INTERVJU
KULTURA
SPORT
	rt
	v*
	o
	Tj-
=	r<">
	m
	
	СЛ
	o
	c-
	C-
On
Biserka
l/'V'v
KiSic o
digitalnem
marketingu
str. 26-27
Predstava Kos zmagala
str. 10
Martina Ratej že petič najboljSav Sloveniji str. 18
St. 46 / Leto 73 / Celje, 15. november 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Vsa k g las šteje!
Da smo v volilnem letu, nas že nekaj mesecev opozarjajo odpiranja obnovljenih cest indrugihnaložb,rezanjatrakov,novinarske konference. Čas za omenjene dogodke ni izbran naključno. Aktualni župani so v kampanji vselej v prednosti, zato je veliko bolj zanimiv boj pričakovati v občinah, kjer bomo volivci župana izbirali med novimi imeni. O krojenju aovih ali starih občinskih sukenj odločamo prav vsi državljani.Izkoristimo to možnost in izberimo pa) svoji vesti!
str. 2-3, 30-39
AKCIJA
str. 15
Г1AGER
1/eMo
S tem kuponom, pri nakupu živil nad 25 eur.
KAVA BARCAFFE CLASSIC, 400 g
ZASTONJ!
109900
081121
Veljavnost kupona je od 15.11. - 22.11.2018 Jagros d.o.o., Laše 1b, 3241 Podplat, www.trgovinejager.com
GOSPODARSTVO
Voc: letošnja sezona zelo uspešna
str. 4
Lastnišloe spremembe v Celjskem sejmu
str. 5
IZ NASIH KRAJEV
Vieska letina je fzjemna
str. 8
NAS AT EMA1
Stop za gnojnicoj e le do marca str. 12-13
Akademija
zdravega življenja
šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™
str. 34
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
■VI	t	TRANSPORT PO SLOVENIJI
_ BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,70 € + davek (bio + 0,20 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €).
O. O
>
X CNI
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
\
Foto: SHERPA
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun.
s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2109900081121
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Gradbena sezona je bila spet zelo uspešna. Pozna se, da je letošnje leto volilno, poleg državnih imamo še lokalne volitve. V Vocu bi bili zelo veseli, če bi bile volitve vsako leto.«
Roman Moškotevc, direktor podjetja Voc
»Najpomembneje je, da svojega idealnega kupca ali stranko zares dobro poznamo. Če ne vemo, koga nagovarjamo, mu ne bomo mogli ustreči ne na spletu ne po klasičnih poteh.«
Biserka Kišič, strokovnjakinja za spletno komuniciranje
»Šola je skupna travma vseh Slovencev, ki imajo nanjo veliko takšnih in drugačnih spominov. Vsak ima mnenje o njej. Eni jo sovražijo, drugi jo ljubijo.«
dr. Uroš Kuzman, matematik in komik
»Občinstvu, ki ga imamo radi, poskušamo pokazati nekaj več od klasičnih komedij, želimo ga izobraziti, pokazati ideje, ki jih dobimo na različnih festivalih.«
Uroš Rošer, predsednik Gledališča Zarja Celje
»Bila sem izjemno ponosna, da sem se lahko preselila v Celje. Še pred časom so to bile sanje, zdaj je resničnost.«
Lea Debeljak, košarkari-ca ŽKK Cinkarna Celje in novopečena članska repre-zentantka
	1 PETEK
s " O	✓ " O
SOBOTA I	I NEDELJA
^ 3	^ 0
O
Ko zaradi volitev primanjkuje asfalta
... ali s čim nas skušajo prepričati kandidati za župane?
Da je letos volilno leto, v različnih občinah že več mesecev opozarjajo dokončane naložbe, rezanje trakov, novinarske konference. Čas za omenjene dogodke ni izbran naključno, pojasnjuje politični analitik in urednik spletnih medijev Kozjansko.info ter Celje.info Rok Čakš. Stari županski mački občinske naložbe uporabijo sebi v prid in si tako ustvarjajo bistveno prednost pred novinci. »Za njimi stojita celoten občinski aparat in davkoplačevalski denar, ki se steka v proračun.« Mnogo bolj zanimiv boj lahko pričakujemo v občinah, kjer bodo volivci župana izbirali med novimi imeni.
Politični analitik in urednik spletnih medijev Kozjansko.info in Celje. info Rok Čakš najbolj zanimiv boj pričakuje tam, kjer so karte odprte - torej tam, kjer obstoječi župan ne kandidira več. Univerzitetni diplomirani politolog, obramboslovec, ki se s politiko ukvarja, odkar pomni, kot domačin zanimiv razplet pričakuje v Šmarju pri Jelšah.
Čakš je prepričan, da je za obstoječe župane, ki ponovno kandidirajo, najboljša reklama izvajanje različnih občinskih projektov. Da so slednji v letu volitev na vrhuncu, po besedah sogovornika kaže tudi to, da v Sloveniji takrat primanjkuje asfalta. Tako si obstoječi župani brezplačno utrejo pot v medije. Svoje dosežke predstavljajo tudi v občinskih glasilih, ki romajo na naslove občanov in podobno. »V občinah, kjer se obstoječi župani ponovno potegujejo za županski stol, konkurenca ponavadi ni ravno močna ali je celo drugoligaška. Kjer se za župana potegujejo sami novinci, so kampanje res zanimive,« ugotavlja analitik. Ko volivci izbirajo med novimi obrazi, po prepričanju Čakša odloča predvsem osebnost kandidata - torej da ljudje človeka poznajo, da poznajo njegovo delo in podobno. Ni pa zanemarljivo, ali se zna kandidat primerno predstaviti s pomočjo sodobnih medijskih kanalov.
Kot ste že dejali, žu- ^ pani v številnih občinah naložbe namenu
predajo v volilnem letu. Zakaj ljudje »padamo« na kilometre asfaltiranih cest?
Ljudje na lokalnih volitvah razmišljamo predvsem o nepo-
Če jih zanima, sodelujejo
Ali bi morali mlade v šolah bolj spodbujati k aktivnemu državljanstvu oziroma jih osveščati, da je njihova aktivna vloga v družbi pomembna in da jo lahko soustvarjajo? »Pouk deloma omogoča tudi tovrstne razprave, sociologija je na primer predmet, ki se odziva na družbena vprašanja, podobno geografija. Sicer pa dijaki tovrstno tematiko bolj spoznavajo pri obšolskih dejavnostih,« pravi Valerija Zorko, ki na Gimnaziji Celje - Center poučuje sociologijo in je mentorica debatnega kluba.
Ta klub omogoča spoznavanje najrazličnejših družbenih tem in razpravo o njih, šola pa ponuja tudi vrsto projektov in delavnic, kjer dijaki spoznavajo EU in teme s področja aktivnega državljanstva. »Teh
vsebin je v šoli dovolj, če le zanimajo dijake, morda jih je premalo v okviru učnega načrta. Je pa veliko odvisno tudi od učitelja, koliko poudarka da nekaterim temam, na kakšen način podaja te vsebine,«
Valerija Zorko: »Včasih dobim občutek, da se dijaki bojijo povedati svoje mnenje. Naloga šole je, da omogoča prostor za odprti dialog, kjer lahko dijak prosto pove, kaj misli, na neki primerni ravni seveda.«
pravi Valerija Zorko, ki opaža, da nekateri dijaki veliko vedo o dogajanju v družbi, drugi skoraj nič. »To je pogosto povezano z vzorcem iz družine. Šola ni prostor, kjer bi dijake prepričevali o nečem, ampak je njena pomembna naloga, da odpira možnost izražanja mnenj na konstruktiven način, da odpira vidike, ki jih morda družina ne, in da spodbuja k razmisleku.«
Zorkovi se zdi zlasti pomembno, da so mladi aktivni v svojem okolju. »Aktivno državljanstvo ne pomeni le volilne pravice, ampak spreminjanje sveta na mikro ravni. Tudi vključevanje v dobrodelne projekte, kakršne imamo tudi v šoli, je del aktivnega državljanstva,« poudarja sogovornica.
In kje vidi rešitev za aktivnejše sodelovanje mladih in za njihovo večjo udeležbo na volitvah? »Marsikdaj se jim teme, o katerih govorijo politiki, zdijo oddaljene in nepomembne. Tudi v šoli se vidi, da so motivirani, ko
N.Si ms
začutijo, da gre za stvari, ki so jim blizu. Pomemben je tudi zgled, ki vleče na vseh področjih. Splošno mnenje o naši politiki mlade odvrača od širšega aktivizma, zato je rešitev v nagovarjanju mladih z neposrednimi težavami iz njihovega vsakdana in z njihovimi rešitvami,« zaključuje sogovornica.
TC
novi tednik
Vedno 2 Илтој/
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno г штј!
AKTUALNO
3
sredni koristi, ki jo imamo od nekoga na lokalni oblasti. Pri tem pozabljamo, da je denar za vse to zagotovljen v občinskem in državnem proračunu ter da občina dobi denar na primer na podlagi povprečnin. Omenjen denar je namenjen vlaganju v lokalno infrastrukturo. Volivci vse skupaj zožimo na osebno logiko in ocenjujemo, ali je župan nekaj naredil ali ni. Če župan uredi dotrajano cesto, ki vodi do našega doma, nam to pomeni veliko
več kot na primer županovo prepričanje o zmagovalcih druge svetovne vojne.
Katere so še druge najpogostejše strategije, ki jih politiki uporabljajo za nabiranje glasov?
Šteje to, da se zna kandidat predstaviti s pomočjo tradicionalnih metod in tudi s sodobnimi prijemi. Najučinkovitejši metodi sta še vedno stisk roke in prijazen nasmeh. Ker v večjih občinah kandidat za župana ne more do vseh občanov, njegova
f ekipa pripravlja predstavitve v krajevnih skupnostih, mestnih četrtih. Stik skušajo kandidati vzpostaviti tudi vizualno, s svojimi plakati, kar je še vedno zelo pomembno. Tisti, ki je zaspal pri modernih tehnikah predstavitve, torej na svetovnem spletu, bo iz igre izpadel že na teh volitvah ali na naslednjih. Družbena omrežja so precej dostopna in dokaj poceni. Na njih je mogoče na primer z videi in s fotografijami nagovoriti veliko volivcev. Če se te objave znajdejo v lokalnih spletnih medijih, se nezadržno širijo med ljudi, kandidat je tako opravil pomembno delo. Imajo pa omenjena omrežja določene omejitve, saj vseh ljudi ne dosežejo. Zato za določene ciljne skupine še vedno štejeta tisk in radio.
Kako pomembno je, da ima kandidat v svoji ekipi ugledne mnenj-ske voditelje?
»Javnomnenjske raziskave imajo določen vpliv na odločitev volivcev. Slednji namreč radi sledijo zmagovalcu. To pomeni, da se med tistimi kandidati, ki so jim blizu, raje odločijo za tistega, ki ima >avro< zmagovalca, kot za tistega, ki mu raziskave napovedujejo slab rezultat. To je prav tako slabost naše mlade demokracije. Volivci bi se namreč v prvi vrsti morali odločati na podlagi lastnih ocen kandidata in ne glede na zunanje vplive.«
Osebnost kandidata je bolj pomembna kot to, kar nam o njem povedo drugi. Vsekakor tudi priporočila štejejo. Če volivci zaupajo določenim ljudem, ki predlagajo določenega kandidata, bodo svoje zaupanje morda prenesli tudi na kandidata. Slednji se tega zaveda in poskuša dobiti čim več priporočil. Ta so pomembna tudi v primeru, če mnenjski voditelj deluje na tematskem področju, ki je volivcem pomembno. Če prostovoljni gasilec, ki ima v skupnosti velik ugled, podpre kandidata, za katerega pravi, da bo veliko naredil na področju gasilstva, mu morda sledijo še drugi ljudje, ki so povezani z gasilstvom.
Ali kandidati zaradi želje, da bi se čim bolje predstavili kot osebnost, javnosti omogočijo večji vpogled v svoje družinsko življenje, svoje dejavnosti in podobno?
To je odvisno od tega, na katerem področju je kandidat
najbolj močan. Če na primer pogledamo ljubljanskega župana, mu družinski vidik kvečjemu škodi. Vendar on igra na drugo karto, in sicer na menedžersko storilnost. Če je kandidat močan na nekaterih področjih, lahko neko drugo področje zavaruje oziroma ga prikrije. Če se ne more pohvaliti z velikimi dosežki, mora igrati skoraj na vse karte, tudi na to, kako lepi so njegova žena in otroci ter da je družinski človek.
Koliko lahko kandidatom načrte porušijo različne afe-
re, ki pricurljajo v javnost v tednih pred odločanjem volivcev?
Odvisno je, na katero karto stavijo kandidati. Če igrajo na moralno-etično karto in jih ujame afera, to ni dobro. Naša politična zgodovina kaže, da kandidat v takšnem primeru izgubi vse možnosti. Če igra na karto storilnosti, torej na to, kaj je sposoben narediti, so mu volivci na lokalni ravni pripravljeni spregledati marsikaj. Sploh če čutijo, da imajo korist od njegovega županovanja. Tipičen izrek, ki ga poznamo, je: »Vemo, da župan da občasno nekaj v žep, hkrati pa zna poskrbeti tudi za občino in za občane.«
To je očitno tudi vzrok, da razne ovadbe in sodni postopki, v katerih se znajdejo županski kandidati, državljanov ne odvrnejo od tega, da ne bi glasovali zanje.
Sodni postopki včasih res niso odločilni. Ljudje nanje pozabijo ali čakajo na njihov razplet. Je pa veliko odvisno tudi od medijskega pritiska. Ko mediji omenjajo Janko-vića, na primer ne izpostavljajo, koliko kazenskih ovadb
»Najučinkovitejši metodi sta še vedno stisk roke in prijazen nasmeh,« pravi politični analitik Rok Čakš. A dodaja, da se volilna kampanja kandidatov za župane vedno bolj seli tudi na svetovni splet. Kdor je pri tem zaspal, bo iz tekme izpadel na teh ali prihodnjih volitvah.
Lokalne volitve 2018 v številkah Ne Preslišite!
ima. V Mariboru je bil pred štirimi leti hud pritisk na Franca Kanglerja, ki je imel prav tako veliko ovadb, ljudje so se udeleževali vstaj in podobno. Takrat je to prevladalo nad osebno vezjo volivec-župan.
V	marsikateri občini srečamo župane, ki za seboj nimajo uveljavljenih strank, ampak skupine volivcev in svoje liste. Kako lahko razumemo to drobljenje političnega prostora, ki nima zaledja na državni ravni?
V	letih osamosvojitve se je politike in politikov prijel precej negativen predznak. To se ni nujno zgodilo izključno po njihovi krivdi, del pa jo zagotovo nosijo, saj je politika vedno odsev ljudstva. Ker je politika na slabem glasu, se skušajo kandidati prodati v nekem novem celofanu ne-strankarstva in neodvisnosti. Tudi kandidati, ki so nekoč že kandidirali s podporo političnih strank, se zdaj predstavljajo kot neodvisni kandidati, in sicer da bi se znebili političnega predznaka. Metode, ki jih uporabljajo, so sicer povsem politične. Morda nekatere politične mehanizme uporabljajo še bolj brez pomislekov kot tisti, ki se sami označijo za politike. Menim, da je to trenutna najstniška muha naše dozorevajoče demokracije, ki ne bo trajna. Kandidati se zanjo odločajo, saj trenutno prinaša prednosti. Dolgoročno se bomo morali vrniti k strankarski predstavniški demokraciji.
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
lio cel
Za 33 županskih stolčkov se na letošnjih lokalnih volitvah poteguje 98 kandidatov, med njimi je zgolj 15 žensk. Te kandidirajo v 13 občinah. V zadnjem mandatu sta krmilo občin v Savinjski statistični regiji imeli dve dami. Ženska roka je bdela nad delom v občinah Kozje in Solčava. Obe aktualni županji se letos potegujeta za nov mandat. Kandidati so v povprečju stari 51 let, najstarejši je s 70 leti aktualni župan Šoštanja Darko Menih, najmlajši je s 27 leti Andraž Pogorevc, ki želi postati župan Vitanja.
Imamo pa v regiji nekaj »železnih« mož, ki občine vodijo vse od njihove ustanovitve. Vransko, Prebold in Dobrna so občine, ki so imele do zdaj zgolj enega župana. Franc Sušnik, Vinko Debelak in Martin Brecl so župani že od leta 1998 in se bodo v nedeljo potegovali za svoj šesti mandat. Prav tako šesti mandat si na čelu Mestne občine Celje obeta Bojan Šrot, ki je vodenje občine pred dvajsetimi leti prevzel od prvega celjskega župana Jožeta Zimška. Rekorderja z najdaljšim županskim stažem sta župana občin Rogaška Slatina Branko Kidrič in Rogatec Martin Mikolič. Oba se na letošnjih volitvah potegujeta za že sedmi mandat, svoji občini pa vodita vse od leta 1994.
LKK
O mladih brez mladih
Mladi so večna tema predvolilnih kampanj in razprav. Bodisi se stranke in nestrankarska gibanja v programih dotikajo problematike mladine bodisi mlade skušajo prepričati, da bi se volitev udeležili.
Kljub temu v zadnjih letih si želeli. Veliko v programih za-velikega premika ni bilo. Od- pisanega se iz leta v leto oziro-stotek mladih, ki gre na volišče, ma iz volitev v volitve ponavlja, je še vedno precej nižji, kot bi a ostane neuresničeno.
Ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko je prepričana, da bi morali odrasli, predvsem politični predstavniki, mladim enkrat zares prisluhniti in jih vprašati, kaj želijo in pričakujejo od ljudi na določenih položajih in kaj pričakujejo
od lokalnega, državnega in evropskega političnega okolja. »Predvsem bi se morali z mladimi pogovarjati o njihovem statusu.« Kolenkova ne pristaja na posplošeno dejstvo, da so mladi nedejavni in do volitev brezbrižni. Je pa kritična do družbe in države, ker mladine na tem področju ne vzgaja.
LKK
Mladi o aktivnejšem sodelovanju
Alen Pokupec, dijak 3. letnika GCC: »Mladi ne gredo veliko na volitve, saj se jim zdi, da nimajo vpliva na politiko doma in v Evropi in da jim niso dovolj predstavljene teme. V šoli dovolj izvemo o tem, kako deluje država in kaj pomeni, da imaš pravico in dolžnost, da sodeluješ na volitvah. Osemnajst let se mi
zdi kar primerna starost za pridobitev volilne pravice in ko jo bom imel, se bom udeleževal volitev.«
Maj Mravlak, dijak 3. letnika GCC: »Že v osnovni šoli smo dobili določeno znanje o pomenu političnega vključevanja v družbo in o tem, da vsak glas na volitvah šteje, v srednji šoli je tega še več.
Do neke mere je pomembno tudi, kako doma gledajo na vse to. Če starša ne hodita na volitve, se jih verjetno tudi otrok ne bo udeleževal, včasih pa lahko mlad človek spodbudi starše.«
Eva Zala Kobal, dijakinja 4. letnika GCC: »Ker imam volilno pravico, sem se doslej volitev že udeležila in
tudi lokalnih se bom. Mladi bi se morali zavedati, da je to pravica in da aktivno vključevanje ni nekaj abstraktnega, ampak lahko s tem spremenimo svoje življenje. Sem zelo navdušena nad idejo, da bi se starost za pridobitev volilne pravice znižala na šestnajst let. Mlade bi politiki morali pritegniti s programom, ki bi bil privlačen zanje, da bi se zavedali, da gre za njihovo prihodnost.«
Predvolilni Odmev. V četrtek ob 12.15 in ponovitev ob 18. uri.
Volilna oddaja v nedeljo ob 19. uri. Novinarska ekipa Novega tednika in Radia Celje bo v studiu in na terenu spremljala volilne rezultate ter zbirala odzive zmagovalcev in poražencev. Bodite prvi obveščeni o rezultatih letošnjih lokalnih volitev v 33 občinah na Celjskem!
Lokalne volitve 2018 bodo v nedeljo, 18. novembra 2018. Volišča se bodo po vsej državi odprla ob 7. uri in zaprla ob 19. uri. Prvi delni izidi glasovanja bodo znani že pol ure po zaprtju volišč.
V petek opolnoči se bo uradno končala volilna kampanja. Začel bo veljati volilni molk, ki ga je treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla vsa volišča po državi. Med volilnim molkom je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za katerega od kandidatov. Na ministrstvu bo delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka. Čez dan v soboto in nedeljo, in sicer od 7. do 19. ure, bo prijave na telefonski številki 080 21 13 sprejemala dežurna služba inšpektorata za notranje zadeve. V nočnem času lahko državljani domnevne kršitve sporočijo operativno-komuni-kacijskemu centru Generalne policijske uprave na 080 12 00.
4
GOSPODARSTVO
Zaradi stroja za reciklažo asfalta Voc letos zelo zaželen
Največji celjski gradbinec zelo uspešen na javnih razpisih - V podjetju zelo zadovoljni tudi zaradi nakupa treh večjih nepremičnin
Celjsko gradbeno podjetje Voc bo letos za najmanj deset odstotkov preseglo lansko poslovanje. Do začetka novembra je že ustvarilo 36 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kolikor jih je ustvarilo v lanskem celem letu, do konca decembra naj bi se po napovedih direktorja Romana Moško-tevca prihodki povišali na 40 milijonov evrov. »Gradbena sezona je bila spet zelo uspešna. Od države smo sicer na račun koncesije dobili manj naročil za popravilo cest kot prejšnja leta, vendar smo bili sami zelo uspešni pri iskanju drugih poslov,« pravi Moškotevc, ki je zelo zadovoljen tudi zaradi letošnjih nakupov nepremičnin, ki so jih podjetja iz Skupine Voc opravila v tem letu.
Voc, ki v Savinjski regiji in na Koroškem skrbi za vzdrževanje in obnovo tisoč kilometrov državnih cest, je letos dobil za polovico manj naročil kot lani. Kljub temu je obseg kvadratnih metrov obnovljenih cestišč krepko povečal v primerjavi z lanskim letom, saj mu je uspelo pridobiti veliko več poslov na javnih razpisih. »Pozna se, da je letošnje leto volilno, poleg državnih imamo še lokalne volitve. V Vocu bi bili zelo veseli, če bi bile volitve vsako leto,« malce v šali pravi Roman Moškotevc.
Podjetje je bilo na razpisih uspešno predvsem zaradi lani kupljenega stroja za hladno reciklažo asfaltnih površin, ki omogoča obnovo več kilometrov cest v krajšem času in je okolju prijazen. Povpraševanje po takšnem postopku obnove cestišč je bilo letos veliko, v Sloveniji pa so trenutno samo štirje stroji za hladno reciklažo. Ta, ki ga ima Voc, je najbolj sodoben. Pomemben del asfaltne mešanice je Voc, ki je letos obnovil 180 tisoč kvadratnih metrov cest, kar je za 60 tisoč kvadratov več kot lani, zagotovil iz lastne asfaltne baze. Maja letos jo je postavil
v Šentjanžu pri Dravogradu. Spomnimo, da je bila baza »izhod v sili«. Voc je namreč dolgo časa računal, da bo iz stečajne mase CM Celje kupil asfaltno bazo v Veliki Pirešici, a mu jo je izpred nosa odpeljal Remont. Nato je razmišljal o postavitvi baze v Trnovljah, vendar zanjo ni uspel zbrati potrebnih dovoljenj. Letos je v Šentjanžu proizvedel 26 tisoč ton asfaltne mešanice, kar je le 15 odstotkov porabljenih količin. Zato je asfalt kupoval pri drugih proizvajalcih, tudi pri Remontu.
Za nakupe skoraj 8 milijonov
Voc je letos s podjetji, ki so lastniško povezana z njim, v Celju kupil tri velike nepremičnine, ki so ga brez davka stale 7,7 milijona evrov. Največ, 2,6 milijona evrov je plačal za poslovni kompleks CM Celje na Lavi, kjer je bil vse od stečaja tega podjetja najemnik več kot polovice prostorov. Od Hete, slabe banke Addiko bank, je kupil nedokončano zgradbo ob Ljubljanski cesti, v kateri je prvotni lastnik nameraval urediti medicinski center. Zanjo
je odštel 2,5 milijona evrov, zgradbo pa je uradno kupilo podjetje Voc Ekologija. Milijon evrov manj je stal nakup betonarne ob Savinji, ki jo je imel v lasti propadli Ingrad Gramat. Tudi betonarno je najprej nameravala kupiti Voc Ekologija, vendar je drugi najresnejši kupec, celjski Inpos, temu na-
sprotoval, ker je podjetje povezano z nekdanjim lastnikom Ingrad Gramata. Polovica podjetja Voc Ekologija je namreč uradno v lasti Simone Okorn, partnerke Janeza Škoberne-ta, ki je bil do stečaja s svojo mariborsko družbo CPM večinski lastnik Ingrad Gramata. Za Škoberneta je v Celju mo-
Soli in peska ne bo zmanjkalo
Za vzdrževalce državnih in lokalnih cest se danes začenja zimska sezona. Na območju Savinjske regije in na Koroškem državne in v nekaterih občinah tudi lokalne ceste vzdržuje podjetje Voc. To zimo bo skrbelo za 2.012 kilometrov cest.
V zimsko vzdrževalno službo bo letos vključenih 11 vzdrževalnih baz, kjer bo 312 zaposlenih razporejenih v 143 plužnih enot. V skladiščih že čaka 12 tisoč ton peska in 10 tisoč ton soli ter 30 tisoč litrov magnezijevega klorida za moker posip cest.
Posipavanje in pluženje bo spet potekalo po pravilih in vrstnem redu, ki jih določi direkcija za infrastrukturo. V Vocu ob tem uporabnike cest prosijo za strpnost in razumevanje, saj kljub dobremu voznemu parku vseh cest v regiji ne morejo urediti hkrati. Ob tem še izpostavljajo, da niso odgovorni za razmere na vseh cestah v regiji, saj za mnoge občinske ceste skrbijo lokalni vzdrževalci.
goče slišati, da pravzaprav on vodi vse posle Voca in z njim povezanih družb. Moškotevc priznava, da jim Škoberne pomaga z nasveti in pri pridobivanju poslov, delo pa opravlja prek podjetja Trapez, kjer je zaposlen. Zaradi zapletov pri prodaji je na koncu betonarno kupilo Moškotevčevo ljubljansko podjetje BDL.
Vsebina ostaja medicinska
Roman Moškotevc vse te nakupe ocenjuje kot zgodovinsko priložnost, ki so jo drugi, tudi občina, zamudili. »Na trgu je povpraševanje po poslovnih prostorih vsak dan večje, nam je zaradi uspešnih pogajanj s Heto in tudi z Družbo za upravljanje terjatev bank uspelo. Kupnine za vse tri nepremičnine smo že poravnali in tudi prevzeli vso dokumentacijo. Pri nakupih smo si pomagali z bančnimi posojili in skupaj z bankami se bomo lotili tudi projektov pri prenavljanju in oživitvi nepremičnin,« napoveduje Moškotevc.
O tem, kaj bo podjetje s poslovnim kompleksom ob Savinji, Roman Moškotevc še
ne ve. Pravi, da bodo dokončni načrt naredili šele potem, ko bo znano, kako namerava območje okrog betonarne urediti mestna občina. Več je že znano o prihodnosti tako imenovane »naše male klinike« ob Ljubljanski cesti, ki je nasedla v četrti gradbeni fazi. »Projekte že pripravljamo, kmalu bomo prostore v slikah, kakšni naj bi bili po dokončanju, ponudili trgu. Glede na zanimanje bomo potem zgradbo tudi dokončno uredili,« napoveduje Moškotevc. Za zdaj še ne ve, koliko prostorov bodo ponudili v najem in koliko v odkup, to bo odvisno od povpraševanja, želijo pa, da bi vsaj polovica zgradbe ostala v lasti Voc Ekologije. Moškotevc pravi, da je seznam tistih, ki se zanimajo za najem ali nakup, že zdaj zelo dolg. »Bili bi presenečeni, če bi videli, kdo vse se zanima za zgradbo. Največ je takšnih, ki opravljajo zdravstvene storitve, nekaj je tudi bank in podjetij,« pojasnjuje Moškotevc in ocenjuje, da bo v dokončanje stavbe treba vložiti veliko milijonov evrov.
Vztrajajo pri nakupu kamnoloma
Projekt, ki Vocu kljub mnogim poskusom še vedno ni uspel, je nakup kamnoloma v Veliki Pirešici. Prodaja zaradi tožbe države, ki trdi, da je polovica kompleksa njena, in tožbe Voca, ki želi ustaviti rudarjenje v kamnolomu, že dve leti stoji. »Prav hecno je, da država v kamnolomu po dvajsetih letih uveljavlja lastniško pravico. Če ji bo sodišče prisodilo polovico parcel, bomo kot največji ločitveni upnik vlagali tožbe, saj nam drugega ne bo preostalo,« pravi Roman Moškotevc in poudarja, da se bo Voc ne glede na to, kako in kdaj se bo tožba razpletla, potegoval za nakup kamnoloma. Ga pa pri tem skrbi, kako bo z državno koncesijo za izkoriščanje kamnoloma, ki velja do leta 2021.
INTIHAR JANJA Foto: SHERPA (arhiv NT)
Bevc umaknil soglasje
V štorskih Valjih, ki so od septembra v prisilni poravnavi, še ni konec kadrovskih sprememb. Potem ko je nadzorni svet v začetku oktobra sprejel odstop dolgoletnega direktorja Ivana Štrlekarja in za novega direktorja izbral Bojana Bevca, je ta zdaj umaknil soglasje k imenovanju.
Bojan Bevc je širši javnosti znan predvsem po nekajletnem vodenju Steklarne Rogaška, ko je bila ta v velikih finančnih težavah, in tudi po tem, da je bil na Hrvaškem obsojen na zapor zaradi oškodovanja podjetja Pik Vrbovec. V Valje je prišel januarja letos, kmalu po lastniških spremembah, v podjetju opravlja naloge prokurista. Zaradi umika soglasja k imenovanju je nadzorni svet Valjev zdaj za novo direktorico predlagal Brigito Gavez, sicer vodjo financ in računovodstva v podjetju. O njenem imenovanju morata svoje mnenje povedati tudi upniška odbora navadnih in ločitvenih upnikov. Če bo izbrana, bo Gavezova podjetje vodila skupaj z Robertom Močnikom. JI
Okoljska nagrada tudi Kronotermu
Med letošnjimi dobitniki okoljskih nagrad Eko sklada in časnika Finance je tudi podjetje Kronoterm z Gomil-skega. Nagrado je dobilo za hibridno toplotno črpalko Krono multi S.
Toplotna črpalka je v celoti razvita v Sloveniji. Namenjena je hlajenju in segrevanju vode, kot vir pa lahko uporablja zrak ali toploto iz zemlje. Izdelava toplotne črpalke je okolju prijazna, saj pri proizvodnji ni potreben velik vložek energije, poleg tega ne povzroča nevarnih odpadkov in tudi njena uporaba ne obremenjuje okolja.
Poleg podjetja Kronoterm sta bila med letošnjimi finalisti za pridobitev okoljske nagrade tudi Steklarna Rogaška in Razvojni center orodjarstva Slovenije Tecos iz Celja. JI
Odprta vrata mladim in njihovim staršem
Gospodarska zbornica Slovenije bo v sodelovanju z republiškima zavodoma za šolstvo in za zaposlovanje 29. novembra spet pripravila Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše. Tako bo mladim pomagala k lažji izbiri poklica.
Na dan odprtih vrat bodo učenci osnovnih šol in dijaki lahko obiskali izbrano podjetje ter si ogledali različna delovna mesta ter spoznali različne poklice. Do zdaj se je na območju celotne Slovenije prijavilo že več kot sto podjetij, ki bodo 29. novembra ob 16.30 odprla svoja vrata.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bilo kar 98 odstotkov udeležencev obiskov zelo zadovoljnih s tovrstnim spoznavanjem poklicev.	JI
GOSPODARSTVO
5
Se bo Franc Pangerl ločil od sejma?
Celjski Max-Rent namerava kupiti vse delnice Celjskega sejma - Predsednik upravnega odbora Franc Pangerl prevzemu ne nasprotuje
Franc Pangerl: »Morda se bom odločil, da še naprej ostanem solastnik družbe, morda bom vse delnice prodal.«
Javnosti manj znana družba Max-Rent iz Celja je objavila prevzemno namero za nakup vseh delnic Celjskega sejma, najkasneje v tridesetih dneh bo objavila še prevzemno ponudbo. Novica ni presenetila le mnogih Celjanov, ampak tudi nekatere manjše in tudi večje delničarje te največje sejemske hiše v Sloveniji. Sprašujejo se namreč, s kakšnim namenom želi Max-Rent, za katerim stoji uspešen podjetnik Boštjan Marovt iz Podvina pri Žalcu, prevzeti Celjski sejem. Do prevzemne namere se zato še ne želijo opredeljevati, večina čaka na prevzemno ponudbo, v kateri bo znana tudi cena za delnico.
Max-Rent, kjer je Boštjan Marovt uradno le direktor, je v lastništvo Celjskega sejma vstopil novembra lani, ko je od ljubljanske družbe MSIN kupil 94 tisoč delnic sejma in s tem postal njegov 15,3-odsto-tni lastnik. MSIN je bil lastnik delnic le kratek čas, do njih je prišel z nakupom 9-odstotne-ga deleža, ki ga je imel Kovin-trade (ta je delnice prodal na zahtevo bank), in nato še z nakupom deležev nekaterih manjših delničarjev. Boštjan Marovt je v Celjskem sejmu
lastnik še 3,2 odstotka delnic, ki jih je junija lani kupilo njegovo podjetje B 30.
Z malo več kot 18-odsto-tnim deležem sta Marovtovi podjetji tretja največja delničarja Celjskega sejma. Največja lastnica je družina Pangerl. Franc Pangerl, ki je »oče« sodobnega Celjskega sejma in ima tudi največ zaslug, da je družba tako uspešna, je lastnik 6,8-odstotnega deleža. Njegova hči Nina Ermenc Pangerl, sicer članica upravnega odbora Celjskega sejma, je z družbama Utilis in Celuks lastnica 19 odstotkov delnic, sama pa ima še malo manj kot 4-odstotni delež. Družini Pangerl sledi Mestna občina Celje, ki ima malo manj kot 25 odstotkov vseh delnic, občinska družba Nepremičnine ima v lasti 1,3 odstotka delnic. Med večjimi lastniki je z 10-odstotnim deležem tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Obrtniki ne bodo prodali
Iz Mestne občine Celje so nam na vprašanje, ali se bodo odzvali na prevzemno ponudbo Max-Renta, odgovorili le, da ponudbe ne poznajo in bodo o njej odločali šele takrat, ko bodo z njo sezna-
njeni. Vprašanje je, ali bodo še »ujeli vlak«, saj bo moral o morebitni prodaji delnic odločati nov mestni svet, ta pa zaradi volitev še nekaj časa ne bo konstituiran. Ali bodo sprejeli ponudbo za odkup delnic, ko bo objavljena, smo vprašali tudi Obrtno-podjetni-ško zbornico Slovenije, kjer so nam odgovorili, da o prodaji svojega deleža ne razmišljajo.
Edini od večjih lastnikov, ki je o nameravanem prevzemu Celjskega sejma pripravljen povedati več, je Franc Pan-
gerl, ki kljub upokojitvi pred osmimi leti z družbo ni povezan samo lastniško, ampak vodi tudi njen upravni odbor. »Prevzemi na kapitalskem trgu so nekaj povsem normalnega in to velja tudi za morebiten prevzem Celjskega sejma. Družba je delniška, kar se dogaja, ni nič neobičajnega in zaradi prevzemne namere nisem presenečen. Prepričan sem, da v ozadju ni sovražnih načrtov, čeprav se z Boštjanom Marovtom o njegovih prevzemnih željah
nisem še nič pogovarjal,« pravi Pangerl. Na vprašanje, ali se bo, potem ko bo objavljena tudi prevzemna ponudba, odločil za prodajo svojih delnic, odgovarja: »Obe možnosti sta odprti, o obeh bom zelo resno razmislil. Morda se bom odločil, da še naprej ostanem solastnik družbe, morda bom vse delnice prodal. Po 27 letih, kolikor sem že v Celjskem sejmu, in pri moji starosti je najbrž res že napočil čas, da se umaknem. Podjetje bo dobro poslovalo tudi brez Franca Pangerla. Denarja za njegov razvoj nimam, ima pa ga Marovt, ki uspešno vodi več podjetij. Zato prevzemu ne nasprotujem.«
Tudi pri prevzemu
Gorenjskega
sejma
O razlogih, zakaj se je odločil za prevzem Celjskega sejma, smo želeli vprašati tudi Boštjana Marovta, vendar nam ga kljub številnim telefonskim klicem ni uspelo priklicati. Marovt je bil že v preteklosti povezan z nakupi več podjetij po Sloveniji. Med drugim je pred leti z Mirkom Tušem sodeloval pri prevzemu Gorenjskega sejma in trgovske družbe Vele, njegova podjetja so bila med
pomembnimi lastniki danes že propadlega polzelskega Garanta, Kranjčani ga nimajo v prav lepem spominu zaradi nakupa in kasnejše likvidacije tekstilne tovarne Ibi. Do danes je zgradil velik poslovni imperij, v katerem pomembno mesto zavzema družba Metro, znana po trgovinah Mana.
Družba Max-Rent s samo enim zaposlenim je po javno dostopnih podatkih lani ustvarila malo manj kot 4 milijone evrov čistih prihodkov od prodaje in 2,9 milijona evrov čistega dobička.
Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je tudi lastnik nekaj deset delnic Celjskega sejma, ocenjuje, da je prevzemna namera Max-Renta resna, saj nenazadnje tudi pridobivanje vseh soglasij in objave niso poceni. Koliko delničarjev bo ponudbo sprejelo, si ne upa napovedati in kot pravi, bo na odgovor na vprašanje, ali bo Celjski sejem po zaključku prevzemne ponudbe namesto sedanjih 29 imel samo enega ali le nekaj lastnikov, treba še nekaj časa počakati.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA)

Podrgni :: za srečo. ж
Osvoji celo leto brezplačnih nakupov
ali 2 milijona
drugih nagrad!
www.tus.si
tus srečka
iJbtWi


*
1
A
m/m
■
SLOSKI
Alpsko smučanje
ZLATI SPONZOR SLOVENSKIH ALPSKIH SMUČARSKIH REPREZENTANC
Ob figuri Ferdinanda Galla, novi v seriji Celjski zgodba. Z desne: Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje, Ciril Hočevar, ljubljanski kipar, ki je upodobil tudi to figuro, tako kot prejšnje in Vlasta Vrbančič, ki je poskrbela za oblačila Ferdinanda Galla.
Nova figura Celjske zgodbe slavnih
Tokratna predstavitev razširjena še na Baročne dneve v Celju
CELJE - V Turističnem in kulturnem društvu Celje (TKD) so v okviru projekta Celjska zgodba, kjer upodabljajo znamenite osebnosti iz zgodovine knežjega mesta, v Kvartirni hiši predstavili četrto figuro, Ferdinanda Galla, utemeljitelja celjske baročne delavnice. Hkrati s tem dogodkom so pripravili Baročne dneve v Celju.
Doslej so v društvu v okviru projekta, ki je nekakšna celjska različica Madame Tussa-uds predstavili figure popotnice Alme M. Karlin, rimskega senatorja Tita Varija Klemen-sa in mogočnega celjskega grofa Hermana II. »Naša Celjska zgodba gre skozi različna zgodovinska obdobja in v letu evropske kulturne dediščine, ki ga obeležujemo letos, smo se v turističnem društvu odločili poudariti eno od tistih
posebnih obdobij, ki so tudi pustila močan pečat v Celju. Najvidnejši predstavnik tega baročnega obdobja v Celju je bil Ferdinand Gallo, ki je bil znan tudi širše v savinjski regiji in je ustvarjal predvsem za cerkvene naročnike,« je odločitev za tokratno figuro v seriji pojasnila Vesna Golner, vodja projektov v celjskem turističnem in kulturnem društvu.
Ferdinand Gallo (17081788), baročni kipar, ki je postavil Celje na zemljevid rezbarskih središč, je v povezavi z mestom ob Savinji prvič omenjen v začetku petdesetih let osemnajstega stoletja. V knežje mesto je prispel že kot izoblikovan umetnik, pri čemer o njem ni prav veliko zapisov, zato je oblikovanje njegove figure za društvo predstavljalo precejšen izziv.
»Tudi pri prejšnjih figurah, predvsem pri senatorju Titu Variju Klemensu iz časa rimske Celeie in pri Hermanu II. kot najvidnejšem predstavniku celjske grofovske družine, je bilo treba najti nekakšne zapiske ali vsaj približne opise, kako so te osebe izgledale. Zelo podobno se je zgodilo tudi pri Ferdinandu Gallu, saj so tudi o njem podatki izredno skopi. Na podlagi nekaterih informacij, ki smo jih našli o njem, smo potem lahko pripravili idejno podobo figure,« je še povedala Golnerjeva. Tudi tokratno figuro je tako kot prejšnje oblikoval ljubljanski kipar Ciril Hočevar.
Baročni dnevi za sredstva TZS
Sicer pa so v društvu predstavitev figure znamenitega Celjana tokrat razširili še na
izvedbo baročnih dnevov ob koncu minulega tedna. »Figuro kiparja Ferdinanda Galla in baročne dneve smo povezali v celoten projekt, da smo lahko kandidirali za sredstva na razpisu Turistične zveze Slovenije. Pridobljen denar nam je omogočal bolj celovito obeleževanje evropskih dni kulturne dediščine,« je pojasnila Vesna Golner.
V sklopu baročnih dnevov so v društvu tako prvi dan, ob predstavitvi figure Ferdinanda Galla, pripravili še predavanje Karin Požin o baroku na Celjskem, zgodnje baročne plese v izvedbi KUD Galiarda in jedi po baročnih receptih. Sledili sta delavnica cizeliranja in izdelava meda-ljona z baročnim motivom, kar so pripravili v Muzeju baroka v Šmarju pri Jelšah. Baročne dneve sta sklenila strokovno vodenje po razstavi Ferdinanda Galla v Pokrajinskem muzeju Celje in koncert baročne glasbe v izvedbi Vesne Velušček in Klemna Golnerja.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Stare obrti za nova delovna mesta
Nova priložnost za brezposelne in za kulturno dediščino
Na trgu dela bo prišlo do novih možnosti za tiste, ki želijo opravljati drugačen poklic, in za starejše ter dolgotrajno brezposelne iskalce. To bo mogoče v okviru slovensko-avstrijskega projekta za oživitev redkih starih obrti, ki ga bosta obe strani izvajali do konca aprila 2021. Projekt, z naslovom Eurovita, se je začel maja.
Na slovenski strani sta med partnerji projekta celjska območna služba zavoda za zaposlovanje in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Med izvajanjem bodo izobraževali učitelje ter udeležence usposobili za tri različne obrtne poklice. Ustanovljena naj bi bila tudi aka-
demija starih obrti. Ti poklici so pomembni za ohranjanje stare slovenske in avstrijske kulturne dediščine, ki je zaradi dolgotrajnih zgodovinskih vezi prepletena. Kandidati se bodo izobraževali za poklice, kot sta na primer skodlar ali suhozidar.
»Kandidate bomo usposobili, da bodo lahko imeli na trgu dela priložnost za delo v redkih starih poklicih, ki jih je na trgu dela zelo malo. Ti poklici so pomembni za ohranjanje kulturne dediščine v takšni obliki, kot so nam jo zapustili predniki,« je povedala direktorica območne službe zavoda za zaposlovanje Alenka Rumbak. Glede tega, za katere poklice bi kandida-
te usposabljali, se partnerji z obeh strani državne meje še usklajujejo. »Vsak od partnerjev ima svoje posebne interese. V našem zavodu želimo usposabljanje za takšne poklice, ki bodo brezposelnim omogočili delo. Prav tako za tiste poklice, v katere bomo lahko vključevali brezposelne ženske,« je obrazložila Rumbakova. Po drugi strani se obrtno-podje-tniška zbornica zavzema za poklice, ki omogočajo mentorstvo. Avstrijci, ki pri ohranjanju kulturne dediščine prednjačijo, točneje vedo, katere tri stare poklice najbolj potrebujejo.
»Med usklajevanjem se pojavljajo težave zaradi različne podzakonske ureditve glede
poklicev v obeh državah,« je še povedala Rumbakova. Zato je treba interese obeh strani uskladiti. Med drugim je treba pripraviti obrtnike, ki bodo kot mentorji prenašali svoje znanje na udeležence izobraževanj, ter izobraževalne programe. Poleg tega mora zavod za zaposlovanje spodbuditi kandidate zanje. »Ko gre za redke in deficitarne poklice, ima zavod ponavadi težave z motivira-njem kandidatov zanje,« opaža direktorica območne službe. Rumbakova meni, da bo zavod uspel kljub vsemu pridobiti dovolj kandidatov. Prihodnje leto bodo zato predstavniki zavoda za zaposlovanje obiskali še druge območne službe. Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.	BJ
Uporabniki so se zagreli za KolesCe
CELJE - Dva meseca že deluje sistem javne izposoje koles KolesCe, ki ga izvaja družba Nomago.
V tem podjetju so s prvimi odzivi uporabnikov zelo zadovoljni. »Zelo hitro so osvojili načine registracije, izposoje in oddaje koles, kar govori o dobri postavitvi in delovanju sistema. Zabeležili smo več kot tisoč petsto registriranih uporabnikov, kar je več, kot smo pričakovali,« je povedal Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti.
Še nekaj kazalcev o prvih odzivih uporabnikov: od začetka vzpostavitve sistema so bila kolesa izposojena več kot dvati-sočkrat, povprečno imajo uporabniki kolo izposojeno 17 minut. Med registriranimi uporabniki je bilo največ registracij izvedenih s pomočjo aplikacije, malo manj na terminalu in s pomočjo spleta, še najmanj na prodajnem mestu samem.
Izvajalec storitve želi tudi spodbujati pozitivno migracijo med občinami, in sicer na odsekih Celje-Laško, Celje-Žalec, in med občinami, ki se bodo še pridružile sistemu. Pred kratkim so obstoječim postajam dodali nova priklopna mesta posebej za električna kolesa, sicer pa je v Celju od nedavnega vzpostavljenih še nekaj novih postajališč, na Ostrožnem, Hudinji, na Mariborski in Ljubljanski cesti (Tuš), pri Citycentru, na Lavi, v Levstikovi in Tkalski ulici ter v Novi vasi. Postajališč v Celju je zdaj skupno 17. V Laškem sistem deluje od takrat kot v Celju, pred dnevi sta se mreži pridružila tudi Žalec in Polzela.	RG
Staro glasbeno šolo bodo porušili
ŠOŠTANJ - Občina bo porušila stari del glasbene šole, ki je bil najprej predviden za obnovo. Pri tej odločitvi sledi strokovnjakom gradbenega inštituta, ki so ugotovili, da obnova ni smiselna. Kljub rušitvi se naložba naj ne bi podražila. Čeprav so se načrti nekoliko spremenili, v občinski upravi upajo, da bo novogradnja končana do prvega šolskega dne prihodnje leto.
Glasbena šola je največji projekt občine Šoštanj v tem in prihodnjem letu, za katerega bo iz občinske malhe namenjenih približno 2,5 milijona evrov. Stroji so na terenu zabrneli že poleti. Predvideno je bilo, da bodo dosedanjo enoto glasbene šole obnovili, pri čemer naj bi ob njej zrasel prizidek z enako površino. Med obnovo so se izkazale nekatere pomanjkljivosti stare gradnje. Ker so bili pri obnovi predvideni precejšnji posegi, je Občina Šoštanj naročila izdelavo strokovnega mnenja enega od gradbenih inštitutov. Ta je ugotovil, da bi bilo stavbo bolje v celoti porušiti in jo v celoti zgraditi na novo. Župan Darko Menih pričakuje, da se zaradi tega naložba ne bo bistveno podražila. Občina bo zdaj subvencijo Eko sklada skušala pridobiti za celotno novogradnjo. Do njenega odprtja pouk ostaja v nadomestnih prostorih, in sicer v osnovni šoli, nekdanjem vrtcu Barbka, Vili Mayer, mestni galeriji in Kulturnem domu Šoštanj.	TS
Širitev Stare vasi
VELENJE - Mestna občina je pridobila gradbeni dovoljenji za nadaljnje urejanje gospodarske javne infrastrukture na območju Poslovne cone Stara vas. Gre za naložbo, ki bo omogočila širitev osrednjega in severovzhodnega dela cone za približno 19 tisoč kvadratnih metrov ter gradnjo novih poslovnih stavb.
Mestna občina Velenje je začela poslovno cono Stara vas urejati leta 2015. Lani je namenu predala 9.500 kvadratnih metrov urejenih zemljišč in 13 tisoč kvadratnih metrov pripadajoče komunalno-cestne infrastrukture. S širitvijo poslovne cone želi podjetnikom zagotavljati primerne pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest ter omogočati nadaljnjo rast in razvoj podjetništva v občini. Občina bo na podlagi gradbenega dovoljenja za osrednji del cone skušala pridobiti sofinanciranje na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Če bo pri prijavi uspešna, naj bi za sofinanciranje stroškov prejela približno 800 tisoč evrov, sama pa bo za širitev cone prispevala približno 178 tisoč evrov.	TS
Prazna dvorana in neodgovorjena vprašanja
Pereče teme zanimajo le približno četrtino svetnikov - Uprava mestne občine miri, da dogajanje v medicini dela ni izredno
»99 odstotkov anonimnih pisem je po mojih izkušnjah lažnih in se ne nanašajo na bistvo,« je prepričan direktor uprave Mestne občine Velenje Iztok Mori.
VELENJE - Izredne seje, ki jo je napovedala deveterica mestnih svetnikov iz vrst opozicije, ni bilo, saj se je je udeležilo le sedem svetnikov od 33. Čeprav pobudniki seje menijo, da bi bilo še v tej sestavi mestnega sveta prav spregovoriti o nekaterih perečih temah (med drugim so predstavili še eno anonimno pismo o dogajanju v dispanzerju medicine dela v Zdravstvenem domu Velenje), je občinska uprava vztrajala, da pogoji za sklic seje niso bili izpolnjeni. To pa zato, ker svetniki predlogu za sklic seje niso priložili gradiva.
Pobudniki seje so prepričani, da občinska uprava ni opravila svoje naloge, saj o seji ni obvestila vseh svetnikov, za sejo ni pripravila sejne dvorane in tudi ne gradiva. »Gradivo ima občinska uprava in po statutu občine bi morala delovati tudi za mestni svet. Ne vem, kako lahko svetnik pride do njega, če gradivo zahteva, uprava pa ga ne pripravi, saj tega ne želi seznaniti z njim,«
je dejal prvopodpisani med pobudniki seje, samostojni svetnik Matej Jenko. Dodal je, da se svetniki s takšnim načinom dela srečujejo ves svoj mandat. »In tudi z aro-ganco, grožnjami, žaljenjem in nekorektnostmi.«
Ker septembra in oktobra rednih sej, kljub temu da so bile predvidene, ni bilo, svetniki niso mogli izraziti svojih stališč, so povedali predstavniki opozicije. In pojasnili, da izredne seje ne bremenijo občinskega proračuna, saj nobena doslej ni bila plačana. »Gre za zapiranje političnega prostora, ki ga doživljam ves čas svojega štiriletnega mandata,« je dejal mag. Albin Vrabič iz SDS. Njegova strankarska kolegica Suzana Kavaš je ob tem izpostavila še, da je občinska uprava na začetku mandata s spletne strani umaknila posnetke sej mestnega sveta.
Na pobudo svetnikov SDS, ki so pridobili tudi utemeljitev informacijske pooblaščenke, so posnetke vrnili na splet, toda ne vseh.
Sklicatelji so poleg ostalih predlogov točk za sejo med drugim predstavili še eno pismo, ki opozarja na slabe razmere v dispanzerju medicine dela Zdravstvenega doma Velenje in je bilo poslalo svetnikom in županu. Pismo med drugim navaja, da h konkurenčnemu zasebnemu izvajalcu medicine dela odhaja me-nedžer, ki ga je velenjski ZD zaposlil, da bi iskal nove posle in oddelku pomagal izplavati iz rdečih številk. Skupaj z di-
rektorjem naj bi zaposlene ves čas spodbujal, naj podpišejo nove pogodbe o zaposlitvi z zasebnim medicinskim centrom, ki se je zanimal za prevzem dispanzerja. To, da dogajanje v zdravstvenem domu za občinsko upravo ni dovolj pomembno, da bi ga obravnavali na izredni seji, je po prepričanju svetnikov znak, da se želijo vodilni oddaljiti od aktualnih perečih zadev. »Izredna seja bi namreč razkrila kup njihovih slabih praks,« je dejal Jenko.
Kar je pomembno, ni tudi nujno
Direktor velenjske občinske uprave mag. Iztok Mori sicer meni, da so vse teme, ki vplivajo na življenje občanov in na razvoj mestne občine, pomembne. Kar pa še ne pomeni, da so v skladu s statutom
in poslovnikom primerne za sklic izredne seje teden pred volitvami. Z besedami opozicije, da skuša občinska uprava pereče teme pospraviti pod preprogo, se Mori ne strinja, ampak meni, da želi opozicija s sklicem izredne seje ustvariti izredne razmere.
Zakaj dogajanje v zdravstvenem domu, na katerega so septembra in oktobra opozorili ena anonimka in eno pismo, pod katerega so se podpisali zaposleni v dispanzerju, ni bilo dovolj za sklic seje? Anonimke so po izkušnjah Morija večinoma lažne in ne opozarjajo na resnične težave. Svetniki pa so po njegovem mnenju dovolj obveščeni, saj jim je direktor ZD maja na občinskem svetu predstavil poročilo o poslovanju tega javnega zavoda. »Vsi postopki glede iskanja zasebnega partnerja za medicino dela so ustavljeni. Medicina dela nikoli ni bila naprodaj. Nič ni zamujeno, da svetniki o tem ne bi mogli razpravljati na redni občinski seji.«
TINA STRMČNIK
»Mestna uprava in župan nista povedala nič o vsebini predlaganih točk, >obesila< sta se le na formalnosti. Očitno ni pomembno, kako težke so točke, ki bi jih bilo treba obravnavati,« pravi Matej Jenko.
Popravek
V prejšnji, 45. številki Novega tednika je bil objavljen članek z naslovom Za marsikaj je kriva statistika. V prispevku je naveden podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da je imelo v občini Solčava pitno vodo zelo dobre mikrobiološke kakovosti 38 odstotkov prebivalcev. Iz Občine Solčava so NIJZ opozorili, da podatek ne drži. Pravilen podatek je namreč, da uporablja vodo zelo dobre mikrobiološke kakovosti 57 odstotkov prebivalcev. Gre za vodo vodovoda Solčava. NIJZ se za svojo napako iskreno opravičuje. Na neugoden podatek o kakovosti pitne vode za celotno občino Solčava sta vplivali - kot smo pravilno poročali - dve dejstvi. Slab rezultat je namreč za vodo iz vodovoda Logarska dolina. NIJZ prav tako upošteva, da za del uporabnikov - ki ne uporabljajo javnega vodovoda - podatka o kakovosti njihove pitne vode ni.
Uredništvo
Še uradno z novim prizidkom
t
Ж r ■
ŽALEC - V OŠ Petrovče so prejšnji teden namenu predali nove prostore, s katerimi so rešili vedno boj izrazito prostorsko stisko v zadnjih letih. Najstarejši del zgradbe petrovške šole so zgradili pred več kot sto leti. Do zdaj so ji prizidali dva dela in telovadnico. Tokratna razširitev je torej že četrta.
Občina Žalec se je odločila za nadzidavo obstoječe zgradbe. Kot najugodnejšega izvajalca del je letos spomladi izbrala polzelsko podjetje Halo mojstri, s katerim je sodelovala že pri obnovi zgradbe, kjer domujeta Upi - ljudska univerza Žalec in Waldorfska šola Savinja. Petrovška šola je z nadzidavo pridobila 273 kvadratnih metrov dodatnih
prostorov za izvajanje vzgojno-izobraževal-nega procesa. Prizidek, ki so ga umestili med staro šolsko zgradbo in telovadnico, obsega dve učilnici, ki ju lahko s posebno pregradno steno spremenijo v en večnamenski prostor. Nove šolske prostore je v znesku slabih 24 tisoč evrov opremilo podjetje Atlas oprema, ki ga je žalska občina prav tako izbrala na podlagi javnega razpisa. Šola, ki jo obiskuje več kot štiristo otrok, podružnično šolo pa več kot 110 učencev, se že nekaj let sooča s precejšnjo prostorsko stisko. Z njeno nadzidavo, ki je skupaj stala približno 440 tisoč evrov, so učenci in zaposleni le dobili boljši delovne pogoje.
ŠO
Prizidek so umestili med staro šolsko zgradbo in telovadnico. Foto: Občina Žalec
V znamenju izjemnega letnika
Po martinovem o letini
Ob martinovem, starem ljudskem prazniku, se ljudje veliko posvečamo pogovorom o novem vinu. To je tudi priložnost za ugotavljanje, kakšen je nov vinski letnik, in za ugotavljanje drugih okoliščin, ki so z njim povezane. »Letnik 2018 je zelo ekstremen,« poudarja Tadeja Vodovnik - Plevnik iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, ki deluje tudi na našem območju.
V	Vinorodni deželi Podrav- območje, je bila pridelava je, kamor spada tudi naše grozdja zelo zahtevna, stre-
V	vinu je veliko dela in skrbi vinogradnikov ter vinarjev.
sna. Najprej je vinograde prizadela zgodnja, majska toča, ki se je na nekaterih območjih še ponovila. In zakaj je letošnji letnik ekstremen? »Trte so imele velik nastavek grozdja zaradi zmanjšanega pridelka v minulih dveh letih. Do tega je prišlo zaradi spomladanske pozebe,« je povedala Vodovnik - Plevnikova. Letos maja, v času cvetenja, so bili v vinogradih - z izjemo toče seveda - zelo dobri pogoji in trta se je oplodila nadpovprečno dobro. Tam, kjer ni bilo toče in peronospore, se veselijo vinogradniki po količinski plati nadpovprečnega letnika. »Glede na naravne danosti je bilo mogoče pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, ter tudi vseh kakovosti, od deželnega in kakovostnega do vrhunskega vina. Ugodni pogoji so bili tudi za pridelavo vrhunskih vin posebne kakovosti, kot sta pozna trgatev in izbor,« je obrazložila specialistka za vinarstvo. Nekaj grozdja, ki je namenjeno za jagodni in suhi jagodni izbor, ostaja na trtah v pričakovanju zadostne do-zorelosti. Ko bo dovolj mraza, bo tudi ledeno vino.
Mlada vina
V sodih v kleteh vinogradnikov je trenutno zelo živahno. »Alkoholno vrenje nekaterih moštov se še končuje in ponekod še poteka biološki razkis,« ugotavlja specialistka. Drugod se že veselijo mladega vina. »Mlada vina letošnjega letnika izkazujejo sortno značilne barve. Cveti-
ce so omamno dišeče, poudarjeni sta sortnost, sadnost. Zaznati je mogoče tudi nekaj cvetnih vonjav. Okusi mladih vin so prijetni, sveži. Vina so živahna, razgibana in za ta čas dokaj harmonična,« je še povedala.
Vinogradnikom letos vsekakor ni bilo lahko. Letos je bilo vegetacijsko obdobje v vinogradih povezano s preobilnimi padavinami, zato so morali vinogradniki trto posebej ščititi pred rastlinskimi boleznimi. Gnitje grozdja so povzročile tudi padavine, ki so se pojavile konec avgusta. Zaradi gnitja so nekateri vinogradniki grozdje potrgali razmeroma kmalu. Najbolj je grozila peronospora. Nekateri pridelka niso uspeli obvarovati, drugi se lahko ponašajo z izjemno kakovostjo.
Vodovnik - Plevnikova primerja vinograd s tovarno pod milim nebom, kjer je pridelava grozdja zelo zahtevna. Vinogradi so ponavadi na strmih pobočjih, kjer druge kulture ne bi uspevale. Vse to terja veliko dela, od rezi, varstva vinske trte, mulčenja in zelenih del do trgatve. To povzroča tudi stroške. Vinogradniki se pritožujejo zaradi prenizkih cen grozdja in vina. Na trgu je dovolj vina, zato vinogradniki ne dosegajo vina vrednih cen. In ne pozabimo: vino moramo uživati v zmerni količini. Posledice prekomernega uživanja so lahko za nas in za našo okolico usodne.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Razpršeni hotel bo še večji
SLOVENSKE KONJICE - Razpršeni hotel Konjice je v desetih mesecih delovanja dosegel že lepo število nočitev. Od januarja do konca oktobra so v hotelu zabeležili 1.400 nočitev. V tem času je postal tudi prepoznaven znotraj Destinacije Rogla - Pohorje in tudi drugod po Sloveniji. »Leto je bilo naporno in nepremičnim, ki želijo svoje
polno izzivov. Naš hotel, ki je novost v slovenskem prostoru, je postal zanimiv za potencialne soudeležence v naši mreži in za vse lastnike
prostore oddajati. Z velikim veseljem lahko napovem, da v naslednjem letu načrtujemo širitev,« je bila nad delovanjem hotela navduše-
na njegova vodja Andrejka Gažovič.
Hotel ima sedež v prenovljenem delu dvorca Trebnik v Slovenskih Konjicah, kjer je na voljo osem dvoposteljnih sob z možnostjo dodatnih ležišč. Tako lahko v objektu namestijo 28 do 30 oseb. Povezujejo se tudi s sobodajalci v kraju in s podjetjem Zlati grič.
Vsi prostori dvorca Trebnik imajo svojega najemnika. V njem je med drugim tudi Razpršeni hotel Konjice.
Hotel zanimiv za poslovne partnerje
Želijo si razširiti mrežo ponudnikov, ki bi jih vključili v razpršeni hotel. Še posebej jih veseli, da bodo do naslednjega poletja pridobili štirideset ležišč v zgradbi v središču mesta. Večina ljudi, ki prespi v hotelu, je tujcev. »Zimski turizem na Ro-gli nam je bil v veliko pomoč, da smo imeli dobro zasedenost hotela v času zimskih počitnic. Dobro zasedeni smo bili v času prvomajskih počitnic, izjemno smo zadovoljni tudi s poletjem, v času konjiškega maratona prenočišča v hotelu ni bilo mogoče dobiti.« Še posebej je Gažovičeva vesela, da zadnje čase gostijo vedno več poslovnežev, ki pridejo sklepat posle s konjiškimi poslovneži.
Razpršeni hoteli so pri nas novost, že nekaj let pa jih poznajo v tujini. Naša država je za razvoj sodobnih podjetniških modelov v turizmu v okviru finančne perspektive 2014-2020 namenila 45 milijonov nepovratnih sredstev. Finančne spodbude je bila deležna tudi Kooperativa Konjice, lastnica Razpršenega hotela Konjice.
BGO, foto: GrupA
Končno z zapornicami
POLZELA - Nivojski prehod na državni cesti med Polzelo in Ločico ob Savinji bo končno dobil zapornice. Občini Polzela je le uspelo doseči dogovor z direkcijo za infrastrukturo, ki se je prenove železniškega prehoda lotila ta konec tedna.
Železniško progo med Celjem in Velenjem, ki so jo speljali po Spodnji Savinjski dolini, so odprli konec leta 1891. Na območju občine Polzela poleg občinskega središča prečka več drugih naselij. Od skupno 14 železniških prehodov so bili do zdaj ustrezno zavarovani le trije. Župana Jožeta Kužnika zato veseli, da je direkcija za infrastrukturo končno prepoznala nujnost namestitve zapornic na tej državni cesti. »V sklopu tega bo direkcija uredila tudi vozišče, ki prečka železniško progo. Prečkanje nivojskega prehoda je bilo do zdaj še posebej za kolesarje izjemno neugodno in nevarno.«
V naslednjih dveh letih naj bi občini v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo uspelo zavarovati še dva železniška prehoda, kar bosta zaradi prilagoditve ostale prometne infrastrukture nekoliko obsežnejša projekta. »Prehoda sta v stari Polzeli. Pred njima moramo zgraditi še most in krožišče pri nekdanjemu Garantu ter v nadaljevanju še podhod pod železniško progo.«
ŠO
Nivojski prehod na državni cesti med Polzelo in Ločico ob Savinji bo končno dobil zapornice. Foto: Jože Kužnik
Pod drobnogledom tr
VOJNIK - Nadzorni odbor Občine Vojnik je predstavil na zadnji seji občinskega sveta troje svojih letošnjih poročil. Gre za redna letna poročila. Letos so nadzorniki pregledali predlansko poslovanje Krajevne skupnosti Frankolovo in lansko poslovanje medobčinskega inšpektorata in redarstva ter vojniške šolske telovadnice. Ta je namreč na voljo tudi drugim občanom, ne le učencem.
Občinski svetniki so med razpravo pripominjali, da je nadzorni odbor opravil svoje delo zelo natančno. S tem se je strinjala tudi predsednica nadzornega odbora Ivica
Stopinšek. Od krajevnih skupnosti je bila letos pregledana frankolovska, kjer predstavlja najvišji strošek tekoče vzdrževanje. To je predlani znašalo 63 tisoč evrov, najvišjo postavko je predstavljala zimska služba. Zanjo je bilo namenjenih 16 tisoč evrov in za vzdrževanje makadamskih cest devet tisoč evrov.
»Preverjali smo spoštovanje Zakona o javnih naročilih in razumnost trošenja proračunskih sredstev. Večje nepravilnosti niso bile ugotovljene, na manjše smo opozorili,« je po pregledu poslovanja na Frankolovem povedala Stopinškova. »Svet
Kako prihodnje leto?
MOZIRJE - Občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto. Po njem je predvidenih 3,6 milijona evrov skupnih prihodkov in približno sto tisoč evrov manj odhodkov. Primerna poraba je izračunana še po glavarini 551 evrov na prebivalca.
Za otroke brez otroštva
Kristjan Veber z GCC letos zbira pomoč za Malo hišo na Pilštanju
CELJE - Četrtošolec Kristjan Veber je dijak predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje - Center. Že lani je bil koordinator velike zbiralne akcije za pomoč otrokom v varni hiši Palčica v Grosupljem. Letos bi rad polepšal praznike ogroženim otrokom v Mali hiši na Pilštanju, kjer najdejo zavetje pod okriljem društva Materina dušica.
V začetku meseca je Kristjan začel zbirati pomoč zanje, akcija bo trajala vse do 17. decembra. Za pomoč je zaprosil različne ustanove, od vrtcev, šol in drugih, a tudi celjske županske kandidate, saj meni, da mora biti bodoči župan predvsem človek s srcem in posluhom za dobrodelnost. Zagnan dijak računa, da bo odziv vsaj tako dober, kot je bil lani, ko je za Palčico zbral za dva polna kombija različnih izdelkov za otroke vseh starosti, ki so se zaradi nevzdržnih domačih razmer in zlorab znašli v varni hiši.
Za Malo hišo lahko podarite vse za nego in prehrano dojenčkov, različne pripomočke za otroško ustvarjanje, higieno otrok in mladostnikov, čistila ter manjše prigrizke.
Lani za Palčico ...
Njihove pretresljive zgodbe so se ga močno dotaknile. Zato je vodjo Palčice Manue-lo Ham zaprosil, da jih je že lani delila tudi med dijaki na šoli. »Zdi se mi prav, da jih sliši čim več ljudi, tudi tisti, ki delajo z otroki, da lahko nasilje in zlorabe prepoznajo in zaščitijo otroke. Tako na-
Kristjan Veber z vodjo Palčice Manuelo Ham in Ravničan Ganzitti, profesorico matematike, ki je magala pri prevozu zbranega materiala.
... letos za Malo hišo
Lani je zbral več paketov plenic, pisarniškega materiala, higienskih pripomočkov, pri čemer so mu pomagali okoliški vrtci, šole, podjetja ... Lani je zbral tristo evrov denarja, stvari pa za dva polna kom-bija. »Od vrtcev so se vključili šentjurski in žalski, sodelovale so OŠ Lava, Vojnik in Ljubeč-na. Material so mi pošiljali z različnih koncev Slovenije. Že lani sem se odločil, da denarja ne bom zbiral, a nekateri so mi zaupali in ga darovali, zato sem jim potem poslal račun v dokaz o nakupljenih izdelkih,« pojasnjuje Kristjan, ki je v pritličju šole pri dežurnem učencu že nastavil veliko škatlo, kamor lahko izdelke prinesejo vsi, ki želijo pomagati. Paket lahko tudi pošljejo po pošti na naslov šole, vse podatke o akciji pa najdejo na FB-strani Dobrodelna akcija za Malo hišo.
Tc, foto: osebni arhiv in SHERPA
mreč vidim tudi svojo bodočo vlogo pri delu z otroki. Rad delam z njimi, zato sem tudi izbral program predšolske vzgoje. Tudi praktični pouk v Vrtcu Tončke Čečeve na Lju-bečni mi je bil zelo všeč, saj sta mi vzgojiteljica in njena pomočnica zaupali številne naloge in mi bili pri tem ves čas v pomoč.«
Najstnik z Ljubečne že od nekdaj rad pomaga drugim. Tudi v srednji šoli je tako. V drugem letniku se je prijavil za razrednega tutorja, kar pomeni, da dijaki višjih le-
tnikov pomagajo mlajšim pri učenju, se z njimi družijo in jim skušajo čim bolj olajšati prestop v srednjo šolo. Gimnazija Celje - Center ves čas pripravlja vrsto dobrodelnih projektov, zato je tudi Kristjanov predlog, da bi pomagal otrokom, naletel na podporo. Zbral je pomoč za Palčico in nekaj tudi za Malo hišo ter s sošolci pri pouku izdelal didaktične igrače za otroke, ki so praznike morali preživeti v celjski bolnišnici. Letos bodo krajši program pripravili v domu za ostarele.
V nekaterih občinah je lažje biti mlad
Mladim prijazna občina so odslej tudi Slovenske Konjice. Med tistimi, ki so naziv uspešno podaljšale, je Mestna občina Celje. Že od začetka se s tem nazivom ponašajo občine Velenje, Žalec in Šentjur. Vojnik ima status zamrznjen.
Certifikat Mladim prijazna občina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije že sedmo leto podeljuje Inštitut za mladinsko politiko Ajdovščina. Z njim želi spodbuditi lokalne skupnosti, da bi se dejavneje posvečale mladim in njihovim težavam. »Predvsem nas zanima, kako občine urejajo področje zaposlovanja mladih, stanovanjsko problematiko zanje, informiranje mladih, neformalno izobraževanje, kakšni so skupni projekti občine in mladih, « pravi v. d. direktorice inštituta Nina Bavčar Čargo.
Kot pozitiven premik je mogoče opaziti vedno več občin, ki se zavedajo pomena strateškega načrtovanja mladinskih politik. Veliko se namreč govori o begu možganov in množičnemu izseljevanja mladih. A kot opaža Bavčar Čargova, za večino mladih to ni prvenstvena želja. »Mladi si načeloma ne želijo zapustiti okolja, kjer imajo družino, prijatelje in urejeno življenje. Hkrati so dovolj prilagodljivi, da se po potrebi lahko preselijo. Moramo jim omogočiti različne izkušnje v tujini, a potem poskrbeti, da se bodo v Slovenijo vrnili in svoje potenciale razvili ter izkoristili doma.«
StO
i ustanove
krajevne skupnosti je sprejel dopolnilne ukrepe že med našim delom,« je dodala predsednica nadzornega odbora. Tega je motilo tudi, da je bil rok za zbiranje ponudb za izvajalca zimske službe zelo kratek, to je le pet dni.
V medobčinskem inšpektoratu in redarstvu je nadzornike motilo, da globe niso izterjane dovolj hitro. Ostalo je kar za dvanajst tisoč evrov neplačanih glob, za sedem tisoč evrov glob je bil dan predlog za odpis. Nadzorniki menijo, da bi moral inšpektorat izkoristiti vse zakonske možnosti, da bi do izterjave vendarle prišlo. Priporočajo tudi,
da inšpektorat vzpostavi elektronsko beleženje prisotnosti svojih zaposlenih na delovnem mestu. Prav tako, da bi bilo več njegovega dela opravljenega v popoldanskem in nočnem času.
Nadzorniki so se letos ustavili tudi v telovadnici oziroma dvorani Osnovne šole Vojnik. Telovadnica namreč ustvari letno kar 70 tisoč prihodkov in odhodkov. Do 15. ure jo uporabljajo učenci, nato različna društva in druge skupine. »Z vsemi so sklenjene letne pogodbe o uporabi telovadnice, uporabnina pa se zaračunava v skladu z objavljenim cenikom,« je v imenu nadzornikov povedala Stopinškova.
BJ
Za prihodnje leto so na voljo kohezijska sredstva za nadgradnjo čistilne naprave za odpadne vode. Gre za usedalnik za zgoščevanje in dehidracijo. Zagotovljena so tudi sredstva za gradnjo stavbe Tica, ki naj bi bila dokončana najpozneje do aprila. Za večjo prometno varnost je na voljo tudi denar za gradnjo krožišča na regionalni cesti pri Šolski ulici. Poleg tega bosta država in občina gradili še eno krožišče in sicer ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino. V proračunu so prav tako sredstva za projektno dokumentacijo za gradnjo kanalizacije in za prizidek kulturnega doma.	Bj
Se težko odločite,
kateri kroj vam najbolj ustreza?
Gotovinski krediti do
35.000 EUR, do 10 let,
hitro in enostavno.
Addiko Bank
Kjer je 2+2=4
10
KULTURA
Resnica je vedno skrita očem
Predstava Kos, ki govori o spolnih zlorabah, je zmagala na Novačanovih gledaliških srečanjih
Selektor Novačanovih gledaliških srečanj Iztok Valič je predal nagrado igralki Maši Kavčič in igralcu Džoniju Baloniju za nagrajeno predstavo Kos.
Kje so okoliška gledališča?
Ob pregledu predstav, ki so bile izbrane v tekmovalni del festivala, je mogoče razbrati, da se podobne gledališke skupine pojavljajo vsako leto - recimo KUD Fofite, Gledališče Toneta Čuferja Jesenice, Teater Janeza Jalna, Šentjakobsko gledališče. V okolici Celja so vsaj tri gledališča, ki se s svojimi predstavami uvrščajo na regijsko raven Linhartovega srečanja. Zakaj jih ni mogoče videti na srečanjih?
V Gledališču Mozirskem je bil odgovor, da so se prijavili, a da niso bili izbrani, prav tako tudi v Gledališču Velenje. Kripl teater KD Svoboda osvobaja Slovenske Konjice se na festival niti ni prijavil. Ob tem se poraja tudi vprašanje, ali je dobro, da je na dveh ljubiteljskih srečanjih isti selektor. Letošnji selektor Novačanovih srečanj Iztok Valič je namreč selektor Čufarjevih dnevov.
V	trnoveljski dvorani so se v nedeljo zvečer končala 26. Novačanova gledališka srečanja, eden od samo treh festivalov, kjer se lahko pokažejo najboljša ljubiteljska gledališča. Predstavo Kos, ki v razmislek postavlja vprašanje, ali je razmerje med mladoletnim dekletom in dvakrat starejšim moškim ljubezen ali zlorabljanje, so Celjani ocenili kot najboljšo predstavo festivala.
V	Sloveniji imamo tri festivale, kjer se lahko predstavijo ljubiteljska gledališča in pokažejo, kaj jim je uspelo narediti v sezoni. Gledališča se lahko prijavijo na državno Linhartovo srečanje, kjer do najvišjega nivoja pride najboljših devet. Ljubiteljske skupine se lahko prijavijo še na Čufarjeve dneve na Jesenicah in Novačanova gledališka srečanja, ki so v Celju. Na Linhartovem srečanju nagrajence izbere strokovna komisija, pri ostalih dveh ima glavno besedo občinstvo.
Nič ni samo črno-belo
Predstavo Kos v izvedbi KUD Fofite iz Medvod je za najboljšo izbralo občinstvo letos v Celju, lani na Jesenicah. Igralec Džoni Baloni, ki se je moral vživeti v vlogo Raya, je bil po prejemu nagrade presenečen, da jima je z Mašo Kavčič ponovno uspelo prepričati občinstvo, saj predstava govori o travmatičnih izkušnjah zlorabe, pri čemer to ni tema, ki bi jo ljudje z veseljem gledali na gledaliških odrih. »Kadar je izbor na strani občinstva, se zdi, da prevladujejo svetlejše teme. Nikoli nismo želeli s predstavo kogarkoli obsojati, ampak smo želeli občinstvo soočiti z dejanskim
problemom ter s tem, kako se z njim spopasti. Nastala je gledališka predstava, ki nas je potegnila vase.« Gledalci so v predstavi prepoznali globino sporočila in jo nagradili tudi zaradi tega. »Čeprav zgodba govori o zlorabah, govori tudi
o tem, da je treba na problem pogledati z vseh strani, da svet nikoli ni samo črno-bel, da je resnica vedno globoko skrita. To je sporočilo, ki ga naš svet vedno potrebuje.«
Pet tekmovalnih predstav je izbral režiser in igralec Iztok
Valič. Festival je bil žanrsko zelo barvit. Nagrajena predstava Kos je tudi po njegovem mnenju izredno dobro, zato ni bil presenečen, da jo je za najboljšo izbralo tudi občinstvo. »Ko sem izbiral predstave, sem vedel, da bo predsta-
va dobila dobre ocene. Da je predstava, ki ni lahkotna drama ali komedija, pri občinstvu prepoznana kot kakovostna, je toliko bolj pohvalno.«
Občinstvo raste z gledališčem
Pozitivno je uspeh drame Kos presenetil tudi predsednika Gledališča Zarja Celje Uroša Rošerja. »Ponavadi občinstvo raje izbere komedije. A pred leti smo se v našem gledališču odločili, da bomo ubrali svojo pot. Občinstvu, ki ga imamo radi, poskušamo pokazati nekaj več od klasičnih komedij, želimo ga izobraziti, pokazati ideje, ki jih dobimo na različnih festivalih. Nekako imamo občutek, da občinstvo raste skupaj z nami.« Da ubirajo res pravo pot, kaže dobra zasedenost dvoran. Kakovost festivala je poleg »ljubega« občinstva prepoznala tudi strokovna javnost. »Zelo velikokrat dobimo pohvale. Nič ni samoumevno, tudi to ne, da je v 26 letih festival prišel do stopnje, kjer je danes. Kulturni proračuni se zmanjšujejo, mi pa kot da smo šele v najstniških letih. Polni zagona in idej načrtujemo festivale.«
Letošnji selektor Iztok Valič je pohvalil Gledališče Zarja Celje pri organizaciji festivala. »Društvo je pripravilo odlično prijavnico. S pomočjo prijave sem kot selektor dodobra spoznal skupino in predstavo. Z njeno pomočjo sem že dobil vpogled v delovanje gledališke skupine, ki se je prijavila na festival. Tovrstni festivali morajo imeti ugled in spoštovanje, morajo ustvariti spodbudno ozračje za vse tiste, ki so res dobri. Zato so potrebni izbori.«
»Čeprav zgodba govori o zlorabah, govori tudi o tem, da je treba na problem pogledati z vseh strani, da svet nikoli ni samo čr-no-bel, da je resnica vedno globoko skrita. To je sporočilo, ki ga naš svet vedno potrebuje.«
Norci, ki so nam
podobni
Svojo hvalo je dodal tudi reden obiskovalec Novača-novih gledaliških srečanj, strokovni sodelavec JSKD za gledališko dejavnost Matjaž Šmalc. »Že vrsto let podpiram delovanje Gledališča Zarja Celje. Festival ni samo priložnost, da Celjani vidijo najžlahtnejše, kar se pripravlja na ljubiteljskih odrih, je tudi priložnost, da se srečamo gledališki ustvarjalci, da si malo polaskamo in ponovno vidimo, da nismo sami, da zunaj teh štirih sten delajo podobni norci, ki prav tako kot mi pogosto vadijo v slabo zakurjenih prostorih, a uživajo v tem, kar delajo.«
S festivalom se je sezona Gledališča Zarja Celje šele začela, pred vrati je decembrska predstava, ki jo bo pripravila otroška skupina. Odrasli bodo še ta teden odšli s predstavo Na kmetih na festival Čufarje-vi dnevi.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Zvezdica Zaspanka zasijala na plesnem parketu
Predstava za otroke kot plod slovenskih in srbskih ustvarjalcev - Gostovanja še v drugih »zvezdnatih« deželah
Zvezdica Zaspanka je nova plesna predstava za otroke, ki so jo ustvarjalci na odru Doma kulture Velenje premierno prikazali minulo soboto dopoldne. Predstavo, ki je nastala po motivih literarne predloge Franeta Milčinskega Ježka, sta soustva-rila Festival Velenje in Inštitut za umetniško igro iz Beograda.
Festival Velenje je znan že po vrsti plesnih projektov, ki so v okviru koprodukcij nastali s partnerji iz tujih držav. Da bi mladim približal ples, je tokrat na oder postavil zgodbo o zvezdici Zaspanki, ki mora zaradi nagajivosti na nebu priti na zemljo. Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny je kot razlog za izbiro Ježkove predloge omenila, da gre za večno aktualno zgodbo, ki se dotakne otrok. »Izraža pogum in močno voljo zvezdice, ki se zoperstavi vsemu in hodi po svoji poti. V osnovi smo sledili zgodbi Franeta Milčinskega Ježka, dovolili pa smo si tudi nekaj sprememb. Umetnost in plesno izražanje dovoljujeta veliko umetniške svobode.«
Še en razlog, da se je Festival Velenje s partnerjem lotil priprave plesne predstave za otroke, se po besedah sogovornice skriva v tem, da je profesionalna plesna produkcija v slovenskem kulturnem prostoru premalokrat izpostavljena, zaradi česar ni blizu ne otrokom ne odraslim. Gledališče in literatura sta bolje zastopana, medtem ko je ples res zapostavljen, meni Pokornyjeva. Da bi še bolj razvili plesno ume-
tnost, so se sodelavci Festivala Velenje pred leti povezali z ustvarjalci iz različnih držav nekdanje Jugoslavije. Pod okriljem plesne platforme Balkan Dance Project so doslej ustvarili štiri predstave za odrasle.
Gostovanje v Beogradu
Koreografijo za predstavo je prispeval Aleksandr Ilić, režiral je Aleksandar Nikolić, zvezdnat umetniški kolaž za otroke pa plešejo Mojca Majcen, Branko Mitrović, Miona Petrovič, Jakša Filipovac in Nikola Pavlović. Poleg profesionalnih plesalcev v predstavi sodelujejo deklice, ki ustvarjajo v Plesnem studiu N.
Za koprodukcijo s kolegi iz Srbije so se v Festivalu Velenje odločili predvsem zaradi izmenjave izkušenj z ustvarjalci iz drugih okolij, je povedala sogovornica. S projektom Balkan Dance Project so potovali vse do Makedonije, lani so plesno zgodbo ustvarili v Bosni. Čeprav je ples po oceni Pokornyjeve pri nas bolj razvit kot v ostalih državah in pri nas deluje veliko dobrih umetnikov, je kljub temu pomembno povezovanje s tujimi ustvarjalci.
Predstavo, ki je primerna za otroke, starejše od šestih let, v teh dneh spremljajo učenci nekaterih velenjskih osnovnih šol. Sledila bodo gostovanja po državi, decembra bo premiera predstave še v Beogradu in drugih »zvezdnatih« deželah.
TINA STRMČNIK Foto: KSENIJA MIKOR
Ljudje velikokrat pričakujemo, da bo uprizoritev povsem sledila izvirni povesti. Slovenski in srbski umetniki pa so si pri ustvarjanju predstave Zvezdica Zaspanka dovolili precej ustvarjalne svobode.
KULTURA
11
Ni zbora, ki ne bi kdaj pel Ježeve
skladbe Skladateljev jubilej proslavili z zborovskim večerom Pesem besede
Eden najvidnejših slovenskih skladateljev Jakob Jež bo 23. novembra praznoval 90. rojstni dan. Gimnazija Celje - Center se je njegovega osebnega praznika spomnila že pred petimi leti in pripravila slovesnost, letošnja pa je bila še posebej množična, saj je kar tristo mladih zapelo v čast avtorju številnih zborovskih in drugih skladb.
Skladatelj, ki je tesno povezan s Celjem, kjer je po drugi svetovni vojni maturi-ral, nato ustvarjal za različne zbore in bil povezan z Mladinskim pevskim festivalom, je na prireditvi v Narodnem domu pazljivo spremljal nastope zborov, ki so predstavili njegove skladbe. Nastopili so Otroški pevski zbor OŠ Nazarje pod vodstvom Katje Gruber, Nonet + GCC z vodjo Barbaro Arlič Kerstein, Fantovska vokalna zasedba GCC pod vodstvom Gregorja Deleje, Dekliški pevski zbor GCC z zborovodjem Davidom Preložnikom, mešana mladinska zbora I. gimnazije v Celju (zborovodja Tomaž Marčič) in Šolskega centra
Med nastopajočimi je bil tudi Dekliški pevski zbor GCC.
Celje (zborovodkinja Andreja Ocvirk).
GCC je kot kulturna šola posebej za to priložnost k sodelovanju povabila osnovne šole v regiji, ki se ponašajo s tem nazivom. Vsaka je pri-
spevala po tri pevke oziroma pevce za projektni zbor, ki je na intenzivnih vajah oktobra naštudiral tri Ježeve pesmi. Kot je povedala Katja Gruber, ki je vodila zbor, je bilo delo lepo, saj so bili izbrani
izjemno dobri pevci, motivirani za vajo. »Malo premalo časa je sicer bilo, da bi se pevci bolj povezali, je pa na odru zbor lepo zazvenel in videla sem žar v otroških očeh. Brez kakovostnih zbo-
rov v regiji, ki so sposobni izvajati zahtevne Ježeve skladbe, in brez ljudi, ki so to idejo pomagali uresničiti, tega izjemnega projekta ne bi bilo.«
Kot je dejal Gregor Deleja,
ravnatelj GCC in organizator dogodka, imenovanega Pesem besede, je Jež eden najbolj pomembnih ustvarjalcev za glasbeno kulturo pri nas, čigar skladbe zbori tudi največ izvajajo. »Ponosni smo na odziv vseh šol, ki smo jih povabili. Tudi to je slika šolstva v regiji, kjer ne gre le za ocene in rezultate, ampak za uglašene šole za življenje.«
Jakob Jež je pri svojih 90. letih še čil in bistrega duha. Kot je povedal, mu ni nikoli dolgčas, saj je še vedno »pri svojih notah«. Na koncertu je tako v izvedbi 80-član-skega projektnega zbora zazvenela krstna izvedba skladbe Zlatolase deklice, ki jo je napisal prav za to priložnost. »Ustvarjanje me drži pokonci. Je pa zdaj treba biti bolj discipliniran in iti pravočasno spat, medtem ko sem včasih lahko presedel cele noči za mizo in pisal,« je povedal slavljenec, ki se z glasbo zbuja že zjutraj ob štirih, ko začne poslušati glasbeni program na radiu.
TC, foto: SHERPA
Oj, ta soldaški boben
V Muzeju Laško razstava ob stoletnici konca prve svetovne vojne
V Muzeju Laško je na ogled razstava Oj, ta soldaški boben, s katero so se pridružili obeleževanju stote obletnice konca prve svetovne vojne. Ta dogodek so včeraj z različnimi slovesnostmi zaznamovali po vsem svetu, v Laškem pa so razstavi namenili predvsem lokalno noto.
Prva svetovna vojna se je končala 11. novembra 1918 s podpisom premirja, s čimer se je na zahodni fronti začel umik vojske. Mirovna
pogodba je bila podpisana pol leta kasneje, 28. junija 1919, v Versail-lesu.
Kot je povedal Tomaž Majcen, strokovni sodelavec v Muzeju Laško, je v prvi svetovni vojni sodelovalo veliko Laščanov, ki so se borili na različnih straneh.
»V Muzeju Laško smo razstavo pripravili skupaj z zasebnim zbirateljem Radovanom Grešakom, ki ima precejšnjo zbirko eksponatov iz prve svetovne vojne. Te
je sam iskal ali izkopal, veliko je tudi kupil ali zamenjal. V zadnjem času se je posvetil tudi raziskavam ljudi iz okolice Laškega, predvsem z območja Sv. Jedrti, Govc, Turja in Radeč,« je še pojasnil Tomaž Majcen.
Na razstavi so predstavljeni zbirka tega zasebnega zbiratelja, zgodbe nekaterih fantov, ki so sodelovali na bojiščih, in pregled dogajanja v Laškem, ki je na svoj način tudi občutilo vojno vihro.
Posebna dragocenost med zbranimi eksponati so tudi razglednice, ki so jih mladi fantje pošiljali domov s prvih bojnih črt, pri čemer praviloma niso poročali, kje se bojujejo, o nevarnostih in podobnem, ampak da so dobro in da so živi. Tudi ta sporočila tankočutno izražajo duh vojnega časa. »Ljudje v Laškem so vojno občutili posredno, na ta način, da so njihovi prijatelji in sorodniki odhajali
na fronto, da so ljudem zaplenili nekatere stvari, ki jih je vojska potrebovala. V začetku vojne je tako na primer vojska tudi odpeljala zvonove v talilnico, da so jih pretalili v orožje. Kasneje, ko je zmanjkovalo, so vojaki po hišah v mestu in v okolici jemali kovinsko orodje, možnarje ...
Razstava Oj, ta soldaški boben bo v Muzeju Laško na ogled do konca leta.
ROBERT GORJANC
ikflTTTf fTOTlDERTlT ШЈГ:ГW & "rnif . јЛ iL/ jk ZJ jHüHl ji ЛОД^^/Г&ЛЈјЛ,
Ob jubileju s koncertom
Moški pevski zbor KUD Polzela je ob 65-letnici delovanja v soboto v tamkajšnjem kulturnem domu pripravil slavnostni koncert.
Članom zbora so že ves čas blizu slovenske ljudske in umetne pesmi, ki so bile sestavni del tudi sobotnega koncerta, na katerem niso manjkale niti dalmatinske in Slakove skladbe. Kot gostje so nastopili še harmonikarji Jožeta Šumaha in člani Tamburaškega zbora Polzela. Vodja žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Neža Zagoričnik je ob tej priložnosti dolgoletnim članom podelila Gallusove značke. Delo zbora je pohvalil župan Jože Kužnik, ki se je ob tej priložnosti zahvalil zborovodkinji Miji Novak, ki ta znan polzelski glasbeni sestav vodi že 35 let.
ŠO
Štirideset let Kvarteta Akord
Priljubljena celjska zasedba Kvartet Akord je konec preteklega tedna praznovala 20-letnico. Jubilej je proslavila s koncertom v celjskem Narodnem domu.
Kvartet Akord sestavljajo izkušeni glasbeniki: violinist Klemen Bračko, harmonikar Aleš Praznik, kitarist Matjaž Brežnik in kontrabasist Marjan Šeško. Izredno zanimiva inštrumen-talna zasedba omogoča širok in pester program in prav to jo
ločuje od podobnih sestavov. »Od ostalih se razlikujemo tudi po tem, ker že od vsega začetka delamo iz lastnega užitka. Igramo, kar nam ustreza in igramo toliko, kolikor nam ustreza,« je razložil vodja kvarteta Matjaž Brežnik.
V dvajsetih letih so z zasedbo Akord nastopili vrhunski solisti. Kot gosta sta se kvartetu pridružila ustanovni član zasedbe violinist Vasilij Centrih ter eden najvidnejših slovenskih klarinetistov Jurij Hladnik, ki je zablestel z virtuozno klezmer glasbo. Na koncertu so bili na sporedu romance, balade in temperamentni plesi glasbenih izročil Madžarske, Romunije in Rusije.
BGO
Priporočamo
1. plesni festival srednjeveških plesnih skupin Slovenije
KUD Galiarda Celje bo v soboto, 17. novembra, ob 18. uri v kulturnem domu Ljubečna pripravilo edinstven dogodek, na katerem se bo predstavilo približno šestdeset plesalcev iz celotne Slovenije, ki plešejo avtentične starinske plese iz 15., 16. in 17. stoletja.
BGO
Krajine, kot jih vidi Barbara Drev
V Galeriji Kvartirna hiša Celje razstavlja Barbara Drev, slikarka mlajše generacije, ki živi in ustvarja v Topolšici. Videti je mogoče njene slike velikih dimenzij, ki so nastale v zadnjem ustvarjalnem obdobju.
Naslov razstave je Krajine II, ker je nadaljevanje razstave, ki jo je imela pred dvema letoma v Kranju. Nova dela predstavljajo nadaljevanje prejšnje serije. »Naslov Krajine sem dala zato, ker ta beseda zajame širše razumevanje. Na slike lahko gledamo kot na upodobitev narave ali krajino razumemo kot slikovno polje, kjer se srečujejo in so v dialogu različni likovni elementi kot nekakšne abstraktne podobe krajine. Na slikah se pojavijo poteze čopiča, grafike, sitotisk, sprej in kolaž,« je razložila Barbara Drev.
Razstava bo na ogled do konca novembra.
BGO, foto: SHERPA
12
NAŠA TEMA
Preveliko gnojenje z gnojnico grožnja za kakovostno pitno vodo - Na problematiko letos jeseni glasno opozorili prebivalci Tabora
Taborčani opozarjajo na slabo kakovost pitne vode
Žalska komunala miri, voda ustreza vsem zakonodajnim predpisom
Krajani vasi Loke v občini Tabor že dlje časa opažajo, da iz pip v njihovih gospodinjstvih priteka voda slabše kakovosti. Živijo v neposredni bližini vodnega zajetja Križnikov mlin in kot pravijo, bi zato pričakovali vodo najboljše kakovosti in ne slabše.
Odpadne vode iz gospodinjstev in tiste, ki so posledica intenzivnega kmetovanja, se z dežjem s celotnega pobočja Črnega vrha stekajo v dolino Križnikovega zajetja in slabšajo kakovost tamkajšnje vode. Ta naj bi bila po njihovih navedbah še do pred kratkim onesnažena z nitrati in ostalimi elementi, ki so produkt prenasičenosti vode z organskimi snovmi oziroma v njihovem primeru z gnojnico. »Te težave se vlečejo že deset let ali celo več. Gnojnica namreč občasno prihaja v vodovodno zajetje Križnikov mlin, ki je med dvema pobočjema, s katerih se vse steka v dolino. V žalski komunali pravijo, da to ni res. Sprašujemo se, zakaj potem klorirajo vodo, če je neoporečna,« se sprašuje domačin Janko Nemivšek. Tamkajšnji prebivalci so na težavo že večkrat opozorili Občino Tabor in Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec, ki vodi dodaja klor, kar krajane skrbi. Zasledili so, da nekateri strokovnjaki opozarjajo, da so lahko prevelike količine klora škodljive zdravju. Vdihavanje takšnega zraka med tuširanjem naj bi povzročalo kašelj in astmo, pretirane količine klora v vodi pa naj bi bile celo rakotvorne in naj bi pri
najmlajših poškodovale DNK--zapis, so še zapisali v pismu.
Voda ustrezne kakovosti
Iz JKP Žalec so sporočili, da skladnost pitne vode z zahtevami zakonodaje in njeno zdravstveno ustreznost tamkajšnje strokovne službe redno preverjajo. Njihove analize pitne vode iz vodovodnega sistema Tabor in tudi ostalih sistemov ne kažejo na onesnaženost z nitrati in prav tako ne z nitriti. Voda iz vodnega vira Križnikov mlin je skladna z zahtevami zakonodaje in zdravstveno ustrezna ter primerljiva z drugimi vodnimi viri v njihovem upravljanju. A krajane navedena dejstva ne pomirjajo. Nemivšek izpostavlja eno povsem spontanih analiz. »Eden od domačinov bi moral vzeti vzorec domače vode, a je namesto te v analizo oddal vzorec iz javnega vodovoda. Izkazalo se je, da je voda zelo slabe kakovosti. V njej je bilo vse - od bakterije E. Coli do amoniaka. A kot pravijo, analiza ni bila uradna in je zato ne priznajo.«
Brez uredbe o
vodovarstvenih
območjih
Prebivalci vasi Loke si prizadevajo, da na zajetjih ne bi odpravljali posledic, temveč da bi poskrbeli za odpravljanje vzrokov onesnaženja vode. Ne želijo, da bi kmetje v tem tradicionalno podeželskem okolju prenehali obdelovati kmetijske površine, želijo le, da bi prene-
hali intenzivno kmetovati, kar bi bilo mogoče le ob ustrezni podpori države. Kot eno od rešitev vidijo uredbo o vodovarstvenih območjih, ki med drugim določa nadomestila kmetom zaradi zmanjšanega dohodka zaradi prepovedi gnojenja. A tukaj se zatakne.
Ministrstvo za okolje in prostor za občine Tabor, Vransko in Prebold še ni sprejelo tovrstnega državnega predpisa, na podlagi katerega so kmetje upravičeni do nadomestila za izpad prihodka. Žalska komunala je strokovne podlage za pripravo aktov za vse vodne vire v Spodnji Savinjski dolini ministrstvu predala že leta 2009. Njegove strokovne službe so nato leta 2011 sprejele vodovarstvene režime v občinah Polzela in Braslovče ter leta 2016 še v občini Žalec, medtem ko na uredbo Tabor-čani, Vranšani in Preboldčani še vedno čakajo. »Ker na tem območju še ni sprejeta državna uredba, zanj veljajo občinski odloki, če seveda obstajajo,« je pojasnil Janez Sušin, strokovnjak za kmetijsko ekologijo in profesor v velenjski visoki šoli za varstvo okolja.
Občina Tabor tovrstnih predpisov nima, pri čemer naj bi bila trenutno za njihovo sprejetje, kot so pojasnile tamkajšnje strokovne službe, že prepozna. Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da naj bi uredbo o vodovarstvenih območjih za občine Tabor, Vransko in Prebold zaradi obilice dela uvrstili v program dela
Krajani vasi Loke v občini Tabor že dlje časa opažajo, da iz pip v njihovih gospodinjstvih priteka voda slabše kakovosti. Živijo v neposredni bližini vodnega zajetja Križnikov mlin in kot izpostavljajo, bi zato pričakovali vodo najboljše kakovosti in ne slabše.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
v prihajajočih letih. Do takrat bo očitno gnojnica še naprej slabšala kakovost tamkajšnje pitne vode.
Svarilo pred kloriranjem?
Krajni naselja Loke bi bili zato že veseli, če bi jih JKP Žalec pred večjimi ukrepi klo-riranja pri izviru, ko so koncentracije klora zaradi tega v vodi povečane, obvestilo, saj bi se na ta način lahko vsak po svoje izognili izpostavljenosti. Na vprašanje, ali je to mogoče, iz žalske komunale nismo dobili konkretnega odgovora. Sporočili so le, da je kloriranje v svetu najpogosteje uporabljen postopek priprave pitne vode. Sredstva, ki jih uporabljajo za pripravo pitne vode, so na osnovi klora - plinski klor in natrijev hi-poklorit - in so učinkovita ter varna za uporabo. Predvsem
pa poudarjajo, da dodajajo klor pitni vodi v zakonsko dopustnih mejah.
Podzem let onesi
Da bi bilo tega čim m z gnojili - Polivanje g in 1. marcem
Onesnaženje podzemne vode z nitrati je lahko posledica kmetijstva ali industrijskih in komunalnih izpustov. Ministrstvo za okolje in prostor najvišje vsebnosti nitratov
f beleži v osrednjem in severovzhodnem delu Slovenije, kjer so pretežno plitvi vo-donosniki z medzrn-sko poroznostjo.
Z gnojnico in gnojevko se lahko v okolje vnašajo človeku škodljivi organizmi. To so nekatere učinkovine, ki jih uporabljajo v veterinarski medicini, in težke kovine, kot sta cink in baker. Če kmetje
NAŠA TEMA
13
:op za
nojnico,
do prvega marca
Še posebej če živite na robu kmetijskih zemljišč, vas kdaj preseneti smrad gnojevke, ki se za celo popoldne ali celo več zareže v vse pore vašega doma. Če je pošiljka zares velika, lahko ponovno mirno zadihate šele ob prvem dežju, ki gnojevko spere v zemljo, a tukaj se šele začne prava težava. Gnojevka pronica v podtalnico in vodna zajetja, ki so zaradi vsebovanosti nitratov slabše kakovosti.
Na to so letos jeseni opo- ki ji JKP Žalec dodaja klor, zorili krajani naselja Loke v da jo izboljša. Zakonodaja si-občini Tabor, ki živijo v bliži- cer predpisuje območja, kjer ni vodnega zajetja Križnikov kmetje zaradi strateških vo-mlin. Dlje časa namreč opa- dnih zalog ne smejo upora-žajo vodo slabše kakovosti, bljati gnojnice, a ministrstvo
ne vode že vrsto nažene z nitrati
tianj, predpisane omejitve glede ravnanja »nojnice prepovedno med 15. novembrom
OB ROBU
Zaradi klora pijemo dražjo vodo
Zagotovo ni prebivalca naselja ob robu njive ali travnika, ki ga kdaj ne bi zmotil izrazit smrad gnojnice, ki jo kmetje veselo polivajo po kmetijskih zemljiščih, tisti nekoliko manj obzirni pa tudi po bližnjem pločniku, cesti in še marsičem. Če imajo tamkajšnji prebivalci srečo, dež kmalu spere smrad. Pa ste se že kdaj vprašali, kam odtečejo vsa ta gnojila iz živalskih iztrebkov?
Prebivalcem vasi Loke je letos jeseni prekipelo. Namesto kakovostne vode, ki bi jo v neposredni bližini vodnega zajetja Križnikov mlin pričakovali, že dlje časa opažajo, da iz njihovih pip teče voda slabše kakovosti. Razlog naj bi bila gnojnica, ki jo tamkajšnji kmetje polivajo po okoliških zemljiščih, od koder nato skupaj z deževnico pronica v tla. Da voda ustreza vsem zakonskih predpisom, žalska komunala vanjo dodaja klor, ki mu tamkajšnji prebivalci ne zaupajo, predvsem pa v dodajanju dezinfekcijskih sredstev ne vidijo dolgoročne
SPELA OZIR
rešitve. Želijo si, da bi rešili vzroke za nastanek problema, ne pa da zgolj odpravljajo posledice. S tem bi dobili kakovostnejšo pitno vodo in bi po drugi strani najverjetneje tudi privarčevali. Nekdo mora namreč vsa ta dezinfekcij-ska sredstva plačati, kar zagotovo ni komunalno podjetje samo, temveč njegovi uporabniki.
Taborčani rešitev vidijo v denarnih nadomestilih za kmete, s katerimi bi ti nadomestili izpadli prihodek, ki bi nastal, če na tamkajšnjih zemljiščih ne bi gnojili. To za to območje zaenkrat preprosto še ni mogoče. Ministrstvo za okolje in prostor za občine Tabor, Vransko in Prebold zaradi obilice dela še ni sprejelo uredbe o vodovarstvenih območjih in kot kaže, jo še tudi nekaj časa ne bo. Tamkajšnjemu prebivalstvu tako ne preostane drugega, kot da opozarja na problem, morda pa tako le prebudi odgovorne službe v Ljubljani, ki so očitno na ta del Spodnje Savinjske doline kar malo pozabile.
Smrad najbolj moteč za priseljence
Kmet Rok Sedminek pravi, da je tudi pri gnojenju potreben zdrav razum
teh gnojil ne uporabljajo pravilno, se z vsemi snovmi stečejo neposredno v podtalnico in tako negativno vplivajo na kakovost podzemne vode. Ta je še posebej ogrožena na območjih, kjer je izredno visoka gladina podtalnice, kar je nenazadnje značilno tudi za Spodnjo Savinjsko dolini.
Savinjsko območje med bolj izpostavljenimi
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor so bile v letošnjem spomladansko-pole-tnem zajemu podzemne vode največkrat presežene vrednostni nitratov na savinjskem, dravskem in murskem območju. V naši regiji je bilo zaradi
visokih vsebnosti nitrata kar sedem od trinajstih merilnih mest neustreznih. Onesnaženje vodonosnikov se več let pojavlja tudi v črpališčih pitne vode, tudi v Medlogu. Še bolj pereča težava je to na dravskem območju, kjer od šestindvajsetih merilnih mest kakovost vode ni ustrezala na petnajstih mestih. Na nekaterih merilnih mestih so vrednosti nitrata presegle 80 mg/l. A stanje se tako v naši regiji kot na dravskem območju počasi izboljšuje. Rezultati analiz za obdobje od leta 1998 do 2017 kažejo upadanje vsebnosti nitratov, a kljub vsemu na ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo, da so koncentracije na
Na podlagi uredbe o nitratih je uporaba gnojevke in gnojnice v določenih obdobjih v letu prepovedana. Kmetijski inšpektorat zato med drugim preverja omejitev gnojenja v času prepovedi, torej od 15. novembra do 1. marca.
Inšpektorat zaznava največ prijav v poletnem času, ko je zaradi visokih temperatur koncentracija neprijetnih vonjav bolj izrazita, vendar prepovedi razvoza organskih gnojil v tem času ni. Kmetijski inšpektorji so letos v v savinjski statistični
za okolje in prostor še vedno ni sprejelo uredbe za občine Tabor, Vransko in Prebold. V tokratni osrednji temi smo preverili, kako močno tekoča gnojila iz živalskih iztrebkov, med katere spadata gnojevka in gnojnica, vplivajo na kakovost pitne vode, ali se kmetje držijo zakonskih predpisov in kaj bi lahko bila rešitev, da bi bila voda čim manj onesnažena z nitrati.
ŠPELA OŽIR
posameznih merilnih mestih še vedno previsoke in znatno presegajo standard kakovosti.
Z nitratno uredbo
Da bi bilo gnojenje s tekočimi gnojili čim manj škodljivo za okolje, skrbi Uredba o varstvu voda pred o onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Poleg omejitve količine gnojil za posamezno zemljišče prinaša tudi časovne prepovedi gnojenja, ki se nanašajo na čas, ko rastline hranil ne potrebujejo. Praviloma je to od spravila pridelka jeseni do začetka spomladanske rasti. Splošna prepoved gnojenja s tekočimi živinskimi gnojili za naše območje na podlagi tega velja od 15. novembra do 1. marca. »Ko so njive prazne, ni razloga, da bi gnojili. Rastlin ni, da bi ta hranila »pokurila« za rast. V primeru večjih padavin se tako lahko to izpere v podtalnico oziroma v podzemno vodo. Glavna razloga, da lahko gnojevka onesnaži pitno vodo, sta pretirana uporaba in čas, ko uporaba ni dovoljena,« izpostavlja Janez Sušin, strokovnjak za kmetijsko ekologijo in profesor v velenjski visoki šoli za varstvo okolja.
regiji opravili 97 pregledov. Zaradi neurejenih skladišč za živinska gnojila so izdali 14 ureditvenih odločb in dve odločbi o prepovedi gnojenja ter prekomernem gnojenju na kmetijskih površinah. Izdali so še dve odločbi o prekrških, in sicer zaradi gnojenja v času prepovedi in zaradi gnojenja z gnojevko na prvem vodovarstvenem območju v Medlogu. Kršitve so ugotovili še v občinah Tabor (Ojstriška vas, Kapla, Loke), Braslovče (Gomilsko) in Prebold (Latkova vas, Marija Reka).
Kmetje polja gnojijo z gnojem in s tekočimi gnojili iz živalskih iztrebkov, kamor sodita gnojevka in gnojnica. Čeprav mnogi ne razlikujejo med njima, obstaja razlika. Gnojevka so iztrebki živali v hlevu, medtem ko je gnojnica izcedek na gnojiščih iz hlevskega gnoja.
Namen gnojenja je tlom vrniti tista rastlinska hranila, ki jih lastniki zemljišč jeseni s pridelki odnesejo s kmetijskih zemljišč, in v tleh zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin. Član sveta Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije in podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Rok Sedminek iz Podloga v Savinj-
ski dolini pravi, da kmetje polja ponavadi gnojijo jeseni pred setvijo in travnike spomladi, pri čemer morajo upoštevati točno predpisana pravila v nitratni direktivi, ki preprečujejo, da bi gnojilo negativno vplivalo na okolje. »Kmetje morajo razumno trositi gnojnico. Ponavadi to počnejo pred dežjem, da je čim manj moteče
za okolico. Seveda se lahko zgodi, da napovedanih padavin ni in je zato smrad bolj izrazit. Je pa danes na trgu tudi ogromno dodatkov, ki preprečujejo ekstremen smrad gnojnice, a na žalost niso poceni,« pojasni Sedminek, ki opaža, da smrad ob gnojenju ponavadi moti v prvi vrsti priseljence in ne domačinov.
in praviloma ni enoumno. Ministrstvo si zato prizadeva pridobiti strokovne podlage, s katerimi bi lahko vzpostavilo zakonodajni okvir tudi na tem področju in določilo ustrezne mejne vrednosti, ki bi opredeljevale še sprejemljivo raven izpustov neprijetnega vonja.
Kmetijska inšpekcija z največ prijavami poleti
»Kmetje morajo razumno trositi gnojnico. Ponavadi to počnejo pred dežjem, da je čim manj moteče za okolico. Seveda se lahko zgodi, da napovedanih padavin ni in je zato smrad bolj izrazit,« izpostavlja kmet Rok Sedminek.
V boj proti smradu
Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da vedno več pritožb prejmejo tudi na račun neprijetnih vonjav ob polivanju gnojnice. Smrad namreč predstavlja naraščajoč socialno-okoljski problem onesnaženja zunanjega zraka v mestnem okolju.
V Sloveniji zaenkrat še ni zakonske podlage, na osnovi katere bi lahko ovrednotili sprejemljivo raven izpustov neprijetnega vonja in iz-
postavljenosti neprijetnim vonjavam. Ocenjevanje problema, ki ga predstavljajo neprijetne vonjave v okoljskem zraku, je zato zelo zapleteno
Strokovnjak za kmetijsko ekologijo Janez Sušin: »Glavna razloga, da gnojevka onesnaži pitno vodo, sta pretirana uporaba in čas, ko njena uporaba ni dovoljena, torej med 15. novembrom in 1. marcem.«
14
KRONIKA
Hrup, najhujši
Povzročitelji hrupa lahko ostanejo nekaznovani
sosed
Zaradi preglasne glasbe lahko kršitelj plača sto evrov kazni. Ta je lahko do šestkrat višja, če ukrepa policije ne upošteva.
Ste se tudi vi že srečali s sosedom, ki je v večernem in nočnem času ostale prebivalce »zabaval« s preglasno, morda celo še s posebej ozvočeno glasbo? Lani se je na Celjskem - v primerjavi z letom prej -skoraj za tretjino povečalo število kršitev zaradi povzročanja hrupa z akustičnimi napravami. Gre za kar velik porast, a za znižanje v primerjavi z letom 2015. Porast števila ukrepov policija pripisuje temu, da zoper kršitelje dosledno ukrepa, čeprav je dokazovanje tovrstne kršitve včasih zelo težko.
Težava pri ukrepanju zoper storilce se pojavi, če je prijava kršitve anonimna. Za prekrške velja, da policija storilca lahko kaznuje, če kršitev sama zazna na kraju. Enako je, če kršitev potrdi očividec oziroma priča. Če nekdo na 113 prijavi nekoga, ki v okolju, soseščini povzroča hrup s preglasno glasbo, in pri prijavi ne navede svojih osebnih podatkov, ker želi ostati anonimen, mora policija ob prihodu na kraj hrup zaznati. Če ga ne zazna, kršitelja, ki morda trenutek pred tem glasbo utiša, ne more kaznovati. Tudi opozoriti ne. Opozorilo je namreč tudi ukrep policije.
»Lahko ga seznanimo s tem, da smo dobili anonimno prijavo, vendar ukrepa ne moremo izdati,« pravi Aleš Štorman, pomočnik komandirja Policijske postaje Celje. Z drugimi besedami to pomeni, da zoper kršitelja ne morejo uvesti niti prekr-škovnega postopka. Razlog za to je, da policija kršitve na terenu ne zazna, priče, ki so jo zaznale, pa se ne želijo izpostaviti. Tako ostane kršitelj nekaznovan.
Na policiji pravijo, da se v zadnjem času tudi pozna, da se vedno več ljudi izpostavi z imenom, saj menijo, da je treba javni red in mir spoštovati. Če nekdo krši enkrat, bo zagotovo tudi naslednjič. Ukrep policije kršitelje vsaj malo spametuje. Policija ima klicno številko za anonimne prijave 080 1200, vendar je ta namenjena predvsem prijavam kaznivih dejanj. Če klicatelj prijavi kršitelja javnega reda in miru na številki 113 in izrazi željo po anonimnosti, mora policija to upoštevati. Izjema je, če je na ta način prijavljeno hudo kaznivo dejanje ali na primer nasilje v družini, potem policija opravi razgovor s prijaviteljem, ampak le zato, da pridobi več podatkov o
dogodku, in ne zato, da bi prijavitelja izpostavila.
Policijo tudi naplahtajo
Dokaj pogosti so klici ljudi, ki policijo enostavno na-plahtajo. Prijavijo kršitev, da je nekje preglasna glasba, a se na kraju nato izkaže, da podatki sploh ne držijo. V tem primeru gre prav tako za kršitev. Zakon o varstvu reda in miru za takšen prekršek predvideva tudi do dvesto evrov kazni. »Takšnih plačilnih nalogov izdamo kar nekaj,« pravi pomočnik komandirja PP Celje Boštjan Kavc.
Policija dobiva tudi ponavljajoče klice, torej kličejo isti ljudje, ki jih ponavadi motijo isti kršitelji. »Tovrstne prijave se največkrat nanašajo predvsem na gostinske lokale, kjer bližnje stanovalce moti preglasna glasba. Do zdaj smo že nekajkrat organu, ki je lokalu izdal obratovalno dovoljenje, predlagali skrajšanje obratovalnega časa. In v večini primerov s tem predlogom tudi uspeli,« dodaja Kavc. Največ takšnih klicev o kršitvi javnega reda in miru je po 22. uri. Zakonodaja takrat predpisuje, da morata biti v nočnem času omogočena mir in počitek, čeprav so kazni možne tudi izven tega časa, če pride do motenja javnega reda in miru s hrupom.
Izselili so ga
Ljudje smo različni. Največ je na primer prijav zaradi preglasne glasbe, ljudi moti tudi preglasna televizija. Če kršitelju policijsko opozorilo ali kazen ne prideta do »živega« in kršitev nadaljuje, se tu ukrepanje ne ustavi. »Imeli smo že primere izklopa električne energije in celo pridržanja kršitelja,« pojasnjuje Kavc. To sta skrajna ukrepa, ki ju policija izvede zoper kršitelje, ki s svojim početjem ne prenehajo.
Težje je, če se kršenje javnega reda in miru ne ustavi niti dolgoročno. V Celju so stanovalci dosegli prisilno izselitev kršitelja iz bloka, ki je ves čas na različne na-
čin kršil javni red in mir. V stanovanjskih blokih so tovrstne kršitve bolj izstopajoče. »Tudi v zadnjem mesecu sem kot predstavnik policije sodeloval na sestanku etažnih lastnikov in upravnikov, kjer je bila ena od tem pogovora tudi kršitev javnega reda in miru. Sodelovanje z lokalno skupnostjo je v takšnih situacijah zelo pomembno, še posebej to, da rešitve poiščemo skupaj. Ni namreč vedno rešitev le kazen,« še dodaja Kavc.
Nočni ženski kriki
Nekatere ljudi moti tudi obnavljanje stanovanj. Vrtanje, brušenje in ostala gradbena dela so zanje tako moteči, da zavrtijo številko
113. V takšnih primerih policija ne kaznuje, če to ni potrebno, saj je razumljivo, da je obnova stanovanja poseg, kjer je hrup posledica. »Toda od lastnikov na drugi strani pričakujemo, da o obnovi in hrupu obvestijo ostale stanovalce in da obnove ne izvajajo pozno, kar se včasih prav tako zgodi,« razlaga Kavc.
Iz primestnega naselja na Celjskem prihaja zanimiva zgodba. Nekdo od stanovalcev redno anonimno prijavlja praznovanje obletnic in rojstnih dni. Vrstila so se celo anonimna pisma skoraj vsem stanovalcem zaradi povzročanja hrupa z glasbo, celo zaradi laježa dvomesečnega psa. Ko se sosedje po-
Lani je bilo na Celjskem 174 kršitev motenja nočnega mira s hrupom, kar predstavlja 22-odstotni porast kršitev v primerjavi z letom prej.
veselijo, zdaj že vedo, da jih bo policija obiskala že nekaj minut po 22. uri zaradi anonimne prijave.
Policija je pred časom morala posredovati na območju Celja, kjer je prijavitelj poklical na 113 in prijavil, da sumi, da gre za nasilje zaradi glasnih krikov ženske v eni od stanovanjskih hiš. Policijska patrulja, ki je prišla na kraj, je ugotovila, da ni šlo za nasilje, ampak za intimno uživanje partnerjev ...
Težave se pojavljajo predvsem v blokih. Zgodi se, da nekdo anonimno prijavi in ga televizija iz sosednjega stanovanja res moti. Ker je klic anonimen, policija ne ve, koga hrup moti, pri čemer izven stanovanja hrupa ni mogoče zaznati, čeprav se v sosednje stanovanje sliši. »Zato je pomembno, da ljudje prijavijo in povedo, kdo so. Takrat lažje ukrepamo. Še posebej, če gre za večji stanovanjski blok, kjer je več stanovalcev,« pojasnjuje sogovornik.
Kavc zaključuje: »Mir in pravico do počitka ljudi je treba spoštovati in vedeti, kdaj je določena zadeva moteča za okolico. Če nekdo pripravlja zabavo, bi moral o tem obvestiti sosede. Na drugi strani bi moralo v družbi biti večje razumevanje tudi drug za drugega. Če bi se ljudje v strnjenih naseljih več pogovarjali, več poslušali, bi bilo tovrstnih kršitev manj in s tem tudi prijav.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Je pred napadom na policista kradel po hišah?
Osumljenca, starega znanca policije, je preiskovalni sodnik izpustil na prostost
Kriminalisti so na območju Rogaškega Slatine v zadnjih petih mesecih preiskovali več vlomov v stanovanjske hiše. Pred dnevi naj bi policisti prijeli moškega, ki naj bi bil povezan z njimi. Med postopkom je osumljenec skupaj s sostorilci napadel policista in ga tudi poškodoval.
Zaradi preiskave vlomov je bil na območju Rogaške Slatine tudi poostren nadzor okolice. Slatinski policist v civilu je zato v Partizanski ulici v Rogaški Slatini opazil štiri moške in nameraval z njimi opraviti identifikacijske postopke. »Moški so ga napadli, policist se je sicer uspel ubraniti in enega od napadalcev zadržati, trije so pobegnili. Pri prerivanju je moški policista lažje poško-
doval,« so sporočili s Policijske uprave Celje. Storilec je star 34 let in z območja Novega mesta, kjer je bil v preteklosti že pravnomočno obsojen zaradi tatvin. »Pri pregledu okolice kraja prijetja 34-letnika smo ugotovili, da je bilo v neposredni bližini vlomljeno v stanovanjsko hišo in da naj bi v hišo vlomil 34-letnik v sodelovanju z neznanimi storilci. Ukradli so več kosov zlatega nakita. Osumljenega sumimo še več kaznivih dejanj tatvin na širšem območju Policijske uprave Celje,« so še dodali na policiji. Moškega so ovadili tudi zaradi preprečitve uradnega dejanja in ga privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki ga je po zaslišanju izpustil na prostost.
Ravno pred dnevi so zaradi kršenja javnega reda in miru policisti v Voducah ukrepali zoper žensko, ki je razgrajala pod vplivom alkohola. Nato so jo ustavili kot voznico osebnega avtomobila, ki ga je vozila prav tako pod vplivom alkohola. Voznici so odvzeli vozniško dovoljenje in zoper njo podali tudi predlog sodniku za prekrške o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
KRONIKA
15
Martinov konec tedna
minil mirno
Martinov konec tena je na Celjskem minil brez hujših prometnih nesreč. V poostrenem nadzoru prometa, ki so ga celjski policisti na našem območju izvajali od petka do sobote ponoči, so ustavili več sto voznikov, pri 456 so psihofizično stanje preizkusili tudi z alkotestom.
Šestnajst jih je vozilo pod vplivom alkohola, zaradi česar so policisti ukrepali zoper njih. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja
so že v petek osebna vozila zasegli voznikom v Radečah, Laškem, Latkovi vasi in Celju. V soboto tudi voznikoma, ki sta brez vozniškega dovoljenja vozila v Celju in Šentjurju.
Ob poostrenem nadzoru prometa v Celju sta se v petek zvečer v nacionalni preventivni akciji Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu pridružila tudi celjska rokometaša Gal Marguč in Matic Grošelj. Voznikom in voznicam, ki jim
domačijo
je alkotest pokazal 0,00, sta delila vstopnice za prihajajočo težko pričakovano tekmo lige prvakov med RK Celje Pivovarna Laško in zagrebškim rokometnim klubom, ki bo 18. novembra 2018 v Celju. V skupni akciji, ki je v Aškerčevi ulici v Celju včeraj trajala eno uro, so policisti ustavili voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Enemu, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, so zasegli vozilo, pri vseh ostalih ustavljenih voznikih, ki pa jih ni bilo malo, pa so alkotesti pokazali, da so vozili trezni.
SŠol
Sojenje Falnogi še ni končano
Na Okrožnem sodišču v Celj u se ji ta teden nadaljevalo sojenje Tadeji Falnoga zaradi očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije. Gre za domnevna kazniva dejanja izpred leta 2010, ko je bila še direktorica v podjetju SGP Nova.
Obtožnicajo bremeni, da naj bi preslepila vač poslovnih partnerjev. Ti za svoja delo, šionaj bi za gradbene in Oruge itoritve, ki so jih izvajali za SGP Nooa, niso dobili plačila. Škoda, kinaj Iii io s tem siorila, naj bi znašala več kot milijon evrov. Obtožena je krivdo na eodišču zanikala. V postopku so do zdaj zaslišali že večino prič in izvedencev, kar pomeni, da se iojenje že bliža koncu. V ponedeljek je sodnica uoebrala listinske dokase in dodatno zaslišala čudi izvedenca ekinomske stroke Draga Dubrovskega, ki je m oral svoje izvedensko mnenje dodatno Fop olniti.
Kradel iz a vta
Policiiti so ovadili 44-letnega moškega, ki je v ponedeljek iz odklenjenega vozila v središču Celja ukradel bančno kartico in oblačila. Kmalu po prijavi so ga prijeli in mu zasegli ukradene stvari.
Vozniki so bili nail sodelovanjom policije i športniki prijetno presenečeni, saj ni gre za vsakdanjo stvar. Foto: Pe Celje
Vozil omamljen
Laški policisti so pred dnevi uslavili 32-letnega voznika avtomobila, ki mu je hitri tesa pokazal prisotnost prepovedanih drog v telosu. Voznik je imel pri eebi nekaj vreči poaušene konoplje in nekaj tablet. ki so na seznamu prepovedanih zdravil. Prepoaedano drego in tablele so mu policis tj zazegli.
Poskušal požgati
PRINAŠAMO SVEŽINO S SKOKOM V TERMALNO VODO THERMANE LAŠKO IN KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Kriminalisti bedo ovadih moškega, lastnika domačije v Podgradu. Močno p od vplivom alkohola naj b i poskušal da-mačije zažgati. Dejanje mu ni uspelo, saj so mu to s hitrim posredovanjem preprečili lokalni gasilci. Kršjtulja so prisilno hospitalizirali.
Prijavila svojega sina
Policisti so na območju Šentjurja obravnavali dva primera nasilja in groženj. V prvem primeru je mati prijavila mladoletnega sina, ki naj bi ji grozil, nasilen naj bi bil tudi do svojih bratov in sester. Policisti so mladoletnika za krajši čas namestili v krizni center za mlade. Zadevo so nato predali pristojnemu centru za socialno delo. Nasilje so obravnavali tudi na območju Suhega, kjer je s svojo partnerko nasilno obračunal moški. Ker naj bi podobna dejanja izvajal tudi nad nekdanjimi partnerkami, so mu policisti izrekli prepoved približevanja. Moškega sumijo tudi več drugih kaznivih dejanj.
Ropi se vrstijo
V noči na minuli četrtek se je zgodil rop bencinske črpalke v Žalcu. Neznan storilec je prišel v bencinski servis, z orožjem zagrozil prodajalcu in od njega zahteval denar. Po podatkih policije je odnesel manjšo količino denarja. Ropar je še na prostosti, policija poleg njega išče tudi roparje bencinskih servisov v Štorah in Medlogu. Ropa teh bencinskih servisov sta se zgodila v zadnjem mesecu dni.
Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THE RMAN I LAŠKO:
Ime in priimek:
Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Telefonska številka:
Podpis:
Način plačila in darilo* (ustrezno označite):
□	v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra
□	za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com.
Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje.
I
Ostale ugodnosti za naročnike: lačne vse posebne priloge Novega tednika - 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje
brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed)
- vsak mesec možnost osvojitve lepih nagr v nagradni križanki
•r
rad
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuD alLodlično storitev?
	POZOR'.!	
		
Preglejte aktualno ponud	D O	1 _
Popoln izkoristek prostora v mansardi
Je pohištvo in je pohištvo s posluhom
S posluhom za vaše potrebe. V slehernem kotičku vašega doma in v vseh časovnih obdobjih. Za brezskrbno bivanje, kjer je dovolj prostora za vse, kar si želite. Za dom, v katerega se z veseljem vračate in vanj povabite tudi prijatelje.
Po meri narejeno pohištvo sodi v vsako okolje
Vgradne omare so paradni konj pohištva po meri, saj prispevajo k urejenemu in organiziranemu življenju. Postavite jih lahko v spalnice, otroške sobe, mansarde ali predsobe. Idealne so za opremljanje posebnih prostorov, kot so prostori pod stopnicami, niše, mansarde in podobno.
Vedno bolj aktualne so garderobne sobe, saj omogočajo funkcionalno pospravljanje. Tudi posteljo si lahko zamislite po svoje, dodate ji lahko predale ali jo skrijete v omaro. Nepogrešljiva so drsna vrata kot pregradna stena, saj omogočajo prijetne in tople kotičke. Dnevni prostor kot osrednji družinski prostor za druženje in zabavo boste prije-tneje opremili, če bo pohištvo prilagojeno vašim potrebam. Za domačo administracijo si lahko uredite pisarniški kotiček. Ne glede na to, za kateri prostor se odločite, v stanovanje boste
Pohištvo po meri tudi za otroški svet
vnesli nekaj posebnega, hkrati pa boste prostor maksimalno izkoristili.
Akron navdušuje že 29 let
Pohištvo Akron navdušuje tako s sodobnimi dizajni kot s praktično razporeditvijo. In seveda z vrhunsko kakovostjo, ki ji Akron posveča največ pozornosti. Priznana blagovna znamka Akron vam ponudi največ -celovito ponudbo opremljanja s slovenskim pohištvom. Nič več zamudnega iskanja, preprosto vse na enem mestu! Od svetovanja, priprave idejnih načrtov, 3D-skic in izmer na terenu do izdelave, dostave, vnosa pohištva v prostor in vgradnje.
Akronovi svetovalci ponujajo številne ideje in rešitve, pomagajo pri prostorskih zagatah, svetujejo glede optimalne izrabe prostora in predlagajo barvne kombinacije. Z individualnim pristopom so upoštevane vaše želje in prostorske zmožnosti. Vse za vaše največje zadovoljstvo.
Pohištvo Akron 100-odsto-tno po vaši meri. Naj zadosti tudi vašim potrebam. www. akron.si
BRdSP
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
Partner First
Trgovina z več kot 25-letno tradicijo
www.trgovina-zamlca.si
I
S tem oglasom dobite pri blagajni 10% popusta.	
Žarnica, d. o. o. Kocbekova 3 3000 Celje	tel.: 03-1(28-2922 phihps DURACELL" G5M; 051-^95-700 zamica@siot.net "VARTA
L
Specializirani za zdravljenje 1 vraščenega nohta in	nika
glivičnih obolenj!	L "JSikSi
Najsodobnejši center ^ vj, medicinske pedikure
Ш
Rezervirajte svoj termin: 051 661 665
Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark)
www.annika.si
rcplca
kavarna
Po potico in sveže domače dobrote v Roko
Od ponedeljka do petka
med 6.15 in 19.ura, ob sobotah med 8. in 13. ura.
Gubčeva 1, Celje f rolca

a ose v//ob? ost/
MOJE POHIŠTVO
Obiščite nas v našem salonu!
Mariborska 103a, Celje (nasproti Planeta Tuš)
POHIŠTVO POMERI!
031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akron.si
Telečje T hrenovke 1 6,50-30% ^
V 4,55 Ш
m
li www.fingust.si
03/492-71-30
Cesta na ostrožno 22, Celje
Nagrajeni z zlatu medaljo iz
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Kakšna
И MojeDelo.com
naj bo prva zaposlitev?
Vse je v izkušnjah	dosežete. Pridobite izkušnje in spoštovanje nadrejenih tako, da se bo-
Vsi smo morali nekje začeti, zato	ste pokazali in izkazali pri tem, kar
ne pričakujte, da boste naenkrat	trenutno počnete. Dokažite, da ste
obuli čevlje menedžerja. Bodite	samoiniciativni in da z vami ni šale.
pripravljeni, da se boste morali	Povejte jim, da ste sposobni nečesa
močno truditi, da se boste lahko	več.
povzpeli po lestvici in povečali svo-	Če ste zaposleni za določen čas,
je možnosti za napredovanje.	imejte oči na pecljih in opazujte,
Če nimate toliko sreče, da takoj	kje so v podjetju možnosti, da se
dobite zaposlitev, ki vam je pisana	še lahko izkažete. Pogovorite se s
na kožo, je veliko možnosti, da to	članom kadrovske službe in skupaj
Trg dela cveti in okrog nas je ogromno priložnosti ter izzivov, ki samo čakajo na to, da se izkažemo. Najprej moramo predelati, kaj želimo delati. To naj bo osnovano na naših spretnostih in zanimanjih. Sprejemajmo pozitivne odločitve in ne sprejmimo prve službe, ki se nam ponudi in nam ni všeč.
Službo je mogoče zamenjati
Ne skrbite - ob podpisu pogodbe se morate zavedati, da se ne boste za vedno vezali na to službo. Teh časov je konec. Vedno bodite odprte glave in iščite potencialno kariero, med katero se boste lahko razvijali in napredovali.
Da bi lahko izbrali pravo karierno pot, morate opredeliti naslednje
Dobro morate poznati sebe: svoje spretnosti, želje, ambicije, osebnost in omejitve.
Razumeti morate, kam vodi kariera, ki si jo želite.
Znati morate povezati svoje spretnosti s ponudbo, ki vas čaka.
Zavedati se morate okoliščin, ki med drugim zajemajo tudi pritiske družine.
Pravilno samoocenjevanje je ključno pri sestavljanju prepričljivega življenjepisa in uspešnem zaposlitvenem procesu.
Svetovalec za osebna
zavarovanja (m/ž) (Celje)
Pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe, dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, poznavanje uporabe orodij MS Office, vozniški izpit B-kategori-je, komunikativnost, samostojnost in iniciativnost. Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d., Ljubljanska cesta 3a, 6503 Koper. Prijave zbiramo do 1. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Monter III, monter II, monter
I, monter specialist (m/ž)
(Zreče)
Nudimo stimulativno in redno plačilo ter številne ugodnosti za zaposlene. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 6. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (PE Celje)
Glavne naloge in odgovornosti: komunikacija s strankami osebno in po telefonu, svetovanje in podpora obstoječim in novim kupcem, obveščanje kupcev o ugodnostih in novostih v prodajni ponudbi ... Inter Cars INT, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 6. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist na terenu (m/ž)
(PE Celje)
Glavne naloge in odgovornosti: razvoj sodelovanja z obstoječimi in novimi kupci na dodeljenem terenu, vezano na dostavne poti, prioritetna usmerjenost na ključne kupce (mehanične delavnice),
doseganje postavljenih planov prodaje po kupcih - realizacija visoke stopnje lojalnosti ključnih kupcev, odgovornost za profitabilnost na dodeljenem območju . Inter Cars INT, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 6. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalci (m/ž) (Savinjska
regija)
Za svoje poslovalnice v Savinjski regiji iščemo prodajalce za krajši delovni čas. Vaše naloge bodo predstavljali delo na moderni blagajni, zlaganje blaga na police, peka in priprava pekovskih izdelkov, skrb za prezentacijo sadja in zelenjave, skrb za red in čistočo v poslovalnici. Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 30. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Referent za kadrovske in
računovodske zadeve (m/ž)
(Celje)
Pričakujemo odlično govorno in pisno izražanje v angleškem jeziku in dobre komunikacijske sposobnosti, dobro poznavanje zakonodaje s področja delovnih razmerij v Rs, natančnost, odločnost, zanesljivost, večopravilnost, odgovornost do dela, strokovnost ... Er-goPharma, d. o. o., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Natakar (m/ž) (Podčetrtek)
V svojo sredino vabimo dinamične, komunikativne in zaneslji-
ve sodelavce, ki jih veselita delo v gostinstvu in delo z ljudmi. Če ste lačni in žejni novih izzivov, iščete redno zaposlitev in radi delate v timu, se prijavite na prosto delovno mesto natakarja. Terme Olimia, d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 7. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Samostojni strokovni sodelavec (m/ž) v Investicijah, Oddelek za obnove (Celje)
Iščemo samostojnega strokovnega sodelavca, čigar naloge bodo izvajanje aktivnosti pri vodenju investicij na območju obstoječih avtocest ter postopna vpeljava uporabe BIM-tehnologij pri investicijah na področju gradenj in obnov na AC-omrežju. Dars - Družba za avtoceste RS, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 11. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Programer razvijalec (m/ž) (Slovenska Bistrica)
Glavne naloge in odgovornosti: razvoj in vzdrževanje obstoječih informacijskih storitev, uvajanje izboljšav v poslovanje s pomočjo IT, sodelovanje pri snovanju in izdelavi novih informacijskih rešitev, spremljanje delovanja aplikacij, skrb za operativnost informacijskega sistema podjetja, skrb za (sodobno) internetno prisotnost podjetja. Inkolteh, d. o. o., Kolodvorska ulica 35c, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 5. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec na področju internega vzdrževanja (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo V. ali VI. stopnjo stopnjo izobrazbe tehnične smeri
pridite do zaključka, kje vas v podjetju vidijo - morda boste presenečeni in boste ugotovili, da imajo za vas visoke cilje.
Ko enkrat najdete področje in podjetje, v katerem se vidite za nekaj let (četudi je to podjetje, v katerem trenutno niste zaposleni), sestavite primeren življenjepis in spremno pismo, ki vas bo vodilo do razgovora za službo, kjer boste svoje spretnosti lahko tudi predstavili.
(elektrikar-elektronik ali elektro-tehnik-elektronik), vsaj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, samostojnost, komunikativnost, hitro odzivnost in pripravljenost na nove izzive, natančnost, ročne spretnosti in zanesljivost, željo po nadaljnjem usposabljanju. Gorenje Orodjarna, d. o. o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 5. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Projektant (m/ž) (Šoštanj)
Kandidat bo zadolžen za izdelavo projektne dokumentacije, elaboratov za zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte. Odgovoren bo za izdelavo projektov v skladu z veljavno zakonodajo ter za urejanje projektantske dokumentacije po določilih aktov, ki urejajo področje projektiranja. Zaposlitev za nedoločen čas. Andrejc, d. o. o., Topolšica 199b, 3325 Šoštanj. Prijave zbiramo do 6. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Izmenovodja (m/ž) (Laško)
Od kandidata pričakujemo opravljen interni tečaj HACCP, vodenje ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do
Izberite svojega delodajalca - zdaj imate priložnost
Veliko je točk, glede katerih se delodajalci razlikujejo - število zaposlenih, kultura podjetja, lastniki, menedžerji, zaposleni . Vse to je pomembno, ko izbirate organizacijo, v kateri bi želeli delati.
Postavite si svoje kriterije in poiščite podjetja, ki jih dosegajo.
Naj vam pomagamo z nekaj ključnimi dejavniki, s katerimi boste lažje ocenjevali in se odločili, na kateri razpis se prijaviti:
Stil: kdo je pripravil razpis in zakaj? Je pritegnil vašo pozornost ali se vam je zdel dolgočasen?
Globina: koliko podrobnosti vam je razpis dal? Ali omenja specifične cilje, ki jih morate doseči? Ali so našteli odgovornosti, ki bi jih morali prevzeti?
Skrivalnice: ali je v tem podjetju kaj takšnega, kar vam ne povedo? Pobrskajte po spletu in se bolj pozanimajte o organizaciji.
Pogostost: redni razpisi za isto delovno mesto in isto organizacijo vam lahko povedo, da je to morda podjetje, ki se ga morate izogibati.
Med iskanjem zaposlitve vedno bodite pozorni in nikoli ne zamudite priložnosti. Naj vam pri tem pomagajo tudi prijatelji in znanci, ki vam bodo morda namignili, če se bo na spletu pojavil razpis, ki bi vam bil potencialno všeč.
Ekipa MojeDelo.com
8. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Kuhar (m/ž) (Rogla)
Pričakujemo poklicno izobrazbo gastronomske smeri, ustvarjalnost, urejenost, samostojnost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 30. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Višji inženir (m/ž) (Velenje)
Delo zajema izdelavo tehnične specifikacije - specificiranje lastnosti in funkcionalnosti povezljivih aparatov, sodelovanje pri usklajevanju tehnične specifikacije izdelka s tehnično specifikacijo mobilne aplikacije ... Gorenje, d. d., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Mesar prodajalec (m/ž)
(Celje)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe živilske ali druge ustrezne smeri, izkušnje na podobnih delovnih mestih, veselje do dela z ljudmi, komunikativnost. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Med Martino Ratej in Luko Janežičem stoji predsednik AD Kladivar Celje Stane Rozman.
Z leve stoji »Kladivarjeva prihodnost«, Jan Kokalj, Eva Pepelnak, Domen Orož, Matic Ian Guček in Iza Zakošek.
Martina Ratej že petič najboljša v Sloveniji
Odlično Kladivarjevo leto potrjeno še v Novem mestu
Slovenska rekorderja Martina Ratej v metu kopja in Luka Janežič v teku na 400 metrov, oba člana celjskega Kladivarja, sta bila v tradicionalni anketi izbrana za najboljša atleta leta in sta s tem ponovila lanski prvi mesti. Ratejeva je priznanje prejela petič.
Njena klubska kolegica Tina Šutej (skok s palico, trener Milan Kranjc) je bila četrta, pred njo se je uvrstila Anita Horvat iz aK Velenje. Kladivarjevi atleti in atletinje so bili najboljši še v treh starostnih kategorijah. Pri mlajših članih je daleč največ glasov dobil tekač na dolge proge Jan Kokalj, ki ga trenira Romeo Živko. Najboljša med starejšimi mladinkami je varovanka trenerja Hrvoja Fi-žuleta, tekmovalka v troskoku Eva Pepelnak. Prva je bila še pionirka Iza Zakošek, ki vadi po nadzorom trenerke Anice Živko. Med mlajšimi mladinci je bil Domen Orož drugi, med pionirji Matic Ian Guček tretji.
Pozabila Berlin, misli na Doho
Le 19 centimetrov je Martino Ratej ločilo od osvojitve
tretjega mesta na evropskem prvenstvu, Kladivar pa od nepozabne »žurke«. Vsi v klubu in vsi, ki Martino poznajo, ji z vsem srcem privoščijo odli-čje na velikem tekmovanju. A ga še ni osvojila, prav letos mu je bila najbližje v finalu EP v Berlinu. V naslednjem letu bo izpustila zimsko sezono, kajti svetovno prvenstvo bo zelo pozno, šele konec septembra oziroma v začetku oktobra. Kvalifikacije v metu kopja bodo 30. septembra, boj za medalje pa že naslednji dan, 1. oktobra. »Decembra, morda januarja bom začela trenirati na vso moč, da bom lahko nato prvič tekmovala v maju. Svetovno prvenstvo bo na mojem najljubšem štadionu, v Dohi. Dolgo že govorim, da si želim izboljšati državni rekord, ki sem ga pred osmimi leti dosegla prav tam. In to bo glavni cilj v letu 2019, da nadgradim svoj letošnji najboljši izid 66,10 m, ki je moj tretji najboljši dosežek v karieri,« je izpostavila 37-le-tna Ratejeva. »Moja minula sezona je bila dobra, ni pa bila odlična. Za oceno pet je manjkalo zelo malo. Ostala
Preboldčan Adi Vidmajer in Marjeta Čad
sem brez medalje, še ena priložnost je ostala neizkoriščena. Toda na berlinsko tekmo se ne oziram več. Bistveno je, da sem zdrava,« je zaključila Martina, ki se zaveda, da nima smisla vrhunsko metati že pozimi, kajti forme ni mogoče (ali pa je to izjemno zahtevno) držati sedem mesecev.
»Čas je že za medaljo«
Pri Luki Janežiču, aktualnem evropskem prvaku do 23 let v teku na 400 metrov, je načrt obraten kot pri Martini. V svoji disciplini ima na svetovnem prvenstvu tako hudo (temnopolto) konkurenco, da si tež-
ko obeta kolajno. »Realno bom imel največ možnosti za odličje na dvoranskem evropskem prvenstvu v marcu na Škotskem. Poleg tega bomo imeli zdaj možnost za treninge tudi pozimi v dvorani pri nas, kar bo zagotovo prispevalo k boljšim dosežkom,« je, misleč na novomeški športni kompleks, povedal 22-letni Janežič. V glasovanju za atleta leta je za skoraj 200 točk prehitel prvega zasledovalca. Peti je bil na evropskem prvenstvu in sedmi na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Bir-minghamu. »Vesel sem, da sem atlet leta pri nas, ker je za mano težka sezona. Bila je prva, v kateri sem imel težave s poškodbami. Kljub temu smo se dobro znašli in sem dosegel dobre izide. Manjkala je pika na i, medalja. Zdaj je že čas zanjo,« je novih treningov in izzivov željan Janežič, ki bo osebni rekord skušal izboljšati tudi na 200-metrski progi.
Kladivarju posebno priznanje
Posebni veteranski priznanji sta dobila Marjeta
Čad in Adi Vidmajer. Slednji je svojo kariero začel pri Kladivarju, Čadova pa je bila nekaj časa povezana tudi s celjskim klubom. Letos je postavila balkanski rekord v kategoriji nad 70 let v skoku v višino in metalskem peteroboju. Adi Vidmajer je že v marcu na dvoranskem EP v Madridu osvojil srebrni medalji v metu kladiva in gire ter tretje mesto v suvanju krogle in s tem napovedal svoj pohod na letošnji veteranski atletski Olimp. Tega je vsekakor osvojil septembra v španski Malagi, kjer je v kategoriji nad 75 let postal svetovni prvak v metu kladiva. Njegov rezultat je bil najbolje točko van med letošnjimi slovenskimi veteranskimi dosežki. Svetovnim in evropskim naslovom je dodal še tri balkanske na prvenstvu v Celju. Za organizacijo in izvedbo Balkanskih atletskih veteranskih iger je Atletsko društvo Kladivar Celje prejelo priznanje od Atletske zveze Slovenije.
DEAN ŠUSTER Foto: ND
Dober odziv po domači »petardi«
Nogometna prvoligaša s celjskega območja sta v 16. krogu 1. slovenske lige osvojila točko. Izidi so bili: Domžale - Celje 1:1, Rudar -Olimpija 1:2, Mura - Gorica 1:0, Maribor - Triglav 4:1 in Krško - Aluminij 1:3. Maribor in Olimpija sta razred zase, vijoličasti so zadržali štiri točke naskoka.
Za njima pa je gneča. Tretjo Muro in sedmo Celje ločita le dve točki, kar daje upanje za občuten preskok na lestvici. V Domžalah sta bila v ospredju dva bivša igralca Celja, Tilen Klemenčič, ki je že v 39. minuti prejel drugi rumeni karton, in Matej Pod-logar, ki je v 81. minuti s tal brcnil žogo v celjsko mrežo in postavil končni izid. Tre-
ner gostov Dušan Kosič je bil zelo zadovoljen s predstavo svojih varovancev v prvem polčasu, v drugem je na zelenico poslal Roka Štrausa, ki je navdušil v 66. minuti, ko je s peto podal Dariu Vizingerju. Ta je z diagonalnim strelom z desetih metrov premagal Mulalića. Žal kasneje gostje niso unovčili številčne prednosti, največji »krivec« pa je bil mojster Senijad Ibričić, ki je preigral celotno celjsko obrambo oziroma Brecla, Zaletela in Džinića.
V domžalskem taboru so bili ogorčeni nad sojenjem, po večkratnem ogledu posnetka se vendarle zdi, da je bil Klemenčič nepreviden in da ga je sodnik Ponis upravičeno kaznovan. Prekršek
je izsilil Mitja Lotrič: »Zelo dobro smo odigrali, potem ko smo jih z Mariborom krepko dobili po glavi. Po prikazanem smo si zaslužili več od remija. Še naprej moramo nabirati točke, če želimo izpolniti cilj.« Kaj pa so si zastavili v celjskem taboru? »Naj to ostane skrivnost, gre za interni cilj,« je zaključil Lotrič.
Da ima točka lepotno napako, se je strinjal tudi vezist Nino Pungaršek: »V drugačnih okoliščinah bi to bil uspeh, danes pa to ni. Z igralcem več bi morali kronati pobudo. Po drugi strani pa je res, da smo se dobro odzvali po težkem porazu z Mariborom.« Strateg Domžal, Štorovčan Simon Rožman je dejal: »Ko potegnemo črto,
smo lahko zadovoljni, to pa ne velja za potek srečanja. Ne vem, zakaj je treba uničiti tekmo, ki je bila na začetku zelo lepa. Sprašujem se, zaradi koga smo tu.«
Med premorom zaradi tekem reprezentance Celje ne bo odigralo prijateljske tekme. »Igralci se bodo v
soboto pomerili med seboj,« je povedal Dušan Kosič, ki želi svoje moštvo popeljati v evropsko tekmovanje. Lani je bil v tem pogledu uspešnejši Rudar, ki bo čez devet dni pripotoval v Celje. V Velenju je proti Olimpiji zaostajal z 2:0, kasneje je uspel le omiliti poraz, čeprav si je proti Ljubljančanom priigral niz zrelih priložnosti.
DEAN ŠUSTER
Lestvica 1				a .	SNL	
MARIBOR	16 11		3	2	47:14	36
OLIMPIJA	16	9	5	2	34:19	32
MURA	16	6	4	6	24:22	22
GORICA	16	5	7	4	21:24	22
DOMŽALE	16	5	6	5	28:24	21
ALUMINIJ	16	6	3	7	24:25	21
CEDE	16	4	8	4	18:24	20
TRIGLAV	16	4	3	9	22:36	15
RUDAR	16	4	3	9	16:35	15
KRSK0	16	2	6	8	12:23	12
S slabo popotnico v Litvo
Dobovec po sedmih krogih ni več vodilno moštvo prve slovenske futsal lige, saj je v derbiju izgubil z Mariborom s 5:3.
Zvezdniška zasedba Kujtima Morine je imela pobudo, njene napake so Mariborčani izkoriščali v protinapadih. Nato so se Dobovčani odpravili v Litvo na turnir elitnega dela lige prvakov. Včeraj so v Alytusu igrali z evropskim prvakom, španskim Interjem. Danes se bodo ob 19.00 pomerili z domačim Vytisom, v soboto ob 16.00 pa še z belgijskim Halle--Gooikom. Na zaključni turnir se bo uvrstil le zmagovalec skupine.
DŠ
novi tednik	CDODT	1Q
Št. 46, 15. november 2018	ОГОП1	19
»V nedeljo morata točki ostati doma!«
Tako pravi trener celjskih rokometašev Tomaž Ocvirk
Celjski rokometaši ostajajo brez zmage v Zagrebu v elitnem evropskem tekmovanju. V soboto so doživeli nizek poraz, s 24:22. V nedeljo se bosta tekmeca pomerila v dvorani Zlato-rog.
Pred še enim balkanskim »el klasikom« se poraja več vprašanj, predvsem pa, kaj lahko trener Tomaž Ocvirk doda v primerjavi s prvim obračunom. Čeprav je še sinoči svoje misli usmerjal na prvenstveni obračun v Novem mestu s Krko, se je prijazno odzval na naša vprašanja glede nedeljske tekme lige prvakov.
Včasih, ko so celjske zvezdniške ekipe zapuščale Zagreb, bi bile zelo zadovoljne s porazom z dvema goloma razlike. Kakšni so vaši občutki?
Zelo mešani. Vedeli smo, da ekipa Zagreba ni tako kakovostna kot včasih, da je precej spremenila svojo postavo. Toda ima odličnega trenerja, deluje zelo homogeno. Obenem smo ugotovili, da je premagljiva. V tekmo smo šli z mislijo,
da bomo prvič prinesli dve točki v Celje.
Kaj je vplivalo na zaplet?
Začetek tekme ni bil po naših načrtih. Kriva je bila morebiti trema. Noge so bile težke, obramba ni bila dovolj agresivna, v napadu smo bili preveč statični. Poskušali smo z menjavami spremeniti potek, kar nam je uspelo. Kljub slabi igri in nezadovoljivi realizaciji strelov smo se uspeli približati gostiteljem na dva gola in izhodišče pred drugim polčasom ni bilo več tako neugodno.
Nadaljevanje je bilo znova v slogu toplo-hladno ...
To se nam dogaja v gosteh. Naši začetki polčasov so slabi. Kasneje smo imeli priložnost za izenačenje. Prihajali smo do zrelih priložnosti, a smo bili premalo zbrani pri zaključkih akcij.
Večkrat ste morali ukrepati. Kaj bi lahko rekli o taktičnih inačicah?
Večino stvari smo predvideli, na primer agresivno, globoko obrambo Zagreba. Tudi napad sedem na šest. Slednjega smo z našo dobro obrambo uspešno reševali in
»Če je lahko padel Flensburg, potem ...« najbrž razmišlja Tomaž Ocvirk pred bitko z Zagrebom.
prisilili domačine, da so vrnili vratarja pred gol. V naši obrambi je bil osrednji blok dovolj gibljiv, prejeli smo le 24 zadetkov. A kaj, ko smo jih dosegli zgolj 22 ...
Kdaj utegne biti Francoz William Accambrey primerno telesno pripravljen?
Pozna se mu daljša odsotnost. Dve leti ni imel prave tekme. Zdaj si sledijo v ritmu sobota-sreda-sobota. Moramo ga spočiti, da bo pripravljen v nedeljo, za najpomembnejšo tekmo.
Imate dve želji, prva je zmaga, druga pa, da bi raz-
»V Celju so me krasno sprejeli«
Lea Debeljak, novinka v izbrani košarkarski vrsti
Ženska članska košarkarska reprezentanca Slovenije se je zbrala v Laškem, kjer se pod taktirko selektorja Da-mirja Grgića pripravlja na sklepni del kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Slovenke čakata gostujoča dvoboja s Finsko (sobota) in Francijo (sreda).
V Laškem je tudi pet ko-šarkaric ŽKK Cinkarna Celje. Zala Friškovec, Larisa Ocvirk, Aleksandra Krošelj, Maruša Seničar in Lea Debeljak. Gr-gić ima na pripravah sicer ob omenjeni peterici igralk še šest košarkaric, ki so v preteklosti nosile celjski dres (Nika Barič, Eva Lisec, Tina Jakovi-na, Annamaria Prezelj, Teja Oblak, Shante Marie Evans), na voljo pa ima še Evo Ru-pnik. Članica celjskega kluba Lea Debeljak je novinka v izbrani vrsti.
Pred sezono ste se v celjski klub preselili iz Grosupljega, po nekaj mesecih pa že prejeli povabilo v člansko izbrano vrsto. Kakšni so občutki?
Za vpoklic v reprezentanco sem bila dvakrat bolj vesela, kot sem bila klica iz celjskega kluba. To so občutki, ki jih ne moreš opisati. Neizmerno veselje. Trud se je poplačal in vesela sem, da sem z reprezentanco, z dekleti, ki so krasna.
Kako ste sprejeli klic od serijskega državnega in pokalnega prvaka?
To so prav posebni občutki. Bila sem izjemno ponosna, da sem se lahko preselila v Celje, v tako velik klub z izjemno bogato zgodovino in s številnimi lovorikami. Še pred časom so to bile sanje, zdaj je resničnost. A se ne bom ustavila. Moram trdo delati še naprej. V življenju in športu se nikoli ne smeš z ničemer zadovoljiti, ampak moraš težiti k še boljšemu. Upam, da mi bo uspelo tisto, kar si v življenju še želim.
Kako je bilo ob menjavi okolja?
Ob prihodu v Celje nisem potrebovala veliko časa za prilagoditev, saj sem kar nekaj igralk poznala že od prej. To mi je pomagalo, da sem se še hitreje vklopila in lažje začela delati. Zavedala sem se, da je to velik korak naprej zame in da moram biti popolnoma osredotočena na trdo treniranje ter vsakodnevno dokazovanje. Moram reči, da je bilo od samega začetka vse super.
Začetki so sicer vedno zahtevni. Kako je bilo pri vas?
Da, vsekakor. Vsak začetek oziroma menjava okolja zahteva svoj čas. V Celju so me krasno sprejeli, zato je bilo vse skupaj še toliko lažje. Je
Prva športna ljubezen Lee Debeljak je bil tenis. V zadnjih petih letih se je povsem posvetila treniranju košarke v ŽKK Grosuplje. Lani je bila prva strelka kadetske reprezentance na EP divizije B, letos pa prva strelka mladinske reprezentance na EP divizije A v Vidmu.
pa res, da se moraš najprej privaditi na novo okolje za vsakodnevno bivanje in na drugačen način treniranja.
Odigrali ste že številne tekme. Kako bi ocenili svoje predstave?
Za nami je že ogromno število tekem, na številnih frontah, če se lahko tako izrazim, potem ko si tekme sledijo kot po tekočem traku. Na vsakem koraku se
lika znašala vsaj tri gole. Vaši varovanci ne potrebujejo dodatne vzpodbude, kajne?
Vsekakor ne, povsem dovolj so motivirani. O razliki v zadetkih smo razmišljali že v Zagrebu. V minuti odmora pred zadnjim napadom smo povedali igralcem, da vsak gol šteje. Uspeli so zaostanek znižati na dva gola. V domači dvorani se obnašamo drugače, imamo več samozavesti.
Kje boste iskali dodatne rešitve, da bi dobili bitko?
Predvsem v napadu. Dvigniti moramo Jako Malusa in Kristiana Bečirija. Potrebovali bomo vse igralce, tekma bo dolga, ritem visok. Tudi psihološko se moramo dobro pripraviti. Še vedno smo v stiku s psihologom Matejem Tuškom. Precej nam pomaga. Obljubljamo borbo. Vabim gledalce, da nas obiščejo. Vrnili jim bomo s pravo moško igro. Dve točki morata ostati v Celju. Zelo bi bil vesel, če bi bila dvorana polna po daljšem času, da bi vsi skupaj pripravili peklensko vzdušje. Igralci so mladi in potrebujejo podporo. Lep primer je srečanje z ukrajinskim Motorjem. Tedaj so naši fantje po zaslugi navijačev kar leteli po dvorani.
Potem pa je moštvo iz Zaporožja odščipnilo točko Nantesu in ima zdaj tri
točke, Celje štiri in Zagreb pet. Razplet v skupini je nehvaležno napovedovati.
V	nedeljo zvečer bi sicer najlažje vse skupaj predvidevali po zmagi s tremi goli razlike.
Strinjam se. Premagali smo Flensburg in Motor, v Zagrebu smo izgubili z dvema goloma razlike. Z dobrimi rezultati se dvorana lažje napolni. Če je dvorana polna, je hkrati lažje igrati. In potem je vzdušje boljše, tudi v pisarnah so zadovoljni. S plus tri bi naše delnice precej višje kotirale.
Desni zunanji napadalec Branko Vujović gara in trpi. Bo zdržal? Iščete dopolnitev na tem igralnem položaju?
Ne, za to trenutno ni možnosti. Rešitev bomo skušali najti v lastnih vrstah. Po zaceljeni poškodbi se v moštvo vrača Josip Šarac.
V	svojem bivšem klubu je igral na desnem položaju. In to je delal zelo dobro. Visok je in krepak, zato ga lahko uporabimo tudi v obrambi. Na desni strani se dobro znajde tudi Rok Ovniček, a se v tem primeru pojavi težava v obrambi. Vujovića smo spočili včeraj v Novem mestu na tekmi proti Krki, prepričan sem, da bo imel dovolj moči.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
trudim, da upravičim trener-jevo zaupanje, da izpolnim naloge, ki mi jih naloži. Prepričana sem, da če bom tako nadaljevala, da bom lahko še daleč prišla.
Za Celje igrate v Jadranski ligi in evropskem pokalu. Za to se živi, mar ne?
Vsekakor. To je povsem drug svet, kot če igraš samo prvenstvene in pokalne tekme. Preskok je ogromnem. Kakovost obeh tekmovanj je na izjemno visoki ravni. Trudim se, da se na vsako tekmo pripravim po svojih najboljših močeh. Vsako minuto želim kar se da najbolje izkoristiti. Zavedam se, da v evropskem pokalu v prvi sezoni pričakovano ne bom dobila še veliko priložnosti, a se že s tem, ko opazuješ in poslušaš nasvete, ogromno naučiš. Čez čas bom zagotovo deležna še kakšne minute več.
Pred reprezentanco je naloga, da dokonča do zdaj dobro opravljeno delo. Kakšna so pričakovanja pred sklepnim delom kvalifikacij?
Zdaj je treba vse skupaj uspešno zaključiti. Omenjeni tekmi moramo dobro opraviti, predvsem pa upoštevati nasvete »Grge«. Prepričana sem, da bomo dekleta dala vse od sebe.
MITJA KNEZ Foto: ŽKK CINKARNA
Konjević drugič MVP kroga
V petem krogu prve slovenske lige za košarkarje je od moštev s Celjskega izgubila le Rogaška. V svoji dvorani je s 77:75 klonila proti laškemu Zlatorogu. Hopsi so bili od Ilirije boljši za enajst točk, Šentjur pa je presenetljivo ugnal Krko.
Na vrhu lestvice ostajata Krka in Rogaška s po enim porazom, Šentjur in Zlatorog imata po dva, Hopsi tri. V dvorani Hruševec so bili navijači seveda navdušeni. Šentjur je zmagal že tretjič v petem poskusu. Najkoristnejši igralec celotnega 2. kroga je bil Emir Ahmedović, v zadnjih dveh krogih pa je imel najboljši statistični indeks Davor Konjević. Svojo kakovost je dokazal tudi v torek v Celju na prvi tekmi 4. kroga slovenskega pokala, ki so jo varovanci trenerja Jakše Vulića dobili z 82:60.
DŠ, foto: SHERPA
Davor Konjević je v vrhunski predstavi proti Krki vpisal 23 točk, 13 skokov, 7 asistenc in 2 pridobljeni žogi.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Podjetje s 67-letno tradicijo
ZAPOSLI
DELAVCA / DELAVKO na delovnem mestu:
elektromonter
(več delavcev)
■ IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri, ■ zaželeno 2 leti delovnih izkušenj.
• veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije),
• zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika
(angleško, prednostno nemško). Pogodba o zaposlitvi se sklene za nedoločen ali določen čas 6 mesecev.
Kandidati morajo k prijavi predložiti:
•	vlogo s kratkim življenjepisom,
• kopijo zadnjega šolskega spričevala,
•	pregled dosedanjih zaposlitev.
Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 23.11.2018na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o.. Lava 6a, 3000 Celje.
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
ETntm telemach П"Н
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
ттггттттт:
VOZILA
PRODAM
HONDO civic 1,4 is, letnik 1996, registracija oktober 2019, prodam. Kličite popoldan, telefon 070 186-300.1S21
STROJI
PRODAM
TRAKTOR Imt 539, letnik 1985, prvi lastnik, 2.400 ur, pogon 4x4, prodam. (ena po dogovoru. Telefon (03) 5793423.	1819 ŠIVALNI stroj Pfaff, malo rabljen, prodam, (ena po dogovoru. Telefon 041 661729. 1847
KAROLINA JAMŠEK
(1910 - 1979)
V SPOMIN
Mnogo, mnogo let vaju že ni, a spomin na vaju ne bledi...
Vajini najdražji
s Polul
JOŽE JAMŠEK
(1904 - 1978)
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
ODDAM
PRODAM
V DRAMUAH pri (elju prodam vinograd z
vinsko kletjo, 1.400 m2. Informacije za ogled po telefonu 031 395-880.шо
AS Kačjek Luče daje v najem del parcele 417/2 k. o. 927 Podveza, približno 2.000 m2 površine (za deponiranje peska, rečnega materiala in podobno), ob državni cesti Luče-Solčava, za obdobje najmanj treh let. Kontaktna oseba: Jože Breznik, telefon 041 482190; mail: jozko.breznik@gmail.com.
radio cehe
ШП7Г
muzejnovejäezgodovinelcelje
POLŽ OSLINI, BRADAVICA IZGINI
V soboto, 17. novembra 2018, vas ob 10. uri vabimo pred muzejsko lekarno, kjer bomo prisluhnili zgodbam o zdravilnih zeliščih, zdravljenju in lekarništvu. Z nami bodo Nuša Komplet РерегкоДеја Peperko in Nuša Ofentavšek.
Dogodekje namenjen odraslim in traja 45 minut. Vstop je prost.
Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si
Ogrevajte ceneje tudi to zimo!
ZEMELJSKI PLIN PO ZNIŽANI CENI.
4
TS
" J š %,
'/mrrrr
Pokličite 03 425 33 53 ali nas obiščite na www.energetika-ce.si in si čim prej zagotovite nižje račune.
ENERGETIKA CELJE
ra	a	ш	i
AKUSTIKA
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJE
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko Müller, otroško, prodam. Možna menjava za kaj drugega. Telefon 051324-356. 1862
PRODAM
PEČ za centralno ogrevanje, na drva, novo, ugodno prodam. Telefon 5471094.	1858 SESALEC Kirby, v dobrem stanju, prodam. Telefon 7810-536.
astrologinja
0906430
1870 №na pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku važega operaterja
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Tiho se je življenje poslovilo, tiho svetlobo v temo spremenilo,
a na koncu te noči nova luč življenja večnega gori.
V SPOMIN
V soboto bo minilo pet let, kar nas je zapustil
JOŽI GORIŠEK
iz Lokavca 18a (25. 9. 1973 - 17. 11. 2013)
Vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo.
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje vaše je bilo življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Nazaj vas več ne bo, vzeli od nas za vedno ste slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
ANE LAVBIČ
iz Trnovca pri Dramljah (25. 6. 1933 - 2. 11. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu Kovi in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, sv. maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, provincialu g. Francu Rateju in g. župniku Niku Krajncu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pevcem, pogrebnemu podjetju Žalujka in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
MATILDE JESENEK
rojene Pevec (1920 - 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju Doma sv. Jožef za skrbno nego v času njene bolezni. Iz srca hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali ter ji vlivali moč in pogum. Hvala pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba, gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi in trobentaču za odigrano žalostinko.
Žalujoči: vsi njeni
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Prenehalo je biti srce dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica in svaka
ANTONA ULAGE
iz Velikih Gorelc nad Laškim (11. 1. 1934 - 3. 11. 2018)
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovane svete maše, cvetje, sveče, druge darove ter vsestransko pomoč in podporo v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še zlasti župniku Iztoku Hanžiču za slovo od doma in pogrebni obred, Stanku Seliču za besede slovesa od doma in vnukinji Marjeti za skrbno pripravljene besede ob grobu, rudarjem za spremstvo, skupini Eros in trobentaču Marku za glasbeno spremljavo ob slovesu, pogrebni službi Komunale Laško, KORK Vrh, praporščakom in predstavnikom vaške godbe Vrh, Zdravstvenemu domu Laško ter hematološki ambulanti SB Celje, oddelku za intenzivno interno medicino SB Celje za strokovno pomoč in zdravljenje. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter nam ob slovesu stali ob strani.
Pogrešali ga bomo: žena Pavla, hči Stanka in sin Bogdan z družinama, vnuki, pravnuki ter ostali sorodniki in prijatelji.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi in med nami si.
V SPOMIN
FRANČIŠKA ROMIH
(13. 2. 1929 - 17. 11. 2017)
Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njeni
L 153
1871
PRODAM
PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali zakol, težke od 30 do 130 kg, prodam. Cena nad 100 kg je 1,8 EUR/kg. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 18 7 5 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene plemenske svinje za predelavo v salame, prodamo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice. Domača hrana,
možna dostava. Telefon 031 311-476.
p
PRAŠIČE krško-poljske pasme, za nadaljnjo rejo ali zakol, težke približno 100 kg, prodam. Sprejemam naročila za 8 tednov stare pujske krško-poljske pasme, ki bodo naprodaj v decembru. Telefon 041 552-143. 1822 BIKCA simentalca, 500 in 200 kg, eko kmetija, zelo lepa, prodam. Telefon 031 273-205.	1849
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p POLOVICO prašiča, krmljenega samo s kuhano domačo hrano in telico simen-talko, za zakol, težko 700 kg, prodam. Telefon 031 509-687. 1854 DVE telici in dva bikca pasme ls/lim, težke približno 300 kg, vajeni paše, prodam. Telefon 041 480-486, zvečer. 1855 TELICO, 250 kg, pašno, in dve kravi prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769.	Š
KOZO srnaste pasme, belo-rjave barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 553-769.	1863
NA kmetiji Andrinek na Ponikvi pri Gro-belnem prodajamo kokoši nesnice iz proste reje, stare leto in pol. Telefon
040	855-080.	p
TELICE simentalke, težke 400 in 180
kg, prodam. Telefon (03) 5772-362.
1866
MLADE zajce za nadaljnjo rejo ali zakol, približno 2 kg, 10 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 1867 PRAŠIČA, težkega 250 kg, tri po 150 kg, po želji tudi polovice, in 35-kilogram-ske prašiče prodam. Telefon 041 708978.	1869 ZAJCE za nadaljnjo rejo ali zakol prodam.
Telefon 041 775-328. 1872 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 783-799. 1874 KRAVO, staro 7 let, brejo 8 mesecev, prodam za 1.100 EUR. Telefon 041 667-863.	1868
KUPIM
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon
041	653-286.	Š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši
Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
SENO v kockah, prva in druga košnja, ter ajdovo in pirino moko prodam. Telefon 041 763-763.	1873
OSTALO
PRODAM
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	p
ZIMSKE gume, nove, na platiščih 205/70 16 C, za kombi, fiat, peugeot ali citroen, prodam. Telefon 041 763-555. 18 5 9
KUPIM
KNJIGE - navodila za avto Opel meriva, letnik 2105, kupim. Telefon 031 798375.	1861
ODDAM
VEČJI grob na celjskem pokopališču oddamo. Telefon 041 428140. Š 56
Zenitne
ponudbe
za zrele, resne ljudi z vse države
031836378
http://www.zau.si
49-letni moški z lepim nasmehom, podjetnik, iz okolice Domžal, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, ljubitelj narave, morja, išče žensko družbo. Telefon 031 207-203.	p
ANGLEŠČINA - strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Šempeter, telefon 059 959-383; Facebook: Amm-trade Angleščina.	n
IŠČEM moškega za pomoč na kmetiji in v gozdu. Telefon 041 480-486, zvečer.
1855
Tcačneki
OSIR
Poroke
Celje
Poročila sta se: Mihaela RAZGORŠEK iz Štor in Zlat-ko ŠEŠKO iz Šentjurja. Velenje
Poročila sta se: Medina
AMETI iz Velenja in Vedat AMETI iz Makedonije.
Smrti
Celje
Umrli so: Rafael ZAVŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini, 78 let, Matilda JESENEK iz Celja, 98 let, Tomo IVANKOVIĆ iz Celja, 94 let, Vera BRIC iz Šmartnega ob Paki, 89 let, Anton Senica iz Radoblja pri Laškem, 83 let, Štefanija REHER iz Ka-saz, 86 let, Veronika MAJER iz Pernovega, 86 let, Viktor MAJDIČ iz Ljubljane, 79 let, Primož LUPŠA s Polzele, 51 let, Alojzija POTEKO s Polzele, 85 let, Maks NIDORFER iz Petrovč, 76 let, Jožefa LESJAK iz Celja, 74 let, Henrih JEREB iz Žalca, 75 let, Ana Marija KLANČNIK iz Podgo-re, Šmartno ob Paki, 78 let, Jožica OBREZ iz Celja, 60 let, Hasema JAKUPOVIĆ iz Štor, 66 let, Vojislav GAJEVIĆ iz Celja, 77 let, Anton OSOL-
NIK iz Celja, 74 let, Anton ULAGA iz Velikih Gorelc, 84 let, Antonija SMOLE iz Celja, 65 let, Jožefa CENTRIH iz Debra pri Laškem, 94 let, Marija KOŠTOMAJ iz Celja, 84 let, Ana ROZENSTEIN iz Rečice ob Savinji, 93 let.
Šentjur
Umrli so: Franc NOVAK iz Šentjurja, 84 let, Drago VREČKO iz Štor, 64 let, Vida PIŠEK iz Šentjurja, 90 let, Ida ŽUREJ iz Hrastja, 69 let.
Žalec
Umrli so: Ksenija KUPEC iz Šempetra v Savinjski dolini, 57 let, Marija OGRAJEN-ŠEK iz Žalca, 88 let, Katarina ŠIBILA iz Matk, 91 let, Andrej MANDELC iz Letuša, 66 let, Jožef ARH iz Pernovega, 63 let, Marija ŠTRAJHAR iz Kaple, 82 let.
Laško
Umrla sta: Angela RUT AR iz Vrha nad Laškim, 84 let, Janez JANČIČ iz Laške vasi, 86 let.
Velenje
Umrli so: Jelka KODRUN iz Velenja, 56 let, Andrej BRI-LEJ iz Velenja, 82 let, Rado-slav ŠUMAH iz Šoštanja, 57 let, Štefan BOROVNIK iz Velenja, 92 let, Anton VEDE iz Šoštanja, 87 let, Ivana DUJIĆ iz Velenja, 83 let.
Pred stoletjem je s koncem Prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske nastala nova južnoslovanska država. Celje je stopilo na pot velikih družbeno-političnih, gospodarskih in kulturnih sprememb.
PODOŽIVITE JIH NA NAŠI RAZSTAVI IZ VOJNE V NOVO DRŽAVO, KI JO ODPIRAMO
V	ČETRTEK, 15. NOVEMBRA 2018 OB 18. URI
V	STARI GROFIJI NA MUZEJSKEM TRGU V CELJU.
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 15. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK,
16. november
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	LADY GAGA & BRADLEY	
	COOPER - SHALLOW	(3)
2.	MARSHMELLO FT.	
	BASTILLE - HAPPIER	(4)
3.	RITA ORA - LET YOU LOVE ME	(3)
4.	JESS GLYNNE - ALL I AM	(2)
5.	PANIC! AT THE DISCO -	
	HIGH HOPES	(4)
6.	THE CHAINSMOKERS FEAT.	
	KELSEA BALLERINI -	
	THIS FEELING	(5)
7. TOM GRENNAN - FOUND		
	WHAT I'VE BEEN LOOKING FOR(3)	
8.	JASON DERULO & DAVID	
	GUETTA - GOODBYE	(2)
9.	PALOMA FAITH - LOYAL	(1)
10. ARIANA GRANDE - BREATHIN		(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1. MANOUCHE - MOJE MIŠKE		(5)
2.	CHALLE SALLE - LEGENDA	(4)
3. ZALA KRALJ & GAŠPER		
	ŠANTL - S TEBOI	(6)
4.	PERPETUUM JAZZILE & VLADO	
	KRESLIN - OD VIŠINE SE ZVRTI	(3)
5.	EVA BOTO - TVOJA	(5)
6.	NIPKE - INA	(4)
7. DAN D - BOLI ME K		(2)
8.	ALENKA GODEC - AKORDI	
	V OČEH	(1)
9.	ZMELKOOW - LJUBEZEN	(1)
10. DRUŠTVO MRTVIH		
	PESNIKOV - ASTRONAVT	(2)
	PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:	
	LSD, SIA, DIPLO & LABIRINTH -	
	THUNDERCLOUDS	
	ZARA LARSSON - RUIN MY LIFE	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	ELLA ROŠ - VSE KAR JE BILO	
	NUSHY - KRALJICA	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 17. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 18. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 19.00 Volilna oddaja
PONEDELJEK, 19. november
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš
zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK,
20. november
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 21. november
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Original Štajerci: Prepovedana
2.	Poskok: Martinov praznik
3.	Viharnik: Juhanca
4.	Slovenski zvoki: Pobrišiva prah za sabo
5.	Monika Avsenik: Nesi me, nesi
novi tednik		
90	i,6 95,1 95,9 100,3	
rad		io celje
vMw г илмој/
Kino
CINEPLE
Spored od 15. 11. do 21. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Bohemian Rhapsody - drama, biografski
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 20.00 petek: 17.20, 20.00, 22.35 sobota: 14.00, 17.20, 20.00, 22.35 nedelja: 14.00, 17.20, 20.00 Bombardiranje - vojna drama od četrtka do srede: 21.15 Božiček in druščina - komedija, družinski četrtek: 17.15, 19.00 petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.15, 19.00 sobota, nedelja: 15.15, 17.15, 19.00
BTS: Burn The Stage - dokumentarni
četrtek, sobota: 19.00 Dekle v pajkovi mreži - kriminalni, drama, triler od četrtka do srede: 16.40, 20.50 Hrestač in štiri kraljestva - družinski, pustolovski od četrtka do srede: 17.40 Johnny English spet v akciji -komedija
četrtek: 17.00, 20.45 petek: 18.30, 20.20, 22.15 sobota: 17.00, 20.45, 22.35 nedelja: 14.50, 18.30, 20.20 ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.20
Luis in vesoljčki - animirani, družinski
četrtek: 15.30, 16.50
petek, ponedeljek, torek, sreda:
15.30, 16.40
sobota: 13.30, 15.30, 16.45 nedelja: 13.30, 15.30, 16.40 Magične živali: Grindelwal-dova hudodelstva - fantazijski, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.30 sobota, nedelja: 15.10, 17.50, 20.30
Magične živali: Grindelwal-dova hudodelstva - fantazijski, pustolovski, 3D
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 19.30 petek: 16.50, 19.30, 22.10 sobota: 14.10, 16.50, 19.30, 22.10 nedelja: 14.10, 16.50, 19.30 Mala Italija - komedija, romantični
od četrtka do srede: 19.15 Največji dar - dokumentarni četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.40 sobota: 14.30, 18.40 nedelja: 14.10, 18.40 Noč čarovnic - grozljivka, triler petek, sobota: 22.25 Overlord - grozljivka četrtek: 15.40, 21.00 petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 21.00 sobota: 14.40, 21.00 Vili Bremza - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45 sobota, nedelja: 13.50, 15.45 Zverjasec in Zverjašček - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.00 sobota: 14.00 nedelja: 13.45
Zvezda je rojena - muzikal, drama
od četrtka do srede: 19.45
ČETRTEK
19.00 29. Liffe: Zimske muhe -
komična drama PETEK
19.00 29. Liffe: Bojevnica - akcijska drama SOBOTA
17.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 Rodin - biografska drama 20.00 29. Liffe: Tatiči - drama NEDELJA
17.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 Rodin - biografska drama SREDA
19.00 Plesna terapija - komedija
KINO VELENJE
PETEK
17.00 Božiček in druščina -družinska komedija 18.00 Delavnica - mladinski 19.00 Zaljubljen v mojo ženo -romantična komedija 20.00 Bergman: Eno leto, eno življenje - dokumentarni 21.15 Dekle v pajkovi mreži -kriminalni, drama. triler 21.15 Overlord - grozljivka SOBOTA
17.00 Božiček in druščina -družinska komedija 19.00 Overlord - grozljivka 20.00 Delavnica - mladinski 21.15 Dekle v pajkovi mreži -kriminalni, drama. triler NEDELJA
16.00 Zverjasec in Zverjašček - animirani, sinh. 17.30 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 Overlord - grozljivka 19.00 Delavnica - mladinski 20.00 Zaljubljen v mojo ženo -romantična komedija PONEDELJEK
17.30 Dekle v pajkovi mreži -
kriminalni, drama. triler 20.00 Mala Italija - romantična komedija
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 15. 11.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Ex-libris Poloniane
odprtje razstave iz zbirk knjižnic Poljske akademije znanosti in umetnosti; v kulturnem programu bosta sodelovala Šaleško literarno društvo Hotenja in Ljubiteljsko gledališče Teharje
18.00 Pokrajinski muzej Celje Iz vojne v novo državo
odprtje občasne razstave
18.00 Mohorjeva dvorana Celje
Borut Korun: Utopija in resničnost evropske civilizacije
predstavitev knjige; z avtorjem se bo pogovarjal Jože Faganel
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Skozi njene oči: kratke zgodbe
predstavitev zbirke kratkih zgodb
19.30 SLG Celje_
Florian Zeller: Oče
abonma po posebnem razporedu in izven
PETEK, 16. 11.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Mesec slovanske kulture: Ruski film: Trije dnevi do pomladi (2017)
vojni detektivski film
19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki_
Moški pevski zbor Franc Klančnik
jubilejni koncert ob 60-letnici delovanja
20.00 Branibor club Celje_
Profesor Uroš Kuzman in učenci
stand up večer
SOBOTA, 17. 11.
10.00 SLG Celje_
Svetlana Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado
Slovensko mladinsko gledališče; Abonmajček dopoldanski in izven
10.00 Kinodvorana Kozje
Čarobni potoček
Zmajčkov abonma; predstava v izvedbi Gledališča Bičikleta
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
DOGODKI MED 1 5.1 1 .in22.1 1.2018
ČETRTEK,	GLASBA FILM
15. november,	Bralno pogovorna urica
ob 17. 30	Vodi Silvo Pur
ČETRTEK,	AVLA V KNJIŽNICI
15. november,	Odprtje razstave EX-LIBRIS POLONIAE
ob 17. uri	Iz zbirk knjižnic Poljske akademije znanosti in umetnosti na ogled do 10. decembra 2018
PETEK GLASBA FILM 16. november, Mesec slovanskih kultur ob 17. uri Cikel ruskega filma
SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 17- november, cART
ob 9. uri Sejem unikatnih in ročnih izdelkov
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA
19.	november, Na kolena svet, jaz sem Ivan Cankar
ob 17.30 Predava dr. Igor Grdina
TOREK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA
20.	november, Cikel zdravstvenih predavanj
ob 18. uri Ali znate pomagati, ko nekdo zgrmi na tla?
TOREK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
20.	november, Človek s črkami: Boštjan Gorenc-PIŽAMA
ob 10. uri Ob dnevu splošnih knjižnic
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
21.	november, Čarobno bo-ja-bi drevo
ob 17. uri V izvedbi Gledališča Pravljičarna
SREDA, GLASBA FILM 21. november, Predstavitev Seidlovega zbornika
ob 18. uri Zbornik bo predstavila Alenka Hren Medved
NAPOVEDNIK
23
17.00 Celjska kulturnica
Čarobni svet lutk: Totem Amdeo
lutkovno-glasbena predstava, primerno za vse starosti; vstop prost
17.00 SLG Celje_
Svetlana Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado
Slovensko mladinsko gledališče; Abonmajček popoldanski in izven
18.00 Kulturni dom Ljubečna
Prvi slovenski festival srednjeveških skupin
KUD Galiarda Celje; vstop prost
19.00 Celjski dom_
Živim! Živeli!
slavnostni koncert ob 45-letnici delovanja Celjske folklorne skupine; vstop prost
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Vokalna skupina 7 de'ci
koncert ob peti obletnici delovanja
20.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Brina Vogelnik kvartet: Grad gori
Abonma Klub (2) in izven
21.00 Plesni forum Celje
Rokezija ali prosto po Prešernu
Tadej Toš & The band
NEDELJA, 18. 11.
17.00 Dom kulture Velenje
Ljubezen druge polovice
komedija; Ta bol teater Kranjska Gora
PONEDELJEK, 19. 11.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Na kolena, svet, jaz sem Ivan Cankar!
predava: ddr. Igor Grdina v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Predstavitev zbornika del Literarnega društva Sončnica
predstavitev bo vodila Erna Ferjanič
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva
KUD Svoboda Prebold se predstavi
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Če ne ve, ve, če ve, ne ve
predstavitev pesniške zbirke Stojana Špegla
19.30 Dom kulture Velenje Slovenska popevka
Slovensko mladinsko gledališče; Beli abonma (2) in izven
TOREK, 20. 11.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Človek s črkami - Boštjan Gorenc Pižama
srečanje s pisateljem, prevajalcem, komikom ob dnevu splošnih knjižnic
17.00 Osnovna šola Lava
Radost sobivanja
predstavitev knjige, ki je nastala z združenimi močmi in razmišljanji strokovnjakov, staršev in učencev
18.00 Knjižnica Kozje
Literarno-glasbeni večer z Adijem Smolarjem
vstop prost
19.00 Kulturni center Laško Dramska skupina Lux Theatrum: Cankarjevih 12 ljubezni
slikovita uprizoritev Cankarjevih malih in velikih ljubezni
19.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Skladateljski večer ob 90-letnici Jakoba Ježa
SREDA, 21. 11.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Čarobno boja-bi drevo
gledališka predstava; gostuje: Gledališče Pravljičarna
18.00 Osrednja knjižnica Celje Predstavitev 16. zvezka Zgodovinic: Seidlovega zbornika
zbornik bo predstavila urednica Alenka Hren Medved
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
3. javna produkcija
19.30 Športna dvorana Kajuh 1. gimnazije v Celju
Osrednja proslava ob 110. obletnici javnega glasbenega šolstva v Celju
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Menopavza
Špas teater, glasbena komedija
Ostale prireditve
ČETRTEK, 15. 11.
9.00 Ljudska univerza Šentjur
Slovenska Jakobova pot
potopisno predavanje Jelke Godec v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljična ura za najmlajše
primerno za otroke od 3. leta starosti
16.00 Socio - Večgeneracijski center Celje
Obiščimo sveti prostor srca
predava: Stojan Knez; vstop prost 16.30 Celjski mladinski center
Fantasy art
likovna delavnica
17.00 Knjižnica Štore
Pravljično doživljanje in ustvarjanje
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
17.00 Narodni dom Celje
Slovesnost s kulturnim programom ob 50-letnici nastanka Teritorialne obrambe
17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica
vodi: Silvo Pur
18.00 Celjski mladinski center Ustvarjalna mladina
likovna delavnica
19.00 Mladinski center Velenje
Joga plesa - Shakti dance
predstavitvena delavnica
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Odnos Louisa Adamiča do komunizma in Sovjetske zveze ( v luči mednarodnih dogodkov v 30. in 40. letih) predavanje Milana Mrdenoviča
19.00 do 20.30 Celjski dom
O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
informativno predavanje; vstop prost
20.00 Celjski dom_
Modni navdihi
modna revija
PETEK, 16. 11.
8.00 Parkirišče za pošto Velenje
Kramarski sejem
8.00 do 12.00 Parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec
Podeželska tržnica
10.00 Socio - Večgeneracijski center Celje
Bosna
potopisno predavanje Roberta Kudra; vstop prost
16.00 Socio - Večgeneracijski center
Ljubezen - vidiki in pomen
predavanje Bojana Krevha; vstop prost
18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga
pogovor bo vodila Andreja Kac
18.00 Celjski mladinski center Delavnica z Borisom A. Novakom ter predstavitev projekta Sedma dimenzija
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Z nahrbtnikom na delo in potovanje po Ameriki
potopisno predavanje Anje Oset
19.00 POŠ Prevorje_
Anin večer: Ko se zemlja strese
predavanje o potresih, vulkanih, strahu in paniki...; gost večera: Tomaž Majcen
20.00 eMCe plac Velenje_
Official Winter Days of metal warm up 18,2
koncert
SOBOTA, 17. 11.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 Parkirišče za pošto Velenje
Kramarski sejem 9.30 Dom sv. Jožefa Celje
Simpozij ob 50. jubileju revije Prijatelj predavatelja: nadškof dr. Anton Stres in Cvetko Uršič
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje, Muzejska lekarna na razstavi Živeti v Celju
Pripovedi o lekarništvu: Polž oslini, bradavica izgini
z Nušo Komplet Peperko in Tejo Peperko; vstop prost
10.00 Branibor club Celje
Otroške ustvarjalne delavnice
starši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost
11.00 Top-Fit Celje_
Splošna kondicijska priprava mladih športnikov
predavanje je brezplačno
20.00 eMCe plac Velenje Katzen Kabaret
koncert
22.00 Branibor club Celje
Gelato Sisters
koncert hrvaške swing, jive in rock&roll skupine; vstop prost
PONEDELJEK, 19. 11.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med.
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ustvarjalna delavnica za otroke
z vami bo Vesna Gaber Podhovnik
TOREK, 20. 11.
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku
pripovedovala bo Dona Pratnekar
18.00 Osrednja knjižnica Celje Znate pomagati, ko nekdo pred vami zgrmi na tla?
predavanje bo zajemalo teorijo osnov oživljanja (reanimacije) in delavnico
18.00 Dom kulture Velenje 65 let mladi
ob svetovnem dnevu otroka in 65-letnici Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje
18.00 Velenjski grad_
Jakob Grošelj
klepet pod arkadami
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Celjsko gimnazijsko vprašanje, ena od prelomnic staroavstrijske parlamentarne zgodovine
predavanje iz sklopa Celje skozi čas; predava: dr. Andrej Rahten
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Rodoslovno srečanje
vodi: Franc Retko
21.00 Mestna kavarna Metropol
Fellow Ground trio
koncert
SREDA, 21. 11.
10.30 Mestna knjižnica Velenje
Malčkova zakladnica
predavanja o otrokovem razvoju in druženje za mamice
17.00 Knjižnica Vojnik
Pravljična urica slovanskih pravljic za najmlajše
17.00 Knjižnica Dobrna
Pravljična urica slovanskih pravljic za najmlajše
primerna za otroke od 3 leta starosti
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic s pravljično ustvarjalnico
namenjeno otrokom starejšim od treh let; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik
Dobrodelne prireditve
PETEK, 16. 11.
18.30 Dom kulture Velenje
Igre talentov 2018
dobrodelna prireditev; zbrana sredstva bodo namenili šolskemu skladu OŠ Gorica in počitnicam socialno ogroženih otrok v športnem taboru
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Policijski orkester in Nuška Drašček
kulturno-humanitarna prireditev; sredstva bodo namenjena za pomoč pri rehabilitaciji in nakupu opreme za dveletno deklico iz Občine Žalec
NEDELJA, 18. 11.
19.00 Narodni dom Celje Ranko Babić: Moška copata
tradicionalni dobrodelni večer smeha; dobrodelni prispevki bodo v celoti namenjeni pomoči potrebnim
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje:
razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega
Galerija kvartirna hiša Celje: razstava Barbare Drev Krajine II; do 30. 11.
Osrednja knjižnica Celje: razstava o S. A. Jeseninu; do 30. 11.
Celjska kulturnica: razstava Odsev svetlobe v vodi in kamnu, fotografije Vilija Javornika; do 5. 12.
Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't know; do 31. 12.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava Hermine Pacek - Prva foto-grafinja med s. usmiljenkami; do februarja 2019
Galerija Velenje: spominska razstava Alojza Zavolovška (1928-2017), Spomini v podobah; do 8. 12.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Str
mol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna
naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa
pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Naravno drugačni
Nepravilni plod je prav tako okusen in zdrav
Odslej bo tudi v trgovinah mogoče kupiti večji ali manjši korenček, a tudi takšnega z več kraki. Bodo pa imeli naravno drugačni izdelki enako ceno kot njihovi standardizirani bratje in sestre, saj je v njihovo pridelavo vloženega enako veliko truda.
Ljudje vedno bolj jemo z očmi, zato je za nas velikokrat bolj kot kakovost hrane pomemben njen videz. Zaradi tega v Sloveniji vsako leto zavržemo tretjino sadja in zelenjave. V Tušu si prizadevajo slovenske potrošnike ozavestiti, da sta tudi sadje in zelenjava nepravilnih oblik enako okusna in zdrava, ter s tem pomagati pridelovalcem, da takšnih plodov ne zavržejo.
V	času, ko na milijone ljudi strada, v Ameriki zavržejo letno šestdeset milijonov ton sadja in zelenjave, v Evropi približno petdeset milijonov ton. Da bi se količina zavržene hrane, še preden ta sploh pride do porabnikov, zmanjšala, je celjski trgovec kot prvi v Sloveniji na police uvrstil hrano nepravilnih oblik in različnih velikosti.
V	Sloveniji zavržemo več kot tretjino sadja in zelenjave, preden prideta do trgovskih polic, ker ne izpolnjujeta določenih standardov. »Plodovi nepravilnih oblik
so enako kakovostni in okusni, za njihovo pridelavo je potrebna enaka količina vložene energije in dela,« poudarja Irena Rotar, vodja projekta Spoštujmo slovensko.
»Grda« hrana je naravno drugačna
Po svetu je bilo že precej pobud in akcij, s katerimi so trgovske verige in proizvajalci potrošnike oza-veščali o tem, da sta sadje in zelenjava ne glede na obliko enako kakovostna in okusna. Uveljavil se je izraz »ugly food« ali »grda hrana«. V Tušu so z namenom, da bi na to opozorili tudi slovenske potrošnike, na police uvrstili slovensko zelenjavo nepravilnih oblik pod imenom Naravno drugačni. S tem želijo kupce ozavestiti o spoštovanju lokalno pridelane hrane in pripomoči k zmanjšanju zavržkov hrane. »Vsak, ki kupi zelenjavo Naravno drugačni, se zaveda, da je kupil kakovostno ter ljudem in naravi prijazno
živilo. Zaveda se, da bo sicer porabil več časa pri rezanju in sekljanju zelenjave, vendar bo ta kljub temu naredila jedi okusne. S tem bo pokazal tudi spoštovanje do tradicionalnih vrednot sezonske hrane,« pravi Rotarjeva in naniza še nekaj receptov: »V tradicionalni kuhinji so manjši krompir porabili za pra-ženega, nedeljske juhe ni bilo brez krivega korenja z vrta, zeljno glavo nepravilne oblike so dodali solati, iz krive hrenove korenine so naredili omako, velika črna redkev pa je bila koristno
uporabljena v solatah in je pripomogla k imunski odpornosti v zimskih dneh.«
Marija Mehle iz Kme-tijsko-gozdarske zadruge Sloga, ki pri projektu sodeluje kot dobavitelj, ob tem dodaja: »Zelenjava se mora zelo potruditi, da pride na površje, in to lahko povzroči raznotere oblike ali poškodbe. Ampak s >hra-stavim< krompirjem ni popolnoma nič narobe. Pred uporabo ga tako ali tako olupimo. Tudi korenček pri nas ne more zrasti takšen kot v Italiji. Zaradi drugačne sestave tal in podnebja.
In tudi zaradi drugačnih pogojev pridelave. Pri nas kmetje ne smejo uporabljati toliko fitofarmacevtskih sredstev. Že to bi moral biti za nas signal, da imamo super, kakovostno in okusno hrano.«
Boj s podnebnimi spremembami in z birokratskimi ovirami
Kmetje se vsako leto borijo s težjimi pogoji pridelave in vedno bolj uničujočimi ujmami. Eno leto pridelke oklesti suša, v naslednji sezoni je moča, vmes sta
še orkanski veter in toča. Vse to vpliva tudi na videz pridelkov. Ker smo kupci vedno bolj zahtevni in ker so trgovinske uredbe vedno bolj stroge, kmetje s težavo prodajo izdelke, saj jih trgovci ne smejo postaviti na police.
A tudi na tem področju bo prišlo do sprememb. Kot je povedal vodja marketinga pri celjski trgovski verigi Andraž Tuš, se z ministrstvom že pogajajo, da bi lahko kupcem kmalu ponudili tudi naravno drugačno slovensko sadje.
LKK, foto: SHERPA
FOTO TEDNA
Odsevna privlačnost
Foto: GrupA
Ted ni ko ve ^zaodbe
Št. 46 / Leto 73 / Celje, 15. november 2018
Tri ljubiteljice živali in fotografije
str. 45
»Imamo ga, krščeno	Gimnastična šola že žanje Po belih prostranstvih
vino!« str. 28	prve uspehe str. 29	Antarktike str. 33
26
INTERVJU
Tudi na spletu se brez
muje še čevelj ne obuje
Biserka Kišič iz Žalca o priložnostih in pasteh digitalnega marketinga
Naj nam je všeč ali ne, življenje se danes že v veliki meri dogaja na spletu. Le malokdo si lahko privošči, da se digitalne igre »ne gre«. Na svetovnem spletu tako ali drugače hote ali nehote vsi puščamo svoj odtis. Morda se še sami ne poznamo tako dobro, kot nas lahko opiše računalniški algoritem. S strokovnjakinjo za digitalni marketing smo se pogovarjali o tem, kako neizprosne danosti sodobnega sveta obrniti v svoj prid.
Po končani gimnaziji je izbrala študij ekonomije v Mariboru. »To je moje rojstno mesto, verjetno je bilo pri odločitvi prisotne tudi malo nostalgije,« se nasmehne. Specializirala se je za marketing. Vedno jo je zanimalo obnašanje kupcev - psihologija posameznika in množic. Brezdušne računovodske bilance je še danes ne zanimajo preveč. Zaposlila se je v žalskem podjetju Mikropis in dobila prve mednarodne izkušnje. »Veliko smo se ukvarjali z uporabniško izkušnjo lastnih programskih rešitev in to je izhodišče, ki je zelo pomembno tudi pri postavljanju spletnih strani. Tam sem se res ogromno naučila.« V nadaljevanju je za odnose z javnostmi skrbela v podjetju Bosch Siemens. »To je marketing z drugega zornega kota. V tej vlogi sem dobila dober vpogled v medijski svet. Tako ali tako sem vedno zelo rada
pisala, ustvarjala z besedami. Že kot študentka sem v časopisih objavljala kolumne s področja marketinga,« se ji še vedno zasvetijo oči. Zadnjih šest let je bila zaposlena v Gorenju, kjer je skrbela za marketing kuhalnih aparatov in pomagala pri vzpostavljanju mednarodne spletne strani ter celostne digitalne strategije. »In potem sem prišla do osebne prelomnice, ko sem se vprašala, če je to res vse, kar želim in v življenju pričakujem od sebe.« In tako je v začetku tega leta stopila na samostojno podjetniško pot.
Vse se torej začne in konča pri dobri zgodbi.
Res je. Veliko imamo dobrih podjetij, ki tega ne znajo dovolj dobro izraziti. Svojo predstavitev začnejo s klasičnim »mi smo to in to«, ampak že izhodišče z »mi« je napačno. Na trgu so zaradi ljudi, ne zaradi sebe. Ljudi zanima, kako jim lahko to podjetje koristi, pomaga, reši težavo. Ni pomembno, da ima nekdo 150 let tradicije. Kar šteje, sta varnost in zanesljivost, ki ju zaradi tega zagotavlja. 150 let tradicije ne omenimo za to, da bi se trkali
po prsih. Poudariti moramo pozitivne učinke, ki jih kupci ali stranke lahko pričakujejo na tej podlagi. Saj podjetja to vedo, vendar mnoga ne znajo učinkovito izpostaviti svojih konkurenčnih prednosti.
Kako torej učinkovito zastaviti marketin-ško strategijo?
Vsekakor ne brez temeljitega premisleka. Mnogi nastopijo na spletu oziroma na družabnih omrežjih preprosto zato, ker to vsi počnejo. Ampak že pred tem je nujno treba vedeti, kaj sploh želimo, kakšne cilje imamo, koga nagovarjamo, kakšno vsebino bomo objavljali. Brez vsega tega je bolje, da ne »gremo« na splet. Prvega vtisa namreč ne moremo popraviti. Če ljudje dobijo občutek, da smo zmedeni in nezanesljivi, nas bodo načrtno spregledali tudi takrat, ko bomo svojo strategijo postavili na resne temelje. Priložnost bo zapravljena in tega se je dobro zavedati že od začetka. V vsakem primeru moramo izbrati svojo vsebinsko zgodbo in jo primerno predstaviti skozi različne komunikacijske kanale.
Tako kot prvega vtisa ne morejo popraviti podjetja, se tudi posamezniki premalokrat zavedamo, da na spletu ravno tako puščamo vtis. Krilatica, da če te ni na Facebooku, te sploh ni, je nekaj, s čimer se marsikdo kljub temu ne more sprijazniti.
Pri vprašanju, ali graditi svojo podobo na spletu ali ne, je treba slediti temu, kar čutimo v
»Če ne bi šla na svoje, bi se vse življenje spraševala, kaj če... V svojem bistvu sem tekstopiska, ustvarjalka zgodb.
Svoje podjetje sem poimenovala Kisik komunikacije. To,
kar je za življenje kisik, je za podjetništvo komuniciranje. Vse je v zgodbah, ki morajo imeti pravi učinek in ciljno sporočilo.«
»Ko greš na svoje, ko skočiš, je najtežje sprejeti občutek praznine. Na vprašanje, kaj zdaj, ni jasnega odgovora. Za svoje dosežke si zaslužen sam, enako za svoje padce. Če je ob koncu meseca izkupiček boren, lahko to pripišeš le samemu sebi.«
Ko si odvisen sam od sebe, moraš velikokrat čez svoje omejitve. Sprijazniš se, da je enostavno treba zbrati pogum, potrkati na številna vrata in preprosto vprašati. Ne ubije te. Najhuje, kar slišiš, je ne. To je enako, kot če sediš doma in ne narediš nič.«
INTERVJU
27
sebi. Ni prav, da popuščamo pritisku množice. Da smo dejavni na družbenih omrežjih, ker to pač počnejo vsi. Če človeku Facebook ni všeč in je prepričan, da ga ne potrebuje, je to povsem sprejemljivo. Obstajajo drugi načini za pridobivanje informacij, drugi načini, da navezujemo in ohranjamo stike. Človek lahko mirno živi brez Facebooka. Če se za profil odločimo, si moramo razjasniti, za kakšne namene ga bomo uporabljali. Ko gre za zasebni kanal komuniciranja s prijatelji in z družino, varnostne nastavitve nastavimo temu primerno in profil zaklenemo. Še vedno si velja zapomniti - kar enkrat damo na splet, tam tudi ostane. Ko je enkrat v oblaku, ni več v naših rokah. Nobenega varnostnega zagotovila nimamo, da bo zasebno tudi ostalo zasebno. Možnosti zlorab je namreč ogromno.
Zasebnost naše družine oziroma naših otrok na spletu je torej povsem naša odgovornost?
Odgovornost, ki se je premalo zavedamo. Pri mlajših - tistih, ki Facebook sploh že uporabljajo - opažam, da znajo ločnico med javnim in zasebnim postaviti precej dobro. Običajno se niti ne prijavijo s pravim imenom. Tudi na ostalih omrežjih uporabljajo vzdevke. Srednja generacija in starejši pa pogosto brez zadržkov objavimo ime, priimek, rojstne podatke, celo polni naslov. V svoji lahkovernosti ali nepou-čenosti možnosti zlorab povsem spregledamo. A lahko iz vsega naštetega kdo že brez težav ugane naše geslo. Najpogostejše kombinacije namreč vsebujejo prav te podatke. In ko nekdo upravlja z našim geslom, je mogoče vse. Verjetno nikomur ne pade na pamet, da bi na cesti neznancu razlagal, kdaj natančno in kam gre na dopust. Prav tako nihče na oglasno desko v mestu ne bi obesil fotografije svojega otroka v bazenu. Na spletu to brez težav naredimo. Ker to počnemo v varnem zavetju svojega doma, se ne zavedamo, da gre pravzaprav za isto stvar.
Bodo pa otroci prej ali slej na Facebook oziroma na digitalno družabno sceno hoteli sami. Mnogi starši se sprašujejo, ali naj to dovolijo ali ne.
Mislim, da to ni pravo vprašanje. Stvari, ki jih prepovedujemo, so najbolj vabljive. Otroci so iznajdljivi in bodo svoje načine do tega našli v
»Mnogi starši svojo srečo in veselje zelo radi delijo na spletu. Ampak sprašujem se, kako bodo to nekoč sprejemali njihovi otroci. Morda bo ta otrok enkrat postal znana osebnost in takrat mu ne bo ravno vseeno, če bodo na spletu na voljo vse fotografije od prve pleničke naprej.«
vsakem primeru. Pred nevarnostmi digitalnega sveta jih ne moremo obvarovati, nasprotno jih moramo nanje pripraviti in jih poučiti, da se bodo v tem svetu znali prav obnašati.
Če si zasebno človek še lahko privošči, da se požvižga na Facebook, je poslovno drugače.
Družbena omrežja pokrijejo tako široko množico našega ciljnega občinstva, da bi bilo to nespametno. Nenazadnje devetsto tisoč Slovencev uporablja Facebook, kar je skoraj vsa aktivna oziroma poslovno zanimiva populacija. Tudi televizija ima na primer širok domet, vendar je vprašanje, kdo nek oglas sploh vidi, ali ga sploh pogleda, v katerem času je predvajan in tako naprej. Poleg tega je oglaševanje na televiziji še vedno zelo drago. Na Facebooku pa je mogoče
doseči velik marketinški učinek za malo denarja. Predvsem zato, ker je mogoče ciljno skupino zelo natančno opredeliti. To je pomembno predvsem pri odnosu podjetij neposredno do strank oziroma kupcev. Če podjetja nagovarjajo druga podjetja, je recimo bolj primerno omrežje Linkedin. Najprej je bilo mišljeno kot kadrovsko omrežje, danes mu jaz napol v šali rečem kar poslovni Facebook. Ogromno podjetij ga uporablja za promocijo, za iskanje poslovnih partnerjev in storitev. Tudi tu lahko svoje aktivnosti zelo ciljno usmerimo. Verjamem, da bo pomen tega omrežja še precej zrasel.
In vloga klasičnih spletnih strani?
Takrat se nam je zdelo smešno, ampak še danes se dobro spomnim, kar nam je dejal profesor na fakulteti: »Uzdaj se use i u svoje kljuse.« To v prevodu pomeni, da se je najpa-metneje zanesti nase. Vsakemu, ki se želi resno uveljaviti na spletu, zato svetujem, naj si prej ali slej ustvari lastno spletno stran. Na primer stran na Facebooku je trenutno brezplačna, a nikjer ni zagotovila, da bo tako tudi ostalo. Že zdaj se vrstijo tudi afere v zvezi z ravnanjem z osebnimi podatki. Odprtih vprašanj je še veliko. Če si svojo podobo in sporočilnost ustvarimo na svoji spletni strani, nam tega nihče ne more vzeti. S sodobnimi orodji si lahko dokaj zadovoljivo spletno stran ustvarimo že za nekaj sto evrov. Neizogibni stroški so seveda še stroški gostovanja in domene. V vsakem primeru je najbolj pomembna vsebina. Te ne moremo kupiti nikjer. Tej je treba posvetiti osemdeset odstotkov časa in razmisleka, preden »skočimo« na splet, za vzpostavitev strani potem ni potrebno veliko. Vsaj na začetku je lahko Facebook povsem zadovoljiv nadomestek. So pa še druge možnosti. Malo podjetnikov uporablja storitev Google My Business. Gre za spletno stran, ki jo Google ustvari iz podatkov o našem podjetju na podlagi virov iz javnih baz. Če ta vrtiček malo uredimo, nam že to lahko povsem zadošča za spletno predstavitev. Mogoče je namreč dodajati celo vrsto vsebin. Vedno bolj
pomembni so tudi mnenja in komentarji uporabnikov. To so spletna osebna priporočila. In tudi iz običajnih medosebnih odnosov vemo, da je osebno priporočilo najbolj učinkovito. Moj nasvet je, da poslovne lovke razprostremo čim širše, tudi po smiselnih družbenih omrežjih, a s ciljem, da ljudi čimprej pridobimo in napeljemo na lastno, seveda kakovostno postavljeno spletno stran. Če jih bosta tam čakali dobra vsebina in želena rešitev njihovih težav, bodo ostali naši zvesti uporabniki.
Je vsaka podjetniška ideja primerna za na splet?
Odvisno, za kateri kanal. Lokalna frizerka se ne bo oglaševala na Linkedinu, bo pa zagotovo na Facebooku, kjer bo lahko nagovorila veči-
no svojih strank. Nekdo, ki prodaja »lifestyle« izdelke, bo prvenstveno na Instagramu, tudi na Facebooku. Če so njegovi izdelki primerni za poslovna darila, tudi na Linkedinu, morda bo prisoten tudi na straneh velikih spletnih prodajalcev. Ne vidim dejavnosti, ki ne bi bila primerna za na splet, vse od svetovanja do vo-doinštalaterstva. Res pa recepta, ki bi bil za vse uporaben, ni. Najpomembneje je, da svojega idealnega kupca ali stranko zares dobro poznamo, da sledimo njegovim navadam. Če ne vemo, koga nagovarjamo, mu ne bomo mogli ustreči ne na spletu ne po klasičnih poteh.
So blogerje povsem izrinili vlogerji?
Mislim, da so oboji še vedno aktualni. Če so dobri, seveda. Vrhunska vsebina bo vedno pritegnila svoj krog občinstva. Uspejo tisti, ki imajo nekaj posebnega povedati in znajo to povedati na originalen način. Tistim, ki se prebijejo na vrh, pravimo »influencerji«. Tudi za to, kako postati eden od njih, ni recepta. Karkoli že delaš, ljudje začutijo, če si iskren, če so tvoje informacije koristne. Na spletu spremljamo tiste, ki jim
zaupamo. Tiste, ki so kredibilni, zanimivi in si ustvarijo status.
In nevarnosti na spletu? Verjetno tudi za to področje velja, da dober glas seže v deveto vas, slab še dlje.
V prvi vrsti velja omeniti klasične hekerske nevarnosti, kot so vdori, kraja podatkov, izsiljevanje in podobno. Tu je najbolj pomembna preventiva. Zaščitimo se, kolikor je le mogoče, ne pošiljajmo in ne objavljamo podatkov, za katere ne želimo, da postanejo javni. Druga nevarnost, ki se je podjetniki na spletu zelo bojijo, je ravno to, da se na milost in nemilost prepustijo ljudem. Ko dobijo prvi negativen komentar ali oceno, bi spletno ali Facebook stran najraje kar zaprli ali vsaj ukinili možnost komentiranja. Vsi vemo, da bo na svetu vedno majhen odstotek ljudi, ki bodo popljuvali vse, kar je mogoče. Najslabša odločitev je, da takšen komentar izbrišemo. Če gre za negativen odziv na našo storitev, ravnajmo pametno, odpišimo,
se opravičimo, pojasnimo. Vzemimo težavo ali pritožbo kot priložnost - pokažimo se v dobri luči, ponudimo rešitev in pozitiven odziv. Naši kupci bodo razumeli, ker smo vsi samo ljudje. Če nekdo brez razloga kar naprej širi laži in negativen vtis, ga sčasoma bralci na jemljejo več resno. Ko gredo stvari čez rob, je takšnega pisca mogoče tudi blokirati ali celo prijaviti.
Po eni strani svetovni splet ponuja poslovne priložnosti komurkoli, po drugi se zdi, da je že do skrajnosti prenasičen z vsem. Kako uspeti v tem kaosu?
To je res tehtno vprašanje. Obstaja spletna stran, kjer se beleži spletna aktivnost, kaj se zgodi na spletu v eni sekundi. Številke, ki se tam vrtijo, so nepredstavljive. Kolikor se spomnim, v sekundi uporabniki na splet naložimo 240 tisoč fotografij. Res morda pomisliš, zakaj bi se sploh trudil. Ampak naša zgodba je samo naša zgodba. To naše bistvo, edinstveno zgodbo moramo na pravi kanalih, na pravi način predstaviti pravim kupcem. Ne potrebujemo sedem milijard strank in ni nam treba nagovarjati vsega sveta. Če res dobro razumemo potrebe svojih kupcev in imamo pravo rešitev zanje, jih bomo ustrezno nagovorili na pravih kanalih in tako se bomo našli. Tu so pomembne predvsem prave ključne besede, redne objave in podobno.
Spremenjene navade ljudi tudi marketing na splošno postavljajo pred povsem nove izzive. Mnogi oglaševalci pravijo, da so klasični mediji preživeti.
Nikakor. Še vedno je pomembna kombinacija različnih kanalov. Razmerje je odvisno od tega, koga nagovarjamo in kaj ponujamo. Glede na to, da srednja generacija in starejši še vedno veliko berejo, je tisk za reklamo še vedno vabljiv. Zanje je primeren tudi Facebook. Če nagovarjamo dvajsetletnike in mlajše, bomo uporabili predvsem ali celo samo splet. Noben medij ni za odpis. Nekaj časa smo sledili zatonu tiska, vendar se je stanje ustalilo. Tudi televizija, vsaj določene oddaje, termini, še imajo svoje gledalce.
Kakšna bo torej prihodnost oglaševanja, če vsi mediji ponujajo možnost izbire? Vsiljenim vsebinam se vedno lažje odpovemo.
Marketing bo moral ubirati vedno bolj naravne poti, tako imenovane mehke oblike
oglaševanja. Načeloma smo na reklame že vsi alergični. Ljudje bodo še vedno brali, poslušali in gledali dobre vsebine. Prodajalci bodo svoje storitve in izdelke uporabnikom lahko ponujali s pomočjo branih blogov, svetovalnih člankov v tisku, koristnih vsebin, vlogov. Nagovorilo nas bo le še tisto, kar ne bo na prvo žogo videti kot oglas. In tu je še vedno veliko prostora za spletne »influencerje« različnih področij.
Če se za konec vrneva k izhodišču. Kaj je bilo najtežje, ko ste šli na svoje?
Če imaš posle že napeljane - jaz jih nisem imela - je nekoliko lažje. Sicer pa si za vse sam. Kolikor vložiš truda in dela, toliko je tudi izple-na. V redni službi je dohodek sicer zagotovljen. A tudi če se pretrgaš na dvoje in delaš za tri, se kaj dosti ne spreminja. Ko si na svojem, sta kakovost dela in izkupiček zelo otipljivo povezana. Se je pa vsaj meni težko ustaviti. Ker se bojiš izpustiti priložnosti, komu reči ne, sčasoma ugotoviš, da delaš od jutra do večera. Tudi to, da znaš izklopiti, terja določeno disciplino.
Ko človeka dobro delo samo hvali, je lažje. Kako je mogoče priti do prvega posla?
Pogoltneš, greš, potrkaš na vrata in vprašaš. Jaz sem najprej vprašala tiste, s katerimi sem v preteklosti že delala, če morda potrebujejo moje storitve. Večina jih ni. Vprašala sem se, kaj znam in kaj obvladam, naredila analizo svojih potencialnih strank, zanje našla rešitve in jih v določeni meri ponudila tudi brezplačno. Izvajam tudi delavnice, izobraževanja o marketingu in digitalnem marketingu - veliko delam tudi na osveščanju ljudi, na primer starejših - o prednostih in pasteh virtualnega sveta. Verjamem v to, da moraš najprej nekaj dati, da lahko dobiš. Prvo leto v poslu bolj ali manj seješ, v dobri veri in upanju, da boš nekoč žel.
SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA
»Verjamem, da lahko na spletu uspeš s tistim, kar je iskreno tvoje. Z vsebino, ki te zares veseli. Za mnoge so na ta način konjički postali vir preživetja. Ko nekaj delaš s srcem in si vztrajen, na dolgi rok uspeh zagotovo ne izostane. In to, da se vsak uspeh čez noč zgodi po več letih trdega dela, tudi že vemo.«
»Za podjetnike na spletu je najbolj pomembna transpa-rentnost. Če v spletni trgovini nikjer ne najdem telefonske številke oziroma vsaj nekega kontaktnega podatka, izdelka verjetno ne bom kupila. Koga naj pokličem, če bo kaj narobe? Tega strahu, da bodo na spletu preveč odprta in ranljiva, bi se podjetja morala znebiti.«
28
REPORTAŽA
Ko toči predsednik vojniških vinogradnikov ...
Martinov krst so spremljali nasmeški.
»Imamo ga, krščeno vino!«
Tako so martinovali na Dobrni - Zadovoljni so tako vinogradniki kot tudi tisti pivci, ki pijejo po pameti
Brez harmonike na martinovanju ne gre.
Društvo za ohranitev jedi naših babic Kihača je v kotličku pripravilo bograč.
»Imamo krščeno vino!« je med sobotnim martinova-njem na Dobrni po župni-kovem blagoslovu veselo povzdignil glas povezovalec prireditve. Obiskovalci prireditve so nato močno zaploskali in zaslišal se je tudi dolg juhuuuuu. »Želim vam prijetno druženje in da vas jutri zjutraj ne bi glava bolela,« je pred tem zaželel domači župnik Milan Strm-šek, ki je že med blagosla-vljanjem opozoril na pasti prekomernega uživanja vina.
Po starem ljudskem verovanju šele po »žegnu« nastane iz mošta mlado vino. Udeleženci martinovanja so zato nazdravili in vino poskusili. In Dobrna je že od nekdaj vinorodno območje, kjer dandanes deluje vinogradniška sekcija. »Moram reči, da nam je letos narava vrnila za dve leti nazaj. Na našem območju toče in drugega odvečnega na srečo ni bilo,« je bil na martinovanju zadovoljen predsednik dobrnskih vinogradnikov Roman Ramšak. »V kleteh je bilo veliko dela, saj so bile trgatve opravljene v zelo toplem vremenu, kar ni dobro. Z umnim delom je našim fantom uspelo,« se je veselil Ramšak, ki je napovedal, da bo to letnik vina, ki ga bomo še dolgo pomnili. Sekcija, ki zaradi »papirologije« deluje v okviru Turističnega društva Dobrna, ima štirideset članov. Od teh je 32 vinogradnikov. Zanje pripravlja izobraževanja, delovne pokušine in ocenjevanja vina. Pripravila je že dve ocenjevanji. »Če bomo vsi prav kletarili, bomo prišli z letošnjim vinom do skupne ocene 18,10, kar pomeni zlato medaljo,« napoveduje predsednik. Pravi, da so na Dobrni skoraj bolj vrtičkarji, kot vinogradniki. To, da nekdo od njih pridela od 1.500 do dva
Na martinovanju je sodelovala domača sekcija starodobnih kolesarjev.
tisoč litrov vina, je že veliko. Dobrnčani so ponosni, da so njihovo vino klancberger v cesarskih časih pili celo na dunajskem dvoru.
Martinovo seveda veliko pomeni tudi domačemu župniku Strmšku, ki je vinogradnik. »Letos ni bilo težav z vretjem, s fermentiranjem. Ob skrbni negi se je mošt letos res lepo obnašal. Pretočili smo ga in spremljali, da se ne bi pojavili priokusi,« se je sadov lastnega vinograda veselil župnik, ki pije vino seveda po službeni dolžnosti. Po dveh letih pozebe se je veselil še kako upravičeno. Lasten vinograd ima na domačiji staršev v okolici Špitaliča, kjer skrbi za 850 trsov zvrsti rumenega muškata in žametne črnine. »Trta ima rada le vinogradni-kovo senco, vse drugo, kar je v vinogradu preveč, ji škoduje,« je poudaril.
Na starodobno kolo
Martino vanje na Dobrni je bilo tudi v znamenju
kulturnega programa, kjer je bila predstavljena bogata ustvarjalnost domačih skupin in posameznikov. Da je prireditev uspela, so veliko prispevali turistično društvo in njegove sekcije. Med njimi je sekcija starodobnih kolesarjev, ki so obiskali marti-novanje. »Razveseljujemo sebe in še bolj druge, zato radi nastopamo,« je povedala predsednica starodobnih kolesarjev Irena Žagavec, ki je včasih delala kot anima-torka Term Dobrna. Pobudnik ustanovitve sekcije je bil njen soprog, potem ko je dobil od prijatelja približno devetdeset let staro kolo. Člani se med drugimm udeležujejo različnih srečanj starodobnikov.
Na martinovanju je bilo veliko zanimanja tudi za stojnice, kjer so bili izdelki ustvarjalcev z Dobrne, iz Vojnika in drugih krajev Slovenije. Povsod nastajajo različni zanimivi izdelki. Z Lokovine pri Dobrni so bili na primer predstavljeni le-
seni izdelki Branka Luga-riča, ki izdeluje iz lesa med drugim sklede, adventne venčke, podstavke za kozarce za žganje, ovale za narezke ... Nekaj čisto posebnega so različni izdelki iz časopisnega papirja, ki so delo Eve Okorn iz Vojnika. Najprej jih je videla na spletu, narejene v Španiji. »Nato sem ugotovila, kako se jih izdeluje. Nastali so izdelki po mojih zamislih,« je povedala o svojih različnih posodah, podstavkih, nakitu, šatuljah ... Iz časopisnega papirja je izdelala celo igro človek, ne jezi se. In še bi lahko naštevali.
»Ugotavljamo, da postaja ta naš prostor premajhen,« je pred Hotelom Vita povedala prizadevna predsednica turističnega društva Marija Deu Vrečer. Tudi Deu Vrečerjeva je osebno tesno povezana z vinogradništvom, saj izhaja iz rodbine, ki ima na Dolenjskem velik vinograd.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
REPORTAŽA
29
^ ■	I 1 V	V I	V	V	■
Gimnasticna sola ze zanje prve uspehe
Športno Celje je imelo olimpijca tudi v športni gimnastiki. Tine Šrot je letos dopolnil 80 let, pred 55 leti je na evropskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo v preskoku. Živi v Ljubljani, na Celje ga vežejo lepi spomini, zato še vedno odigra nogometno tekmo s svojimi prijatelji iz mladosti, celo z vrstniki. Morda ga bo kmalu v Celje zaneslo zaradi gimnastike. V telovadnici nekdanje ekonomske šole, torej v središču mesta, deluje Gi-mnastična šola Celje (GšC).
Zavod za šport Štajerska Celje, kot je pravno ime GŠC, je član Gimnastične zveze Slovenije in sodeluje s Fakulteto za šport v Ljubljani. Začelo se je s prvim dnem lanskega leta, ko je gi-mnastična šola delovala v telovadnici Top-Fita. »Odlično smo sodelovali šest mesecev, septembra 2017 smo se preselili v večjo telovadnico. Letos avgusta smo uspeli na dražbi ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in pridobili v najem staro telovadnico Ekonomske šole Celje. V tej telovadnici nam je omogočena postavitev celotnega gim-nastičnega orodja in drugih rekvizitov, tako da je možna tudi vadba tekmovalnega programa,« pravi Peter Frumen, trener gimnastike.
1 \ I ч
Gimnastika osnova za vse
Za delo programskega razvoja sta odgovorna domačina Peter Lampret in Petra Ovčjak, ki jima pomagajo tudi drugi trenerji. Lampret z Dobrne je star 22 let. Po več državnih naslovih v mlajših starostnih kategorijah je bil tudi članski prvak v mnogoboju, na svetovnem pokalu v Ljubljani je osvojil osmo mesto na krogih, kot mladinec in član se je udeležil evropskih prvenstev, še v najstniških letih je nastopil tudi na članskem SP na Kitajskem. »Zdaj se pripravljam na naslednjo sezono, ko se bom najprej preizkusil v slovenskem pokalu in potem še na državnem prvenstvu. Vadim tri ure na dan, kar je za vrhunske dosežke odločno premalo. Veliko časa mi namreč vzame vadba z otroki. Gostimo tekmovalce iz različnih športnih panog, Prav vsem pride vadba akrobatike prav,« je dejal Lampret. »Če se petletni ali tudi sedemletni otrok posveti gimnastični vadbi, mu je uspeh kasneje zagotovljen v vseh ostalih športih.«
Bolje ne bi mogle začeti
Dekleta, stara devet let, nekatera tudi dvanajst in trinajst let, so se udeležila prvega tekmovanja. Bilo je v Brežicah na 46. Holyjevem memorialu.
Dosegla so odlične rezultate. Gimnastično šolo Celje so zastopale kar tri ekipe. Dekleta so tekmovala na prvi stopnji stopenjskega pravilnika Gi-mnastične zveze Slovenije. To je bila za njih prva resna preizkušnja najelitnejšega tekmovanja pri nas v ženski športni gimnastiki. Odrezala
so se odlično. Prvo mesto je osvojila ekipa GŠC 2 (Iva Ken-da, Pia Vrešnjak, Maruša Arl in Nina Kovač), drugo mesto je pripadlo ekipi GŠC 1 (Zita Lipovšek, Lara Furman, Sara Ranzinger, Zara Ledinšek), ekipa GŠC 3 je zasedla šesto mesto (Neli Furman, Brina Košec, Mia Bagari Banovšek,
Nuša Rakuša) med devetimi slovenskimi ekipami. Posamično so zasedle vrh. Prva je bila Nina Kovač, druga Iva Kenda, tretja Lara Furman, četrta Sara Razinger, peta Zara Ledinšek, šesto mesto sta si delili Pia Vrešnjak in Brina Košec. Na Pokalu Šiške so bile uvrstitve malce slabše, a
po poldrugem letu treniranja niti ni mogoče pričakovati, da bi se lahko mlade celjske te-lovadke enakovredno kosale s tekmovalkami ljubljanskih klubov. V začetku decembra bo državno prvenstvo v Novem mestu.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Z metodično vadbo gimnastike hitro pride napredek.
30
REPORTAŽA
»Krasno je, ko imaš dan po reviji poln atelje morebitnih kupcev«
Ljubljanski teden mode postregel tudi Ljubljanski teden mode s kratico	kupci razgledajo po modni ponudbi	so se tudi študenti Fakultete za dizajn
j .	V| . |. i i-1'i Ii LJFW je največji modni dogodek v dr-	v Sloveniji. V prostorih Viba filma v	Univerze na Primorskem in izbranci
z mOdniml presežkl celjskin ODUkOvalk žavi, kjer se lahko predstavijo obliko-	Ljubljani je svoje kreacije predstavilo	natečaja Bela srajca 2.
valci oziroma kjer se lahko morebitni	27 modnih oblikovalcev, predstavili	BARBARA GRADIČ OSET
Tanja Basle - prvič na tednu mode
Žalčanka je kolekcijo poimenovala Prosojno. Prosojnost je bila rdeča nit vseh kreacij, ki jih je predstavila. Navdih za kolekcijo je preprosto poiskala v sebi. »Izhajam
iz materiala in pri tem vedno upoštevam nekaj dejavnikov. Ni dovolj, da je kreacija samo lepa, vsekakor mora biti uporabna,« je razložila Tanja Basle, ki želi, da bi se ženske, ki
nosijo njena oblačila, v njih počutile sproščeno, udobno, mladostno in ženstveno. »Zame je to večni trend, s katerim želim prepričati žensko, da bi zadovoljna nosila kreacijo, ki je oblikovana ročno, premišljeno in natančno, vedno z mislijo na žensko.«
Čeprav so ji všeč barve, je črna tista, ki je primerna za vse priložnosti in jo pri svojih kreacijah pogosto uporablja. »Udeležba na ljubljanskem tednu mode je zagotovo dobra promocija oziroma veliko prispeva k prepoznavnosti. V Sloveniji je to največji modni dogodek, zato sem ponosna, da sem bila del tega spektakla. Sodelovanje je bilo velik izziv, a vendar sem prepričana, da ga bom ponovno z veseljem sprejela,« je zaključila Tanja Basle.
Tanja Basle je na oder povabila tudi hčerki Žano in Jono. »Žana je poskrbela za fotografije in pomagala oblikovati podobo znamke ter spletno stran. Jona je pomagala pri oblikovanju besedil in je bila model za fotografiranje kreacij. Sodelujeta pri oblikovanju celostne podobe znamke, ki je za oblikovalca zelo pomembna.« (Foto: Jure Makovec)
Maja Štamol - za
vse odtenke ženske muhavosti
Maja Štamol, ki ima svoj salon prav tako v Žalcu, je predstavitev na tednu mode že navajena. Letos je predstavila kolekcijo, ki jo je poimenovala Shades/Odtenki. »Z njo sem želela biti za odtenek drugačna, boljša, predvsem pa sem želela obvladati vse odtenke ženske muhavosti, ki upira svoj pogled v prihodnost, išče kakovost in zanesljivost.« Kolekcija sledi
slogu oblikovalke, ki ceni ročno delo. Oblačila so udobna, nosljiva in izdelana iz kakovostnih materialov. Kot je pogosto pri Maji Štamol, je prevladovala črna barva, nekaj je bilo tudi rdeče in tudi kamel barve. Podrobnosti in modni dodatki so edinstveni in so ročno narejeni. Z njimi je oblikovalka dopolnila čiste linije osnovnih kosov oblačil. »Svojim strankam in tistim, ki
Štamolova sodeluje s Kopitarno Sevnica. Tokrat je predstavila natikače, ki jih krasijo perle. (Foto: Jure Makovec)
to še niso, želim sporočiti, da je kolekcija namenjena prav vsaki ženski, ki ceni domače ročno delo, kakovostne materiale, edinstvene, a hkrati uporabne kose. Nikoli nismo taki bogati, da bi kupovali poceni!«
Občutki po predstavitvi kolekcije so še vedno zelo bogati in krasni, saj je dobila zelo pozitivne in navdušujoče odzive. »Veliko kreacij je bilo rezerviranih že pred revijo, čudovit občutek so tudi SMS-sporočila med revijo: Ta kos je moj! < In dan kasneje, ko želiš imeti prost dan, stranke želijo oblačila videti v živo in imaš poln atelje!« je strnila Štamolova svoja letošnja občutja.
\
Lastnica blagovne znamke And by Andraž Nataša Berginc s Snežano Musar (desno) in z Matejo Orožim (levo). Obe sta sooblikovalki kolekcije Neon Future in tudi vseh ostalih blagovne znamke And by Andraž. (Foto: Bian Dujić)
And by Andraž - zlata z neonskimi odtenki
Modna znamka And by Andraž želi poudariti, da so športna oblačila lahko zanimiva, drzna in primerna tudi za drugačne priložnosti oziroma za vsakodnevno nošenje.(Foto: Bian Dujić)
Kolekcija Neon Future oblačil za smučanje s pridihom ulične mode je narejena iz kakovostnih materialov, ki omogočajo dolgo življenjsko dobo oblačil, neonski odtenki ter drzni dizajni pa pritegnejo pozornost tudi najzahtevnejših kupcev. »Izdelke lahko kombiniramo na mnogo načinov, kar omogoča dolgoletno uporabo, ne da bi se jih naveličali. Skrbimo za naš planet in zavračamo neprimerno ravnanje v tekstilni industriji po svetu. Na ta način želimo soustvarjati
boljši jutri. Vsi naši izdelki so narejeni v Sloveniji,« poudarjajo v celjskem podjetju Andraž.
Njihova skorajda zaščitna barva je zlata, letos so ji dodali neonske barve in tudi tiste, ki so priljubljene med ljubitelji športnih izdelkov. »Občutki po predstavitvi so odlični. Odzivi so pozitivni, zaznavamo tudi povečano povpraševanje po naših izdelkih. Veseli smo, da nas na trgu prepoznajo kot nekaj več kot le športno znamko,« so še dodali v podjetju.
PORTRET
31
V monokomediji Profesor Kuz-man mlajši na duhovit način predstavi slovensko šolstvo od A do Ž. Ob vrsti formalnega izobraževanja se dotakne tako avtošole kot šole za starše.
Ko šola postane razlog za smeh
Stand up komik Uroš Kuzman na duhovit način o »piflanju«, »plonkanju«, pisanju in »špricanju«
Doktor matematike, ki je kot profesor zaposlen na ljubljanski fakulteti za matematiko, je tokrat združil moči s komikom in z režiserjem Perico Jerkovićem. Nastala je monokomedija Profesor Kuzman mlajši, v kateri Velenjčan na šaljiv in domiseln način predstavi slovensko šolstvo od A do Ž. Gledalce popelje na ekskurzijo po spominih na »pi-flanje«, »plonkanje«, pisanje in »špricanje«.
»V karieri stand up komika je nekaj stopničk. Prva je, ko odkriješ, da ti je to všeč, se >spraviš< na oder in se ti ljudje smejijo. To je poseben občutek, ker dobiš potrditev, da imaš talent, za katerega morda prej sploh nisi vedel. Druga stopnička je, ko postaneš dovolj dober, da te kdo od znanih komikov povabi k sodelovanju na nastopu. Počasi prerasteš to stopnjo in si naenkrat tisti, ki kličeš mlajše. Zadnja stopnička je, ko narediš celovečerno predstavo,« je prepričan Uroš Kuzman, ki je širši javnosti v prvi vrsti postal znan po zaslugi nastopov v priljubljeni televizijski oddaji Na žaru, kjer je najprej dodobra zapekel Jana Plestenjaka in kasneje je dobil priložnost sodelovanja še v »predsedniški« oddaji z Borutom Pahorjem. Kuzmana poznamo še iz oddaje na nacionalni televiziji Ugriznimo znanost in kot člana zabavnega Šaleškega študentskega okteta.
Od vrtca do fakultete
Snovanje lastne monokomedije je bilo kljub številnim izkušnjam v svetu stand up komedije zanj velik korak naprej. Večminu-tne nastope je zamenjal z uro in pol dolgim »šovom«. »Ker do takrat tega nisem bil vajen, je bil to zame kar velik zalogaj, ne samo zaradi šal, ki jih govorim, temveč tudi zaradi vzdržljivosti na odru. Prvič in drugič sem se počutil kar malo na tankem ledu. Pri trideseti minuti se mi je že zdelo, da sem kar malo utrujen, pred mano pa je bila še ura nastopa,« prizna štiriintridesetletnik, ki si je po nekaj ponovitvah le nabral »odrsko« kondicijo in v predstavi začel nadvse uživati. Le kako ne bi? Rdeča nit monokomedije je šolstvo, s katerim je kot profesor matematike močno povezan. Predstavo je zato preprosto naslovil kar Profesor Kuzman mlajši. »Veliko sem nastopal. Marsikomu sem bil všeč. Zelo redko pa si je kdo zapomnil moje ime. Večinoma sem po nastopu slišal: Tisti matematik, tisti profesor nam je bil všeč,<« enega od povodov za naslov pojasni Kuzman, ki se je s predstavo nenazadnje poklonil tudi svojemu pokojnemu očetu, prav tako profesorju matematike in velikemu ljubitelju planinstva. V predstavi na zabaven način jadra med vrtcem, osnovno
in srednjo šolo, fakulteto, avtošolo, glasbeno šolo in šolo za starše, za katero ugotavlja, da kljub njegovemu doktoratu še vedno ostaja nedokončana. »Šola je skupna travma vseh Slovencev, ki imajo nanjo veliko takšnih in drugačnih spominov. Vsak ima mnenje o njej. Eni jo sovražijo, drugi jo ljubijo.«
Matematika je njegovo življenje
Kuzman je neverjetna kombinacija vsega mogočega. Poleg tega, da je stand up komik in doktor matematike, je profesor, pevec, tabornik, planinec, mož, oče dveh otrok. »Sploh ni bilo vprašanje, kaj bom študiral. Izbiral sem med matematiko in fiziko. Ker se nikakor nisem mogel odločiti, sem si rekel, da bom izbral tisto, pri katerem bom boljši na državnem tekmovanju. Za malenkost boljši sem bil v matematiki.« Da je bila izbira res prava, dokazuje njegovo povprečje. Če je na izpitu kdaj prejel devetko, jo je ob prvi možni priložnosti popravil na desetko. A čisto vedno mu to ni uspelo, ena od njegovih ocen v indeksu ostaja »le« 9/10.
Nič manj tuje mu ni družboslovje. V glasbeni šoli se je učil igrati klarinet, kasneje se je usmeril v igranje klasične in bas kitare, ki jo je
med drugim igral tudi v metal glasbeni skupini. V srednješolskih letih je še prepeval v zboru, iz katerega je nato nastal uspešen Šaleški študentski oktet. Člani so znani po hudomušnih priredbah, nastope pa vedno znova po Kuzma-novi zaslugi šaljivo obarvajo.
V Velenju razprodan
Glasbe ne manjka niti v njegovi predstavi Profesor Kuzman mlajši, s katero letošnjo jesen gostuje skoraj po vsej Sloveniji. Do novega leta bo največ ponovitev v ljubljanskem SiTi Teatru, ki je Velenjčanu ponudil pomoč pri produkciji. Z odprtimi rokami ga je sprejelo njegovo domače okolje. Za začetek decembra sta v velenjskem kulturnem domu s 350 sedeži razprodani že dve predstavi, tretja ponovitev je tik pred tem. Predstave bodo do konca leta sledile še v Preddvoru, Mariboru, Domžalah, Kranju, Kopru, Logatcu ... In kako je s knežjim mestom? »Celje v prvem sklopu zaenkrat ostaja siva pega, ki je zaenkrat nisem uspel pokriti, zagotovo pa ga bom obiskal v drugem delu predstav, to je po novem letu, ko bom gostoval v Šmarju pri Jelšah, Medvodah in Ajdovščini.«
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
32
REPORTAŽA
»Mislim, da smo se zbiranja gradiva lotili zadnji čas. Marsikaj bi se sicer izgubilo ali pozabilo. Zapisali smo tudi izjave in pričevanja posameznih ljudi, tako da bo spominski center našim potomcem celovito predstavil osamosvojitev ter pomen, vlogo in dejavnost, ki sta jih v tistem času imeli milica in teritorialna obramba,« meni član društva Sever Aleksander Cvar.
Od dežele do države in domovine
Sprehod po Spominskem centru 1991, ki opozarja na dogodke v času osamosvajanja
Kar ni zapisano, se ni zgodilo. To je bila misel domoljubnih in veteranskih organizacij, ki so dale pobudo, da je v nekdanjem Domu splošnega ljudskega odpora v Velenju, nekoč imenovanem tudi Dom borcev in mladine, zaživel Spominski center 1991. Ta opozarja na dogodke osamosvajanja Slovenije z območja Zgornje Savinjske in Šaleške doline - gre za vojaško območje delovanja 89. območnega štaba teritorialne obrambe, ki mu je tedaj poveljeval major Jože Ervin Prislan. Predstavitev nas popelje od prvih trenj s tedanjo matično državo do pomembnih vojnih dogodkov.
Ko so vojni in policijski veterani, člani območnih združenj, pred leti začeli zbirati gradivo za spominski center, so se bali, da razen zapisov o dogodkih ne bodo imeli veliko pokazati. A so se motili. Pri nekdanjih pripadnikih teritorialne obrambe, zaposlenih iz vrst nekdanje milice, in pri občanih so našli marsikaj. Danes si lahko v centru ogledamo uniforme, številne dokumente, fotografije. Po besedah predsednika komisije za zbiranje spominskega gra-
Spominski center 1991 je zaživel v prostorih, ki so bili že v preteklosti povezani z odporom in s teritorialno obrambo.
CENTER 1991
Vi-
	
	
0	
	
#	
diva Mirana Ahtika je v zbirki tudi nekaj predmetov, ki imajo prav posebno zgodbo in simbolen pomen. Mednje zagotovo sodi zastava z novim slovenskim grbom. Slednjo so v Zgornji Savinjski dolini domačinke sešile 25. junija 1991 zvečer in jo naslednji dan razobesile na proslavi.
Spominski center med drugim hrani brzostrelko in
slušalke vojaškega pilota To nija Mrlaka, pilota helikopterja, ki je bil sestreljen v Ljubljani. Na ogled je tudi drugo orožje, ki je sicer last Vojaškega muzeja Slovenske vojske iz Mariboru. O prelomnem obdobju osamosvajanja pričajo še dokumentacija in posnetki iz Muzeja slovenske policije
Gazelin let dostojnost
ter filmsko gradivo, ki je nastalo pod okriljem RTV.
Zaupanje kot še nikoli
Kakšno je bilo vzdušje v Šaleški dolini med osamosvajanjem? Član velenjskega odbora policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje Aleksander Cvar se spominja, da je bilo napeto. Kljub temu ga je pri delu vodilo veselje. »Ljudje v milico še nikoli do takrat niso imeli toliko zaupanja kot v času osamosvojitve. V Šaleški dolini ni niti enkrat odjeknil strel, kar je sreča. A ne smemo pozabiti, da smo morali varovati energetske objekte, kot sta Termoelektrarna Šoštanj in premogovnik, ki sta oskrbovala vso državo. Tam so bili zaposleni ljudje iz Jugoslavije v malem, iz vseh republik nekdanje države. A kljub temu ni bilo enega samega incidenta. Takrat biti miličnik je bilo kljub nevarnostim res izredno veselje.«
Cvar je bil eden prvih miličnikov v nekdanji državi, ki je bil tudi jamski reševalec in je imel vsa pooblastila v primeru reševanja pod zemljo. Med drugim je nadziral delo v jamskih prostorih in skladišče razstreliva. Hvaležen je, da je vodstvo tedanjega premogovnika njemu in sodelavcem omogočilo, da so lahko nemoteno skrbeli za varnost.
Prebeali helikopter skrili na Golteh
V centru je prika-
BoilŠL zano Udobje od дрд^ , začetka ustanavljanja splošne ljudske obrambe oziroma
»Upam, da ne bomo prišli v Guinnes-sovo knjigo rekordov po sprevračanju zgodovine,« poudarja predsednik komisije za zbiranje spominskega gradiva Miran Ahtik. Ker je to, da lahko vzpostavijo državo, priložnost le redkih generacij, je s kolegi želel zapisati in prikazati to, kar se je zgodilo v času osamosvajanja.
premeščali in ga varovali do izgona zadnjega vojaka JLA iz Republike Slovenije. »Za skrivališče je vedelo le pet ljudi v vsej državi,« je povedal Ahtik.
Orožje po hlevih in v zemljankah
Za postavitev v spominskem centru in za izdajo publikacije je svoje znanje med drugim prispeval strokovni sodelavec in kustos Muzeja Velenje Vinko Mihelak. Kot pomembno poglavje v času predvojnega dogajanja je izpostavil nasprotovanje poskusu razorožitve teritorialne obrambe. Njeno orožje, za katerega so plačale posamezne občine, naj bi zaradi varnostnih razlogov v svoja skladišča namreč pospravile vojašnice JLA. Med šestnajstimi štabi, ki so se temu uprli, sta bila tudi velenjski in mo-zirski. »To je bilo pogumno
V spominskem centru bodo še naprej zbirali vse, kar je povezano z vojno za neodvisnost Slovenije na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Stalni postavitvi se bodo pridružili občasne razstave, dogodki in izobraževalni programi.
Zastava z novim slovenskim grbom, ki so jo v Zgornji Savinjski dolini zaši-
Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart in kustos Vinko Mihelak med uniformami tistih, ki so služili JLA in policiji. le domačinke 25. junija 1991 zvečer.
Tudi tovrstni telefoni so danes eden od muzejskih eksponatov.
i.
N '	----(t
LöS
Helikopter TO-001 Velenje. (Foto: Muzej Velenje)

splošnega ljudskega odpora v nekdanji socialistični federativni republiki. »Razmere so se zaostrile leta 1990. Prišlo je do trenj z zveznimi organi. Tudi slovenska milica in državna varnost nista več skrbeli za notranjo varnost Jugoslavije, saj sta bili že v sporu s federativnimi organi. Na dan prihajajo dejstva, da sta takrat že opravljali nekatere svoje naloge, ki sta jih prikrivali pred zveznimi organi,« tedanje razmere opisuje Ahtik.
Zasedba mejnega prehoda Pavličevo sedlo, dogajanje v Logarski dolini, odhod enot na branjenje barikad v Dravogradu - to so le nekateri predstavljeni vojni dogodki. Svoje mesto v spominskem centru ima prebeg pilota Jožeta Kala-na in letalskega tehnika Boga Šuštarja, ki sta 28. junija 1991 s helikopterjem Gazela SA-341 prebegnila iz takratne Jugoslovanske ljudske armade v teritorialno obrambo. Najprej sta se odpravila na Golte, kjer je helikopter skrila ekipa tamkajšnjih delavcev, enota teritorialne obrambe pa ga je kasneje prebarvala in nanj napisala oznake TO-001 Velenje. S prebegom omenjenih vojakov je slovensko vojno letalstvo dobilo prvo zračno plovilo. Helikopter so kasneje
dejanje v negotovih razmerah. Čeprav tedaj nihče ni govoril o vojni, je šlo za upor. Na to smo pri nas zelo ponosni. Orožje je bilo premeščeno v tajna skladišča. Veliko domačinov, zavednih in zanesljivih ljudi, se je odzvalo na prošnjo milice in teritorialne obrambe. Veliko so tvegali, ko so orožje skrivali po hlevih, kleteh in zemljankah.«
S spominskim centrom kot z eno svojih enot upravlja Muzej Velenje. Direktorica muzeja Mojca Ževart je povedala, da urejanje gradiva iz časa novejše zgodovine ni enostavno. »Lažje je, kadar od dogodkov, ki jih obravnavamo, mine več časa. Tovrstno sodelovanje s člani delovne skupine, v kateri so bili predstavniki vseh domoljubnih in veteranskih organizacij, je bilo pionirsko, a menim, da smo delo dobro opravili in smiselno oblikovali vsebino.« Dodala je svojo željo, da bi obiskovalci po ogledu spominskega centra še bolje razumeli, da je samostojna neodvisna država vrednota in uspeh vseh državljanov. In da bi predstavitev osamosvojitvenih procesov med državljani spodbudila dojemanje Slovenije ne le kot njihove dežele in samostojne države, ampak kot naše domovine.
TINA STRMČNIK
REPORTAŽA
33
Spokojna neskončnost in otipljiva tišina
Z Barbaro Popit po belih prostranstvih Antarktike
»Načrtov nama z možem ne manjka. Čeprav se zdi izrabljeno, še vedno drži. Ne glede na lepote sveta se vedno rada vračam domov. In to v Celje. V mesto, kjer sem se	_. -
rodila in odraščala. Tu je moja baza.«
»Kapitan je dejal, da tako lepega vremena v dvajsetih letih obiskovanja Antarktike ne pomni. Še vedno pa gre za najhladnejši delček sveta. Najnižja izmerjena temperatura je bila -89,2 stopinj Celzija.
Ko je na ledeni plošči zapihal veter, smo tudi mi lahko do kosti občutili, kaj pomeni pravi polarni mraz.«
Odkar pomni, je po duši popotnica. Vsekakor veliko dlje od prve priložnosti za resno odkrivanje drugačnih svetov. Najbolj jo privlačijo oddaljeni, neo-bljudeni, hladni kraji. Da bi lahko nekoč stopila tudi na skrajno točko zemeljske poloble, je bila želja, ki je najprej skoraj ni upala ubesediti. Ko zdaj zapre oči in pomisli na svetlobo in tišino Antarktike, se ji še vedno naježi koža. »Bilo je vredno vsakega centa in vsega truda,« se nasmeji.
Čeprav se ta izkušnja iz meseca v mesec bolj oddaljuje, se ji še vedno zdi, kot da je bilo včeraj. »Že od otroških let sem si želela obiskati to celino, a zdelo se je nedosegljivo, predrago, predaleč in sploh nemogoče. Dobri prijatelji so me večkrat spomnili, da če si nekaj zares želiš, najdeš tudi pot, da to uresničiš. Imeli so prav,« se spominja Barbara. Zanjo so priprave na potovanje vsaj tako pomembne kot potovanje. Če je le mogoče, se organiziranim aranžmajem pod okriljem agencij izogiba. Neobljudenih krajev in neokrnjene narave te tako ali tako ne ponujajo prav pogosto. »Všeč mi je pristen utrip življenja domačinov, ki ga lahko doživiš, če se jim zares približaš. Sčasoma sem se naučila, da se je mogoče pripraviti na vse, zorganizi-rati pot in načrtovati bivanje povsem po svoje. In to je res drugačna izkušnja, kot jo daje množični turizem.«
Ladje razprodane za leto in več
A če si človek želi na Antarktiko, filozofija samostojnega potovanja odpove. Na skrajni jug sveta drugače kot s pooblaščeno agencijo običajen človek ne more. »Približno tri ali štiri leta sem premlevala to idejo. Brskala sem po spletu, nazadnje na-
šla priložnost in z možem sva se odločila, da greva.« Že podatek, da so kabine na razpoložljivih ladjah zasedene za leto dni vnaprej, jo je potrl. Še hladnejši tuš je sledil po sporočilu iz agencije. Prva nova priložnost za potovanje na skrajni jug se je namreč nakazovala šele čez dve leti. »Število ladij, ki lahko plujejo v tem območju, je zelo omejeno. Poleg tega so to ladje z največ 150 potniki. Tudi pri izkrcanju so omejitve, koliko
ljudi se lahko hkrati zadržuje na določenem območju. Antarktika je še vedno zelo neokrnjen svet in prav je, da ga takšnega tudi ohranjajo. A to je v tistem trenutku pač pomenilo, da se moje otroške sanje še lep čas ne bodo izpolnile.« Potem se je nepričakovano sprostilo mesto na eni od ladij in čakanje se je za leto skrajšalo. Barbarina nestrpnost in mrzlično pričakovanje sta se iz dneva v dan krepila.
»Potovanje še zdaj podoživljam in premlevam vtise. Marsikomu se zdi cena v vrednosti že kar dobrega avtomobila pretirana.
A pravi popotniki o tem sploh ne vprašajo. Razumejo, da se materialne dobrine iztrošijo, propadejo. Izkušnje pa nas bogatijo za vedno.«
Skozi grozeče valove Drakovega preliva
Z možem sta tako lansko jesen odpotovala v Argentino. Iz glavnega mesta Buenos Aires sta se odpravila v Ushuaio, izhodiščno mesto za odprave proti Antarktiki. 13. novembra sta stopila na ladjo in se za približno dva tedna prepustila raziskovanju ledene pravljice. »Pomislekov seveda ni manjkalo. Najprej mi je na ladjah
vedno slabo, za Drakov preliv pa so značilni celo do 14 metrov visoki valovi. Kako bom v takšnem preživela dva dni, si sploh nisem predstavljala. Kot po čudežu je šlo brez težav, umirjeno morje - valovi so se dvigali samo do pet metrov visoko - in čudovito jasno vreme sta nas spremljala ves čas potovanja.« Na ladji so znanstveniki in raziskovalci različnih strok, ki so običajni gostje na teh odpravah, potnikom vsak dan predavali o lepotah sveta
Edini stalni prebivalci na Antarktiki so pingvini in tjulnji. V redkih bazah so nastanjeni večinoma znanstveniki. Za vojaške in ekonomske namene je območje Antarktike po mednarodnem soglasju prepovedano izkoriščati.
Ledeno kraljestvo v vsej svoji lepoti
»Po drugi strani ni treba zelo daleč. Samo oči je treba odpreti za lepoto okrog sebe. V naravi je najdem vedno obilo, čeprav grem samo na sprehod na Anski vrh ali ob Savinji. Ljudi, ki jo namesto tega uberejo v nakupovalna središča, pač ne bom nikoli razumela.«
Ladja s približno 150 ljudmi na krovu v približno dveh tednih ni srečala nobenega drugega plovila.
pred njimi. Neustavljivega gu-ganja se ob prijaznem osebju človek tudi ob obrokih sčasoma navadi.
Ko mraz »stisne do kosti«
Pogled na Shetlandove otoke približno sto kilometrov pred ciljem je predstavljal prvi obris kopnega po dolgem času. Levo in desno ob boku ladje so jih pozdravljale prve ledene gore. In končno so pristali. »Bili smo oblečeni kot medvedi, a pričakalo nas je nenavadno toplo vreme med 7 in 10 stopinjami. Nebo je bilo jasno in pred menoj sama belina. Bilo je drugače od vsega, kar sem si predstavljala. Občutek je neprimerljiv s čimerkoli. Ko veš, da pred teboj ni ničesar, je tišina nenavadna, dokončna in mogočna. Svetloba se je na neki točki spreminjala iz trenutka v trenutek. Bilo je neverjetno,« z žarečimi očmi pripoveduje Barbara. Pravila obnašanja na Antarktiki so stroga. Dobili so posebne čevlje z razkuženimi podplati, prebivalcem, ki so jih srečali, so se smeli približati le na nekaj metrov. »Oglašanje pingvinov je edini zvok, ki ga slišiš. Ta mala očarljiv bitja hodijo okrog tebe in te gledajo kot deveto čudo. Obiskovalcev niso vajeni, a se nič ne bojijo.«
Ob vsakem izkrcanju so potnike opozarjali na previdnost. Če bi si kdo na primer zlomil nogo, bi bilo odprave v trenutku konec za vse. Morali bi se vrniti. Tega si niso želeli. In tudi ostati niso želeli dlje, kot je bilo načrtovano. Zgodb o ladjah, ki so se mimogrede zagozdile med ledene plošče, potniki niso želeli izkusiti na lastni koži. Izkušen kapitan je poskrbel, da je niso. Za spominek je Barbara domov odnesla pogled v jasno, zvezdno, polarno nebo in občutek najbolj umirjene in globoke tišine. Lahko si predstavljamo, da ji v noriji sodobnega sveta pride še kako prav.
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: osebni arhiv
34
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
VW AKADEMIJA ЈЛ ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
novi tednik radio celje ^Oalife
Prijavite se za sodelovanje
v drugi sezoni Akademije zdravega življenja
1. del: Izgubi!
Objavljamo prvi kupon za sodelovanje v Akademiji zdravega žzi-vljenja, lci jot pripravljamo zekipo 24alife, partnerko <imerišlee klinike Mayo. Pomembna novoit: druga sezona celostne spremembe vašega življenjskega sloga see
bo začelaže januarja, zato bomo prijave zbirali do 10. decembra. Akademija Ido tokrat prinesla najsodobnejše novosti is področja zdravega načina življenja, ki vam bodo na dolgi rok; prinesle zanesljive učimke.
Tokrat vam razkrivamo del novosti, ki jih je v zadnjem letu raziskovala
in v prakso ueajala ameriška klinika Mayo. Zeto bo ključna novost druge
Akademija zdravega življenja Šport + psinoiogija + prehrana + medicina	T ■ргг Ц
z Novim tednikom. Radiem Celje Irt 24alife™ '	
KUPON
Ime in priimek:

Naslov:
E-naslov:
Telefon:
Starost, višina (cm), teža (kg):
Izobrazba:
Ali imate kakšne zdravstvene težave?
DA
NE
sezone Akademije zdrave-ge življenja posebna dieta klinike Mayo, pri čemer ne gre za dieto v pomenu, kot ga razumemo v Sloveniji. Ne gre namreč za klasično dieto, ki se je lotimo po praznikih ali preden skočimo v kopalke ter po krajšem času z njo zaključimo. Mayo dieta bo postala način življenja skupine, ki ji bomo po najnovejših zdravstvenih smernicah spremenili življenje.
»Na kliniki Mayo so to dieto označili kot zadnjo dieto, ki jo boste potrebovali v življenju. Gre za celostno preoblikovanje življenjskega sloga s poudarkom na spreminjanju življenjskih navad, ki povzročajo odvečno težo in z debelostjo povezane bolezni,« pravi nutricionistka Damijana Presečnik iz ekipe 24alife, ki bo med drugim udeležencem akademije tudi predavala in jih vodila skozi preobrazbo.
SIMONA ŠOLINIČ
Obkrožite: a) sem naročnik
b) sem občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Mayo dieta ne izključuje nobene vrste hrane niti slaščic, poudarek je predvsem na zmernosti in raznolikosti.
V prvem obdobju diete, ki traja le štirinajst dni in se
imenuje Izgubi!, bo poudarek na spreminjanju ^ navad. Posameznik v svoje življenje poskuša dodati pet zdravih navad in prekiniti pet nezdravih navad. Takšen pristop pripomore k hitri začetni izgubi kilogramov, kar je za posameznika dodatna motivacija za hujšanje.
2. del: Živi!
Drugi del diete se imenuje Zivi! in je vseži-vljenjsko obdobje Mayo diete. Vsak posameznik bo značilnosti diete prilagodil svojemu življenjske-^ mu ritmu in jih izvajal toliko časa, da bo dosegel svojo ciljno težo, nato pa bo po Mayo načelih to težo tudi ohranjal.

h
^ Ш
^ ' n is* Z-
Več podrobnosti o tem, kaj prinaša Akademija zdravega življenja, bomo objavili v prihodnjih številkah Novega tednika.
Sladkornih bolnikov vedno več
Vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let ima sladkorno bolezen
Polovica vseh uživalcev zdravil proti sladkorni bolezni je v Sloveniji starejših od 67 let. Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem predelu Slovenije. Med območji, kjer je največ bolnikov, je tudi Savinjska regija.
Ta teden je bil svetovni dan osveščanja o diabetesu. Število bolnikov s to kronično boleznijo se hitro povečuje. Razlogi za to so tudi, da je vedno več starejše populacije, da v zdravstvu tudi s preventivnimi pregledi hitreje odkrijejo bolezen in tudi večja razširjenost dejavnikov tveganja, kot sta debelost in zmanjšana telesna dejavnost.
Hkrati se sladkorna bolezen v nara-
ščajočem deležu poj'avlja tudi med erebi-valstvom srednjih let, pri čemer zbolevajo vedno mlajši, pravijo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Zgovoren podatek o tem, kako hitro narašča število obolelih, je, da je v Sloveniji leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo približno 84 tisoč ljudi in lani že več kot 1l1 tisoč, torej približno tretjina več.
Sladkorna bolezen je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito porabljati. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati.
Sladkorna bolezen je pogostejša pri moških.
REPORTAŽA
35
varstva v Celju. S harmoniko uporabnikom večkrat polepša dan hišnik doma Franci Straže. Poleg njega je »Stkejo se prava prijateljstva,« je povedala pripravnica, socialna delavka Tjaša Poteko. Za Ivanko Veber koordinatorka dnevnega centra Lavra Požek.	pravi, da je kot njena druga babica.
»To je moj drugi dom!«
Najpogostejše besede uporabnikov dnevnega centra, ki v Domu ob Savinji letos praznuje štirinajst let
»To je moj drugi dom, tu so moji prijatelji in krasni ljudje,« nam je nasmejano povedala 92-letna Mira Le-dinek, ki v Dnevni center Doma ob Savinji prihaja že celih štirinajst let. Od njegovega začetka. Ledin-kova pravi, da ji je ravno to pomagalo, da je še vedno tako čila in zdrava. Druženje, številne dejavnosti in aktivno preživljanje časa v dnevnem centru niso spremenili jeseni življenja na lepše samo njej.
Dokaj težko življenje je v zadnjih letih imela Vera Zupanc. Dokler je lahko, je skrbela za svojega bolnega in onemoglega moža, nato so ga zaradi napredujoče bolezni sprejeli v enega od domov na Celjskem. Zu-pančeva pravi, da je bila zaradi vseh skrbi takrat v
Z uporabniki v centru se večkrat druži tudi direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc.
Mira Ledinek bo čez nekaj dni praznovala 93 let. Ko smo se pogovarjali z njo, smo jo malo podražili, da je pravzaprav tako, kot da bi bila v dnevnem centru zaposlena, ker vanj zahaja že štirinajst let. Iz njenih besed veje hvaležnost za vse, kar ji je center dal v vseh teh letih, ko je druženje v njem krepilo tudi njeno zdravje.
hudi duševni stiski. Ko ji je vnukinja predlagala obisk dnevnega centra, je najprej omahovala. Zdaj pravi, da je bila to zanjo najboljša odločitev.
Postaneš drug človek
»Bila sem v tako hudi stiski, da nisem mogla jesti, tako so se mi roke tresle. Zaradi tega mi je bilo nerodno pred drugimi. A tukaj so mi nato pomagali, zaposleni in tudi ostali uporabniki, s katerimi smo postali prijatelji,« pravi Zupančeva. Danes se počuti izvrstno za svoja leta in razlika z obdobjem, ko v center ni hodila, je očitna: »Svojci mi zdaj pravijo, da sem drug človek. Če bi bila doma, bi bilo veliko slabše, saj bi bila sama, ko svojcev ni doma. Saj bi šla kdaj na sprehod, ampak ni enako kot tukaj, kjer je blizu park in se ves čas nekaj dogaja. Ta družba mi veliko pomeni, da sem med ljudmi
svoje starosti,« dodaja Zupančeva.
Da je njena jesen življenja drugačna, bolj živa, pravi tudi Ivanka Veber. Tudi ona je bila najprej nekoliko v dvomih, ko ji je hči omenila dnevni center. »Najprej sem ji rekla, da še ne bi šla, a ko sem prišla, sem se tu počutila kot doma. Drugačna sem danes ... Drugače in lepše sprejemam vse v primerjavi s prej. Doma nisem nikoli toliko ustvarjala kot tukaj,« pravi Vebrova.
Sprejetost in samostojnost
Podobne zgodbe imajo ostali v centru, kjer se dnevno v povprečju druži dvajset starejših. Toda ne gre le za starejše, gre tudi za med-generacijske povezave, ki med druženjem nastanejo samodejno. »Mladi vedno mislimo, da lahko mi nekaj naučimo starejše, ampak pogosto je ravno obratno. Ogromno se lahko naučimo
drug od drugega. Le čas si je treba vzeti in se s človekom pogovoriti, nato se začnejo tkati prava prijateljstva,« pravi pripravnica, socialna delavka Tjaša Poteko.
»Prizadevamo si, da se uporabniki počutijo varno, sprejeto in slišano in da jih spodbujamo k čim večji samostojnosti,« pravi ko-ordinatorka dnevnega centra Lavra Požek. Smernice tovrstnih dnevnih varstev starejših so, da vsi delujejo kot skupina, v kateri je vsak posameznik spoštovan in enakovreden. V zadnjih letih se tudi zaradi starajoče populacije kaže vedno več potreb po takšnem načinu varstva. »V zadnjem letu resnično opažamo, da je veliko vključitev v dnevni center kratkoročnih. To pomeni, da starejši pridejo le v času, ko so svojci na dopustu ali so službeno odsotni,« pojasnjuje Požekova.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Ali kdaj v dnevnem centru vzklije kakšna simpatija, smo hudomušno vprašali Ivanko Veber. »Seveda, saj brez tega ne gre,« nam je nasmejano in še bolj hudomušno odvrnila.
Dnevno varstvo je socialnovarstvena storitev in posebna oblika inštitucionalnega varstva, ki so jo v Celju - v okviru Doma ob Savinji - uvedli leta 2004. Starejši od 65 let lahko v njem preživljajo vse delovne dneve med 7. in 17. uro, po potrebi tudi konec tedna. Uporabnike v dnevni center pripeljejo svojci ali (v okviru storitve pomoč na domu) zaposleni doma za starejše. Samo letos je takšno obliko pomoči v Celju prejelo 72 uporabnikov.
»Ves čas nekaj ustvarjamo, telovadimo, sprehajamo se, včasih celo kakšno zapojemo. Tudi piškote pečemo,« pravi Vera Zupanc.
36
LOKALNE VOLITVE 2018
Nad katere težave in izzive
v novem mandatu?
3.
del
Tretji del predstavitev županskih kandidatov v občinah na Celjskem
V	tokratni številki Novega tednika objavljamo tretji del predstavitev kandidatov, ki se bodo v občinah na Celjskem potegovali za župane na bližnjih lokalnih volitvah 18. novembra.
Vsem kandidatom za župane 33 občin, o katerih poročamo v Novem tedniku, smo omogočili brezplačno predstavitev v okviru priloge Lokalne volitve 2018. Predstavitev kandidatov smo zasnovali tako, da so župani, ki so izrazili zanimanje za predstavitev, do postavljenega roka morali odgovoriti na naslednji vprašanji:
-	Kateri so trije največji izzivi ali težave v vaši občini?
-	Kako se boste lotili reševanja oziroma odpravljanja omenjenih težav?
Kandidati so imeli možnost odgovoriti tako, da so pri pri prvem vprašanju zgolj našteli izzive oziroma težave, za odgovor na drugo vprašanje pa so imeli tisoč znakov s presledki.
V	tretjem oziroma zadnjem delu objavljamo odgovore kandidatov za župane v občinah Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki,
Šoštanj, Štore Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec.
Pri seznamu občin smo uporabili načelo abecednega vrstnega reda in v okviru seznama občin načelo abecednega vrstnega reda kandidatov. Ob imenu in priimku kandidata je navedeno, kdo je predlagatelj. Pri kandidatih, ki jih predlagajo stranke, so te navedene v obliki kratic pri neodvisnih kandidatih smo kot predlagatelja navedli skupino volivcev.
ROBERT GORJANC
Šmarje pri Jelšah
Matija Čakš, skupina volivcev
Ureditev cestne infrastrukture in bolj neodvisno delovanje KS Aktivno dogajanje v občini Ureditev šmarskih biserov - dvorec Jelšingrad
Lotili se bomo ureditve šmarskeobvoznice, zagotovili otrokom varne poti v šolo, uredili krožno pot okoli šmarske osnovne šole in krožišče v Mestinju. Krajevnim skupnostim bomo zagotovili večjo avtonomnost, da bodo lahko same v soglasju z občino porabljale sredstva za ureditev ključnih težav.
V občini želimo povečati kakovost družabnega življenja za vse generacije. Starejšim občanom želimo zagotoviti varovana stanovanja, pri čemer želimo ohranjati aktivnosti za tretje življenjsko obdobje in hkrati aktivni populaciji ter mladim ponuditi dodatne možnosti za bivanje. Z ureditvijo bazena, z večjo športno dvorano, večnamenskim otroškim igriščem in s promocijo enodnevnega turizma s ponudbo domačih izdelkov bomo ohranjali živost kraja in celotne občine. Podpirali bomo razvoj domačih obrtnikov in podjetnikov.
Občina Šmarje pri Jelšah ima 287 enot kulturne dediščine, ki jih je treba urediti. Največji zalogaj predstavlja dvorec Jelšingrad, prav tako želimo drugim biserom šmarske občine dati novo preobleko z ustrezno vsebinsko umestitvijo.
Marko Ketiš, skupina volivcev
Ureditev tranzitnega prometa po nadomestni cesti skozi Šmarje pri Jelšah Zagotovitev varnosti pred poplavami in naravnimi nesrečami Obnova lokalnih cest in krajevnih središč, oživitev turistične ponudbe
Nadomestna cesta skozi Šmarje je del DNRP obnove ceste G2-107 Šentjur-Dobovec. Z DRSC se moramo dogovoriti o finančnih in časovnih okvirjih, občina mora zagotoviti pogoje za čim prejšnji začetek investicije, Vzporedno moramo zagotoviti umiritev prometa skozi središče Šmarje pri Jelšah. Urediti moramo odcep za osnovno šolo, zmanjšati število odcepov iz glavne ceste ter urediti zaledne ulice. Občina mora nameniti več denarja za obnovo lokalnih cest. Predvsem tistih, po katerih vozi šolski avtobus in po kateri se vozi večje število prebivalstva.
Izboljšati je treba poplavno varnost z gradnjo suhih zadrževalnikov v zgornjih tokih Dvorskega, Zadrškega in Šmarskega potoka po projektih stroke. Občina mora prevzeti obnovo in vzdrževanje gasilskih domov.
Javni zavod za turizem, šport in mladino mora povezati krajevne znamenitosti, društva in zasebne ponudnike turistične ponudbe ter oblikovati celovito turistično podobo občine Šmarje v obliki turističnih produktov.
Bojana Pevec, skupina li
volivcev
Gospodarska rast z odpravo brezposelnosti v občini
Uresničitev zastavljenih projektov za enakomeren razvoj celotne občine Spoštljivo v jutri
Moj največji izziv je spodbuditi in omogočiti gospodarski razvoj občine z odpravo brezposelnosti na najmanjšo možno raven. Po prevzemu funkcije se bom sestala s podjetniki in z obrtniki v občini, da bomo poiskali najboljše rešitve o možnostih nadaljnjega razvoja gospodarstva in zaposlovanja. Omogočila bom pogoje za vzpostavitev podjetniškega inkubatorja za mlade.
Zavzemala se bom za realizacijo zastavljenih razvojnih aktivnosti iz svojega programa. Med njimi bi posebej izpostavila gradnjo sodobnega kopališča, večje stanovanjske soseske, oskrbovanih stanovanj, dodatne--nadomestne ceste skozi Šmarje pri Jelšah ... Poleg Šmarju bom posebno skrb namenila razvojnim projektom v vseh ostalih krajevnih skupnostih.
Moj moto je Spoštljivo v jutri, ker sem prepričana, da bomo s strpnim in z ustvarjalnim dialogom med občinskim svetom, občinsko upravo, krajevnimi skupnostmi, društvi in vsemi občani nadaljevali uspešen razvoj občine Šmarje pri Jelšah.
David Stupica, skupina volivcev
Zagotavljanje enakomernega razvoja in investicijskih vlaganj v vseh KS Prilagajanje trendu staranja prebivalstva Ustvarjanje prijetnega bivalnega okolja občanov in občank
Prometna, energetska, komunalna in vodna infrastruktura ter drugi objekti za javno korist so zagotovo jedro nadaljnjih načrtov na celotnem območju občine.
Trend staranja prebivalstva zahteva ukrepe, ki bodo pomagali omiliti negativne posledice tega trenda. Ureditev namenskih najemnih stanovanj za upokojence in ostale starejše, vlaganje v aktivnosti vseži-vljenjskega učenja, medgeneracijskega povezovanja, skrb za področja družbenih dejavnosti (zdravstvo, kultura, socialno varstvo, društveno življenja) so le nekateri od predlaganih ukrepov.
Predvsem želim ustvariti prijetno okolje za bivanje v občini, tako z oblikovanjem novih storitev (na primer storitev sopotniki), s spodbudami za razvoj gospodarskih dejavnosti kot tudi s skrbnim ohranjanjem naravne, kulturne in nesnovne dediščine. Prepričan sem, da lahko veliko za družbo pomembnih projektov uresničimo tudi z uvedbo participativnega proračuna, ki občanom in občankam daje možnost za sooblikovanje projektov in aktivno sodelovanje pri načrtovanju porabe proračunskih sredstev.
Janko Šket, skupina volivcev
Šmarska nadomestna cesta (obvoznica) Jelšingrad s pripadajočimi zemljišči Oskrbovana stanovanja
Žal je bila pred osmimi leti zamujena velika priložnost. Kot župan bom naredil vse, da se bodo dejavnosti na tem področju pospešile in da jih bomo s pomočjo ostalih županov UE in aktualnega ministrstva pripeljali v tem mandatu do začetka izvedbe.
Upokojenci in mladi skupaj -
izkušnja in energija za hitrejši razvoj Celja
Zemljišče na Jelšinagradu je v lasti občine, medtem ko je grad zasebna lastnina, zato bi najboljšo možnost predstavljal odkup gradu, nato bi sledila skupna prodaja najboljšemu ponudniku. Sem pa mnenja, da občina obdrži določen del, na katerem bi naredili večjo dvorano za različne namene (poroke ...).
Oskrbovana stanovanja potrebujemo zaradi velikega povpraševanja. Idejni projekti so narejeni, vneseni v prostorski načrt, zato tukaj vidim priložnost fazne gradnje že v prihodnjem letu. Gradnja je možna s sodelovanjem stanovanjskega sklada in delnega kredita ali z jav-no-zasebnim partnerstvom. Sem zagovornik neprofitnih stanovanj, namenjenih našim občanom.
Šmartno ob Paki
Maja Ažman, SLS Nepregledno in nejavno delo občine Nezadostno koriščenje EU-sredstev pri razvoju turizma in podjetništva Nestabilna kadrovska struktura in razmere v zdravstvu na primarni ravni
Kot županja bom na prvo mesto postavila pregledno delo občine. Občanom želimo zagotoviti dostopno, ažurno in prijazno javno upravo ter s tem še bolj približati delovanje občine vsem uporabnikom, predvsem upravne postopke občanom. Občinski proračun mora biti investicijsko in družbeno-kulturno naravnan - združevanje skupnih služb in s tem zmanjšanje stroškov so nujen korak pri tem.
Že nekaj let smo v Evropi, a sredstva od tam redko najdejo pot do nas. Ne samo za ceste in kanalizacijo - tudi za prepotreben razvoj turizma in podjetništva: ideje o kolesarskih poteh, pumptrack stezi, naravnem fitnesu, novi podobi tržnice, virtualnem muzeju šolstva v čudoviti zgradbi prve šole v našem kraju bi lahko zaživele ob rednem spremljanju objav razpisov.
Razmere v zdravstvu na primarni ravni niso spodbudne. Čakalne vrste tu in tam, menjava zdravnikov. To želim spremeniti, zato je nujna stabilnejša kadrovska struktura v zdravstveni postaji Šmartno ob Paki.
Janko Kopušar, skupina
volivcev
Prometna infrastruktura
Gradnja sistema odvajanja in čiščenja
odpadnih voda
Zagotavljanje pogojev za varstvo in izobraževanje otrok
Na področju prometne infrastrukture smo se dobro povezali z direkcijo za infrastrukturo
DeSUS
Štefanija Presker Brigita Čok
Jožef Zimšek
Obkrožite številko 6 na glasovnici za listo kandidatov DeSUSa!
LOKALNE VOLITVE 2018
37
in skupaj pripravljamo projekte za ureditev prometne problematike na državnih cestah v Šmartnem ob Paki in Rečici ob Paki. Veliko težav povzročata umeščanje in morebitna gradnja hitre ceste, na kar nimamo vpliva. Zadeve se vlečejo predolgo in povzročajo nezadovoljstvo med občani. Od razpleta tega projekta je zelo odvisna nadaljnja razvojna pot občine.
Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda imamo pripravljene projekte za gradnjo kanalizacije na območju, kjer nam to nalaga zakonodaja. Z lastnimi sredstvi tega žal v predpisanem roku ne moremo storiti, zato še vedno upamo na denar EU, s pomočjo katerega bomo potrebe na tem področju pokrili v kar največji meri.
OŠ in vrtec sta osrednji ustanovi v občini, ki zagotavljata varstvo in izobraževanje naših najmlajših. Za izboljšanje pogojev pripravljamo dokumentacijo za dozidavo in energetsko obnovo vrtca. S tem prizidkom bomo javno otroško varstvo združili na enem mestu.
Šoštanj
Darko Menih, SDS Zakon o renti
Ureditev zdravstva (ohranitev Bolnišnice Topolšica, ureditev razmer v Zdravstveni postaji Šoštanj) Sociala
Zaradi degradiranega okolja si Občina Šoštanj zasluži rento. Preko vseh občinskih in državnih ustanovtervsodelovanju s ključnimi deležniki - s Holdingom Slovenske elektrarne, Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, civilno iniciativo in prebivalci moramo zagotoviti sprejetju Zakona o renti.
Občina Šoštanj si bo še naprej prizadevala za ohranitev Bolnišnice Topolšica. Pri tem bomo sodelovali tako z ministrstvom za zdravje kot s civilno iniciativo. Poleg tega je nujno urediti problem pomanjkanja in neprestanega menjavanja zdravnikov v ZP Šoštanj. V prvi vrsti se bomo o tem pogovarjali z ZD Velenje, vključili bomo tudi vse pristojne ustanove na področju zdravstva.
Občina Šoštanj redno skrbi za socialno šibkejše prebivalce, v prihodnje bomo temu posvetili še več pozornosti. Sredstva namenjamo za pomoč družini na domu, za družinskega pomočnika, domsko varstvo starejših, zavarovanje za brezposelne, subvencioniranje najemnin... V programu sta obnova nekaterih starih neprofitnih stanovanj in gradnja novih.
Matic Mežnar, Mladi za Šoštanj
Sistemska ureditev financiranja za sanacijo škode, ki jo povzroča Teš Gradnja industrijske cone za mala in srednja podjetja
Zaustavitev bega možganov in participacija mladih pri odločanju
Rešitev vidim v sistemsko urejenem financiranju sanacije iz virov sklada za podnebne spremembe. Teš na letni ravni emitira 4 milijone tone ogljikovega dioksida, za kar bo v letu 2019 plačala približno 80 milijonov evrov »kazni«. Na ravni EU je sistem CO2 vzpostavljen z namenom financiranja prehoda na čistejše tehnologije ter sanacije degradiranega okolja. Pri nas se sredstva zbirajo v skladu za podnebne spremembe. Rešitev je torej na dlani.
Še vedno nimamo industrijske cone. Vzpostavitev bo ena ključnih točk. Menim, da je v občini več možnih mest, vsekakor pa bom iskal takšno, ki bo sprejemljivo za lokalne prebivalce. Prepričan sem, da bi se vlaganje v industrijsko cono občini obrestovalo.
Mladi iz občine odhajajo na študij in se žal ne vračajo. Kot predstavnik mladih bi k sodelovanju pri razvoju občine povabil mlade, ki so se izobrazili in uspeli, a se niso vrnili v občino. Vzvodov za to je več, je pa že lista Mladi za Šoštanj s kandidati na listi dokazala, da je to izvedljivo.
Bojana Žnider, SD Odškodninski sporazum občine in HSE glede degradacije prostora
Oživitev mestnega jedra - postati pravo trško mesto
Šoštanj naj postane mesto, prijazno mladim družinam
O dolgoročnem odškodninskem sporazumu se že predolgo samo pogovarjamo, a brez konkretnega rezultata. Mogoče zato, ker vodilni ne živijo v mestu tako kot živim jaz, ki dobro
poznam vse tegobe (osenčenost, tresenje tal, degradacijo, smrad iz premogovniškega jaška), ki jih objekt povzroča ljudem, ki živimo v njegovi neposredni bližini. Prav zato bom naredila vse, da bo do tega dogovora končno prišlo. Sredstva iz odškodninskega sporazuma bomo takoj začeli vlagati v nove dejavnosti in priložnosti, ki nam jih občina ponuja.
V mestu bomo obudili stare obrti in izvedli prenovo mestnega jedra v sodelovanju z bodočimi najemniki prostorov. Nisem podpornica tega, da se nekaj zgradi, potem pa sameva, stavbam je treba dati dušo. S sistemom participativnega proračuna to lahko dosežemo.
Mladim družinam bomo zagotovili nižje položnice za vrtec, višje subvencije za najem stanovanj, nižji komunalni prispevek, z gradnjo nove poslovne cone tudi nove zaposlitve, saj želimo mlade obdržati v občini.
Štore
Miran Jurkošek, skupina volivcev Županova neodvisna lista za razvoj Športna dvorana pri OŠ Ureditev cestne infrastrukture, kolesarskih poti in nivojskih križanj Gradnja kanalizacij in vodovodov
Vizija, ki sem si jo zastavil že pred prvimi volitvami, končno dobiva realno podobo. Projekti za športno dvorano pri OŠ Štore se že pripravljajo in verjamem, da bo v dveh letih na mestu današnje telovadnice stala sodobna športna dvorana, ki bo zadoščala tako za potrebe osnovne šole kot občanov.
Trend investicij v cestno infrastrukturo v naši občini narašča in tako načrtujemo tudi v prihodnje. Načrtujemo rekonstrukcije obstoječih cest in gradnjo treh nivojskih križanj z železniško progo, to so nadvoz Kompole, podvoz Moste in podhod Štore. Do leta 2022 bo zgrajena tudi kolesarska pot Celje-Štore-Šentjur.
Trenutno pripravljamo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacij v spodnjih Štorah, Dragi, Pečovju, Laški vasi, Prožinski vasi, Ogorevcu in Kresnikah, za začetek del so že pripravljeni projektna dokumentacija in gradbena dovoljenja za več odsekov javnih vodovodov (Straža, Šentjanž, Šentjaž-Tovornik...).
Emil Kačičnik, SNS
se ni odločil za predstavitev.
Uroš Kragelj, SD Ohranitev dejavnosti v Zdravstveni postaji Štore
Vključitev mladih v družbeno življenje Socialna politika in skrb za starejše
Prizadeval si bom za vrnitev medicine dela, prometa in športa ter za ohranitev vseh zdravstvenih dejavnosti v naši Zdravstveni postaji Štore. Prizadeval si bom, da bo Občina Štore pridobila svojega predstavnika v svetu Zdravstvenega doma Celje.
V lokalni skupnosti manjka prostor, kjer bi se lahko mladi dodatno izobraževali, izmenjevali izkušnje in pridobivali socialne veščine. Zagotoviti je treba ustrezna sredstva in oblikovanje ustreznih programov. Moj cilj je ustanoviti tudi klub brezposelnih, kjer bodo lahko brezposelni brezplačno tiskali vloge za zaposlitev, izmenjevali izkušnje in se izobraževali.
Za starejše si bom prizadeval, da bi se program njihovih brezplačnih prevozov do zdravnika uvedel tudi v naši občini. Prometna infrastruktura mora biti prijazna invalidom.
Bojan Karlovčec, skupina volivcev »Lista za inovativno občino«
Se ni odločil za predstavitev.
Simon Kroflič, SDS Gradnja sodobne športne dvorane Ureditev cestne infrastrukture Vodovod in kanalizacija
Sanacija telovadnice OŠ Štore je finančno nesprejemljiva. Treba je zgraditi novo večnamensko športno dvorano, ki ne bo namenjena le športnim, temveč tudi kulturnim dejavnostim. V dopoldanskem času bo namenjena športni vzgoji OŠ, v popoldanskem času jo bo lahko uporabljala ostala zainteresirana
javnost. Tovrstna investicija je za občinski proračun velik zalogaj. Nujno bo sofinanciranje s pomočjo evropskih razpisov.
Določeni odseki cest so že sanirani. Ostaja še veliko tistih, kjer je sanacija nujna. Vzporedno je treba urediti tudi pločnike in ulično razsvetljavo. Prioriteta je ureditev cestnega odseka Štore-Svetina, in sicer v kraju Toplice, kjer je vozišče močno poškodovano in ozko.
Na območju občine se veliko gospodinjstev oskrbuje z vodo iz vaških vodovodov, nekateri že ustrezajo visokim standardom kakovosti pitne vode, za ostale je treba še poskrbeti. Projekte kanalizacijskega omrežja je nujno treba uskladiti do te mere, da lahko občane seznanimo z možnostmi priključitve.
Tabor
Matej Demšar, SD Dotrajana in nedokončana javna infrastruktura
Pomanjkanje finančnih sredstev Trajnostni turistični razvoj
Pogoj za reševanje teh izzivov je načrtno delo v sodelovanju s celotno skupnostjo. Skupaj z občani, tako s tistimi, organiziranimi v društva na področju športa, kulture,gasilstva, turizma ..., kot z vsemi ostalimi je nujno treba izdelati strategijo razvoja lokalne skupnosti. Po prednostnih nalogah - na podlagi izdelane strategije - se je treba lotiti izzivov in pri tem upoštevati vse dejavnike trajnostnega razvoja.
Z vključevanjem in s sodelovanjem v projektih z lokalnimi skupnostmi širše regije in z viri v občini bomo oplemenitili proračun s pridobivanjem nujnih nepovratnih sredstev. Proračun mora nastati z vključevanjem javnosti (participativnost).
Tako se da doseči osnovni cilj, ki sem si ga zadal: da bo Tabor postal skupnost, prijazna občanom, v kateri ljudje radi živijo, skupnost ki jo radi obiščejo in skupnost, v katero se radi vračajo.
Ludvik Miklavc, skupina volivcev
Skrb za čisto pitno vodo in čisto okolje Otrokom omogočiti varstvo in osnovno šolanje v domači občini Premalo sodelovanja občine z občani in okolico
V občino je treba pripeljati dobre prakse nevladnih organizacij, priskrbeti primerno podporo pri pridobivanju nepovratnih sredstev in oživiti aktivno sodelovanje občanov. Poskrbeti je treba za primerne pogoje za razvoj podjetništva, turizma in eko kmetijstva, društvom v občini zagotoviti ustrezno finančno podporo.
Čisto okolje pomeni nujno zmanjšanje uporabe plastike in plastičnih izdelkov, zato je treba začeti skrbno ravnati z odpadki po sistemu »zero waste«. Izvesti je treba gradnjo načrtovane, še nedokončane kanalizacije in ureditev vodovoda v zaselkih, kjer ga še ni, ter zamenjati azbestne cevi.
Za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje bomo zagotovili zadostne in ustrezne prostorske zmogljivosti, dokončali projekt športnega igrišča in varnih poti do šole. Za kulturno in turistično dogajanje v občini je treba obnoviti stare stavbe. Za financiranje vseh projektov je treba zagotoviti delno financiranje na ministrstvih oziroma v okviru razpisov.
Marko Semprimožnik, SLS
Se ni odločil za predstavitev kandidature.
Velenje
Jože Hribar, Stranka naše Velenje Korupcija Infrastruktura
Preprečevanje selitve izobraženih in mladine iz mesta
Večino projektov na razpisih dobivajo isti ljudje, ki imajo različna podjetja. Prav korupcija in to, da so vladajoči v glave ljudi vcepili, da so volitve samo za to, ker
-^-LEV»	"74 za mestni svet. za županjo Matejo Žvižej.
ODLOGA NAJ SKUPNOST I	
** BOJAN ŠROT

Cžl
in kandidati »utieCei
CELJSKE
ŽUPANOVE LISTE
nftSe Ceifre
ISTE^

#«£ J*1F4
[iS?
9 m
< *
fm
R) $ ß
38
LOKALNE VOLITVE 2018
pač morajo biti, in da so že vnaprej oni edini ter večni zmagovalci, ki bodo še naprej vodili mesto in občino, sta največji problem. Če te je strah, je treba na volitvah obkrožiti nekoga drugega, ki mu zaupaš, in ne tistega, ki se ga bojiš!
Velenje je sploh edino večje mesto, ki nima obvoznice, čeprav so možnosti in zahteve po tem že bile, a so jih glavni vedno zatrli. Tako skozi središče mesta vozijo tovornjaki in ves promet s Koroške proti Celju in seveda nazaj.
Težava je tudi, ker izobražena mladina zapušča mesto, ker v Velenju ni primernih služb (razen če nimaš poznanstev), občina pa odhod izšolane mladine kompenzira z nekvalificiranimi tujci, ki niti jezika ne znajo. Mladina nima prostora za srečevanje, mladi se konec tedna v Velenje iz Ljubljane in Maribora sploh ne vračajo več. Velenje se spreminja v spalno naselje.
Matej Jenko, Dobra država Velenje
Sprejetje vizije in strategije razvoja mesta Velenje
Sprememba enoumnega vodenja občine in njenih »horuk« projektov Razbremenitev s prometom obremenjenega središča mesta
Kot nov župan bom z ekipo dal Velenju vizijo in mu omogočil nov optimističen pogled v prihodnost. V skladu s tem bomo ustvarjali nova dobro plačana delovna mesta. Postavili bomo nove temelje za mlado generacijo, razmišljali bomo tudi o tistih, ki so zdaj že kje drugje.
Z izvolitvijo bi se to spremenilo, in sicer bomo sprejemali predloge in ideje glede na realno vrednost, neodvisno od »barve« predlagatelja. Projekte bomo načrtovali v skladu z vizijo in s sprejetimi strategijami, vodili jih bomo z znanimi in usklajenimi cilji ter predvsem po kriterijih, ki jih je treba zasledovati in doseči. Tega danes žal župan in ta oblast ne poznata in ne počneta, zato je veliko stvari narejenih površno.
Nujen je takojšnji začetek gradnje obvoznice. Podal bom urgentni zahtevek, da se gradnja projekta tretje razvojne osi začne v Velenju in to takoj! Hkrati je treba urediti tudi cesto od krožišča pod skakalnico proti Celju, saj je vsakodnevno čakanje ljudi v avtomobilih za vstop in izstop iz Velenja posledica slabo urejene prometne ureditve.
Suzana Kavaš, SDS Razvoj industrijskega mesta in razvoj turizma
Ohranitev energetike v Šaleški dolini, ureditev odnosov med PV in Tešem Odseljevanje mladih iz doline
Moja vizija za občino Velenje je, da se je treba usmeriti tako v nadaljnji razvoj industrijskega mesta kot tudi v razvoj turizma. Več delovnih mest v industriji prinese tudi večjo blaginjo za ljudi in več možnosti za razvoj turizma. Strategijo turizma je treba dopolniti s podrobno razčlenitvijo razvoja turizma na Velenjskem jezeru, kjer je treba urediti status kopalne vode in Velenjskem gradu.
Prizadevala si bom za ohranitev in razvoj energetike v Šaleški dolini. Razburkane odnose med Premogovnikom Velenje in Tešem oziroma HSE bom poskušala umiriti in se s pomočjo mediacije dogovoriti o sporazumni rešitvi za izplačilo odškodnine, ki občini pripada, brez nepotrebnih sodnih postopkov. Z zakonom o renti bi reševala problematiko izplačila odškodnine.
Mladi se še naprej izseljujejo iz Velenja, zato je treba sprejeti ukrepe, kot so štipendiranje deficitarnih poklicev, gradnja neprofitnih stanovanj, spodbujanje rodnosti, subvencije za zaposlovanje mladih ...
Breda Kolar, SMC Čimprejšnja gradnja tretje razvojne osi Manjša odvisnost od gospodarskih družb, kot so Gorenje, PŠ in Teš Zajezitev odliva prebivalstva iz občine (predvsem mladih)
Gradnja tretje razvojne osi je v pristojnosti Darsa, od katerega bomo zahtevali, da se drži dogovorjenih rokov za gradnjo. Tudi tako, da bomo vršili nadzor nad spoštovanjem rokov in v primeru zamud zahtevali pojasnilo ter takojšnje ukrepanje za odpravo zamud. Mesto Velenje potrebuje tudi dobro cestno in železniško povezavo z ostalimi regijskimi središči.
Z nadaljnjo širitvijo Poslovne cone Stara vas faza II. bomo zagotovili ustrezno infrastrukturo na komunalno urejenih zemljiščih. Mala in srednja podjetja iz lokalnega okolja in regije bodo imela pogoje za svojo rast ter za nastanek novih delovnih mest.
Mladim je treba zagotoviti atraktivna, primerno plačana delovna mesta, stanovanje pod ugodnimi pogoji (ustanovitev stanovanjske zadruge za mlade in mlade družine) in pogoje za prijetno in udobno življenje (zabava, šport, kultura, zdravo naravno okolje, vrtci, šole, javni prevoz, dobre ceste ...). Stanovanjska zadruga bo mladim omogočala, da bodo ugodneje prišli do prvega stanovanja.
Bojan Kontič, SD Prireditveni prostor in oder Mestno kolesarsko omrežje Tretja razvojna os
Projekt Prireditveni prostor z odrom je investicija, ocenjena na 7,5 milijona evrov, od tega se predvideva pridobitev nepovratnih sredstev iz naslova kohezijske politike v višini 6 milijonov evrov. Projekt naj bi bil končan do konca leta 2019.
Na razpis ministrstva za infrastrukturo smo uspešno prijavili projekt ureditve 13 manjkajočih kolesarskih povezav v vzhodnem delu mesta. Mestno kolesarsko omrežje - vzhod bomo tako financirali iz dodeljenih nepovratnih sredstev. Z gradnjo manjkajočih kolesarskih povezav bomo povezali kolesarsko omrežje vzhodnega dela mesta od križišča z regionalno cesto proti Slovenj Gradcu pri tovarni plastike v Šaleku do Mestnega stadiona Velenje oziroma medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) ob Škalskem jezeru. Glavnina projekta bo izvedena v letih 2019 in 2020.
Kot je znano, so aktivnosti za gradnjo severnega dela trase tretje razvojne osi v polnem teku. Dars je za odsek bodoče cestne povezave Šentrupert-Velenje-Slovenj Gradec sklenil pogodbe za parcelacijo, cenitev in odkup zemljišč.
Mihael Letonje, SLS Tretja razvojna os Vedno več tujcev v Velenju Odhajanje mladih izobraženih iz Velenja
Glede tretje razvojne osi je treba izvajati večje pritiske na vlado, z zaporo cest v Velenju, v skrajnem primeru tudi v Ljubljani.
Treba je zaostriti zakonodajo, pripraviti integracijske programe in tujce sprejeti v naše okolje le v primeru, ko so pripravljeni sprejeti naš jezik, kulturo in naše krščanske vrednote.
V podjetjih bo treba stremeti za tem, kako ustvariti delovna mesta za mlade z višjo dodano vrednostjo, saj smo še vedno mesto delavcev in zato bo treba narediti velike premike v miselnosti in končno resnično zaupati mlajši generaciji.
Oživitev projekta gradnje novega športnega centra (nogometnega štadiona in športne dvorane) je za Velenje zelo zanimiv, vendar ni bil realiziran.Treba bo poiskati investitorje od zunaj, kot so na primer novi lastniki Gorenja oziroma potencialni vlagatelji v turistični center Jezero. Tudi pri gradnji novega doma za varstvo odraslih je treba dobiti nepovratna evropska sredstva. Večje treba tudi storiti za učinkovitejši razvoj turizma.
T
\ 3»
Vitanje
шк
Andraž Pogorevc, skupina volivcev Vodooskrba
Načeti odnosi in finančni primanjkljaj društev
Nepridobivanje državnih in evropskih nepovratnih sredstev
Občinska uprava bo naš skupen dom, kjer bomo imeli preprost, domač odnos in dialog, ki vodi v iskanje rešitev. Za vodoo-skrbo bomo poskrbeli z izvedenimi vodohrani in s povezavo do domačij. Zaživelo bo več učnih poti, ki bodo v sklopu turističnih krožnih poti občanom in turistom nudile seznanitev o kraju. Izboljšanje promocije turističnih kmetij, sakralnih objektov in izkoristek potenciala Noordung centra, povezanega v celovito zgodbo, bosta pripeljala v našo občino več turističnih obiskov in nočitev. Društev je v občini vedno več, zato bomo sklade na letni ravni povečali. Lokalni obrtniki in izvajalci del bodo vodilo naših gradbenih investicij. Za pridobitev izvenproračunskih sredstev je rešitev mogoča z reorganizacijo na direktorskem položaju občinske uprave, to je z osebo, ki je kompetentna, zna voditi dialog, ustvarja pozitivno ozračje med občani in ima sposobnosti za pridobivanje državnih in evropskih nepovratnih sredstev.
Mirko Polutnik, skupina volivcev
Gradnja novega šestoddelčnega vrtca Izboljšanje komunalne infrastrukture in cest
Razvoj trajnostnega turizma z izkoristkom naravnih danosti
Moj program in vizija bosta temeljila na realnih in dosegljivih ciljih. Treba je zagotoviti vrtec in izboljšati komunalno infrastrukturo v naših vaških skupnostih. Z nekaterimi projekti in že potrjenim financiranjem EU bomo uredili preplastitev športnega igrišča, postavili dodatna igrala za otroke in zgradili parkirišča za avtodome.
S strategijo turizma Občine Vitanje in z dobrim sodelovanjem destinacije Rogla - Pohorje imamo postavljene dobre temelje za nadaljnji razvoj turizma. Zagotovitev sistemskega vira financiranja javnega zavoda Center Hermana Potočnika Noordunga s strani države je naš veliki uspeh. Hkrati je velika priložnost za boljšo in večjo promocijo Vitanja. Da smo na pravi poti, dokazuje prejeto drugo mesto za najlepše urejen trg na letošnjem izboru TZS v Portorožu.
Od leta 2015 smo občina po meri invalidov in menim, da z delom dokazujemo, da smo sposobni sodelovati in reševati tudi najbolj pereče zadeve, seveda s primernim dialogom in kulturo.
Slavko Vetrih, SLS
Ureditev občinske uprave in splošnega družbenega ozračja v kraju Izboljšanje komunalne in cestne infrastrukture
Zaustavitev upada enodnevnih turistov in ponoven turistični razcvet
Treba je povrniti zaupanje v občinsko upravo, jo reorganizirati, narediti strokovno, učinkovitejšo in prijaznejšo do občanov. Aktivno bo treba reševati problematiko na področju prevoza osnovnošolskih otrok, urediti financiranje društev, vzpostaviti pozitivno ozračje v kraju. Nujna je ponovna vključitev predsednikov vaških in trške skupnosti v seje občinskega sveta.
Na področju komunalne infrastrukture bo treba najprej izvesti vodooskrbo na domačijah Zg. Brezna ter iskati rešitve za ostala problematična območja z vodooskrbo (Stenica, Ljubnica ...). Občina potrebuje večje prostore vrtca, večjo mrliško vežico, za mlade športni park ob šoli. Vse investicije je treba izvajati s poudarkom na črpanju evropskih in državnih nepovratnih sredstev.
Za razvoj turizma smo postavili čvrste temelje. Zgodbo Noordung lahko nadgradimo s privlačnimi vsebinami, imamo čudovite naravne danosti, obnovljene cerkve in pridne ljudi, potencial je ogromen. Prednostni nalogi bosta spodbujanje in povezovanje lokalnih turističnih ponudnikov.
Vojnik
Simon Golenač, skupina volivcev
Prevetritev in ureditev občinske uprave Vodooskrba
Asfaltiranje cest in gradnja novih mostov
Občinsko upravo bom uredil tako, da ji bom popolnoma zaupal. Od vseh zaposlenih bom zahteval striktno opravljanje dogovorjenih nalog. Skupaj bomo iskali najboljše rešitve za izzive, ki nas čakajo. Ključna je priprava projektov, s pomočjo katerih bi lahko črpali evropska sredstva. Ob malem proračunu in kreditih, kijih ima občina, je to naša največja priložnost.
Občina Vitanje je po površini precej velika, tepe pa nas redka poselitev, zato bi za javni vodovod potrebovali ogromno denarja. Tudi za črpanje evropskih sredstev iz tega naslova bo težko, ker potrebujemo precej lastnega kapitala. Morali bi se zgledovati po sosednji občini Dobrna in poskušati na več koncih v Vitanju z vrtinami priti do večje količine vode.
Mnogo cest je še makadamskih in nam jih hudi nalivi uničujejo, zato je treba nadaljevati z asfaltiranjem cest. Nekaj manjših mostov je v zelo slabem stanju, zato potrebujemo projektno dokumentacijo in izvajalca, ki bo mostove zgradil čim bolj kakovostno in za normalno ceno.
Branko Petre, NSi Gradnja in prenova komunalne in cestne infrastrukture
Varovana stanovanja in medgeneracijsko druženje
Gradnja kulturnega središča in nov vrtec na Frankolovem
Ključno za uspešno delo župana je sodelovanje. Takšen način dela nam je dajal dobre rezultate do zdaj in takšnega si želim tudi v prihodnje. Moje delo bo še naprej temeljilo na vključevanju krajevnih skupnosti, saj tako bolje prepoznavamo dejanske razmere in potrebe krajanov. Prav tako si želim aktivno delo društev in klubov na različnih področjih: gasilstvo, kultura, šport, turizem, mladina, gospodarstvo, sociala, upokojenci, kmetijstvo in drugi. Zato moramo ustvarjati ustrezne pogoje in sredstva. Če želimo vedeti, kam gremo, nam mora biti jasno, kaj želimo. Zato se moramo posvetiti izdelavi vizije in strategije razvoja občine Vojnik za čas od leta 2020 do 2030. Tudi na podlagi ankete, v kateri so občani navedli glavne potrebe in želje.
Želimo občino, ki bo prijazna do mladih, ki bo delovno aktivnim zagotavljala možnosti za bivanje in delo, starejšim pa varno in udobno tretje življenjsko obdobje in bo prijazna do invalidov.
LOKALNE VOLITVE 2018
39
Vransko
Arnold Marko, skupina volivcev Za nov zagon Slabo izkoriščanje evropskih sredstev Premalo podpore kulturi, športu, turizmu Prepočasen in neenakomeren razvoj občine in brez vizije
Pripravili bomo strategijo za čim bolj učinkovito financiranje občine iz vseh potencialnih virov. Ker tudi nekatere sosednje občine slabo črpajo evropska sredstva, bomo predlagali ustanovitev skupne pisarne za pridobivanje sredstev in investicij.
Občina Vransko potrebuje medgeneracijski center, ki bo namenjen delovanju in združevanje različnih starostnih in interesnih skupin. Financiranje kulturnih in športnih dejavnosti je treba zagotoviti sistemsko, športnim društvom pa pomagati pri ureditvi infrastrukture. Razvijali bomo aktivni turizem, ki ustreza naravnim danostim kraja (plezanje, jamarstvo, kolesarjenje, pohodništvo, jadralno padalstvo ...) in prinaša visoko dodano vrednost.
Z dodatnimi viri financiranja bomo pospešili razvoj in pozornost namenili enakomernemu razvoju vseh delov občine. Prednostni nalogi bosta tudi zagotovitev hitrega internetnega dostopa v vseh delih občine ter ureditev poti za kolesarje in pešce iz krajev, ki jim pot do centra ovira magistralna cesta Ljubljana-Maribor (Ločica-Vransko ter Prekopa-Vransko).
Franc Sušnik, SDS Poplavna varnost trga Vransko in gradnja zadrževalnika na Merinščici Vedno pogostejše in daljše zapore na avtocesti Vransko-Blagovica Gradnja nove občinske knjižnice
Občina Vransko je na poziv pristojnega ministrstva že leta 2008 zadrževalnik na Merinščici s sprejemom občinskega prostorskega načrta umestila v prostor, kar je bil pogoj za načrtovanje tega za poplavno varnost prepotrebne-ga vodarskega objekta. Izdelane so bile karte razredov poplavne varnosti in idejna zasnova za ureditev Merinščice, Podgrajščice in suhega zadrževalnika. Poskrbel bom, da bo čim prej prišlo do podpisa sporazuma o gradnji.
Vedno pogostejše in daljše zapore avtoceste Vransko-Blagovica v obeh smereh in s tem povezano preusmerjanje prometa na regionalno cesto Trojane-Vransko predstavljajo poseben problem. Od odgovornih na direkciji za ceste bomo ponovno zahtevali postavitev semaforjev, katerih delovanje bo v času preusmeritve prometa omogočalo normalno vključevanje na regionalno cesto.
V zaključku je izdelava idejne zasnove umestitve nove občinske knjižnice v prostor. Knjižnica bo zgrajena v centru trga v neposredni bližini avtobusne postaje Vransko. Gradnja nove knjižnice bo končana v drugi polovici leta 2022.
Zreče
Boris Podvršnik, SDS Zaključek gradnje fekalniekanalizacije levega brega Dravinje Udejanjanje ukrepov celostne prometne strategije občine (CPS) Gradnja prizidka centralnega otroškega vrtca v Zrečah
Ocenjujemo, da za gradnjo kanalizacij potrebujemo približno 3 milijone evrov, ki jih bo občina zagotovila iz sredstev za dogovor regij in občinskega proračuna. Gre za šest sklopov, ki so v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenih dovoljenj.
Ker smo ena delovno najbolj intenzivnih občin v RS (na sedmem mestu), se v Zreče vozi na delo več kot 2.900 zaposlenih iz drugih občin. Ker želimo zmanjšati ogljični odtis v skladu s sprejeto CPS, želimo uvajati prijaznejše oblike - od hoje, kolesarjenja, pospeševanja javnih prevozov do celovitejšega urejanja prometnih režimov in parkiranja. V naslednjem mandatu bomo nadaljevali tudi rekonstrukcijo lokalnih cest Koroška vas-Božje in Skomarje-križišče za Resnik, gradnjo kolesarskih stez Stranice-Ljubnica, Zreče-Dobro-vlje in pločnikov v Zrečah ter na Stranicah.
V matičnem vrtcu je potrebna predvsem nova kuhinja, ki je zdaj premajhna in ne ustreza več sodobnim standardom za 310 otrok, dogradili bi tudi večnamenski prostor - igralnico.
Milan Potočnik, SD
Se ni odločil za predstavitev.
Žalec
Janko Kos, SD Pomoč gospodarstvu, spodbujanje podjetništva
Izvedba protipoplavnih ukrepov v Spodnji Savinjski dolini
Povezovanje turizma znotraj Dežele Celjske
Lokalna skupnost se mora zavedati, da za blaženje socialnih stisk in preprečevanje revščine ter za višjo kakovost življenja občank in občanov potrebujemo močno in stabilno gospodarstvo. Zato bomo še naprej nudili pomoč gospodar-
stvu, spodbujali podjetništvo in pomagali nosilcem dopolnilne kmetijske dejavnosti.
Investicije v Arnovskem gozdu in drugih obrtnih conah bodo prinesle nekaj sto novih delovnih mest, za kar se že gradi nov stanovanjski blok, občina pa se bo morala temu primerno prilagoditi tudi z gradnjo komunalne infrastrukture, tudi s pomočjo evropskih sredstev, kjer pričakujemo več milijonov evrov; seveda bomo morali zato povečati tudi kapacitete v šolah in vrtcih.
Velike težave povzročata neustrezno rešen izvoz z avtoceste v Arji vasi in prepočasen odziv pristojnih ministrstev na potrebno izvedbo protipoplavnih ukrepov v Spodnji Savinjski dolini.
Velik izziv predstavlja povezovanje turizma znotraj Dežele Celjske, kjer bomo edinstveno fontano piva nadgradili z dodatno atraktivno turistično ponudbo.
Matjaž Krk, SDS Pomoč mikro, malim in srednjim podjetjem
Center za mlade Dom za starejše občane
Pomoč podjetjem bomo zagotavljali v občinskem prostorskem načrtu in tudi z zmanjšanjem prispevkov v začetni fazi ter poenostavitvijo administrativni opravil pri pridobivanju dokumentacije.
Podjetnike bomo tudi obveščali o aktualnih razpisih o nepovratnih sredstvih in jim pomagali pri pripravi dokumentacije.
Naredil bom center za mlade, kjer se bodo izvajale aktivnosti (delavnice, izobraževanja) za mlade različnih starosti. Zavzemal se bom za aktivno sodelovanje mladih na dogodkih v občini ter za dobre projekte povečal financiranje iz proračuna.
Z gradnjo doma bom poskrbel za varno in dostojno starost naših starejših občanov v občini Žalec. Zavzemal se bom za več pomoči na domu, katere namen je nadomestiti odhod v domsko varstvo. To pomeni, da uporabniku v primeru, da ne potrebuje zdravstvene oskrbe, ki je v domu zagotovljena 24 ur na dan, z našo oskrbo lahko pomagamo ostati doma ali vsaj zamakniti odhod v domsko varstvo. S pomočjo na domu pomagamo, da starejši kakovostno preživljajo starost.
novi tednik
m
1ГГ
Tedenski
OSIR

VSAKO SOBOTO ob 12.15
90,6
95,9 100,3
radio celie
Vedrn г штј!
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
kamra
Celjski 87. pehotni polk (7)
87. pehotni polk na bojnih poljih prve svetovne vojne
Leta 1914 je Avstro-Ogrska z vojno napovedjo Srbiji 28. julija sprožila prvo svetovno vojno. Povod zanjo je bil atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda (1863-1914) v Sarajevu mesec dni pred tem. Izbruh vojne ni nikogar zares presenetil, a zagotovo si takrat nihče ni predstavljal, da bo neusmiljeno bojevanje trajalo več kot štiri leta.
Avstro-Ogrska je že 26. julija, še pred začetkom vojne, razglasila delno mobilizacijo.
Tej je nato čez nekaj dni, 31. julija, sledila še splošna mobilizacija vojske in mornarice. Avstro-ogrska oborožena sila se je z njo povečala na 3.350.000 mož, od tega jih je bilo »pod orožjem« malo več kot dva milijona. Priprave na vojno so začeli izvajati tudi v 87. pehotnem polku. Iz skladišč so prinašali orožje, uniforme in ostalo vojaško opremo ter pripravljali bivalne prostore za prihod vojske. Že kmalu po razglasitvi mobilizacije so se v Celju začele
zbirati nepregledne množice častnikov, vojakov in vojaških rezervistov iz celotnega celjskega nabornega območja. V knežjem mestu je bilo tako nastanjenih povprečno štiri tisoč mož, kar je pripeljalo do drastičnega pomanjkanja javnih prostorov za nastanitev vojakov, zaradi česar so jih začeli nameščati tudi v šolskih in ostalih poslopjih v mestu in njegovi bližnji okolici. Priprave so potekale hitro in tekoče, zato je bil polk kmalu pripravljen za odhod na fronto.
J t Ед^ тН			Avstro-ogrski vojaki na celjski železniški postaji, september 1914. Hrani Marko Zdovc. Цк л ч i YfrW ' ' TV '^jH'* л
			
			
			
			
			
ALBUM S CELJSKEGA
Kozjanski ples
Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Sloveniji, a vsebujejo določene elemente, ki drugod niso znani. Plesali so jih na svatbah, vaških veselicah in slavjih ter med skupnim delom ter po njem.
»Čindara« je kozjanska različica plesa, ki ga drugod poznajo pod imenom »kačo zvijat«. Posebnost je tudi ples »trojka«, kjer pleše fant z dvema dekletoma, na plesišču pa se pojavi več »trojk«. »Šuštarski« ples se na Kozjanskem pleše z izbiranjem, »poušter-tanc« pa se odlikuje po lepi melodiji in ima posebnost, ki je znana samo na Kozjanskem. V krogu je namreč par, ki ponovno izbere par. Specifičen je tudi »trikot«, bolj igra, v katerem dva para tekmujeta za tri stole. Naj-
počasnejši izpade, na njegovo mesto pride drugi. Tako kot drugod v Sloveniji so tudi na Kozjanskem dekleta, ko so se na zabavi razživela, velikokrat zaplesala tudi druga z drugo, kar lahko vidimo še dandanes na večjih plesnih zabavah.
Ob 45-letnici delovanja Celjske folklorne skupine vabljeni v soboto, 17. novembra 2018, ob 19. uri na slavnostni koncert Živim. Živeli!, ki bo Celjskem domu na Krekovem trgu 3.
Prispevala: Celjska folklorna skupina, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-1736 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik
»Kozjanska trojka« na Krekovem trgu v Celju, 2006 (Foto: arhiv KD CFS)
Avstro-Ogrska je medtem 6. avgusta vojno napovedala še carski Rusiji in sredi avgusta je proti vzhodni meji začelo voziti na desetine vlakov z moštvom, s konji in z opremo. 13. avgusta se je v Galicijo odpravil tudi 87. pehotni polk (I., II. in III. bataljon). Na celjski železniški postaji je bilo v tistih dneh ogromno ljudi: poleg častnikov in vojakov še njihovi svoj ci, sorodniki in prijatelji. Naporna vožnja z vlakom je trajala tri do štiri dni. Po prihodu v mesto St-ryj se je 87. pehotni polk najprej razporedil v okolici mesta, od tam pa je 19. avgusta v hudi poletni vročini krenil na dolgo pot proti Zloczowu. Da bi zavrnil napredujoče Ruse, ki so vdrli čez mejo, so zasedli položaje vzdolž rečice Olszanica. Tam so v boju z veliko močnejšo rusko vojsko utrpeli katastrofalne izgube (med častniki je bilo 17 padlih, 22 ranjenih, trije so bili ujeti, med vojaki je bilo 350 mrtvih, 891 ranjenih in približno sto ujetih), zato so se bili 27. avgusta prisiljeni umakniti. Prvi boj je bil hkrati tudi najbolj krvav dan v celotni zgodovini polka. Z Rusi se je do konca leta bojeval še večkrat: konec avgusta pri Gnili Lipi, v začetku septembra pri Grodeku, v drugi polovici septembra in oktobra pri Chyrowu in Gorlicah ter po premiku frontne črte v Karpatih. Tam se je polk zaradi
Sprednja stran spominske podobice: Nadvojvoda Franc Ferdinand z družino. Spominska podobica je bila izdana po atentatu v Sarajevu 28. 6. 1914. Hrani Neta Timer.
velikih izgub, ki jih je utrpel, v drugi polovici novembra notranje preuredil in je od takrat namesto treh imel le še dva bataljona s po tremi stotnijami in strojničnim oddelkom. Novembra in decembra je polk v naskokih na ruske položaje in v obrambnih bojih spet utrpel precejšnje izgube in je ob koncu leta 1914 štel le še 350 za boj sposobnih mož.
Za razliko od drugih enot 87. pehotnega polka je njegov IV. bataljon izbruh prve svetovne vojne dočakal v Skadru. Od tam je bil 6. avgusta premeščen najprej v Kotor, od tam v
Andreas Knapp: Poslednji kristjani Beg in izgon z Bližnjega vzhoda
Še v Evropi se bojijo skrajnežev
Ste pred vojnami na Bližnjem vzhodu vedeli, da je v tamkajšnjih pretežno muslimanskih državah precej kristjanov? Pravica do veroizpovedi je ena temeljnih človekovih pravic, ki je v tamkajšnjih državah premalo spoštovana oziroma so kristjani celo preganjani ali pobiti.
Spominjam se študentskega doma v Ljubljani pred dolgimi leti, kamor se je priselil Asirec (Aramejec), kristjan iz Iraka. Spraševali smo ga, če je morebiti Sirec. Da je lahko nekdo iz Iraka kristjan, nas je toliko bolj čudilo. Prav tako se spominjam palestinskega voditelja Arafata, čigar soproga je bila kristjanka, tako kot še marsikateri Palestinec. In Egipta, kjer si slovenski turisti že od nekdaj ogledujejo kulturne spomenike tamkajšnjih Koptov, številnih tamkajšnjih kristjanov. Kristjani so na Bližnjem vzhodu pravzaprav povsod. Spomnim se tudi poročil o nekaterih vzhodnoevropskih državah, ki so danes pripravljene sprejeti le begunce, ki so krščanske vere.
»Kristjani na Bližnjem vzhodu so bili dolgo časa obsojeni na molk. Že stoletja trpijo, ker
jih muslimansko oblikovana družba diskriminira in jih kot manjšino sili, naj molče prenašajo krivico in neopazno živijo v senci,« je zapisal v svoji knjigi avtor Knapp. Najbolj žalostno je, da morajo svoje versko prepričanje skrivati celo v evropskih begunskih taboriščih, in sicer zaradi strahu pred radikalnimi islamisti. Kalvarija na primer iraških kristjanov se je ponovila po zahodnem napadu na državo. Avtor knjige, katoliški duhovnik Knapp, se je celo odpravil v strpnejši iraški Kurdistan in to med krščanske begunce iz milijonskega Mo-sula. Tam je bilo pred zadnjo vojno kar sedemdeset tisoč kristjanov, ki so se razbežali pred strahotnim nasiljem Islamske države. Pred tem, v času sicer okrutnega diktatorja Sadama Husseina, so smeli kristjani celo graditi svoje cerkve. Islamski skrajneži so potem povzročali strahotne zločine: devetletnega otroka kristjana so na primer z avtom vlačili po tleh po cestah ... Posiljevali so krščanske in jezidske deklice ter žene. Leta 2007 so džiha-disti v Bagdadu križali komaj 14-letnega dečka, ki so mu, ko je visel, prerezali trebuh, iz katerega se je vsulo drobovje.
Mostar, nato v Sarajevo, kjer so se bataljonu priključili prispeli rezervisti. Kot del 9. gorske brigade 1. avstro-ogrske pehotne divizije se je polk septembra skupaj z nemško stotnijo spopadel s srbsko vojsko pri Vi-šegradu (vzhodna Bosna) in Jagodnji (hribovje v zahodni Srbiji).
Se nadaljuje.
Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
In Evropejci? Pobegli krščanski škof iz Mosula je Knappa med njunim pogovorom slikovito opozoril na zahodna prizadevanja za zaščito izumirajočih živalskih vrst. »In vendar se zahodni svet sploh ne zmeni za vse pozive, da bi preprečili izumrtje najstarejše krščanske kulture, nekega ljudstva in nekega jezika,« je opozoril škof begunec.
Avtor knjige Andreas Knapp je doktor teologije, duhovnik in pesnik, ki živi v Leipzigu. Tam deluje kot zaporniški duhovnik in med begunci z Bližnjega vzhoda. Njegova knjiga Poslednji kristjani je prejela po svetu več nagrad.
Pred nasiljem Islamske države bežijo tudi nekateri zmerni muslimani. »Potrebujejo mojo in našo podporo, da bodo v islamu imeli možnost tisti tokovi, ki zavračajo diskriminacijo nemuslimanov ali nasilje v imenu vere,« je med drugim zapisal Knapp, ki je obiskal tudi begunce v Nemčiji ter prisluhnil njihovim zgodbam. Med drugim opisuje tudi turško pobijanje bližnjevzhodnih kristjanov in posiljevanje kri-stjank pred stoletjem. Tudi v danes mirni Turčiji in Iranu se krščanskim skupnostim ne godi ravno najbolje. »Odpoved značilnemu načinu govorjenja in mišljenja o nevernikih za islam pomeni velik teološki izziv,« ugotavlja avtor knjige.
BJ
IZ SVETA ZABAVE
41
Po nekaj letih premora
Tisti, ki so pred približno desetimi leti spremljali prvo oddajo Slovenija ima talent, se morda spomnijo takrat 14-letnega Petra Vodeta, ki je zapel in zaigral priredbo pesmi Erica Claptona Tears in Heaven. Uvrstil se je v finale šova in nato nastopal po Sloveniji ter bil deležen precejšnje medijske pozornosti. Danes je Peter študent glasbe v Bostonu, ob čemer je nedavno izdal svojo skladbo Moja spet.
Minilo je kar nekaj časa, da je nastala omenjena skladba. Kot pravi avtor in izvajalec Peter Vode, je projekt rezultat večletnega glasbenega izobraževanja, pisanja, aranžiranja in produciranja skladb.
Potem ko je pred leti uspešno končal šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je odpotoval v Boston, kjer je trenutno študent tretjega letnika glasbene fakultete New England Conservatory (NEC). Obiskuje program »Jazz performance«.
Lani je na glasbenem tekmovanju DownBeat Magazina, kjer s posnetki sodelujejo izvajalci z vseh ameriških glasbenih šol, zasedel tretje mesto. S Taylor Dayne (Tell it to my heart) je nastopili kot predskupina zasedbe Earth, Wind and Fire v Bostonu. Načrtov ima še veliko, znanja pa tudi vedno več.
Nova podoba pesmi Kresnice
Po uspešnem nastopu na Emi 2018 s skladbo Vesna in po radijsko toplo sprejeti priredbi skladbe 1X banda Tih deževen dan so se člani skupine Indigo odločili, da v novo glasbeno podobo oblečejo tudi skladbo Kresnice. Osvežili so jo v sodelovanju s producentom Igorjem Ilićem.
od m
DODtSLT
Požiganje
»Fant sreča dekle, ki potem sreča drugega fanta ...« Film Požiganje je moral biti naravnost neverjeten scenaristični izziv. Kako vzpostaviš zgodbo, v kateri ne le da se nič ne zgodi, ampak tudi cilj filma izrazito dolgo, če sploh kdaj, ni povsem jasen? Toda rezultat poroke med kratko zgodbo Haruka Murakamija in režijo Lee Chang - donga (sodeloval je tudi pri pisanju scenarija) je mojstrovina počasnega zago-revanja, podajanja občutka pristnosti in nadvse neotipljivega suspenza. Tišina in negotovost v središču dogajanja sta vselej prisotni, podrobnostim je dan čas, da dobijo pomene. In čeprav lahko film gledate kot triler, je obenem neke vrste vivisekcija odnosov med različnimi razredi v Koreji. Čudovit film, ki deluje na mnogih ravneh.
OCENA: 9/10
Bohemian Rhapsody
»Freddie Mercury.« Freddie Mercury v filmu Bohemian Rhapsody pred nas stopi kot že izdelana osebnost. Izvajalske in produkcijske ideje glede pesmi so pričarane kot od nikoder. Srce filma predstavljajo pevčevo priznavanje spolne identitete s sprejemanjem samega sebe ter stranpoti, na katere je Freddieja povedel tedanji ljubimec in »zlikovec« filma, ki bi glede na vse, kar film pove o njem, lako bil tudi senca zvočnika na kateremkoli odru sveta. Film je preveč posplošena anekdotična zbirka pravljic o pop rok superjunakih, in sicer z odličnim igralcem (s preveliko zobno protezo), a vendar film, ki preseže svoje samozastavljene omejitve v koncertnih prizorih, sploh tistem z Live Aida.
OCENA: 5/10

PRIHAJA
Magične živali: Grindelwaldova hudodelstva
Dogodivščine Newta Scamanderja, specialista za magične živali, se nadaljujejo. Ponovno se bo moral soočiti z zlim čarovnikom Grindelwaldom. Pomembno: tudi v drugem nadaljevanju serije Magične živali po idejah J. K. Rowling igrata Eddie Redmayne in Johnny Depp.
Martinovo razigrani
Ansambel Razigrani muzikanti je pripravil dve novi pesmi, Na Martinovo nedeljo v Laškem in Spomin na deda. Skupina deluje od leta 2008 in jo sestavlja pet glasbenikov z dolgoletnimi izkušnjami igranja v različnih zasedbah po Sloveniji. Vsi člani izhajajo iz Laškega in okolice.
Nova skladba Na Martinovo v Laškem je posvečena zavetniku Laškega, svetemu Martinu, kraju, ki praznuje v teh dneh občinski praznik, in občanom.
Zimske muhe
Samozavestni Mara in rahlo čudaški Heduš se z avtom podata na potovanje po zasnežen pokrajini. Razlog: praznovanje Heduševega petnajstega rojstnega dneva ... Pomembno: za slovenskega ustvarjalca Olma Omerzuja, ki dela predvsem na Češkem, je to tretji celovečerec. Češki kandidat za nominacijo za oskarja.
Hiša, ki jo je zgradil Jack
Medtem ko je policija vedno bliže temu, da končno ujame serijskega morilca Jacka, se on trudi, da bi ustvaril svoje najbolj monumentalno umetniški delo. Beri: umor. Pomembno: v najnovejšem filmu režiserja Larsa von Trierja igrata Matt Dillon in Uma Thurman.
PETER ZUPANC
42
BRALCI POROČEVALCI
Milena Zupančič in Tadej Golob v Laškem
Že enajst let je v okviru laške knjižnice Bralna značka za odrasle, ki je v vseh letih postala pojem kakovostne ponudbe branja, a že dolgo več ne samo branja, temveč tudi odmevnih prireditev, ki jih prinaša.
Vsakoletno osrednjo prireditev pripravijo knjižničarji pred praznikom reformacije. Tako obenem spomnijo na očeta slovenske besede Primoža Trubarja. Letos so poklonu Trubarju pridali še spomin na Ivana Cankarja, ki ga v Cankarjevem letu
2018 z Bralno značko za odrasle tudi »oživljajo«. Tako je direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek v uvodnem govoru na veliki prireditvi v kulturnem centru spomnil na Cankarjevo držo - proti filistrstvu in hlapčevstvu -in navezal na prizadevanja njihove bralne značke, ki si prizadeva za osveščenost, razmišljanje, kulturo, človečnost in je svojevrsten boj proti filistrstvu v nas samih in tudi navzven.
Lepa slovenska beseda je tudi delovno in življenjsko
orodje osrednjih gostov večera - nepozabne igralske legende Milene Zupančič ter pisatelja Tadeja Goloba, ki je o njej napisal knjigo Kot bi Luna padla na Zemljo. V prekratkem večeru sta spregovorila vsak o svoji življenjski in ustvarjalni poti, medtem ko je domačin, profesor Dejan Kušer, glasbeno razvajal polno dvorano občinstva s krasnimi harmonikarskimi skladbami Piazzolle, Ravela, Debussyja in Tarrega. Preprosto čudovito.
AM
Biserna zakonca Hlade
Biserni zakonski jubilej je svojevrsten družinski praznik, saj ni prav veliko parov, ki se lahko pohvalijo s 60-letnim ali še daljšim zakonskim življenjem. Cvetki in Kondiju Hlade iz Prebolda je to uspelo doseči in se z najbližjimi in ostalimi povabljenimi poveseliti ter se zaobljubiti za nadaljnje skupno življenje.
Za veselo druženje sta že uro pred odhodom v preboldsko župnijsko cerkev skrbela harmonikarja Alfonz Lesjak in Stanko Bertelovič. Obred je opravil preboldski župnik Damjan Ratajc. Njuni priči sta bila sinova Zdravko in Marjan. Naslednja njihova postaja
praznovanja je bilo gostišče Pri šoferski mamici v Ločici pri Vranskem. Tam je najprej poročno zaobljubo vodil župan Občine Prebold Vinko Debelak, temu je sledilo prijetno druženje.
Zakonca sta svoje skupno življenje začela v Marija Reki na Cvetkinem domu, kjer se je reklo »Pri Jesk«. Cvetka je bila rojena 21. novembra 1937 kot najmlajša od petih deklet. Kondi, ki je bil doma iz Šmiklavža nad Taborom, je bil rojen 14. februarja 1934. Ko sta se poročila, je Kondi že hodil v službo v Tekstilno tovarno Prebold, saj se samo z delom na kmetiji ni dalo preživljati. V želji po boljšem življenju sta
šla tako rekoč s trebuhom za kruhom. Štirikrat sta se selila in poskušala ustvariti topel in ljubeč dom svojim trem sinovom, najstarejšemu Zdravku ter dvojčkoma Milanu in Marjanu, ki so se med tem obdobjem selitev rodili. Družina je bila tako petčlanska in ob eni plači življenje ni bilo postlano z rožicami. Da bi lažje živeli, se je v TT Prebold zaposlila tudi Cvetka. Leta 1967 so se vselili v novozgrajen blok TT Prebold. Otroci so si ustvarili svoje družine, a sta vesela, da živijo v bližini in da ju obiskujejo, še posebej pa ju razveseljujeta vnuka Anže in Dominik.
D. NARAGLAV
nje rodbine

Skupinska fotografija vseh zbranih Gotarjev
Konec oktobra so se prvič srečali člani Gotarjeve rodbine. Pobudo zanj je dal Miha Dergan, ko je sredi poletja razmišljal o svojih koreninah. Prišel je do zaključka, da je sorodstvo Gotarjevih ogromno in da se nekateri že dolgo nismo videli, mnogo je tudi takšnih, ki se sploh ne poznamo oziroma se morda poznamo na videz, a niti ne vemo, da smo si v sorodu. Pri organizaciji prvega srečanja številne rodbine Gotarjevih je z natančnim poznavanjem našega rodoslovnega debla veliko prispevala Urška Aleš. Za vse udeležence je namreč pripravila obsežno rodoslovno zgodovino Gotarjevih, ki jo lahko na kratko povzamemo takole ...
t
Rodbina Gotar je živela na Doblatini pri Svetini, tja se je priselila iz Moravč. Oče in mati sta kupila kmetijo, veliko več kot petdeset hektarjev, ki se ji je po domače reklo Zavije. Pri družini je bilo pet otrok - Terezija, Franc, Janez, Marija in Anton, ki je povezovalni člen vseh Gotarjev naše rodbine.
Anton, po domače Zavski Tona, je bil rojen leta 1876.
Zanimive zbirke na ogled
Eden od privlačnih dogodkov v Velenju je vsakoletni sejem zbiralcev znamk, denarja in razglednic.
27. oktobra so se v domu kulture zbrali številni zbiralci iz vseh koncev Slovenije in na deveti sejem Numfil prinesli zares občudovanja vre-
dne zbirke papirnatega denarja in kovancev ter razglednic, med katerimi so prevladovale stare iz prejšnjega stoletja, in seveda bogate albume znamk. Festival Velenje je ob tem izdal poštno znamko z motivom Stare elektrarne.
HINKO JERČIČ
BRALCI POROČEVALCI
43
Leta 1902 se je poročil z Marijo Zupanc, po domače Zdovčevo Micko, rojeno leta 1879 v sosednji vasi Kanjuce pri Svetini. Rodilo se jima je sedem otrok: Miha, Anton, Anzek, Jože, Angela, Franc in Marija. Porod osmega in devetega otroka, dvojčkov Cirila in Jurčka, pa se je končal s smrtjo obeh kot tudi mame. Oče seveda vsega dela na veliki kmetiji in
s sedmimi majhnimi otroki ni zmogel sam. Tako mu je tašča na pomoč poslala hčer Heleno, mlajšo sestro pokojne Marije. Kaj hitro je med njima vzklila ljubezen in tako se je v letih, ki so sledila, rodilo še šest otrok: Terezija, Stanko, Peter, Alojz, Stanko in Helena.
Od petnajstih otrok, rojenih istemu očetu, a dvema različnima mamama, jih je prežive-
lo enajst. In v desetletjih, ki so sledila, so njihovi potomci ustvarili pet kolen veliko sorodstvo, ki trenutno šteje približno štiristo sorodnikov. Najgosteje smo poseljeni po širni okolici Celja in Laškega, nekaj sorodnikov premoremo tudi na Švedskem, Kosovu in v Nemčiji. V naši Gotarjevi rodbini danes najdemo veliko različnih priimkov, kot so Zu-
panc, Aleš, Sikovšek, Dergan in tako dalje, kakopak Gotar, a tudi Goter. Do spremembe zapisa priimka je prišlo med drugo svetovno vojno, ko so se bili prisiljeni preimenovati na bolj nemško zveneč priimek Gotter, po končani vojni pa so odvrgli le en t in ostali Goter-ji, medtem ko so trije od bratov in sester ohranili priimek Gotar. Srečanje rodbine se je
začelo na domačiji Gotarjevih na Doblatini in nadaljevalo z zahvalno mašo v cerkvi Marije Snežne na Svetini, ki jo je daroval župnik Jože Hrastnik. Sledilo je družabno srečanje na Domu na Svetini, kjer se nas je zbralo kar 178. Najstarejši udeleženec srečanja je bil stric Stanko Gotar - edini še živeči otrok očeta Antona, ki nas je pri svojih 91. poln vese-
lja do življenja in optimizma z navdušenjem pozdravil.
Bilo je nadvse prijetno in ker je bilo vzdušje ob srečanju pravo, verjamemo, da se lahko veselimo tudi nadaljnjih Gotarjevih vsegeneracijskih srečanj. Hvala vsem, ki ste prispevali k uspešno izvedenemu srečanju, in hvala vsem, ki ste se srečanja udeležili.
NPT, Foto: Maja Skrbinek
Zlata poroka »kraljice« cvetja iz papirja
Zakonca Martina in Jožef Felicijan z Vranskega sta si zlato poročno zaobljubo izrekla v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Vranskem. Njuna zlata poroka je bila svojevrsten dogodek, saj je z njima proslavljalo veliko sorodnikov, sokrajanov, prijateljev, znancev ..., ki so se najprej zbrali v župnijski cerkvi pri sveti maši in obredu, po njem pa pred cerkvijo, kjer so pripravili veselo druženje ob dobrotah, plesu in glasbi.
Članice in člani Folklorne skupine Vransko so zakoncema pripravili špalir ter poseben poklon z vrtnicami, ki so jih nato zbrali v šopek in z zakoncema skupaj tudi zaplesali, tako da je vse skupaj bilo še toliko bolj slovesno in doživeto.
Sveto mašo in obred ponovne poročne zaobljube sta opravila domači župnik Jože Turinek in upokojeni župnik Vladislav Rutar, ki še mašuje kot stanovalec v domu upokojencev Vransko. Poročni priči sta bili njuni hčeri dvojčici Andreja in Darja. Sicer pa družinski šopek zakoncev bogatijo še starejša hči Mojca Lebar in
šest vnukov, ki imajo že svoje družine.
Izdelovanje rož iz krep papirja zaznamuje Martino in jo postavlja v sam vrh izdelovalk te ročne umetnosti. Zelo je zagnana pri organiziranju vsakoletne vseslovenske razstave tega cvetja na Vranskem. Lahko bi rekli, da je »kraljica« te ustvarjalnosti in učiteljica, ki z veseljem prenaša to znanje na vse, ki si to želijo. V njenem stilu je bil narejen tudi poročni šopek iz zlatih vrtnic. Teh so bili deležni tudi vsi udeleženci zlate maše in poročnega slavja pred cerkvijo in kasneje na njenem nekdanjem domu v Galiciji pri Podpečanovih, kjer se brat in njegova družina ukvarjata s kmečkim turizmom in z izdelovanjem najrazličnejših vrst sira.
Martino, ki je letos praznovala tudi 70. življenjski jubilej, je pot od doma zanesla pred več kot petdesetimi leti na Vransko, kamor se je odšla učit za kuharico v tedanji hotel Slovan. Tam je spoznala pet let starejšega Jožefa Felicijana, ki je živel v bližnjem naselju Bro-de. Iskrica je preskočila in leta 1968 sta se tudi poročila ter za-
živela na moževem domu, kjer sta zgradila novo hišo za svojo družino. Njuno življenje se ves
čas prepleta z delom in s skrbjo za najbližje. Veliko delujeta pri dobrodelnih dejavnostih in v
lokalni skupnosti. Po Martinini zaslugi so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja
na Vranskem dobili župnijsko karitas in nekaj let kasneje še storitev pomoč na domu ter Dom upokojencev sv. Rafaela Naš dom. Sta vzor vsem, ki ju poznajo. To so mnogi pokazali s svojo prisotnostjo na slavju.
D. NARAGLAV
44
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Zahvala
Rešitelji
Veliko podobnih zgodb se konča drugače. Prav zato bi rad svojo povedal javno. Ker si zasluži veliko zahvalo.
Bilo je junija letos, ko sem se ob nenavadni bolečini v prsih napotil v Zdravstveni dom Šentjur. Zdravstveni tehnik Patrik Jagodič je bil prvi, ki me je sprejel in takoj pravilno ocenil položaj. Danes moje srce spet normalno bije in zaradi hitrega zdravstvenega posredovanja na srečo nimam posledic. Iskrena hvala gospodu Jagodiču in vsem ostalim članom ekipe v Zdravstvenem domu Šentjur. Rešili ste mi življenje.
ANTON MLAKER, Kalobje
Top občine 2018
V Knjižnici Laško je po zelo uspelem prikazu življenja v Laškem med obema svetovnima vojnama na ogled bogata fotografska razstava o tem enkratnem dogodku, izvedenem v soboto, 29. septembra.
Vidimo barvito, živahno mesto in ljudi. Ob ogledovanju fotografij me je poneslo nekoliko nazaj v obdobje zadnjih let obstoja SFRJ in me spomnilo na eno takrat presenetljivih sporočil z zadnjega kongresa jugoslovanskih ekonomistov v Opatiji leta 1979, kjer so ugotavljali, ali je takratna Jugoslavija presegla
razvojno stopnjo Kraljevine Jugoslavije iz leta 1939. Na drugi strani hodnika, v čitalnici, sem ob obisku knjižnice v 43. številki Novega tednika, 25. oktobra 2018, na 3. strani (Aktualno) naletel na prispevek Braneta Jeranka Kje živijo najboljše in kje najslabše, ki je za območje Savinjske regije predstavil povzetek raziskave Mojih Financ o 212 občinah v Sloveniji. Na koncu je postavil vprašanje: »Kako se je uvrstila vaša občina?« Tako kot avtor sem tudi sam presenečeno ugotovil, da je občina Laško uvrščena na 160. mesto. Morda je projekt Top občine 2018 »plasirana« provokacija pred občinskimi volitvami v Sloveniji.
Sam ne pišem z namenom vključitve v predvolilni boj, v ponavljajoči se štiriletni ritual. Želim pa vsem nam, da ugotovimo, kam potujemo. Bomo vsako leto nižje ali višje na lestvici?
MARJAN ZAVŠEK, Laško
Modri telefon
Denar za brezposelne
Občanko zanima, kako je z nadomestilom za čas brezposelnosti. Predvsem jo zanima višina tega nadomestila in kaj izračun upošteva (ali je vključeno tudi plačilo minulega dela in podobno). Želi izvedeti tudi, ali je do-
ločena minimalna višina nadomestila ter koliko časa se nadomestilo brezposelnemu izplačuje.
Odgovarja Alenka Rum-bak, direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje:
»Pogoje za pridobitev denarnega nadomestila za čas brezposelnosti podrobno določa Zakon o urejanju trga dela. Uveljavi ga lahko brezposelna oseba, ki je izgubila zaposlitev brez svoje volje ali krivde in ima tudi potrebno gostoto predhodne delovne/ zavarovalne dobe.
Brezposelna oseba lahko uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju:
-	treh mesecev za zavarovalno dobo od devet mesecev do 5 let,
-	šestih mesecev za zavarovalno dobo od 5 do 15 let,
-	devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,
-	12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,
-	19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let,
-	25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let.
Denarno nadomestilo je izračunano na podlagi zadnjih osmih bruto plač, prejetih pred mesecem od nastanka brezposelnosti; za prve tri mesece prejemanja denarnega nadomestila se izračuna v višini 80 odstotkov, za nadaljnjih devet mesecev v višini 60 odstotkov, nad dvanajst mesecev v višini 50 odstotkov. Določen je najvišji znesek denarnega nadomestila, to je 892,50 evra bruto/673,95 evra neto znesek in najnižji znesek denarnega nadomestila v višini 350 evrov bruto/274 evrov neto znesek za polno delovno dobo.«
BJ
Obvozna cesta po domače?
Krajana Razgorja (v občini Vojnik) moti način gradnje nove obvozne ceste, ki je po novem speljana name-
sto skozi dvorišče ene od domačij nekoliko proč od nje. Ugotavlja, da naj bi občina gradila obvozno cesto brez gradbenega dovoljenja in da je njena nova trasa delno tik ob kozolcu. To je po njegovem mnenju zaradi padajočega snega nevarno in ni v skladu z zakonodajo. Cesto uporablja sedem domačij. Želi odgovor občine.
Župan Občine Vojnik Branko Petre odgovarja: »Kot je napisano, je bila prej trasa ceste čez dvorišče domačije. Cesta je sicer kategorizirana, ni pa bilo urejeno lastništvo. Na predlog lastnika domačije je bilo zemljišče za novo traso ceste brezplačno >preneseno< v last občine, sam je poskrbel tudi za utrditev cestišča. Tako cesta ni več speljana čez dvorišče med hišo in gospodarskim poslopjem. Če bodo krajani zaprosili, bo občina uredila asfaltno prevleko. Ceste ne gradi Občina Vojnik.«
BJ
Povračilo potnih stroškov ob zdravstvenih storitvah
Bralec iz Celja je bil konec poletja operiran v Valdoltri. Ob napotitvi na pregled in kasneje na operacijo kolka mu ni nihče omenil, da bi morebiti bil upravičen do kakršnegakoli povračila potnih stroškov. To je ugotovil šele ob nedavni novici, da zavod za zdravstveno zavarovanje bolnikom ne bo več povrnil stroškov prevoza do tja. Zanima ga, kdo bi mu moral dati takšno informacijo in ali lahko še kaj stori, da bi uveljavljal povračilo stroškov prevoza.
Mag. Sergeja Travner,
vodja oddelka za izvajanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja v celjski enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je pojasnila, da je treba ločiti pravico do proste izbire izvajalca in zdravnika in pravico do potnih stroškov. Na osnovi napotnice bi se bolnik lahko odločil za operacijo tudi pri bližjem izvajalcu, na primer v Celju, Mariboru ali Ljubljani, izbral pa je najbolj oddaljenega v Sloveniji. »Pri potnih stroških velja pravilo, da imamo pravico samo do najbližjega izvajalca, ki izvaja storitve, na katere smo napoteni, kar bi za bolnika iz Celja ali okolice verjetno pomenilo izbiro izvajalca v Celju. V vsakem konkretnem primeru je treba tudi preveriti, če ima zavarovana oseba sploh pravico do potnih stroškov. Z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je določeno, v katerih primerih ta pravica zavarovanim osebam pripada. Če se je bolnik zdravil zaradi bolezni ali poškodbe pri delu, mu pripadajo potni stroški za specialistične in bolnišnične storitve. Če je te storitve uveljavljal zaradi poškodbe izven dela, pa ne,« pojasnjuje sogovornica.
Za nazaj
Ali bralec še lahko kaj stori, glede na to, da je od posega minilo že nekaj časa? Travner-jeva pojasnjuje, da so s 1. novembrom sicer začele veljati spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, v katerih so natančneje določene pravice in postopki uveljavljanja pravice do potnih stroškov. Do 1. novembra so veljale stare do-
ločbe in v njih so bile zapisne štiri izjeme glede najbližjega izvajalca, med njimi je bila tudi Valdoltra. »To pomeni, da v primeru, da je bila zavarovana oseba napotena k ortopedu in si je izbrala izvajalca v Valdoltri, lahko uveljavlja potne stroške do tja, vendar samo v primeru, če je bolnik storitve uveljavljal zaradi bolezni ali poškodbe pri delu. V tem primeru naj gre do svojega osebnega izbranega zdravnika, da mu bo izdal obrazec za uveljavljanje potnih stroškov,« svetuje Travnerjeva.
Če bo še potoval v Valdoltro, svetuje, da mu obrazec izpolnijo z žigi in datumi, ko je pri njih uveljavljal storitve, če tja ne bo šel več, naj zavodu poleg obrazca za potne stroške priloži dokazila, iz katerih bo razvidno, da je bil v Valdoltri (izvidi ...).
Višina
nadomestila
Povračilo stroškov zavarovane osebe uveljavljajo v ZZZS, kjer ponovno preverijo pravilo najbližjega izvajalca. Sergeja Travner pojasnjuje: »Za nakazilo stroškov potrebujemo poleg obrazca tudi TRR, na katerega nakažemo sredstva. Potne stroške povrnemo le v primerih, ki jih določa zakon, in ob samou-deležbi zavarovane osebe v višini treh odstotkov minimalne plače v koledarskem mesecu. Ko dejanski stroški presežejo ta znesek, izplačamo to razliko. Primer: če se zavarovana oseba pelje enkrat v koledarskem mesecu v Ljubljano in nazaj, so dejanski stroški nižji od treh odstotkov minimalne plače, zato povračila ne bo. V primeru, da se pelje v istem mesecu večkrat in so stroški potovanja (za vozovnico ali kilometrino) 80 evrov, se od tega zneska odšteje samou-deležba, ki trenutno znaša 25,28 evra (trije odstotki minimalne plače), zato bo za ta mesec prejela izplačilo v višini te razlike, to je 54,72 evra.«
TC
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.

živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUT
SMUČARSKA iOLA
CELJSKA
I
Informacije 0(1 614 464
TDPFIT
center za zdravje in rekreacijo
C E LJ 5 K A
k©c-r>
izposoja kolesa
SLADA
TRGOVSKO PODJETJE, d. a o.
1Ш-!
m
PROTUKl
ortopedski pripomočki
IN0X DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
—
<pTIKN
TERŽAN, d.o.o.
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
ŽIVALSKI SVET
45
Prvonagrajena Mateja Kocmut je v Šentjurju pokazala, kaj vse Sky zna. Z leve: Katarina Gaberšek Drnovšek, Anja Cvetič, Patricija Maček, Mateja Kocmut s Skyem, Tomi Rumpf in Klara Suhadolc z Ajo
Tri ljubiteljice živali in fotografije
Zaključek fotonatečaja s podelitvijo nagrad
Potem ko smo s pokroviteljico naše akcije, Veterinarsko bolnico Šentjur s trgovino Tačka, med številnimi odličnimi fotografijami, ki so prispele na naš natečaj, izbrali tri, ki so nam bile najbolj všeč, je bila v prostorih veterine in trgovine v Šentjurju v začetku tedna še podelitev nagrad. Dve nagrajenki sta s seboj pripeljali tudi svoja kosmata portretiran-ca, s katerimi sta osvojili nagradi.
S sodelavkama Katarino Gaberšek Drnovšek, vodjo veterinarske bolnice, in Anjo Cvetič, vodjo trgovine, je nagrade izročil Tomi Rumpf, direktor Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah, kamor sodi tudi šentjurska enota. Glavna nagrada je bil bon v vrednosti 45 evrov za veterinarske storitve
in nakup v trgovini, druga in tretja nagrada sta bili vredni 20 evrov. Hišna darila je dodala tudi naša medijska hiša.
Prvak v agilityju ima rad mehurčke
Prve nagrade se je razveselila Mateja Kocmut, ki je s svojim ka-valirčkom Skyem prišla po nagrado iz Maribora. Razpis je zasledila na naši FB-strani in Sky je v zahvalo uprizoril pravi šov program s prikazom vseh spretnosti, ki jih zna. Kot je povedala Mateja, trenirata agility in relly obedience, v agilityju tudi tekmujeta in sta pri tem uspešna, saj sta skoraj vedno na stopničkah, bila sta že državna in pokalna prvaka. Pes zelo rad sodeluje pri treningih in ima celo doma svoj poligon.
Že v času otroštva si je Mateja želela psa, ko je doštudirala, pa si je kupila kavalirčka, ker so ji psi te pasme všeč zaradi videza in značaja, saj so hkrati energični in poslušni. Sky je velik ljubitelj milnih mehurčkov in v tem elementu ga je ujela na fotografiji. »V tistem trenutku jih je res lovil, niso računalniško dodani,« poudari lastnica petletnega psička, ki bo tako deležen kakšnih priboljškov iz šentjurske Tačke, a tudi veterinarske oskrbe, če bo treba.
Speča trojica šolarke Patricije
Drugonagrajena 11-letna Patricija Maček iz Lokavca pri Rimskih Toplicah je tudi sicer velika ljubiteljica živali, saj ima doma dva psa, pritlikavega kunca in tri mačke.
Želi postati veterinarka, zato ne preseneča, da je tako dobro ujela neobičajen prizor dveh spečih muc in polha. »Ko sem iskala svojega mačka, sem ga našla v škatli pred hišo skupaj s polhom in z bratovim mačkom. Zdel se mi je zanimiv prizor in sem ga fotografirala.« Na natečaj jo je opozorila babica Fa-nika, ki je naročnica časopisa že več kot štirideset let in je pripeljala Patricijo v Šentjur. »Zelo vesela je bila, ko je videla objavljeno svojo fotografijo, še bolj pa, ko je osvojila nagrado,« je povedala. Bon je izkoristila za nakup hrane za svoje živali in tudi za polha, če se bo še od kod prikazal.
Živahna in prijazna Aja
Tretjo nagrado je prejel Jože Jeseničnik iz Socke, po njo pa se
je oglasila njegova hči Klara Suhadolc, ki je avtorica nagrajene fotografije Aje. S seboj je pripeljala zelo živahno leto in pol staro psičko, ki jo je fotografirala za njen prvi rojstni dan. Kako ji je uspelo, da je bila pri miru? »S priboljški,« odgovori Klara, ki pravi, da je Aja sicer pridna in srčna psička. Predvideva, da je kombinacija pasem cane corso in labradorec. »Lastnik njene mame je namreč >štepal< mladiče in smo to ugotovili šele kasneje, ko se je tudi izkazalo, da je Aja precej mlajša, kot je trdil. Zato je malo bolj razvajena, kot bi bila sicer,« pravi sogovornica, ki rada fotografira domače tri »črnuhe«, dva mačka in psičko, za prihodnje pa si želi, da fotografija ne bi bila le njena ljubiteljska dejavnost.
TC, foto: GrupA
Tačka kot nova blagovna znamka
Tomi Rumpf, direktor Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah
Pokroviteljica natečaja je bila Veterinarska bolnica Šentjur s svojo trgovino Tačka. Kot pravi Tomi Rumpf, direktor Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah, kamor sodi šentjurska enota, sodelovanje v takšnih akcijah pripomore k prepoznavnosti ustanove in sporoča, da želijo sodelovati z vsemi, ki imajo radi živali. »Poudarjamo, da veterina ni samo posel, je tudi poslanstvo, način dojemanja lastnika in živali ter njunega sožitja,« pravi sogovornik.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah ima enoto še v Rogaški Slatini, medtem ko šentjurska veterina in trgovina predstavljata največjo in najmodernejšo enoto. V nove prostore v Drofenikovi ulici so se zaposleni preselili junija, uradno odprtje in dan odprtih vrat bodo pripravili do konca meseca. »Najprej smo hoteli odkupiti veterinarsko bolnico v stečaju, a smo se nato odločili za lastno naložbo. Gre za
kombinacijo velike prodajalne z vsem, kar živali potrebujejo, in sodobno opremljenih prostorov, ki so namenjeni zdravljenju živali, tudi najzahtevnejšim posegom,« pojasnjuje Tomi Rumpf. Njihove »stranke« so namreč tako velike kot male živali, imajo obiske na domu, 24-urno dežurstvo ...
V celi skupini je 23 zaposlenih, od tega 16 doktorjev veterinarske medicine, ki so strokovnjaki za različne živali. »Zaposlene tudi ves čas spodbujamo k dodatnemu izobraževanju in specializaciji,« pravi Rumpf in doda, da je največ dela še vedno z velikimi živalmi na kmetijah, kar je tradicionalni program veterine. »A ker je potreb po storitvah za male živali vedno več, sledimo tudi tem novostim in nam je to dodaten izziv.« O kombinaciji trgovine in veterine so začeli razmišljati že pred desetimi leti, zdaj pa koncept pospešeno uresničujejo in razvijajo pod blagovno znamko Tačka.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah se je tako letos uvrstila med tri najboljša hitro rastoča podjetja v regiji. Lani so šmarski veterinarji imeli 1,3 milijona evrov prihodkov, kar je 45 odstotkov več kot leta 2016. K tolikšni rasti je zagotovo pripomoglo tudi, da so pri oskrbi velikih in malih živali prevzeli tudi območje šentjurske občine.
Veterinarska bolnice Šentjur
JHr tdc ka
Ker nam je mar zdravje vđs&i zweLU
Dežurstvo bolnice - % ur na j si. 315 dni »a leto • Terenske veterinarske storitve
• Najsodobnejša ambulanta in hclnica • 12 vrhunsko usposobljenih veterinarjev • Bogata ponudba v trgovini Tačka
NOVA LOK AC Li A: Drofenikova 3.3230. Šentjur (Merkur)
www.vpsniarjE.si
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Oven
Pesimist in optimist
Pesimist tarna: »Vse je grozno, katastrofa, bolj črno ne more biti ...«
Optimist: »O, pa je lahko!«
Nevarnost
Dve blondinki se pogovarjata:
»Si slišala, da je našega dimnikarja zbil avto?«
»Ojoj, še na strehi nisi več varen!«
Operacija
Po operaciji vnetja slepiča se bolnik zbudi iz narkoze in vpraša zdravnika: »Je operacija uspela?«
On: »Seveda, čestitam, od danes ste ženska.«
Bolnik: »Pa kaj ste mi storili, uničili ste mi življenje!«
Zdravnik: »Ve ženske pa res niste nikoli zadovoljne!«
V spominu
»Ti si prvi, na katerega se zjutraj spomnim.«
»Ooo, kako lepo!«
»Vrni mi denar, ki sem ti ga posodil!«
Taksi
Taksist po koncu vožnje: »To bo deset evrov.«
»Nimam, imam jih samo devet. Lahko zapeljete malo nazaj?«
Poročena
Sosedi se pogovarjata:
»Sem slišala, da se je tvoja hči poročila. Kako pa je v zakonu?«
»Odlično, poročila se je z moškim, ki jo razvaja, jo vodi na počitnice, ji kupuje, kar si želi .«
»Kaj pa sin? Je tudi on zadovoljen v zakonu?«
Ko ti rečejo, da je plaža pet minut hoje od apartmaja.
Kako izgleda učitelj, ko bere moje odgovore v testu.
»Ne sprašuj! Poročil se je s kačo, ves čas ji mora nekaj kupovati, jo voditi na počitnice .«
Brez besed
Janez pride domov mrtvo pijan. Marija ga pogleda in reče: »Nimam besed!«
On: »Hvala bogu, tudi to se je enkrat zgodilo!«
Grizenje nohtov
Dve starejši gospe se pogovarjata: »Moj si nenehno grize nohte in to mi gre res na živce.«
Druga pove: »Tudi moj je to počel, a je prenehal.«
»Kako pa to?«
»Skrila sem mu zobe.«
Zamenjan položaj
Žena vpraša moža: »Bi nocoj zamenjala položaj?«
On veselo: »Ja!«
»V redu, ti boš pomil posodo, jaz pa bom sedela na kavču in gledala televizijo.«
Na naslednjem križišču zavij levo in nato naravnost.
Edino, kar mi gre dobro v življenju, so leta.
Brez telefona sem šel na stranišče V njem je 254 ploščic.
Nekateri pravijo, da jih greje ljubezen Jaz pravim: »Drva so drva!«
Vse slikovne šale vir: splet
Sonce v sorodnem znaku vam daje višjo stopnjo vitalnosti, zato bo počutje odlično. Še zlasti v ponedeljek in torek izkoristite svoj talent za prepričljivost. Gostili boste Luno in akcija bo vaš moto. Sicer vse ne bo šlo takoj in popolnoma gladko. Pripravite se tudi na čakanje, zlasti v torek, ko bo treba več prilagajanja. Kljub temu, da je vaš predlog precej pomanjkljiv, bo sprejet z navdušenjem.
3\k

Dvojčka
Rak
Lev
Devica
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Tehtni ca
V teh dneh si ne boste čisto nič podobni. Neverjetno izbirčni in malenkostni boste, zato si lahko mimogrede naberete minus točke. Kdor ne zna dati, tudi dobiti ne more. Trenutno preveč pričakujete in premalo daste. Pazite, da ne boste bližnji osebi naredili krivice, ker boste strogi in verjetno tudi prezahtevni. Večja strpnost je vaš zaščitni znak, zato naj vas spremlja tudi tokrat.
škorpijon
V petek, 16. novembra, se bo vaša vladarica Venera obrnila v direktno smer in konec bo določenih zastojev. Energija bo nekoliko nižja, zato si prizanašajte. Konec tedna še lahko pričakujete nejasnosti v odnosih. Če ste juho skuhali, jo bo treba tudi pojesti in prevzeti odgovornost za svoje početje. Ne zlorabljajte partnerjeve naklonjenosti v nedogled. Res vas je enostavno imeti rad, vendar ima vse svoje meje.
Vladavina vašega znamenja vas bo navdajala z dobro vitalno energijo. Kljub temu ne pretiravajte z napori. Malo več spanca si privoščite, tokrat si lahko vzamete dovolj časa tudi zanj poleg ostale sprostitve, ki vam bo odlično prija-la. Neka ponudba se vam bo zdela dvomljiva, vendar vam lahko kljub temu na nek način koristi. Razmislite o tem in ne bodite avtomatično odklonilni.
V soboto bo nastopil vaš vladar Merkur retrogradno pot, po kateri bo potoval vse do konca novembra. Previdno razporedite svoje dohodke in počakajte z novimi investicijami. Ne prehitevajte dogodkov, ker je okolje precej negotovo glede vaših naslednjih odločitev. Energijo usmerite v zaključevanje že začetih del in opravil. Na zasebnem področju lahko pričakujete pestrejše družabno življenje.
Strelec
Jupiter je že začel svojo pot po vašem znaku. Ker je vaš vladar, boste njegovo moč občutili še bolj intenzivno. Kar leto dni bo skrbel za več optimizma in dobre volje, marsikaj lahko z njegovo pomočjo spremenite na bolje. Srečne okoliščine vam bodo pomagale, da si boste nekaj izborili. Lahko, da bo nekdo celo ljubosumen na vas, vendar vas to ne bo vrglo iz tira. Znali boste ohraniti svoje dostojanstvo in dobro voljo.
V četrtek bo vaša vladarica v kvadratu s Soncem, tvorila bo prvi lunin krajec. V tem času se bo treba prilagajati in zavestno gojiti potrpežljivost, vaši živci bodo lahko na preizkušnji. Kar je za vas pomembno in predstavlja vrhunec sreče, je drugim nepomembno. Težko boste sprejeli to. Padec vaše imunitete bo imel tokrat psihološko podlago.
Kozorog
Z vsem pomembnejšim boste pohiteli, saj boste želeli imeti za načrtovan dogodek dovolj časa. Kljub temu se lahko situacija nepričakovano obrne. Uspeli se boste znajti tudi v drugačnih okoliščinah. Nekdo lahko razume vašo izjavo popolnoma napačno. Če se bo to zgodilo, se boste morali celo zagovarjati. Najprej vam bo celo smešno, vendar je prav, da vse skupaj razčistite na primeren način.
Več planetov v ognjenih znakih vas poživlja in predstavlja povečano notranjo moč. Zelo boste kos vsemu, kar vas v teh dneh čaka. Veste, da prihaja čas, v katerem se boste lahko sprostili, in to naj bo vaša motivacija. Rešujeta vas kreativnost in vaša večno dobra volja. Ohranite nasmeh na obrazu v vseh okoliščinah, to vam lahko zelo olajša konkretno situacijo. Partner vas bo presenetil.
Vodnar
V četrtek bo prvi krajec v vašem znaku, zato bodite zavestno bolj umirjeni in prilagodljivi do okolice. Medsebojni odnosi bodo na preizkušnji. Začetek novega tedna bo dinamičen in zelo ustvarjalen, veliko boste naredili. Sicer lahko občutite težo nekega ljubosumja, vendar boste znali s tem opraviti. Sprejmite dvorjenje osebe, ki vam že dlje časa ugaja, vse skupaj se bo zelo lepo razvijalo.
Ribi
Retrogradnost vašega planeta vladarja vnaša v ta čas nekaj nejasnosti in zmede. O ničemer se ne odločajte, saj še nimate vseh informacij. In še te, ki jih imate, niso nujno točne. Imeli boste občutek, da morate braniti svoje ozemlje. Ne bodite preveč neprijazni do osebe, ki že nekaj časa pogleduje za vami. Imela bo čisto točno vizijo, kako priti do vas, kar vam sploh ne bo všeč. Ni potrebe, da se počutite ogroženo.
V petek in soboto boste gostili Luno, v vaš znak bo vstopil tudi planet Mars. Vaši čuti bodo izostreni, intuicija bo povečana. Pripravljeni boste razumeti in pomagati, vodile vas bodo sentimentalne misli. Glede dela in obveznosti ne boste pretirano aktivni. V tem času niste preveč dejavni na področju ljubezni. Kljub temu se morate drugače odzvati, če želite, da se čas harmonije nadaljuje.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
ČLOVEKV RAZMERJU
DO DRUGEGA ČLOVEKA
ZAVAROVANO OBMOČJE NARAVE
KOPAČ S KRAMPOM
ZVONE ŠERUGA
NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA (SONJA)
ZGORNJI ZAKLJUČNI DEL OLTARJA
IZRASTKI NA GLAVI JELENA
Povsod z vami
KONEC ŽIVLJENJA
POČELO TAOIZMA
RADOVAN GOBEC
ITALIJANSKI TENORIST CARUSO
NEKD. NORV. METALKA KOPJA (TRINE )
MITIČNI OTOK V ATLANTIKU
17
REŠITELJ (STAR.)
BRIVEC (POSMEH.)
NAJVEČJA ZVEZNA DRŽAVA ZDA (ORIG.)
BOGAAŠ
DELVOZILA (EKSPR.)
14
ŽILA DOVODNICA
LUKSEM-BURŠKATV
ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH
AMERIŠKI REVOLVER
23
NEKDANJA PORTUGALSKA KOLONIJA
ŽIVLJENJEPIS
GRŠKO OTOČJE
BOGAT PODPORNIK UMETNOSTI
18
22
NESPAMETNA ŽENSKA
NENARAV-NOST, IZUMET-NIČENOST
PRIPRAVA ZA TRKANJE PO VRATIH
ŠVEDSKI INDUSTRIJSKI KONCERN
ALMODO-VARJEV FILM
NOBELOVEC (AL)
19
ANTIČNO RAČUNALO NAJVEČJE JUŽNOAM. JEZERO
MALOPRID
NEŽ (EKSPR.) STRUPENA KAČA
PRVOTNA OSNOVA
20
24
VARIANTA JUŽNOAMERIŠKI GRM
INDIJANSKO PLEME
SL. KIPAR (PETER)
ŽENSKA, KI REDI ŽIVALI
DUŠEVNO NERAZVITI LJUDJE VODNI VRETENČARJ
VOLNENA TKANINA PREDELI TREBUŠNE STENE
PREKOP (REDKO)
DRŽAVA V JV AFRIKI
STVAR JE KONČANA (LAT.)
EDGAR HOOVER
GLAVNO MESTO BOLIVIJE
VISEČ SNEŽNI ZAMET
ODPRAVA (PUBL.)
NOGOMETNI ZADETEK
BREZPRAVNO LJUDSTVO
KANTAVTOR SMOLAR
AM. IGRALEC (ROBERT
DE) POŽIVILNA PIJAČA
13
RIMSKA BOGINJA
JEZE PREPREKA
ČASTITLJIV
MOŽ (EKSPR.
LATINSKI PREDLOG
TIPALNI ORGAN
ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING
EMA KURENT Ž. OBLIKA IMENA IZIDOR
JAP. OBLIKA BUDIZMA DUBROV -
NIŠKO LETALIŠČE
12
TALISOVA PIJAČA
AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA
PETERO-STOPNI JAMBSKI VERZ
10
POSODAZA CVETJE
PRAVOSLAVNA CERKVENA PODOBA
16
OZEK KOS BLAGA
KOREJSKI AVTO
SUDOKU 335
				7				
5			1			8	7	6
6						2		
	4		5		1			
	7		8				3	
	2		4				5	
3		9						5
		4			5			9
			6		4			8
SUDOKU 26
6		7		3				
		1		8	9			
						5	9	
2						4		
	6		4					2
	4		2				8	1
7					3			
3		4		5	1			
							2	6
REŠITEV SUDOKU 334 REŠITEV SUDOKU 25
7	8	4	3	6	1	5	9	2
9	6	1	5	2	7	3	4	8
5	2	3	8	4	9	6	1	7
2	9	6	4	8	5	7	3	1
1	3	8	2	7	6	4	5	9
4	5	7	1	9	3	2	8	6
3	4	2	7	1	8	9	6	5
6	1	5	9	3	2	8	7	4
8	7	9	6	5	4	1	2	3
5	3	2	6	9	7	1	4	8
6	9	7	8	4	1	3	2	5
1	4	8	3	5	2	6	7	9
3	2	1	4	6	9	8	5	7
9	8	5	7	2	3	4	6	1
7	6	4	5	1	8	9	3	2
4	7	9	2	8	6	5	1	3
8	5	3	1	7	4	2	9	6
2	1	6	9	3	5	7	8	4
OBER
9
IZSELJENKA
21
11
2
BARIJ
3
8
7
KRAJ V LIKI
6
15
5
4
novi tednik
Nagradni razpis
1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC
Vedno? г Ш\ЛУј!
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ime: Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
	IH СЛ
	O
	
	
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 20. novembra.
Geslo iz številke 45: Martinovanja so pred vrati.
Izid žrebanja
1.	nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Hedvika Krivec iz Velike Pirešice.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Verena Ribič iz Laškega.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Sonja Kosaber iz Celja.
Nagrajenkam čestitamo. Nagrade bodo prejele po pošti.
48
RUMENA STRAN
Vsega je enkrat konec
Pred nekaj dnevi je bila zadnja seja občinskega sveta Vojnika v tem mandatu. Tisti svetniki, ki ne kandidirajo več, so prejeli pisno občinsko priznanje. Med temi je rekorder svetnik Milan Dečman (na fotografiji stoji) iz okolice Frankolovega, ki je bil svetnik kar šest mandatov, vse od ustanovitve Občine Vojnik leta 1991.
Poleg Dečmana je prejel priznanje svetnik Beno Podergajs, ki je bil v tej vlogi zadnji mandat, saj je bil prej v sejni sobi kot dolgoletni župan. Po svetniški upokojitvi mu seveda ne bo niti približno dolgčas, saj je med drugim na čelu Gasilske zveze Vojnik-Dobrna ter Katoliškega kulturnega društva Ivana Šoparja Vojnik. Poleg Dečmana in Podergajsa se je kot svetnik poslovil - ter prejel pisno priznanje - še en zelo znan vojniški občan, zdravnik Igor Praznik (na fotografiji drugi z leve strani). Tudi svetnici Marinka Jevšenak (na fotografiji prva z leve strani) in Cvetka Koželj ne kandidirata več.
Foto: BJ
Naravno energična
Naša nasmejana radijska kolegica Andreja Petrovič rada pove, da je drugačna. Predvsem zato, ker je njen obraz vedno veder. Nam je pa zaupala, da ima rada tudi drugačne. In velike. Korenčke.
Foto: SHERPA
Šef 400 tisoč cvetličarjem
Priznan florist Simon Ogrizek je od začetka novembra predsednik evropske cvetličarske zveze Florint. Kljub imenovanju na ugledno mesto v cvetličarskem in vrtnarskem svetu najverjetneje še vedno ostaja vesel, če ga kdo na ulici pocuka za rokav in poprosi za nasvet, kako skrbeti za vrt ali ravnati s cvetlicami.
Ogrizek je vodja poslovne enote Vrtnarstvo podjetja Pup Velenje, predsednik sekcije vrtnarjev in cvetličarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ter sodnik na mednarodnih florističnih tekmovanjih. Je tudi avtor dih jemajočih razstav na dvorcu Gutenbuchel. Nenazadnje je zasnoval letošnjo adventno pravljico, ki vrata v Šoštanju odpira ta petek, 16. novembra. Na prestol cvetličarske zveze so ga člani upravnega odbora Florinta ustoličili v začetku novembra na Poljskem. Ko ga pobaramo, kaj je njegova naloga, v smehu pravi, da je šef približno 400 tisoč cvetličarjem po vsem svetu. Držimo pesti, da mu ob vodenju takšne množice ustvarjalcev ne bo zmanjkalo časa za njegov najljubši konjiček - planinarjenje. Ali pa bo morda kakšno sejo upravnega odbora Florinta pripravil na eni od postojank nad Logarsko dolino in tako združil prijetno s koristnim.
Foto: GrupA
Med otvoritvijo in po njej
Foto: SHERPA
Štajerka z dolenjskimi koreninami
Na sobotnem martinovanju na Dobrni so nekateri uživali in drugi delali ... Med najbolj delavnimi je bila predsednica Turističnega društva Dobrna Marija Deu Vre-čer. Dolgoletna turistična delavka zelo dobro ve, kako je treba ravnati ob takšnih priložnostih. Natu-ralizirana Štajerka z dolenjskimi koreninami je namreč začela kariero v Šmarjeških toplicah, nato je bila približno desetletje in pol v zdravilišču na Dobrni ter skoraj dve desetletji v Termah Zreče. Tam je bila direktorica hotelirstva in gostinstva. Turistično društvo Dobrna je, odkar ga vodi, zelo dejavno. Tudi blagovna znamka Dobra Dobrna, ki povezuje lokalne pridelovalce hrane in izvajalce storitev, je zamisel predsednice turističnega društva, ki jo je pred nekaj leti potrdil občinski svet.
Foto: GrupA
Pogostitev na razstavah je vsaj toliko zanimiva, kot so stvaritve, ki jih predstavijo umetniki na stenah. Celjski slikar Tomaž Milač je redni obiskovalec razstav in tudi tokrat se je udeležil odprtja v Kvartirni hiši, kjer na ogled dela postavljal slikarka Barbara Drev. Nad slikami je bil navdušen, pri izbiri prigrizka pa je imel pa manjše težave.
Matej Čepin ni samo slikar, je tudi tisti, ki skrbi, da so odprtja razstav v Kvartirni hiši zabeležena tudi fotografsko. Kdo bo koga ujel v svoj objektiv? Tokrat sta se z našim fotografom ujela kar oba naenkrat.