PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 lir
Leto XXV. Št. 61 (7255)
TRST, petek, 14. marca 1969
ŽIVAHNA RAZPRA V A V SEDMIH KOMISIJAH NA KONGRESU ZKJ
MCNOVAN NOV NAČCLNIK 0B0R0ZCNIH SIL IAR
Samoupravnemu socializmu je tuja že sama misel Včeraj zopet topniški dvoboj
da bi ogrožal katerokoli drugo deželo ali narod
Važna naloga komunistov s specifičnega vidika mednarodnih odnosov na obmejnih področjih - Enakopravno zastopstvo republik v najvišjih organih ZKJ Iz Slovenije bosta v izvršnem odboru Edvard Kardelj in Stane Kavčič
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Na kongresu ZKJ je na zasedanju komisije la mednarodna vprašanja tajnik koprske obalne konference komuni-•tov tovariš Ivan Renko ob pozornem spremljanju delegatov članov *°misije izrekel nekatera stališča, ki so za nas še zlasti zanimiva in lsto objavljamo njegov poseg v ce loti:
«Predlog resolucije Zveze komu- '-----------------~
jjistov Jugoslavije o borbi za enakopravno delovanje, za mir in sofizem, po mojem mnenju zajema v osnovnih ocenah mednarodnega Položaja in stanja v mednarodnem delavskem gibanju vso zapletenost Problemov sodobnega sveta. Pred-*°g kaže na osnovne tokove in tendence v mednarodnih odnosih, oporja na nevarne igre protagonistov Politike sile in zaostrovanja, izraža lesna in določena stališča Zveze komunistov Jugoslavije o najbist-!'enejših odnosih med narodi in dr-zavami. Posebno vrednost daje Predlogu, po mojem mnemu konstruktiven značaj; z ene plati iz-reša ustvarjalne napore jugoslovan-
skih komunistov na področju mednarodnih odnosov, hkrati na drugi strani obvezuje, da še okrepijo svojo dejavnost v tem smislu. Ne zadovoljujemo se s kritiko mednarodnih problemov in z obsodbami, ampak predvsem iščemo rešitve številnih vprašanj. Pri tem se angažiramo na vseh področjih mednarodnega sodelovanja ter hkrati prevzemamo nase polno odgovornost, ki iz tega izhaja. Mislim, da bi bilo potrebno podčrtati kot prispevek, ki smo ga in ga bomo vedno pripravljeni dajati za mir na svetu in za socializem.
K svojemu prispevku k tej razpravi bi pa želel reči nekaj besed
o značilni nalogi komunistov, ki izhaja iz specifičnega vidika mednarodnih odnosov in sodelovanja na obmejnih področjih. Gre za pomemben element mednarodnih stikov, kajti na ta način ustvarjamo ugodno ozračje za sodelovanje tudi v širšem mednarodnem merilu.
Tovariš Marjan Osolnik je v svoji včerajšnji razpravi navedel impozantne številke o prehodih preko naših meja: 80 milijonov z Italijo in Avstrijo, z Madžarsko pa 80 tisoč. Na ta način vsak dan tisoči delovnih ljudi iz tujih dežel prihajajo k nam, kjer se srečujejo s konkretno prakso naše socialistične graditve. Kako oni primerjajo naša stališča in koncepcije z u-stvarjenimi dosežki, o čemer se lahko prepričajo vedno sproti, kadar žele, neposredno na samem mestu. Gre torej za prepotrebna vzporejanja. Naše delo in prizadevanje sta podvržena mednarodni

delo senata in poslanske zbornice
Novi predpisi za zrelostni izpit uživajo samo podporo levega centra
Gen. Gaspari o De Lorenzu - Precejšnja razburjenost v socialistični stranki tik pred zasedanjem osrednjega odbora: zopet zaostrena ločitev po strujah
RIM, 13. — V senatu so danes (Szpravljali o tako imenovanem re-ferendumu, obliki direktne demokracije. To vprašanje je že predloga Morova vlada in povzela ga le nato tudi Leomejeva vlada. Semnja vlada ima to vprašanje za aflo pomembno. Diskusija je pokazala, da so vse skupine naklonjene referendumu, razen ltberal-cev, ki ga pa tudi ne odklanjajo v °eloti,
, Dne 26 in 27. t. m. bo senatna komisija za delo poslušala tri sindikalne predstavnike in nekaj voditeljev najbolj pomembnih italijanskih industrij. Sodelovali bodo drl razpravi o problemih delavcev v podjetjih v okviru diskusije o zakonskih načrtih za zaščito de-lavskih pravic. Tako sindikalisti kot roditelji bodo izbrani iz sledečih Podjetij: Rinascente, Pivelli, Mar-aotto, Pertusola (Crotone), Pan-caldi (Bologna). Terni, Olivetti 'Neapelj.), Italsider (Taranto) in ^iat.
Senatna komisija za obrambo je Pobrila ustanovitev parlamentarce preiskovalne komisije o dogodkih julija 1964. V senatu bodo o ‘em razpravljali še ta mesec.
Izjave generala Gasparija o generalu De Lorenzu, ki jih objavila -ednik Europeo, bodo gotovo imele h ho go bralcev. ((Vohunjenje proti lam, proti najvišjim vojaškim služ-?a*n, je bilo vsakdanja stvar. Lahko “1 pripovedoval zanimive dogodke. \0jaški poveljnik tosko - emiuj-8^ega ozemlja n. pr. je dal v svoji chednici izmenjati lestenec, pa je ?, njem našel mikrofon. Mnogo na-J'h telefonov je bilo pod kontrolo, pleni so vedno sledili. Tudi moj telefon ie bil pod nadzorstvom«. General Paolo Gaspari je 29. decembra '965 podal tedanjemu obrambnemu ministru Andreottiju ostavko na foje mesto poveljnika južne vo-aške oblasti v znak protesta proti 'hienovanju generala De Lorenza, “‘vsega šefa SIFAR, za šefa gene-minega štaba vojske. Glede delo-Vanja SIFAR pravi general Gaspa-'I: «Druga neznosna in poniževalna stvar; vohunstvo, ki se je ugnezdilo 'j vseh vojaških poveljstvih, predam zaradi tega, da so bili stalno cpazovani posamezni poveljniki.
je pooblastil De Lorenza, da V kršil celo zakone, spodkopaval Ciscipiino in ugled poveljnikov? Od “kromnih uslužbencev se je zahte-y.aio, da poročajo o zasebnem živ-'•ienju, o osebnih navadah samih §°veljnikov in njihovih družin. p&hče torej. In prav tako ozračje “"mničenj ln nezaupanja pri po-“ameznikih je bilo vir hudih nesoglasij v vojski«.
„ V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o zakonskem Cfloku ki spreminja predpise za |relosthi izpit na srednjih šolah. Socialista Bemporad in Dino Moro dala pozitivno mnenje, čeprav brez vsake pripombe. Na popolnoma negativno stališče pa se je Dostavil Canestri (PSIUP) in tudi Predstavniki MSI, ki jih je bila ce-3 Vrsta med današnjimi govorniki, i Odi danes so se sklicevali na Gen-Plejevo reformo. Negativno stališče komunistov je danes še enkrat podarila Giorgina Levi Arian in na-gdmje še predstavnik liberalcev, fosebej pa je liberalec Giomo prodiral, ker med današnjo disku-~*Jo ni bilo v senatni dvorani ministra Sulla. To je še bolj žaljivo, i® dejal, ker vemo, da so prav se-SaJ zbrani «na vrhu« z namenom, ~a obidejo parlament pri odločitvah ?a šolo. Protestu sta se pridružila
še
Ingrao (KPI) in Almirante
<Msi).
, V komisiji za obrambo so sprejeli besedilo, ki združuje pred-‘°8e raznih poslancev (tudi Bol-nrinija), za zvišanje prispevka voj-‘"m odlikovancem ali za podelitev .Sfedne pokojnine. Tako bo 16.000 5® živih odlikovancev z vojaško »r®brno medaljo prejelo na leto "P.000 lir namesto dosedanjih 18.750 lr- Podobne spremembe so do-‘°čene tudi za druge kategorije.
Poslanska imuniteta ne more ob-
varovati parlamentarca sodnega pregona, ko gre, n. pr., za kršitev cestnega zakona; tako je parlament dovolil postopek proti Dega nu (KD) in socialistoma Dinu Me ru in Reggiantiju.
Te dni se bo sestal osrednji odbor PSI. Ozračje je že dokaj razgreto zaradi nekih izjav ministra Mancinija, ki so izzvale ponekod med socialisti začudenje drugod o-dobravanje. Nekdo pa je dejal, da je v stranki namesto dosedanjih pet sedaj šest struj. Pri vsej stvari kažejo največjo nervoznost pripadniki sedanje 53-od-stotne večine.
Po 23. uri se je končalo zasedanje «vrha», kjer so razpravljali o šoli Udeleženci so v svojih kratkih izjavah izražali mnenje, da so prišli spet nekoliko naprej, v podrobnosti se pa nihče ni spušča:. Sestanek se bo nadaljeval v torek dopoldne.
Dejanja policije v rimski univerzi
RIM, 13. — Med rektoratom rimske univerze in policijskimi oblastmi velja dogovor, da mora policija
—	ki je pred tedni zasedla prostore rimske univerze — poseči vsakokrat, ko za to zaprosi profesor ali lektor. To se bo zgodilo — je potrdil rimski vice-kvestor Mazzatosta
—	ne glede na to, če imajo študentje prav ali ne. »(Policisti niso vedeli ln ne vedo, če so bile izpraše-valne komisije sestavljene v skladu z zakonom,« je vice-kvestor komentiral dogodek, ki se je pripetil na filozofski fakulteti.
Policija je namreč, pod vodstvom vice kvestorja Mazzatoste, vdrla v prostore etnografskega inštituta, kjer je neki profesor začel izpite, ne da bi pri tem spoštoval zakon o sestavi izpraševalnih komisij. Skupina študentov je vstopila v avlo, kjer so potekala izpraševanja in opomnila profesorja, da so izpiti neveljavni. Nekateri študentje so pripomnili tudi, da bi morali izpite razveljaviti tudi zato, ker je položaj na rimski univerzi nenormalen od dne, ko je policija vdrla vanjo in jo sedaj straži. Profesor Grotta-nelii je na te pripombe stopil k telefonu in se povezal z nekom. O tem se verzije ne skladajo: profesor trdi, da je telefoniral rektorju D’Avacku, drugi pa da je poklical kvesturo. Vsekakor pa so kmalu nato v inštitut vdrli policisti, ki so odstranili študente na ne prav mil način.
Policija je nato ostala dalj časa pred sedežem fakultete in jo za-stražila.
Rektor D’Avack je pozneje moral priznati, da se prof. Grottanelli res ni držal zakona o sestavi izpraševalnih komisij. Medtem pa je občni zbor «študenskega gibanja« na pravni fakulteti sklenil opozoriti akademski senat, da bodo študentje posegli vsakokrat, ko se ne bo spoštoval zakon in ko bodo stalni profesorji izsiljevali študente ali skušali s silo uveljaviti svoje pojmovanje študija.
Ameriški senat odobril pogodbo proti jedrskemu orožju
WASHINGTON, 13. - S 83 glasovi proti 15 je ameriški senat o-dobril danes pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. Za ratifikacijo pogodbe manjka sedaj samo še podpis predsednika Nixona. Pogodba, ki jo je podpisalo 84 držav, bo stopila v veljavo, ko jo bo najmanj 34 držav, vključno Velika Britanija, ZDA in SZ, ratificiralo. Od teh
kritiki in ocenam tisočev pripadnikov delavskega razreda in delovnih ljudi, ki na podlagi teh vtisov, pridobljenih po neposrednem stiku z našo stvarnostjo, izoblikujejo svoje ocene in stališča o našem samoupravljanju, o našem demokratičnem socializmu, o delu in vlogi Zveze komunistov Jugoslavije in ne na zadnjem mestu, kar je v naši mednarodni politiki.
Tako se je na primer lahko na tisoče državljanov sosednih dežel med drugim prepričalo, da je samoupravnemu socializmu tuja že sama misel da bi moral ogrožati katerokoli drugo deželo ali narod. Postavljeni so široki in trdni temelji medsebojnega zaupanja, kar že vnaprej prepričuje, da je obsojen na neuspeh kakršenkoli poskus zaostrovanja odnosov s. strani tistih sil, ki se nočejo sprijazniti s takim stanjem.
Razen lega prepotrebnega prispevka k miru in razumevanju med narodi želim posebej opozoriti še na neko stvar. V stikih, ocenah in kritikah itd. lahko danes ugotovimo, da delavci in delovni ljudje sploh v naši sosedščini od naših materialnih dosežkov cenijo globok humani značaj, prisoten v naših novih socialističnih odnosih med ljudmi. Ti stiki potrjujejo, da je prav to — posebno v času tako grobih deformacij ideje socializma — kar ljudje vseh dežel najbolj iščejo in pričakujejo od socializma.
Na obmejnih področjih se srečujejo tudi člani in aktivisti delavskih komunističnih partij in dru. gih delavskih strank in člani Zveze komunistov Jugoslavije. To ja neposredna izmenjava pogledov in stališč, izmenjava izkušenj in skupno iskanje odgovorov na številna pereča in sodobna vprašanja.
Želim podčrtati, da ne odpiramo samo naših meja, temveč da odpiramo tudi naš socializem. Tako lahko naši sosedje vidijo naše u-spehe in dosežke, prav tako ne moremo skrivati neuspehov in spodrsljajev'. Zato predlagam, da v resoluciji posebej pokažemo na to nalogo komunistov, ki živijo in delujejo v krajih, kjer neposredno lahko prispevajo objektivnemu informiranju mednarodne javnosti o naši stvarnosti, h krepitvi prijateljstva in sodelovanja s sosednimi narodi, a še posebej z delavskimi razredi.
želel bi še reči nekaj o vprašanju narodnostnih manjšin. Znano je, da se redko kje povsem pokrivajo državne meje z nacionalnimi ozemlji posameznih narodov. Poleg tega imamo tudi več mešanih področij z mešanim prebival stvom. Zato menim, da ni slučajno, da je več republiških centralnih komitejev, oziroma njihovih komisij predlagalo, da vprašanja narodnih manjšin dobe primemo mesto v resoluciji.
Neki delegat je včeraj tu dejal, da so narodne manjšine lahko ja-
iiiiMiiMiiiitiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiHiiiuif
PARIŠKA POGAJANJA ZA VIETNAM V POPOLNEM ZASTOJU
Tudi včerajšnji sestanek brez vsakršnih rezultatov
Napetost ozračja na Aveniji Kleber pa se je nekoliko omilila - Zaostritev ofenzive FN0
treh je pogodbo ratificirala samo Velika Britanija, SZ pa jo bo po vsej verjetnosti takoj po ZDA.
Ccausescu in Maurer ponovno izvoljena
BUKAREŠTA, 13. — Romunska narodna skupščina je danes enoglasno ponovno izvolila Ceauseseu-ja za predsednika republike. Maurer je bil potrjen za predsednika vlade, Manescu pa za zunanjega ministra.
Takoj po izvolitvi je imel vladni predsednik Maurer zahvalni govor, v katerem je potrdil vsa temeljna načela politike romunske partijo. Posebno je poudaril, da hoče Romunija ohraniti vezi ((bratskega prijateljstva z vsemi socialističnimi državami, ob strogem spoštovanju principov marksizma • leninizma«. Maurer je tudi izrazil željo po odpravi blokov in po priznanju pravice vsem narodom, da sami odločajo o lastni usodi.
ob vsem Sueškem prekopu
Ministri arabske zveze so obsodili dobavljanje orožja Izraelu - Organiziranje ljudske obrambe v Z AR
bolko razdora ali pa most prija teljstva med sosednimi deželami. Od česa je to odvisno:	prvič
od politike matične države, matične nacije do manjšine. Poleg tega pa seveda od odnosa med državami in pogojev, ki jih ima za svoj razvoj neka narodna manjšina.
Ni dvoma, da je pravica in dolžnost matičnega naroda, da skrbi za tisti del svojega narodnega telesa, ki živi ločen od nje. Toda ta skrb nima nič skupnega s političnimi špekulacijami in izkoriščanjem manjšine za razne politične cilje, ki nimajo s samo manjšino nobene zveze. Pravi odnos matičnega naroda ter prava in resnična skrb se Izraža v tem, da omogočimo, da manjšina, ki živi v neki drugi deželi, kar najmaj občuti mejo, ki jo ločuje od matičnega naroda, da se vključuje in sodeluje pri
(Nadaljevanje na 2. strani)
KAIRO, 13. — Egiptovska vojska je nocoj javila, da je bil danes nov topniški dvoboj čez Sueški prekop. Zadevno poročilo pravi, da so Izraelci začeli streljati ob 16.30 in da so Egipčani odgovorili. Streljanje se je končalo ob 18.15 na zahtevo opazovalcev OZN. Pozneje so javili, da se je streljanje začelo ob 18.55. Spočetka se je streljanje začelo na področju El Kantare in Ismailije, potem pa se je razširilo na vse področje prekopa na fronti dolgi sto kilometrov.
Kakor običajno, se ena in druga stran obtožujeta, da je nasprot-
nik začel prvi streljati. V Tel Avivu je izraelski vojaški predstavnik izjavil, da so Egipčani izstrelili posamezne strele že zjutraj. Izraelsko
vojaško poročilo pravi, da je v petrolejskih čistilnicah v Suezu nastal nov požar in da so Izraelci uničili en egiptovski tank ter več egiptovskih položajev.
Pozneje je kairski radio javil, da se je drugi topniški dvoboj ob prekopu končal ob 21.06. Izraelci so danes streljali na ((življenjske naprave« v Suezu, Port Tevflku, Is-mailiji in El Kantari. Med obstreljevanjem v nedeljo in torek je bilo na egiptovski strani 22 mrtvih in 20 ranjenih. Zadetih je bilo 133 hiš, šest mošej, dve cerkvi, ena
iiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiniMiiiiiuiiiiiiiiiiiii
BREZHIBEN PRISTANEK NA MORSKI GLADINI
Uspešno zaključen polet vesoljske ladje «Apollo 9»
McDivilt, Schweickart in Scolt na prvih zdravniških pregledih na ladji <tGuadalcanal»
HOUSTON, 13. — Vesoljska m -1 posvečen predvsem evropskim pro-sija «Apolla 9», predzadnja etapa blemom. Govor je bil tudi o fran-
PARIZ, 13. — Tudi današnja 8. seja pariške konference za Vietnam jc bila, kot je bilo pričakovati, skoraj v celoti posvečena ofenzivi osvobodilnih enot v Južnem Vietnamu. Kot že pretekli četrtek, je prišlo tudi danes do medsebojnih obtožb, ki seveda nikakor ne ustvarjajo ugodne atmosfere za nadaljnji potek pogajanj, vendar pa so bile današnje izjave načelnikov štirih delegacij dokaj umirjene, kar po mnenju opazovalcev kaže na odločnost pogajalcev, da ne zapustijo konferenčne mize, kot jc pretekli teden grozila sajgonska delegacija.
Kot ponavadi, je najbolj ostro nastopil prav sajgonski predstavnik Pham Dang Lam, ki je danes prvi prevzel besedo. Odločno je obsodil »(komunistične« napade proti juž-noviclnamskim mestom, pred katerimi «južnovielnamsko ljudstvo in vietnamska republika nc bosta ostala prekrižanih rok«.
Načelnik delegacije FNO Tran Buu Kiem je odločno odbil trditev, po kaleri naj bi osvobodilne enole napadale tudi civilno prebivalstvo, nato pa jc še enkrat poudaril pravico vietnamskega ljudstva, da reagira na ameriški napad. Obtožil je tudi Nixonovo upravo, da se je s še večjim zagonom kol Johnsonova vrgla v vietnamsko vojno, ter trdil, da jc edina rešitev možna le na podlagi petih točk programa FNO.
Glavna novost današnje seje pa je v govoru šefa ameriške delegacije Cabota Lodgea, ki je sicer obsodil napade osvobodilnih sil proti južnovietnamskim mestom, proti pričakovanju pa ni sploh omenil proliukrepov, ki bi jih utegnile sprožiti ZDA, niti ne »»tihega sporazuma« med Hanojem in \Vashtng-tonom, ki naj bi ga napadi kršili. V zmernem tonu je Lodge pozval nasprotnike, naj se resno pogajajo s sajgonsko upravo, ki jo ZDA podpirajo.
Zadnji jc spregovoril severnoviet-namski delegat minister Xuan Thuy, ki je zagotovil podporo ha-
nojske vlade pravičnim stališčem FNO ter odločno zanikal obstoj kakršnega koli sporazuma ali pogoja, ki naj bi ga Hanoj sprejel v zameno za prenehanje ameriškega bombardiranja severnovietnamskega ozemlja. Thuy je trdil, da je politika Nixonovc vlade edina ovira, ki onemogoča pariški konferenci, da bi beležila kakršnekoli napredke.
Seja je trajala štiri ure in štirideset minut.
Po včerajšnjem delnem premoru so enote FNO preteklo noč ponovno okrepile svojo akcijo. Z raketami in minometi so bombardirale preko štirideset vojaških oporišč in postojank.
Ameriški vojaški glasnik je sporočil, da jc bilo v prvih dveh tednih ofenzive ubitih 789 ameriških vojakov, 1694 pa jc bilo ranjenih. Po mnenju glasnika naj bi v istem razdobju padlo preko deset tisoč »»komunistov«.
Ameriški obrambni minister Mel-vin Laird, ki se je včeraj vrnil v Washington po štiridnevnem obisku v Južnem Vietnamu, o katerem jc danes poročal Nixonu, je izjavil, da ni bilo doslej nobenega sklepa o morebitnem umiku dela ameriških sil iz Vietnama. Laird je dodal, da je treba »»pospešiti« ritem modernizacije južnovietnamske vojske, da bo ta lahko prevzela večjo odgovornost v vodenju vojne.
ZAHODNI BERLIN, 13. - Sovjetska zveza je odbila protestne note, ki so jih v torek poslale ZDA, Velika Britanija in Francija proti oviram Pankowa prometu okrog Berlina. Vzhodnonemška agencija ADN poroča, da je sovjetski veleposlanik v vzhodnem Berlinu Abrasimov izjavil, da so note treh zahodnih držav brez podlage, ter da je bilo treba med vojaškimi manevri, ki so potekali v NDDR istočasno s predsedniškimi volitvami v zahodnem Berlinu, sprožiti primerne «var-nostne ukrepe*.	i <
na poti proti Luni, se je uspešno zaključila. Ob 18. uri in 53 sekund se je kapsula, v kateri so bil: kozmonavti McDivitt, Schweic-kart in Scott, dotaknila morske gladine, 544 km severno od Portorika, samo pet km daleč od kraju, kjer je čakala ladja Guadalcanal.
He nekaj minut pozneje so prišli na kraj sestanka helikopterji s potapljači. Ob 18.27 so se odprla vrata kapsule. Potapljači so pomagali kozmonavtom najprej na gumijast čoln, odtod pa na helikop ter, ki jih je pripeljal na ladjo. Ob 18.50, niti uro po pristanku, so bili McDivitt, Schvveickart in Scott že na Guadalcanalu. Vse te prizore si je lahko ogledalo na milijone gledalcev na televizijskih zaslonih.
Manevri za povratek so se začeli ob 17.31, ko so se na «Apollu» za deset sekund prižgale zavorne rakete. V tistem trenutku je vesoljska ladja bila na zaključku svojega 151. kroga Zaradi zmanjšane hitrosti je kapsula zapustila krožni tir ter se obrnila proti Zemlii. V gostih plasteh atmosfere se je radijska zveza s kozmonavti za štiri minute prekinila, nato pa je bila spet vzpostavljena.
Pristanek na morski gladini je bil brezhiben. Z razliko od «Apoila 8» je ladja tokrat pristala dokončno, tako da ni bil potreben poseg potapljačev. Ti so pač moral! osvoboditi kapsulo od glavnega padala, ki se ni sam avtomatsko izklopil, vendar tudi ta edina nevšečnost, če jo lahko tako imenujemo, ni povzročila najmanjših preglavic.
Kozmonavti bodo čez noč ostali na Guadalcanalu, kjer jih čakajo prvi zdravniški pregledi. Jutri zjutraj jih bo helikopter odpeljal na Bahamske itoke, od tu pa letalo v Cape Kennedy.
eosko - britanskih odnosih in o problemih, ki bi jih povzročil britanski vstop v EST. De Gaulle in Kiesinger sta tudi proučila problem odnosov Vzhod - Zahod ter napetost med SZ in Kitajsko.
Po srečanju s francoskim predsednikom se je zvezni kfihcler sestal tudi 9 Couve de Murvillom. (»Opravila sva splošno analizo položaja — je povedal Kiesinger — in lahko rečem, da je bil razgovor odličen.«
Na sestanku Brandt - de Murvilic jc bila med drugim proučena pobuda sovjetske diplomacije v zvezi sovjetsko - kitajskim incidentom na reki Usuri. Ortoli in Schiller pa sta razpravljala o finančnem položaju v obeh državah. V tem pogledu je bila dosežena — je izjavil Ortoli — popolna soglasnost stališč razvoju gosnodarske konjunkture obeh državah.
RIM, 13. — Županji minister Nen ni je soreiel sovjetskega veleposlanika Ni kit o Rižova, ki ga je informiral o nedavnih incidentih na sovjetsko - kitajski meji.
RIM, 13. — Predsednik republike Saragat je danes sprejel predsednika odbora dežele Tridentinsko . Gornje Poadižje dr. Giorgia Grigollija in tudi vse člane odbore.
železniška proga in en vodovodni rezervoar. V Suezu so izraelske granate zažgale 13 skladišč petroleja, od katerih je eno še v plamenih.
V	Tel Avivu pa je izraelski vojaški predstavnik izjavil, da se je drugi topniški dvoboj končal ob 19.45, in je dodal, da Izraelci niso imeli izgub. Zanikal je tudi egiptovsko poročilo o sestrelitvi dveh izraelskih helikopterjev.
Povelnik o-pazovalcev OZN general Buli je sporočil glavnemu tajniku OZN, da je topniški dvoboj v teh dneh zmanjšal možnost- povezave med opazovalnimi položi'ji, postajami, nadzorstvenimi središči in glavnim štabom te organizacije v Jeruzalemu.
Agencija Srednji vzhod jc javila, da je bii general Ahmed Ismail Ali imenovan za novega načelnika egiptovskih oboroženih sil kot naslednik generala Riada, ki je bil ubil med topniškim dvobojem v nedeljo. General Ahmed Ismail Ali je bil imenovan za častnika leta 1938. V glavni štab jc stopil leta 1950 ter je poučeval na vojaški šoli do leta 1953. Leta 1957 je obiskoval spopol-njevalni tečaj v Sovjetski zvezi. V drugi svetovni vojni je bil častnik v informacijski službi v zahodni puščavi, v palestinski vojni leta 1948 pa jc bil brigadni poveljnik v Ralahu in Gazi.
«A1 Ahrani« komentira napeto stanje ob Sueškem prekopu in pravi, da je to stanje »»zelo eksplozivno in vsebuje grožnjo novega splošnega spopada na tem področju««.
List dodaja, da če jc Izrael glavni krivec za poslabšanje stanja na Srednjem vzhodu, so za to sokrive tudi nekatere velike države, ki še vedno podpirajo napadalca materialno, moralno in vojaško.
Na sestanku zunanjih ministrov arabska zveze so objavili izjavo, ki obsoja dobavljanje orožja Izraelu in poudarja, da to pomeni napadalno dejanje proti arabskim državam. Sklenili so, da bodo zadevo spremljali z vseli vidikov, preden sprejmejo primerne ukrepe, da preprečijo nevarnost, ki je povezana s teni.
«A1 Ahram« piše, da so arabski ministri zahtevali dvostranske razgovore med ministri za obrambo arabskih držav, da bi razpravljali o ukiejiitvi arabskih meja z Izraelom. Arabska zveza je dala nalogo glavnemu tajniku Hasuni, naj začne posvetovanja z voditelji libanonske sirske in sudanske delegacije za imenovanje novega glavnega tajnika za regionalne upravne zadeve. V političnem odboru so danes razpravljali o stanju na Srednjem vzhodu.
Kongres arabske socialistične zveze je sklenil ustanoviti rezervne sile za organiziranje ljudske obrambe v Kairu. Kongres je priporočal izboljšanje zaščitnih naprav v življenjskih centrih, zlasti graditev zaklonišč. Poleg tega ie sklenil da bo teden od 16. do 23. marca «te-den pasivne obrambe« v vseh okrožjih prestolnice. V tem tednu bodo vaje za pasivno obrambo.
V	Nablusu jc danes splošna stavka. Uradi, trgovine in šole so za-
prte. Po ulicah krožijo policijski avtomobili. V starem delti mesta je od včeraj v veljavi policijska ura. šole so zaprte tudi v nekaterih drugih krajih, kjer študenti stavkajo. Ponekod so študenti tudi danes demonstrirali proti okupatorju in vzklikali Naserju.
V Madridu se je Naserjev posebni odposlanec Favzi pogovarjal z generalom Francom, kateremu je izročil Naserjevo osebno pismo.
O Srednjem vzhodu sta govorila danes tudi britanski minister Roberts in sovjetski poslanik Smirnov-ski. Roberts se je v začetku tega tedna pogovarjal tudi s Favzijem.
Černik v Moskvi
Zaključen plenum CK KP Slovaške
MOSKVA, 13. — Predsednik češkoslovaške vlade Oldrich černik je dospel danes na enodnevni obisk v Moskvo. Spremljala sta ga vladni podpredsednik Vaclav Vaies in minister za načrtovanje František Vla-sak. Na letališču v Vnukovu sla delegacijo iz ČSSR sprejela sovjetski predsednik vlade Kosigin in zunanji minister Gromiko.
Tema razgovorov, ki jih je imel Černik s sovjetskimi voditelji, je bila predvsem gospodarsko sodelovanje med obema državama ter češkoslovaška udeležba pri Come-conu. Zvečer se je černik s spremstvom vrnil v Prago.
Danes je zapustila Prago in se vrnila v Moskvo delegacija sovjetske nadzorne komisije, ki jo je vodil Arvid Pelshe. V poročilu, ki so ga izdali ob priliki in ki ga je objavila «ČTK», je rečeno, da bo izmenjava delegacij obeh strank in stališč med ČSSR in SZ o temeljnih problemih, ki zadevajo dejavnost dveh partij, pripomogla k u-resničitvi skupnih ciljev. Rečeno je tudi, da bodo te izmenjave »okrepile prijateljstvo in sodelovanje med komunističnima partijama ČSSR in SZ kot tudi med vsemi državami socialistične skupnosti ter utrdila povezanost mednarodnega konium-stičnega gibanja«.
Sovjetska delegacija — pravi še poročilo — je bila med obiskom obveščena o dejavnosti organov KPČ v uresničevanju resolucij lanskega novembra ter o ukrepih, ki so jih sprožili za normalizacijo položaja v državi. Sovjetska delegacija ie bila na Češkoslovaškem od 27. februarja.
V Bratislavi se je medtem zaključil plenum CK KP Slovaške s sprejemom resolucije, v kateri je med drugim rečeno, da je najvažnejši rezultat, ki je bil dosežen po lanskem avgustu ta, da so voditelji stranke znali ohraniti zaupanje večine članov KP in družbe.
Plenum KP Slovaške si je zastavil konkretne cilje: uresničitev pozitivne pojanuarske politike, utrditev notranje enotnosti v stranki in demokratičnega centralizma, odklon protisocialističnih tendenc v stranki in v družbi ter normalizacijo odnosov med ČSSR in sosednimi socialističnimi državami, v prvi vrsti s SZ in njeno KP.
IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllflllllllllllllllllll|||||||||||||||||Ml||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||||||||||n
NOVA KITAJSKA NOTA SOVJETSKI VLADI
Prvi dan posvetovanj med Francijo in ZRN
PARIZ, 13. — Ob zaključku prvega dne francosko - zahodnonem-ških posvetovanj v Parizu je še nemogoče ugotoviti, ali so današnji razgovori privedli do pomembnih napredkov v odnosih med obema državama. Izjave bodisi zahodno-nemških kot francoskih predstavnikov in glasnikov so bile sicer sila optimistične, vendar so razlike v stališčih me zom tolikšne (združitev Evrope, ZEZ, odnosi s SZ in z ZDA), da je skrajno neverjetno, da bi bile težave v odnosih med obema državama z današnjimi posvetovanji vsaj delno premagane.
Zvezni kancler Kiesinger, s katerim sta bila zunanji minister Brandt in minister za finance Schiller, je dospel v Pariz nekaj po 11. uri. Z letališča v Orlyju je odšel na Elizej na sestanek z de Gaullom, istočasno pa se je Brandt v hotelu Matignon sestal z ministrskim predsednikom Couve de Murvillom (ki je nadomestil bolnega zunanjega ministra Debreja), Schiller pa je imel sestanek s svo jim francoskim kolegom Ortolijem Sestanek med Kiesingerjem in de Gaullom se je nadaljeval tudi popoldne. O njem je kancler pozneje dejal, da je bil «odkrit in pri srčen«. Zahodnonemški glasnik je povedal, da je de Gaulle zagotovil Kiesingerju, da bo Francija ostala v atlantskem zavezništvu, poleg tega pa mu je izrazil razumevanje za ameriško prisotnost v ZRN. Sestanek — je dejal glasnik — je bil
V Pekingu še vedno obkoljeno poslopje sovjetskega poslaništva
Protestna zborovanja v Sovjetski zvezi - Nadaljuje se časopisna vojna med obema državama - Tudi v Bolgariji protikitajska zborovanja
MOSKVA. 13. — Zvedelo se je, da je kitajska vlada poslala v torek in včeraj dve protestni noti sovjetski vladi zaradi ((nadlegovanja« članov kitajskega poslaništva v Moskvi. V kitajskih diplomatskih krogih trdijo, da je policija preiskala avtomobil nekega kitajskega diplomata, ko je izročal propagandni material nekemu poljskemu časnikarju. V drugem primeru pa trdi nota, da je policija slabo ravnala
-r------- ■	. ,s kitajskimi diplomati na nekem
stališčih med Bonnom in Fari- | dvorišču skupine poslopij, kjer so v»------------------------------ stanovanja tujih diplomatov in čas-
nikarjev. Kitajski diplomati so namreč razdeljevali propagandni material tujim časnikarjem.
Dejansko so Kitajci zelo aktivni pri izročanju časnikarjem svojega propagandnega materiala. Na splošno jim prinašajo material na dom že preveden, če ne gre za nujen material, pa ga pošiljajo po pošti. V Sovjetski zvezi se poieg tega lahko zelo dobro slišijo kitajske radijske postaje, ker so zelo močne.
Sovjetski tisk objavlja danes poročila o zborovanjih v vsej Sovjetski zvezi proti kitajskim izzivanjem. Poleg tega objavlja tudi polemične članke. «Pravda» poudarja sovpadanje kitajsko-sovjetskega spopada z novim poslabšanjem v Vietnamu.
Sovjetski tisk ugotavlja v svojih komentarjih, da so Kitajci s povzročitvijo spopada 2. marca nameravali naslednje: «1. motiti Drinra-vo svetovne konference komunističnih strank in jo po možnosti sa botirati; 2. spodkopati varšavski pakt in gospodarsko organizacijo SEV. 3. povezati Albanijo tesneje s Kitajsko; 4. približati se Jugoslaviji za Obnovitev gospodarskih
Sovjetske zveze od zahodnoberhn-, ništvu pripravljajo na dolgo oble-ske krize m s tem pomagati nem-! gan je.
škim revanšistom; 6. dati pobudo za gospodarski blok med Kitajsko, Zahodno Nemčijo. Japonsko in drugimi kapitalističnimi državami.«
Pekinški radio je sporočil, da so kitajske obmejne straže in vojaki na meji z Mongolijo v pripravljenosti zaradi nedavnega kitajsko-so-vjetskega spopada. Radio trdi, da so bile sovietske čete zbrane na mongolski meji in da je Mongolija odločno podprla Sovjetsko zvezo v njenem sporu s Kitajsko.
Agencija Nova Kitatska pravi, da se je več kot polovica od 700 milijonov Kitajcev udeležila protisovjetskih demonstracij v vsej državi. Agencija dodaja, da se je od torka do včeraj udeležilo protestnih demonstracij okoli 200 milijonov Kitajcev, tako da jih je do sedaj demonstriralo skupno 400 milijonov.
Poleg tega je agencija Nova Kitajska obtožila Sovjetsko zvezo, da skuša raztegniti svojo vojaško moč do Indijskega oceana izkoriščajoč britanski vojaški umik vzhodno od Sueza. Agencija pravi dalje, da so se Sovjeti združili z Američani pri jamčenju jedrskega kritja državam in področjem okoli Kitajske. ((Hkrati, nadaljuje agencija, je sovjetska revizionistična klika izkoristila dejstvo. da britanski imperializem ne more od blizu slediti vzhodu in zaradi britanskega umika vzhodno od Sueza, večkrat poslala svoje ladjevje v jugovzhodno Azijo in si vzela pravico, da določi pomorska o-porišča v Indiji, s čimer je razširila svojo vojaško moč na Indijski ocean.«
V Pekingu so se danes nadaljevale demonstracije okoli sovjetskega poslaništva v zaporednih nava-
vezi z njo; 5. odvrniti pozornost lih. Sovjetski diplomati se v posla-
Kakor poročajo iz Sofije, so v vsej Bolgariji že tretji dan protiki-tajske demonstracije ob veliki udeležbi Demonstranti so poslali protestne brzojavke kitajskemu poslaništvu in sožalne brzojavke družinam sovjetskih vojakov, ki so padli v spopadu ob reki Usori.
Wilson obišM Lagos
LONDON, 13. — v Londonu in Lagosu so nocoj javili, da bo predsednik britanske vlade Wilson odpotoval v Lagos na pogovore v zvezi z državljansko vojno v Nigeriji Wilson je bil zadnjikrat v Lagosu januarja 1966 na konferenci Commonwealtha o Rodeziji.
Kakor je znano, kritizirajo nekateri poslanci britansko vlado, ker dobavlja orožje nigerijski zvezni vladi. Domneva se, da bo Wilson kmalu odpotoval
Iz Lagosa poročajo, da je nigerijska zvezna vlada zavrnila predlog Biafre, naj bi za en mesec prekinili boje. Predstavnik nigerijske vlade je izjavil, da je njegova vlada pripravljena začeti pogajanja z Biafro kjer koli in kadar koli. Ce bi bila pogajanja ugodna, bi lahko tudi ustavili sovražnosti. Toda podlaga za vsako prekinitev sovražnosti morajo biti pogajanja. Končno je izjavil, da Nigerija ni nikoli postavljala pogojev za začetek pogajanj, toda vsaka dokončna rešitev mora vsebovati obvezo Biafre, da se odpove odcepitvi.
Razprava v komisijah na kongresu ZKJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
ustvarjanju narodne kulture, da sodeluje in da je udeležena pri dosežkih vsega naroda, a da je istočasno ustvarjalno vključena v skupnost, v kateri živi.
V pogojih, ki so ustvarjeni na naših mejah z Italijo — odprta meja, množičen prehod v obeh smereh, na splošno dobri sosedski odnosi — lahko uspešno ustvarjamo prav tako povezovanje naše slovenske narodne manjšine z matičnim narodom. Ustvarjeno je tudi ugodno ozračje za reševanje posameznih problemov, ki vsekakor nastajajo in na ta način manjšine stvarno postajajo most sodelovanja in prijateljstva, še več, postajajo tudi dejavnik miru in stabilnosti.
Glede na to, da je posebno pomembno za posamezne narode, katerih manjšine živijo ločeno v drugih deželah, kakšna je v tem pogledu konkretna zunanja politika lastne države, je posebnega pomena, kolikšne možnosti ima posamezen narod, da vpliva na to politiko. Od tod izhaja potreba po nadaljnji demokratizaciji, po nadaljnjem razvijanju pogojev za neposredno sodelovanje delovnih ljudi, samoupravnih subjektov in organizacij, posameznih republik in narodov pri oblikovanju zunanje politike. Eden od načinov, da delovni ljudje s svojimi stališči in prispevkom v mednarodnem merilu potrjujejo in realizirajo svoje samoupravne pravice, a hkrati izpolnjujejo svoje Internacionalistične obveznosti.
BOGO SAMSA
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 13. — Kongres Zveže komunistov Jugoslavije, katerega delo spremlja okrog 200 inozemskih novinarjev, kar dokazuje veliko zanimanje na svetu za njegovo delo ter njih sklepe, je nadaljeval danes razpravo o predloženih kongresnih dokumentih in poročilu predsednika Tita v sedmih komisijah. Poleg v komisiji, ki pripravlja dokončno besedilo resolucije «o socialističnem razvoju Jugoslavije« poteka živahna razprava v ostalih komisijah: za razvoj družbeno-političnega sistema, mednacionalnih in medrepubliških odnosov, za družbeno - gospodarske odnose za družbeno - gospodarske in idejno - politična vprašanja na področju izobrazbe, znanosti in kulture; za razvoj samoupravljanja in družbeno - gospodarskih odnosov na področju zdravstva in socialne politike; za proučevanje politike in nalog Zveze komunistov na področju mednarodnih odnosov ln sodelovanja z delavskimi In naprednimi gibanji; za nadaljnji razvoj Zveze komunistov Jugoslavije ln v komisiji za statut Zveze komunistov Jugoslavije.
V sedanji razpravi, ki je bila povsem na liniji predloženih dokumentov, je bilo podano nekaj predlogov, ki težijo za tem, da se jasneje poudarijo nekatere postavke v posameznih predloženih resolucijah, ki so bile že pred kongresom dane v javno razpravo.
Na včerajšn ji plenarni seji je kongres sprejel sklep, po katerem bo v bodoče predsedstvo imelo 52 članov, komisija za statutarna vprašanja 21 in nadzorni odbor 14 članov. Po sprejetem sklepu bo v bodočem predsedstvu Iz vsake republike 6 oziroma 7 članov (glede na to, da so predsedniki CK posameznih republik po svoji funkciji člani predsedstva) po trije člani iz vsake avtonomne pokrajine Kosova in Vojvodine in trije člani organizacije Zveze komunistov v Ljudski armadi in preds dnik Zveze komunistov, torej skupno 52 članov. V izvršnem odboru bosta po dva člana iz vsake republike (lz Slovenije Edvard Kardelj in Stane Kavčič) in po eden lz vsake avtonomne pokrajine in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije, skupno 15 članov. Uveljavlja se torej načelo enakopravnega zastopstva republik v najvišjih organih ZKJ, podobno kot je to uvedeno v parlamentu, kjer so v glavnem političnem svetu zvezne skupščine in svetu narodov enakopravno zastopane vse republike. S tem se želita zagotoviti popolno soglasje in enotnost ter skupna odgovornost najvišjih organov Zveze za sprejete sklepe in njihovo izvajanje pred Zvezo, delavskim razredom in narodi Jugoslavije. Kongres bo na svoji zadnji plenarni seji, verjetno v soboto dopoldne, izvolil predsednika Zveze ter potrdil ostale člane predsedstva in izvršnega odbora, ki so za te funkcije izvoljeni na republiških kongresih oziroma na konferenci Zveze komunistov, avtonomnih pokrajin in JLA.
Udeleženci v dosedanji razpravi v komisiji za mednarodne odnose so posvelili glavno pozornost vprašanjem intemacionalizma in blokovski razdeljenosti v svetu in njihovim škodljivim posledicam ter komunizmu v mednarodnem delavskem gibanju. V današnji dopoldanski razpravi je bil posebno za-pažen predlog zastopnika Zveze mladine Jugoslavije, da se v kongresni resoluciji da poseben poudarek mednarodni solidarnosti, in njegovo izjavo o pripravljenosti mladine Jugoslavije, da se pridruži mladini Vietnama v njeni oboroženi borbi za osvoboditev. «Naša mladina — je poudaril zastopnik mladine Jugoslavije — sprejema Vietnam kot Španijo svoje mladosti.« Skoraj vsi udeleženci v razpravi so se dotaknili položaja v mednarodnem delavskem gibanju in opozorili na nevarnost hegemonizma. Zastopnik Zveze sindikatov Jugoslavije je med drugim opozoril na dejstvo, da je do sedaj po vseh dosedanjih posvetovanjih komunističnih partij prišlo do povečanja sporov v mednarodnem delavskem gibanju in med socialističnimi državami. To je bil primer 1951. in 1960. leta in tako sedaj, ko se na podoben način skuša organizirati posvetovanje komunističnih partij. Pričakuje se, da se bo razprava v komisijah končala jutri dopoldne in da bo kongres popoldne nadaljeval delo na plenarni seji, na kateri bodo podali vsi predsedstvu poročilo o rez,ultatih razprave in predložili kongresu sprejem dokončnega besedila resolucije in drugih kongresnih dokumentov.
Kongres je doslej sprejel okrog 2000 pisem in brzojavk od delovnih kolektivov, organizacij Zveze komunistov, družbeno-političnlh organizacij, samoupravnih organizacij in ustanov, pripadnikov JLA in posameznikov, v katerih se izražajo najboljše želje za uspešno delo kongresa, pripravljenost da se sprejeti sklepi Izvajajo, in zahteva, da se za predsednika Zveze ponovno izvoli Josip Broz Tito.
BOŽO BOŽIC
Ja je predstavila državni ustanovi Federal Air Agency načrt za gradnjo ameriškega nadzvočnega letala, ki bo nosilo oznako «Boeing 2707-300». Z gradnjo prototipa bodo vsekakor začeli komaj po odobritvi načrta s strani ameriške vlade. Očitno bodo Američani pred začetkom gradnje temeljito premislili, če se izplača gradnja tako kompliciranega vozila. Izredno visoki stroški pri gradnji angleško-francoskega Con-corda so nekoliko zaustavili navdušenje za nadzvočno letalo in nestrpno pričakujejo tudi kako se bodo nadaljnji poskusi s tem letalom iztekli. Za gradnjo svojega Boeinga želijo imeti Američani na razpolago izkušnje Evropejcev.
Od 1966. leta so do danes zgradili v Jugoslaviji približno 390.000 novih stanovanj, kar je seveda izpod Načrt predvideva, da bo letalo predvidenega plana. Ker bodo obveze za nove gradnje prevzele delavske organizacije, predvidevajo, da pri višini od 18 do 21 tisoč metrov bo položaj izboljšal. Na sliki nove stavbe v naselju Novi Beograd na levi obali Save.	lahko doseglo brzino blizu 2900 km
. .....................................imnilll.................MII.Milil.IIIIIIIMM..
Po trčenju s petrolejsko ladjo PO «MINIPR0CESU> IN SUMLJIVI OBSODBI J. f. RA YA
RAZVOJ CIVILNEGA LETALSTVA
Ameriški Boeing 2707» bo nevaren tekmec francoskemu letalu Concorde*
Gradnjo nadzvočnega letala mora še odobriti vlada ZDA
Ribiška ladja SZ se je potopila posadko
z vso
PORTSMOUTH (Virginia), 13. -Danes se je kakih 50 km od obale nasproti Oregon Inleta (Sev. Karolina) potopila sovjetska ribiška ladja s celotno posadko 15 ali 20 mož. Ladja se je potopila po trčenju s petrolejsko ladjo panamske družbe «Esso Honduras*.
Predstavnik obalne službe je javil, da je do trčenja prišlo danes zjutraj ob 4. uri in da je nesrečo .javila sovjetska ribiška ladja, ki je bila na področju. Izvidniško letalo, helikopter in ladja obalne straže, ki so prišli takoj na kraj, so našli na morju samo velik oljnat madež, nekaj razbitin in prazen rešilni čoln.
V ZDA upravičeno sumijo, da je bil umor Luthra Kinga v okviru zarote
Roy «obžaluje», da je priznal krivdo - Zgražanje zarodi sporazuma med obrambo in tožilstvom v škodo obtoženca
MEMPHIS, 13. — »Zločin Marti- I je Ray priznal krivdo samo zato, na Luthra Kinga ima gotovo poli- da se reiši električnega stola. Nje-
tične veje ne samo na nacionalnem, temveč tudi na mednarodnem področju« je izjavil v televizijskem intervjuju Arthur Hanes, načelnik obrambnega kolegija Jamesa Earla Rayja, ki so ga po priznanju krivde umora Kinga obsodili na 99 let zapora. Jasno je, da
• lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIUtllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlilUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIllllUIIIIIIIIIIIIIIHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
NOV PRIZIV PROTI ZAPORNEMU NALOGU NA KASACIJSKO SODIŠČE
V Libanonu so podaljšali pripor Feliceja Rive za nadaljnjih 15 dni
Italijanski funkcionar Interpola bo nesel v Reirut dokumentacijo o krivdi Rive
BEIRUT, 13. — Libanonsko dr-žavnb pravdnišfcvo je'•podaljšali za nadaljnjih 16 dni pripor italijanskega industrijca Feliceja Rivo v pričakovanju dokumentacije, ki bi jo morali poslati iz Italije.
Na podlagi veljavnih zakonov v Libanonu, lahko aretirano osebo zadržijo kvečjemu 48 ur. Pripor lahko podaljšajo, če osebo uradno obtožijo ali tudi po ukrepu državnega pravdništva, Za Rivo bi to obdobje zapadlo danes ob 10. uri. če v 15 dneh dokumentacija italijanskega sodstva ne bo prišla v roke libanonskim pravosodnim organom, bodo Rivo izpustili na svobodo.
Danes zjutraj bi moral državni pravdnik libanonskega kasacijske-ga sodišča Michel Tohme zaslišati Rivo, vendar so to odgodlll v pričakovanju italijanskega dosjeja.
Riva je še vedno v beirutskem zaporu. Njegova žena Luisella, ki je sinoči prišla v družbi odvetnika Maria Adornata v libanonsko glavno mesto, se še m sestala z možem. Luisella Riva je ves čas ostala v hotelu, St. Georges Hotel, ln ni hotela sprejeti novinarjev.
V Rimu so javili, da bo dokumentacijo o obtožbah Feliceja Rive nesel v Beirut funkcionar italijanskega odseka Interpola. Sklenili so se poslužiti Interpola, da bi v najkrajšem času predložili libanonskim organom dokaze proti milanskemu industrljcu, s katerimi bi dosegli njegovo izročitev italijanskim oblastem.
Zaradi stavke vodilnih državnih
funkcionarjev so nastale težave s sestavo dokumentacije, vendar u-pajo, da bodo s pomočjo Interpola premagali tudi to oviro. V Beirutu bodo dokazni material izročili italijanskemu poslaništvu, kjer bodo funkcionarji prevedli vse dokumente v francoščino, To delo, ki je zelo obširno, bo trajalo precej časa, vendar italijanski sodni organi upajo, da bo vseeno končano do 28. marca, ko zapade pripor.
Prof. Alberto DalLOra, ki se je odpovedal obrambi Rive, a v pričakovanju imenovanja novega odvetnika, še vedno ščiti interese italijanskega industrijca, ni hotel ne potrditi ne zanikati, da je vložil na kasacijo priziv proti ponovno zapornemu nalogu, ki ga je proti Rivi odredil dr. Bianchi D’Esplno-sa. Kot je znano, je kasacija razveljavila prvotni zaporni nalog, zaradi česar so Rivo izpustili iz San Vittoreja, kjer je bil priprt. Medtem so industrijčevl zagovorniki «odklonlli» predsednika sodišča D’Espinoso in zahtevali zamenjavo. Milanski sodni funkcionar pa ni izgubil časa in je ponovno odredil aretacijo Rive, ki se Je med tem žc umaknil v Libanon.
Danes zjutraj je prof. DalTOra deponiral v sodni pisarni priziv z navedbo vzrokov, s katerimi se protivi drugemu zapornemu nalogu. DalTOra med drugim omenja v svojem prizivu kasacijl, da je zaporni nalog neveljaven, ker Je bil prvi predsednik milanskega sodišča D’Espinosa ob podpisu ukrepa (in je še vedno) v «procesu odklonitve«.
Po mnenju prof. DalTOre je D’Es-pinosa kršil člen 69 kazenskega postopnlka.
Iz Beiruta poročajo, da je imel odv. Mario Adomato danes razgovor s Felicejem Rivo. ženo priprtega industrijca so fotografi in novinarji danes ves čas oblegovali, zaradi česar je Luisella Riva zapustila hotel in izginila brez sledu. Uro kasneje so odnesli iz hotela tudi njeno prtljago. Senator Giovanni Leone je zanikal vest iz Beiruta, ki ga je objavila tudi tiskovna agencija, da bo odpotoval v Libanon ln da bo prevzel obrambo priprtega industrijca.
Višji sodni svet je sklenil opozoriti državnega pravdnika pri ka-sacijskem sodišču in pravosodnega ministra za nedostatke, ki so bile med sodno preiskavo o bankrotu Rive. Sodni svet trdi, da proti Rivi niso takoj izdali zapornega naloga, ki ga zakon predvideva za namerni bankrot in vrh tega preiskovalci niso niti izstavili dekreta, ki ga predvideva čl. 277 bis kazenskega postopnlka. O teh pomanjkljivostih je višji sodni svet obvestil kasacijo in pravosodnega ministra, ki sta edina pristojna za disciplinske u-krepe.
Tiskovni urad pravosodnega ministrstva v Rimu javlja, da je minister odredil disciplinsko preiskavo proti funkcionarju državnega pravdništva v Milanu, ki ni izdal obveznega zapornega naloga proti Peliceju Rivi.
iiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii
Negativen vpliv slabega gospodarstva videmske pokrajine na Ben. Slovenijo
Beneška Slovenija, emigrantska hribovska pokrajina, je kot vse podobne dežele obsojena na izseljevanje v furlansko ravnino in še bolj v industrijske države zahodne Evrope Hkrati pa občuti Beneška Slovenija še težo zaostalega gospodarstva v videmski pokrajini, če ni napredka in gospodarskega razvoja v Furlaniji, sta revščina in propadanje po slovenskih vaseh še hujši.
Prav zato ni prav nič razsveselji-va gospodarska slika videmske pokrajine v preteklem letu tudi za same beneške Slovence.
Po razdelitvi nekdanje velike videmske pokrajine v dve administrativno ločeni samostojni pokrajini — videmski in pordenonski — je preostala videmska pokrajina dosti na slabšem kot pordenonska. Porde-nonska uživa koristi velikega, naglo se razvijajočega industrijskega središča, medtem ko nima videmska pokrajina nobenega večjega industrijskega centra, število prebivalstva v videmski pokrajini je padlo od 529.55 (1961. leta) na 523.962 (1968. leta). Skoro v vseh italijanskih pokrajinah je medtem število prebivalstva narasti«. Res pa je tu-
di, da je izseljevanje iz hribovskih krajev splošen hribovski pojav v celi Italiji. Hkrati je tudi povsod urbanizacija, to je beg kmečkega prebivalstva v mesta tudi splošen pojav in ne samo Furlanije in Beneške Slovenije.
število delovne sile Je v opadanju, in sicer tudi v zadnjih letih, odkar obstoji samostojna dežela Furlanija-Julijska krajina. Vsa leta se prebivalstvo stalno izseljuje.
Nič še ne kaže, da bi se pasivni emigrantski saldo videmske pokrajine v bodočih letih zmanjšal izpod 3000, kljub temu, da se naseljujejo ljudje iz ostale Italije v videmski pokrajini. Kvečjemu za 500 bo v bližnji prihodnosti večje število priseljencev iz Italije kot izseljencev iz videmske pokrajine v druge italijanske pokrajine. Imamo tri senčne plati v industrijskem procesu Furlanije:
1.	nizko stanje investicij v industrije videmske pokrajine;
2.	zaostajanje v zaposlovanju nove delovne sile;
3.	stalno izseljevanje.
Po nekaj letih delovanja samostojne dežele Furlanije-Julijske kra-
jine se tudi v vladnih krogih v Vidmu šdri spoznavanje, da so finančni viri sedanje avtonomne oblasti prešibki, da bi odpravili te tri zavore gospodarskega razvoja v videmski pokrajini.
Politični ln gospodarski krogi iščejo rešitev izven dežele v Italiji in pa tudi v tujih naložbah. Vsekakor računajo, da ne bo mogoče sedanjega stanja ozdraviti s kratkoročnim, temveč morda srednjeročnim in ne že dolgotrajnim programom. Za imigrantske hribovske pokrajine kot so Beneška Slovenija, Kamija, dolina Bele in določeni sektorji predalpskega hribovskega in gričevnatega sveta pomeni, da bo trajala velika intenzivna emigracija še najmanj nekaj let.
Ne ravno črnogledi gospodarski krogi se sprašujejo, ali bodo te in druge naštete hribovske pokrajine po nadaljnjih nekaj letih stalnega odtekanja domače delovne sile sploh v stanju sprejeti injekcije močnih investicij, ki bi postavile na noge krepke industrije, ki bi vsrkale vso razpoložljivo delovno silo in še spravile domov ljudi, ki so že v emigraciji,	A. R.
gov odvetnik, katerega pa je Ray ob začetku procesa odslovil, je med drugim rekel, da je obstajala zarota, pri kateri pa je bil tudi Ray žrtev. Na prošnjo, da bi bil bolj jasen, Je odvetnik izrazil mnenje, da gre za mednarodno gibanje ali zaroto, ki so jo pripravljali v raznih državah in celinah.
Senca zarote obstaja torej ln o njej je marsikdo prepričan še posebno, ker proces in obsodba niso prepričali nikogar z izjemo obrambe In tožilstva, ki sta prepričani, da je Ray edini avtor in krivec zločina. Tisk, ki se je zgražal nad obsodbo sodišča v Memphisu, je jasno navedel, da predstavlja sporazum med obrambo in tožilstvom sramoten način, da bi skrili resnico v korist ljudi, ki so še neznani.
Ra,y je »obžaloval«, ne sicer zločinskega dejanja, pač pa, da je priznal krivdo. Ray je prepričan, da se mu Je zgodila krivica. .Meni,, da. so ga prevarali, ko so mu rekli, da se bo s priznanjem krivde izognil kazni, katero so mu v resnici prisodili. V ponedeljek Je bil prepričan, da bi ga poslali na električni stol, če ne bi priznal krivde. ((Vendar sem zgrešil«, je rekel Ray, «ker z dokazi, ki so jih imeli v rokah, me ne bi mogli obsoditi na smrt«.
Ray se je torej uštel, kar je bilo zanj usodno. Kaže pa, da se je uštel v dobri veri. Prav zaradi tega se je zadeva še bolj zapletla ln z uštel v dobri veri. Prav zaradi tega protestirajo proti «sestanku na vrhu« med obrambo in tožilstvom v škodo obtoženca. Poslanec James Eastland, ki je član pravosodne komisije, je danes tudi uradno izrazil dvome o zanikanju zarote in J 3 dodal, da bodo zadevo proučili točko za točko. O zaroti, resnici na ljubo je treba povedati, je govoril tudi Ray, ko je priznal krivdo, vendar njegovih besed med procesom niso resno vzeli na znanje in jih niso proučili. Je še več sumljivih točk, je rekel Eastland, ki je potrdil dvom, da bi bil Ray »edini« avtor zločina črnskega integracio-nističnega voditelja.
Sicer se Eastland sprašuje, zakaj niso poglobili vprašanja, če so bili pri zaroti zapleteni nekateri komunistični elementi. Seveda je mož pri tem šel dlje kot bi šli naj-hujši rasisti, vendar pa Je poslanec navedel nekaj točk, o katerih bi moralo sodišče razpravljati in preiskovati: Ray je dobro vedel, da bo King stanoval v hotelu Lorraine, dobro je vedel, v kateri sobi stanuje, vedel je, da bo prišel na balkon. Jasno je torej, da je nekdo Iz krogov hotelskih uslužbencev, ki Je bil točno Informiran, opozoril Rayja o teh zadevah. «NI nobenega dvoma«, je zaključil Eastland, «da samo človek s točnimi podatki lahko izbere točno mesto, od koder je streljal v pravem trenutku na Luthra Kinga«.
Letalska tovarna Boeing iz Seatt- na uro. Boeing bo zgrajen iz tita-
-—-• —*-------' na, ki je zelo odporen proti toploti.
Letalo bo dolgo 85,34 m, rep bo dosegel največ 15,24 m višine od tal, krila pa bodo široka 43,17 m. Značilnosti so bistveno različne od prvega načrta, ki je predvideval premakljiva krila. Slednjo posebnost so zavrnili, ker bi zapleteni mehanizmi za krčenje in širjenje kril preveč obremenili letalo. Pripomniti je treba, da so se mnogi piloti izrekli za premakljiva krila, ker bi se z njimi letalo pri vzletu, pristajanju in poletu s podzvočnimi brzinami lažje upravljalo.
Nadzvočno letalo bodo poganjali štirje motorji General Electric GEA/ J5P s potisno silo vsak po 30.300 kg. Vsak motor bo visel v samostojni gondoli, pod krili. Rezervoarji za gorivo bodo delno v krilih, delno pa v zadnjem delu trupa. Avtomatska naprava bo med poletom skrbela, da bo količina goriva v vseh rezervoarjih sorazmerno enaka, da bi ne trpelo ravnotežje velikega letala. Za pristajanje bo imelo nadzvočno letalo tri skupine koles. Prva bo sestavljena iz dveh koles in bo na prednjem delu trupa, ostali dve pa pod krili Slednji bosta se stavljeni vsaka iz 12 koles, tri vrste pa štiri. Zaradi široke razdelitve tovora ne bo treba posebno okrepiti stez za pristajanje. Pritisk bo enak kot pri sedanjih največjih reakcijskih potniških letalih Vse tri noge bodo pod trup potegnjene vnaprej. Izredno odporen bo sistem za zaviranje, ki bo moral prenesti visoke temperature. Pri izpopolnitvi zaviralnega sistema bodo uporabili veliko grafita.
Pri vzletu bo letalo lahko tehtalo največ 340 ton, s polno obremenitvijo pa bo samostojno za največ 6600 kilometrov. Daljšo samostojnost bodo lahko dosegli samo z lažjim tovoromi Prostor za potnike bo dolg 53 metrov in bo pn «ekonomični» ureditvi lahko sprejel 234 potnikov. Sedeži bodo razvrščeni v dveh vrstah; po tri na desm in po dva na levi strani v smeri poleta. Hodnik med obemi vrati bo širok 70 cm. Potniška kabina se ne bo bistveno razlikovala od običajnih reakcijskih letal, zaradi večje dolžine pa se bo zdela ožja. V kabini bo urejenih še 5 toaletnih prostorov in 5 manjših shramb oziroma kuhinj za pripravljanje jedi.
V «kleti», to je v spodnjem delu kabine, bosta dva prtljažnika. Prednji bo imel zmogljivost 30 kubičnih metrov, drugi pa dobrih 8. Na letalu bo na delu poleg pilotov še 7 ste-wardes.
Pilotska kabina bo urejena za 5 oseb: dva pilota, motorista in 2 ofi-
Po dolgi preiskavi je policija končno le‘odkrila tolpo, ki ima na vesti celo vrsto ugrabitev, medtem ko so pri Tronciju in drugih odkrili seznam imen premožnih oseb s Sardinije, ki bi jih morali ugrabiti.
KLJUB GOVORICAM
Še nobenega sledu za morilcem Lavorinija
VIAREGGIO, 13. — Policija in karabinjerji, ki vodijo preiskavo o umoru 12-letnega Ermanna Lavorinija, ki so ga našli zakopanega na plaži, še vedno tavajo v temi. Sicer čakajo na izsledke sodne obdukcije, vendar že sedaj dvomijo, da je bil otrok zakopan kar 37 dni na kraju, kjer je vedno polno lovcev.
V jutranjih urah se Je v Viareg-giu razširila Vest,, da je policija odkrila morilca malega Ermanna, ki naj bi dejanje priznal in nato napravil samomor. Vse kaže, da so te govorice sad-psihoze, ki je zajela prebivalce versiljskega mesta.
Luisella
Riva pred Beirut
odhodom v
S prijavo petih ljudi sodišču
Na Sardiniji razkrinkana tolpa ugrabiteljev
CAGLIARI, 13, — Sodni organi so zaključili preiskavo o tako imenovani «Anonima sequestri». Preiskovalni sodnik iz Cagliarija dr. Angelo Porcu je izdal zaporni nalog proti Giovanniju Tronciju in drugimi štirimi osebami, ki so že v zaporu pod obtožbo pripadnosti organizaciji, ki je v zadnjih letih ugrabila precej ljudi. S Troncijem so obtožili podobnih zločinskih dejanj tudi Antonia Balloreja, Vitto-ria Pirasa, Giuseppa Lubinuja, pravnega prokuratorja Gavina Pirasa in Giuseppa Leonarda Musino. Tronci se bo moral tudi zagovarjati zaradi umora trgovca iz Cagliarija Picciaua, ki ga je ubil pred njegovo vilo. Vse kaže, da je bil tudi ta premožni trgovec zapleten v organizacijo in da je pravzaprav bil nekak blagajnik tolpe, s katero se je verjetno prav zaradi denarja sprol, s čimer si je podpisal smrtno obsodbo.
Alain Delon se nikakor ne more odkrižati časnikarjev
cirja za zveze in smer. Sedeža obeh pilotov bosta nekolizo privzdigni®' na, pri pristajanju pa bo večja vidljivost možna tudi motoristu, čigar sedež se bo avtomatsko dvignil.
Letalo, katerega načrt so v ko-rist sedanjega opustili, bi moralo imeti naslednje mere: dolžina 93,Z< m, višina repa od tal 14.10 m, s*' rina kril od največ 54,96 m P*j* vzletu, pristajanju in poletu s P°d' zvočno brzino do najmanj 32,23 ni pri poletu z nadzvočno brzino.
Če bo ameriška vlada načrt takoj odobrila bo »Boeing 2707» ver-
jetno prvič vzletel nekje leta M®*
ub
zamudi pri začetku gradnje bo le-
vključitev v redni promet pa JJ-pred viden proti koncu 1. 1974. Kljub
talo torej gotovo skoraj istočasno kot «Concorde». Zaradi večje zmogljivosti in brzine utegne biti Boeing zelo nevaren konkurent za Concorde in ga utegne na trgu tudi prekositi.
* * *
Letalska družba Pan American si je napravila precej reklame > tem, da je kot prva začela vpisovati potnike za prvi «civilni» P°*£* na Mesec. Prijavilo se je že nad 100 oseb. Izredno zahtevni klient1 družbe so po prijavi dobili P*5®® z naslednjo vsebino: «Spoštovann Vpisali smo vaše ime na seznam za prvi polet na Mesec. Ža1 vam še ne moremo sporočiti datuma odhoda, prepričani pa smo, da bo naša družba prva izvedla to pot, čeprav se ni dobila od vlade dovoljenja za Popravljanje ustreznih načrtov. Obve^ ščamo vas vsekakor, da so pog°l! življenja na Mesecu občutno slaba* od zemeljskih hotelskih storitev. Zahvaljujemo se vam, da ste PraV nam zaupali to zahtevno nalog0'* Prijavljeni potniki nimajo sedaj druge skrbi, kot da s precejšnjo mer® potrpežljivosti počakajo, da bo vs« pripravljeno za odhod
PO PETIH MESECIH
Končna preiskava o «Pueblu»
CORONADO (Kalifornija), 13- " Danes se je zaključila preiskftV ^ mornariške komisije o zadevi smej riške vohunske ladje «Pueblo»> r* so jo Severnokorejci zajeli januar J 1968. leta. Preiskava je trajala P* mesecev.	.
Med današnjo razpravo je poveb nik ladje Lloyd Bucher prečital Jc zaključno izjavo, v kateri PreL laga, da bi morali na mornariške*” poveljstvu spremeniti nekatere n°r' nje, ki ji je »skoraj nemogoče uPp števati, ko gre za življenja morna jev«. Bucher je tudi izjavil, da je predal Severnokorejcem, ker J bil odpor nemogoč in je kriti®# pomorske oblasti, da riso vgradi v ladjo, kot je večkrat predlag4*’ učinkovite naprave za uničenje taJ nih dokumentov.	.
Komisija, ki jo je sestavljalo P** admiralov, bo izsledke preiskal predala višjemu mornariškemu P~ veljstvu, ki je pristojno za mo* bitne ukrepe proti poveljniku ® cherju.
V londonskem predmestju
Truplo umorjene ženske v kovčku
LONDON, 13. - Danes so v za; puščeni hiši v londonskem P#0 mestju Paddington odkrili kovček truplom mrtve ženske. Stanovanja blok je imel vsa vrata in okna za prta, ker bi ga morali v kratke** podreti. V bližini stanuje samo te nopolta družina, ki v zadnjih °n ni videla nič sumljivega v hiši-
Policija meni, da so kovček Pr^ peljali neznanci verjetno z avto včeraj med 16. in 17. uro. P°',cl* ni javila podrobnosti o vzrokih i s® ti ženske niti njenega imena. F**11g cionarji Scotland Yarda so dan pregledali vse sobe zapuščene •> v upanju, da bodo našli eleme za učinkovitejšo preiskavo.
IIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllMllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllltlllllllllltlllllllllllllMIIIIIMMMMII»l,>
VČERAJ VES DAN ZASLIŠEVANJE FILMSKEGA IGRALCA
Frotistalinizem v romanu Solohova
MOSKVA, 13. — Pravda objavlja danes drugo nadaljevanje še neobjavljenega novega romana Saloho-va «Oni so se borili za domovino«. Tokrat se na prizorišču romana pojavi bivši general Aleksander Strel-cov, ki so ga med Stalinovo čistko v armadi odstranili in ga zaprli.
General pripoveduje o trpljenju v koncentracijskem taborišču, o podplutbah zaradi mraza in zaradi pomanjkanja obutve, govori o slabi hrani ln o majhnih delih, ki se jih je navadil med priporom. Toda celotno zgodbo, odisejo kot pravi, jo bo povedal kasneje, to se pravi v jutrišnjem nadaljevanju. Torej tudi v Pravdi »suspence« ki bo prav gotovo pritegnila čitatelje.
Pred tedni se je govorilo, da Mi-hajiu Solohovu ni hotel nihče tiskati drugega dela knjige »Oni so se borili za domovino«. Govorili so, da je bil še vedno «hruščovsko» u-smerjen in da ni upošteval delne revizije protistalinizma pohruščovske dobe. Pripoved generala, katerega osvoboditev iz koncetracije je bila napovedana v včerajšnjem prvem poglavju, naj bi dokazala do kakšne mere Pravda prenaša protistali-nizem, ker partijsko glasilo prav gotovo ne objavlja tako delikatnih zadev in s takim podpisom brez kakršnega koli razloga.
Delo na so nekatera vprašanja razdražila
Posebno ko ga je preiskovalni sodnik spraševal o njegovi bivši ženi
PARIZ, 13. — Danes je preiskovalni sodnik Rene Patard, ki ima v rokah »zadevo Markovič«, skoraj ves dan zasliševal filmskega igralca Alaina Delona. Ko je Delon zapuščal sodno palačo, so ga časnikarji dobesedno bombardirali z vprašanji, katerim se igralec ni mogel izogniti. Rekel je, da gre bolj za razgovor kot za zasliševanje in da je Patard zelo vljuden človek. Skupaj sta proučila vrsto vprašanj, ki so potrebovala pripomb, obrazložitev itd. Skratka inventar, večkrat sitnega značaja, tako zanj kakor za preiskovalca. Delon, ki je izrazil mnenje, da ni preiskava odkrila ničesar novega, je priznal, da so ga nekatera vprašanja osebnega značaja in zasebnega življenja spravila iz tira predvsem, ker so ta za njegov značaj žaljiva. Glede Marcantonija, pa če prav je priznal, da osebno ne more razsoditi, je Delon izrazil mnenje, da ni nobenih dokazov, ki bi upravičevali obtožbo, za katero ie
v zaporu. Igralec je tudi na-*arj|a da ga bo verjetno Patard ap meseca soočil z Marcantonije®-
Tudi preiskovalni sodnik je rade volje spregovoril nekaj .j sed s časnikarji: «Tudi če bi v gospod Delon resnično zapleten to zadevo,« je rekel sodni fun* ,e. nar, «ne bi tega priznal. Zaradi ga je le odgovarjal na moja vP sanja in dodajal osebne pripon1 . Na ta način je tudi komentiral tožilna pisma Stevana Markov o katerem trdi, da je bil znan. ,k0. hač.» Delon je tudi izjavil Prel)Lni valnemu sodniku, da v njeg°v ^ življenju ni ničesar takega. kar lahko Stevan izrabil za izsilje nje. «V filmskem svetu,« naJ 0. še pripomnil igralec, »je poje® ^ rale še kar elastičen.« Sodnik, je potrdil, da so ga nekatera U®, šanja, posebno v zvezi z nje» je bivšo ženo Nathalie razdražil3’ ■. zaključil: »Gospod Delon je 1 občutljiv mladenič.«
JAVNA TISKOVNA KONFERENCA LABORJA V MILANU
ACLI dokončno osvobojene demokristjanske hipoteke
Organizacija katoliških delavcev odslej ne bo več svojini članom narekovala, komu naj dajo svoj glas - Nobene zmede med ACLI in ACPOL
.V »Piccolo Teatro» v Milanu se f Pred kratkim na zanimivem de-“atnem srečanju zbralo nenavad-0 številno občinstvo. Je pa tudi jtoimet debate bil nadvse zani-^ in privlačen. Vrhu tega je »negovala prisotnost Liva La-/°ria, osebnost, ki je o njej bil a(inje tedne v javnem življenju »Ovor. Saj ga je, polemizirajoč , 11 jim, v kratkem času kar dva-ma. — enkrat na televiziji -t*nil tudi tajnik Krščanske Racije, Piccoli, v zvezi z ne-gterimi njegovomi najnovejšimi Javami in napovedjo glede svo-™ novih stališč.
tokata je bila »televizijskega* aia: sedem časnikarjev (Cor (!fr6 della Sera, La
fr '
o-
de-
Stampa,
t ’t
Avvenire, Avanti, L’Uni-l ln Raniero I.
."Stnem imenu)
Raniero La Valle v svojem . -n imenu) je Liviu Laborju Lr&vljalo vprašanja na temo dar ^ Rot rao®“a politična alter-italijanskih delavcev*. Sre-Ij,Je je bilo dobro zasnovano, ta0 da je_ debata potekala od jl,. 1 h zvečer do ene zjutraj, ob L^fni udeležbi občinstva, s po-jr^Jevanjem in tudi polemikami, “nstruktivno in zanimivo sreča-skratka.
je pac prisoten Livio Labor, toutno je predsednik ACLI, jPzenja italijanskih katoliških ^ 8vcev, ki šteje milijon članov že nad dvajset let razvija do-,u;er' vpliv v okviru italijanskega ij avskega gibanja. Zadnja leta 6r,^e vsv b°W odlikoval v borbi (3* .kapitalistični družbi in polj ?Piški mitologiji, za mir in pro-^jrtiperializmu. Na zadnjem všečnem posvetovanju ACLI je Pr iziavik se b° odpovedal tdsedniškemu mestu, ki ga brVfernal osem in da si bo ljtaj novo področje borbe ter
je iz-po-
T jega preverjanja, n 7° področje boja bo predstav-t 1 ACPOL (Associazione di cul-8 politica), katerega ustanovi-je bila — trenutno še brez komaj najavljena od
Ub°'
, ani socialističnih predstavnikov (TOtašev Lombardija in De Marij8), predstavnikov demokristja-% in CISL.
|R® zadnjem vsedržavnem posvečanju ACLI je bilo tudi skleco, da se njeni člani odvežejo lenosti obveznega glasovanja za J ; torej oproste vezi, ki je tortno še vdala tudi ob priložno-ril i zadnjih volitev 19. maja. ij7%j ACLI ne bodo izdajale več ^ne direktive, kako voliti, vsak
L,1)0 glede tega t svoboden J~"
lahko opredelil
_______ državljan.
. je za izredno zanimi va vpraša, torej, na katera je imel ^Kovarjati Labor. Zaradi tega j* tudi »Piccolo Teatro* napolnilo Jiko ljudi. Ni šlo samo za obi-Ano intelektualno publiko, videti y bilo tudi mnogo študentov in Alavcev, skupine «aclistov», ki v (Aarnah ter svojih četrtih, ramo j/, rami z drugimi sindikati in Čičarskimi strankami, vsako-™evno vodijo zelo trde boje.
Labor se je skušal ogniti jas-.3* odgovorom glede vprašanja .“POL. Do prihodnjega kongre-r, ACLI, ki bo junija, ACLI no-3° imeti nobenega odnosa med-ltojne povezanosti z ACPOL. La-je dejal: «Ne sodi v pristoj-J*t ACLI formulacija politično-•yankarskega odgovora na vpraša, ki jih poraja družba. ACLI irn ° reprezentativno nastopa v socialnih im kulturnih po-tistega dela delavcev, ki jih K^tožuje, ne pa v obliki njihovega j/Ltičnega predstavljanja v stranskem smislu, če dejansko obilja politično - strankarsko vpra-h-je, ki nanje ni bil dan zadovo-odgovor, potem to vprašanje Adeva tradicionalne politične sile 1 Pa njihovo sposobnost prilago-sče.: zadeva pa tudi osebe in
paktu. Sicer — je pristavil Labor — so to problemi, ki se res ne tičejo ACLI, rešita naj jih raje Nixon in Brežn.ev. Tu mu je dobro povedal mlad fant iz občinstva: «Izkušnje v Vietnamu nas uče,» je rekel, «da so borbe narodov pomembne za določanje premikov v mednarodni politiki*. Nakar je Labor odgovoril: «To so resnična vprašanja, pogovorili se bomo temeljiteje o njih, ko bom svoboden državljan in ne več predsednik ACLI*.
Odgovarjajoč na druga vprašanja, je Labor nekajkrat poudaril oziroma podčrtal »pomembne novosti*, ki jih je «omogočil registrirati* nedavni kongres KPI. Dejal je, da so danes potrebne primerjave in da so vredne zaupanja vse tiste stranke, ki takele primerjave sprejemajo odkrito in brez strahu. Dal je razumeti, da med te sodi KPI, takisto kot PSI, vtem ko se zdi, da v KD Piccoli postavlja temu drastične ovire, kar pa zagotovo tudi v tej stranki
ne bo pomagalo zavreti razvoja stvari.
Ali bo Vatikan interveniral kar zadeva ACLI in ACPOL? ACPOL — je rečeno v odgovoru — nima kaj opraviti s cerkvenimi hierarhijami, saj ne gre za konfesionalno ustanovo. Za ACLI pa smo, po Janezu XXIII. in po koncilu lahko optimistični, meniti gre, da posegov ne bo.
Torej, vsekakor drži, da so ACLI velika delavska organizacija, ki se je tudi formalno rešila vseh prisilnih vezi oziroma obveznosti do neke politične sile. Labor je povsem pravilno in utemeljeno prikazal n eno zadnjo in najboljšo podobo. In Labor tudi ve, da za takole »snažno* organizacijo stoje dejavne, mlade in krepke sile, stremeče za najnaprednejšimi izkušnjami. To so člani ACLI v tovarnah, na podeželju in- v mestih, ki so zdaj dokončno spremenili svoj obraz, kot so primorani obupano priznavati oni, ki jim to nikakor in gre v račun.
Ameriški bombniki že dalj časa ne napadajo več Sev. Vietnama in upati je, da bodo časi, ko so se ljudje morali zatekati v zasilna zaklonišča, le grd spomin.. Toda obisk ameriške letalonosilke Forrestal v našem mestu nas posredno spominja na njeno «posestrimo» Enterprise, s katere je odletelo nad Severni Vietnam toliko ameriških
bombnikov.
ELE
vsekakor zunaj ACLI d m oi se odločile za tveganje, j? dajo nove politične odgovore,
uPine ki bi
PETEK, 14. MARCA 1969
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7:30 Jutranja glasba; 11.40 Šola' 12.10 Blagoznanstvo; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamas-sima- 17.20 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Komorni koncert; 19.20 Motivi; 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport' 20.35 Gospo darstvo; 20.50 Operna glasba; 22.00 Skladbe davnih dob
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.15	Jezikovne zanimivosti.
KOPER
6.30,	7.30. 12.30, 14 30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.00	Prenos RL; 10.15 Kitare; 10.45 Popevke; 11.00 «Bele vrane*; 11.45 Znani pevci; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 14.00 Mladinska zbora;
14.00	Mehiški ansambel; 15.30 O-peretna glasba; 16.40 Plošče; 17.00 Berliozove skladbe 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19 00 Dirieland; 22.10 Pisana glasba; 22 35 Godalni kvar tet.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka T. Stich; 13.15 Jula De Palma; 14.45 Nove pesmi;
16.00	Program za najmlajše; 17.05 Spored za mladino; 19.13 Rossini jevo življenje, 21.00 Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Orkestri; 10.00 Gersh-vvinovo življenje; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Brez naslova; 15.15 Violinist I. Štern; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Pisan spored, 21.10 Gledališke prireditve; 23.00 Kronike Juga.
III.	PROGRAM
10.00	Začetni koncert; 11.15 Orglar Zanabori; 13.55 Massenet, koncert za k la vi" in orkester; 14.45 Bachov Pasijon; 17.20 Angleščina; 18 30 Lahka glasba;
4. !>i se razlikovali od onih tra-lciona’nih».
Jto je bilo tako jasno obrazlo-rtho vprašanje odnosov med ACLI ? ACPOL, je razgovor lažje steli* v zvezi z vprašanjem same JLLl. Postavimo, v povezavi z kjjtošanjem, ali bo novost svo-r^hega glasovanja, ki je bilo t tthalno dovoljeno članom, ali bo r novost kakorkoli vplivala na etet*u konkretnih vprašanj, ozi-jjriia ali bo v odnosu -do KD po-ztoila ACLI k novim in svobodnim pobudam, recimo na podenju (kjer je resnična sila) pro-. «bonomijevcem» in Federcon-!°fzi, na političnem prizorišču pa 1 mir in proti NATO.
Novosti bodo, je v bistvu od-*°Voril Labor, čeprav je ACLI od 3daj vodila boj proti nadobla: j1 Pederconsorzi in čeprav se m ‘^gibala tudi borbe konservativ-?* vlogi KD. A storilo se bo še v«č.
Nolj splošen je bil odgovor o zu-2®hji politiki; njegovo stalisce je !*kakor proti NATO, vendar bo Tirala obstajati tudi pripravlje-
na borbo proti varšavskemu	■	"	■
.....................................1..i„ii,iiiiiiiiiiiiiii.1111111111111.................mu.....
Povečanje ugleda za one, ki ustvar-
18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Surovine v prihodnosti.
FILODIFUZIJA
8.00 Brahmsov »Rinaldo*; 9.05 Antologija interpretov; 11.35 Kvartet Parrenin; 12.50 Dukas: Arian-na e Barbablu.
SLOVENIJA
6.00. 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja: 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 »Morda vam bo všeč*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz Dvorakovih «Moravskih dvospevov*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke;
13.30	Priporočajo vam...;	14.05
Lahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.45 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvočni razgledi, 18.45 Na križpotjih; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Poje Breda Kodela;
20.00	Amaterski zbori; 20.30 Dobimo se ob isti uri; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Ansambel «Fer-ruccio Busoni*; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30, 11.30, 15.00 Šola; 12.30 Francoščina; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino;
18.45	Koncert; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Šport; 20.30 Dnevnik;
21.00	TV aktualnosti; 22.00 TV film; «La nave nella bottiglia*;
23.00	Dnevnik.
II KANAL
16.30 Konjske dirke; 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Ne-ro Wolfe; 22.25 Filmske kronike.
JUG. TELEVIZIJA
20.00 in 23.20 Dnevnik. 9.35 in
14.45	TV v šoli' 11.00 Francoščina; 15.55 ali 17.15 IX. kongres ZKJ;
18.00	Naika - film; 18.15 Glasbena oddaja; 19.00 Svet na zaslonu;
19.30	Naš globus; 19.50 Cikcak;
20.30	3-2-1; 20.35 Veš vem kviz; 22.00 Vojna in Erič Kurtz — film; 22.50 Poročil n delu IX. kongresa ZKJ
Aktualna knjižna novost
Dragan Taškovski: ROJSTVO
MAKEDONSKEGA NARODA
Ali so Makedonci res Bolgari, kakor jih skuša prikazati še da nes bolgarska propaganda, ali pa predstavljajo samostojen slovanski narod? Kako je s Pirinsko Makedonijo, kako z Egejsko Ma kedonijo? Kaj naj b; predstavljalo temelj velikobolgarskim ekspanzio-nističnim težnjam? Kaj nam pove zgodovina makedonskega naroda? Kako je bilo z Makedonci v zadnjem tisočletju od naselitve Slovanov na tem predelu Balkanskega polotoka, od prvega pomembnega vzpona in upora proti Bolgarom leta 969, ko so nastali temelji prve slovansko-makedon-ske države, pa do nacionalnega prebujenja v sredi 19. stoletja in do danes? Na vse to borno našli odgovor v knjigi, ki je zdaj pred nami.
V teh dneh, ko se veliko govori o obnavljanju velikobolgarskih pretenzij do Makedonije, o veliki »sanstefanski Bolgariji*, o Make doncih in njih narodnosti, bo kot nalašč prišla prav knjiga Rc.stvo makedonskega naroda, ki jo je napisal Dragan Tašnovski. V slih venskem prevodu Frančka Šafar-ja je knjigo izdala Državna založba Slovenije in z njo gotovo ustregla našim ljudem. Morda ta knjiga zbirke Kultura in zgodovina sicer po obsegu in zanimivosti ne dosega drugih knjig te zbirke, obravnava pa zato naše probleme, je močno aktualna in tudi koristna. V slovenščini namreč doslej nismo imeli knjige, ki bi v strnjenem, zgodovinsko točnem, a vendar jasno napisanem orisu obravnavala zgodovinsko preteklost tega slovanskega naroda na skrajnem jugu Balkanskega polotoka.
Delo Taškovskega je bilo sicer napisano za Makedonce. Toda za slovensko izdajo je avtor svoje delo nekoliko priredil. Bistveni del knjige je ostala njegova temeljita študija o narodnostnem prebujenju makedonskega naroda v 19. stoletju. Knjigi pa je dodal uvodno poglavje, v katerem daje kratek, strnjen prikaz makedonske zgodovine od prihoda Slovanov v Makedonijo pa do srede 19. stoletja. V dodatnem, zaključnem poglavju pa je zajel najpomembnejše dogodke iz novejše makedonske zgodovine do naših dni. Temeljni tekst sam pa je nekoliko skrajšal in izpustil nekatere podrobnosti, ki bi slovenske bralce ne utegnile toliko zanimati.
Tako imamo torej za slovenske bralce posebej prirejeno razpravo, katere poglavitna vsebina je sicer obravnavanje makedonskega narodnostnega prebujenja, ki pa bo v tej dopolnjeni obliki s pridom koristila Slovencem kot nepreobširen, (cela knjiga ima 289 strani), in strnjen pregled makedonske zgodovine, s posebnim poudarkom na nastanku makedonske narodnostne zavesti. Nova zgodovina Makedoncev bo za slovenske bralce toliko bolj zanimiva, ker bo, po avtorjevih besedah, Slovence v mnogočem spominjala na podobno zgodovinsko usodo slovenskega in hiakedonskega naroda. Pisec knjige poudarja, da je bila pot, ki jo je prehodil makedonski narod od svoje prebuditve pa do popolne nacionalne uveljavitve tako zamotana, da jc je le s težavo mogoče primerjati s prebujenjem kateregakoli naroda na Balkanu. Bila je tudi tako zapletena in pro~ tislovna, da jo je težko primerjati z zgodovinsko potjo tudi kateregakoli drugega slovanskega naroda.
Od prodora kapitalizma na tla Makedonije do formiranja makedonskega naroda je šlo makedonsko ljudstvo skozi več faz preob-raževanja, ki so trajale pol stoletja. Ta posebnost pa ni bila v sami naravi Makedoncev, marveč v takratnih zgodovinsko-družbenih okoliščinah, v katerih se je začelo nacionalno prebujanje makedonskega ljudstva. Ena najbolj tragičnih okoliščin je pač bila ta,
Najbolj
brane
knjige
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pogovor 4 osebo, ki ji zaupate, vam bo gle-nekega sodelavca povsem odprl °ci- Posvetite popoldanske ure svoj ctoi.
Bik (od 21.4 do 20.5.) Preveč ste Lb*oženi z odgovornostmi. Rešilo se neko izredno nevšečno družinsko Ttošanie.
. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Dan potekal intenzivno in uspešno. I svojih odnosih do drage osebe bodite prenagljeni.
Rak (od 23 6. d. 22.7.) Dokažite itojo odločnost pred težkočami. jP°va se boste navdušili za že opu-8pen načrt.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vase po-
HOROSKOP
bude bodo rodile uspeh ne glede na nasprotovanja. Podprite neki skupni družinski načrt.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Posvetite jutro reševanju manjših vprašanj. Bodite bolj previdni pri vzgajanju najmlajših.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Posvetite vse svoje moči rešitvi nekega sicer nehvaležnega vprašanja. Ogibajte se spletkarskih prijateljev.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
jajo na umetniškem področju. Udeležili se boste prijetnega izleta.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dobičkonosen dan za vse, ki se u-kvarjajo s trgovino. Danes ni primeren dan za nakupovanje daril.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Branite svoje interese z vsemi sredstvi. Izredno čustveno zadoščenje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Okoliščine ne bodo v prid vaših poslovnih pobud. Skušajte odpraviti svojo pretirano občutljivost.
RIBI (od 20 2. do 20.3.) Da bi mogli biti kos novemu položaju, se predvsem oprite nase. Prišlo bo do nekega nepredvidenega obiska.
da so bile takrat ko so se v Makedoniji začeli kazuu znaki posebnega življenja, tu že tri tuje propagande. Kakor je bilo slovansko-makedonskim plemenom v srednjem veku preprečeno, da bi se razvila v narod, tako so Makedonce agresivne balkanske bur-žoazije v tem času zaustavile, da bi se konstituirali v narod. V nasprotju s Srbi, Bo'gari in Grki se makedonsko ljudstvo m začelo u-kvarjati s svojim makedonskim imenom, marveč je, da se distancira od Grkov, najprej nastopilo z občim imenom — Slovani. Makedonci so nastopali iz skupnega imena, ne pa iz posebnega, kot drugi južnoslovanski narodi. Seveda je bila temu vzrok tudi ekonomska zaostalost, ki je bila proti koncu 19. stoletja močnejša kot drugod. Razumljivo je, da so bila prizadevanja Bolgarov, Srbov in Grkov, od katerih vsak si je lastil Makedonijo zase in odrekal Makedoncem nacionalno samostojnost, vzrok poznemu narodnemu preporodu. Jasno je, da so tako Grki, kot Srbi ali Bolgari zanikali obstoj makedonskega naroda, da so tako laže opravičevali svoje ekspanzionistične težnje. Makedonija je bila torej teren, na katerem so se v 19. stoletju križali mnogi mednarodni interesi, kar je seveda vplivalo na to, da se je rojstvo makedonskega naroda za kasnilo.
, Po uvodnem poglavju je v naslednjih desetih razdelkih knjige prikazana zgodovina makedonskega naroda, pri čemer so v samostojnem poglavju prikazane veliko-bolgarske pretenzije nu Makedonijo, spet posebej diferenciacija notranjih sil v Makedoniji. V posebnem poglavju je obdelana Makedonija po berlinskem kongresu, zlasti v zvezi s sanštefanskim mi rem, s katerim je Rusija hotela ustvariti veliko Bolgarijo m si preko nje pridobiti izhod na Egejsko morje. Najnjvejse obdobje makedonske zgodovine je obdelano posebej.
Nekatera poglavja segajo morda že preveč v podrobnosti. To bo občutil poprečni slovenski bralec, ki bo tozadevne odstavke pač preletel. Druga poglavja pa mu bodo zato dajala toliKo bolj tehten in poglobljen prikaz problemov Makedonije in makedonskega naroda, zlasti v zvezi z zadnjimi dogodki in neprikritim sklicevanjem Bolgarije, da je Makedonija sestavni del Bolgarije, ker da Makedoncev sploh ni. Bralec bo na-„ šel odgovor na zgodovinska dej-štva predvsem pa razlago problemov, ki so v duhu historičnega materializma. Gotovo je, da bo odložil to zgodovinsko knjigo v mnogočem obogaten, predvsem pa temeljito seznanjen s problematiko makedonskega naroda v zgodovini ter vplivi, ki segajo v današnji čas. Gre torej za več kot koristno in dovolj zanimivo napisano knjigo!
SI. Ru.
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Spacal, Mušič, Mascherini na skupinski v Torbandena
V preteklih letih smo prisostvovali že nekaterim razstavam, kjer so prikazovali svoja dela, v parih ali v treh, kipar Marcello Mascherini ter slikarja Lojze Spacal in Giuseppe Zigaina. Sedaj pa se jim v Galeriji Tribbio pridružuje še med Parizom in Benetkami ustvarjajoči Zoran Mušič po rodu iz Gorice. Ti štirje umetniki, ki gotovo spadajo mea najvidnejše likovnike naše dežele, pa se niso združili po naključju. Približevali so jih mnogi skupni uspehi. Tako sta n.pr. Mušič in Spacal prejela drug za drugim prvo nagrado za grafiko na beneškem bienalu, Mušič in Mascherini pa ie leta 1951 istočasno pomembno mednarodno nagrado <tPremiu Pa-righ, eden seveda za slikarstvo, drugi pa za kiparstvo.
Razumljivo je torej, če se v galeriji Tribbio predstavljata Spacal in Mušič z grafikami, a prav tako je opravičljivo, če se jima v enaki zvrsti umetnosti pridružuje tudi kipar Mascherini, čigar zadnja razstava grafik v Torbamieni je bila na odlični ravni.
Manj znan nam je v grafiki sicer znani slikar velikih olj furlanski slikar Giuseppe Zigaina, ki tu prikazuje risbe, v katerih spoznamo osnutke za nekatere slike z zanj značilno tematiko rastlinskih in anatomskih rudimentov.
Kot izrazit grafik v lesorezu tu seveda izstopa Spacal z že ponekod prikazanimi barvnimi listi kraške in obmorske motivike. Tudi Mascherinijeve perorisbe ženskih glav in aktov ter list mitološke vsebine so enako odlične, kot so bile njegove risbe Krasa v Torbandeni 7. enostavnostjo jasne črte povsod doseže maksimalni umetniški učinek.
Ne moremo pa tako trditi o Mu šičevih risbah z barvnimi kredami, s katerimi le bežno s kodrasto črto nakazuje oblost kupastih gričev pokrajin Je pač to le kapri-ciozna igra črl, ki jo visoko prekaša njegov veliki pastel, kjer to igro nadomešča igra madežev.
Milančan Franco Rognone ponovno v Trstu
Pogostokrat se nam obisk razstav sodobnih slikarjev spreminja v sprehod v turoben svet, zavit v umazano meglo in sivo zapraše-nost njih topobarvnih. stvaritev. Povsem drugače, bolj vesel, pa čeprav nekoliko odmaknjen v svoji pravljičnosti barv in vsebine, sč nam predstavlja rttildnski slikar Franco Rognone. Pripovedno pesniške zasnove iz svetopisemskih in mitoloških časov se prepletajo s sedanjostjo, a vedno tako, da zaradi posebne izdelave oljnatih slik le te ustvarjajo videz, kot bi bile od zoba časa hudo načete, nekdaj pestrobarvne srednjeveške zidne podobe, ki so jih
V minulem tednu so šle najbolj v prodajo sledeče knjige (število v oklepaju pomeni mesto na lestvici prejšnjega tedna): Pripovedništvo:
1.	— Updike: cCoppie* — Feltri-
nelli — (1)
2.	— Arpino: tli buio e U mlele»
— Rizzoli
3.	—Bassani: VAirone» — Mon-
dadori — (3)
4.	— Gremigm: «Marcel ritrova-
to» — Rizzoli
5.	— Alvaro: «Domani» — Bom-
piani — (4)
Esejistika in poezija:
1,	— Mašini: tStoria degli anar-
chici itdlianh — Rizzoli —
(2)
2.	— Montanelli - Gervaso: tVIta-
lia della controriforma» — Rizzoli — (1)
seconda guer-— Mondadori
due
3.	— Cartier: «La
ra mondiale»
- (3)
4.	— Kennedy: «11 nemico in ča-
sa* Garzanti — (4)
5.	— Collotti:	«Storia delle
Germanie» — Einaudi
Lestvica je sestavljena m o-snovi podatkov iz knjigam v sledečih mestih (ena knjigarna v vsakem mestu, le v Rimu dve): Genova, Turin, Milan, Verona, Benetke, Trst, Bologna, Firence, Rim, Neapelj, Bari, Cagliari in Palermo.
V vseh centrih VITTADELLO se nadaljuje velika prodaja ženske pomladanske mode
BAJNA
POMLADANSKA CENA
Lir 7.500
vzorčasta ali enobarvna obleka v LEACK1LU
in za dečka
Lir L.950 kratke hlače v merah od 26 do
Lir 2.500 dolge hlače v merah od 36 do 42
Lir 7.500 volnen jopič, modni vzoree
Lir 9.900 dežni plašč iz bombažnega blaga
Lir 11.000 volnen dežni plašč
Lir 11.000 volnena obleka s kratkimi hlačami
VITTADELLO POMENI: NOVA
POMLADANSKA CENA
mnoge okorne roke ie neštetokrat popravljale in preslikavale, niso pa mogle prekriti prvotno mojstr-skost dela, ki povsoa živahno pronica, kot sončna svetloba skozi zakajena barvna okna cerkva. Taka je danes umetnost tega slikarja.
In vendar, kdor se še spominja njegove razstave leta 1950 v galeriji Scorpione, ugotavlja, da je Franco Rognone iz nekdanjega duhovitega karikaturista dnevnika «Avanti» in ilustratorja «Don Ki-hota», kot se nam je tedaj predstavljal v risbah, ujedankah in ex librisih, postal pristen slikar globoke tenkočutnosti. Nekdanjo igro črt je v prikazanih oljih nadomestila igra barv> ki mu povsod narekuje bistvo umetniškega iskanja.
Ni pa moglo obduoje abstraktno informalne umetnost: preteklih desetletij v slikarju zamoriti silo pripovedne žile, ki povsod živo utripa, čeprav tvori le nosilno ogrodje za čisto barvne ustvaritve. Zaradi te pripovecnosti, zajete iz stvarnega in namišljenega človeškega okolja, so slikarju tuja tihožitja, v katera ne more vslikati človeka kot takega, bodisi kot klovna, kralja, Odiseja, plešoče Salome ali preprostega dekleta, ki uživa čar nedeljskega sprehoda.
MILKO BAMBIČ
Medulinska riviera v razvoju
PULJ, 13 Pulj postaja iz leta v leto vedno lepše in pomembnejše mesto. Na eni strani se lepo razvija njegova industrija, predvsem ladjedelništvu na drugi pa mesto zadobiva vedno bolj tudi turistični značaj, saj je vse okoli mestnega središča nastalo več turističnih objektov, ki v poletnih mesecih privabljajo zelo veliko domačih, še vec pa tujih gostov. Kaže, da so puljski urbanisti in arhitekti našli glede tega najprimernejšo rešitev, da so namreč večino turističnih objektov loki rali izven mestnega središča, hkrati pa nekaj starih nekoč prav nič turističnih objektov spremenili v lepe turistične objekte, kot na primer staro avstrijsko trdnjavo za obalno topništvo na Verudi, ki so jo spremeni.! v krasno restavracijo, ki more sprejeti več sto gostov hkrati.
Toda ne le v Pulju, pac pa tudi v okolici tega mesta rastejo novi turistični ohjektL Kdor na primer obišče bližnji Medulin, naselje, ki je kakih 10 km jugovzhodno od Pulja, bo videl, da sta tu v gradnji dva večja turistična objekta, dva hotela, hkrati pa se razvijajo tudi dela pri večjem številu zadnja leta tako zaželenih «bungalo-wov».
Medulin leži na skrajnem jugu Istrskega polotoka in ima čudovito lego. Med nekaterimi otočki je veliko majhnih zalivčkov Tod je veliko peščenih plaž in v nejx>-sredni bližini obale tudi veliko majhnih borovih gozdov, tako da more kopalec izbrati ali vročo peščeno obalo, ali pa se pred pripeko umakniti le sakih petdeset do sto korakov v »notranjost* in že je v prijetni senci borovcev.
Ob teh zemljepisnih razmerah je samo ob sebi logično, da je treba kaj storiti za uveljavljanje teh lepot. In tako ie nastala tako imenovana «medu*inska riviera* Tudi krajevno turistično podjetje si je nadelo takšne, ime in temu podjetju je bila poverjena naloga, da naj izpelje nove načrte. In, kot smo rekli, rasteta sedaj dva nova hotela, ki sti že pod streho, in kakih 50 malih hišic. V obeh hotelih m v buiigalovrih bo postara okoli 1100 gostov.
Toda to je ie začetek veliko bolj obsežnega načrta, ki ga namera vajo izpeljati v tem delu Istrske ga polotoka, ki iz leta v leto po staja vedno bolj turistično področje. Ko bodo izpeljal' načrte za popolno turistično eksploatacijo «medulinske riviere*, bo tu mesta za 10 tisoč turistov.
Kakor kaže, bodo novi objekti, ki so sedaj v gradnji, nared že letos junija. S ten, bo Medulin prvič mogel Deleži*! svojo turistično značilnost, kajti doslej je bil na razpolago turistom le avto-camp, ki je bil sicer dobro orga niziran m opremljen, toda vedno le avtocamp, medtem ko je v za sebnih sobah mogei najt' prostora le redek turist
Ko že govorimo j naporih za turistični razvoj v Jugoslaviji, bo mo omenili pobude splitskih turističnih organizacij, ki zagotavljajo^ da bo to dalmatinsko mesto začenši s 1. majem povezano z rednimi letalskimi zvezami z vrsto tujih mest in sicer s Parizom, Frankfurtom. Zuerirhom, Rimom, Bratislavo, Prago. Varšavo, Du najem, Gradcem in Benetkami. Samo ob sebi se razume, da bo splitsko letališče povezovalo to središče Dalmacije tudi z večjimi domačimi centri, predvsem z Beogradom in Zagrebom.
Kakor razbiramo iz jugoslovanskega tiska, se nekatera italijanske središča zanimajo za tesnejšo povezavo z dalmatinskimi turističnimi središči. Med drugimi ital. centri, ki bi radi navezali boljše stike z Dalmacijo, je tudi Ascoli Pičeno, katerega turistični krogi računajo s povezavo s Sinjem. Ascoli Pičeno ima namreč podobno tradicionalno prireditev, kot jo imajo v Sinju V ital. mestu imajo namreč staro tekmovanje «La quintana*, v Sinju pa slovito «A1-ko», na kateri sc pomerijo najboljši jahači in strelci.
|	uiecUddim
Svoštovano uredništvo!
Pod 35. nadaljevanjem spominov Pavle Hočevarjeve «Pot se vije*, ste 9. t. m. pristavili tudi pripombe glede Mandičeve NDO (Narodne delavske organizacije), sklicujoč se na besede 54. strani Regentove knjige, ki jih ponatisku-jete: «stranka, kakršm je po mnenju dr. Tume hotel ustanoviti dr. Mandič... se je nujno morala spoprijeti _ s socialnimi demokrati... m končno zvrstiti na raven stavko-lomstva».
Ker so me vedno močno zanimala mnoga vmašanja iz naše po itične zgodovine, z osti ona, o katerih se je manj razpravljalo in še to le enostransko, med njimi in ne nazadnje nastanek NDO, njem delo in cilji, moram resnici na ljubo podčrtati nekatera dejstva, ki jih prepričevalno odkriva druga stran medalje slovenskega delavskega gibanja v Trstu in na Primorskem, v prvih letih našega stoletja. Razen Tume, Regenta, Golouha in drugih marksističnih piscev, sem vzel predvse tudi članke in razprave predstavnikov NDO. in njenega glasila »Narodni delavec* (pričel izhajati leta
1908)	, iz »Edinosti* in od drugod.
J. Predvsem ugotavljam, da če
ste ime i v mislih Regentova »Poglavja iz boja za socializem* (Cankarjem založba Ljubljana, 1958— 1960 — 1961). površno navajate stran, ker niti v eni izmed treh knjig, tam ni najti navedenih besed, pač pa drugje, kakor tudi nešteto nekulturnih izrazov na rovaš NDO in njenih voditeljev.
Daši lahko razumemo Regentovo «razpoloženje», ki ga je kazal že ob rojstvu te ideološko konkurenčne, slovenske delavske organizacije. h kateri mu je ishajkalo* nič koliko pristašev zaradi neenakega položaja v družbi z italijanskimi tovariši socialno demokratske stranke, pa Regentu ne moremo in ne smemo odpustiti njegove strankarske nestrpnosti, grozan-ske pristranosti, divje gonje. Ici jo je uprizarjal nad NDO in se nad njo znesel tudi r> svojih spominih. Tolikšne neobjektivnosti, tolikanj nekritičnosti, črno-beega (ali pravo-rdečega) slikanja zlepa ni najti v naši politični literaturi drugih memoamih del, čeprav nosijo vsa močan osebni pečat, zlasti pri Tumi!
2.	Dr. Mandič (točno Josip Mandič, da ga ne zamenjamo z Matkom!) ni bil ustanovitelj NDO, kot se navadno misli, pač pa je bil izvoljen za njenega prvega predsednika na ustanovnem občnem zboru leta 1907. Idejo zanjo je sprožil slovenski delavec, železničar Ivan Bufon, moj oče, in jo z nekaj somišljeniki, takisto tržaškimi delavci, tudi uresničil. Prva pristaša sta bila Franc Godnik in Katalan, pravni svetovalec pa dr. Gregorin, ki je postal tudi član prvega nadzornega odbora. Idealizma in požrtvovalnosti, ki so ju imele in posvetile tej stvari imenovane osebe, zlepa ne srečamo na Slovenskem, od našega narodnega prebujenja l. 1848, skozi dobo čitalnic in taborov, vse v naše dni!
A, glejte, za Regenta pa so ti bili nič manj kot »vampirji*, «gnusni zločinci*, »narodnjaški pretepači* itd., d.r. Mandič — »predsednik narodnih krumiriev*, Jaklič — «Klovn* in podobno, še dobro, da je Butanu prizanesel!!!
3.	Nemarksistični slovenski delavci niso ustanovili NDO po nalogu naprednih voditeljev Rgbafa ali Wilfana. pač pa po lastni iniciativi in celo proti volji le — teh. Znano je, da sta se imenovana nemalo bala nastopa mladega, sposobnega Mandiča. ki je vsekakor ena najžlahtnejših osebnosti slovenske politične zgodovine, kar smo jih imeli.
NDO ni bila politična organizacija, pač pa v bistvu napredno ljudsko sindikalno gibanje, ki se je lotilo reševanja številnih problemov vseh mogočih strok, katere so «prvaki» prečesto pozab jali, boreč se sicer za pravice slovenskega naroda na raznih področjih, predvsem glede jezika in šole.
V pičlih 2 mesecih od pripravljalnega odbora, v katerem sta bila še Trošt in Jaklič, do ustanovnega občnega zbora v nabito polni dvorani «Naroanega doma*, je NDO imela že vec kot 1000 članov. Nešteto njenih podružnic je vstalo vsepovsod po Primorskem, naslednje leto celo v Ljubljani vzporedna organizacija istega imena.
■ Iz NDO sta izšli Narodno strokovna zveza (L 1908) in »Zveza jugoslovanskih železničarjev* (leta
1909)	. s tovariši Bufonom, tloch-mii.lerejm, Simončičem in Škerjancem na čelu.
4.	Regent bi vsekakor moral NDO priznati vsaj velikanske zasluge. ki jih je imela tudi za poživitev in utrditev slovenske zavesti našega delavstva na Tržaškem in Goriškem, dočim so se. žal, mnogi njegovi sodrugi množično utapljali v italijanslvu in nemštvu, saj so na primer v Ulici Bocaccio hiteli ustanav’jati za enega samega nemškega tovariša (!) posebno društvo «Die adriaUsche Perle», o katerem Regent v svojih spominih previdno molči ln koliko je bi1 o še takih grehov! Bog mu iih odnesti!
Dušan Bufon, dipl. pravnik
Trst, Ul. Livaditi 6 - 10.ni. 1969.
(Op. ur.: Objavljamo gornje pismo, kljub temu, da je verjetno napisano predvsem zaradi obrambe de'ovanja piščevega očeta in kljuli temu da napada pokojnega Regenta, ki se ne more več hraniti. Končno pripominjamo, da smo citat vzeli iz Regentove knjige «Spomini» in da je zato štev. strani točna. Slednjič izražamo prepričanje, da bo zelo verjetno večina naših čitateljev bolj verjela tistemu, kar je napisal Ivan Regent, — čeprav vsi vemo, da ni bil nezmotljiv — kot pa tistemu, kar so prebrali zgoraj. Brez zamere!)
Vreme včeraj: Najvišja, temperatura 11, najnižja 8.7, ob 19. uri 10.3 stop., zračni tlak 1007,9 lahno pada, veter 7 km jugovzhodnik, vlaga 88'^, padi vine 10,6 mm, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 14. marca
MATILDA
Sence vz de ob 6.20 in zatone 18.09 — Dolžina dneva 11.49	f1,.,
na vzide ob 4.47 in zatone ob 1 -
Jutri, SOBOTA, 15. marca
KLEMEN
DANES OD 6. URE DALJE
Enotna 24-urna stavka v industriji v obrambo tržaškega gospodarstva
Ob 10. uri bo zborovanje na Trgu sv. Antona ali v kinu Alabarda, če bo slabo vreme Zupan odposlal resolucijo občinskega sveta predsedniku vlade, ministrom, IRI in sindikatom
Danes ob 6. uri se prične stavka delavcev industrijske stroke in obrti v nadaljevanju akcije za obrambo tržaškega gospodarstva. Kakor prejšnje stavke so tudi to enotno napovedale vse tri sindikalne organizacije, to je Nova delavska zbornica CGIL, pokrajinska sindikalna zveza CISL in delavska zbornica (UIL). Stavka bo trajala do julri ob 6. uri zjutraj. Stavkali bodo ko vinarji, gradbeni delavci, delavci lesne, cementne kamnarske in drugih industrij, poligrafiki, delavci kemijskih tovarn, petrolejski delavci, delavci tekstilne, steklarske, živilske in oblačilne stroke.
V okviru stavke bo danes ob 10 uri tudi sindikalno zborovanje na Trgu Sv. Antona, ali, če bo slabo vreme, v kinu Alabarda, na katerem bodo govorili sindikalisti Bur lo za CGIL, Marinelli za CISL in Fabricci za Delavsko zbornico.
S to stavko se zaostruje sindikalni boj, ki se je pričel že dolgo te ga, predvsem v protest proti zavlačevanju uresničenja sklepov CIPE iz oktobra lani. Delavci zahtevajo naročila za ladjedelnico Sv Marka, kjer že del j časa primanjkuje dela, tako da jih je nad 300 izločenih iz proizvodnje, ustanovitev novega industrijskega podjetja IRI ki naj bi spodbujalo razvoj tržaškega gospodarstva in zagotovilo zvišanja zaposlitve, dokončno ureditev tovarne Stabilimenti Mec canici Triestini, razna javna dela v zvezi s infrastrukturami, zlasti za okrepitev pristanišča itd. Stavka velja tudi kot protest proti na meram, da se skrči število ladij družb PIN, ki plujejo iz tržaškega pristanišča.
Sindikati so z letaki pozvali delavce, naj se strnjeno udeležijo stavke in tudi zborovanja, na katerem jih bodo sindikalisti seznanili z zadnjim razvojem položaja.
Tržaški župan Spaccini je poslal predsedniku vlade Rumorju, vsem članom vlade, glavnim voditeljem IRI ln sindikalnim organizacijam resolucijo o sedanjem položaju v tržaškem gospodarstvu, ki je bila odobrena v občinskem svetu. V svoji obrazložitvi resolucije je župan predočil potrebo, da se vse obveznosti, ki jih je sprejela vlada v prid tržaškemu gospodarstvu, uresničijo ter da se s tem uresničenjem čimbolj pohiti, V tem okviru je še posebno nujno, da se zagotovi delo Arzenalu - Sv. Marku. Inž. Spaccini pribija v svojem sporočilu predstavnikom vlade in IRI, kar je že dejal predstavnikom delavcev in v občinskem svetu, t.j. resni položaj zaradi pomanjkanja naročil ladjedelnici Sv. Marka, ki bi morala zagotoviti gospodarsko varnost družinam delavcev v času, ki bo potekel do uresničenja načrtov v zvezi z ladjedelsko industrijo.
Zupan je tudi poudaril, da je treba izbire načrta CIPE iz let 1966 in 1968 uresničiti ter odstraniti zamude, ki obstajajo še vedno na raznih sektorjih, kot npr. glede zgraditve tovarne Grandi Motor!, suhega doka in raznih cestnih, železniških in pristaniških infrastruk-.tur
vil na prosvetnega ministra Sulla interpelacijo, v kateri poprašuje po slovenski strokovni šoli. ki hi se morala čimprej ustanoviti.
Svojo zahtevo utemeljuje Šema s tem, «da je za slovenske mladince čedalje težje najti ustrezno službo, ker nimajo možnosti, da bi se pripravili v šolskem zavodu, ki bi ustrezal sodobnim pogojem in se tako aktivno vključili v proizvodnjo.
Ustanovitev te šole je tembolj potrebna, če upoštevamo dejstvo, da je bilo zaradi razširitve industrijskega področja razlaščenih izredno veliko število slovenskih kmetov. Ker je torej možnost za vključitev sinov teh kmetov v poljedelstvo žela majhna, bi brez tega zavoda prišlo do tega, da bi jim bil zaprt vstop v tovarne, zgrajene na zemlji, ki je bila nekoč last njihovih očetov.
Seja predsedstva SKGZ
Sinoči se. je sestalo predsedstvo Slovenske kulturno gospodarske
zveze; obravnavalo je vrsto vpra-, sanj, ki zadevajo naše gospodarske in nacionalne interese.
Načelnik upravno - politične komisije dr. Mitko šiškovlč je poročal o seji komisije, na kateri so si člani porazdelili resorna dela in sklenili izvesti akcijo za vrnitev poitalijančenih priimkov v slovensko obliko.
Predsedstvo je poslušalo predlog Borisa Raceta glede bližnjih sestankov za zaščito Krasa in poverilo tajništvu nalogo, da najde primerne oblike za vključitev slovenske narodne skupnosti v odločanje o tem vprašanju.
Na seji se je ponovno razpravljalo o problemih, ki nastajajo ob morebitni izbiri Doberdoba za sedež jedrskega pospeševalnika.
Predsednik Gorazd Vesel je orisal trenutni položaj Slovencev v Italiji in odnos političnih sil do njihovih vprašanj. Nastala je diskusija, v kateri so bila poudarjena znana stališča SKGZ. Ob koncu je bil sprejet sklep o srečanju s predstavniki Zveže slovenskih organizacij na Koroškem, da bi si izmenjali izkušnje v naporih za dosego enakopravnosti zamejskih Slovencev.
Jutri pohod za mir v Vietnamu
Kot smo že javili, bo jutri v Trstu pohod za mir v podporo vietnamskemu ljudstvu
Zbor udeležencev pohoda bo ob 17. uri na Trgu Duca degli Abruzzi, od koder bo šla povorka po nabrežju do glavne ribarnice. Ob 17.30 bo na Trgu Venezia zborovanje, na katerem bodo govorili predsednica pokrajinske zveze demokratičnih žena Jole Burlo, prof. Fausto Mon-ialcon, Vilo Svetina in Dario Varin, pokrajinski tajnik FILM in član vodstva CGIL.
Odbor za mir in neodvisnost Vietnama je prejel številne prijave za sodelovanje pri tej pobudi. Med drugimi so jih poslali prof. filozofske fakultete tržaške univerze prof. Teodoro Sala, deželni podpredsednik Giacomo Pellegrini, miljski župan Gastone Millo. deželni svetovalec ln dolinski župan Dušan Lovri-ha, prof. Licia Chersovanl, zgoni-ški župan Josip Gušlln, senator
Paolo Šema, poslanec Albin Škerk in drugi.
..""""......".............................................
S?HIČO OZKEGA BIROKRATSKEGA STALIŠČA ŠOLSKEGA SKKBNIKA
Socialisti za politično rešitev vprašanja patronata na Repentabru
Neizbežnost političnega posega sta prof. Angiolcttiju predočila slovenska socialista dr. Gruden in F. Bcnedetič
Na pobudo socialistične stranke je v sredo, 12. t.m., prišlo na tržaškem šolskem skrbništvu do sestanka podtajnika dr. Igorja Grudna in člana Slovenske komisije Fi-Eberta Benedetiča s šolskim skrbnikom dr. Angiolettijem.
Na sestanku sta slovenska socialista ponovno izrazila zaskrbljenost stranke in slovenskega prebivalstva
(specifični) problem, ko drugi ve liki problemi tarejo naše mesto, ni moč najti lokalne rešitve, ko bi jo bilo vendar treba najti. Razvoj dogodkov Je tako torej pri tiral problem šolskega patronata na Repentabru do take točke, ko admini strativni posegi ne morejo več žaleči Spričo takega stališča sta socialistična predstavnika predočila
življenjske interese slovenske na rodne skupnosti v Italiji na strnjenem, etničnem ozemlju. Predstavnika socialistične stranke sta nato opozorila , šolskega skrbnika na možnost nevarnega razvoja spričo nastalega položaja.
Na vprašanje, kako misli rešiti problem, je šolski skrbnik izjavi', da kljub ostavkam nekaterih članov odbora, v okviru formalno -pravnih predpisov ni moč konstituiranega odbora razpustiti, dokler večina obdrži mandat. V primeru, da bi večina članov dala ostavko, bi bila potrebna komisarska uprava do konca tekočega šolskega leta, nakar bi se lahko vršile nove volitve. Ker pa do tega ni prišlo, šolski skrbnik ne vidi nobene možnosti za lokalno rešitev problema.
Socialistična predstavnika sta vzela na znanje izjave šolskega skrbnika in obžalovala, da za tak
...........................................imun....
ZASEDANJE SOCIALISTIČNEGA IZVRŠNEGA ODBORA
PSI brezpogojno solidarna z industrijskimi delavci v stavki
Če zahteve, navedene v resoluciji občinskega sveta, ne bodo takoj zadovoljivo rešene, bodo socialisti podali ostavke na svoje funkcije
nad dogodki, ki zadevajo šolski pa-1 šolskemu skrbniku neizbežnost ši^ tronat na Repentabru. Šolskemu rokega političnega posega v pro-skrbniku je bilo predvsem prika-1 kleni, zstdo ndčelnb Stališče,' Iti ’2&6bjerha'* ’	' ' --------------
Intervencija sen. Seme za slovensko strok, šolo
Tržaški komunistični senator prof. Paolo Šema je pred kratkim naslo-
Izvršni odbor PSI je včeraj zvečer izrekel svojo brezpogojno solidarnost z industrijskimi delavci, ki stavkajo v obrambo mestnega gospodarstva. Socialistično vodstvo ’e ponovilo obveze, ki so jih javno sprejeli podžupan Lonza ter načelnika socialističnih skupin v občini in deželi Cesare in Dal Mas, da se v najkrajšem času zagotovi ladjedelnici Sv. Marka delo. če zahteve, ki jih vsebuje resolucija leve sredine, katero je izglasoval občinski svet, ne bodo takoj zadovoljivo izpolnjene, bodo socialisti podali ostavko na svoje funkcije. S tem — poudarja vodstvo PSI — hočejo dati socialisti delavskemu razredu in sindikalnim organizacijam mimo vsake demagoške stru-mentalizacije in vsakega formalne-ga, besedičenja, jasno jamstvo popolne politične pripravljenosti za uspeh podvzete akcije.
Izvršni organ PSI je prav tako zavzel stališče do nekaterih trditev v gospodarski konzulti trgovinske zbornice pod predsedstvom inž. Vignuzzija v zvezi s premestitvijo delavcev v Tržič. PSI — poudarja vodstvo — izključuje take premestitve in se sklicuje na obveze, ki so bile sprejete v preteklem oktobru, po katerih lahko pride do premestitev samo na osnovi plačanih dnevnic, vendar pa ne morejo imeti prioritnega značaja, kajti danes gre za to, da se zagotovi nadaljevanje dela v ladjedelnici Sv. Marka
Sestanek, ki ga omenja poročilo izvršnega organa PSI, je bil v sredo.
Med sestankom so med drugim ugotovili, da je v ladjedelnici Sv.
Marka veliko število delavcev, ki naj bi jih zaposlili v Tržiču, obenem pa je bilo do pred kratkim v tržiških ladjedelnicah 400 delavcev odveč. Nekatere so poslali nazaj v Trst, druge pa so poslali v Neapelj ln Genovo. V bližnji pri- škem p hodnosti bo morda nekaj praznih ] jal, da
da se ladjedelnici Sv. Marka čimprej zagotovijo nova naročila, da bodo lahko zaposleni vsi delavci. Glede samega Arzenala niso Izrazili zaskrbljenosti, ker da so o tem pogajanja za nova naročila.
Tajnik sindikata CCdL Fabricci je izjavil, da bo predložil točno dokumentacijo o sedanjem stanju, zato so sklenili, da bodo z razpravo nadaljevali 28. marca. Fabricci je obrazložil stališče omenjene sindikalne organizacije in poudaril, da zavrača vsako premeščanje delavcev Sv. Marka v Tržič ali drugam, da zahteva zagotovitev takojšnjih naročil ladjedelnici, odklanja krčenje ladjevja p. 1. n. in premestitev ladje Colombo. Poleg tega se je treba resno lotiti rešitve vprašanja pristaniškega prometa, ki se je skrajno skrčil, (brez nafte 1,700.000 ton, medtem ko je Koperdosegel že 1.100.000 ton), najti dokončno rešitev za «Navalgiu-liano», Atlas, Salfac in Vetrobel. Posebna študijska skupina mora s sodelovanjem sindikatov proučiti vprašanje novih industrijskih pobud, kakor tudi vprašanje razvoja ter modernizacije čistilnic, preden bi začeli z deli. Glede gradnje suhega doka je Fabricci poudaril, da bo treba pri tem upoštevati sklepe CIPE od lanskega leta.
Pokrajinski tajnik sindikata CISL Marinello je obravnaval vprašanje gradbeništva. Pri tem je pripomnil, da je treba preučitev tega problema dopolniti z anketo o javnih delih in ekonomskih stanovanjih. Opozoril je na nevarnost, ki preti nekaterim Industrijskim podjetjem obutve in stekla, če ne bo v kratkem prišlo do konkretnih ukrepov. Glede delovanja Ustanove za pristanišče je poudaril, da bi skupno z deželo morali proučiti možnost novih izhodišč za rešitev krize v pristaniškem prometu. Marinello Je še de-bo na prihodnji seji po-
mest v Tržiču Spričo tega so tudi j drobneje obrazložil stališče sindi-na seji konzuite poudarili nujnost, I kata CISL,.
Po povratku prof. Petronia iz Rima
Nadaljuje se zasedba filozofske fakultete
Na splošni skupščini študentov filozofske fakultete so včeraj preučili stanje, ki je nastalo po vrnitvi ravnatelja fakultete prof. Petronia iz Rima, kjer se je sestal z ministrom Sullom. Študentje filozofske fakultete so zasedli prostore stare univerze že pred dnevi. V ponedeljek so na skupščini sklenili, da bodo nadaljevali z «delovno» zasedbo vsaj do četrtka, ko bo morala nova skupščina preveriti položaj in sklepati o tem, naj se zasedanje nadaljuje ali ne.
Medtem se je iz Rima vrnil ravnatelj Petronio, ki je študentom poročal o razgovorih. Študentje so namreč zahtevali — in zaprosili prof. Petronia, naj te zahteve oriše prosvetnemu ministru — naj se tržaški leposlovni fakulteti prizna status eksperimentalne fakultete, podobno kot se je to zgodilo v Rimu. Sullo je prof. Petroniu zagotovil svoje zanimanje, obljubil, da bo problem preučil, ni pa dal kakega stvarnega zagotovila, kar je povzročilo med študenti precejšnje negodovanje. Skupščina je zato sklenila (in tokrat je bila večina sorazmerno močnejša v primerjavi z zadnjo skupščino, ko je dobršen del študentov bil proti zasedbi), da se zasedba fakultete nadaljuje.
V prostorih krožka tržaških časnikarjev pa so včeraj nekatere organizacije vseučiliških profesorjev in docentov organizirale shod, na katerem je bilo prisotno precejšnje število študentov. Izglasovali so resolucijo. v kateri med drugim tudi podčrtujejo zahteve po «načelu enake odgovornosti ter samostojnosti za vse, ki se ukvarjajo s poučevanjem in raziskavami, kar se pa da uresničiti samo z uveljavitvijo «edi-nega docenta-raziskovalca« in torej — premostitvijo vsakršne hierarhije, ki je značilna za univerzo danes.«
Zagotoviti se mora tem docentom «full time« (polna zaposlenost na univerzi), kar pomeni predvsem »izključitev zaslužkov zaradi zasebnih dejavnosti, ne pa prepoved iz-veuniverzitetnih dejavnosti, ki bi jim obogatile didaktično in ri iskovalno izkušnjo.«
Žrebanje Enalotio preneseno na ponedeljek
Tiskovni urad ministrstva za finance sporoča, da bo zaradi stavke državnega vodstvenega osebja žrebanje loterije, predvideno kot običajno za soboto, 15. t. m., preneseno na ponedeljek, 17. t. m. ob 16. uri. Zaradi tega bo tudi stava Ena-lotta štev. II preložena na ponedeljek, 17. marca.
Zaradi tega so morali v bolnišnico, poleg De Salvatoreja, ki so ga samo obvezali in bo ozdravel v petih dneh, tudi Alma Pecchiari iz Ul. Corelli 2 (ozdravela bo v 10 dneh) Vogrich Italia iz Ul. Matastasio 11 (ozdravela bo v 15 dneh), Mara Savi iz Ul. Frescobaldd 8 (7 dni) ter Russo Aurelio iz Ul. Vigneti 22 (6 dni).
Coloni o v«steh o fizikalnem centru
Deželni svetovalec KD Sergio Coloni je naslovil na predsednika deželnega odbora Berzantija vprašanje v zvezi z mnenjem, ki ga je objavil neki tednik o «Mednarod-nem centru za teoretsko fiziko«. Gre — je rečeno v vprašanju — za ustanovo, ki jo je dežela podpirala lil jo podpira, ker velja kot Inštrument Izredne važnosti za mednarodno vlogo dežele Furlanije - Julijske krajine ln Trsta. Coloni zato zahteva, da se ugotovi značaj omenjenih vesti in da se takoj odstranijo eventualne negotovosti tudi z neposrednimi posegi ln podporami pobudi, ki predstavlja neobhodno točko za razvoj znanstvene dejavnosti v deželi.
Fašistični znaki in nemščina v Bocnu
Cenjeno uredništvo!
V številki dnevnika «Unita» z dne. 9. t.m. sem na str. 10 prebral med drugim tudi vest iz Bočna, da je bocenski občinski svet z veliko večino glasov izglasoval resolucijo s sklepom, da se odstranijo tisti zunanji znaki, ki še danes pričajo in spominjajo na fašistično dobo». Za resolucijo so glasovali svetovalci KPI, PS1UP, PSI, PRI, KD, SVP, SFP (nemški soc. demokrati) in THP (liberalna struja, ki je izstopila iz SVP), proti pa so glasovali fašisti in en svetovalec KD. List poudarja, da je neki svetovalec KPI med drugim izjavil, da so bili fašistični simboli odstranjeni že leta 1945 v vsej Italiji J azen v Bocnu. Vendar se mi ta trditev ne zdi točna, ker je znano (in P.d. je pred mnogimi leti menda objavil tudi fotografijo), da morajo tržaški visokošolci in drugi mimoidoči še vedno gledati tisti slavni reljef z desne strani vhodnega stopnišča na tržaškem trgu Evropa v stavbo nove univerze, reljef z fašističnim profilom ranj-kega »dučeta» in konju. Pa tudi na prelepem Trgu Unita dTtalia v Trstu ni težko opaziti še marsikateri fašistični simbol, ki čaka na ustrezno resolucijo tržaškega obč. sveta.
Iz tega poročila omenjenega lista sledi tudi, da svetovalci nemške narodnosti govorijo na sejah bocen-skvpa občinskega sveta v nemščini, čeprav je že mnogo let prebivalstvo Bočna v večini italijanske na rodnosti. Nemščina se uporablja tudi v deželnem svetu, toliko bol) pa seveda v bocenskem pokrajin-■ skem svetu, saj so Nemci v pokra jini še vedno v večini. Kdaj bomo smeli slovenski deželni, pokrajinski in občinski svetovalci uporabljati slovenščino v Trstu?
S spoštovanjem
(sledi podpis)
Trst, 10. marca 1969.
Slovenščina na pošli
Spoštovano uredništvo.
Hočem Vam povedati, kaj se mi je pripetilo 11. t.m. na glavni pošti v Trstu. Okrog 9. ure sem stopil k poštnemu okencu št. 25, da bi oddal priporočeno zalepko na tržaški naslov. Kot slovenski pošiljatelj v imenu slovenskega društva slovenskemu naslovniku sem naslov napisal v slovenščini z navedbo mesta «34100 — TRST« Službujoči uradnik je naslov nekaj časa opazoval, nato pa zahteval, naj dodam naslovu «Trieste». Ker sem se temu uprl, je poklical nekega drugega uradnika, verjetno nadrejenega, ki je prav tako zahteval naj napišem ime Trst v italijanščini, ker v nasprotnem primeru zalepke ne sprejmejo. Seveda sem se tej zahtevi ponovno uprl in zalepke nisem oddal, pač pa sem se odpravil v neki drug poštni urad v središču mesta, kjer so zalepko z naslovom, napisanim v slovenščini, brez ugovora sprejeli.
Vprašujem se, ali sta uslužbenca na glavni pošti ravnala po kakšnem uradnem predpisu ali pa povsem svojevoljno? Sicer pa naj gre za prvo ali drugo možnost, v obeh sem bil kot tržaški Slovenec prikrajšan za pravico, da se poslužujem svojega materinega jezika na javnem uradu, kakršen je pošta.
S spoštovanjem	b. b.
Nadzorstvo nad živili in pijačami v februarju
intenzivnega nadzorstva v proizvodnih podjetjih in v skladiščih za prodajo živil in pijač izvajala nadzorstvo predvsem na področju lahko kvarljivih živil in pijač. Tehnično osebje oddelka je v omenjenem mesecu opravilo 37 pregledov v stanovanjih, ki nudijo slabe pogoje za življenje in za katere je izdalo u-strezajoča potrdila.
Pri opravljanju svoje dolžnosti je oddelek opravil skupno 3919 pregledov in vzel v skladiščih in proizvodnih ter prodajalnih prostorih 116 vzorcev živil in pijač, ki so bili poslani v analizo kemijskemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, 79 vzorcev pa zdravniško - mikrografskemu oddelku istega pokrajinskega laboratorija, medtem ko je bil en primerek poslan v analizo vsedržavnemu zavodu za riž.
V februarju so uslužbenci občinskega oddelka za zdravstvo in higieno izdali 24 glob zaradi kršitev krajevnega higienskega pravilnika in predložili 7 prijav sodnim oblastem zaradi kršitev zakonov in odlokov.
Sestanek komunističnih senatorjev z delavci
Danes ob 16. uri bo v mali dvorani Ljudskega doma v Ul. Madon-nina 19 srečanje delegacije komunističnih senatorjev, ki se te dni mudi v naši deželi, z delavci velikih tovarn in pristanišča. V delegaciji so senatorji Gelasio Adamoli, Flavio Bertone, Italo Madreschi in Paolo Šema. Na sestanku bodo obravnavali vprašanja položaja delavcev in njihovega statuta.
Ob 20. uri pa bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina št. 19 zborovanje, na katerem bo senator Adamoli govoril o temi ((Delavske borbe v državi in delo komunistov«. Predsedoval bo sekretar tržaške federacije inž. Antonino Cuffaro.
Občni zbor zavarovalne obrtniške blagajne
V	nedeljo, 16. t. m. ob 10. uri v prvem sklicanju in ob 10.30 ob drugem sklicanju bo v zbornični dvorani v Ul, S. Nicolo 5 občni zbor zavarovalne obrtniške blagajne z naslednjim dnevnim redom:
1. Citanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. predsednikovo poročilo: 3. odobritev obračuna za 1.1968 ; 4. izpopolnitev nadzornega odbora; 5. odobritev proračuna za 1. 1969.
V	primeru zadržanosti lahko čla- prodaja vstopnic, ni pooblastilo za zastopanje s pismenim pooblastilom drugega člana ali svojca, ki pa mora hiti član blagajne.
GLASBENA MATKA - TRST
V nedeljo, 16. t.m. ob 16. uri v Kulturnem domu
KONCERT
ORKESTRA GLASBENE MATICE
Solisti :
NEVA MERLAK - CORRADO - klavir RUDA RAVNIK — harfa ALEKSANDER ZUPANČIČ - violina Dirigent:
OSKAR KJUDER
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna 29 (tel. 29779) ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Drevi ob 18. uri otvoritev
Lojze Spacal v galeriji Torbandena
Lojze Spacal se bo elanes zvečer znova predstavil tržaškim in drugim ljubiteljem likovne umetnosti. V zelo aktivni umetnosti galeriji Torbandena v istoimenski utici, bo ob IS uri odprl osebno razstavo svojih najnovejših del: tapiserij, preprog, Icsilografij in temper.
V priložnostnem prospektu, ki ga je natisnila galerija in ki vključuje tudi umetnikovo grafiko « Lunin mrk na Krasu)), je ponatis ocene iz rimske revije <11 Vantaggio» iz lanskega oktobra, v katerem Giuseppe Sciortino pravi za našega slovenskega slikarja med drugim:
«Lojze Spacal ni le avtentičen umetnik, pač pa pomeni tudi izreden dosežek «jadranske civilizacije)), ki najde svojo mogočno zgodovinsko dokumentacijo v pesnikih, pripovednikih, umetnikih in ljudeh kulture in dejanja»
Gledališča
Verdi
Operna sezona je pred zaključkom in v soboto ob 20.30 bo premiera zadnje opere na sporedu, Puccinijeve «Manon Lescaut« za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah ln balkonih
Dirigent Pietro Argento; v glavnih vlogah nastopajo: sopranistka Gianna Galli (protagonistka), tenorist Giorgio Merighi, baritonist Alberto Rinaldi, basist Maro Pardlni ter še Bruno Sebastian, Vito Susca, Liljana Ziliotto, Franco Taino, Ral-mondo Botteghelli, Eno Mocchiuttii, Enzo Viaro in Claudio Steiner.
Režija Enrlco Fr gerio, scene Franco Zeffirelli, zborovodja Gaetano Ric-citeUl.
Prj blagajni gledališča se nadaljuje
Tudi v letošnjem februarju je nadzorna služba oddelka za zdravstvo in higieno, poleg običajnega
""  .........................................■IU.1,,,,1111  nun,,,mini,   n ul
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Sporočilo Kmetijske zadruge
Urnik avtobusa za izlet v Verono
Kmetijska zadruga iz Trsta sporoča vsem udeležencem izleta na velesejem v Verono, 16. t. m., da bo avtobus odpeljal po naslednjem voznem redu:
odhod s Trga Oberdan ob 5,30 (openski tramvaj); ob 5,35 bo na Trgu Cagni (bar Flavia); ob 5,40 bo v Dolini pred županstvom; ob 5,45 bo v Borštu; ob 5,50 bo na Ključu; ! ob 5,55 bo na Bazoviški cesti pr: gostilni Dodič (za Podlonjer); ob 3,00 bo v Bazovici — pred cerkvijo; ob 6,05 bo v Trebčah- na trgu; ob 6,10 pri hotelu Week-end — Prosek avto cesta.
Odobren zakon o izboljšanju kmetijskih najemninskih pogodb
Za zakon so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, KD, PSI, PRI,
SS in MF; liberalci so glasovali proti, misovci pa so se vzdržali
Avto v avtobus avtobus v zid
Na strmini Ulice Zugnano je včeraj opoldne avto fiat 600, ki ga je vozil 32-letni De Salvatore Claudio iz Ul. Vivaldi, treščil v prednji del avtobusa št. 22, ki je zavil v omenjeno ulico, da bi nadaljeval svojo pot v Campanelle. Avtobus, ki ga je vozil Troian Giovanni iz Ul. Puccini 10, je zaradi ostrega okreta zadel ob obcestni zid in ga podrl. Pri
Deželni svet je včeraj skoraj soglasno odobril zakonski predlog predpisih o kmetijskih pogodbah z mešano najemnino, ki so v rabi v naši deželi. Pravzaprav je šlo za dva podobna zakonska predloga komunistov ter socialistov in demokristjanov, ki so ju v pristojni komisiji spojili in sestavili enotno besedilo. Pobuda je prišla s komunistične strani, saj so svetovalci KPI predložili svoj predlog 26. julija lani, medtem ko so predložili socialisti in demokristjani svojega šele 6. novembra lani V bistvu gre za to, da se dopolni državni zakon št. 756 z dne 15 septembra 1964 o kmetijskih najemninskih pogodbah, tako da se odstrani nazadnjaška oblika tako imenovane mešane najemninske po-godbe, ki velja v Furlaniji in nosi še pečat fevdalnih odnosov. Z odobritvijo združenega zakonskega predloga se odstranijo vsaj najbolj negativne posledice te oblike najemninske pogodbe, hkrati pa se potrjuje avtonomija odločanja dežele v kmetijskih zadevah. Ravno zaradi poudarjanja deželne avtonomi. je s tem zakonskim predlogom je proti njemu glasoval samo liberalec Trauner, medtem ko so svetovalci vseh drugih skupin glasovali zanj razen misovcev, ki so se vzdTžali.
Stvar te vrste pogodb je precej zapletena, ker gre pravzaprav za običaj z zakonsko veljavo samo na področju Furlanije. Vendar je očitno, da pomeni, izglasovanje tega predloga korak naprej za furlanske kmetovalce, saj jih rešuje vsaj ene spone. O združenem zakonskem osnutku je poročal svetovalec Del Gobbo, ki je tudi obrazložil, da so v okviru pristojne komisije ustanovili podkomisijo, ki je proučila oba predloga in ju spojila. Zakon-
tem je več potnikov v avtobusu' ski predlog vsebuje tri člene. Prvi vrglo na tla.	i člen proglaša, v skladu s smotri
državnega zakona št. 756 mešano furlansko najemninsko pogodbo ter podobno pogodbo na Goriškem za netipično pogodbo, zaradi česar se za ti dve vrsti pogodb, kot določa drugi člen, uveljavijo predpisi člena 13 zakona št. 756 z dne 15 septembra 1964. Spričo tega določa člen 3 zakonskega predloga da se morajo uveljavljati za zgo-raj omenjene vrste pogodb v Furlaniji in na Goriškem predpisi, ki urejajo sklepanje najemninskih po-godb z neposrednimi obdelovalci zemlje, in sicer za vse vrste kmetijskih kultur. Stvar je za nepoznavalca zapletena, bistvo novega deželnega zakona pa je v tem, da se najemninske pogodbe izboljšajo in da se omeji izkoriščanje kmetovalcev, kar pomeni korak naprej.
V razpravo o zakonskem predlogu so posegli liberalec Trauner, komunist Moschioni, demokristjan URLI, psiupovec Bettoli, misovec Boschi in demokristjan Virgollni.
Liberalec Trauner je dejal, da nasprotuje zakonskemu predlogu, ker ni v skladu s členom 13 držav nega zakona št. 756, zaradi česar ni dežela pristojna za spreminjanje omenjenih pogodb. Komunist Moschioni je zagovarjal pravico dežele do sprejemanja zakonov v kmetijstvu, saj ni moč takšnih vprašanj, kot so mešane pogodbe, re Sevati z državno zakonodajo, ko pa veljajo samo pri nas. Urli (KD) je dejal, da velja v naši deželi 15.000 mešanih pogodb, ki se nanašajo na 50.000 ha površine, kar zavira razvoj kmetijstva. Ce hočemo razviti kmetijstvo, moramo rešiti najemnike tega neznosnega bremena. Bettoli (PSIUP) je dejal, da liberalci v svojem nasprotovanju zakonskemu predlogu ne Izražajo pravnega, pač pa politično stališče, ker nasprotujejo deželni avtonomiji. Boschi Je napovedal, da se bodo
Teatro Stabile
Ponovitve Shavvovega dela «V za-
misovci pri glasovanju vzdržali. Vir-golim (KD) pa je poudaril, da ja treba končno rešiti vprašanje kmetijskih pogodb sploh tudi ne le z deželnim marveč tudi z novim državnim zakonom. Za morebitno zavrnitev tega deželnega zakona ni nobenih pravnih utemeljitev, ker ta zakon ne spreminja državne za konodaje, pač pa le izjavlja, do so mešane pogodbe, ki jih predvidevajo krajevni običaji pri nas, netipične.
Sledila sta odgovora poročevalca Del Gobba in odbornika za kmetijstvo Comellija. Ta je med drugim --------------
poudaril, da se zakonski predlog' Gina Lolfobrigida in Louis Jordan nekako vceplja na državni zakon, je z njim v skladu in prispeva k njegovemu izvajanju na našem področju. Zato ni ta predlog nikakšen izziv, pač pa le poudarek na deželni avtonomiji.
Sledile so glasovalne izjave, k: so jih podali Caporiacco (MF), Co-ghetto (KPI), Cogo (KD) in Dal Mas (PSI), zatem pa glasovanje
četku« v izvedbi Bocenskega gledališča se v Avditoriju nadaljujejo do vključno nedelje. Začetek današnje predstave ob 20.30. Vstopnice so v prodaji v Galeriji Protti, abonenti imajo 50 odst. popusta.
Nazionale 16.00 «11 matrimonlo per-fetto«. Fran Nossack, Ingrid Back. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattaclelo 16.00 «Brucla ragazzo brucia« Techn color. Prepovedano mladini pod 18 letom
Eden 16.00 »Salamandre«. Technico-lor. Prepovedano mladin pod 18 letom
Fentce 16.00 «La prima volta di Jen-nifer«, Joanne VVoodvvgrd, James Olson. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Rosemarys Baby». Mia Farrovv, John Cassavetes. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom
Ritz 16.00 «Builltt». Steve McQueen, Jacquel ne Bisset. Technicolor
Alabarda 16.30 «Odia : 1 prossimo tuo». CIyde Garner, Nicoletta Macchla-velli. Technicolor.
Moderno 16.00 «Uomlni d'amlanto contro 1’inferrio«. John Wayne. Jim Hutton. Technicolor
Fllodrammatico 16,30 »Silvia e l’a-more«. A. Infanti, S. Ross. Prepovedano mladini pod 18 letom. Technicolor.
Aurora 16.30 «La slgnora nel cemen-to». Frank Sinatra. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14 letom.
Cristallo 21.00 Festival operete. El-vio Calderom, Aurora Banfl, Carlo Rizzo «11 sogno dl u-n valzer«.
Capltol 16,30 «Zum, zum, zum«. Dolores Palumbo, P. De Filippo. L. Tony. Technicolor.
Impero 16.30 «1 giovanl tigri«. Technicolor. Prepovedano mlad ni pod 18. letom.
Vlttorio Veneto 15.30 ((Hlusciranno l nostri eroi a rltrovare 1’amico roi-steriosamente scomparso in Afrlca?« Alberto Sordi, Nino Manfredi Technicolor.
Astra 16.30 «11 coraggio e la sfida«. Technicolor.
Ideale 16.00 «Dio perdona, lo no«. Terence Hill. Frank VVolff. Gina Rovere. Technicolor Abbazia 16.00 «L’atnante Radiana«.
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto. 15. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu
NEIL SIMON
ZARES ČUDEN PAR
komedija v treh dejanji!1
V torek, 18. t. m. ob 20.30 7 Prosvetnem domu na OpčinaJ
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE
v podaiamu gledališkega urn®1'
nika STANETA RAZTRESEM«
V torek. 18. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «Igo Grude111 v Nabrežini
premiera
«BESEDA IVANA CANKARJA’
Nastopata: Mira Sardočeva V* Stane Starešinič Izbor iz Cankarjevih del: Janko Kos
Kostumografija:	Anja Dole*1
čeva
Scena: Demetrij Cej , Glasba: Aleksander VodoPlve Režija: Adrijan R u s t j *
V sredo, 19. t. m. ob 16. JI" v Kulturnem domu — OKOb* SKI ABONMA
Neil Simon
ZARES ČUDEN PAR
komedija v treb dejanjih
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVEC V RICMANJIH
vljudno vabi na
VEČER SLOVENSKIH BALAD IN ROMANC
v podajanju gledališkega urne1' nika STANETA RAZTRESEM11
v soboto, 15. t. m. ob 20 '$■ v prostorih prosvetnega dru štva v Ricmanjih.
PEVSKI
priredi t
ZBOR IZ
soboto, 15
REP^A
marca
PREŠERNOVO PROSLAVO
z naslednjim sporedom: ob 20. uri v galeriji Kra^K hiše otvoritev razstave PosV . čene spominu Srečka Kumari8’ ob 20.30 kulturni spored v dv« rani gostilne Križman.
Ob tej priložnosti bomo P° Imenovali naš zbor po Sreč« Kumarju.
Vljudno vabljeni!
Včeraj ■ danes
Darovi in prispevki
Ob 6. obletnici smrti nepozabnega moža Avguština Cebrona daruje hčerka Ema z družino 3000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Edka Križniča darujeta Klara tn Avgust Kralj iz Trebč 1000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje družina Carli iz Trebč 173, 500 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Alojzije Gruden-Pertot darujeta Aljoša in Mitja Logar 10.000 lir za SD Sokol.
V	poočastitev spomina pok. Lazarja Kocjančiča daruje D. Blaževič 2000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina očeta gospe Oblak daruje družina Stanko Bole 5000 lir za Dijaško matico.
ROJSTVA, SMRTI IN P
Dne 13. marca 1969 se je v Letj. rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 r.
UMRLI SO: 48-letni Volveno dani	88-letna Emma	Semič, ,(tni
Giustiha Erbist' vd. Sambo. " ’ ^& Antonio Mauro, 70-letna MarIf uig'8 resec vd Cocevari, 78-letna jf ga-Lazat v 1 Flego, 75-letni NicoJ j9, talano, 63-1« tn a Menotti per‘, ’ ci * letni	Luigi	Bertolotti, 77-letm	gj.
vanni	Žaro,	68-letn'	Francesc?	gj.
sin, 71-letni	Ruggero	Pascolih1'
letna Stefania Legovich vd. ° ni. 74-letn! Osvaldo Contin.
Športno društvo Polet priredi v nedeljo, 23. marca, avtobusni izlet v Planico. Odhod z Opčin ob 6.15 Vpisovanje v trgovini s čevlji Mar-čela Malalana na Proseški ulic1..
Ljudska prosveta
SPD algo Gruden* . Nabrežina prt
redi v soboto, 15. t,m. ob 20.30 v društveni dvorani nastop gojencev šole Glasbene matice (solisti in mali godalni orkester).
DNEVNA SLUŽBA LEKABM (od 13. do 16. ure) AiVl, AlFEsculap.o, Ul Koma 15- ‘	4.
Al Camello, Viale XX SettemDr 4j, Alla Maddalena, Ul. deli ’lstri	j.
Dr Codermatz, Ul Tor S. °ie NOČNA SLUŽBA LEKAKM
(od 19.30 do »30) f\v Busollrr, Ul. P Kevoltella 4l'prer zul-Cigriola, Korzo Italija '4-„Lll dini. Ul. T Veselilo 24 Serrav Trg Cavana l
SOŽALJE	jjjj.
BANCA Dl CREDITO »I TJV STE - TRŽAŠKA KREDITNA «’ „ CA izraža globoko sožalje sV<L,j|tU soustanovitelju in podpredse. g. dr. Stanku Oblaku in njegovl '\$-štovani družini ob smrti .0,o<)O zarja Kocjančiča ter daruje lir Dijaški matici v počastite kojnikovega spomina
Sporočamo žalostno vest, da nas je za večino zapustil h0® dragi mož, oče in nono
FRANC BIZIN
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16. uri iz hiše losti na domače pokopališče.
žalujoči:	žena, hči z druži«:
brata, sestri in drugi sorodni«
Sv. Križ, Trst, Buenos Aires, 14. marca 1969	^
PRIMORSKI DNEVNIK
PLODNI DNEVI FINANČNIH STHAŽN1KOV
V dveh avtomobilih na Pesku odkrili skoraj 100 kg mesa
Gre za dva jugoslovanska državljana z Reke: eden je plačal glolto. drugemu pa so zaplenili avto - Vtihotapljen tobak na griki ladji in pri Grljanu
Finančni stražniki so te dni imeli irecej dela. Na obmejnem bloku uri Pesku so zaplenili večjo koli-iino mesa, medtem ko so v pristanišču in pri Grljanu zaplenili vtihotapljen tobak.
V prvem primeru, na obmejnem prehodu pri Pesku, se je stvar odvila tako: te dni je osebje italijanske carine stavkalo in to so verjetno zvedeli tudi tisti, ki se preživljajo s prevažanjem svežega mesa iz Jugoslavije v Italijo, med temi Miloš Nenadič in Felice Metejevič z Reke, ki sta naložila v svoja avtomobila (oba vrste «volkswagen->) skoraj stot svežega mesa. Zadnji sedež v avtomobilu se da z lahkoto dvigniti in pod njim je manjši prostor, kjer je običajno baterija, če se baterija nekoliko odmakne je prostor takoj večji in se da vanj stlačiti še precej blaga. Tako sta itorila Rečana, ki sta v prvi avto ‘krila 48, v drugi pa 45 kilogramov svežega mesa.
Na obmejnem prehodu pri Pesku Pa ju je čakalo bridko presenečenje. Ko sta odpravila formalnosti pri okencu, se je avtomobilu približal finančni stražnik in velel Ne-nadiču, naj izstopi iz avtomobila.
Finančni stražnik je nekaj časa sti kal po avtomobilu, nato pa zahteval od voznika, naj dvigne sedež pri čemer je seveda odkril skrito meso. Meso je stražnik zaplenil, voznika pa pozval, naj ostane na obmejnem prehodu na razpolago obmejnim carinskim oblastem. Takoj za njim je bil drugi «volkswa-gen», v katerem je bil Metejevič. Stražniku, ki je ravnokar odkril meso v prvem avtu, se je vedenje voznika zdelo nekoliko čudno. Obhajala ga je vidna zadrega, ki pa se je kmalu sprevrgla v tihi obup, ko je stražnik dvignil sedež in ugotovil, da je tudi v njegovem avtu velika količina mesa.
Ker sta Nenadič in Metejevič jugoslovanska, torej tuja državljana, morata carinskim oblastem plačati visoko globo. V nasprotnem primeru imajo obmejni stražniki pravico tihotapca aretirati. Metejevič je pri-sebi imel — poleg zaplenjenega mesa — tudi večjo količino denarja in svoj «dolg» poravnal, medtem ko ga Nenadič ni imel, zaradi česar so mu zaplenili avto. Meteje-viču avto niso zaplenili, ker ni bil njegov.
V pristanišču pa je skupina fi-
.......................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Mimogrede izrečena kletvico, povod za hud pretep na cesti
Razpravo so preložili, ker bodo dva udeleženca pretepa morali pregledati zdravniki
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Ligabue, tožilec Ballarini, zapisnikar Ciccarelli) se Je začela kazenska obravnava proti 57-letnemu Vivianiju Brečeviču JZ Labina, njegovemu 1'9-letnemu kihu Fefrucciu. 33-letnemu Giuseppeji! Kaučiču iz Ul. Monteverdi ler •u-letnemu Rosariu Kaučiču iz Ul. C. Dell’Acqua.
Vsi štirje so obtoženi, da so sodelovali pri pretepu, do katerega Je prišlo 6. novembra lani. ■
Na zaslišanju na policiji je Vičani Brečevič izjavil, da je tedaj «vel že dva meseca v našem mestu, kamor je prišel z rednim jugoslovanskim potnim listom, ter se Je po zakonskih predpisih prijavil ha tržaški kvesturi, ki mu je izdala dovoljenje za začasno bivanje. Živel pa je pri svoji hčerki Branji, ki stalno živi v Trstu v Ul. Molino a Vento 21.
Tisti veder je nekaj pred 20. uro sel na avtobusno postajo, ker je Pričakoval ženo, ki bi morala' -po dogovoru prav tisti dan dopotovati v Trst. Čakal pa jo je zaman ter se je zato malo pozneje podal v Ul. Foschiatti, kjer je prebil: dve Pri v nekem baru. Nato je šel v Ul. Corridoni, kjer stanuje njegova mati, Tam je srečal svojega sina Ferruccia, ki je prav tako začasno živel v Trstu pri' sestri Branki. Ko sta oče in sin šla po poti Proti Ul. Molino a Vento, sta se skregala v zvezi z raznimi družinskimi zadevami (predvsem je slo za vprašanje, zakaj mati, ozirn-haa žena ni dopotovala v Trst). Na križišču Ul. del Bošco je oče izustil v hrvaščini znano hrvaško kletvino, na katero pa sin ni reagiral, "rav v tistem trenutku pa se je. Pripeljal mimo neki avto iz katerega sta izstopila dva moška (šlo ■le za Kaučiča), ki sta menda menila (to je trdil Bečevič) da J® kletvica veljala njima. Nastal Je pretep pri katerem so bili vsi štirje moški ranjeni. Viviani Bre-eevič je menda pri pretepu zlo-rnil tudi svoj dežnik. Pozneje je Izjavil, da se ne spominja, če je koga udaril z dežnikom po glavi.
Oče in sin sta se potem napotila proti Ul. S. Vito, kjer sta hotela obiskati še drugega sina, bziroma brata, katerega pa nista hašla doma. Zato sta se vrnila proti Sv. Jakobu, kjer so ju zasačili Policisti.
Včeraj so kazenski sodniki sklenili, na zahtevo obrambe obtoženih Kaučičev, da prizadeta preišče ■Sodnijska zdravniška komisija, kateri so zaupali nalogo, da Ugotn-vi, kakšne telesne poškodbe sta bloška dobila pri pretepu.
Obravnavo so odložili.
* * *
Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec ”ranzot, zapisnikar M. Riatel) so se morali zagovarjati 38-letnf Adel-chi Barattin iz Trsta, Ul. S. Ana-?tasio 6, Luciano Rocco star 26 let J* Ul. S. Maurizio 5 ter 27-letm Claudio Lomintelli iz Ul Ponda-tes 5.
, Na obravnavi prve stopnje, ki je Pila 21. junija lani v Gorici, so se biorali obtoženci zagovarjati, ker te se stepli na javnem prostoru tedaj pa sta bila prisotna samo Prva dva obtoženca, ker je Lomintelli zginil brez sledu.
Do pretepa je prišlo na Tržaški
nančnih stražnikov stopila na grško ladjo «Ilona». ki je zasidrana pred skladiščem št. 14. Predhodno so — seveda — obvestili o tem grški konzulat. Na ladji so, spretno skrite v kabinah nekaterih ladijskih častnikov, našli večjo količino zavojčkov tobaka znamke «Marlboro» za skupno tezo 26 kilogramov. Tobak so stražniki zaplenil}, sodnim oblastem pa prijavili kapitana ladje, Evage-rosa Savasa in I. ter II. ladijskega častnika Tsungasa Anagirosa ter De Mirisa Epriatiosa.
Skoraj 20 kilogramov tobaka pa so finančni stražniki zaplenili prejšnjo noč v Grljanu nedaleč od bara aTenda rossa«. Tobak je v večjem zaboju odvrgla posadka motornega čolna, ki je izginila v temi, ko so se pojavili stražniki. Tistega, ki bi moral tobak sprejeti, niso videli. Opazili so pa ustavljen avto vrste fiat 1800 v katerem je bila neka oseba, ki so jo stražniki priprli ter uvedli O njej preiskavo.
PO ZAKONU ZA PASIVNA GORSKA PODROČJA
OB ZAKLJUČKU RAZSTAVE NEDEUKA PECANCA
sodišče (je spoznalo vse tri za krive ter jih je obsodilo vsakega na 3 mesece zapora.
Proti razsodbi se je pritožil samo Barattin. Prizivni sodniki so deloma, spremenili- prvotno razsodbo, in- sicer v- smislu, da sb priznali vsem obtožencem pravico do pomilostitve zaporne kazni.
Delo deželnih komisij
Včeraj se je sestala druga deželna komisija za kmetijstvo in j« odobrila zakonski osnutek, ki spo- ' polnjuje deželni zakon o ukrepih za razvoj žlahtnih kultur Seje se je udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo Comelli. Poročilo o osnutku je podal svetovalec De Biasio in dejal, da namerava dežela podpreti tudi pobude za gojitev tobaka. V razpravi so spregovorili svetovalci Bettoli (PSIUP), Bianchini (KD), Boschi (MSI) Co-cianni (KD), Cogo (KD), Daf‘Mas (PSI), Del Gobbo (KD.) -in-Moschio. ni (KPI). Pri glasovanju so se vzdržali svetovalci KPI in PSIUP.
Včeraj popoldne se je''seStala tudi četrta komisija za industrijo trgovino in obrt in je začela razpravljati o zakonskem osnutku za spopolnitev zakona o gradnji in frastruktur v industrijske namene. Seje se je udeležil tudi odbornik za industrijo Dulci. Zakonski osnutek sta orisala poročevalec, Gmaldi in OdbOrnjk Dulci. V razpravo so posegli svetovalci Pittoni (PSI). Zorzenon (KPI), Bianchini, Colom, de Rinaldini in Zorzenon (KPI, Berto li (PLI) in Di Caporiacco (MF). Komisija se bo zpet sestala prihodnjih četrtek.
Koncertna sezona v gledališču «Verdi»
Med avtorji na sporedu tudi Pavle Merku
Na tiskovni konferenci v gledališču «Verdi» je bil včeraj objavljen spored pomladanske simfonične sezone 1969. Sezona se prične s prvim koncertom v soboto, 29. marca in se konča z 12. koncertom 30. maja. V repertoarju prevladujejo še vedno < stari mojstri: Beethoven (s štirimi deli), nato VJagner in Čajkovski (vsak s tremi deli), potem Brahms, Schumann, Liszt, Ravel, Strauss in še Šostakovič med avtorji z dvema deloma. Med avtorji, katerih dela bodo v sezoni po enkrat na sporedu, naj na pr vem mestu omenimo našega prof. Pavla Merkuja. Njegov Koncert za Klarinet in orkester bo na sporedu 23. maja Klarinet solo bo igral Giorgio Brezigar. Drugi domači avtor )e Viozzi, katerega Koncert zn violončelo, klavir in orkester je na sporedu 6. maja. Kot solista bo sta nastopila Ornella Santoliquido (pianistka) in Massimo Amfithca-troff (čelo). Viozzijevo delo bo v Trsiu prvič izvajano. Novost za Trst bo prav tako Koncert otroštva Prosperija, nadalje obe deli Šostakoviča, Sčedrina, Čajkovskega l simfonija, Mala nočna glasba Dalla-piccole, Brucknerjeva V. simfonija. Hazonova Baletna suita. Razen vseli teh omenjenih avtorjev so na sporedu še Mozart, Berlioz, Ghedmi. Mahler, Kodalg, Rahmaninov, Schubert, Haydn in Debussg.
Med dirigenti so to pot razen treh sami tujci. Luigi Toffolo bo dirigiral na - -prvem koncertu (Brahmsov NefHški reguiem za sole, zbor m orkester), Piero Belit,-gi na tretjem in Riccardo Muli na šestem. Ostali dirigentje pa so. Paul Parati, Peter 'Maag, Juri Simonov, Eliahu Inbal, Laszlo Samo-gyi, Hans Hierster, Otto Gerdes, Ernest Bour in Thomas Scippers. Kot solisti pa bodo nastopili poleg že omenjenih: pianisti Av.na-maria Cigoli, Maurizio Pollini. Gi-no Gorini in Maureen Jones, čelist Wolfgang Boettcher, violinista Sal-vatore Accardo in Masuko Usiiioda, kot pevci pa Eugenia Moldoveanv, in Dionise Konga (pri Nemškem reguiemu) ter Anne Lou VJickoff, Bianca Rosa Zanibelli, Erman.no Lorenzi in Justino Diaz (pri Beethovnovi IX. simfoniji).
1,2 milijarde lir naj bi znašala N‘'v<’s"j*ki,.:likar "Tj;1"1
v v	/	_	#	gorisko likovno publiko
pomoč steverjanskemu gospodarstvu
Na županstvu so strokovnjakom deželne uprave predočili nekatere najnujnejše ukrepe - Načrt je seveda dolgoročen za več let
lliiiiiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milili tiiiiuiiiii m n miiii m Hlinili im i mi iiriiiiiiiiiiiiDtmn li li mm
ŽENSKA ŽRTEV NESRAMNE GOLJUFIJE
Naivno je podpisala menice posojila pa ni nikoli dobila
Goljufivi trgovski potnik in namišljeni odvetnik, ki je hotel izterjati denar, prijavljena sodišču
testi
Zaradi goljufije se bosta morala zagovarjati pred sodnikom 42-letni trgovski potnik Giuseppe Vecchietti iz S. Angelo Lodigiano in njegov pajdaš Letterio Cardile, ki so ga agenti letečega oddelka prijavili tudi zaradi izkoriščanja naslova, do katerega ni imel pravice.
Oba sta namreč lani ogoljufala lastnico likarne, Marino Mocibob iz Ul. Cattedrale 9.
Vecchietti je večkrat zahajal k ženski in ji ponujal svoje blago. Imel je tudi nekaj uspeha, saj ,ie ženska pri njem večkrat kupila perilo in podpisala v plačilo menice, ki jih je redno plačevala.
Moški je opazil, da se ženska — v svoji naivnosti — ne zaveda pomena in važnosti menice in je to nekega dne izkoristil. Bilo je lani. Zenska mu je bila potožila, da potrebuje nekaj denarja, ker bi bila morala obnoviti stroje v svojem obratu. Vecchietti je pokazal za to še precejšnje zanimanje. Obljubil , ji je, da bo poprosil pri podjetju, Gorici. Goriško kazensko' za katerega prodaja blago, za po-
Mlade ljudi živo zanimajo vprašanja o vesolju, o zgradbi zemlje, o rastlinah in živalih, o človeku. Naši šolski mladini odgovarjata na vsa ta vprašanja bogato ilustrirani knjigi
MITCHELL WIL S O N
ČLOVEŠKO TELO
BERTilA M. PARKER
ZAKLADNICA NARAVE
Idealno dopolnilo k vašim šolskim knjigam!
i \
ttiailui Itniigafaa
TRSI Dl. sv. Frančiška 20, tel. 61.792
sojilo. Seveda mora biti posojilo zajamčeno, za kar je prosil žensko, naj podpiše nekaj «belih» menic. Podpis je bil res veljaven, ni pa navedel zneska, češ, da se jih itak ne bo nikoli poslužil in da so zgolj formalnega značaja.
Nekaj pozneje je ženski povedal, da mu je podjetje posojilo odbilo, a da misli da se da ta sklep tudi spremeniti. Le nekaj menic naj še podpiše in vse bo v redu. Zenska je tudi tokrat, v svoji veliki naivnosti, podpisala vse. Od tistega dne Vecchiettija ni videla več, pač pa se je v njeni trgovini pojavil Car-dilej ki se je predstavil za odvetnika podjetja. Zahteval je plačilo menic, za skupno vrednost poldrugega milijona lir. V nasprotnem primeru bo proti podjetju gospe Mocibob uvedel stečajni postopek. Ženska se je tedaj nekoliko streznila in 10. februarja letos prijavila vso zadevo tržaškemu letečemu oddelku. Agenti so najprej zaslišali «odvetnika», ki je zatrjeval da ni nikoli uporabljal tega naslova. Kasneje pa so prišli na sled tudi Vec-chiettiju, ki je po daljšem zaslišanju priznal krivdo.
ESA se pripravlja na razstavo obrti v Firencah
Deželna ustanova za razvoj obrti (ESA) se bo tudi letos udeležila mednarodne razstave obrti v Firencah. Komisija za programe ESA je z odobritvijo upravnega sveta sklenila, da bodo letos razstavili v Firencah izdelke iz kovanega železa. Gre za novo metodo, da se bodo deželni obrtni izdelki bolj odražali od svoje okolice. Doslep so namreč razstavljali celo vrsto izdelkov, tako da so prišli posamezni predmeti le slabo do izraza. Zato bodo odslej dajali leto za letom poudarka izdelkom iz kovanega železa in iz lesa, nadalje mozaiku itd.
ESA se je že lotila dela za pripravo malega pavoljoaa, v katerem bodo prikazali najboljše železne izdelke, vštevši izveske, pri čemer bo tudi poskrbela za izdatno reklamo in propagando za deželno proizvodnjo te zvrsti obrti.
Prejšnji teden so bili na obisku na županstvu v števerjanu strokovnjaki deželnega odborništva za kmetijstvo iz Trsta. Med njimi naj omenimo dr. Ouerinija, ravnatelja deželnega oddelka za gozdove dr. Cragnolinija, strokovnjaka za gorsko gospodarstvo dr. Giorginija, ki so mu poverjena gorska izboljše-valna dela, dalje, je bil v delegaciji dr. Della Rosa nadzornik za gozdove na Goriškem ter pokrajinski odbornik za kmetijstvo Vezli.
Z županom, tajnikom, nekaterimi občinskimi odborniki in drugimi predstavniki so se pogovorili o najvažnejših problemih in potrebah šte-verjanskega področja s posebnim ozirom na pomoč, ki bi jo lahko prejeli v okviru zakona za pasivna gorska področja, v katero spada tudi števerjanska občina.
Na osnovi zakona za gorska področja naj bi potrošili za števerjan-sko področje okrog 1,2 milijardi v več letih. Na sestanku so proučili predvsem tisti del programa, ki bi prišel v poštev za posege v teku letošnjega leta. Predvsem mislijo posvetiti pozornost pomoči zasebnemu sektorju ln dati potrebna navodila kmetom, da bi lahko izvedli nekatere izboljšave na svojih hišah, gospodarskih poslopjih, zemljišču in podobno, kjer bi lahko prejeli predvideno državno podporo, ki gre do približno 95 odst. celotne investicije.
Občinski predstavniki so navedli nekatera nujnejša dela, ki bi prišla v poštev in ki so nujno potrebna za takojšnjo izvedbo. Prav bi bilo, da bi sedaj občinska uprava seznanila občane z vsemi ugodnostmi In olajšavami, ki jih lahko dosežejo pri delih za izboljšanje svojega gospodarstva. Saj je zadnji čas, da tudi naši kmetje izkoristijo za modernizacijo In napredek svojega kmetijskega gospodarstva vse tiste možnosti, ki jim jih nudijo nekateri državni in deželni zakoni.
vah, ki se tičejo blagajne in njenega delovanja.
Odbor priporoča vsem kmetom zavarovancem naj pridejo na obč- i ni zbor, ker je to v njihovem interesu, da se seznanijo s poslovanjem ustanove.
Prometni tečaj za šolarje v Gorici
Občinska uprava v Gorici bo skupaj z avtomobilskim klubom tudi letos organizirala prometni tečaj za učence 3., 4. in 5. razreda osnovnih šol v Gorici. Vpisovanje so zaključili 28. februarja ter se
je število vpisanih v primerjavi z lanskim letom zvišalo, saj bo sodelovalo 342 učencev iz 26 razredov.
Tekmovalci bodo imeli izpit iz teorije glede cestnega prometa in tisti, ki bodo dosegli poprečno oceno 8/10 bodo pripuščerti še k praktičnim izpitom, ki bodo na Trgu Battisti, kjer bo občinska uprava uredila «šolski park* z vsemi predpisanimi prometnimi znaki.
Za nagrado zmagovalcem je določenih 15 koles, pokal, značke in kolajne. Nagrade je prispevala občinska uprava, razne ustanove in združenja. Predvidevajo, da se bodo vršili izpiti v prvi polovici maja, točen datum pa bo objavljen kdaj pozneje.
Jutri zadnji dan razstave v goriski Pro loco
Od 1. do 15. marca je razstavljal v Gorici, v razstavnem prostoru «Pro loca» novogoriški akad. slikar Nedeljko Pečanac. Razstavljal je grafike in i keramiko in to uspešno. kar najbolj dokazuje izreden obisk gorišlce likovne publike. Posebej je razveseljivo, da je bilo med njo tudi mnogo mladine. Če skušamo ob zaključku rdzstave o-ceniti njen odziv med ljudmi, lahko kratko zapišemo: uspešno.
Slikarju Pečanci je 31 let. Rodil se je v bosanskem Drvarju, toda na selil in že povsem udomačil se je v Novi Gorici. Tam službuje kot profesor likovne vzgoje. Tudi v svojem pedagoškem delu na solkanski osemletki je zelo aktiven. S svojimi učenci prireja ob zaključku vsakega šolskega leta razstavo najbolj uspelih likovnih del. Skupaj pripravljajo tudi izdajo posebne mape otroške grafike. Kot likovni peda-
•ia>iiiiiiiiiiiiiaiiiiiMiiiMiiiiiiiMiiMiiii«MiMiiiiiaiiMii«itii nuni umi iiiiiaiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiNiiiiiiiHitiiniinimiiiiiiMiiiiimiiiiimiiiiiiiiiuHiiiiiiMiiiiiiiimi
OKRAJNO S0DISCE V GORICI
Obsojen goriški trgovec zaradi črne gradnje paviljona v Standrežu
Mladenič iz Doberdoba obsojen zaradi pokvarjene prepustnice S komaj kupljenim avtom se je vozil brez vozniškega dovoljenja
Razkol v Vidmu v «Furlanskcm gibanjih
«Movimento Friuli« je skupina, ki se je lapi predstavila na deželnih volitvah in ki je. Izkoriščajoč dejstvo, da niso socialisti predsta-vilr^VoJČ*liSte V 'vUremskem okrožju, dobila tri deželne svetovalce. Do tega uspeha je precej pripomoglo aktivno sodelovanje furlanskih študentov, ki so bili voditelji gibanja za decentralizacijo tržaške univerze; nekatere fakultete naj bi imele svoj sedež v Vidmu.
Furlansko gibanje izdaja tudi svoj časopis in je v zadnjem času razvilo tudi na terenu precejšnjo dejavnost, ki ni tako znana širši javnosti, ker jo videmski tisk bojkotira. V gibanju pa je prišlo do razkola, ker sta dva voditelja mlade skupine poslala pred nekaj dnevi voditelju gibanja, Inž. Schlaviju, dolgo pismo v katerem obdolžujeta, da sc je gibanje spremenilo v osebno orožje treh deželnih svetovalcev, ki ne trpijo kritike. Mladi trdijo dalje, da je gibanje desničarsko pobarvano, da se ne zanima za socialna vprašanja.
Disidenta sta dr. Sandro Comini in akademik Luciano Damianl, oba člana Izvršnega odbora Furlanskega gibanja. Dr. Comini je bil med najvidnejšimi osebnostmi gibanja ln je na nedavnih deželnih volitvah dobil 1737 preferenčnih glasov; s tem je prvi od neizvoljenih na listi Furlanskega gibanja.
Dočim je videmsko časopisje doslej precej molčalo o dejavnosti Furlanskega gibanja, je ob tem primeru razkola dalo precej svojega prostora objavi pisma dveh mladinskih voditeljev. Kam bo pripeljal razkol? Bosla dva mlada voditelja ustanovila kako sorodno gibanje ali se bosta pridružila kaki drugi stranki? Ne smemo pozabiti, da so v Furlaniji to jesen na programu občinske in pokrajinske volitve in da so vse stranke žc v predvolilni dejavnosti
Iz tržiške bolnišnice
V ladjedelnici v Tržiču se je včeraj ponesrečil 30-letni Gino Brumat iz Ogleja, ki je podstavil po nesreči roko pod težko železno ploščo. V bolnišnici so mu ugotovili zlom kazalca in sredinca na roki ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Za 10 dni so pridržali na zdravljenju Federica Vindcija iz Ronk, ki se je pri padcu po stopnicah na domu ranil na obrazu.
Žrtev prometne nesreče pa Je bila Teresa Cosetta por. Sandrin, 36 let iz Fiumicella, ki se Je peljala s kolesom z dela proti domu, pa jo je podrl neki avto. V bolnišnici so ji ugotovili poškodbe v križu in desnem boku ter so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Občni zbor kmečke blagajne v Sovodnjah
V nedeljo, 16. marca ob 11. uri bc v dvorani občinskega sveta na županstvu v Sovodnjah občni zbor članov občinske kmečke bolniške blagajpe.
Odborniki bodo ob tej priliki dali poročilo o delu blagajne v lanskem letu. Pri slučajnostih pa se bodo pomenili o vseh drugih zade
Zaradi okvare prepustnice sc je moral ..pred okrajnim sodnikom v Gorici zagovarjati vč.raj 24-letni Aldo Ferletti iz Doberdoba Tržaška ccsla 32. V obtožnici je navedeno, da so ga dne 19. maja lani policisti ustavili na mejnem prebodu pri Rdeči hiši in pri pregledu pr pust-nice ugotovili, da sta manjkali iz nje dve strani. Zato so ga prijavili sodišču pod obtožbo, da je nalašč iztrgal Ust z namenom, da bi lahko šel več kot štirikrat v enem mesecu s prepustnico čez mejo. Ferletti se je izgovoril, da si ne ve razložili, kako je zmanjkal list iz knjižice in odločno zanikal, da bi ga sam iztrgal. Ker pa je vsak imetnik prepustnice dolžan , da pregleda knjižico če je v redu ln je zanjo tudi odgovoren, ga je sodnik obsodil na 2 meseca in 20 dni zapora ln plačilo sodnih stroškov. Odredil je tudi ^zaplembo prepustnice. Kazen pa je pogVjna lri je ne bodo vpisali v kazenski Ust. Branil ga je uradno odv. Mapo.
Zaradi črne gradnje je moral pred sodnika goriški trgovec Alfonz Cossl Iz Gorice, Korzo Italia 247, ln z njim še 33-letni mehanik Lu-cio Dolso iz Fagagne pri Vidmu, ter 46-letni Pielro Llzzl iz Vidma, Ul. Muratti 19.
Cossl je naročil gradnjo neke železne konstrukcije v Ul. Trivigna-no v Standrežu, ki mu je služila
za spravo industrijskega lesa. Kon- naložila globo. Povedal je nadalje, trolnl organi pa so dne 2. fgbrUar- da je kupil avto fiat 1500 le nekaj
ja lani ugotovili, da za to gradnjo ni imel predpisanega dovoljenja občinskega -tehničnega urada. Za,to so prijavili sodjšču njega in oba soobtoženca od katerih je Dolso izdelal konstrukcijo v svoji delavnici, Lizzi pa jo je postavil na mestu v Ul. Trivignano po naročilu Cossija. Ta se je pri razpravi izgovoril, da je že postavil na tistem m.stu dva taka paviljona, za katere j-e imel v redu dovoljenje in zato je mislil, da je veljavno tudi za dodatno zgradbo. Dolso je izjavil, da je on samo izvršil naročilo v svoji delavnici,. Lizzi pa da je postavil prav tako po naročilu Cos- , Krasu so se razširile govorice o na-
dni prej v Vidmu in je bil z njim tudi njegov prijatelj Walter Di Biag-glo. Ker pa je policija vztrajala pri svoji trditvi, da, je vozil avto, ga jt sodnik obsodil kot zgoraj navedeno. Branil ga je odv. Mayo.
Drž. tožilca dr. Primosig in Obiz-zi, sodnik dr. Laudisio, zapisnikar-ka Magda Massi.
Špekulacije z nakupi zemlje na Krasu?
V nekaterih krajih na goriškem
sija zgradbo poleg že obstoječih
Na osnovi teh izjav sodnik ob-.sadU..Cossija .na. pet dpi..,ar^sta, 70 tisoč Ur globe in plačilo sodnih stroškov. Ostala dva pa je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Cossi-ja je zagovarjal odv. Mayo, ostala dva na odv. Giofe iz Vidma.
Sodnik je obsodil tudi 25-letnega Marka Visintlna iz Gorice Ul. Co-lonibo 3/A na štiri mesece aresta, 20 tisoč lir globe, in plačilo sodnih stroškov na osnovi prijave policije, ki ga je dne 1. oktobra lani presenetila, da je šofiral avto ne da bi imel vozno dovoljenje.
Visintin se je izgovoril, da je bil avto ustavljen, ko mu je policija
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiMiiiHHimiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiHiiii
PROF. SITAR IZ NOVI; GORICE
Predavanje o Benetkah in njihovi bodočnosti
Nocoj oh 20.30 v klubu S. Gregorčič v Gorici
Danes zvečer ob 20.30 bo v dvorani kluba «Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu predavanje o temi «Benetke jutri*, ki ga bo imel umetnostni zgodovinar in novinar prof. Sandi Sitar.
Predavanje je tembolj aktualno, kajti prav v torek, je bila v rimskem senatu obširna debata o bodočnosti Benetk, ki so jo sprožile številne interpelacije parlamentarcev. To je posledica obširne akcije v obrambo edinstvenega mesta na svetu, ki jo je sprožil beneški dnevnik «11 Gazzettino«.
Benetke se praznijo. Prebivalstvo se seli na kopno, podjetja prav tako gradi nove stavbe v Mestrah. Zapuščene hiše samevajo in nikogar ni več, da bi za njih vzdrževanje skrbel. Na drugi strani pa grozi Benetkam druga nevarnost: prodiranje voda Jadranskega morja.
Glasovi v obrambo Benetk so dosegli svoj prvi uspeh. Dve veliki podjetji, eno privatno, drugo državno, in sicer Olivetti in RAI-TV sta kupili dve starinski palači v teni meslu ter ju mislita obnoviti ln nastaniti v njih študijske centre. Zgledi vlečejo ln govor je že, da jim bodo tudi druga podjetja in ustanove sledile, seveda če bo država priskočila na pomoč z raznimi davčnimi olajšavami. S svoje strani pa je vlada že nakazala znatna sredstva, s katerimi bi morali ubraniti mesto od morske nevarnosti. Napovedana je gradnja kanalov, o-brambnih zidov in drugih naprav, ki bodo tej obrambi služile. Seveda bo treba s tem v zvezi premagati počasnost rimske birokracije.
Hoteli smo pred nocojšnjim predavanjem osvetliti najnovejše vesti o problemu Benetk. Zaradi tega smo prepričani, da bo nocojšnja tema zanimala velik krog goriškth poslušalcev.
Predvajanje slovenskega filma «Lucija»
Po uspelih predvajanjih slovenskega filma «Ludja» po raznih prosvetnih društvih na Goriškem, pridejo jutri, v soboto na vrsto v Ste-verjanu, kjer bo tako predavanje v
društvu «Briški grič«; v ponedeljek, 17. t. m. bodo film predvajali v društvu «Kras» na Poljanah ter v četrtek, 20. t. m. v prosvetnem društvu «Jezero» v Doberdobu.
Brazilski film «Puške» v cineforumu v Gorici
V okviru Cineforuma so predvajali v sredo zvečer v dvorani «Ste/(e Mattutine» brazilski film tPuške» (Os fuzis), delo režiserja A. Guerre.
Film — iz leta 1963 — prikazuje bedne razmere, ki še dandanes vladajo v Braziliji iti Južni Ameriki. Revščina in splošna zaostalost, pojmovani kol naravna posledica zatirjevalne politike gospodarjev, pa predstavljata vzrok verskih izgredov in nemoči ljudstva, da bi se uprlo zoper nečloveške razmere. Puške, ki so v rokah vojakov, edine jamčijo mir in obenem simbolič no predstavljajo izhod v svobodo. Do tu vodilna nit filma.
Guerrove «Puške» so torej očitna obtožba brazilske politike, vendar tako prebrisano in umerjeno spredena, da doseže svoj cilj z vso učinkovitostjo. To je tudi glavna zasluga režiserja, ki pa s svojim delom ni znal prodreti do širšega občinstva. Sploh je prvi del filma nakopičeno, domala zoprno zategovanje besed in posameznih scen, da spravi gledalca ob voljo. Nemara je namen samega režiserja ustvariti tako megleno in skoraj gnusno ozračje, ki bi čim stvarne-je odražalo posebnost latinsko-ame-riškega življenja, natrpanega z nasiljem, strastmi in apatijo: do kake mere pa mu je ta sicer pozitiven namen uspel, je velik vprašaj. Posrečena je le scena, ki prikazuje ljubezen med vojakom in vaškim dekletom. Tu se je Guerra res oddaljil od navadnih vzorcev in uspela mu je izvirna ljubezenska slika.
Po filmu je prišlo kot običajno še do debate, ki jo je vodil kritik A. Toso. Naslednji film v predsta vah Cineforuma bo madžarski «0-bupanci iz Sandorja* režiserja Janc-soja.
menih oseb in podjetij, da bi si nakupila zemljo v gradbene namene. Posebno zanimanje kažejo za predele okrog predvidenega jedrskega pospeševalca.
Ker gre za slovensko zemljo, o-pozarjamo lastnike, da bi bili ti nakupi storjeni iz špekulativnih razlogov, pri katerih bi utrpeli naši zemljiški lastniki veliko gospodarsko škodo.
Za obrtnike s kovanimi železnimi okraski
Ustanova za pospeševanje obrti (ESA) pripravlja letos med drugimi razstavami tudi svojo udeležbo na mednarodni obrtni razstavi v Firencah. Organizacijski odbor je sklenil, da bo letos dal na razstavah poseben poudarek deželnemu obrtništvu kovanega železa. Odbor bo uredil na omenjeni razstavi svoj paviljon, kjer bo pokazal najboljše proizvode naše dežele v tej stroki, vključno reklamne obeske, za katere je v teku poseben nagradni natečaj, ki zapade konec maja.
Ob priliki razstave bodo organizirali tudi poučno potovanje v Firence za vse tiste obrtnike, ki se bavijo s proizvodnjo artiklov, ki bodo predmet te razstave. Zato vodstvo ESA priporoča vsem, ki se za to zanimajo, naj že sedaj prijavijo svojo udeležbo pri tem obisku. F*ri-jave je treba sporočiti na ESA, Udine, Viale Venezia 100.
Vozni red in cenik žičnice na Sv. goro
Turistična zveza Slovenije nam je sporočila vozni red in cenik nihalne •žičnice na Sv. goro ■ Skalnico pri Novi Gorici:
I. Vozni red žičnice:
Od 1. junija do 30. septembra vozi od 7.50 do 20.50 in sicer vsako uro.
Od 1. oktobra do 31. maja vozi od 8.50 do 18.50 vsako uro. Žičnica obratuje po potrebi tudi izven rednega obratovalnega časa v primeru, da je najmanj 20 oseb.
H. Cenik za prevoz potnikov na žičnici:
Povratna vozovnica Enosmerna vozovnica Otroci do 10 let: povratna vozovnica enosmerna vozovnica Dijaške skupine z objavo nad 10 oseb imajo 30 °/o popusta.
Žičnica Skalnica - Sveta gora telefon 21-411.
gog sodeluje Pečanac tudi pri zelo skrbno urejevani in opremljeni reviji *Solkanska sapica», glasilu solkanskih učencev.
Svoj preostali čas pa posveča Nedeljko Pečanac likovnemu ustvarjanju. Vzporedno goji tri zvrsti slikarstva: oljno slikarstvo, grafiko in keramiko, čeprav bi bilo zanimivo videti tudi njegova olja. razstavlja v *Pro locu» le grafike in keramiko, toda olja bo razstavil verjetno kdaj kasneje.
Tokrat razstavljena Pečančeva grafika sodi vsa v tematsko zaokrožen ciklus. V njegovih listih se spajata figurativni in abstraktni likovni izraz. Figurativno komponento prenaša Pečanac v obliki grafičnega kolaža iz časopisnega in revial-nega tiska. Tu pa se tematsko omejuje na (ženski) akt. V tisku je podoba ženskega golega telesa in njegovih delov mnogokrat skomerciali-zirana do predmeta, ki naj izzove v gledalcu preračunani učinek. Pečanac pa kot slikar nastopa proti takšnemu razvrednotenju klasično lepega človeka. Kot slikar daje k temu svoj likovni komentar. Ob tej in tako predstavljeni tematiki je doživel avtor na razstavi v Gorici splošno zanimanje, mnogo priznanja, pa tudi nekaj polemike in redka odklonilna stališča.
S keramiko se ukvarja Pečanac v glavnem ob vsakoletni udeležbi srečanja keramikov in slikarjev keramike v Albisoli. Na glazirane površine krožnikov, vrčev, vaz in drugih oblik prenaša Pečanac snovno bogate figurativne dekoracije, ki so hkrati podoba in hkrati ornament. Koliko je pri tem funkcionalnost predmeta upoštevana in celo podprta, je včasih odprto vraša-nje, ki pa ga običajno preglasi bogastvo slikarjeve fantazije, ki jo podpira še pravljično in kulturno izročilo iz krajev njegovega rojstva.
Vsak poseg umetnikov preko meje med dvema narodoma v tem delu sveta ni samo kulturni dogodek, marveč poslanstvo širšega pomena. Gledano s tega aspekta je razstava Nedeljka Pečanca v Gorici še pomembnejša, še bolj uspela. Upamo na skorajšnji ponovni uspeh slovenskih slikarjev na italijanski strani državne meje in na skorajšnje gostovanje slikarjev s te strani na drugi.	Sas
V	ponedeljek v Ginnastici glasbeni večer «Liebeslied»
V	ponedeljek zvečer bo v mali dvorani «Ginnastica», v priredbi kulturnega krožka «Gaetano Salve-mini» glasbeno kulturni večer z naslovom «Liebeslied». Gre za posebno izvajanje elektronske glasbe na lemo pesnika Emiiia Isgr6. Glasbo izvaja Carlo de Incontrera, sceno je Izdelala Mlela Reina. Sodelujejo še flavtist Adalberto Borioli, plesalka Ivanka Cerovac igralec Piero Padovan, glasbeniki Pier Giuseppe Cora, Fred Došck, Uvio Presi-ren, F.rml Santi, Hildegard Bayer, Enzo Cogno. Lauro Crisman.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 16 marca ob 15 in ob 18. uri v KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
DANTLO GORINŠEK
RDEČA KAPICA
vesela pravljica v treh dejanjih
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma v Gorici
12,00 din
9.00	din
8.00	din
5.00	din
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Ita lija 244, tel. 35-38
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redento-re» - Ul. Rosselll 23 - tel 72330

Gorica
CORSO. 17.15—22: «GaliIeo», C. C sack in L. Castel; film je v bi vah.
VERDI. 17—22: «Bora, bora«, Politoff in C. Pani; italijanski nemaskopski film v barvah, m dini pod 18. letom prepovedan
MODERNISSIMO. 17—22: «Sapei no solo ucciderea, K. Morris A. Steel; italijanski kinemaske ski film v barvah.
V1TTORIA. 17.15—21.30:	«Gangst
70», J. Cotten in F. Palesello; H lijanski kinemaskopski film barvah, mladini pod 18. lete prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30: «E1 ’C1 Guevara«, F. Rabal in G. Irlan kinemaskopski film v barvah
Tržič
AZZUHRO. 17.30: «L’et& del mah sere«, H. Politoff m J. Sor Barvni film.
EXCELSIOR. 16.00: «La notte d-1’agguato«, Gregory Pečk in E. ] Saint. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30: «C’era una vol il West», C. Cardinale in H. Fc da. Kinemaskope v barvah.
Nova Gorica
«Soča» — Nova Gorica: «Ducat mazancev«, ameriški barvni fil
—	ob 18. in 20.15.
»Svoboda« — Šempeter: «Pet rr
ščevalcev», ltalijansko-španski fil
-	ob 18. ir, 20.15.
Deskle: «Meja v plamenih«, angl ški barvni film — ob 19.30.
Renče: ((Vohunska koža«, francos barvni film — ob 19.
Kanal: Prosto.
Prvačina: Prosto.
Šempas:	((Usodni plen«, francos
barimi film — ob 20.
KOLESARSTVO
TIRENSKO-JADRANSKO MORJE
Presenetljivi Polidori nova rumeno-rdeča majica
Polidori je osvojil tudi etapno zmago
PESCASSEROLI, 13.	- Tretja
etapa te dirke je prinesla presenečenje:	povsem nepričakovano je
zmagal Polidori, ki je tudi spodrinil s prvega mesta skupne lestvice Bitossija.
Vožnja je bila V začetku zelo hitra, saj so tekmovalci brzeli po cesti z nad 40 km na uro. Pri 33. km je ušlo 18 kolesarjev, katere je glavnina z veliko težavo ujela po 43 km trdega zasledovanja.
Pri 95. km je ušel Adorni, kateremu je sledila še dvajsetina drugih tekmovalcev. Ti so si priborili slabo poldrugo minuto naskoka, pri 124. km pa so se ubežnikom pridružili še nekateri zasledovalci, tako da je v prvi skupini vozilo 44 kolesarjev, med katerimi so bili vsi najboljši. Kmalu nato so zopet ušli štirje manj znani vozači, ki so si priborili nekaj prednosti, za njimi pa so se pognali štirje zasledovalci. Pri vzponu na Santa Croce, nekaj desetin km pred ciljem, je iz glavnine pobegnil Polidori, ki je najprej prehitel vmesno skupino zasledovalcev, kmalu pa je ujel tudi ubežnike. 18 km pred ciljem je že pustil vse za seboj in je sam brzel proti Pescasseroliju. Njegov naskok pred najbližjimi zasledovalci se je sicer nato nekoliko zmanjšal, toda na cilj je prišel 26 sekund pred Bitossijem, kar mu je zadostovalo tudi za osvojitev prvega mesta na skupni lestvici: Lestvica 3. etape
1.	Giancarlo Polidori, ki je prevozil 176 km dolgo pot od Alatrija do Pescasserolija v 4.34'24” (p. h. 38,484 km n, u.).
2 Franchini 6”
3. Fezzardi 4 Pecchielan 8”
5.	Pierozzi 17”
6.	Donghi 21”
7.	Bitossi 26”
8.	Motta 29”
9.	Beghetto 31”
10.	Altig (Nem.)
11.	Mugnoinl 31”
12 Van Den Bossche (Bel.) 35”
13.	Vianelli
14.	Adorni
15.	Soave
SKUPNA LESTVICA
1.	Polidori 14.4317”
2.	Bitossi 7”
3.	Pecchielan 8”
4.	Adorni 24”
5.	Van Denbossche (Bel.) 26”
6 Milioli
7.	Michelotto
8.	Zilioli
9.	Sgarbozea 35”
10.	Vianeli
4.	Wolfshohl (Nem.) 1'26"
5.	Vasseur (Fr.)	2’08”
6.	Bellone (Fr.)	2'41”
7.	Janssen (Hol.) 2'47”
8.	Van Springel (Bel.) 3’03”
9.	Zandegu (It.)	3’09”
10.	Gimondi (It.)	311”
KOŠARKA
PARIZ
NICA
Zandegu zmagal y četrti etapi
BOLLENE, 13. — Italijan Dino indegu je zmagal na 4. etapi rke Pariz - Nica. Na skupni levici pa je v vodstvu še vedno jlgijec Eddy Merckx.
Etapna lestvica:
. zandegu. ki je prevozil 281 km dolgo progo od St. Etienna do Bollena v 5.3010”.
, Catieau (Fr.)
Bellone (Fr.)
. Basso (It.)	5.3016"
. Van Ryckeghem (Bel.)
. Dancelli (It.)
. Steevens (Hol.)
. Wolfshohl (Nem.)
. Daler (CSSR)
'. Samyn (Fr.)
Skupna lestvica:
. Merckx (Bel.) 19.49'OT’ Poulidor (Fr.)	29" zaostanka
:. Anquetil (Fr.)	45”
MOŠKA B LIGA
Prepričljiva zmaja joriškeja ligaša
SPLOGEN BRAU — ITALSIDER 85 : 49
SPLtlGEN: Krainer 6, Medeot 21, Meri ati 10, Mauri 21, Meneghel 10, Pieri 4, Comelli 4, Magnoni 9, Kristančič, Poloniatto.
ITALSIDER: Pillon 2, Porcelli 2, Della Costa 6, Simsig 4, Cavaz-zon 17, Mocenigo 5, Tommasi 13, Lena, Moron, Ruprecht.
5 OSEBNIH NAPAK: Merlati v 5’ in Porcelli v 12’ drugega polčasa.
Italsider ni v nedeljo vzdržal hitrega tempa Spliigen Braua. To priča rezultat 85:49. V prvem polčasu so bili na igrišču Krainer, Mauri, Merlati, Medeot in Pieri, nasproti pa so jim stali Porcelli, Milloni, Dalla Costa, Simsig in Ca-vazzon. «Plavl» so takoj prevzeli vodstvo. V prvih minutah je Pieri z lepimi akcijami navduševal občinstvo. Najprej je sam v prodoru zadel koš, v drugi akciji je podal žogo Mauriju. ki je zadel kar z mesta, v tretji pa je z zelo inteligentno podajo nudil Merlatiju odličen pogoj za koš. S temi lepimi akcijami in režijo je Pieri pokazal in potrdil svojo igralsko izkušenost, ki sl jo je pridobil v tolikih letih igranja. Spliigen je zmagoval v 13’ s 15 točkami in sicer 24:9. Italsider
Organizacijski odbor ocenjevalne avtomobilske vožnje Trst - Opatija (OVTO) sporoča vsem udeležencem, da se morajo zbrati na startnem mestu v Trstu, na stadionu «1. maj* najkasneje do 13.15, da bodo lahko pravočasno uredili vse startne formalnosti in dobili zadnja navodila. Vsi udeleženci naj na dvorišču stadiona takoj disciplinirano zapeljejo svoje vozilo na določeno parkirno mesto, da ne bo prišlo pri startanju do zastojev. Ker si bodo starti sledili v kratkih časovnih presledkih, zamudnikov ne bo mogoče vključiti v tekmovanje in bodo torej izločeni.
je na vsak način skušal zaustaviti hitre in nevarne akcije Goričanov, a to se je le včasih posrečilo Ca-vazzonu, ki je večkrat izkoristil raztresenost domačinov. Gostom se je posrečilo nekoliko skrčiti razdalje, ko je Merlati zapustil igrišče zaradi štirih osebnih napak, ki si jih je nabral v 17’. Njegovo mesto je zavzel Magnoni. Prvi polčas se je tako zaključil v korist domačinov z 59:38.
V naslednjem polčasu so nastale med Igralci Spliigen Braua neke spremembe. Pierijevo mesto je zavzel Comelli, Krainerjevo pa Medeot. Igra je postala s to zamenjavo zelo živahna, ker se je Comelli skušal na vsak način uveljaviti, kar mu je tudi uspelo. Izpeljal je skupaj z Medeotom nekaj lepih akcij'do konca. V 17’ je Italsider zaostal za 30 točk, toda branil se je do konca zelo športno in pošteno, kar je vredno pohvale. To se namreč na naših igriščih zelo redko dogaja.
ODBOJKA
V soboto zadnje tekme medšolskega prvenstva
Dekleta slovenske gimnazije so si prvo mesto že zagotovila
Jutri se bo zaključilo letošnje žensko medšolsko odbojkarsko prvenstvo, v katerem nastopajo poleg slovenskega liceja še štiri italijanske šole. Kot je bilo pričakovati jo premoč slovenskih dijakinj v tem prvenstvu očitana, kar pa je seveda razumljivo, saj so v našem mestu prav slovenske ženske odbojkarske ekipe najmočnejše.
V	sredo so dekleta šole «F. Prešeren* nastopila proti najmočnejši Italijanski šoli na tem prvenstvu, to je. proti Petrarci. V tej šesterki, ki je lani osvojila drugo mesto, igra nekaj deklet, ki sicer nastopajo tudi za italijanski ekipi OMA in FARI, ostale pa igrajo izključno «šolsko» odbojko. Zato je razumljivo, da med seboj niso uigrane, kar je bilo videti predvsem v tekmi s slovenskim licejem.
V	prvem selu so dekleta »Prešerna« takoj zaigrala ostro In prešla v vodstvo. Kmalu je bilo stanje 14:3, ko so zapravila set-ž.ogo. Nato je Petrarci uspelo dobiti še pet
Miiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitifufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
V 1. SLOVENSKI LIGI
točk, kar pa je bilo tudi vse.
V drugem nizu so Slovenke pokazale zelo dobro igro. Točne podaje. in učinkovito streljanje je pripomoglo k hitremu koncu tekme in že sam izid 15:0 priča o poteku dogodkov na igrišču.
Slovenske dijakinje čaka zdaj še ena tekma: jutri se bodo pomerile s šolo Da Vinci, toda ker poznamo moč te šesterke lahko rečemo, da Imajo naše dijakinje zmago že zagotovljeno.
INKA
»TEKMOVANJA INDD0R»
V ZDA bo kmalu konec zimske atletske sezone
Poleg znanih allclov se v ameriški atletiki uveljavljajo tudi nova imena
V ZDA se bo kmalu končala, zimska atletska sezona, ki je nekoliko podobna smučarskemu cirkusu iz Evrope. Najboljši atleti potujejo skoraj vso zimo iz enega mesta v drugo, od Atlantika do Pacifika, od severa do juga in povsod navdušujejo številne gledalce.
Dva od najzanimivejših lanskih olimpijskih zmagovalcev, Beamon (skok v daljino) in Fosbury (skok v višino) sta večinoma razočarala. Prvi je sicer dosegel 8.20 m in tudi 18,02 ter 8,00 m, vendar je v več
I nastopih skočil le dvakrat ali celo samo enkrat. Ustavile so ga lažje poškodbe In zadovoljiti se je moral celo z rezultati kot sta 7,71 in 7,33 m. Fosbury je doslej vedno razočaral. Skočil je največ 203 cm in se je na važnih tekmovanjih uvrstil najvišje na 4. mesto. Na tekmovanju v Oaklandu v Kaliforniji je celo trikrat podrl začetno višino 198 cm in nečastno izpadel iz konkurence.
Novo ime v skoku v višino je Ron Jourdan, ki je doslej še neznan v mednarodni areni. Jourdan je bil
«*iiiiiataiiiiiiiiiiiiJiiiiiiaiaiiaiiiiiiiaaaiiifaitiiiiiiiiiiiiifiiiaiiaii||||||||||||||B|||||||||||||||||||||||ff|||||||J|l|i||,||ii|,i||j|,||,|,,l|,lt|||||if||||||||||||||||,|,1||||||||||||l|||na,|t||
CEl TEDEN DNI V PLANICI
Nastopil bo tudi Norvežan Wirkola
NK Nova Gorica in NK Koper 23. marca zopet na igrišču
OBVESTILO
SPDT bo priredilo od 5. do 7. aprila na Vojskem nad Idrijo smučarski pomladanski tabor.
5.	aprila bo ob 7.45 zjutraj odhod s tržaške avtobusne postaje. Prihod na Vojsko ob 11. uri. Po kosilu bo smučanje z učiteljem zvečer pa družabno srečanje z mladino iz Idrije.
6.	aprila zjutraj bo tekmovanje v slalomu za netekmovalce pa prosto smučanje.
7.	aprila zjutraj bo smučanje, po kosilu pa odhod v Trst.
Cena tabora bo 5.000 lir na osebo in je v njo vključen penzion, vlečnica in delno vožnja. Do Kalc si mora namreč vsak udeleženec plačati vožnjo sam (na linijskem avtobusu iz Trsta), vožnja od Kalc do Vojskega pa je vračunana v ceno. Isto velja za povratek.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri Norči Zavadlav.
Ni več daleč od začetka prvenstvenega tekmovanja v obeh slovenskih nogometnih amaterskih ligah. že 23. marca bodo ponovno oživela igrišča.
Vsekakor bo najbolj zanimiva 1. enotna SNL v kateri tekmujeta predstavnika Primorske, NK Nova Gorica, ki bo v nadaljevanju branil jesenski naslov prvaka ter NK Kopel, ki se mora znebiti zadnjega mesta.
Obe ekipi imata to prednost, da bosta v spomladanskem delu igrali doma po 6 in zunaj le po 5 tekem, že obe prvi srečanji bosta pred domačim občinstvom. NK Nova Gorica bo gostila ljubljansko Slavijo, NK Koper pa bo sprejel NK Triglav iz Kranja. Glede na dobre priprave in prednost, domačega igrišča, je pričakovati zmagi obeh primorskih moštev. Tako bi Koper že po prvi tekmi mogel zamenjati mesto s Triglavom, Nova Gorica pa še obdržati 1. mesto.
Razpored spomladanskega dela nogometnega tekmovanja v 1. SNL je naslednji:
23.3,1969:
NK Nova Gorica — NK Slavija NK Koper — NK Triglav 30.3.1969:
Kovinar — Nova Gorica Hrastnik — Koper 6.4.1969:
Nova Gorica — Nafta Koper — Slavija 13.4.1969:
Celje KL — Nova Gorica Rudar — Koper 20.4.1969:
Nova Gorica — Svoboda Koper — Kovinar 4.5.1969:
Hrastnik — Nova Gorica železničar — Koper 11.5.1969:
Nova Gorica — Rudar Koper — Nafta 18.5.1969:
železničar — Nova Gorica Ilirija — Koper 25.5. ali 1.6.1969:
Nova Gorica — Ilirija
Koper — Celje Kladivar 8.6.1969:
Nova Gorica — Koper 15.6.1969:
Triglav — Nova Gorica Koper — Svoboda V II. slovenski ligi (zapad) sodelujejo s Primorske še sledeče nogometne ekipe, ki bodo v kolu 23. marca igrale:
Primorje (Ajdovščina) — Litija
Tolmin — Zagorje
Kranj — Izola
Slovan — Tabor (Sežana)
Piran — Kamnik številni nogometni privrženci širom Primorske že težko čakajo na prvi sodnikov žvižg popoldne, dne 23. marca 1969...	Varl
19. marca v Novi Gorici
Nogometaši Nove Gorice bodo igrali s Pro Gori/Jo
V sredo 19. marca ob 15.30 url bo na športnem stadionu v Novi Gorici zelo zanimiva mednarodna prijateljska nogometna tekma.
Na vsem Goriškem vlada med športnim občinstvom veliko zanimanje za to namreč, da se mirna in najbolj odprta državna meja izkoristi tudi po športni strani ter se na ta način še bolj poglobi medsebojno sosedsko sodelovanje.
Kljub delovniku (v Italiji je sicer tega dne praznik) se pričakuje 19. marca rekorden obisk na nogometnem igrišču v Novi Gorici, tako od prebivalcev Nove Gorice in o-kollce, kakor tudi lz stare Gorice. Obe ekipi sta precej močni in izenačeni, zato bo’ to izreden športni užitek in prvovrstno razvedrilo.
Videli bomo torej nogometno tekmo med NK Nova Gorica in AS Pro Gorizia. Nogometaši Nove Gorice pa bodo imeli drugi mesec še eno srečanje z italijansko ekipo in sicer 30. aprila 1969 ob 21. uri, ko bo nočna tekma v St. Angelo blizu Milana med A. S. St. Angelo Lodigiano in NK Nova Gorica.
Varl
Pavla Hočevar
POT SE VIJE
39.
Spomini
18. V ZASEDENEM TRSTU
Slovensko učiteljstvo se je takoj ob zasedbi lotilo raznih nujnih nalog. Najpomembnejša je bila skupina, ki je pripravljala etnografske karte za zasedeno ozemlje. Marljiva brata Slavoj in Ivan Dimnik ter Josip Ribičič so se povezali s poznanim strokovnjakom kapetanom Vilfanom, z Barkov-ljanom Fr. Martelancem in z mladim domačinom Peričem.
V	naglici in z vso potrebno natančnostjo so na skritem podstrešju proučevali in sestavljali narodopisno sliko zasedenega ozemlja. Vsak je prispeval svoje: Ivan Dimnik je obdeloval statistične podatke o narodnih manjšinah po tistih Ortsrepertorijih iz 1. 1910, ki so se nanašali na biše avstrijske pokrajine s slovenskim prebivalstvom. Ribičič je prevajal nomenklaturo iz nemščine, Slavoj Dimnik je kot kartograf risal etnografske karte, Martelanc pa je kot stavbenik skrbel za papir in kemikalije za kopiranje in razmnoževanje... Te karte so kot dragocen dokument vzeli med drugim gradivom naši zastopniki v Pariz na mirovno konferenco.
Takoj po odhodu avstrijske državne policije so naši ljudje začeli s sodelovanjem politikov, učiteljstva in Sokola ustanavljati v okrilju Narodne odbrane Narodno stražo, ki naj bj ob morebitnem uporu skrbela za narodno varnost.
V	ta namen so zbirali orožje in ga skrivali v šentjakobski
šoli. Pravočasno so še izvedeli za nameravano preiskavo in ga ponoči odpeljali iz šole.
Takoj ko se je na političnem in vojaškem obzorju pojavila slika težko pričakovane Jugoslavije, je skupina tržaškega učiteljstva mislila na čim hitrejše poučevanje cirilice in srbohrvaščine v šolah. Naročili so mi, naj za prvo silo takoj sestavini majhen abecednik v cirilici. Pa sem hitela in premišljevala o najuspešnejši učni metodi. Še vem, da sem najprej zbirala besede, ki imajo enak pomen v slovenščini in srbščini, in sem na tej podlagi predočevala cirilico. V splošni zmedi se je rokopis na poti v ljubljansko tiskarno izgubil. Sicer bi pa bil spričo šolskega položaja pod fašistično zasedbo tako in tako brez pomena.
Italijani so se takoj za stalno usidrali v mestu in po deželi. Hitro so tudi uvedli vse poštne omejitve in obmejne formalnosti. Tržaški Narodni svet je imel zvezo z Jugoslavijo le po ilegalnih poteh. Ze v novembru 1918 me je poslal v Ljubljano k Narodnemu svetu z važnimi ustnimi in napisanimi poročili in s prošnjo, naj pošljejo kaj denarja, ki je bil nujno potreben za razna izplačila, med drugimi tudi za plače CM učiteljstvu. Na srečo so bili takrat v navadi in modi za ženske veliki stezniki. Naložila sem si spise okoli pasu, se pretisnila in povezala, da sem v vlaku komaj sedela in dihala. Cim bolj smo se bližali meji, tem vztrajneje sem buljila v italijanski časopis, da bi ne bila kaj sumljiva. Obmejni pregled je bil površen. Pri prvi priliki sem se potem iznebila papirnatega oklepa in dvakrat svobodno zadihala. Od same sreče se zlepa nisem mogla osvestiti: prvi korak v svobodno domovino, v Jugoslaviji!'Nikjer sledu po Avstriji! Vse slovensko, celo srbsko, kar bi bilo prej tako nemogoče. Oddala sem poročila, poiskala znano tržaško zaupnico in se odpeljala v Zagreb. Tam sva se javili pri Narodnem viječu, dobili spremljevalca in odpotovali na Reko. Preden sva prišli do meje, sva si zatlačili za nogavice zavitke. t
Dolina pod Poncami je v teh dneh sredi vrveža strokovnjakov, ki dopolnjujejo zadnje malenkosti okrog organizacije tekmovanja v smučarskih poletih na velikanki v Planici. Do te velike prireditve nas loči še teden dni. Zadnje priprave so tem bolj skrbne, ker so v Planici vsi prepričani, da bo letos na tej mojstrovini ing. Lada Gori-ška, ki je projektiral in vodil njeno gradnjo, gotovo padel nov svetovni rekord. Da ta pričakovanja niso neutemeljena najbolje pove podatek, da je veteran Oman že v prvem, krstnem skoku dosegel 135 metrov dolg let, naslednjega dne pa je v drugem poskusu le malo znani Prelovšek dosegel ce. lo daljavo 148 metrov. Kaj bodo torej lahko dosegli v Planici šele preizkušeni skakalci?
Posebno skrbno se pripravljajo za nastop v Planici Cehoslovaki. Ti so dali celo izdelati posebne smuči, ki bodo širše kot običajne in bodo imele devet žlebov. Cehoslovaki so trdno odločeni iztrgati Avstrijcem sedanji svetovni rekord, ki ga je v Vikersundu postavil Ba-chler z značko 154 metrov. Seveda pa se tudi Avstrijci vneto pripravljajo za nastop pod Poncami, da bi svoj rekord po možnosti še izboljšali. Med tekmovalci iz 15 držav z vsega sveta, ki so se doslej prijavile^ bo nastopil tudi najuspešnejši ' skakalec letošnje sezone Bjom Wirkola skupno s svojim rojakom in bivšim svetovni rekorderjem Grinijem. Doslej so prispele tudi že poimenske prijave nekaterih drugih skakalcev, kot Ce-hoslovaka Raške, Poljakov. Przy-byle in Zbynaka, Madžarov bratov Geller, zahodnonemških tekmovalcev Ohlmevera in Ihleja ter drugih.
Ker bodo ob teh nastopili še Ate vilni drugi skakalci slovečih imen res skoraj ni mogoče dvomiti .v to, da se bo letos po dolgih letih svetovni rekord v smučarskih poletih iz Kulma in Oberstdorfa ter Vikersunda zopet vrnil v Planico
(Na sliki:	taka je velikanska
-mamutska skakalnica v Planici v teh dneh).
PRVENSTVO MLADINK
Zmaga Zarje nad Sokolom
V nadaljevanju ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva v Trstu so sinoči odigrali dve tekmi: Bor — OMA 2:0 (15:5, 15:8) Zarja —Sokol 2:1 (5:15, 15:5, 15:5) Zaostali tekmi tega prvenstva bodo odigrali na stadionu «Prvi maj» v ponedeljek ob 19.30 In sicer bo Breg igral z Zarjo, OMA pa s Sokolom.
lani 10. v državi z rezultatom 2.15 m, v letošnji zimski sezoni pa se j® krepko popravil. Dvakrat je skočil 213 cm, štirikrat 216 in enkrat celo 18. Je še nepremagan In pričakujejo. da bo v poletni sezoni najboljši.
živahen kot vedno je skok * palico, z izjemo Seagrena pa ni bilo posebno dosti zelo dobrih rezultatov. Znani Seagren, Pennel, Rail-sbach, Vaughn in Sloan so večinoma zmagovalci velikih tekmovanj. Seagren je že dosegel nov svetovni rekord za dvorane 5,33 m. najboljši pa je Railsbach, ki dokaj redno skače 5,18 m. Zanimivost v skoku s palico je Sam Carruthers, brat skakalca v višino Eda, Sam je skočil 4,98 in je verjetno najboljši črnski skakalec s palico na svetu. Njegov nadaljnji razvoj u' tegne privabiti k tej panogi črnske atlete, ki jo skoraj v celoti zanemarjajo.
Pri metalcih krogle, ki so pozimi edini v tekmovanjih aktivni (*z' med metalcev), ni nič posebno novega. Neal Steinhauer je v odsotnosti Matsona najboljši. Vrgel je že 20,46 m in mejo 20 m presegel še ob eni priložnosti. Drugemu na olimpijskih igrah, Woodsu, se tak podvig ni posrečil. Njegov najboljši rezultat: 19,68.
Teki so še vedno domena že znanih atletov. John Carlos je 60 jardov pretekel v 5’9 in izenačil svetovni rekord, Tommie Smith pa j® 300 jardov (275 m) pretekel v ne preveč dobrem času 31”5. Izredno močan je Lee Evans, ki niza zniag° za zmago v tekili na 500 in 600 jardov. Zaradi dokaj nenavadnih razdalj časi ne dajejo prave slik® trenutne vrednosti tega izrednega atleta, njegove minimalne zmage nad Jamesom pa dokazujejo, da so borbeni in (po Evansovi navadi) odločeni v zadnjih metrih. Novo 1' me v čistem sprintu utegne biti med poletjem Orville Harris, ki j8 nekajkrat premagal najboljše na progah 50 in 60 jardov.
AVillie Davenport je še naPre-I najboljši tekač čez ovire. Dvakrat je na progi 60 jardov dosegel ča* 6"8. kar, je izenačen svetovni rekord. Zanimivo je, da je isti čas v Evropi dosege! tudi vzhodni Nemec Betghe. Cilj Davenporta j® letos nedvomno nov svetovni re-kord na 110 metrov 13”1 ali celo manj.
Tom Liquori in Wade Bell sta najboljša srednjeprogaša, olimpij' ski zmagovalec Doubell iz Avstralije pa doživlja izredno uspešno turnejo in na vseh važnih tekmovanjih je vedno zmagal. Na dolgih progah je od Američanov najboljši George Young, znani tekač čea ovire, ki je bil v Mehiki tretji, uspešen pa je bil v ZDA tudi Avstralec Ron Clarke. Ta tekač je P° olimpijskih igrah v Mehiki izjavil, da. ne bo več nastopal, verjetno Pa se mu je v ZDA nudila možnost zaslužka
V kratkem bodo prišli najboljši atleti ZDA na turnejo po Evropi-20. marca bodo imeli najvažnejše srečanje. V Kielu se bodo kot vsako leto pomerili z reprezentanco Zahodne Nemčije, teden d*1’ prej bodo tekmovali v Moskvi. P° srečanju z Nemci pa bodo verjetno nastopili tudi na, Dunaju.
— lin -
RIM, 13. — Anglež Henry CooPer je ohranil svoj naslov evropskeg® boksarskega prvaka težke kategorije. V Rimu je premagal Italij®11® Piera Tomasonija z k.o. v pet®1® krogu.
Cooper je star 35 let.
bankovci. Dobro da smo takrat nosili dolga krila in ker je bilo hladno, tudi visoke čevlje in močnejše nogavice. Pri prehodu se je spremljevalec nekaj šalil z italijanskimi uradniki, midve sva se pa po nekaj besedah izmuznili, ne da bi nas bili kaj pregledovali. Nato smo šli nekam blizu Matulj k zaupni družini in se iznebili denarnega bremena. Spremljevalec je naju priporočil in se vrnil, midve sva pa ostali tam, se skrivali in premišljevali, kako bi prišli v Trst. Gospodar je naju hodil bodrit in zatrjevat, da že pripravljajo splošen upor in da «za uskrs če puknuti prva puška!» Prav tiste dni so bili namreč Italijani izdali novo odredbo o potovanju z vlakom. Potrebna je bila legitimacija in potrdilo o zaposlitvi. Za naju brezupno! Pa vendar poskusiva, beseda ni konj! Po treh neskončno dolgih dneh greva na karabinjersko postajo. Ker sva vedeli, na katero struno je treba pritisniti pri mladih Italijanih, sva nastopili z ganljivo prijaznostjo in tarnali, da sva v usmiljenja vredni zadregi: sva učiteljici iz Trsta, prišli sva na izlet, medtem je izšla nova odredba, midve sva brez legitimacije, jutri morava biti v šoli, drugače sva lahko ob službo... Italijana sta bila mehkega srca. razumela sta naju in dala dovoljenje za vrnitev v Trst z' vlakom.
Glava nama je bila polna vtisov, novic, naročil, spodbudnih upov in pričakovanj. Ko sva v Trstu stopili iz vlaka, je naju stisnilo pri srcu in ozračje je bilo zopet težko...
* * *
Našemu Rdečemu križu se je najprej odprlo delo. Matere so prihajale s pritožbami in prošnjami. Misliti smo morale tudi na otroke, ki so bili zdoma. Sama sreča, da se je bila kolonija, ki je bila v Švjci, vrnila še pred koncem vojne. Kaj pa tisti otroci, ki smo jih bili poslali na Hrvatsko? Zaradi političnih sprememb so bili popolnoma ločeni od staršev. Dopisovanje je bilo silno neredno ali celo nemogoče. Matere so bile obupane, same niso mogle iti v Jugoslavijo, od otrok pa ne glasu! Po posredovanju RK je naša predsednica dobila dovoljenje, da smemo iti ponje. To pot
so poverili meni in mi preskrbeli potrebna izkazila
Najprej sem se zglasila v Zagrebu pri RK Od tam so me poslali k ženi zagrebškega generala. Kako prisrčno se je ta zena zanimala za naše otroke! Kako jim je pri hrvatskib družinah, kako jim je bilo v Trstu, ali bodo zdaj doma preskrbljeni s hrano, ali bodo varni pred italijanskim zatiranjem...? Povabila me je h kosilu. Velika miza, prav malo žensk, sami oficirji. Nič paradno oblečeni, nič razigranosti v kretnjah in na obrazih. Pogovarjali so se o sorodnikih, znancih - seveda, saj so bili leta ločeni od njih! Kosilo zelo preprosto. Ko so izvedeli, po kakšnem potu prihajab1’ so se razživeli in se zanimali za Trst, za naš položaj... Zdelo se mi je, da je dahnilo življenje vanje.
Se tisti večer se javim v Varaždinu pri poverjenici Sprejme me hladno, brezbrižno, da mi je kar neprijetno-Jutri bodo otroci zbrani, mi pravi. Prenočim naj tamle v hotelu, otroci se bodo zbirali na trgu.
O
(Pripomba uredništva: V zvezi z vsebino včerajšnjega nad* jevanja Spominov P. Hočevarjeve, ki pripoveduje J med8 drugim tudi o znanen «Odboru za javni blagor* («Comitato di salutc' P®1* bhca»), ki je bil ustanovljen v Trstu pred koncem prve svetpv®* vojne leta 1518, pripominjamo, da piše v svojih «Spominito Iva® Regent na strani 104 med drugim tudi sledeče:
«Vstop Golouha in Ferfolje v slovenski narodni svet je s 50«»: listicnega stahsca težko opravičiti, njunega vstopa v ilalijansjn nacionalistični Corratato di salute pubblica pa »ploh ni mogoče razumen. Opravičevati ta vstop s pomanjkanjem živil v Trstu, ®} resno, saj v Trstu ni primanjkovalo živil le tri dni marveč P. leta m po!, in če je vzdržal Trst tri leta in pol, bi lahko vzd«* se ii	7* Tn dalje: «Ljudje pa so po mestu govorili, da J
poslal Comitato di salute pubblica svoje zastopnike v Benetke P® zavezniško pomoč predvsem zato, ker se je bal revolucije. c~ dobro premislimo, moramo dati ljudskim govoricam prav. Pot -h Benetke zaradi pomanjkanja živil je bila povsem nesmiselna*	■
rezultat ;e bil samo to, da je pospešila prihod italijanske
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno 8U0 lir " vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4,400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100 din 00.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk® Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 4° lir beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societži Publicitk Italianaa — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst