograma v korist posebnega kontrolnega fonda davčnega oddelka finančnega ministrstva ki je v ta namen ustanovljen. Dohodki tega fonda bodo služili za materialne potrebe mehanično tehnične delavnice davčnega oddelka in za potrebe kontrolne trošarinske službe davčnega oddelka
Popis zalog
Na dan uveljavljenja uredbe se popi-
imetl registrirani izvoznk potrebne prostore za vskladlščenje najmanj treh vagonov jajc, za izvoz konzerviranih jajc pa je potrebno, da ima izvoznik hladilne naprave s temperaturo najmanj 15 stopinj pod ničlo. Predvidena je kavcija v višini 25.000 din. Razdelitev izvoznega kontingenta se ima Izvršiti po predlogu zajednee izvoznikov jajc, ki bo ustanovljena. Direkcije si pridržuje pravico, centralizirati ponudbo blaga in uvesti centralno prodajo, kakor tudi pravico, izvršiti pregled blaga za izvoz, bodisi v skladišču ali vagonih, odnosno carinskih skladiščih.
c= Jugosiovenska banka Izplačuje vse vP*ge. Iz Beograda poročajo, da je direkcija Jugoslovenslke banke d. d. sklenila da stavi vse stare vloge na razpolagio vlaga-
Blagovna tržišča
ŽITO
-f- N"vosadska blagovna b°rza (3. t.
m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica; za pšenico veljajo odkupne cene po uredbL Oves: baški, sremski 327.50 — 330. Ječmen: baški in sremski 380 — 385. Moka; franko mlin v dunavski ban: enotna moka 382.25 Obrobi: franko mlin brez skupnega bavka ln vreč 200 Fižol: bašld ln srearaski beli brez vreč 510 — 520.
ŽIVINA
-f- Mariborski živinski sejem 31. decembra: Prignanih je bilo 386 glav živine, ln sicer 3 konji, 6 bikov, 60 volov. 309 krav in 8 telet. Prodanih je bilo 216 blav. Cene so bile naslednje: debeli voli 8.25 do 9 din, poldebeli 7 do 8. plemenska 8 do 10, biki za klanje 6.50 do 8, klavne krave debele 6.75 do 7.75, plemenske krave 7 do 8, krave klo-basarice 4.50 do 6.50, krave molznice 8 do 9.50, breje krave 7 do 9, mlada živina 7 do 8.50, teleta 9 do 12 din za kg žive teže.
+ Na mariborski svinjski Sejem 20. decembra je bilo prignanih komaj 22 prešl-čev, prodanih pa 17. Cene so bile: 5 do 7 mescev stari prasci 420 do 665. 8 do 10 mescev stari 680 do 930, 1 leto stari 1000 do 1350. Svinje so se prodajale po 12 do 16 din za kg žive teže in po 16 do 19 din za kg mrtve teže.
šejo zaloge vseh trošarinskih predmetov, !	^^ w lahko takoj dvigne jopri bla-
obseženib s to uredbo in sicer pri vele^	centrale v Za«rebu m P" Preprodajalcih in maloprodaj aleih teh pred- j metov. Veleprodajalci in maloprodajalci so
dolžni prijaviti finančnim organom vse ( količine teh trošarinskih predmetov, ki jih , imajo kjerkoli v zalogi. Opustitev prijave ] ali nepravilno prijavljanje se smatra in ! kaznuje kot tihotapstvo v smislu čl. 34 zakona o državni trošarinL One količine, ki bodo na dan uveljavljenja te uredbe na potu, morajo prejemniki prijaviti takoj po prejemu. Na popisane količine se bo pobrala razlika v povišani trošarinski stopnji do 30. dne po uveljavljenja te t uredbe.	i
gajnah centrale v Zagrebu in pri podružnicah. Ce se vloge ne dvignejo, se računa odslej obrestna mera za nove nevezane vloge-
= potovane nage gospodarske delegacije v Nemčijo. Iz Beograda poročajo, da bo v teku januarja odpotovala v Nemčijo naša ožja gospodarska delegacija zaradi reši-
Najboljši dokaz,
kako potreben je gospodarskim in poslovnim ljudem »Trgovski list«, je dejstvo, da se je število naročnikov na »Trg. list« v zadnjih mesecih zvišalo za nad 25•/•. In to ni čudno.
Kajti »Trgovali list« prinaša poleg strokovno-gospo: arskih razprav vse najvažnejše zakonske predpise, uredbe in informacije. Dalje v posebni rubriki »Davčne nasvete«, tržna poročila itd. itd. Ust izhaja 3 krat na teden in stane celoletno samo din 180.—.
»Trgovski list« je glasilo trgovcev in gospodarskih stanov sploh in zato ne bi smel manjkati v nobenem Se tako majh-
tve raznih vprašanj, ki 90 nastopila v trgo-	i	nesm podjetju. Saj lahke samo ena p*®vo-vinskem prometu med našo državo ln Nem-	\	časna ">pozo!Uev, nasvet ali opozorijo pri-čijo po jesenskem sestanku jugos^ensko-	■	hrani lOkratno naročnino. Naročite »Ti> nemškega stalnega gospodarskega odbo-	!	govski lit« še danes in opozorite nanj tura. V glavnem gre za plačilni promet in	'	di svoje poslovne tovarij^. aa vprašanje cen naših, odnosno nemških	I Naslov: »Trgovski list«, Ljubljana m lavoeajih predmetov.	J	jrg. dom. i—)
Skozi nočni London
Britanska vojska v afrifld puščavi
Vtisi nevtralnega novinarja z avtomobilske vožnje
VSAK DAN ENA
Dopisnik nekega švicarskega lista je imel pred nekoliko dnevi priliko, da napravi deveturno vožnjo skozi nočni London, ki naj bi ga, kakor ostale novinarje, ki so udeležili te vožnje, prepričala o tem, da se
delo nemoteno nadaljuje
Ob 11. ponoči so stopili potniki ob grmenju protiletalskih topov v avtobus in obiskali najprvo "VVaterlooško postajo. Ta postaja ima največji potniški promet v Veliki Britaniji. Kako velike so njene naprave, je najbolj razvidno iz tega, da se razprostirajo
preko površine 10 hektarjev in da so imele v februarju 1938. vsak dan
po 150.000 oseb potniškega prometa. Novinarji so se mudili dalj časa na postaji in so dobili vtis, da je promet o polnočni uri šibak, vendar pa normalen. O kakšni škodi, ki bi jo bile napravile letalske bombe, ni bile ličesar videti, neki železniški uradnik pa je obiskovalce opozoril na
veliko jamo v bližni postaje
ki jo je izkopala bomba in ki prometa ni v ničemer ovirala.
Čeprav se je grmenje topov okrepilo in je bilo slišati iz daljave razpoke bomb, se je vodstvo po nočnem Londonu nadaljevalo po programu. Železniško osebje je svoje delo opravljalo nemoteno. Nočni
ralka aH mati?
Pametna odločitev operetne drve
Če so poročene igralke postavljene pred vpra*anje, da bi se odločile za družino ali za oder, se nerodko odločijo za deske, ki pomenijo svet. Tako je bilo tudi z neko operetno pevko v Filadelfiji.
Zaman jo je mož vsak dan prosil, naj bi se posvečaa bolj domu m otrokoma, ki sta kot enoletno in triletno dekletce rasli brez materine ljubezni. Pevka je imela za takšne pro/nje gluha ušesa. Tedaj se je mož odločil za kaj nenavadno samopomoč.
Ko se je nekega večera zastor spet dvig-
nil, je pevka zagledala v loži poleg odra moža. Poleg njega je sedela služkinja, ki je imela starejšo hčerko na kolenih, enoletno dete pa je sedelo enostavno na ograji lože. Seveda sta otročica mater pozdravila z veselimi kriki. Ta igra se je ponavljala potem dva tedna vsak večer. Mož je sedel v Joži in malčici se navzlic materinim prošnjam seveda nista mogli premagovati, da bi je ne pozdravljali s klici. Končno se je umetnica vendarle vdala, obrnila je odru hrbet in postala samo mati.
Varujte si nosi
Po zaščiti ušes in oči naj se najde še varovalo za nos
Da bi bilo treba užesa zaščititi pred hrupom modernega časa, je že stara zahteva in prav tako se zdi mnogim potrebno, da ba si obvarovali oči pred pretirano svetlobno reklamo. A tudi nos se z marsičem ne strinja in tako m čudno, da je nastopil neki ameriški profesor s predlogi, naj bi svetu dali boljši — vonj, da bi si zavarovali občutljivi duhalnl organ.
Kemija, pravi, nam je dala že davno možnost uporabljati blage dišave povsod, kjer bi jih potrebovali. Nič težkega ni uporabiti razpršilec dišav v javnih loka-lh in dvoranah, v železniških vozovih in povsod, kjer se'sestane mnogo ljudi. Toda ta pripomoček uporabljajo vse premalo. Prav tako nujno potrebno bi bilo odpraviti slab duh, ki ga puščajo avtomobili in stroji vseh vrst, zlasti pa v tovarniških delavnicah.
Zdravnik bi ne smel dopustiti slabo dišečih rr.ovi za narkozo. Uspavilom bi morali primešati snovi, ki dobro dišijo. Pri rokavicah bi morali izročiti močni duh po usnju, damske rokavice bi morale dobiti nežen parfem, kakor se to včasih tudi že dogaja. 2e v pralnicah bi morali uporabljati v vodi topno, aromatlčno snov, ki bi odpravila duh po milu, tako da bi perilo
bilo potem prav tako dišeče, kakor čisto. Pri izdelovanju knjig bi bilo treba odpraviti duh po papirju, kleju ln usnju, ki nas tako pogostoma moti pri branju novih knjig. Lahko bi mislih celo na to, da bi knjige parfemirali z lahnim dišavami, ki bi se skladale z vsebinami. Zelo važno pa b bilo odstraniti vse slabe dišave iz kuhinj. Zakaj bi si s slabim duhom iz kuhinje kvarili tek?
Popravljači vonja bi imeli v resnici obsežno delovno področje.
Pofizemski promet v Moskvi
Moskovska podzemska železnica je v teku pravkar zaključenega leta prevozila 375 milijonov potnikov, kar pomeni 44 milijonov več kakor v letu 1939. Moskovski tramvaj je lani prevozil 1,830.000 oseb.
Konec vojne že 1.1941?
Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je imel te dni značilen govor, v katerem je izjavil, da ni o izidu sedanje vojne nobenega dvorna. Mogoče je, da se bo vojna končala že letos, lahko pa se tudi zgodi, da se bo razširila še na nove države.
Kyost! Kallio na zadnji poti
Hulbert Footners	27
IZGINULI RADŽA
Kriminalni roman
»Kje sta dami zdaj?« je vprašal Lee.
Podpolkovnik je z glavo pokazal na vrata.
»Tamle notri.«
»Jih ne bi rajši poklicali semkaj?«
Podpolkovnik je skomignil z rameni. Po njegovih mislih ni bilo v tem nobenega smisla, vendar je vstal, stopil k vratom in jih odprl.
»Pridita, prosim, semkaj,« je rekel z ne baš ljubeznivim glasom.
Gospa Morvenova in Diana sta stopili v sobo; spremljala ju je policistka. Gospa Morvenova je bila videti boječa in zastražena. Dianino lepo Tce je imelo neprediren izraz. Ko je zagledala Luka je hitro stopila k njemu.
»Zakaj te ni bilo k nama?« je vprašala tako tiho, da jo je mogel samo on razumeti.
Luke jo je prijel za obe roki. »Niso mi dali.«
»Zasebnih pogovorov ne morem dovoliti,« je strogo rekel podpolkovn;k. »Sedite, prosim «
Gospa Morvenova se ie zgrudila v nas^njač. Luke in Diana sta obdala dru<? zraven d r^e^a. Mirno mu ie položila roko na k^moie? Podpolkovnik Walfkley je cš;ni1 Leeja z očmi, kakor bi ga pozival, nai zasliši priči.
»Ali mora biti uradnica poleg?« je ljubeznivo vprašal Lee.
Podpolkovnik je po kimal ženski in ta se je odstranila
»Gospa Morvenova,« je Lee začel, »nič se n? bojte. Nikake obtožbe ni zoper vas. Podpolkovn k ima proti vam samo to, da nočete odgovarjati na njegova vprašanja.«
»Branim se dajati kakršen si bodi odgovor, ne da bi se posvetovala z odvetnikom« je sovražno odvrnila.
»Ako ste nedolžni, vam vendar ni treba odvetnika.«
»Nihče me ne more siliti, da bi govorila'«
Lee se je obrnil k Diani. »Gospod'čna Morvenova, ali nam hočete povedati, kar moramo vedeti?«
Diana se je obrnila k Luku in tiho vprašala: »Kaj naj storim?«
»Povejte vse, kar veste,« je Luke glasno odvrnil.
Gospa Morvenova je razburjeno po-kočTa. »Prepovedujem ti!« je srdito kriknila. »Tvoja mati sem. Kaj ti pomeni ta človek?«
Diana jo je široko in mirno gledala, dokler ni pobesila oči. »Odgovarjala bom na vo-aš~nja.«
Gospa Morvenova je burno zaihfela.
»Prosim, pr'elite v so^dnjo sobo!« je ledeno dejal podpolkovnik Walkley.
»Tega ne storim!« je zarjovela. »Svojega ot oka ne pustim samega!«
Ko je pa podpolkovnik krenil k vra4om da bi poklical policistko, se je mahoma prenrslila »Torej dobro, govorila bom,« je hlastno dejala. »Po-
vem vam vse, kar vem. Ne dam, da bi vlačili mojo hčer v to zadevo.«
»Prav,« je odvrnil podpolkovnik. »Gospodična Morvenova, bodite tako ljubeznivi in stopite za trenutek v sosednjo sobo.«
Luke ji je stisnil roko in pustil, da je odšla.
»Pričnite z odhodom iz New Yorka,« je Lee ljubeznivo pozval ženo.
Gospa Morvenova je zvila roke in se nekaj časa nemirno ozirala sem ter tja, počasi pa se je zbrala. »Tista družba v hotelu mi ni bila prav nič všeč,« je rezko dejala. »Ljudje so bili prenavadni in 'ud šampanjca je bilo preveč. Diana je bfa y.cer zaročena z njegovo visokostjo, a zaradi tega n kakor nisem bila slepa za napake njegovega značaja. Že davno sem bila sklenila, da se mora po poro'a marsikaj spremeniti ...«
Lee je ošinil Luka z očmi in utajil piker nasmeh.
»Rekli so mi bih', da je paradni voz od d-setih naprej vsak čas pripravljen za naju, in tako s?m se odpeljala s hčerjo tja. Vendar še nisva legli počivat, kajti njegova visokost je bil izrekel žejo da bi poprej govoril z nama. Kasneje je radža tudi res prišel v voz...«
»T^daj je bilo to?«
»Tega ne morem na+«"ko pov-dati. Vsek^ko m?lo pred odhcdcvn v^ak*. 7. njim j* r>ris1o tud; več drugih Hudi, ki so delali pr-cai^en h-m M'dve s hčerio sva zaradi tega os+ali v sw'em rd-delku. Ko se ie vlak prvič ustav:l so tis+? l;uJj^ izstom']i. Deset ali pe+naist miut po t°m i- radža potrkal na vrata in spustili sva ga noter. Preoble-
kel se je v indijska oblačila, ker mu je bilo v teh bolj udobno. Kazgovarjaii smo se nekaj minut in nato —«
»O čem ste se razgovarjali?«
»O poslednjih pripravah za hčerino svatbo,« je nerada odgovorila. »Opravičil se nama je, ker ne moreva biti navzočni pri sprejemih, rekoč, da je silno važno, da časniki ničesar ne omenijo o zaroki. Dejal je, da ga bodo po končanih uradnih slovesnostih časnikarji pozabili, na kar se z mojo hčerjo povsem na tihem poroči in to po obredu angleške visoke cerkve. Hotel je postaviti angleško vlado pred izvršeno dejstvo.«
»Hvala,« je rekel Lee. »Abdul, eden izmod služabnikov njegove visokosti, je izpovedal, da vam je dal shraniti stoklenko whiskyja. Ali je tako?«
»Je. Ko je bil naš razgovor končan, me je poprosil zanjo in jaz sem mu jo dala. Nato smo šli v njegovo sobo, ki je bila zraven najine.«
»Kod? Skozi spojna vrata?«
Gospa Morvenova ga je ogorčeno pogledala. »Razume se, da ne. To bi bilo skrajno ^prikladno. Vrata so bila ves čas z obeh strani trdno zaklenjena. Šli smo po stranskem hodniku.«
»Seveda. In kaj se je zgodilo potem v njegovi sebi?«
»Odprl je stek^nko in naju povabil, n"1] tudi midve popijeva kozarec, kar sva oa odb li. Nato si je sam nalil ter položil steklenko v hladilnik.«
»Zakaj je storil tako?«
»Svoj whisky je zmerom skrival, ker ni hotel, ia bi njegov tajn. Šihab al Ztiri kaj vedel o tem.« »In potlej?«
promet pa je bil po mnenju vseh obiskovalcev
znatno omej en
kajti v najmodernejši angleški železniški signalni napravi je zadostovala ena sama oseba, da je stregla vsem napravam. Postajni bife za pripadnike vseh vrst orožja, daje vojakom priložnost za spanje. Tam so poslušali nekega avstralskega vojaka, ki je igral na klavirju polnočno glasbo. Zvočniki na postaji so novinarje pozvali, naj stopijo v svoje avtobuse. Obiskali so nato
Pogreb pokojnega prezidenta} Finske, Kyostija Kallia. Njegovo krsto je neslo na
mrtvaški voz osem generalov
Mimohod nekega oddelka pred posegom v ofenzivo proti Libiji
Manchester, srce Srednje An
Središče svetovne trgovine z bombažem
Manchester, glavno mesto grofije Lan-shire, velja za središče svetovne trgovine z bombažem. Leži kakšnih 300 km sever-novzhodno od Londona in šteje preko 800 tisoč prebivalcev, če ne štejemo gosto naseljenih sosednih krajev, kakor Altring-hama, Macclesfielda, Stockporta, Odlha-ma, Salforda in drugih, med katerimi ;ma n. pr. Oldham sam več nego 150.000 prebivalcev. Vse industrijsko ozemlje, ki mu je Manchester središče, ima najmanj 2 milijona prebivalcev.
V Manchestru je sedež najstarejših evropskih predilnic in tkalnic, od tu se je ves svet mnogo desetletij oskrboval z bombažnimi izdelki. Ce je pozneje vsa ta industrija zašla v težko krizo, je iskati vzroke pač v tem, da so tudi ostale evropske dežele polagoma razvile svojo bombažno industrijo in da so angleški tekstilni industrijci sami v drugem desetletju tega stoletja osnovali v Indiji mogočne tvornice, ki na podlagi cenejših delovnih moči lahko uspešno tekmujejo z manehe-stersko tekstilno industrijo.
Nič manj važna nego tekstilna pa je tudi manehestrska železna in strojna industrija, ki izdeluje n. pr. avtomatske stružnice in druge precizne stroje, ki imajo veliko vlogo za izdelovanje orožja, granat, bomb in drugih takšnih stvari. Med temi tovarnami je znana zlasti tvrdka Whit-worth & Co. Zelo pomembna je nadalj® manehesterska industrija kavčuka, kateri pripadata n. pr. svetovno znana tovarna Dunlop Tyre Co., Firestone Rubber Co. in druge. Omeniti bi bilo končno še celo vrsto kemičnih tovarn, ki delajo danes seveda isto tako za oboroževanje.
L. 1894 so dogradili 60 km dolgi Man-chesterski prekop, po katerem priplovejo parni^ki lahko do osrčja Manchestra, in
sicer tudi parniki, ki segajo do 8 m globoko v vodo. Ti parniki dovažajo brazilsko gumo od Amaconke do manehester-skih tovarn, z njimi pa odhajajo lzgotov-ljeni avtomobilski obroči. 2e pred šestimi leti je znašala teža z ladjami uvoženega blaga 3 in pol milijona ton, teža na isti način izvoženega blaga pa 2 in tri četrtine miliijona ton. Skupna vrednost tega blagovnega prometa je znašala 50 milijonov funtov šterlingov. K temu pa je bilo prišteti še poldrug milijon ton blagovnega prometa z manjšimi ladjami preko drugih prekopov.
Smrt znamenitega gorskega vodnika
V starosti 70 let je umrl v Val Tornenzi Leonardo Carrel, eden izmed najbolj znanih italijanskih gorskih vodnikov. Uspelo mu je nešteto prvih vzponov v Alpah in gorovjih drugih celin. Samo na vrh Mat-terhorna se je povzpel šestdesetkrat. Vojvoda Abruški, znani raziskovalec, ga je jemal na svoje znamenite gorske poti rad s seboj. Carrel se je udejstvoval v gorah še pred dvema letoma, potem je šel v pokoj.
Raeleriraftfe živeža na Finskem
Ministrski svet v Helsinkih je določil smernice za odmero živeža na Finskem. Vsako peto govedo mora biti posihmal na razpolago državi za prehrano prebivalstva. Prav tako bo moral vsak kmet izročiti držati odvišni pridelek krompirja namreč 8000 kg od vsakega posejanega ha zemlje.
Novi »taksiji" v Parizu
»Gašper, nocoj se mi ie sanjalo, da sva se odpeljala na smučanje.«
»Meni pa. Neža. se ie sanjalo, da sva že spet doma ...«	(»J. dge«)
Odkar vlada v zasedeni Franciji pomanjkanje bencina, se prevažajo petični Parižanl v »taborjih«, kakršnega prikazuje pričujoča slika
glavni poštni urad, kjer so uradniki brez premora sortirali poštne pošiljke.
Na zadnje so na tej nočni vožnji obiskali neko tovarno, kjer so se lahko prepričali, da nemški nočni napadi niso prekinili dela. Zelo zanimiv je bil tudi obisk neke velike pekarne, ki je obratovala s polno paro. Baš ko so bili tam, se je oglasil znak, ki je naznanjal
konec letalskega napada
V mrzli noči so odšli k Temzi, kjer so prisostvovali vaji gasilskih čolnov. Neki gasilec je Švicarju tu povedal, da bi bilo v skrajnem primeru del Londona lahko preskrbeti z vodo iz Temze.
Splošni vtis, ki so ga dobili novinarji na tej vožnji, je bil ta, da se je moralo marsikaj sicer
prilagoditi vojnemu času,
vendar pa da se nočno delo, ki je potrebno za oskrbo osemmilijonskega mesta, nadaljuje precej normalno.
General Dentz
novi vrhovni komisar Sirije, ki je te dni prevzel svojo službo
ANEKDOTA
V prejšnjem stoletju sta bila dva brata, Jakobi po Imenu. Eden je bil genialen matematik, drugI Izumitelj galvar.oplastič-nega postopka. Javnost je za drugega bolj vedela nego za prvega, čeprav je bil ta pomembnejši, ln tako se je dogajalo, da so matematika stalno zamenjavah z gal-vanoplastikom. Matematik pa ni bil človek brez humorja, kadar se je spet kdo
v	njem zmotil, je imel navado reči: »Oprostite, jaz nisem jaz, temveč moj brat!« Nekoč ga je vprašala neka dama: »Ah,
vi	ste brat slovitega Jakobija?« Učenjak je odgovoril nato prisebno in precej samozavestno: »Ne, milostiva, on je moj brat!«
BELEŽKE
»Hrvatski dnevnik" o spremembah v vladi
»Hrvatski dnevnik poioča iz Beograda, da bosta najbrže tale o j po pravoslavnih božičnih praznikih spcpolnjeni mesti ministrov prosvete in notranjih del. Prvo ministrstvo vodi sedaj začasno dr. Miha Krek. druao pa predsednik vlade Dragi, a Cvetkovič. V beograjskih po.itlčnih krogih mislijo po informacijah gtasila dr. Mačka, da bo ohranil slovenski del JRZ tudi v bodeče dve ministrski mesti. List ponavlja nato svoje že večkrat izraženo mnenje, da utegne ob priliki spcpolnit.e izpraznjenih ministrskih položajev priti tudi d"» manjših sprememb v ostalih re-sorih.
Spremembe tudi v Zagrebu?
Kakor nam poroča naš zagrebški urednik, pričakujejo v tamošnjih političnih ki-ogih v kratkem večje spremembe na vodilnih položajih hrvatske banske oblasti-Svoje mesto bo zapustil predvsem sedanji podban dr. Krbek, ki se bo spet posvetil profesuri upravnega prava na zagrebški univerzi. Za novega hrvatskega podbana bo po teh informacijah imenovan Si'b. kakor je to na Hrvatskem že stara tradicija. Kot najrevnejši kandidat za mesto podbana se navaja karlovški odvetnik dr. Vuji-čič, eden izmed najuglednejših članov vodstva Samostojne demokratske stranke.
Po istih informacijah bodo nadalje odstopili nekateri oddelni prestojniki, zlasti oni gospodarskih resorov. Na njihova mesta naj bi piišli vodilni funkcionarji Gospodarske sloge, ki so se že doslej praktično izkazali v organizaciji gospodarskega življenja. Sedanji predstojniki bi se vrnili na visoke šole, kjer so bili prej profesorji, ostali pa bi dobi.i druge visoke položaje.
,„S&kQlska glasnik" o članku prof. dr. Janžekoviča
Naš izvleček i z članka prof. dr. Janže-Ikoviča »Ob odločilni uri« v katoliški znanstveni reviji »Čas« je izzvai splošno pozornost v jugoslovensiki javnosti. Izvleček so ponatisnili v krajši ali daljši obliki sko-:ro vsi jugoslovenski dnevniki in cela vrsta tednikov. Obširno ga je ponatisnilo tudi glavno glasilo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije »Sokolski glasnik« z naslovom »Tako govori rodoljubni katoličan .in pravi narodni svečenik.«
»Sokolski glasnik« pristavlja k izvlečku še svoj komentar, v katerem pravi med drugim: »Z največjim zadovoljstvom smo prečitali gornje besede uglcd*^ga slovenskega katoliškega duhovnika, napisane v prav tako uglednem katoliškem listu. So v članku stvari, s katerimi bi se ne mogli popolnoma strinjati, kakor je n. pr. dr. Janžekovičev pogled na narodno edinstvo. Toda kar je glavno v tem članku, je izraz pripravljenosti braniti z vsemi salami Jugoslavijo. In zato mu dajemo naše polno priznanje. Mi smo že tisočkrat naglasili, da nam je versko čustvovanje sveto in da smo pripravljeni podpreti vsako delo za versko in moralno vzgojo našega naroda, ji ko to delo ne tangira njegove nacionalne vzgoje in ne ubija njegove notranje odporne moči. Vedno smo bili prepričani, da ne pomeni biti dober katoličan biti 9lab rodoljub ali slab nacionalist. Saj so ravno najbolj ugledn' predstavniki katoliške duhovščine med nami dokazali že neštetokrat, da se povsem strinjata ljubezen in vdanost do Kristusa z ljubeznijo in vdanostjo do vsega narodnega...
Nas prav nič ne moti globoka pobožnost dr. Janžckoviča in njegova vdanost katoliški cerkvi in njenemu poglavarju papežu. Nasprotno, čim bolj iskrena in globoka je ta vdanost, tem globlje je tudi njegovo spoštovanje nacionalnih idealov in zvestoba narodni stvan.«
Dr, Buda Baškovič
bo izstopil iiz SDS ?
Novosadski »Dan« poroča iz Pančeva, da napovedujejo tamošnji samostojni demokrati izstop voditelja vojvodinskih samostojnih demokratov dr. Dude Boško-viča iz stranke. Dr. Boškovič je baje o svoji nameri že pismeno obvestil predsednika Kmetsko-demokratske koalicije dr. Mačka in predsednika SDS minstra dr. Budisavljeviča. Svoj skleo utemeljuje dr. Boškovič s tem. da 90 bili samostojni demokrati, v Vojvodini stalno zapostavljeni
Teifnik HSS za Dalmacijo
Iz Splita poročajo, da je tamošnja organizacija HSS sklenila izdajati nov tednik mesto dosedanjega dnevnika »Hrvatski glasnik«. List bo glasilo primorskega dela HSS in bo pričel izhajati v februarju.
.»Hrvatska straža" bo izhajala še ta mesec
Zabeležili smo že, da bo zagrebška »Hrvatska straža« prenehala izhajati in da bodo pričeli izdajati nov katoliški informativni dnevnik. Zgoditi bi se moralo to že z novim letom. Sedaj nam poročajo iz Zagreba, da bo novi dnevnik zaradi tehničnih težav, ki so se pojavile v zvezi z ureditvijo nove moderne tiskarne, pričel izhajati šele prve dni februarja. Dotlej bo izhajala stara »Hrvatska straža«.
Izpraševanje vesti
»Varaždinske Novosti« objavljajo uvodnik z naslovom »Naši rodoljubi«. V njem biča razne nedostatke v življenju hrvatskega človeka in pišejo med drugim:
Na naših kolodvorih je pred blagajnami navadno velika stiska in dren j. Nikjer ni človeka, ki bi napravil malo reda. Smo pač disciplinirano in rodoljubno ljudstvo. Pri blagajni se blestita napisa: »Prihod« in »Odhod«. Del ljudi, ki imajo smisel za red in disciplino, potrpežljivo čaka na strani, kjer je »Dohod«. Zato pa pritiskajo z vso silo od strani z napisom »Odhod« tisti, ki imajo polna usta fraz o redu in disciplini.
Na kolodvor prihaja vlak. Juriš na vagone. Ljudje se drenjajo kakor neumni. Večina jih navadno navali na vagon drugega razreda, akoravno imajo vsi vozne listke za tretji razred. Sprevodniki imajo polne roke posla, da jih spravijo potem v tretji razred.
Imamo predpis, da je treba voziti desno. Pri nas je kljub temu še vedno 50 odstotkov voznikov, ki vozijo dosledno samo po levi strani.
Naša javna stranišča, posebno pa Se t lokalih, so pravi dokument naše »kulture«. O tem bi se dala napisati kaj zanimiva razprava.
Pri nas imamo obvezno obiskovanje osnovne šole. Vprašajte naše učitelje, s kolikimi težavami se morajo boriti, ko zahtevajo izpolnjevanje zakona.
Načelo zasebne lastnine je še v veljavi. Kljub temu so zasedli v Križevcih kmetje na stotine oralov šum veleposestnika Kie-pacha in najlepše njive in travnike Škofijskega veleposestva Ko so bili pozneje obsojeni na izpraznitev okupirane zemlje in povračilo stroškov in škode, so se čudili sodišču.
šume so narodna posest. PustoSenje šum predstavlja uničevanje narodnega premoženja. In vendar niso še nikdar tako pustošili šum kakor sedaj.
V celem kulturnem svetu goje lov kot panogo narodnega gospodarstva. Pri nas legitimni lovec sploh ne sme na lov, če mu je ljuba zdrava glava. Naša lovišča so carstvo divjih lovcev, ki so že skoraj do kraja uničili vse, kar leze, leti in frči po naših loviščih.
Ali ne velja le premnogo tega, kar Je napisal varaždinski list, tudi za naše kraje?
Iz carinske službe
Beograd, 3. jan. p. Premeščen je k glavni carinarnici v Novem Sadu za carinika Dimitrije Špirovič, doslej v Gornji Radgoni k carinarnici v Gornji Radgoni pa Veselin Matjaševič, doslej v Novem Sadu.
Naši parniki s? odpravljajo v Ameriko
Split 3. jan. o. Odkar je Italija posegla ▼ vojno, je bilo v glavnem omrtvlčeno delovanje naše prekomorske trgovinske mornarice, ki je doslej opravljala plovbo po vseh morjih, zlasti po Sredozemskem. Mnogo ladij se je umaknilo v domače lu-ke. V splitski severni luki je zasidranih precejšnje število naših ladij. Sedaj pa kažejo nekateri znaki, da-bo nekaj teh ladij odplulo v Ameriko, kjer bodo opravljale obalno službo. Na ouihod se sedaj že pri-v pravljajo veliki tovorni parniki »Petar« in »Pavki« od družbe Marulič ter »Solin« od družbe Bulič. »Petar« krene te dni najprej na Sušak, kjer bo natovorii tobak za New York. Naši paroplovni krogi se nadejajo, da bodo nekatere naše večje ladje angažirane tudi za prevoz žita na račun ameriškega Rdečega križa.
Vihar na Jadranu
Split. 3. jan. o. Ze nekaj dni vlada T>o vsem Primorju orkanski južni vihar. Veter ie davi dosegel brzino nad 100 km na uro. Parniki imajo zaradi tega velike zamude, vendar so doslej še vsi prispeli v svoje luke in oblasti še niso prejele ni-kakih vesti o kakih nezgodah in nesrečah na morju. Vihar traja že tri dni.
Prekinjen promet na progi Sarajevo—Mostar
Sarajevo, 3. jan. o. Neretva je snoči zaradi od juge močno narasla. Izpodkopala je železniški most Sarajevo—Mostar in podrla podporni zid blizu postaje Rame, ki se je zrušil v vodo. Zaradi tega je bil promet tam prekinjen. Le potniški promet se nadaljuje s prestopanjem.
Napredovanja naših rezervnih oficirjev
Iz »Službenega vojnega lista« nadaljujemo objavo napredovanj rezervnih oficirjev. Napredovali so za inž.-kapetana 2. st-Emil Liier; za poročnike: Friderik Rudrodf, Franc Vidmar. Anton Klemenčič, Fran Lu-kas, Božidar Bogataj, Franc Rožmarin, Leopold Matela, Viljem Nastran, Rafael škrbe, Jožef Ronko, Ivan štrukelj, Ferdo Cerne; za rezervnega nižjega vojnega uradnika 2. st. Josip Levart; za rezervnega nižjega vojnega uradnika 3. st Trifun Vrabec.
Z veljavnostjo od 10. marca 1924: za rezervnega kapetana 2. st. dr. Jože Zdolšek; za rezervnega poročnika Josip Kraus.
Z veljavnostjo od 23. marca 1935: za rez. kapetana I. st. Josip Gregori.
Z veljavnostjo od 21. maja 1926: za rez. poročnika Ferdinand Meršol.
Z veljavnostjo od 6. septembra 1926: za poročnika Marjan Globočnik. .
Z veljavnostjo od 17. decembra 1926: za nižjega vojnega uradnika 2. st. Karel Ahčin.
Z veljavnostjo od 17. decembra 1927: za kapetana I. st. dr. Josip Sajovic, Ladislav Gržina, Karel Belec, Alfonz Skok. Adolf Jesih, Vinko Zahrastnik, Ivan Tejkal, Vladimir Horvatič, dr. Joško Janež, Josip Zor-ko; za kapetana 2. st.: dr. živko Wolf: zal poročnika: Jožo Pilar, Viktor Pravdič: za inženjerja kapetana I. st. tehnične stroke mornarice Robert Koler.
Z veljavnostjo od 28- junija 1928: za ka-petane 2. st.: Jožef Crnjoč, Rihard Lorant, Josip Hala, Franc Legat, Karel Bano, Leopold Tratnik, dr. Joško Arko; za poročnika Anton Mak; za nižjega vojnega uradnika 2. st. Emilijan Presker.
Z veljavnostjo od 15. avgusta 1929: za kapetana 2. st. Franc Krivec.
Z veljavnostjo od 11. aprila 1930: za poročnika: Ladislav Vanič, Franc železnik; za nižjega vojnega uradnika 3. st. Franc Leveč.
Z veljavnostjo od 28. junija 1930: za poročnika Rudolf Kučera,
Z veljavnostjo od 17. decembra 1930: za poročnike; Alojz Nečimer, Milan Buzina, Ferdinand Klein, Luka Fiala; za nižja vojna uradn-ka 3. st.: Venceslav Pirnat in Marjan Podmenik.
Z veljavnostjo od 28. junija 1931: za ka-petane I. st.: Fran jo Vernik, Janko Grel-ser, Janez Triller, Franc Hajmšek, Matko Miklič Franc Bizjak, Franc Stopar, Heri-bert Svetel, Ludovik Vazzaz, Viktor Ra-bič, Ferdo Keler, dr. Drago Bresler, dr. Dušan Rešetar, Albin Štele; za nižjega vojnega uradnika I. st. Miroslav Mažgon.
Z ve1 javnostjo od 31. decembra 1931: za poročnike: Adalbert Potočnik, Viktor švaj-ger, Dušan Grabrijan; za nižjega vojnega uradnika 3. st. Josip Kc&enin.
Z veljavnostjo od 6. septembra 1932: za kapetane 1. st.: Janko Demšar, Ivan Plev-nik, Rafael Trampuš, Ivan Roglič, Bogomir Wolf, David Zupan, Adolf Ivančič. dr. Janko Kalan; za nižjega vojno-tehničnega uradnika 3. st. Karel Korenini.
Z veljavnostjo od 17- decembra 1932: za poročnike: Stanislav čebašek, Avgust Fle-gar, Alojz Lenarčič, Zdenko Počkar,
Z veljavnostjo od 17. decembra 1933: za poročnike: Vladimir Tokin, Josip šnajder; za inženjerja,poročnika tehnične stroke mornarice: Alfred Faltus in Franc Slana.
Z veljavnostjo od 31. decembra 1934: za poročnike: Albin Završnik, Makso žitnik, Edvard Cerkvenik, Ivan Repš, Danilo Ko-cijan.
Z veljavnostjo od 31. decembra 1935: za poročnike: Vincenc Grabnar, Franc Ver-tačnik, dr. Drago šalek, Josip Voršič.
Z veljavnostjo od 31. decembra 1936: za poročnike: Viktor Goldberger, Ivan šajfar, Bogomir Pregelj; za nižjega vojnega uradnika 3. st. Julij Klein.
Z veljavnotjo od 31. decembra 1937: za poročnike: Nikola Kovač, Vladimir Pil-gram, Egon Horvat, Rudolf Marlnčič. Mar-tin Kuharič, Franc Mileker, Miloš štorm, Rudolf Zavašnik, Franc Mihelič, Stanko Engelsberger, Martin Lenart, Viktor Cuč-nik,	. t-	.......
Z veljavnostjo od l^devembra 1938: za poročnika fregate Slavko Stepančič.
Z veljavnostjo od 317 decembra 1938: za poročnike: Alojz Bolta, Viktor Šinkovec, Branko Buanber, Egon Remec, Franc Kopač, Berivoj Stanič, Franc Hudales. Ivo škerl, Vladimir šterk; za nižje vojne uradnike 3. st. Nikolaj Barie, Franc škarabot, Uroš Legat.
Z veljavnostjo od 1. decembra 1939: za poročnike: Anton Poljanec, Franc štular, Ivan Pogačnik Ivan Luci, Ivan Breg ar, Rihard Trpin, Rudolf Primožič, Štefan šve-gelj, Vladimir Knor, Jakob Bahar, Ivan Simončič, Franc Dovžan, Viktor Bajec, Miroslav Pavlič, Simon Pogačnik, Vincenc Preželj, Alojz Kerin," Svetopolk Pivko. Branko Kobal, Franc Deter, dr- Erik Kline. Edvard Hefler; za nižjega vojnega uradnika 3. st.: Dušan Spineler, Aleksander Majhen, Vladimir Konič, Bogomir Svetličič.
Z veljavnostjo od 1. aprila 1940: za nižjega vojnega uradnika 3. st Ivan Krča.
Z veljavnostjo od 6. septembra 1940: za podpolkovnika Jakob Perhavec; za kapetana 1. st. Rudolf Resnik.
Z veljavnostjo od 1. decembra 1930: za kapetana 1. st. dr. Edvard Jemec.
Z veljavnostjo od 31. avgusta 1940: za majorje: Janko Drnovšek, Ivan Lipovščak. Vinko Zore, dr. Robert Neubauer.
So
Mariborska sokolska župa
Med petorico žup na ozemlju dravske banovine leži mariborska na naši severni meji Razbeljena je na več okrožij, ki uspešno vežejo društva in čete svojega okoliša v močnejšo skupino, število društev in čet je svoječasno presegalo sto, vendar se je v zadnjem času nekaj zmanjšalo, ker so odpadle suhe veje. So pač tudi v mariborski župi še kraji, kjer delovanju sokolskih čet ni postlano z rožicami. Toda mariborska župa je zato tem bolj kompaktno povezana po lepo izvedeni okrožni organizaciji; ko bodo osnovana še bratstva in poverjeništva, bo organizacija dopolnjena tudi v tem pravcu.
Danes deluje v mariborski župi 48 društev in 40 čet, ki so razpodeljene v okrožja: koroško s sedežem v Slovenjem Gradcu, mariborsko, mursko (Ljutomer), pohorsko (Studenci), dravinjsko (Konjice), prekmursko (Murska Sobota), ptujsko in slo-venjegoriško (Sv. Lenart). Naša severna-župa ima skupno 10.778 pripadnikov, od tega 4-251 članov, 1638 članic, 1058 nara-ščajnikov, 675 naraščajnic, 1546 dečkov in 1610 deklic. Izmed članov je telovadcev 882 ali 20.8o/0 ter 548 telovadk ali 33.5<>/o. število vaditeljev je sicer prilično veliko, vendar ne zadovoljuje; 280 vaditeljev in 134 vaditeljic je za tako na široko razčlenjeno župo premajhno. Vendar skrbi župa močno za vaddteljski naraščaj in je zagotovila svojim vaditeljskim šolam trajno streho in internat v Mariboru v matičnem dumu, kar se bo prav kmalu blagodejno poznalo po edinicah. Delo na meji se razvija smotrno in zadovoljivo.
*
Ljubljanski Sokol je priredil 23. decembra 1940 božičnico za svojo telovadečo deco, naraščaj in članstvo, ki so pomoči najpotrebnejši. Številni člani in članice ter
st ve
prijatelji društva so nam poklonili toliko daril v blagu in denarju, da smo lahko obdarili z blagom za obleke, s perilom in živili 90 najrevnejših med deco, naraščajem in članstvom. Ob pogrnjenih mizah jim je bila prirejena božičnica z lutkovno predstavo božične igre, nakar so bili pogoščeni s čajem in pecivom, ter obdarjeni z darili \ sem, ki so pripomogli k lepo uspeli božičnici, zlasti darovalcem in članstvu, ki se je trudilo z nabiranjem daril, naiprisrčnejša hvala.
Sokolsko društvo Radovljica priredi v nedeljo 5. t m. ob 15. in na praznik 6. t. m. ob 20. uri v prid socialni akciji in za zimsko pomoč špicarjevo pravljično igro s petjem in plesom »Martin Napuhek«, ki jo uprizori naša mlada igralska družina in se nam tako prvič predstavi. Oddolžimo se plemenitemu namenu z obilnim obiskom in dajmo mladim igralcem pobude za nadaljnje delo. Komur je prilično dobro, naj prispeva za one, ki jih preganjajo lakota, beda in mraz.
Zopet nov sok°lski dom. Sokolska Petrova petletka je pričela na vseh koncih in krajih kazati svoje znatne uspehe. Navedli smo v zadnjem času dolgo vrsto društev, ki so si v njenem okvira zgradila svoj lastni dom. Podoba je, da postaja ta vrsta vedno daljša. Kakor poročajo, je tudi društvo Gračanica v vzhodni Bosni v župi Tuzla na tem, da bo v doglednem času lahko razvijalo Se večjo delavnost pod lastno Btreho. Dolgo let so marljivi bratje nabirali za dom in končno nabrali toliko da so ga postavili in tudi pokrili. Zmanjkalo Je denarja za opremo. Pridni bratje pa ne drže rok ljrižem in obstoji upanje, da bo 6. septembra tudi ta dom poleg ostalih dovoden in predan svojemu namenu.
ŠPORT
Kateri so najboljši športniki v Sloveniji?
Draguša Finčeva, člaiuca SK Ilirije, spada tudi med n|e!
Menda je prišlo kot odmev na naš včerajšnji članek, v katerem smo ponatisnili izvajanja beograjskega »Vremena« o štirih najboljših Slovencih v športu, danes v naše uredništvo pismo naslednje vsebine: »Ob vstopu v novo leto gledamo vsi Slovenci s ponosom na uspehe, ki so nam Jih v preteklem letu priborili naši požrtvovalni tekmovalci ln tekmovalke. Zlasti nas razveseljuje uspeh plavalne sekcije SK Ilirije, ki je s svojo zadnjo zmago nad Viktorijo prejela najvišji naslov — prvaka Jugoslavije. Glavni delež za to zmago je seveda pripisati mladi prvakinji in rekorderki Draguši Finčevi, ki je s svojo športno požrtvovalnostjo priborila klubu največ dragocenih točk in skup-
Prvenstvo Celja
v table-tenisu
Danes in jutri ves dan pri »Jugoslovanu« v Gaberju
SK Celje priredi danes m jutri, v nedeljo ves dan v dvorani gostilne »Jugoslovan« v Gaberju pri Celju tableteniSki turnir za prvenstvo mesta Celja. Danes se prične tekmovanje ob 20., jutri pa ob 8. zjutraj. Tekmovanje bo v vseh disciplinah, in sicer za posameznike seniorje in ju-nlorje ter za moštva in double. Razpisana sta dva prehodna pokala za single gospodov in za moštva. Nastopili bodo vsi najboljši tekmovalci iz Celja.
V nekaj vrstah
Kakor za naš božič tudi za pravoslavni božič na športnih terenih najbrže ne bo mnogo dogodkov. Zimski športi so zaradi južnega vremena skoraj onemogočeni, pa tudi ostali športniki bodo večinoma legli na medvedove kože. Edino izjemo si bosta, kolikor se da zdaj pregledati, privoščila BSK in Jugoslavija, ki bosta na drugi dan božiča odigrala prijateljsko tekmo, katere dohodki so namenjeni zimski pomoči.
Beograjski listi objavljajo proglas predsednika Srbske zveze zimskih športov, iz katerega je razvidno, da je odpovedan prvi srbski smučarski zlet na Kopaonlku. Predsednik 'ugotavlja v tem proglasu, da zleta ne bo zaradi tega, ker je zveza postala popolnoma osamljena in brez podpore v svojih najplemenitejših stremljenjih, da bi v miru delala in delovala tako, da bi bili mi vsi pripravljeni na najhujše. Proglas se konča s pozivom, naj zvezni klubi preko vsega tega nadaljujejo delo in napore, da se bo smučarstvo vendarle udomačilo tudi v najbolj zapuščenih gorskih vaseh našega juga. (Iz proglasa ni razvidno, kaj je neposredni vzrok te odpovedi, zdi se pa, da je tudi Srbski savez zimskih športov zadel s prošnjami za podpore na odločilnih mestih na gluha ušesa. Op. ur.)
Splitski Hajduk bo v teku letošni^ leta slavil SOletnico obstoja. Vodilni split-sld klub se že zdaj pripravlja, da bo čim dostojneje proslavil ta redki jubilej. Glavni del jubilejnega sporeda bodo tvorile seveda nogometne tekme v obliki velikega turnirja, na katerem naj bi nastopila naša dva najvidnejša kluba Gradjanski in BSK, po možnosti pa še eden močnejših iz tujine, morda Ferencvaros iz Budimpešte.
Madžarski ligaški klub Szeged bo od 5. do 9. t. m. odigral Štiri tekme v Jugoslaviji, in sicer v nedeljo v Subotici z Bačko ter v torek in sredo dve tekmi v Petrov-gradu.
O svetovnem mojstru v smuških skokih Josipu Bradlu že prihajajo iz Nemčije prve vesti, da je spet v stari izvrstni formi. Nedavno je Bradi nastopil med 50 konkurenti na skakalni tekmi nedaleč od Ino-mosta. Po dveh krasnih skokih na 49 in 47 m je bil spet daleko boljši med vsemi in je s precejšnjo razliko zasedel prvo mesto. Njegovi najnevarnejši tekmeci na tej tekmi so bili: Weiler, Marr, Gustl, Berau-er, Palme, Galeitner in še mnogi drugi znani nemški skakalci.
Smu&ki trener Saares je iz svoje domovine Finske že prispel v Italijo, kjer je takoj odpotoval v Cortino d'Ampezzo, da bo prevzel trening italijanskih smuških tekačev za letošnje tekme za svetovno prvenstvo.
švedska drsalka Viviane Hulten je nedaleč od New Yorka doživela karam bol z avtomobilom in se pri tem tako močno poškodovala, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Kakor zatrjujejo, ni nevarnosti za njeno življenje.
V	nemških listih je izšla kratka vest, da bo mednarodna tekma vojaških smučarskih patrol v Cortini d'Ampezzo zelo močno zasedena. Med dosedaj prispelimi prijavami je treba omeniti še prijavo Jugoslavije. Ali in koliko je ta vest resnična, se iz poročil našega tiska ne da ugotoviti.
V	francoskih gorskih občinah Je bila pred kratkim uveljavljena uredba, po kateri je bil namesto telovadbe obvezno uveden pouk Šolske dece v smučanju.
Seznam rekordov na vseh evropskih smučarskih skakalnicah kaže, da branijo norveški skakalci 86 rekorov v 16 raznih evropskih državah. Med temi rekorderji je na prvem mestu Birger Ruud z 28 rekordi, nato pa sledita njegov brat Sigmund z 12 in Reidar Andersen z 9 rekordi.
Eno minuto in pol v 18 letih
Nad 18 let je moralo poteči, preden je bil svetovni rekord v prsnem plavanju za ženske na 400 m izboljšan za 1 minuto in pol, in sicer od 7:42.2 na 6:13.2. Leta 1922. je stari rekord postavila van den Bogaert, nato pa je bil ta čas izboljšan šestnajstkrat, pri čemer je bilo udeleženih 14 plavalk. Vse te rekorderke so bile iz 9 držav, med njimi iz Anglije, Amerike. Švedske in Holandske, dokler ni leta 1928. prišla na vrsto prva Nemka (Hilda Schrae-der), ki je spravila to znamko na 6:46.8. Pet let je ostalo pri tem, potem pa je zopet odšel ta svetovni rekord na Holand-sko, kjer pa ni ostal dolgo, ker ga je prekosila Japonka Majehata, ld ga je branila štiri leta. Za njo ga je spet popravila druga Nemka (Marta Genenger), ki pa ie	ni o^tfla zadnja
no t ostalimi plavalci pomagala prenesti to prvenstvo a Sušaka v LJubljano. Naši najbolj zaslužni športnici želimo Se mnogo uspehov ▼ njenem udejstvovanju.«
Tudi mi ne dvomimo, da spada Draguša Finčeva med one nekatere športnike, ki so v lanski sezoni največ storili za sloves našega domačega športa. O pregledu, ki smo ga včeraj objavili iz drugega vira, smo že v naprej rekli, da nI popoln in nam je zato prav v zadoščenje, da se je ianed prijateljev našega športa oglasil nekdo z željo, da bi se tudi ime Draguše Finčeve zapisalo med imena — najboljših športnikov Slovenije.
najboljšimi. Najprej je izboljšala njen čas 6:19.2 Sorensenova iz Danske, potem Maria Lenk iz Brazilije in slednjič še Waalberg iz Holandske.
Kot zadnja v tej dolgi vrsti je pred kratkim nastopila tretja Nemka — Anni Kapeli, ki je dosegla fenomenalno znamko 6:13.2 in spet povrnila to svetovno znamko nazaj v Nemčijo.
DRSALNO PRVENSTVO SLOVENIJE ODPOVEDANO
Tekmovanje za drsalno prvenstvo Slovenije, ki bi moralo biti jutri v Celju v izvedbi SK Celja, je zaradi neugodnega vremena in pomanjkanja ledu odpovedano.
KLUBSKEGA SMUČARSKEGA DNEVA V PLANICI NE BO
Smučarska sekcija SK Ilirije objavlja: Zaradi nestalnega vremena se odgodi smučarski klubski dan, ki bi se moral izvesti v dneh 5. in 6. t m. v Planici. Nov termin bo objavljen kasneje. Iz istega razloga se odpove tudi klubski tečaj, ki bi se moral vršiti od 7. do 12 L m. v PlanicL
Iz sporeda v Mariboru. V ponedeljek 6. t. m. nastopijo na novem drsališču v stadionu SK železničarja v Mariboru na Tržaški cesti naši najboljši slovenski drsalci Silva Palmetova, Betetto, Biber in Thu-ma. Velika propagandna drsalna produkcija! Na klubski dan priredi ISSK Maribor svoje smuške tekme na Klopnem vrhu, zimskosportni odsek SPD v Mariboru tekme v alpski kombinaciji pri Senjorjevem domu, SSK Maraton pri Sv. Lovrencu na Pohorju, SK Rapid pa pod Malo Kopo.
»Slovenski smučar« štev. 3 je izšel dne 1. januarja na 8 straneh. Iz vsebine navajamo: Uvodni članek »Po edini poti« in članki: šola naših sodnikov. — Bela Slovenija vas vabi. — Dogovor med SZSZ in ZFO. — Mladinski kotiček. — Jugoslovanski smučar v Rumunijl. — Na smučišča gorenjskega črnega vrha. — Ostalo vsebino tvorijo oficielna obvestila « objave za članstvo. Posamezne številke gla>-siia SZSZ se dobijo po din 1.50.
Snežne razmere
Poročilo TPZ v Ljubljani in Mariboru, S. L 1941.
Rateče — Planica 870 m: —3, sneži, 50 cm pršiča;
Kranjska gora 810 m: —4, sneži, 35 cm
snega, pršič, sankališče uporabno; Podkoren, 800 m: —2, sneži, 35 cm snega; Erjavčeva koča na Vršiču, 1515 m: —2,
40 cm snega, sneži; Radovljica, 470 m: —2, oblačno, 23 cm
snega, pršič; Bled, 501 m: 0, oblačno, 23 cm snega; Dom na Kofcah, 1500 m: —4, sneži, 45
cm snega, pršič; Tržič, 496 m: —2, sneži, 20 cm snega, južen;
Jezersko, 890 m: —2, sneži, 15 cm snega, južen;
škofja Loka, 350 m: —1, sneži, 5 cm snega Sodražica, 550 m: —2, oblačno, 7 cm snega, južen;
Polževo, 620 m: —3, sneži, 5 cm snega; Valvasorjev dom, 1180 m: —3, sneži, 30 cm snega;
Ribnica na Pohorju, 715 m: —6, sneži, 8
cm snega, pršič; Senjorjev dom, 1522 m: sneži, 55 cm snega, južen;
Rimski vrelec, 5S0 m: —4, sneži, 35 cm
snega, pršič; Peca, 1654 m: sneži, 45 cm snega, Južen; Maribor, 274 m: —2, sneži, 5 cm snega, južen.
Iz Kranja
ti m ilm i m ■ m m i n ■ mnr
§ Jutri
veliki gasilski jrles □	v Kranja
0 Pričetek ob 7. uri zvečer. □rrTTinniiDLHJuuLJjaoaaDnnr n nn
Iz Ptuja
J— Ptujski akademiki priredijo danes ob 20. uri v Mladiki pod okriljem Ljudske univerze predavanje o temi: Jetika v ptujskem okraju in vloga p roti tuberkuloznega dispanzerja v berbi proti njej. Predava cand. med. g. Vitko Musek. (—)
Kinematografi
Ribnica. SokoLski zvočni kino bo predvajal v nedeljo ln ponedeljek obakrat ob 15.15 in 20. url film »Antonlo Adverso«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. Sobotna predstava zvečer odpade.
Material za radijski
postaji v Sloveniji
Beograd, 3. jan. p. »Službene novinec objavljajo uredbo ministrskega sveta, po kateri se Prosvetna zveza ▼ Mariboru oprošča plačila uvozne carine ter ostalih državnih samoupravnih dajatev, ld se plačajo pri carinarnicah, razen ležarine, za ves material, potreben za gradnjo nov« radiopostaje v Ljubljani ter relejne postaje v Mariboru,
OGLASI
gene malim oglasom
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsaK oglas in ennratno pri stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oarlasa Din 20.—
Službo dobi;
Vsaka beseda 2 61n: davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj 61 znesek 20 din
Oskrbnik
takoj sprejme na vili o^radno posestvo blizu Maribora. V poštev pride trezen, pošten in zanesljiv vpokojenec, ki razume razna aela v vinogradu ter v kleti. — Stanovanje brezplačno ter primerna mesečna plača. Ponudbe Je poslati na ogl. odd. jutra pod značko »Vesten 132».
132-1
Gozdar
K najmanj 5 iet prakse, ne čez 45 let star. z gozdarsko šolo. zmožen voditi in naazirati popolnoma samostojno gozdno veleposestvo, polno-jarrr.enik. gozdne delavce in hlapce, dobi takoj stalno mesto. V ponudbi je navesti dov-žene šole, dosedanje službe ln zahtevke. Oženj en nobi poleg prostega sta novanja, kurjave in elektr. razsvetljave še potreben deputat, ne-oženjen pa celo oskrbo. Ponudbe je poslati na Of*i. odd. Jutra pod »štajerskat.	127-1
Upokojenki
ki bt pomarala pri hiši. dam sobo. Naslov v vseh posl. Jutra.	220-1
Valjčni mlin
išče mlinarja za takoj. Ponudbe pod »Mlinar« na ogl. ocid. Jutra.
175-1
Kuharico
Ha mrzla jedila, plošče in sendviče, perfektno jzvežbano, iščemo za takoj. Ponuobe pod »Kuharica« na ogl. odd. Jutra.	183-1
Stenodaktilo-
grafka
vešča tudi tžopoltiima ne-r.škega jesika. d"bi ugodno službo Poo-rdbe na ogl. ocd. Jutra pod »Odvetniška pisarn« .
215-1
Mojslra
za izde!ovan'e bonbonov :š5emo. Verz''rani v dra-geejih in Aoko'aii irrafo prednost. Ponudbe prosimo na ogrl odd. Jutra pod »Kandita«.
219-1
Tekstilna tovarna Mite Rističa in sin.
v Nišu sprejme za predilnico 1 nadmojstra, 1 mo jstra za »trosi e«, 1 moirtra za »flajere« in za tkalnico ter mojstra rarnalca. Javijo naj se samo zanesljivi in zmožni reflektanti z navedbo zahtev in precisi spričeval.	218-1
Vsak9 beseda 50 par da vek 3 din za šifro ln daianje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din
Šivilja
gre šivat na dom. predvsem perilo in tudi drugo. Je pridr.a in poštena. Naslov pustiti v ogl. oda. Jutra.	134-2
Manufakturist
rerziran isto galanteriie, mode, konfekcije, s prakso, pošten, agilen, s Ia. referencami. orožne vate odslužil, prosi namestitve zaradi likvidacije tvrdke za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«.	81-2
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Posteljno perje
po din 10 in 14. čehano perje din 25. 35 55. gosje perje od din 80. 100. 140. »Puh« 250. 300. 350 dobi te pri Luks A. Osijek, Desatičlna 31. — Vzorci brezplačno	33029-6
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Kompletne smuči
in sanke kupite pri izdelovalcu Fajfar. Trnovska ul. 25.	232-7
Avto
5—10 tonski, pogon na bencin, kupim. Kupim »Wendel^etriebe« za 50 do 100 HP motor. Ponudbe pod s-Benzin- na ogl. oda. Jutra. 145-7
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Kupim
VSAKOVRSTNO
ZIAT0
SREBRO - PLATINO
BRILJPMTE
SMRIMCOE SRFIRJE RUIIHE
BISERE I.T.D. STARINSKE NRKITE TER UHETHINE PO NAJVIŠJIH CENAH STRRA TVRDKR
Jos EBERLE
UUBLJflrm TYRŠEVA 2
Posojilo
aalemo naMm članom ln varčevalcem Ueodni po goji Vloge obrestU'em< oc 5 odstotkov Vsi var čevaicl brezplačno zavarovani Zadruga »Moj Dnm. Ljubljna Dvor Jakova 8 Iščemo oover ienike
199-16
Družabnika
ali družabnico z vsoto OG 150.000 din dalje, išče dobro vpeljano podjetje. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jotra pod šifro »Izredna prilika«. 211-16
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Več krasnih spalnic
iz orehove korenine — usodno proda Pohištvo Giuhak. Brezovica. Zaloga Ljubljana, Florjanska tU. 19.	194-12
Beseda 1 din. davek 3
din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Travnik
cca dveh oralov, se proda ob javni cesti, oddaljen 100 m od nove ba-novinske ceste v Pred-trgu (Radovljica). Prostor Je tudi primeren za stavbišča. Naslov v ogl. odd. Jutra.	171-20
Kateri vpokojeni
gospod
bi ml pomagal dograditi hišo Ima lahko v hiši dosmrtno stanovanje. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »V bližini Kranja«.	190-20
Natakarica
mlada, pridna, išče službe. Ponudbe na: Pepca Golob. LJubljana, Tvrše-va 33.	214-2
Beseda 1 din davek 3
din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Avto
znamke Magirus, 5 tonski. v zelo aobrem stanju, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
153-10
Seseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje i naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Prostoren lokal
za trgovino, ev. s sta novanjem ali stanovanje posebej, se odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 216-19
Vsaka beseda 50 par da vek 3 dm za šifro tn dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din
Sobo za pisarno
Iščem za takoj v strogem centru mesta. Vhod Iz veže ali stopnišča, v pritličju ali I. nadstropju. Ponudbe pod šifro »Gospodarska pisarna« na ogl. odd. Jutra.
186-23a
Jakec SR&k in Skakec
Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih.
32.
Zdaj v postelji doma Krčon leži in spi, po glavi sanjskih slik se mu nebroj vrsti, ob vznožju doktor, ta ga že pozdravi, — smehljata se skoz okno znani glavi.
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Opremljeno sobo
ali pralno, s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov, Karlovška cesta 15-1, levo.__223-23
Veliko, zračno sobo
opremljeno ali prazr-o, z souporabo kopalnice oddam takoj. Mandeljc, Tvrševa c. 47b-3.
163-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam stainemu gospo du. Florjanska ul. 31-1.
217-23
Soba s štedilnikom
in 1 soba, mala. meblo-vana, s posebnim vhodom se oadasta za takoj. Cena nizka. Bohoričeva 20-1, levo.	191-23
Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din_
Dražbeni oklic
V	zap. stvari po pok. Križaj Jožefi, delavki iz Ljubljane, Rožna dolina, Cesta 11-11, se na oodlagi sklepa Okrajnega soaišča v LJubljani z dne 2. I. 1941 I O 1103-
40_6 vrši v soboto, dne
11. januarja 1941 s prl-četkom ob 15. uri v pisarni javnega notarja dr. Krevl-a Josipa v LJubljani, Dalmatinova ulica št. 3
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA zap. hišnega posestva v Rožni dolini, Cesta H-H. vi. št. 468 k. o. Vič.
Izklicna cena znaša din 125.000. Vsak ponudnik mora pred pri-četkom dražbenega naroka položiti Jamčevino po din 12.500 v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih.
Ostali dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni podpisanega sodnega poverjenika med uradnimi urami.
V	Ljubljani, dne 3. Januarja 1941.
Dr. Jos. KREVL 1. r. ~ javni notar kot sodr.l poverjenik.
210-32
INS£RIRAJ ¥ „JUTRU"!
Brezplačno
zavojček
Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza ln telesa ostane čista zdrava In mlada Moaoljci ogrel, nečistosti obraza izginejo Pošljite za stroftke 3 din v znamkah Ke-mikalila. Novi Sad 144 V lekarnah, drogerijah originalni karton 40 dinarjev	30
Informacije
Beseda 1 din davek 3
din, zs šifro ali dajanje naslov 5 din NalmanISl znesek 20 din
Ne pozabite,
da Vam Je za razne ushi-ae in za prepisovanje raz-rnoževanje ln sestavljanje pisem na razpolago »Servis Biro« v Ljubljani, Sv. Petra c. 27.-I. Telefon 2109.
166-31
G
ragocenosti
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov din Najmanjši znesek 20 din
Vsakovrstno
zlato, briljante
in srebro Kupuje po aaj-vlšjlb cenah A JOSIO. Ljubljana. Frančiškan
kS * 3"	05-34
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Kupim
varilni aparat
vrtalni stroj, stružnico Itd. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod značko »Dobro plačilo«. 58-29
Mizarji!
Elektro-mizarski unlver žalni stroj »Penlka« 610 mm skobelne širine, fre-za v lastni mizi z 2 močnima elektromotorjema oba na dve turaži 2250-4500 obratov, 1750 kg netto teže se proda oa tukajšnjega skladišča takoj. Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-54.
224-29
Vsaka beseda 2 aln: davek 3 din; za dajanje naslova b aln; najmanjši znesek 20 din
Fantek
vrni se.
5*24
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 4.: Ljubim te. Izven. Znižane cene
od 20 din navzdoL Nedelja, 5. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdoi. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 6. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane ce-cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Cigani. Znižane cene od 20 din navzdol.
•Ljubim te« bodo igrali drevi. Zaradi obolenj v dramskem ansamblu je bila potrebna sprememba napovedanega repertoarja. »Ljubim tec so igiali kot zaključno predstavo lanske sezone z izrednim uspehom. V delu nastopata samo dve osebi, ki ju poosebljata Vida Juvanova ln Jan. Delo je zrežiral dr. Kreft.
Nedelja v «i«nai. Popoldne bo igrala Ančka Le var jeva naslovno vlogo v Golievi »Snegulčici«, ki je najbolj priljubljena mladinska igra. Poleg tradicionalnih oseb nastopata Se dva sila zabavna razbojnika Frice in Frače, ki skrbita za smeh in zabavo. V glavnih vlogah Mira Danilova, Tiran, Presetaik. Lipah, Sever in Po-tokar. Režiser C. Debevec — Zvečer bodo igrali Shakespeareovo tragedijo »Romeo in Julija« z Vido Juvanovo in Janom v naslovnih vlogah. Režiser dr. Kreft.
Na sv. Tri kralje bodo igrali v drami popoldne Golievo mladinsko igro »Princeska in pastirček« z Levarjevo ln Simčičevo v naslovnih vlogah. Scensko glasbo je komponiral dr. Cerin, režiser prof. šest. koreografinja Nada Golieva. — Jožek in Ježek bosta pela tudi na ta večer aktualne kuplete, s katerimi sta izzvala mnogo smeha in odobravanja na Silvestrovo pri predstavi Milčinskijevih »Ciganov«. V igri nastopajo vsi trije komiki naše drame Daneš, Cesar in Lipah, ki nam jamčijo za kratkočasje in dobro voljo. Režiser prof. šest.
OPERA
Sobota, 4.: Sabska kraljica. Premierski abonma.
Nedelja, 5. ob 15.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Predstava na korist zimske pomoči. Cene od 30 din navzdoi Ob 20.: Traviata. Izven. Gostovanje sopranistinje Zlate Gjungjenčeve. Ponedeljek, 6. ob 15.: Madame Butterfly Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve Ob 20.: Vesele žene windsorske. Izven
Drevi bodo peli Gotdmarkovo opero »Sab*>ka kraljica« s Kogejevo v naslovni in Gostičem v tenorski partiji. Po zaslugi dirigenta, režiserja, solistov, zbora, baleta in orkestra, predstavlja uprizoritev »S a b s k e kraljice« oblikovno in vsebinsko dognano celoto, ki si jo velja ogledati. Peli bodo Ribičeva, Popov. Lupša Sokova ln Delničar. Dirigent N. štritof režiser C. Debevec, koreograf inž. Golovin Soloplesalka Bravničarjeva.
»Angel z avtom«. V nedeljo popoldne bodo ponovili Simončlčevo in Mavovo mladinsko opereto, v kateri nastopa poleg opernih solistov Janka, Anžlovarja, Barbi-čeve in Pianeckega, 60 otrok. Glavne otroške vloge bodo igrali Marjan Gutsmandel.
Veliko metalnrgijsko podjetje,
potrebuje izkušenega
livarskega mojstra
z dolgoletno prakso. — Prednost Imajo tisti, ki so delali pri oblikovanju in litju jeklenih lijev. Prošnjo z referencami pošljite najkasneje do 20. januarja 1941 leta, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Metalurgija«.

t
Upravni in nadzorni odbor Zadružne elektrarne
sporoča žalostno vest, da je nenadoma preminul predsednik upravnega odbora, gospod
Jože Hauck
Zvestega sodelavca ohranimo v trajnem spominu. Trbovlje, dne 2. januarja 1941.
Za upravni odbor: AL. GERM
Potrti neizmerne žalosti javljamo tužno vest, da nas je ljubljeni šef, gospod
Leopold Gusel
veletrgovec
danes ponoči po dolgi, težki bolezni, za vedno zapustil.
Pogreb bo v nedeljo 5. januarja ob 15.30, iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju.
Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem častnem spominu.
Maribor, 3. januarja 1940.
Nastavljenci tvrdke LEOPOLD GUSEL
Otomane
imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po želo konkurenčni ceni. tapetništvo
E. Zakrajšek,
Miklošičeva 34.
Jellca Besednikova in Irena Lučovnžko-va. Dirigent R. Simoni ti, režiserka Maša Slav-čeva, koreograf B. Pilato.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 4. ob 20.15: Goepa ministrica. Nedelja, 5.: ob 15.15.: Princeska tn pastirček. Popo-danska preustava. Ob 20.15.: Gospa ministrica. Ponedeljek, 6. ob 20.15.: Gospa ministrica
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 4.: Ljubim te. Red B Gostovanje
članov zagrebškega gledališča. Ned elja, 5. ob 15.: Habakuk. Ob 20.: Cigan
baron. (Za zimsko pomoč). Ponedeljek, 6. ob 15.: Na dnu. Znižane cene. Ob 20.: Habakuk.
SOBOTA, 4. JANUARJA Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Por. — 17: Otr. ura: Nastop Pavlihovega odra (prenos iz velikega studia). — 17.30: Otroška zabava (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust
igra radijski orkester. — 18.40: Rastlinska odeja slovenske zemlje (g. dr. Tomažič).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Nekaj slovanske lahke glasbe (ploščs) — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Na straži hrvaški«. — Potovanje preko Svetih gor v Plšece. na Bizeljsko. Kapelo in Dobovo.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec tedna igra radijski or':e.-'er.
Beojrrad 19.40: Reportaža. — 21: Pe~'er glasbeni spored — 22: Lahka glasba. — 22.50: P'esi — Zagreb: 17 15: Orkester. — 20: Tamburaški zbor. — 20.30: Pester spored. — 22.15: Lahka godba in plec. — Prara 18 15: Operetni večer. — Sor:-'a 19.50: Mali orkester. — 20: Pesier glasbeni spored. — 22: Bolgarska narodna g!a bn.
—	Rim 1930' Orkestralni in pevsk'" koncert. — 21: Klavirske skladbe. —
19.15: Vesela muz'ka. — 2115- Mhb orkester in solisti. — 23.10: Nočna oddaja.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
t
I
V Imenu vseh sorodnikov javljamo žalostno vest, da je gospod
Ivan Sadu
adj. v pokoja
v četrtek 2. t m. ob 19. uri v 78. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 4. t. m. ob 15. url iz hiše žalosti v Celju, Prečna ulica 2, na okoliško pokopališče.
Maša zadušnica bo v torek 7, t m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju.
CELJE, dne 3. januarja 1941.
Rodbina PODLESNIK
	f		
			
			
			iTvSke&z
■P
Umrl je naS oče, stari oče, gospod
Simon Justi
ključ, mojster
Pogreb bo v soboto ob 8. uri v Ponikvah na Dolenjskem.
Žalujoča slu In hčerka

r
SUl

Mestni pogrebni uvod v Ljubljani
Umrla nam je naša ljuba, nepozabna mama, omama in tašča, gospa
Ana Ocepek
roj. Podpadec
VDOVA PO PREJEMNIKU MESTNEGA TROŠARINSKEGA URADA V POKOJU
Pogreb bo v soboto, dne 4. januarja 1941, ob pol 4. uri z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 14. januarja 1941, ob 8. uri v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 2. januarja 1941.
Žalujoče hčere: VIDA in SLAVA OCEPEK, MILA poroč. KOšAK, ANA poroč. MARN in ostalo sorodstvo.
Globoko užaloščeni javljamo žalostno vest, da nas je iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Leopold Gusel
veletrgovec
v petek 3. januarja 1941, ob 1. uri, po dolgi, težki bolezni, v 65. letu starosti za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 5. januarja, ob 15.30, iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo v torek 7. januarja 1941, ob 7. uri, v stolni cerkvi.
Maribor, Klagenfurt, Wlen, 3. januarja 1941.
ZOFIJA GUSEL, soproga; LEOPOLD in ZOFIJA, otroka;
REZI PLECKO roj. GUSEL, ANTON, PAVEL, ADALBERT in FRANC, bratje in sestre — ter ostalo sorodstvo.
Urejuje Oavonn Ravljen. - izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo 4 d. kot tiakarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.