i>JPoStnina platana \ gotovini.
IZHAJA \ SAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1'50.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino^ industrijo Irt obrl.
  IfllNMMIHl	■	—	■	————	"	   ™	■
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za ^4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO IX.
Teletu n št. 552.
LJUBLJANA, 28, septembra 1920.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 113.
NMMSK&CKMVVrttMS« »M?*;
Na potu k osnovanju Osrednje stanovske organizacije
trgovstva.
V .nedeljo je bil otvorjen v Osijeku II. kongres trgovskih stanovskih organizacij iz cele Kraljevine. Glavna programna točka kongresa je izvršiti sklep lanskoletne konference trgovskih organizacij v Zagrebu, da se osnuje centralna stanovska organizacija trgovstva za celo Kraljevino.
Naše gremijalne organizacije pozdravljajo iskreno ta pckret, ki gre za tem, da se po šestih letih končno uresniči želja, -ki jo je predsednik društva Merkur«; dr. Fran Windi-scher iznesel v svojem programatič-nem govoru na prvem trgovskem shodu po vojni meseca aprila 1920, ob priliki ustanovitve Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. Že tedaj je odločno povdaril potrebo čim prejšnje dograditve naših stanovskih organizacij po vzoru naših gremijev po celi državi ter združitev pokrajinskih zvez v skupno osrednjo organizacijo za celo Kraljevino s sedežem v Beogradu, Vsi navzoči gostje, posebno delegati Hrvaškega Saveza Trgovcev iz Zagreba, so navdušeno pozdravili to idejo, toda rabili smo celih sedem let do kongresa v Osjeku. Naše stališče se medtem ni spremenilo'. Danes naše trgovstvo zastopa isto stališče kot ga je ponovno podčrtalo
lansko leto na kongresu v Zagrebu, da je predpogoj za uspešno osnovanje in delovanje centrale, da se izvede gremijalna organizacija po celi državi, ker le obligatornost krajevnih organizacij more biti solidna podlaga za razvoj željene in prepotrebne aktivnosti v Centrali. Trgovski krogi čutijo, da je osnovanje centrale vprašanje, ki kljub naglemu razvoju razmer ni ničesar izgubilo na aktuelno sti, ker se ustanovitev gospodarskega sveta vedno bolj oddaljuje, dočim ministrstva še vedno odklanjajo sodelovanje pri zakonodajnem in administrativnem delu. Vspričo ogromnega administrativnega nereda in ne-ekspeditivnosti ministerstev, posebno ministrstva trgovine in industrije, je tudi intervencijsko in informativno delovanje centrale nujno potrebno. Najtežje vprašanje, ki ga je treba rešiti glede osnovanja Centrale, pa je finančno vprašanje, ker je povečanje sedanjih doklad vzpričo gospodarske depresije neizvedljivo. Tu bo brez dvoma treba premostiti največ ovir. Savezu trgovaca v Zagrebu, ki je ini-cijalor kongresa, želimo na tej poti polnega uspeha v korist in za napredek našega celokupnega trgovskega stanu.
Tarifa za pasivne kraje in za dovoz žita v mline.
Izjemna tarifa za dovoz žita v mline je bila po dolgih in hudih borbah v neizpremenjenem obsegu prevzeta tudi v novo lokalno tarifo. Tarifni odbor se je v svojih sejah na Sušaku, v Beogradu in Novem Sadu opetovano ba-vil z ugovori in napadi proti tej tarifi. Na podlagi temeljitih razprav v tarifnem odboru se je ugotovilo, da so vsi očitki in cela kampanja, ki jo je bila inscenirala zveza vojvodinskih mlinov v teku preteklega leta proti obstoju izjemne tarife za dovoz žita v mline, stvarno neosnovana ter da je nasprotno pomoč, ki jo daje država naši hirajoči mlinarski industriji v obliki te tarife, popolnoma nezadostna, da bi se z njo sanirala kriza in da bi mogla naša industrija izkoristiti vsaj polovico svojih naprav. V novi tarifi je med 204 postajami, za katere velja ta tarifa, obseženih 35 postaj v Sloveniji in je s tem ustreženo mnogim (interesentom, dočim je bilo v prvotno tarifo uvrščenih samo 29 postaj.
Po novi tarifi se računa vozarina po pcvlaščenem vozarinskem stavku št. 13, dočim je poprej veljala tarifa št. 15. Ostale odredbe so neizpreme-njene. Razlika med staro in novo tarifo se vidi iz sledeče sestave:
Razjdalja km Nova tar. Stara tar. Razlika St. 13	6t.	15
96—100	865	805	60
191—200	1450	1360	90
291—300	1980	1890	90
391—400'	2455	2365	90
491—500	2930	2840	90
591—600	3310	3220	90
Procentualno povišanje torej znaša na 100 km 7*5%, pri 200 km pade na 5-6, pri 300 km doseže 5% in se zmanjša pri 400 km na 3'8% ter pade pri 600 km na 2'8 povprečne v o zarine.
V razpravah tarifnega odbora se je na podlagi podrobnih podatkov ugotovilo, da bi bilo treba mlinarsko tarifo vsaj še za 5 do 8% znižati, da bi odgovarjala interesom mlinarske industrije.
Obenem je z novo tarifo upeljana kot izjemna tarifa št. 39 tudi posebna tarifa za dovoz žita v pasivne kraje. Ta tarifa velja za vse vrste žita in za krompir in sicer z vseh postaj naše države do postaj pasivnih krajev v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Liki, ki se nahajajo na sledečih progah: Ogulin—Bakar, Ogulin—Split, Perkovi,—Slivno, Šibenik, Split—Senj, Sarajevo—Dubrovnik, Gabela—Met-kovic, Hum—Trebinje, Uskoplje— •Zelenika. Ogulin in Bakar sta kot krajni postaji izključene iz te tarife. Tarifna ugodnost velja le za pošiljat-ve v pasivne kraje iz oddaljenosti najmanje 300 km. Sloveniji v tej tarifi ni priznan značaj pasivne pokrajine, marveč se more posluževati samo ugodnosti mlinarske tarife, ki pa je mnogo dražja. Tarifa za pasivne kraje ne velja za moko in tako niso v tem oziru niti pasivni kraji niti naši mlini, ki bi lahko izvažali moko v te kraje, ničesar pridobili. Razlika med splošno tarifo za žito (spec. tar. 1) in tarifo za pasivne kraje (tar. stavek št. 22.) je razvidna iz sledeče sestave:
Razdalja km Splošna la- Tarifa za Razlika rifa za žito pasivne kraje Spec. tar. 1 Povlaščena
96—100	1000	tar. 22 600	400
191—200	1655	870	785
291—300	2255	1080	1265
291—300	2255	1090	1265
491—500	3355	1485	1870
591—600	3835	1645	2190
Razlika je, kakor vidimo, med voza-rino za pasivne kraje in med vozari-no, ki velja za pošiljatve žita, naslovljene na mline na eni strani in na druge stranke na. drugi strarft zelo občutna in daje mlinski industriji, ki se nahaja v predelih, ki so v tej tarifi označeni kot pasivni kraji, ogromno prednost napram naši mlinarski industriji. Ta ugodnost pride posebno v prilog sarajevskemu mlinu in splitskemu mlinu ter mlinom v južni Dalmaciji. Ustvarjanje takih razlik se nam ne zdi
zadostno utemeljeno in dasi je re-eskepedicija prepovedana, se bo tr- j govcem v teh krajih izplačalo uvoziti znatne količine žita, jih vskladiščiti in ponovno predati k nadaljni odpremi. Mišljenja smo, da bi bilo treba vsaj za nekatere izrazito pasivne kraje v Sloveniji tudi uvesti novo tarifo, kakor na primer gornjo Dravsko dolino, kočevsko dolino in Notranjsko ter naše premogovne revirje v Savski dolini. Opravičena bi bila tudi zahteva, da se za mline na področju ljubljanske direkcije računa tarifa 22 in ne 13, ki je mnogo dražja.
Za izvoz pšenice in moke preko Sušaka in Splita velja pristaniščna tarifa 31/b in znaša vozarina za 100 kg
na 300 km na 400 km na 500 km na 600 km
1660 para, 2100 para, 2540 para, 2920 para.
Iz tega sledi, da pristaniščna tarifa za žito in moko mnogo ugodnejša in nižja, kakor pa tarifa za dovoz žita v mline, nasprotno pa znatno dražja kot tarifa za pasivne dalmatinske kraje. Za žito imamo torej n. pr. na razdaljo 300 km 4 vozarinske stavke in sicer 2255 Din, 1980 Din, 1660 Din ter 1090 Din. Razlika se giblje torej do 120%. Kako se bo ta poizkus v praksi obnesel in kakšen efekt bo končno imel, se še.ne more točno predvidevati. Eno je sigurno, da so slovenski mlini s temi tarifnimi odredbami popolnoma izločeni iz konkurence v eksportu preko dalmatinskih pristanišč kakor tudi od aprovizijoniranja pasivnih krajev, pri čemur so uživali preje razne ugodnosti, posebno v prometu z Dalmacijo ter da ostanejo omejeni na svoj neposredni krajevni okoliš in neznaten lokalni konzum, kjer pa je tudi konkurenca zagrebških mlinov vedno občutnejša.
P. Cvenkel — Ljubljana:
Pomanjkanje vagonov v Sloveniji.
Vprašanje pomanjkanja vagonov je postalo tako pereče, da zahteva nujne rešitve, sicer bo imelo za naš eksport posledice, ki si jih lajiki niti ne morejo predstavljati. Naj mi bo dovoljeno, da pri iskanju vzrokov za ta ves že prenapet položaj, posežem malo globlje.
Uprava bivše južne železnice je sklenila s tremi inozemskimi družbami najemno pogodbo za okroglo 3000 vagonov in sicer po ceni dnevno za vagon švic. frankov 1'GO. Pri prevzemu južne železnice je naša država prevzela tudi to pogodbo in je plačevala na ta način dnevno največ 16 Din za vsak izposojeni vagon.
Leta 1922 je znašal naš eksport 1 milijon 769.000 ton. Ker je' bilo ne glede na število izposojenih vagonov 1. 1922 še vedno veliko pomanjkanje vagonov tako, da je naš eksport zaostajal, izposodil si je takratni pomočnik ministra železnic še okroglo 2000 vagonov, toda pod veliko težjimi pogoji in veliko dražje kot smo dobili vagone, ki si jih je izposodila južna železnica. Kljub visoki najemnini ntso merodajni faktorji protestirali, kajti potreba je bila velika in vsi trgovci so bili zadovoljni, le, da so dobili vagone in da se je blago eksportrralo. Leta 1923 pa ije izvoz naraste! že na 2,854.000 ton, leta 1924 pa že na 3,734.000 ton, leta 1925 pa na 4,189.000 ton. Pričakovati pa je, da naraste to leto eksport gotovo na 5 milijonov ton, kajti tendenca je še vedno rastoča.
Minister železnic je podal v parlamentu dne 20. decembra 1. 1925 med ostalimi tudi sledeče poročilo: Država ima 29.594 normalnotirnih vagonov, od teh je 5349 izposojenih. V popravilu jih je 2120, na popravilo čaka 10.818 vagonov;
ZA DAVČNO OPROSTITEV OBRESTI HRANILNIH VLOG.
Po členu 169. iinanenega zakona za 1926/27 so obresti hranilnih vlog in tekočih računov do letnih 5000 Din oproščene rentnega davka z vseini državnimi prebitki in samoupravnimi dokladami, invalidskega davka in vojaške ko-morske doklade. Društvo beograjskih bančnih zavodov je z ozirom na ta člen naslovilo na ministra financ spomenico, v kateri prosi, da se davčna prostost obresti splošno razširi na obresti hranilnih vlog brez ozira na njihovo višino. Hkratu opozarja društvo ministra financ, da se navedeni člen v praksi napačno izvaja, kajti davčna oblastva ob-dačujejo donose preko 5000 Din v polnem iziosu, dočim je društvo mnenja, da je obdavčljiv samo presežek preko 5000 dinarjev, kajti obresti do tega zneska so po navedenem členu oproščene vsakega davka.
POLJSKI PRORAČUN V RAVNOVESJU.
V sejmu je dejal finančni minister Klarner, ko so razpravljali o proračunskem provizoriju za prvo četrtletje, da je kljub ogromnim finančnim težkočam, s katerimi se mora boriti Poljska kot nov organizem, pokazalo zadnje četrtletje znatno zboljšanje. V prvih petih mesecih tekočega leta so znašali proračunski izdatki 704 mil. zlatov, dohodki 645 milijonov zlatov, primanjkljaj torej 59 milijonov. Od junija do začetka septem-
bra so bile pa odnosne številke 476 in 475 milijonov, a je pri izdatkih vračunje-nih že 14 milijonov za september. Če bo mogoče spraviti proračun v ravnovesje, kar se za september že naznanja, se bo začel v poljskem gospodarskem življenju nov čas. Če bo šlo tako naprej, bo izkazalo vse leto samo 44 milijonski deficit. Upajo, pa na posebne dohodke, s katerimi bo mogoče kriti ves primanjkljaj. Število brezposelnih je tekom zadnjih treh mesecev padlo od 360.000 na 235 tisoč. — Položaj Poljske banke je slej-koprej zadovoljiv. 10. septembra so znašale njene zlate rezerve in devize 228 milijonov zlatov, so se torej od 1. junija dvignile za več kot 100 milijonov! Obtok bankovcev pa se je tudi zvišal in je znašal 1. septembra 560 milijonov zlatov, je torej emisijo od srede maja prekoračil za 200 milijonov. V maju je bila emisija krita z 31 odstotki, v septembru s 43%. Obrestno mero je znižala banka v juliju na 10 in je bo sedaj na 9%. Obenem se je obrestna mera zasebnih bank znižala od 24 na 16 odstotkov. Vse to nam pravi, da se je v teku zadnjih treh mesecev finančni položaj Poljske prav reelno zboljšat Poljska banka je svoj dolg Federal-Reserve-banki likvidirala. Poljska bo gledala na to, da bo dvignila zaupanje inozemcev v državo s primerno finančno politiko. Od 1. januarja do 31. avgusta je znašal prebitek izvoza nad uvozom 313 milijonov zlatov. Če pa ra-čunimo še zadnje štiri mesece lanskega leta zraven, znaša prebitek 591 mil. zlatov. Maksimalni prebitek v znesku 55 milijonov je dal julij.
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 28. septembra 1826.
iiiH'         ■mu h i m« umi——n min	i	n	■	i	iininrrmni	in..	n i-ririr
Štev. 113.
popolnoma neuporabnih pa je že 2578. Ako .hočemo ugoditi zahtevam naših iz-vozničarjev, potrebujemo pa še 11.2C0 vagonov. To so besede, to so številke našega ministra železnic! Človek 'bi mislil, da se bodo upravičene zahteve ministra železnic v parlamentu resno uva-ževale in da se bede teh 11.000 vagonov nabavilo na ta ali oni način, toda kakor je pri nas že v navadi, dogodilo se je ravno nasprotno. Namesto, da bi se naročili novi, odpovedalo se je celo teh 8000, ki si jih je izposodila bivša južna železnica. Ali so se odpovedali tudi 1. 1922 veliko dražje izposojeni ne vemo, gotovo je le, da se je odpovedalo vagone, ki si jih je že izposodila južna železnica in da že od 1. septembra t. 1. niso našim eksperterjem več na razpolago. Minister potrebuje nove vagone, ravnatelji in direktorji pa vračajo še po smešno nizki ceni nabavljene. Ta odpoved je bila nameravana pred dvema letoma, toda do uresničitve taiste ni prišlo le vsled energičnega protesta trgovskih zbornic, posebno pa vsled energičnega nastopa tajnika naše Trgovske zbornice g. Ivana Mohoriča. Takrat se je to še preprečilo,1 ker smo za to mahinacijo pravočasno izvedeli, toda letošnje leto pa smo bili • postavljeni že pred gotovo dejstvo in ni bilo več mogoče zadržati nepremišljenega usodnega koraka. Zakaj se sklicujejo gospodarske ankete, zakaj zborovanja, čemu trgovske zbornice, čemu ministri, ako disponirajo uradniki samo tako kakor hočejo? Smešno, toda resnične! Kdor imenuje tako postopanje štedenje, se preklicano moti, kajti za naše trgovce, kakor za vso državo usodne posledice tega štedenja bodemo prav kmalu občutili.
Zaslužek naših lesnih trgovcev je vsled močne konkurence Romunije, Rusije, Avstrije itd. tako minimalen, da se na trgovskih tržiščih le z uajvečjo težavo in odporno silo držijo. Kako pa naj konkurirajo s temi državami, ako se ne morejo držati dobavnih rokov in to vsled malomarnosti naše železniške uprave. Mi hočemo in se trudimo, da dobimo zveze z inozemstvom. Po železnici je še nemogoče, ker nas od večjih ‘tržišč loči morje, prevažati moramo naš les po ladjah, toda po ladjah pa ga zopet ne moremo, ker ne moremo v pravem času pripeljati blaga v luko. Ladja je navezana na točen vozni red, ne more čakati in če bi se je primoralo čakati, bi bili stroški tako ogromni, da bi bil vsak zaslužek izgubljen. Točnost je prva in sveta dolžnost trgovcev. Če ne boš točno izvršil pogodbe, zapustili te bodo kupci in obrnili se hodo tja, kjer se jih točno postreže. Blago je pravočasno izdelano, pripravljeno za transport, toda vagoni ne pridejo in pošiljatev izostane. Ne samo, da nastanejo vsled tega protesti, spori in pravde in to po krivdi naše železniške uprave, ampak naši trgovci izgube na svetovnih tržiščih še tisti ugled, ki so ši ga z velikim trudom pridobili s svojo poštenostjo in solidnostjo!
Žalostno je, da morajo po sedmih letih obstoja države skrbeti za transportna sredstva trgovci sami, mesto da bi se za to brigala vlada. Državljan mera izpolnjevati napram državi svoje dolžnosti točno, ako ne plača davka, zapade občutni kazni, ki se izvrši brez usmiljenja, kdo nam bo pa povrnil ogromno in nepregledno škodo, ki jo utrpimo vsled malomarnega gospodarstva merodajnih faktorjev. Zahtevamo le za vsakega in za vse enake pravice in v dosego teh pravic smo izvolili in poslali naše poslance v parlament.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1926.
(Opozcritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani).
I. Stanovanjski izkazi.
Do 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš ljubljanske in mariborske oblasti vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastih hišne m stanovanjske iz/kaze, če so hiše oddane v najem, za v najem ne6ddana poslopja pa zaznamek 'prebivalcev takih posiopij.
Tiskovine se dobijo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih.
II. Davek na poslovni promet.
Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa, so dolžni odpre-miti davek za II. četrtletje 1926 do 30. oktobra 1926 in hkratu predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter s zapretilom uradne ocene in rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
III. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo pobrane
zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpremiti pobrane zneske in priložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni, po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. oktobra 1926.
IV. Razgrnitev predpisnih izkazov in
prizivni roki.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v III. četrtletju 1926, so predpisani izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca oktobra t. 1., kolikor davčni zavezanci niso bili na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni z javnim razglasom ali s posebnim obvestilom.
Prizivni rok pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
V. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. novembra 1926 dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1926. Davčni uradi so upravičeni, da jih prisilno iztirjajo, ako niso plačani v 14. dneh po dospelosti. Zaračunati smejo poleg 8% zamudnih obresti še za opomin 1 p od vsakega dinarja dolžne državne davščine.	x
VI. Dopolnilna prenosna taksa.
Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati tretji obrok cd 1. do vštetega dne 15. oktobra 1926.
Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 8% obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepeložeue takse.
Svetovna plovba.
Dviganje tonaže trgovske mornarice izkazuje od leta 1914 naprej ogromen povišek. Leta 1914 je znašala svetovna trgovska tcna/.a 45,404.000 ton in znaša po Lloydovem registru letos 62,672.000 ton, se je torej pomnožila za 17.268.000 ton za 38%.
Velika Britanija z Irsko je še zmeraj na prvem mestu. Leta 1914 je imela
18,892.000	ton trgovskih ladij, danes jih ima 19,264.000 ton. Pomnožila je svoje brodovje sicer samo za 372.000 ton, a imela pred vojno tako premoč, da jo je težko izriniti; saj je bilo pred vojsko nad 40% vse svetovne trgovske tonaže njena last. Sicer bi jo bile morale' U. S. A. že davno prehiteti. Leta 1914 so imele na morju 2,027.000 ton ladij, na velikih jezerih v notranjosti pa 2 nvili-lijoaa 260.000, kar ni značilo niti četrtino velebritanskega brodovja, Od tedaj naprej je bil pa dv.ig ogromen, in imajo danes U. S. A. 11,392.000 ton na morju in 2,348.000 ton na jezerih. Vidimo, da
Britanske kolonije in dominioni imajo letos tonažo 2,689.000 ton (za 1 milijon 57.000 ton več kot leta 1914), Danska 1,049.000 ton (279.000), Francija
3,324.000	(1.402.000), Holandska 2 milijona 553.000 (1,081.000), Italija 3,150.000 (1,720.000), Japonska 3,968.000 (2 milijona 260.000), Norveška 2,807.000 (850 tisoč), Švedska 1,259.000 (280.000) itd.
Edina država, ki ima manjšo tonažo kot jo je imela leta 1914, je iz lahko umljivih vzrokov Nemčija. Pred vojsko je imela 5,135.000 ton trgovskega bredov-ja, letos jih ima 3,062.000 ton; vojska in mirovne pogodbe so znižale njeno tonažo pod 1 milijon, a se sedaj prav hitro spet dviga.
Vidimo, da imajo največji prirastek 1J. S. A. Nato pride Japonska, dalje Italija, Francija in Holandska.
Tonaža jadrnic je padala že pred vojsko; od. leta 1914 do 1.926 se je znižala spet na polovico in znaša letos 1 milijon
58.000	ton;' to je pa samo 3'25% parnikov .in motornih ladij.
Glavno je tole: Dočim se je v zadnjih 12 letih dvignila tonaža velikobrilanskih trgovskih ladij samo za 2 odstotka, se je dvignila tonaža ostalih držav za 83'7%; pred vojsko je imela Anglija 41‘6% vse svetovne tonaže, danes jih ima 30‘7%; Amerika jih je imela pred vojsko 9‘4%, letos 21'9%; Nemčija 11*3% in 4‘9% 'itd.
Drugo vprašanje je pa seveda, če je -mogoče vso to ogromno tonažo tudi primerno zaposliti, iti je »Trgovski list« že opetovauo poročal, kako hud je boj za predvojno blago. Zlasti U. S. A. imajo več kot preveč trgovskih ladij in gledajo, kako bi se jih znebile. Dalje je treba poudariti še eno razliko napram predvojni dobi: takrat je bilo motornih ladij, torej s petrolejem ali bencinom kurjenih, komaj 11% svetovne tonaže, a so se ti odstotki že do predlanskega leta zvišali na 35%. Letos jih je še dosti več. Celo Anglija je prešla k gradbi motornih ladij.
'mMsr s s sr s s s s er ss e?« >BUDDHA< I '	---------
    1	i	■■ifcfc———
£i - Ake piješ „Buddha“ čaj, uživaš že na zemlji raj!
ITRADE MARK I 	1	 Ai-r---j
Trgovina.
Ruska zunanja trgovina po državah.
Po zaključnih podatkih trgovskega ko-misarijata je znašal skupni promet ruske trgovine če« meje evropskih držav v prvih desetih mesecih tekočega gospodarskega leta 1.064 milijonov rubljev. Od teh pride na trgovino z Anglijo 259M milj..rubljev, z Nemčijo 242‘4, z Zedinjenimi državami 109‘1, s Francijo
Nemčijo. Angleži na zunaj zmeraj govorijo, da ne marajo z Rusijo nobenih stikov, tudi trgovskih ne, in vendar znaša njih trgovina z Rusijo četrtino vse' ruske zunanje trgovine. So pač praktični trgovci in pustijo politike, naj govorijo, kar hočejo. Glede nemške trgovine omenimo, da se je dvignila prav v zadnjem času in da bo kmalu prekosila angleško.
Pred sklenitvijo trgovinske pogodbe med Italijo in Rumunsko. Beograjski gospodarski krogi razpravljajo o korakih poslanika v Rimu, kateri je izročil Mussoliniju noto, v kateri predlaga v imenu vlade, naj se sklene trgovinska pogodba
je bila nasičenost na jezerih že tedaj dosežena, da pa znaša prirastek na morju
9,365.000	ton! Njih brodovje se je 25-krat tako pomnožilo kot angleško.
52 9, z Latvijo 61'6, z Belgijo 19‘1, s Češkoslovaško 18 milijonov rubljev Itd.
Dve številki sta posebno omene vredni: prvič premet z Anglijo, drugič promet z
L I STE K.
ODREDBE 0 DRŽAVNIH NABAVAH PO ZAKONU 0 DRŽAVNEM RAČUNOVODSTVU 0 NJIHOVEM IZVAJANJU V PRAKSI.
(Referat tajnika Centrale industrijskih korporacij g. dr. Cvetka Gregoriča na IV. gospodarskem kongresu .v Beogradu.)
(Nadaljevanje.)
Omenjeni odbor je ustanovljen za kontrolne namene in ima brez dvoma tudi svoje dobre strani, jasno pa je, da taka centralizacija ocene državnih nabav izredno zavlačuje definitivno odločbo o licitacijah in pogodbah. Poleg tega je še veliko vprašanje, če je na ta način sploh mogoče vršiti uspešno kontrolo.
Osebe in državni organi, ki sestavljajo omenjeni odbor, nikakor ne morejo oceniti licitacij in n§bav z vsega področja naše države, ker je to preobsežna naloga za odbor, ki nima stvarnega stika z gospodarskim življenjem onih področij in oblastnih središč, za katere se vrše licitacije ali nabave.
Resortni ministri so prepustili v skladu z zakonom svojim oblastnim direkcijam, da odobravajo licitacije in kontrolirajo nabave v vrednosti do 100.000 dinarjev v lastnem delokrogu. Kakor gg jg tekom casa izkazalo, je imela ta
odredba dobre uspehe: licitacije in nabave se izvršujejo hitrejše in kontrola nad njimi je uspešnejša.
Za pospešitev poslovanja pri oceni in odobravanju državnih nabav predlagamo, da se v oblastnih mestih na sedežu delegata ministra financ, odnosno oblastnih finančnih direktorjev ustanovi oblastni odbor za oceno državnih nabav, ki bi pod nadzorstvom delegata ali oblastnega direktorja oeenjevali nabave in dela tudi v vrednosti preko 100.000 dinarjev, a ne preko 1,000.000 Din.
Končno naj bi odobravali nabave in dela v vrednosti do 1,000.000 Din resor,tni ministri sami, a preko te vsote do 10 milijonov dinarjev v sporazumu z ministrom financ po zaslišanju centralnega odbora za državne nabave pri ministrstvu financ. Nabave preko 10 milijonov dinarjev naj bi odobraval ministrski svet. Centralni odbor bi torej ocenjeval samo nabavke v vrednosti preko 1 milijona dinarjev.
V smislu pravilnika (čl. 51) moral bi odbor za državne nabave imeti seje redno vsak teden vsaj enkrat in vsak prejeti predmet rešiti najdalje v roku 8 dni. Praksa kaže, da se ta odredba ne izvršuje.
Apeliramo na pristojna oblastva, da se z vso energijo prizadevajo, da o licitacijah odločijo čim preje.
Po čl. 42. pravilnika sestavljajo odbor za državne nabave po 3 delegati ministrstva financ in ministrstva za vojsko in mornarico, dva delegata ministrstva za promet in po en delegat ministrstva za pošto in brzojav in ministrstva za trgovino in industrijo, skupaj 10 delegatov.
Smatramo, da je v tem odboru ministrstvo za trgovino in industrijo preslabo zastopano, ker bi moralo imeti vsaj dva delegata, ker ima ravno to ministrstvo najboljši pregled gospodarskih in produkcijskih prilik v državi. V odboru bi moralo biti zastopano tudi ministrstvo za šume in rudnike, ministrstvo gradje-vin in ministrstvo poljedelstva, a število delegatov ministrstva financ in ministrstva za vojsko in mornarico bi se »n°r^° znižati za vsako ministrstvo na 2. Znižanje delegatov teh ministrstev najbrže ne bo zadelo na nikak odpor, ker ne bo imel od tega nihče kake škode, kajti delegat onega ministrstva, za čigar nabavo gre, itak nima pri odločevanju pravico glasovanja (čl. 49 pravilnika). Za vsakega delegata bi bilojreba postaviti po dva namestnika.
Poziv na sejo bi morali vedno dobiti vsi člfini odbora, a ne samo oni člani, katere izbere predsednik odbora.
Delegati ministrstva za trgovino in industrijo bi morali biti brezpogojno navzoči na vsaki seji. Ti predlogi se nana-
šajo na odbor za oceno državnih nabav pri ministrstvu za finance, oblastni odbori, katere predlagamo, naj bi se pa sestavljali na analogni način iz oblastnih funkcijonarjev posameznih resorov.
V tej zvezi opozarjamo na odredbo čl. 44. pravilnika, po kateri more predsednik odbora za oceno državnih dabav, če je treba, pozvati na sejo strokovne referente vseh ministrstev, odnosno samoupravnih teles, kakor tudi druge osebe izmed prebivalstva, katerih navzočnost in strokovno mnenje bi utegnilo biti koristno za čim pravilnejšo rešitev posameznih zadev. Te osebe nimajo pravice odločanja.
Predlagamo, da se namesto oseb izmed prebivalstva pokličejo na sodelovanje predstavniki, določeni od gospodarskih korporacij in da se kličejo na seje redno kot eksperti.
Katerim ponudnikom se morajo nabave ali dela dodeliti. — Zaščita domače industrije.
I.	V smislu odredbe zakona (čl. 92. in 96.) in pravilnika (čl. 40. a, 50., 53.) se morajo nabave in dela dodeliti onemu ponudniku-dražitelju, čigar ponudba je najugodnejša, oziraje se na vse pogoje in momente, ki so važni za oceno ponudbe. Kakor se vidi, zakonodajalec ni hotel določiti, da je najcenejša po
Štev. 113.
TRGOVSKI LIST, 28. septembra 1926.
ommmjhgb t.................................——  
Stran 8.
med Rumunijo in Italijo. Ta poziv ru-munske vJade' se tolmači kot posledica pogodbe o zvezi in prijateljstvu, ki je bila sklenjena med obema državama. Rumuni naglašajo, da bi se s sklenitvijo trgovinske pogodbe politična zveza med obema narodoma ojačila. Razen, tega pa bi obe država dosegli gospodarsko edinost. V Romuniji je sedaj odpravljena stara carinska tarifa. Ako bi prišlo do sklenitve trgovinske pogodbe med Italijo in Rumunijo, bi bila Italija prva država, s katero bi sklenila Rumunija trgovinsko pogodbo na podlagi nove carinske tarife.
Obrt.
Tožilci pijač v Sloveniij in Dalmaciji morajo biti člani pristojnih gostilničarskih zadrug. Generalna direkcija posrednih davkov je z razpisom z dne ‘26. junija t. 1. št. 49624 odredila, da morajo osebe, ki prosijo za dovoljenje točiti pijače, priložiti predmetnim prošnjam dokazilo, da so sprejeti v pristojno (gostilničarsko) zadrugo.
Denarstvo.
Obtok bankovcev emisijskih bank v Srednji Evropi. Po stanju dne 15. septembra t. 1. so imele emisijske banke v obtoku sledeče vrste bankovcev; Avstrija za 791 milj. šilingov, Nemčija za 2901 drž. mark, Čehoslovaška za 6859 milj. čeških kron, Ogrska za 304 milj. pongov (a 12500 ogr. kron), Jugoslavija za 5683 milj. dinarjev in Poljska za 543 milj. zlatov.	i
Kupovanje in prodaja loterijskih obveznic inozemskih posojil je prepovedano. Minister za finance je z odlokom z dne 2. avgusta t. 1. prepovedal za našo državo prodajo in kupovanje vseh vrst loterijskih obveznic inozemskih državnih posojil. Za nakup in prodajo vseh inozemskih obveznic je potrebno posebno dovoljenje ministra za finance, odnosno generalne direkcije državnih dolgov.
Promet.
Zvišanje poštnih pristojbin v Avstriji. Poštna uprava v Avstriji je gospodarskim korporacijam sporočila, da namerava s 1. novembrom t. 1. povišati poštne in brzojavne, s 1. januarjem 1927 pa časopisne in telefonske pristojbine. Po tej objavi ostane poštnina za navadna pisma neizpremenjena, za pisma od 20 do 250 gramov se zviša na 30 grošev, od 250 do 300 gramov na 50 grošev in od 500 gramov do 1 kg na en šiling. Za dopisnice se zviša poštnina od 8 na 10 grošev, za časopise in tiskovine pa za 50 odstotkov. Letna pristojbina za telefonske naročnike se zviša od 200, 400 in 680 šilingov na 300, 468 in 720 šilingov, pristojbina pri brzojavili za vsako besedo pa od 6 na 10 grošev.
uudba hkratu tudi najpovoljnejša. V praksi se pa skoro brez izjeme smatra, da je najpovoljnejša ona ponudba, ki je najcenejša, kar pa nikakor ni res, kajti najcenejša ponudba ni vedno tudi najugodnejša, ampak je presoja odvisna od kvalitete materijala in izvršitve dela ali od kvalifikacije ponudnika, njegove solidnosti in sposobnosti. Danes si niti eden referentov ne upa, da zavzame* glede ocene drugo stališče, ker bi se ga začelo sumničiti, da protežira kakega ponudnika na škodo najcenejšega. iDa se prepreči taka praksa, s katero se povzroča državi pogosto občutno škodo, bi bilo potrebno, da se sprejme v zakon podrobnejše določilo, po katerem .bi bilo mogoče v gotovih, naštetih primerih referentom končno se izjavljati o najpo-voljnejši oceni, ne oziraje se samo na po-nudene cene, ampak tudi na druge važne momente, na primer na strokovno sposobnost in solidnost ponudnika ter dejstvo, da je prejšnje nabave brezhibno izvršil.
II.	Ako prva licitacija ni uspela, se mora po čl. 94. zakona vršiti nova licitacija s tolikimi ponudniki, kolikor se jih prijavi. Ako pride samo eden, se sme tudi s tenn enim skleniti direktna pogodba, če ponudi ceno, nižjo 'od proračunske ali od najnižje, ponujene na prvi licitaciji.	(Dalje	*ledi.)
Industrija.
Sladkorni kartel na čehoslovaškem
se s 1. oktobrom t. 1. podaljša za dobo enega leta. Celotni kontingent znaša 2,842.913 met. stotov. Kartel vodi odbor 24 članov, v katerem so paritetno zastopane sladkorne tovarne in rafinerije.
Ogrska čevljarska industrija. Ogrska čevljarska industrija ■zasleduje z 'velikim zanimanjem trgovska pogajanja med Ogrsko in Češkoslovaško in zahteva, da se njeni interesi primerno zavarujejo. Tovarne čevljev opozarjajo, da je največja evropska tovarna čevljev Bata v Češkoslovaški, ki izdela na dan 40.000 parov. Bati se je, da bo ta tovarna po sklenjeni pogodbi ogrski trg s svojimi izdelki preplavila. V zaščito obstoja ogrskih tovarn je treba proti temu kaj ukreniti.
Oglejte si
bogato zalogo nogavlo In rokavic za dame, gospodo In otroke, vezenine, nailvkov in tipk ter drugega modnega In toaletnega blaga, potrebitln za II-vllje, krojače In Čevljarje
na veliko in malo*
po najnlijl dnevni ceni prit
JOSIP PETEIM
LJUBLJANA
blizu PreSernovega •pomenlka, ob vodi levo.
RAZNO.
Svetovna gospodarska konferenca. — Zveza narodov je na eni zadnjih sej izrazila željo, da se čimpreje skliče svetovno gospodarsko konferenco. Tolmač te želje je bil Loucheur, ki je pojasnil dela pripravljalnegavodbora in zastopal stališče, da naj ud el e žti i k e-st r o k o v n j a k e, ki se udeleže svetovnega kongresa, imenujejo posamezne vlade.. Govornik je na-glašal, da je izboljšanje gospodarskega pclcžaja najsigurnejša garancija za svetovni mir, kajti' med povodi za vojskovanje imajo največkrat ravno gospodar-darski oziri naj večjo vlogo. Gospodarski položaj zahteva, ne le da se skliče konferenca, ampak da se pospeši izvršitev sklepov. Za francoskim zastopnikom so govorili še zastopniki Nemčije, zastopnik Švedske itd., ki so vsi povdarjali potrebo, da se na svetovnem gospodarskem kongresu razpravljajo samo zadeve praktične strani, ker le v tej smeri more doseči kongres vidne uspehe. V zvezi s predpripravami za svetovni 'kongres je zasedanje mednarodne trgovske zbornice v Parizu, ki razpravlja o sledečih gospodarskih zadevah: tujsko in naselbinsko pravo, izvozne in uvozne omejitve, carinske tehnice in kreditna vprašanja, ovire trgovskega prometa itd.
Brezposelnost na Dunaju. Dne 15.
septembra t. 1. je dobivalo na Dunaju 81357 oseb podporo. Njihovo število se je v prvi polovici meseca septembra znižalo za 1225.
Okrajna sadna razstava v Ptuju. — V
Društvenem domu v Ptuju se vrši okrajna sadna razstava s pričetkom 2. do vključno 4. oktobra t. 1. vsak dan od 8. do 18. ure. Razstavljeno bo vse sadje vseh različnih vrst kakor tudi sadni izdelki in vse priprave za sadjarstvo, ker ima sadna razstava trgovski in poučni značaj.
Borza dela v Mariboru. V času od 19. do 25. septembra 1926 je iskalo dela 70 moških in 44 ženskih, t. j. 114 oseb; delo je bilo ponujeno 41 moškim in 23 ženskim, t. j. 64 osebam, iz evidence izbrisanih je bilo 92 oseb in sicer 27 moških in 65 ženskih; odpotovalo je 16 moških in 6 žensk, skupaj 22 oseb; od 1. januarja do 25. septembra je pa iskalo dela 5234 oseb, 5363 osebam je bilo delo ponujeno, 2386 oseb je dobilo delo, izbrisanih je bilo 3022 oseb, odpotovalo jih je pa službo iskat 578 oseb. — Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 4 mizarji, 1 sedlar, 3 zidarji, 1 zidar (stalno mesto), 1 lovec, 3 trgovski potniki, 1 so-boslikar, 1 klepar (dobra moč), 3 sodarji, 3 vajenci pekovske obrti, 2 vajenca mizarske obrti in 1 vajenec trg. stroke).
Produkcija soli v naši državi. V državi se rabi kamena sol, katero se dobi-
va iz Rumunije, dalje sol iz Kreke, ki se pridobiva z izsuševanjem slane vede, ter morska sol, katero zlasti rabi Slovenija in Hrvatska in ki se pridobiva deloma doma, deloma pa se nabavlja v Smirni in Turčiji. Letno se potrebuje 180.000 ton soli. Od tega se mora uvoziti 80 odstotkov iz inozemstva. Uprava monopolov ima za prodajo soli raztresena skladišča po celi državi. V Srbiji jih je 13, v Vojvodini 2, v Hrvatski in Slavoniji 10, v Dalmaciji 6, v Bosni 2, v Črni gori 4, v Sloveniji 1. Kapaciteta skladišč znaša v Srbiji 50 milijonov, v Vojvodini 11 milijonov, Hrvatska in Slavonija 6 milijonov, Dalmacija 28 milijonov, Bosna 1 milijon, Crna gora 800.000 in Slovenija 6 milijonov. Cene za sol so za kg: v Skoplju 3.20, v Beogradu 3.80. Novi Sad 3.25, Zagreb 4, Ljubljana 2.75 Din. Za leto 1920 so znašali dohodki 16 in izdatki 9 milijonov, 1921 so znašali dohodki 74 in izdatki 27 milijonov, leta 1922 so znašali dohodki 88 in izdatki 18 milijonov, leta 1923 so znašali dohodki 111 in izdatki 31 milijonov, leta 1924 so znašali dohodki 202 in izdatki 78 milijonov, leta 1925 so znašali dohodki 222 in izdatki 69 milijonov, za letos pa računajo 351 milijonov dohodkov in 88 milijonov dinarjev izdatkov.
Vzorčna razstava v Rimu 1926. V Ri-
mirse vrši v prostorih gledališča Adriano vzorčna razstava, ki ima namen poglobiti gospodarske stike Italije z inozemstvom. Razstava se je priredila na inici-jativo privatnikov. Cisti dobiček je namenjen za dobrodelne svrhe.
Rusko gospodarstvo. Danska trgovska bilanca je bila v zadnjih mesecih zmeraj bolj aktivna, v juliju na primer za 19 milijonov danskih kron, v mesecih januar-julij za 5 milijonov kron. Prvi meseci so bili pasivni, zato pa zadnji tembolj aktivni. Nastala aktivnost je posledica bistveno znižanega uvoza. Od januarja do julija so knportirali za ca 400 milijonov kron manj blaga kot. v istih mesecih lanskega leta. Vsega skupaj je znaša vrednost izvoza 910 milijonov kron. Vendar pa v znižanju importa ne vidijo ugodnega znamenja za razvoj danskega gospodarstva. Brez ozira na to, da je del zmanjšane importne vrednosti posledica dvignenja danske krone, ugotavljajo v prvi vrsti dejstvo, da se je znižal zlasti uvoz surovin. To je pa samo znak znižane produkcijske intenzitete, zlasti v industriji. Brezposelnost v večini industrijskih podjetij spet narašča, in gledajo s strahom na bližajočo se zimo.
Razorožitvena konferenca. Tretja komisija za razorožitvena vprašanja je po daljši debati in po sijajnem govoru francoskega delegata Jouvenela sprejela od francoske delegacije predlagano resolucijo, kd zahteva, naj se sestane mednarodna razorožitvena konlerenoa še pred osmim zborovanjem Zveze narodov, -razen v slučaju materijelne nemožnosti/. K. temu je pripomnil Jouvenel v imenu francoske vlade, da ne vidi vlada francoske republike sedaj nobene tehniške in politične težkoče, iki bi govorile proti sklicanju konference. Ta izjava Jouvenela se je prav zelo upoštevala in so jo razlagali tako, da se smatra po uveljavljenju Locarnskih dogovorov in na novo zapo-četih stikov med Francijo in Nemčijo uspeh razorožitvene konference kot zagotovljen. Besede »razen v slučaju ina-terijelne nezmožnosti« so sprejeli v resolucijo na predlog angleškega delegata. Po vseh nadaljnih govorih je sklepati, da bodo razorožit veno konferenco sklicali v septembru 1927. Marsikomu se bo ta termin zdel pozen, a pri mednarodnih vprašanjih ne gre tako hitro. Spomnimo se le aa pogajanja o železnem kartelu. Koliko poigajanj! Pa še sedaj ni perfekten. Jouvenel je stališče Francije takole utemeljeval: »Pripravljen sem, da prevzamem odgovornost v imenu francoske delegacije. Locarno je ratificiran. Nemčija je tukaj. Pospešimo termin, ko pride razorožitvena konferenca skupaj! Ni nobenih tehničnih in političnih težkoč več. Začnimo z delom !<
Dr. Josip Butorae: »Efekti«. Dr. Bu-
torac, privatni docent ekonomsko - kov mercijalne visoke šole v Zagrebu, nam je že znan kot izboren gospodarski publicist. S svojo najnovejšo knjigo je izpolnil v naši strokovni literaturi veliko vrzel, ker nismo doslej imeli nobenega si-
stematičnega dela, ki bi se podrobneje bavilo s teroretično in praktično važnostjo vrednostnih papirjev. Knjiga vsebuje 118 strani kvart formata in obdeluje podrobno javne efekte, privatne efekte in srečke, trgovino z efekti in zlasti tehniko borznih terminskih poslov. Knjiga je namenjena v prvi vrsti študentom v visoki in srednji trgovski šoli, bančnim nameščencem, juristom in interesiranim privatnikom. Pisana je v lahkem stilu tako, da je vsled tega vsakemu razumljiva in dovolj interesentna. Zato jo najtopleje priporočamo. Naroča se pri piscu: Zagreb, Trg 29. listopada 1918, št. 1. in stane Din 30.— proti povzetju 5 Din več.
Gospodarske vesti. Na ogrskem denarnem trgu je veliko preobilica denarja in je ponudba dosti večja kot povpraševanje. Zato zasebna obrestna mera še nadalje pada. — Belgijska vlada ne bo obnovila kredita 150 milijonov dolarjev, danega ji od angleških in ameriških banic. Koncem septembra, ko rok poteče, bo tudi dolg plačan. — Poljske tovarne železa so dobile obširna nova naročila od doma in od zunaj. — V avgustu je bilo na Čehoslovaškem 31 kon-kurzov, Iz Zatca na Čehoslovaškem poročajo, da se Je močno pojavila u5 na hmelju. Na temelju mnogobrojnih opazovanj se je bati, da bo v prihodnjem letu pridelek hmelja pod to nadlogo mnogo trpel. — Iz Berlina poročajo, da se vršijo v zadnjem času živahna pogajanja za ustanovitev srednjeevropskega električnega trusta, ob udeležbi nemške, ogrske, avstrijske in švicarske industrije. Pritegniti hočejo na vsak način tudi če-hoslovaško industrijo. — V zvezi z jesensko kampanjo je nastopilo v Rumu-niji veliko pomanjkanje denarja, ki se bo z začetkom sladkorne kampanje še povečalo. Bojijo se kreditne krize. Banke, ki ne razpolagajo z zadostnimi likvidnimi sredstvi, bodo deloma kredite omejile ali pa že dovoljene kredite odpovedale in slednjič kredite sploh podražile. — V Bukovini bodo zgradili nove sladkorne tovarne. Pomagal bo švicarski in ogrski kapital. — Industrija v Lodžu je v dobrem razmahu in delajo veliki obrati z 99 odstotno kapaciteto. Od srednjih obratov jih dela 183 in jih stoji samo 7. — .Poljski ministrski svet je’ sklenil, da se ustanovi nova velika tovarna dušika, v sredi države, da bo mogla zalagati poljedelstvo z umetnimi gnojili in da bo dvignila njih eksport v inozemstvo. Nova tovarna bo začela obratovati že s prihodnjim letom. — Uvoz poljskega premoga na Češkoslovaško se giblje med 40.000 in 55.000 tonami na mesec, lani jih je bilo približno ravno toliko. — Avstrijci so dobili pri Moskvi veliko tovarno za dobo 18 let; opremili bodo tovarno z modernimi stroji, izdelovali bodo volneno predivo in trikotažo. Po 18. letih postane tovarna last ruske države, brez vsake odškodnine. — Promet albanske trgovine gre večinoma preko italijanskih pristanišč, in če se hoče kdo informirati, je zadosti, če pogleda italijansko izvozno statistiko. Italija uvaža v Albanijo tri četrtine vsega blaga, Češkoslovaška 10%, v prvi vrsti sladkor, steklo in porcelan.
Po svetu. Angleži so naročili večje množine zahodnočeškega premoga. Na zahodu Češke se koplje rjavi premog. — Na borzi v Budimpešti so se v zadnjih dneh prav zelo zanimali za vojna posojila in so dosegla sedaj 1 % zlate vrednosti, kar še ni bilo nikdar doslej. — V ogrskem finančnem ministrstvu so izdelali načrt o novem borznem zakonu. V «smislu načrta bodo dobile borze popolno avtonomijo. Produkcijske borze bodo ločili od valutnih in efektnih borz. Poseben člen se peča z ureditvijo od začetka vojske prepovedane terminske trgovine na valutnih in efektnih borzah.
— Banca Italiana Centrale v Firenci je v konkdrzu; aktiv je poldrugi milijon lir, pasiv pa 12 milijonov. V konkurzu je tudi Banca di Picoolo Credito v Turinu.
— Banque Industrielle de Chine v Parizu je izkazala leta 1924 ca 54 milijonov frankov deficita; na tej podlagi se je deficit v letu 1925 dvignil na 86 milijonov frankov. A deficit je krit z uporabo splošne rezerve, ki znaša še sedaj, po odpisu deficita, 136 milijonov frankov.
— V juniju je bilo na Češkoslovaškem 69.370 ljudi brez dela, na koncu julija
Stran 4	TRGOVSKI	LIST,	28.	septembra	1926.	.	Štev.	113.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Teleion	štev.	40,	457,	548,	805,	806
r	'	Peter sp n	International Banking Code
Obrestovanje vlog, naknp ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valnt, borzna naročila. predujmi in krediti vsake vrste, eskompt ln inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, sgje-depositi itd. itd
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgpvrico-indu9trij«ko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.
pa 71.500. — V Slovaški in v Karpatski Rusiji bodo z vrtanjem iskali nove petrolejske vire. Ob zunanji strani Karpatov jih je vse polno in kažejo vsi znaki, da jih je veliko tudi na znotranji strani.
— Dočim je položaj bombaževe in platnene industrije še zmeraj neugoden, se je v volneni industriji obrnilo na bolje. Nova domača in inozemska naročila so odstranila nevarnost nadaljne omejitve v obratih in so omogočila celo zboljšanje zaposlenosti. Normalne pa razmere seveda še ^meraj niso. — Torinske Fiat-tovarne avtomobilov so odpustile 7000 delavcev. Tako poroča list »II Podesta«. — Ogrski delegati so odpotovali na Dunaj, da se pogajajo o ustanovitvi srednjeevropskega železnega kartela, ki naj bi se pozneje priključil mednarodnemu železnemu kartelu. — Družba za električna podjetja v Berlinu je zvišala osnovno glavnico od 40 na 50 milijonov mark. — Nemška zunanja trgovina izkazuje v avgustu prebitek uvoza v znesku 135 milijonov mark; največjo postojanko tvori uvoz zlata in srebra v znesku 49 milijonov mark. Pravi blagovni promet je izkazal za 86 milijonov več importa kot eksporta, napram 108 milijonom v juliju in 33 milijonom v juniju.
— V Londonu so se sestali v petek zastopniki mednarodne trgovine s kožuhovino. Namen je zboljšanje trgovine in industrij, ki se pečajo s kožuhovino, in temu sledeča svetovna organizacija, torej spet kartel. — Med Amerikanci in Nemci so bile velike diference glede nemškega uvoza železa in železnine v U. S. A. Sedaj se bodo pobotali. — Ruski ljudski komisar za trgovino Mikojan je izjavil, da Rusija nikakor ne misli na odpravo zunanjetrgovskega monopola in tudi ne na omiljenje. Glede splošnih problemov zunanje trgovine je dejal, da je vlada odredila vse potrebno za dosego aktivne trgovske bilance. Kolikrat so že to rekli! Uvoz fabrikatov se bo znižal, ko bo doma vse urejeno.
— Poljska trgovska bilanca je bila tudi v avgustu aktivna, torej že celo leto. Izvoz v avgustu je bil vreden 225.7 milijonov zlatov; glavna postojanka je spet premog, in sicer 2,180.000 ton (v juliju
1,990.000	ton). A aktivnost je deloma tudi umetna, ker ovirajo uvoz važnih surovin. — Vsled večjih naročil iz balkanskih dežel je Alpine Montan obratovanje spet povečala. — Uredil se bo prevoz premoga skozi Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo in Nemčijo.
Ljubljanska borza.
Ponedeljek, 27. septembra 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, ilen. 72, bi. 74; Loterijska drž. renta za vojno škodo, den. 305.50; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 196; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 165, bi. 170; Merkantilna banka, Kočevje, den. 92, bi. 92, zaklj. 92; Prva hrv. čte-dionica, Zagreb, den. 886, bi. 870; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 112; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 104; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 55, bi. 65; >šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 104.
Blago: Trami merkantilni od 4/5 do 6/8, od 4—8 m, (po kupčevi noti, fco vag. meja, i 2 vag., den. 270, bi. 280, zaklj. 270; bukova { drva, suha, meterska, zdrava/ fco vag. meja, den. 21; letve 24/48 mm (25/50 mm), 4 m dolge, oslrorobe, fco vag. meja, den. 490; deske 20 mm, monte 4 m, fco vag. meja, den. 460; pšenica nova, fco nakl. post., bi. 260; pšenica domača nova, fco nakl. post., bi. 285; koruza, fco vag. nakl. post., bi. 165; rž domača, fco nakl. post.,	bi. 210; oves	novi,	fco
vag. nakl.	post.,	bi.	155;	fižol beli	novi,	fco
vag. slov.	post.,	bi.	170;	krompir	rani,	fco
vag. slov.	post.,	bi.	90;	Laneno seme,	fco
Ljobljana, den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana, den. 370; Seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. postaja, bi. 100.
TRŽNA POROČILA.
Mariborski trg dne 25. septembra. —
Obisk je bil zelo znaten. 39 slaninarjev je .pripeljalo 82 zaklanih svinj, kmetje pa so pripeljali 35 voz krompirja, 16 voz čebule in zelenjave in 28 voz sadja na trg. Slaninarji so predajali meso in slanino po 10 do 25 Din kg; domači mesarji so cene malo znižali. Tudi mesni izdelki so bili cenejši. — Perutnine in domačih živali je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile perutnini 10 do 80, domačim zajcem 5 do 25, Angora zajcem 30 do 100, Srebrnjakom 30 do 50, domačim golobom in grlicam 25 do 35, kanarčkom cd 50 do 100 dinarjev komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirja je bilo 35 voz in se je prodajal po 5 do 6 Din mernik (7 in pol kg) oziroma 1 do 2 Din kg, čebula 1.50 do 4, česen 5 do 8 Din venec, čebula tudi 2 do 3 Din kg. Kislo zelje 4, paradižniki 3 do 5, solata 2 do 4 Din kg, glavnata 0.50 do 1.50 Din komad, ohrovt 0.25 do 1.50, buče 1 do 2, kumarice 0.25 do 1 Din, jabolka in hruške 2 do 5, če-
j šplje 1.50 do 3, breskve 4 do 8 Din, j grozdje 8 do 12 Din kg. Mlečni proizvo-j di mleko 2 do 3, smetana 12 do 14 Diu : liter, maslo surovo 40, kuhano 44 do 48, i čajno 50 do 60 Din kg; jajca 1 do 1.50 ! Din komad. Cvetlice 0.25 do 5 Din z j lonci vred 10 do 50 Din, palme 10 do 300 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, kočije 1500 do 2500 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 22. septembra so kmetje pripeljali 16 voz sena, 6 voz otave in 4 vozove slame, v sebeto 25. septembra pa 14 voz sena, 8 voz otave in 10 voz slame na trg. Cene so bile senu 75 do 100, otavi 80 do 90, slami pa 45 do 55 Din za 100 kg, slama tudi 1.50 do 1.75 Din komad.
Kupčija s fižolom. Pišejo nam: Letos je fižol v Sloveniji prilično dobro rodil. Imamo ga različnih vrst. Opažamo pa že nekaj let, da bele in belopisane vrste ne zanimajo. Prav lahko se razpeča fižol j ribničan in bohinec. Dočim imata manda-j Ion in prepeličar, ki sta sicer pri nas | bolj priljubljena, ceno 2.50 do 2.75 Din,
I se plačuje ribničan do 3.25 Din za kg.
| Kupčija s fižolom je že precej živahna;
• zlasti po glavnih cestah se opaža od dne do dne večji promet fižola, ki je namenjen le par večjim trgovinam, ki ga potem primerno očistijo in pripravijo za izvoz. Na žalost je opažati, da kmetje večinoma ne oddajo blaga neposredno izvoznikom, ampak je vedno vmes kak posredovalec, ki pri tej nizki ceni, za katero cddaja pridelovalec fižol, služi z lahkoto po 25 par pri kg, kar gre seveda na škodo kmeta.
Tržne cene v Ljubljani, dne 25. septembra 1926. Kg govejega mesa 15—19, jezika 18—19, vampov 9—10, pljuč 6 do 8, jeter 18—19, ledic 15—19, možganov 18—19, loja 10—12.50, telečjega mesa 17 do 20, jeter 25, pljuč 20, prašičjega mesa 19—22.50, pljuč 15, jeter 15, ledic 25, glave 7.50, parkljev 6, slanine trebušne 18, slanine ribe in sala 20, slanine mešane 19, slanine na debelo 19, kg masti 25, šunke gnjati 35, prekajenega mesa 30—32, prekajene glave 10, jezika 35, kg koštrunovega mesa 13—14, jagnjetine 20, kg konjskega mesa 6—8, kg krakovskih klobas 38, debrecinskih 38, hrenovk 35, safalad 35, posebnih 30, tlačenk 30, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28—30, piščanec majhen 15—19, večji 20—25,
kokoš 25—35, petelin 25—30, raca 25, domač zajec 10—40, kg karpa 25—30, linja 25, ščuke 35, postrvi 55—60, klina 15—20, mrene 25. pečenke 15, liter mleka 2.50—3, kg surovega masla 40. čajnega masla 55, masla 45, bohinjskega sira 36—44, sirčka 0—10, par jajc 2—3, liter starega vina 18—20, novega vina 14 do 16, čaša piva 3.25, vrček piva 4/50 do 4.75, steklenica piva 5.25—5.75, kg belega kruha 6, črnega 5 in rženega 5, kg jabolk 2—8, hrušk 2—10, ena limona —.75 do 1, kg rožičev 15, orehov 12, luščenih orehov 34, češpelj 2—4, suhih češpelj 10, grozdje 8—10, breskev 5—8, 1 1 brusnic 6—10, kg kave 42—74, pražene 56 100, kristalnega sladkorja 13.50, v kockah 15.50, kavne primesi 22, riža 7—12, liter namiznega olja 20, jedilnega olja 18, vinskega kisa 4.50, navadnega kisa 2.50, kg soli morske 3.50, kamene 3.75, celega popra 52, mletega popra 54, paprike
III.	vrste 24, sladke paprike po kakovosti 58, liter petroleja 7, kg testenin
8.50—12, pralnega luga 3.75, čaja 76, 1 kg moke št. O je 5.50—6, št. 1 je 5—5.50, št. 2 je 4—4.50, št. 3 je 3.75, št. 5 je 3.75 do 4, kaše 6 do 7, ješprenja 10—13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50—4, koruznega zdroba 4—5, pšeničnega 6.50, ajdove moke 8—9, ržene moke 5, q pšenice 310—320, rži 235—260, ječmena 225 do- 240, ovsa 210—250, koruze 220—230, ajde 320—350, fižola ribničana 350, pre-peličarja 320, graha 430—500, leče 600, q premoga 43.50, kubični meter trdih drv 150 in mehkih 75, q sladkega sena 100, pol sladkega sena 80, kislega sena 75, slame 50, glavnate solate 3—5, ajse-rice 3—5, endivije 3—5, poznega zelja —.75—1, rdečega zelja 2—3, kislega zelja 3.50, ohrovta 1—1.50, karfijol 12—16, kolerab 3, kolerab podzemljic 1, kg'špinače 4—5, paradižnikov 304, kumar
1.50—2, kumaric za vkisavanje 15—18, buč 1.50—2, graha v stročju 7, fižola v stročju 3—5, luščenega 2—3, kg čebule
2, česna 5—7, krompirja 1.25—1.50, repe 1, kisle repe 3, korenja 1—3, peteršilja
3, zelenjave za juho 3, kg zelene paprike 20—25.
Dunajska borza za kmetijske produkte (24. t. m.). Miren promet. Spričo padlih cen na budiinpeštanski borzi so bili kupci reservirani. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 38 do 39, potiska 42.50 do 43.50; rž: 27.25 do 28.75; turščica: 25 do 28; oves: domači 23.75 do 24.50.
Edino šivalna stroji in
najboljši kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
I0S. PETELINCft
Najnižje
Gritzner Tudl
cene l	if>Y	obroke	‘
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk v vezenfu brczplučno. — Večletna garancija.
V Mariboru ™
prostorni trgovski lokali z skladišči in Kletjo in posebej še štiri velika skladišča s kletjo.
Pojasnila daje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Trgovci, insetirsjte v Trgovskem listu!
Veletrgovina
kolonijalne in Špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba 1
Zahtevajte ceniki
TISKARNA MERKUR
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon it. 552
Ratun pri pošt. ček. zav. št. 13.108
Se priporoča- za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vser tiskovine ia trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. < i. t. d.
lastna knjigoveznica.