POŠTNINA plačana v gotovini Leto XIII. Štev. 277 RNIK TELEFON 0RBDNIČTV Al 2S-« 1 1 OPRAVE« 25-67 ta »-$ I POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. 1 POSTNI ČEKOVNI RACCN «.«» Maribor, ponedeljek 4. decembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— | Sovjetska voiska ne more naprej vs«a vlado*4 Sovjetski napad na Finsko bo rodil daljnosežne nasledke Vsi ntKMiami napadi brez »spete »»'"•o so,ie,ske hs",be exnrvHni M 4 ,w Aeex Tudi v petem dnevu vojne med Sovjetsko «*> in ni Sovietski «a»d »j J^nob^b, Jtvenih uspehov. Samo na nekaterih mestih stoje sovjetske čete na obmejnem iinckl * • u"“" , u\er leže finske utrdbene črte bolj v ozadju. IdSa.im.aštobr^vsesv.ie pb^ N^ »adkriljuje sovjetsko. Le a »e izrabljajoč nepričakovan er om4 so v je*sto°čete doslej ^nisoPmogle napredovati niti š&fss š^e^JS« a,ci boljSl od sovjetskih. Dosedanji potek vojnih dogodkov Helsinki, 4. a ec. Pisnik poroča, da je bil včerajšnji dan v Helsinkih miren. V pnstanisču je toila Sška ladja »Donau«, ki je prišla po ^ke, sovjetske in estonske državljane, ^jih vkrca. Prestolnica Finske je zapu-^ena, nekatere mestne četrti so mnogo ^ele zaradi bombardiranja. Velike luk-% PO ulicah pričajo o razdejanju težkih diskih bomb. Ko so Rusi 1. decembra ^na Finsko, so se Finci umaknili na ** nad Leningradom 18 kilometrov v Stajost. Obmejno postajo Terioki so praznili Sovjetska mornarica je bom-Sllrala otoka Siskaari in Lave nz a aru, f' s*a bila po dorpatski pogubi dcmili-arizirana. Finski vojaški krogi trdijo, da Jnika sovjetskim četam enotnega vod- £** in Preizkušenih povdjnikov. VeHke ^“be, ko so Rusi v prvih dneh izgubili °> Finci pa le 2 letali, so povzročile med Eskimi letalci malodušje. Operacijsko _ . . _____področje severno Posebni av lpoino močvirij in od jezera Ladoge je gozdov, a cest je malo. Zato je težko držati povezano fronto. Južno od jezera je pa bregovit in gosto poseljen svet prizorišče strnjene fronte. Finci so posebno spretni v četaški vojni proti Rusom. Posebni v švedski izdelani topovi, s katerimi je lahko operirati, nudijo Fincem mnogo uspehov v obrambi. Na minuto lahko izstreli tak top 30 Izstrelkov. Junaštvu finskih vojakov stoji povsod ob strani hladnokrvnost civilnega prebivalstva. STOCKHOLM, 4. dec. Havas. Zaradi bombardiranja sovjetskih letal v Finski je doslej padlo že 85 oseb, ranjenih jih je pa 121. _____________________________ Mariborska napoved. Pretežno oblačno in tiho vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 6.2, danes najnižja 1.6, opoldne 3.2. Padavin od včerajšnjega dežja je bilo 5.9 mm. STOCKHOLM, 4. decembrat. Reuter. Po poročilih s Karelijske ožine se nadaljujejo boji med sovjetsko in finsko vojsko brez prestanka, a se sovjetskim četam nikjer ni posrečilo omajati finske se obrambe. V vsaki finski pasti na tej fronti je že ujet po en sovjetski tank. Nadaljnje veliko število sovjetskih takov je onesposobljenih za boj. Lahko se trdi, da so na tem odseku vsi sovjetski taki, ki so bili doslej poslani v boj, bodisi ujeti bodisi pokvarjenk Tekom včerajšnjega dneva so utrpeli sovjeti še veliko večje izgub kakor predvčerajšnjim. Tudi sicer se boji nadaljujejo in imajo sovjetske čete velike izgube. Na delu fronte severno od Ladoškega jezera so se finske čete same umaknile na utrjene postojanke ki prepustile nekaj vasi sovjetski vojski, ker jih po terenskem položaju sploh ni bilo mogoče braniti. HELSINKI, 4. decembra. Stefani. V oblasti Karelije niso ruske čete nikjer napredovale. Ostri boji trajajo dalje za polotok Ribačij na severu. Finci pričakujejo pojačenj, da M uspešno odbili močan sovjetski pritisk. HELSINKI, 4. decembra. Stefani. Finsko vrhovno poveljstvo javlja* da sta se morala dva sovjetska bombnika spustiti blizu Volojervia. Letali sta nepoškodovani pristali. Finci so posadke zajeli. Rdeče vojake morajo goniti v boj BERN, 4. dec. Havas. »Basler Nach-richten« javljajo po svojem stockholmskem dopisniku, da so sovjetski častniki prisilili vojake z orožjem, da so napadi! Fince. Posebno severno od jezera Ladoge so se ruski vojaki upirali, da bi šli v ogenj. V nekem sovjetskem letalu, ki je padlo na finska tla, so našli tudi mrtvo ženo, znamenje, da uporabljajo Rusi zaradi nezanesljivosti letalcev tudi špi-jonke. Finska vojska, čeprav šibkejša, je dobro oborožena, junaški dosedanji odpor priča o njeni morali. HELSINKI, 4. dec. Reuter. Med boji na vzhodni meji Karelije sta se dva sovjetska bombnika spustila prostovoljno na finska tla. V spopadih s finskimi letalc! nudijo sovjetski avionl mak) odpora. Tudi blizu Rausa sta bila dva ruska bombnika prisiljena od finskih letal, pristati na finskih tleh. Zaradi nevarnosti zračnih napadov je bilo včerajšnjo nedeljo po cerkvah le malo maš. Suhoparno sovjetsko poročilo MOSKVA, 4. dec. Tass. Poročilo sovjetskega vrhovnega poveljstva javlja, da so ruske čete v vseh odsekih napredovale. Posebno uspešne so bile na severu, zahodno od Murmanska. Tudi proti Reboli, Porosočeri in Petrozavodku so sovjetske čete prodrle 4 do 5 km globoko v Finsko. V vzhodni Kareliji so ruske čete ponekod 13 km globoko na finskih tleh. Zasedle so postajo Mustamaeki in Vedno večji odpor proti napredovanju boljševizma Niia Dred veliko zunanjepolitično preorientacifo — Konec osa Rim-Berlin oroti sov etom šn njihovim zaveznikom — Vdora na Balkan Niia n p- bi mirno dovolila — Dogovor med sov eti in Nemci o delitvi Romuni e? — Japonci napovedujejo križarsko vojno proti boljševizmu SIM, 4. nov Exchange Telegraph. sedanjim zaveznikom. Te manifestacije’ "lanska javnost se je postavila so- in demonstracije je pozdravila vsa itali- - ■ ■-* janska javnost. Agencija Stefani. Odlo- ila* Javnost se je postavna ™ Uh» ° na stran Finske in proti Sovjetski 1^..-™ ua airan riusue »u piuu j a tudi proti Nemčiji, kateri očita, l ™ edina omogočila napredovanje barskega azijatskega boljševizma v Ev-)$?• Enako stališče zavzema tudi ves ajl . SW tisk, ki navdušeno pozdravlja Uilft® korake za Finsko, očita pa An-t>05, v Franciji, da ne storita ničesar za °p junaškemu finskemu narodu, ki je žrtev divjaškega napada. Na sa- Jostai t,Jn vladnem mestu ni mogoče dobiti Ninu6 izteve. izvedelo se je pa, da je Oec • osi Rim—Berlin definitivno ko- 41 ,n da se bo že v prihodnjih dneh tu- C LunaJ jasno pokazala popolnoma litjih Rentačila italijanske zunanje po- i&u, kajti tlalija ni pod nobenim pogo- Ha Opravljena mirno trpeti nadaijnje- !>0 "dedovanja boljševizma v Evropo. večjih italijanskih mestih, po- vŽferv Udi v so bile v Soboto in *o ‘velike manifestacije za Finsko, ki Vt!SfSai".e po sebi spremenile tudi v de-j. racije proti sovjetom, a ponekod ogorčene vzklike proti njihovim Wi RIM, 4. dec. čilni krogi fašistične Italije zatrjujejo, da Italija ne bo stala mirno ob strani, če bi se metode, ki se jih poslužuje Rusija na Finskem, poskušale uporabiti tudi na Balkanu. Istočasno poroča turinška »La Stampa«, ki poskuša obrazložiti pasivno zadržanje v finsko-sovjetskem sporu, da sta se Nemčija in Rusija že sporazum«H glede razdelitve Romunije. & TOKIO, 4. dec. Domei. Japonska vlada je zavzela ob dogodkih v Evropi položaj opazovalca in pričakovalca nadaljnjega razvoja, ni pa nobenega dvoma, da so japonske simpatije na finski strani. Splošno se tu pričakuje, da bo imel sovjetski napad na Finsko daljnosežne nasledke in se ne izključuje možnost, da se bo iz tega sčasoma razvila križarska vojna proti boljševizmu, v kateri bi poleg Italije in nekaterih drugih držav sodelovale tudi Zedinjene države Severne Amerike. Zaradi tega mora biti tudi Japonska budno na straži in pripravljena ogražajo Ino. Baltsko sovjetsko vojno ladjevje je okupiralo finske otoke Suur-saari, Seiskaari, Lavasaari ter oba otoka. veliki in mali Titaersaarl. za vsak primer. WASHINGTON, 4. dec. Agex. Pobudo prezidenta Roosevelta za ustavitev dobav ameriških letal in letalskih delov Sovjetski uniji je pozdravila vsa ameriška javnost, ki stoji odločno na strani napadene Finske. Vlada je sklenila dovoliti iz lastnega nagiba moratorij za nadaljnje odplačevanje finskih dolgov USA, a ponudila bo vladi v Helsinkih tudi večje posojilo. O nadaljnjih ukrepih se še razpravlja in ni izključeno, da bodo daljnosežnejšega pomena, kakor se pričakuje. KOD AN J, 4. dec. Strah in nemir sta zavladala po vseh skandinavskih deželah. k! se čutijo ogrožene zaradi sovjetskega napada na Finsko. Vznemirjenje, ki ga je povzročila finsko-sovjetska vojna, najbolj osvetljujejo demonstracije na Švedskem, Norveškem in Danskem in prostovoljci, ki jih te države pošiljajo na Finsko. KJEVENHAVEN, 4. dec. Steiani. Pred finskim poslaništvom so bile danes velike manifestacije za Finsko. Finski odgovor Rooseveltu WASHINGTON, 4. decembra. Havas. Finska vlada je odgovorila na poziv pred sednika Roosevelta, poslan vladama Finske in Rusije, naj se ne bombardirajo odprta mesta. Finska vlada je izjavila, da popolnoma odobrava načela mednarodnega prava, na katera se sklicuje Roosevelt in da njene oborožene sile v nobenem primeru in v nobenih okolnostih ne bodo bombardirale Iz zraka civilnega prebivalstva ali neutrjenih mest, pod pogojem, da se bo teh obveznosti držal tudi nasprotnik. Odgovor sovjetske vlade na Rooseveltov poziv pa še vedno ni prispel v Washington. Beg iz Sovjetske unije ČERNOVICE, 4. dec. Havas. Sovjetski častniki in vojaki dezertirajo stalno čez mejo v sosedne države. Pri Ravi Ruski je pobegnila pred dnevi skupina 120 ruskih častnikov in vojakov v Nemčijo. Iz lvovskih vojaških bolnišnic so ušH častniki, ki so si prej preskrbeli civilno obleko. Za njimi so ušli tud! ruski uradniki v tujino, čim so zvedeli o pobegu. Ko bi so morali vrniti v Rusijo, so se pretihotapili čez mejo. Sovjetski vojski primanjkuje obleke in obutve ter se zalagajo s poljskimi uniformami In čevlji, ki so jih zaplenili p0 skladiščih. ČERNOVICE, 4, dec. Havas. Romunska in ruska delegacija sta danes podpisali protokol o ostvarjanju rednega železniškega prometa med obema državama. ANGLEŠKE ZAPLEMBE LONDON, 4. dec. Reuter. Angleška ad-miraliteta je včeraj izjavila, da je Velika Britanija v zadnjih treh mesecih vojne zaplenila milijon ton trgovskega blaga. j Maribor, 4. decembra. S pomočjo bratskega naroda smo kljub usodnim napakam postavljeni neposredno pred rešitev mnogih težkih vprašanj, ki so doslej kot mora tlačila naš narod ter razblinjala njegove svetle sanje o svobodi in enakopravnosti. Zdi se, da nam je treba samo še globoko vdihniti ter stopiti z odločnim in strumnim korakom do cilja. Prav v teh usodnih dneh je potrebnejše, da si drug drugemu pogle damo v oči ter pribijemo nekaj poglavitnih spoznanj, da ne zaidemo znova v meglo, na steze, na katerih bi mogli zgrešiti svoj cilj. Eno nam mora biti vsem aksiom: da imamo pravico do življenja, do svojega prostora na soncu, pa naj odloča v svetu ta'.®.l*..on‘* Kot nia.ihcr> narod na usodnih križiščih geopolitičnih silnic z mnogimi grenkimi razočaranji nad mogočnimi laž ni mi zaščitniki, bi si morali biti popolno ma na jasnem, da ne moremo zgolj špekulirati s tujo prizanesljivostjo in tudi ne zgolj z medsebojnimi prepiri mogočnikov. T o spoznanje nam narekujejo tudi mnoge izkušnje iz neposredne preteklosti drugih narodov. Razumni voditelji vseh narodov skuša jo na bodoče naloge pripraviti najširše plasti ljudstva ter si zagotoviti njihovo podporo. Vsi, ki so sc tem nalogam upirali, so nakopali svojemu narodu neodpustljivo nesrečo ali pa jih jc prebujeno ljudstvo samo odžagalo kot suhe veje. Poleg vprašanj, ki jih zastavlja svetovno trenje, morajo rešiti bratski narodi v naši državi tudi dokončno vprašanje svojih medsebojnih odnosov. Odgovarjajoč na vprašanje v zvezi z našo notranjo državno ureditvijo, je dejal te dni voditelj bratskega naroda: »Vse do sedaj storjeno je samo formalnost. Do resničnega sporazuma bo prišlo šele tedaj, kadar bo prišlo do edino odločujoče besede kmetsko ljudstvo!« - Ali ni tudi nekdanja mala Srbija izšla z znanim junaštvom preprostih ljudi zmagovita iz treh vojn ne da . bi bil njen na polni demokraciji temelječ parlamentarizem kaj okrnjen? Da je srbska tradicija živa, je znano. Toda, tudi Slovenci imamo dolžnost da se vsestransko notranje pripravimo in okrepimo za sedanje in bodoče dni Ker 'mamo iste naloge, kot bratska naroda _ v marsičem še težje - tudi mi ne smemo zaostati za njimi. Smo Slovenci manj svobodoljubni od .Srbov ali Hrvatov? Vsakdo, ki bo prisluhnil svetli dediščini iz naše sicer nesvobodne preteklosti, dediščini, ki so nam jo ustvarili tisoči preprostih ljudi v dobi naj-nujsih narodnih in socialnih zatiranj, kdor bo doumel dediščino Trubarja, Prešerna, -evstika in Cankarja, da omenimo samo vrhove naše narodne inteligence, te svetle vere v naše preprosto ljudstvo ne bo izgubil. Tudi kdor se mu danes odkritosrčno približa ter ga hoče tudi poslušati, bo lahko kmalu dojel, da ni nič manj svobodoljubno ter voljno za pravično borbo od srbskega ali hrvatskega. Tudi slovensko ljudstvo ima^vse pogoje za popolno aktivi zacijo pri reševanju težkih nalog naše narodne in državne preobnove. Kakor v najtežjih dneh preteklosti bo tudi zdai dalo odgovor, ki nam bo vodilo v teh dneh. sigu ra ti nui pa moramo vse pogoje, da ga> bo moglo dati po svoji vesti, neizkvar-jenega in neizobličenega. Posledica tisočletnih vplivov in trenj je tudi naso sredino močno izdiferencirala. toda vsi smo člani slovenskega naroda in ravno zato ne more imeti nihče monopola. Možnost in pravico izpovedi moramo imeti vsi. Svobodno izražena volja vseh bo najboljše jamstvo, da se bomo prali vsi, ki se hočemo boriti za dokončno rešitev morečih vprašanj, Pri tem pa moramo odstraniti še nadnje nevarnosti, ki bi mogle zasenčiti našo pot. Poznati moramo nevarnost lažne demokracije, ki ne pusti narodnemu telesu dovolj sonca in zraka ter tako redi kužne kali, ki izpodkopujejo narodno zdravje. Samo v svobodi vseli je mogoče iskreno *n trajno zbiranje sil in sodelovanje različnih skupin. Nesvoboda rodi laž in prisilno neodkritosrčnost, ki nosi v sebi stalne kali razdora. Zato je dolžnost vseh, M hočemo, da na naš slovenski prostor sije trajno sonce svobode, da združeni ustvarjamo vse pogoje, da nismo škodoželjni, temveč od osnovnih principov nikoli ne odstopimo. Tudi tu velja: Danes meni, jutri tebi! Združeni v svobodoljub- Sklicanje seje sveta Zveze narodov s>Vm SE SNIDE 9. T. M. NA ZAHTEVO MNSKE, KI PREDLAGA SANKCIJE PROTI SOVJETSKI ZVEZI ŽENEVA, 4. dec. FTA. Finski zastopnik pri Zvezi narodov je včeraj izročil generalnemu tajništvu noto svoje vlade, v kateri zahteva takojšnje sklicanje sveta Zveze narodov, ki naj sprejme primerne ukrepe proti Sovjetski uniji kot napadalki na Finsko. Finska vlada za- hteva razglasitev sankcij. ŽENEVA, 4. dec. Finska vlada prepušča pogajanja s Sovjetsko unijo Zvezi narodov. Sestanek Zvezo narodov je sklical generalni tajnik Joseph \venol za 9. december. Finsks visda I® vedno sa po HELSINKI, 4. dec. Stefani. Da bi odstranila sovražnosti, je finska vlada sklemia poslati v Moskvo nove mirovne predloge. Svedskj poslanik v Moskvi, ki zastopa L insko, je zaprošen, da v tem smislu posreduje pri sovjetski vladi. LjudisSv© je sporazum odobril® Predsednik vlade Dragiča Cvetk ^ se ie v nedeljo udeležil__ svečan^ ^ HELSINKI, 4. dec. Mavas. Ponudba finske vlade, da na miroljuben način konča sedanje spopade s sovjetsko Rusijo, ie dokaz trajne miroljubne politike Fincev. Mir je tedaj mnogo bolj odvisen od Moskve kakor od Helsinkov. I! to vlado" LONDON, 4. dec. Exchange Tele-grapli. Sovjetska vlada ni priznala nove finske vlade v Helsinkih, ainpak sovjetsko finsko vlado, ki jo je sestavila sama v zasedenem finskem kraju Terioki pod vodstvom komunista Kussinena, ki živi že od leta 1919. v Sovjetski uniji in nima ničesar skupnega s finskim narodom. Ta stoji ves, ne glede na strankarsko orientacijo, za novo koncentracijsko vlado Ri-tija. S to »finsko vlado« jc sovjetska tudi sklenila »pakt«. V tem paktu se govori o »junaškem boju finskega naroda n rdeče vojske za osvobojenje in varnost Finske ter njeno združitev _s Karelijo« (ki je v Sovjetski uniji), člen 1. govori o odstopu 70.000 km2 karelijskega ozemlja Finski, nasprotno pa odstopa 'inska Sovjetski uniji del ozemlja severno od Leningrada. Za železnice na tem ozemlju plačajo sovjeti . finski »ljudski vladi« 120 milijonov finskih mark. Ta »ljudska vlada« pa izroča dalje sovjetom j v najem za 30 let polotok Hanko ter ve- čino finskih otokov z okoliškim morjem za zgradbo pomorskih in letalskih oporišč. Proda pa za stalno sovjetom otoke Hogland, Seiskaari, Lavansaari, Stens-kaari, Tytaersaari, Peninsaari in Rods-kaari, kakor tudi polotok Ribačji ob Severnem ledenem morju za skupno vsoto 300 milijonov finskih mark. Med obema »vladama« se sklene vojaška obrambna pogodba za primer napada s strani tretjega. Nobena obeh vlad tudi ne sme sklepati nobenih zvez, ki ne bi bile v skladu s tem paktom. Sklene se posebna trgovinska pogodba. Sovjeti dobavijo »ljudski vladi« orožje in municijo. Pogodba velja za dobo 25 let in se potem Lihko avtomatično podaljša za nadaljnjih 25 let. Pogodba se uveljavi takoj po podpisu in se bo »čimprej ratificirala v JieSsinkih«. Podpisala sta jo Molotov in Kussinen. Iz tega »pakta« ie sedaj jasno razvidno, kaj so zahtevali sovjeti od Finske. slovitve novega mostu čez Savo. narjem je Cvetkovič po ^vesnosU jai: »V Zagrebu je bilo isto u ^ kakor v Nišu, kar nedvomno dokaz* da je ljudstvo tako v Srbiji kakor n vatskem sporazum odobrilo. glavno, da ljudstvo sporazum ^ ter da narod sledi naši politiK. . daje nove moči in voljo, da v ^ vztrajamo do kraja in da popotlI. vedemo sporazum Srbov in n ^ di v oni drugi, najvažnejši etapi, prinese narodu boljše žlvljenjs je.« Vojni minister akademikom borcem v Na svečani akademiji akad. dvorani beograjskega c*st. . ^tinama je med številnimi odlicn!nLji(; && glasil vojni minister general n pre(f drugim: .»Domovina mora se vsem drugim. Za korist doi mora boriti vsak. Naj se ne po^ jj današnjih dneh more ostati s ^ more biti gospodar svoje uf0“ |fle 0 sti rod, ki stavlja interes dotnovm vse.« SDS za sodelovanje * V,J demokratskimi ••e,fl y 1 uspelih seS Nemci ligsiiblii zopet tri podmornice LONDON, 4. dec. Reuter. Včeraj so angleški bombniki v bližini Helgolatida obstreljevali neko nemško kriš?.rko in druge nemške vojne ladje. Neko nemško napadalno letalo ie bilo sestreljeno, do-čim so druga pobegnila ob močnem ognju protiletalskega topništva. Letalsko ministrstvo prav tako javlja, da je neko angleško ogledno letelo presenetilo nemško podmornico in jo z eno samo bombo potopilo. (Oficialna nemška agencija DNB javlja s Helgolanda, da so angleška letala vrgla le nekaj bomb, ki so napravile malo škode. Potopila se je baje samo neka ribiška ladja). LONDON, 4. decembra. Havas. Parnik, ki je vzel na krov pet častnikov in 39 mornarjev neke od teh potopljene nemške podmornice, se je zasidral y neki škotski luki. Parnik sta spremljala dva angleška rušilca. BRUSELJ, 4. decembra. Havas. Belgij j ska tovorna ladja »Yvonne« je priplula v svoje pristanišče z enodnevno zamudo, ker jc morala pristati na pomoč nekemu angleškimi parniku, ki so se mu bili pokvarili stroji, in ga zavleči v luko. STOCKHOLM, 4. decembra, DNB švedski parnik »Rudolf«, naložen s premogom, je na poti iz Hartpoola v Malmo včeraj dopoldne v bližini angleške obale zadel na mino in se potopil. Posadka 23 moS se je rešila v čolnih. S l OCKHOLM, 4. decembra. Havas. V haspiotju z zadevnimi vestmi zatrjujejo v Stockholmu, da svedski parnik »Brun-h. de« ni bil napaden od nekega ruskega letala s streli iz strojnice. TALIN, 4. decembra. Semkaj je prispela poškodovana sovjetska ladja »Kirov«, da jo bodo popravili. Danes pričetek poostrene blokade LONDON, 4. dec. Reuter. Angleška ad-miral radiu, da se začne takoj blokada angleškega izvoznega blaga. Anglija upa, da bo s tem ukrepom pripomogla k skrajšanju vojne in onemogočila nemško prekomorsko trgovino. Anglija opravičuje svojo odločitev z nemškimi metodami v vojni s podmornicami in minami. Mir na zahodne fronti PARIZ, 4. dec. Havas. Kakor poročajo iz Pariza, je mir na zahodni fronti v neki zvezi z dogodki v Skandinaviji in na Daljnem vzhodu. Z zahodne fronte poročajo samo o neznatnem artilerijskem ognju in o aktivnosti oglednih oddelkov. BOJI NA KITAJSKEM ČUNGK1NG, 4. dec. Havas. Japonske nih prizadevanjih, v smislu svetlih tradicij in prisluškujoč vedno najširšim plastem naroda, moramo odločno stopiti ob bok svobodoljubnim borcem srbskega in lir-vatskega naroda. V tem znamenju bo naš korak v bodočnost strumen in siguren in ne bo zabredel v neznano. -ič. čete prodirajo v provinci Fukien, ki doslej ni bila izpostavljena napadom, razen otoka Amoi. Japonci so zasedli Huang-kang ter korakajo proti Hoanu. V pokrajini Fenčujhvan so hudi boji, Kitajci nudijo oster odpor. Eskadrilja 31 japonskih letal jc bombardirala prestolnico Kvang-sija, Kvejlin in še druga okoliška mesta. Na enem izmed vrbaski banovini je Prota Hei0val3 5 naglasil, da je SDS vedno so ^ HSS. SDS želi sodelovati z j br«J krati ono razpoloženimi P,.yjji. We' I ozira ali so v vladi ali v op ^ z(jrav£ jdla se bo akcija, ki naj z^^aza|i, & \ i narodne sile. Hrvati so. P , 0ave.. mnogo večji prijatelji skUP'1^, c onih, ki frazarijo prpti sp0fg5 s^° da je srbstvo v nevarnosti.. gfbij‘> v zasleduje delo demokratov ^ St1 Hrvatskem po sodelujejo. bratski slogi. - zM Demokrati in oL- Vlajič in radikalski prva., vič sta obiskala Aco beograjskih političnih (• Predstavnik Demokratska. « B. ^ ta°*f0p^ da ni izključeno formiran. - vaii v . hi sode1" . . sta ga bloka, v katerem bi s „ ^ dovičevi demokrati in ra nojeviča. Prepir zaradi Buni0^ $4 BunjeVdei »f V zadnjem času manifestirali, skega so da so sestavni naroda. Te dni se^ & SMRT ANGLEŠKE KNEGINJE LONDON, 4. dec. Knegina Luiza, voj-vodinja cirgy1lska> najstarejša hči znamo-nite angleške kraljice Viktorije, je včeraj umrla v Kensingtonski palači. Kneginja, ki je dosegla starost 91 let, jc bila bolna žen ckaj mesecev. zbralo blizu 300 članov AČi”1 p Predsedoval je dr. Mio ^tete< profesor subotiške pravn ^ t,u • konferenci so padli ostri na5eine skim Hrvatom zaradi nji ^ nadnosti k hrvatskemi« n Dr. Jelič interniran v Po vesteh splitskega » °v jelič, frankovski prvak d,r;.B :nternir^ te P0* roka dr. Ante Pavc!ica%nim listom J gleškem. Z nemškim Pot itiral ^ t/nr-il v Ameriko, da bi ..._cki P.. nfi ijcnci. Na povratku » tt^Jr škim potnim listom, s nirali. IZKAZNICE ZA OBLEKO V NEMČIJI BERLIN, 4. dec. DNB. Včeraj so začeli po vsej Nemčiji z razdeljevanjem nakaznic za oblačila. Kakor pravijo, Židje ne bodo imeli pravice, da bi kupovali obleko, ki se brez izkaznic ne bo dobila. Borza. C u r i h, 4. dec. Devize. Beograd 10, Pariz 9.85K-, London 17.40, Newyork 446, Bruselj 75.70, Milano 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.62, Stockholm 106.15, Oslo 101.30, Kopenlia-gen 86.10, Praga 5.40 Varšava 8, Budim-nešta 3.40, Atene 3.50, Bukarešta 3.40, /ucnos Aires 102.75. Ž8lO..«< prt* zlo& inf i, riaii ve^* 0 l?lo Listi so polni vsa a,kohola- g ju, lostnl pojavi narodna ^ ^ ^ boljše življenje znanju, alkoholu IUSU1I «*;■ nr0padej° ^nšte^ ’ boljše življenje P . „epo )fl n znanju, alkoholu, f dr. H. Križman v stih«. v Maribora Hne 4. XTT. 1939. »VeSernffr* mce fcSBtsa Zadružništvo in korporatizem Ne čudimo se, če laiki često zamenjajo Mjave »zadružništvo« — ki se s tujko Plačuje kooperatizem — in pa »korpo-fatizem«, toda presenetiti nas mora, ko mariborskem zadružnem tisku čitamo avospeve korporatizmu. Zato smatra-®°> da ne bo odveč, če na kratko ozna-nno, v čem se ta dva gospodarska si-razlikujeta. Glavni razliki, zaradi • erih se kooperatizem in korporatizem Popolnoma izključujeta, sta: k Zadrugi je cilj odstranitev dobička. °rporatizem pa profita ne odstranjuje, fnveč je še celo ustanovljen v ta na-lfer' da Se proi"it’ k'0* slavni cflj kapita-r j!cne Proizvodnje, zaščiti. To korpo- nrii *m doseže s Popolnim eliminiranjem ’0rin delavstva pri razdelitvi do- 2- Korporativna država je popolnoma fsstranila iz svojega upravljanja demo-Mtska načela; zadruga pa je že po svo-M bistvu demokratska ustanova. Za-,juga je daleč od tega, da bi uveljavljala ldeK> »vodij«. imamo pred očmi te temeljne raz-tiz ^ ločijo Kooperatizem od korpora-n®avne razumemo, kako more zadruž-rat blsad s toliko simpatijo o korpo-. 'ztnu. V mislih imamo predvsem član-gospodarske in etične osnove za-tva« v »Zadružnem koledarju« za tivn 'n Pa »Zadružništvo v korpora-bor^h1 gospodarskem redu« v »Mari-Zadrugarju« št. 1. . 3ko piše pisec gori omenjenih član-jj. V’ da so v neki državi »uvedli kor-'°racije, ki slonijo na kooperaciji irt so-eJ°Vanju vsega naroda. Kajti sleherni J? se mora zavedati, da je nad njim f^a skupnost: Nacija. Ta skupnost se Jj^nuje organska etična celota naroda.« [°rej piSec teh člankov pravi, da slone Horacije na sodelovanju vsega naro- da. Poglejmo sedaj, kaj pravi o korporatizmu resen znanstvenik Slobodan Jovanovič v svoji objektivni razpravi »Po-ratna država«: »Korporacije so i v pogledu svoje organizacije i v pogledu svoje naredbodavne moči močno omejene s strani državne oblasti. Od vlade zavisi, katera udruženja in v kolikšni meri bodo zastopana v korporaciji Pravila, ki jih predpišejo poedine korporacije, more vlada naložiti tudi drugim udruženjem, pa čeprav bi jih le-ta ne hotela. Tako da se predpisuje nekaj, kar je navidezno avtonomno korporativno pravo, a kar je v stvari volja države.« Toda kaj je država ali nacija v korporativnem sistemu, kjer so zavrgli demokratska načela? Nemogoče je v kratkem članku pokazati gospodarske in politične osnove korporatizma ter dokazati njih koristnost oz. nekoristnost za široke ljudske sloje. Zato hočemo pokazati le na neizbežna protislovja, ki se kažejo tudi v omenjenih člankih, ko se prikazuje korporatizem v teoriji in praksi. Ko pisec teh člankov razlaga gospodarski in etični nauk korporativne države, pravi: »Država (korporativna) vzga- ja državljane k državnim in civilnim vrlinam, ona jih vzgaja k zavesti njihove misije, zedinja njihove interese v pravičnosti ...« Toda pisec mora še v istem članku priznati, da je v korporativni državi »neizbežna čimdalje večja pavperi-zacija najširših delavskih slojev... « Dalje teoretizira pisec: »Država (korporativna) ne ovira zadružništva, temveč nasprotno ona ga pospešuje in gospodarsko jači.« Pozneje pa zopet priznava: »Pogojev za široko zasnovano zadružništvo ni, ker ni kmet lastnik svoje zemlje in so davki tako visoki...« Visoki davki, nesvobodni kmetje, tako se pokaže v praksi »gospodarsko pospeševanje« zadružništva v korporativni državi. Gospodarski sistem, ki sloni na ideji zadružništva, je tako popoln, da ne potrebuje vzgledov pri drugih gospodarskih sistemih. Zato bi naš zadružni tisk storil bolje, da bi več pisal o sami zadružni misli, o bodočem zadružnem gospodarskem redu, kot pa o gospodarskih sistemih, ki nimajo s čistim zadružništvom nič skupnega. Ramah. Slovenske knjige na mejo V obmejni vasici Libeliče je izšla iniciativa za ustanovitev knjižnic v obmejnih krajih na našem skrajnem severu. Bliža se Božič, ko se vsakdo veseli tudi najmanjšega daru. Zato se obmejno prebivalstvo še tembolj veseli v teh težkih časih slovenskih knjig. Na severni meji je cela vrsta slovenskih vasi', ki še nimajo knjižnic. Dnevniki le redko zaidejo v te kraje in so tako ljudje brez vsake dušne hrane. Še v cerkev včasih ne morejo, ker so od nje preveč odaljeni. Zato bi bili iz srca hvaležna vsem narodnim in kulturnim organizacijam v zaledju, ki bi se jih v predbožičnem času spomnile s kakšno slovensko knjigo, ki se morda valja brez vsakega haska po zaprašenih omarah. In tam na meji ljudje tako hrepene po slovenskem čtivu. Pozdraviti je treba podjetnost naših mladih učiteljev, ki si prizadevajo dobiti v naših mestih večje število knjig, s katerimi bodo ustanovili v najbolj izpostavljenih vaseh na meji knjižnice, ki bodo najboljša božičnica za obmejno ljudstvo. Svečan koncert v Celju decembra se je v celjskem Mestnem ^ališču v proslavo drž. praznika vr-Vs-Bečani koncert, ki je odlično uspel, j.1 Celjski pevski zbori z vojaško godbo v uvod zapeli državno himno. Pod Jstvom dirigenta podporočnika g. Pe-i^bjanoviča je orkester vojaške sk;t, 0digral Tittlov Potpuri po Slovanih Melodijah. Želeli bi slišati izvajati 4SO VOj_ godibo ge Večkrat tudi kakšno Maf° skladbo! Mladinski zbor Glasbene jg* je ljubko-pogumno odpel Švarovo t«r°r °čka* s spremljevanjem' klavirja *$r s Presljevi »Slovenska zemlja« in Do ®cali' smo mravljo«, kateri je moral ie ‘ Pevovodja C. Pregelj in zbor n0 .tem doživel prisrčen aplavz. Prijet-Djo Je Presenetil »Celjski Zvon«; meni- tfosert .3e t0krat Pel najb0lj'e °d VS6h koncertov. Pevovodja g. prof. b0r n ^n.aP ie tudi sicer imel srečen iz- Vodopivčevi »Ves dan je pri Že n * ,In »Vipavsko« (ki smo jo v Celju 'icev !abj Ier posebno lepo D. Dokto- 6,; j 0 »Našo bol«. Glasovi so bili ubra- Rrej , ZV°K prvih tenorjev je bil nekam P° odmoru -ie odpel moški zbor Vj, * pod vodstvom g. Avgusta Ce- (s nr..casu primemo Aljaževo »Na dan« pesem« s spremljevanjem klavirja gdč. M. Oražmove. Premrlova skladba je visoko umetniška, zanimiva po svoji ritmiki ter melodiki. Pevski zbor — sicer številen — je pel res s fineso; manjkajo le izrazitejši prvi tenorji. Ta spored s temi sodelujočimi je bila pač prava revija muzičnega delovanja in življenja v Celju. Vse hvalevredno pa je, da je tokrat bilo razprodano gledališče, da je v teh resnih časih vendarle še dovolj zavednih ljubiteljev lepe glasbe in petja! Tokrat so torej i nastopajoči i občinstvo odlično uspeli! -xv- se vršila tudi filmska predvajanja, združena s predavanjem dr. Hronovskega o nalezljivih boleznih, medtem ko sta zaščitni sestri predavali o higieni stanovanj ter o negi bolnika in dojenčka. Čez dan sta sestri obiskovali družine z dojenčki, kjer sta našli večinoma razumevanje za razne nasvete v pogledu zboljšanja higienskih razmer v kmetskih hišah. Sestri sta ob priliki obiskov obdarovali družine s primernim perilom, kar je dar »Društva prijateljev Slovenskih goric«. o Regulacija raškega potoka, ki je bila nujno potrebna, je končana. Ob tej prilila so zgradili tudi nov most sredi vasi. o .Železniški delavci so si v ■ Ljubljani (ustanovili enotno strokovno društvo za vso državo. Ustanovnega občnega zbora so_ se udeležili zastopniki iz cele Slovenije, nadalje iz Sarajeva, Siska, Zagreba Kraljeva in Niša. n 30-Iclnica ustanovitve Zveze jugoslovanskih železničarjev. Leta 190!) so ustanovili slovenski železničarji v Trstu svo-je. stanovsko društvo na jugoslovanski zamisli. Društvo je že ob ustanovitvi moralo prestati trde preizkušnje, ker ni bilo po godu niti internacionalnim krogom niti tedanji nemški upravi. Po prevratu sije iz ZJ/ osnovalo današnje Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev', ki je danes najmočnejša stanovska organizacija v Jugoslaviji Proslavo 30-Ietnega jubileja bo izvedla Ijubljan-ka oblastna uprava UJNŽB v nedeljo, dne 10. decembra t. I. pod pokroviteljstvom gospoda ministra za promet inž. Nikola Besiiča. V častnem predsedstvu so pomočnik ministra za promet g. inž Mate šno-ler. generalni direktor jdž. g. inž. Nikola Djunč, oba njegova' pomočnika g. inž Josip Cugmus in g. inž. Milan Jojič, ljubljanski direktor g. inž. Rudolf Kavčič in njegov pomočnik g. Franc Hojs. Slavnostno zborovanje bo v dvorani kina Slo«e" s pričetkom ob 10. uri. Članom U.JN2B in njihovim svojcem, ki se bodo udeležili proslave je dovoljena brezplačna /vožnja v Ljubljano in nazaj. Prii * imcmu Aljaževo »na aan« focj]Jetpim bariton-solom!), Devovo na- lio sliko pa je motila le preveč do- č levovo na- »Soči« ter Foersterjevo »Gorenj-«o CT7. v splošnem dobro, le nekajkrat ^jn ,:?ekateri ffIasovi preglasni. Zu- % m murna ie preveč do- Sv° ka nekaterih Pevcev, posebno ^aluiT11' koncerN Celjski Sancinov Sehetii Vartet nos ie zopet prijetno preseda i«2 izvaianiem K. Sancinovega kvajan ? kvarteta v s-duru« (prvič »Slo' ter Prekrasnega Glažunove->redu"ailSkega Praznika<<- Komponist se i, 2 velikimi uspehi, čudimo se le, vajaj0 »,,;adbe ravnatelja K. Sancina iz-t°rno ,° Poredko! Občinstvo je to ko-g,3’ l1;”10 v resnici globoko doživ-t, ka n i e llas!oP renomiranega Celj-KV°VnrrV'S društva pod vodstvom 1 lahl^t"- ,^Cca Šegule. Zbor je z ve-u vSevo n 'n doživetostjo zapel Pre-l^Ponir otn'ad«, v narodnem duhu d-^' A. f1'0 Pvese,n z baritonskim so-Čišf1'll]0vd?v<) šesteroglasno ZDRAVSTVENI TEDEN V STUDENICAH PRI POLJČAN.4H Tu je bil te dni zaključen zdravstveni teden, prirejen od Higienskega zavoda v Ljubljani. V splošnem je teden dobro uspel. Šolska soba, ki so jo člani Higienskega zavoda v ta namen preuredili, je bila vsak večer natlačeno polna obiskovalcev. Zdravstveni teden sta vodili 2 zaščitni sestri Higienskega zavoda v Ljubljani s sodelovanjem poljčanskega zdravnika dr. Hronovskega; zvečer so o Enotna cena za sladkor. Prodajna centrala za sladkor bo uredila cene slad-fa- ^do v celi državi enotne. Ta-K°, bo kristalni sladkor po 13 din v kockah pa po 15 din kg. ’ C o Prošnja za naše državljanstvo ie bila gerskeim lžniku Francu> kgovcu ha Pra- t. Drinozu sta sc poročila trtroveo Kuhai-ic Ljudevit ml. bi gdč. Mira Sršenova, posestnica. omejitvi avtomobilskega HrvaLski ne velja. Tam bodo zadevo najbrze na drug način uredili. o Moko b,„no izvažali tudi v Vatikan, J” Pos,lal ponudbo za nakup 50 va-iolar h"0 '' Vatikan bi blago plačeval v Celim c Borza delu. 30. novembra je bilo v ™d®ci.a;,l brezposelnih, 232 moškili in m 10_ zenski. 20. novembra jih je bilo S0UJw!,iV ucvidenci, 283, 191 moških in 8J žensk. Brezposehiost se je torej v zadnjih 10 dneh v Celju nekoliko povečala c Pri Borzi dela dobijo delo: 2 stavbena rudaHeviCio a’- 7 ključavničarja, 10 ludarjev, 10 zidarjev, 3 zidarski polirji 3 tesarski polirji, l avtomehanik, 1 šofer nič™ onil l!P - lnž«uirji, 5 gradlKMiih teh- SSK’ i HSSSht *•***> •kmik* zadev Milorad Lazarevič iz Beograda tt ielna dninarica Neža Šarlaliova iz Arie-h«1 in 11 ,etjla poscslnikova Krškmn BnnOVČeva iz Huperta pri c Napad. 37 letni pos. sin Klinar Kon- mk ^30ZmCerIfi- Celj11 s« j« ua praz-1Z Laškega domov. V Tremerjih ga je nekdo napadel in vrgel s^kolesa. Dobil je ležke poškodbe c Pot skozi Hudičev graben" ua Cedi-bde železne kline tako, da jc prehod skozi upravitelja na (foški okoliški šoli v Celju je imenovan Vid Vrtačnik do sorik". solski upravitelj v Vojniku. J . c Nesrečen padec. 15 letni kkmarski jenec Alojz Gerčar iz Medloga tc/.adčl m si zlomil desno roko v zapestju. ‘ ,.‘' Ljudsko vseučilišče. Danes ob 20 nre Jdava univ. prof dr. Milan Vidmai- z’ Ljubljane o temi ,,Delo in stroji" Pnedv' vanje bo zanimivo in aktualno, c Rudarski praznik sv. Barbare so v»' Pnnesli ževe-ima nm °^CI b!a20L ak vsaka stvar gmotno ^ ^eje! se naSe sedanje izdatno !hn,Je !le b0 v najkrajšem času o zboljšalo, bodo nastopile posle- oS^r ujnžb odk,a"» -'«> . f* fs e ž k i železniških dohodkov nad izdatki so zadostni za današnji dragimi Primerno zvišanje plač! J železničarji smo hrbtenica narodnega gospodarstva, zato z vso pravico in resnostjo pričakujemo od uprave več so cialnosti in uvidevnosti za naše potrebe' tfvS&ir "°s na5ta Oblastna uprava UJNŽB, —, Mar*fo©r Zadružna stanovanjska akcija Včeraj je bil pri Povodniku zelo uobro obiskan ustanovni občni zbor. Zadruge za zidanje stanovanjskih hišic . »Naš dom«. Kako pereče je stanovanjsko vprašanje, je najbolje pokazala včerajšnja ogromna udeležba. Predsednik pripravljalnega odbora krojaški mojster g. Josip Kac je obrazložil pravila in poslovnik nove zadruge. Zadruga bo kupovala stavbišča in zidala za zadružnike male stanovanjske hišice. Če ima kdo svoje zemljišče, mu bo zadruga tudi tam zgradila hišo. Enako je tudi, če ima član zadruge svoj načrt. Vpisnina je 50 din, delež pa 500 din. Gradbeni fond je razdeljen na 8 razredov. Za vsakih 10.000 din bo plačeval član zadruge mesečno PO 20 din tako dolgo, da se vseli v novo hišico. Ko pa sc vseli, bo plačeval mesečno za vsakih 10.000 din 60 din. To so obroki za novo hišo. Če .ima v večji hišici član zadruge še najemnika, bo zadruga pobirala od najemnine 50 odst., kar pa bo vpisano v dobro tia račun obrokov. Zadruga »Naš dom« bo pričela' poslovati, čim bodo pravila potrjena. Hišice bo gradila na mariborski periferiji, in sicer .v Studencih, v Novi vasi, na Pobrežju, na Teznem itd. Zadruga bo na željo gradila tudi v ostalih delih Slovenije. Zidale se bodo hišice s 3 sobami in dvema kuhinjama in z dvema sobama ter kuhinjo. Za predsednika je bil izvoljen Josip Kac, tajnik je učitelj Mohor, blagajnik pa paznik črepinko. oa jih je teh kulisarij rešilo. Z najpre- »ILA-tnA ŽRTEV l' AMOVfeKEOA PIV' Voseku pr1 JANJA Včeraj popoldne je prišlo v.V^f5LP" Sv. Marjeti ob Pesnici do tantovskega obračunavanja’med fanti n tar« • . posestniku Ilešiču v — ■ ■ Med njimi sta bila tudi dva tnla_ tefan Grajfoner in Iv* a potjo od posestni šiča je prišlo med 21-letnim Grarf«^ sestniška sinova Steian m, Senekovič. Med potio od Pose jem in 20-letnim Senekovičem do ^ lože Borko: Osvobojeno gledališče Pri nas imamo sorazmerno malo strokovne gledališke literature, »zato je treba«, kakor je zapisal Milan Skrbinšek, »vsako novo slovensko knjigo, ki se loteva strokovnih gledaliških vprašani, pozdraviti ne samo z ozirom na poklicno igralstvo, temveč še mnogo bolj z ozirom na amaterske igralske družine.« saj je med Slovenci mnogo čez tisoč amaterskih odrov, vsaka večja vas ima oder. Kolikor-je strokovne literature (če izvzamemo Petančiča in njegovo prizadevanje za ljudsko občestveno gledali-1 posameznika, ampak je zadeva ljudstva in njegovih teženj. Ne gre več samo za posameznika, ampak samo za občečloveško važne stvari. Mladi pojmujemo gledališče kot gledališko poezijo ter delamo z novimi elementi: z lučjo, barvo, gmoto. Podeželski odri bolehajo po navadi zaradi kulisarije, osvobojeno gledališče prostejširni predmeti lahko dosežejo da nes prostor, ki bo povedal gledalcu več kakor vsa čestokrat nemogoča kulisarija. Od podeželskega igralca se tudi ne more zahtevati, da je igralska osebnost, prav to se pa lahko v veliki meri zakrije z lučjo. Gledališče je treba osvoboditi, to ss pravi ga iztrgati iz služb strankarskih propagand; kajti gledališče ne sme Se biti sredstvo za Širjenje laži, kot je na primer sodoben sVe.tovni radio. Ljudska igra bo morala pomagati pr! urejevanju razbitega, že iz temeljev vrženega ali pa že načetega in razpadajočega življenja. Pa še nekaj . je. Slovensko gledališče ima danes mnogo mladih delavcev, ki morajo iskati svoj izraz daleč od ožje domovine, ki so jim zaprta vrata poklicnih gledališč. Naj omenim samo Delaka in Furjana v Skoplju, Stupico v Beo- p gradu in Žižka v Ptuju. Vsi ti ljudje bil lu - lahko marsikaj napravili tudi za našo j Vetrinjski ulici _ P0Pac^ ;;;i Kuna^jv domačo kuHj.ro če bi lahko delali v dru- gacnern okolju. Vendar pa mladina pro- vcga ^eka. Reševalci so matei p.^-1 J"’" v porodišnico. >jf m Zveza Maistrovih borcev ^ * člane, prijatelje in somišljenM ^ polnoštevilno udeleže t'?v^I ,.b^ 8. ^e,„v ka, ki bo v sredo, 6. dec.,^ dv0r) ^ v gostilniških prostorih• (“4- cesWs>\ Starmana v Mariboru, IrzaSUg;.#^ • Gostilna Starman ('>Tfnža» ^ Pojedina domačih krvavih i i J a f m zvečer. t im gre* II uimi --- . kanja. Grajfoner je potegnil nož m del Senekoviča večkrat v glav . • ca so kmalu nato prepeljali ^ avtom v mariborsko bolnišnic , ,£ pa so bile poškodbe tako hu e, kmalu po prevozu podlegel. Hino-bar miuiavievanle sk©m sporedu pride pest i*ern dira in bo prodrla.« Žižkovo gledališče v Ptuju in Borko-vo »Osvobojeno gledališče« sta dva močna početna mejnika, ki potrjujeta pisateljevo vero. »Osvobojeno gledališče« je izdala založba; »Oder«, Ljubljana, Cerkvena ulica 27-11. Cena knjigi, ki prinaša tudi nekaj posrečenih posnetkov nove scene, je 40 din. Ivan Potrč. ^------- — —„w„i.,vuv sisuaii- i Kakor je bilo javljeno, tako se je tudi šče), temelji na ugotovitvah starega gle- zgodilo. Včeraj popoldne je prišel sv. dališča. Na drugi strani pa se že nekaj, Miklavž v Sokolski dom in obdaril prid-let opaža tudi pri nas novo gledališko no sokolsko deco. Pred njegovim priho-gibanje, ki doživlja uspehe kljub vsemu d°m- Pa so videli malčki igro »Upor v zanikanju in neuvaževanju od strani ofi- Peklu«, ki se je godila v samem peklu, cielnega gledališča. Omenil bi samo Žiž- Videli so peklenščke, peklenskega kapel- ¥ase!@ sokolski© millavževanje cielnega gledališča; Omenil bi samo Žiž kovo novo gledališko delo na ptujskem gledališču. Do sedaj se je mnogo napisalo o tem novem gledališkem ustvarjanju, ki ga nikakor ne smemo šteti več med kakšne gledališke poizkuse ali novotarije, te dni pa je izšla pri založbi »Oder« prva strokovna knjiga »Osvobojeno gledališče«, ki obravnava gledališke napore m težnje »novega« gledališča in ki jo je napisal mladi, slovenski gledališki človek Jože Borko. nika, peklenskega kanclerja in samega strašnega peklenskega poglavarja, videli pa so tudi Kurenta, znanega slovenskega muzikanta ter njegova dva tovariša, ki jih je ujel Zlodej nekje pri Treh ribnikih ter jih pripeljal v pekel, da bi jih peklenščki spražili. To pa se seveda ni zgodilo, kajti ko je prebrisani muzikant Kurent zaigral na svoje čarobne gosli, so ■morali začeti plesati vsi peklenščki. Plesali so tako dolgo, da so omagali Kurent pa je medtem pobegnil. Po igri pa je prišel sv. Miklavž z angeli ter spraševal otroke in jih obdaroval. Prireditev je bila zelo prisrčna ter se bo ponovila jutri, v torek, ob 16, uri. bas v sredo, 6. t. m. zv«*~- ^ • Angleški krožek se je pr^ l4. g! gorčičeve ulice v Krekovo .jjjjj odP\ nica bo odslej odprla ob P gftaln1^ 6. do pol 8. zvečer. Otvoritev ^ SeSo la zaščit® ®tr©k Širši odbor kraj. odbora Jugoslovanske’ Unije za zaščito otrok v Mariboru Borka sem srpčal w m • He !meI ~0, KOV- v raestnl posvetovalnici kjer je delal s ntnklfn i ^ rl Pt^u’. svojo prvo sejo. Predsednik dr. Pihlar nL" i! ptUJsko ?ledahsk0 sku-J Janko je uvodoma naslikal pomen dela • Prao in postavil v eni gledališki sezoni na deske tudi tri uspele nove slovenske odrske komade Šnuderlove »Lopovšči-Kranjčev »Skedenj« in Švajgerjevo »Domačijo«. Lep uspeh so doživele posebno »Lopovščine«, pa tudi »Skedenj«. Ko sva se srečala te dni v Mariboru ter ie potegnil iz aktovke »Osvobojeno gledališče«, sva se takoj zapletla v razgovor. Borko je znan slovenski javnosti po »Slovenski sceni«, ki je pred leti uprizarjala tudi njegovo odrsko delo »Ra krajevnega odbora in bodril navzoče člane k vnetemu sodelovanju pri izvršitvi obširnih nalog v prid mariborske dece. Nato je poročal načelnik socialno-poli-tičnega urada mestne občine Brandner o dosedanjem delu odseka za zaščito dece za slučaj vojne, zlasti glede na popisovanje mariborskih otrok. Delegat banovinske sekcije Jugoslovanske Unije za zaščito otrok v Ljub’ -'i Jagodič je potem v predavanju op:-. -mek Unije za zaščito otrok ter opre- delil delokrog krajevnih odborov v mirnem in vojnem času. Iz njegovih besed se je moglo razbrati, kako važna je vsa akcija, kako obsežne so priprave, ki so deloma že izvršene, in koliko je še ostalo dela, da bo v slučaju vojne vse potrebno preskrbljeno in tako odvzeta staršem najhujša skrb. m Privatni 111 trgovski nameščenci sc vabijo na sestanek, ki bo v torek, 5. t. m., ob 20. uri v salonu restavracije pri ..........— ^ Ut,u »rca- s,Yetu (Povodnik) v Mariboru, Jur- faela Ferari in njena Marija«. Študiral pa ’ ljalo^oSara^^ i!iV°iEh je. v Pragi: politično šolo in konservato- nameščencev. a m Tujski promet. Pretekli mesec ie obiskalo Maribor 1408 tujcev, m sicer 1058 rij, V češčino je tudi prevedel Kreftove ??e|iske grofe« in Lipahov »Glavni do- j "‘»i.....i i*« tujcev, m sicer 105S Dltek«, deli, ki sta bili uprizorjeni v Pra- ! “u£j°slovanov, 269 Nemcev, 25 Cehov 21 Si. V Pragi je režiral tudi Cankarjevo! x ni,ai!?v’ •7 Madžarov, 5 Angležev, po »Lepo Vido« ter bil angažiran v Moder- iNorveS'in Iffia NočninB?bife tu opereti. Pred leti (1936) pa je bil an-1 novembra 3168 n JC bl'° gaziran tudi v Mariboru. Vse to je se-! m Predavanje o esperantu in delavstvu, veda samo okvir, v katerem je 'delal, | ^ v'četrtek," 7. I »7^20.'“^^ knjiga, ki r?.n* Ikavske zbornice v Mariboru, Sodna '10 »gl« ^ -r-------- spi -------- gospe Sorli-jeve in želez, višjega kontro- »Osvobojeno gledališče« pa je knjiga, ki . ------------ hoče poklicno kakor amatersko srlpdni; Predaval bo prot. Rakuša. Pred šče »popeljati iz baročnih stavb oficie - “ P° prcdavanju ogled esperantskih del. nih trlpHni;?.' n j;u„:—. I m V počastitev spomina blagopokojne Po kratkem pomenku se je Borko razživel. »Dvajseto stoletje je tako temeljito poseglo v ureditev človekovega zunanjega in notranjega življenja, da je nastala v teh nekaj letih otipljiva razlika med starim in novim svetom.' Sodoben c ovek zm v dobi železobetona, odrski človek pa se je pri iskanju novih poti sprostil okvira naturalistične kulisarije. «a slikarjevo mesto je prišel arhitekt, »i Je prinesel na oder prostor. V tem prostoru sta ustvarila reflektor in barva retjo odrsko dimenzijo. Gledališče noče biti več samo verna podoba življenja, ampak je samo gledališče in nič drugega ° Sledališče. Osvobojeno gledališče je odstranilo kulisarijo, ki je hotela vzbujati dojeni resničnosti ter jo zamenjalo s trodimenzionalno kuliso, ki napravi iz površine dinamičen prostor. Osvobojeno gledališče ni več zadeva rorja gospoda Jerneja 2mavc-a, je šef-zdravnik poslovalnice OUZD v Mariboru g. dr. Jože Seluila daroval din 100'— Proti-tuberkulozni ligi. m Umrla |e Slavka Burnikova, upraviteljica pomožne šole v Razlagovi ulici. Pogreb za naše osnovno šolstvo zaslužne prosvetne delavke bo jutri m Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri predava o Ameriki gospa Vera Adlešič, Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. m Iluzionist Paradiso, je moral zaradi tehničnih zaprek svoje predstave odpovedati. m žrtev splašcnega konja jo postal v Cankarjevi ulici Franc Jelen s Tožnega, ki je padel z voza in sc na glavi hudo ranil. m Čigava so kolesa? Na kriminalnem oddelku policijo so tri najdena kolesa. Lastniki naj se zglase v sobi 10. m Zadnji Ireiuilek rešen. V Cvetlični ulici 18 so ljudje opazili, da pri peči visi Vinko L. Takoj so prerezali vrv in ga rešili smrti. Obupanca so prepeljali v bolnišnico. m Tast zeta s sekiro po glav!. Z rešilnim avtom so pripeljali v mariborsko bolnišnico 31 letnega delavca Alojza Rantaša iz Limbuša, ki ga je njegov tast Ivan Vindiš vsekal s sekiro po glavi ter mu presekal vse kosti od čela do brade. Ran-laševa rana je zelo resna. Vzrok napada je bil družinski prepir. Miklavževa darila. najlepša in najboljša, sveže pecivo, bonboniere, bonbone in čokolado v veliki izbiri nudi Kontlzerita Tomovič. Prešernova 2 m Posledica fantovskega divjanja na Teznem. Pred neko gostilno na Teznem je prišlo med pijanimi fanti do prerekanja m končno tudi streljanja. Od strelov so bili poškodovani _ štirje fantje. Posestnikov sin Anton Pak jc dobil strele v obe nogi, v roko in v prsi. Težko poškodovani Pak se zdravi v bolnišnici. bo javila Kasnojt;^ _ kras>«'- * Oglejte si nase KaDCv^ praktičnimi darili! Dro„e J ^ * Starši! V torek ob K ^ ^ svojo deco na Mildavzevanj putlUk dom. Predprodaja vstop'0 ,dne.seA * Drevi ob pol 6. uri poj* pelje rek® ob 4/uri v £ jjjj» to- pel je po Aleksandrovi češimo njegovo spremstvo, ki do domu. io rek ob 4. uri v Sokolskem od % m Nočna lekarniška sl«^ Sy, Ar ^ vključno 8. t. m.: Lekana F Glavni trg 20, tel. 20-0o; gS, karna, Kralja Petra trg Kino * Grajski kino. Samo v‘ - s(op,s?' lorka Sneguljčica m 7 » lus leta v torek ob 16. uri pred r Miklavža s spremstvom. “ - • 1918. * Esplanade kino. P° 7 pal^Json-0®'. 7. t. m. „Sneguljčicai in gddy ^ 7 _ . - . I „ T) nrnllD £j O S . .JtTII' veteopereia 5>Rosalie" z * Kino Union. Do to* ^ ^ dvojni spored: nalni film in mojstrsu „Cmi šerif11. Mariborsko gleda1 Ponedeljek, 4.: Zaprto-Torek, 5., ob 20.: P neves^ Sreda, 6.: Zaprto. p odaiia Četrtek, 7„ ob 20-■ ^ t H»dais^ „Prodana nevesta ^ r»!“ dDo skem odru. Smetano' 0bčinst^0 ,Q. za glasbeno razvaieno rodfla op va prikupljiva e<;Ska j toS dank nevesta" pndc tu^' ;nf 'koncert- djtfr ccrt- 22. Simfonični 21.30 Simfonični kon glaSba-21.15 in 23.20 Ciganska s Kaj naj prinese IViikiavž in puško bonf JtVi°PretiraS & Jo rovoSt,br,.la »J * " v otro** ijH> Pred vrati je Miklavž, pred vrati je Božič — mariborske izložbe so se bogato opremile z najrazličnejšimi otroškimi igračkami. Le da se ob teh igračkah sleherni človek, ki mu je količkaj za vzgojo in duševni razvoj svojih otrok, skoraj zgrozi. V izložbah imate vse vrste morilno orožje, ki si ga je izmislila človeška pamet, in to: najrazličnejše puške, samokrese, tanke, topove, bombar-derje in tako naprej. Proti prodaji takih igračk bi morali protestirati vsi starši in vzgojitelji. Otroku vendar ne bomo kupovali igračk, ki predstavljajo morilno orožje, s katerim pobija človek človeka. Ali starši svojim otrokom res ne morejo nabaviti miroljubnejših igračk? S topom r ljanje. Kaj se d0*^mY° nevrira s takim 0dra .spni nogo napisal • igračke že v « Vse tc »morene« fcuItlire, » j je kulture, tiste §lA) va # ^ lja v mladino voja 6 ^ delo tuje jnrtJjSi ’ dvakra ^ morali nas‘ ‘ ju. preden bi J1'1 . svojifl*. na§e ^ 0gre' Starši, s0 čfl i* «m*» i£t» fS* Industrije. Jc bi onienJ ]llbijoni. Dobrepolja Prl P SšHbnhčosii Rako je Clemenceau povedel Francijo k zmagi Nekaj spominov na velikega francoskega državnika ob 20 letnici njegove smrti sp }i februarja 1918. Clemenceau I dejal: talit iV z običajnega ogleda fronte in — Vaše roke, gospod Renaudel, niso nič forntel v parlament' j bolj razorane kakor moje. Zal mi je, toda j. zbornici jc bilo živahno. Clemenceau! vi ste buržuj, prav takšen kakor sem jaz. umiral vedno nove lovorike. Pichon j To je bil udarec na naslov socialistov, liki n bri,i’aili«n v debati o zunanji poli- Clemenceau je nadaljeval: ii w Lt uuunj j. j j j j 0fni- . PraYa ° pozivu letnika 1919 pod ceainf, Pri glasovanju Clemeu- so K i- • glasov proti 73. Celo socialisti ve 11 pritegnjeni v vrtinec senzacij no-gSa Kabineta. Eden izmed njili, Franklin 0k 'SSoP> je izjavil, da bi bilo greh stati Jaram vlade, ki ima polno volje do dela. k." I, „ bo on (Clemenceau) uspel, nas ne 1)0 nihče uklonil! 1 In če ne uspe? v,,.'on ne uspe?... No, potem ne I rancije... 1 K0 javili Clemenceauju. hjT olej, je dejal, hotel sem vzeti Jou-r, ‘!> poizkusil bom zdaj z Bouissonom. dneu francoske države se je. v tistih ni?- ,znova okrepil. Fronta sc je reorga-Slral.a> povsod je bilo čuti, da se bližajo lemeneeau je delal neumor- bo —- Govori se, da je treba zaključiti mir. Jaz prav tako hočem, toda lajajoč ne bo mogoče udušiti pruski militarizem. Od mene zahtevate neko formulo. Evo je, vsak dan je ista: Notranja politika: vojskujem se! Zunanja politika: vojskujem se! Jaz se vedno borim! Hočem, da vlada med zavezniki zaupanje. Rusija nas izdaja? Jaz se vojskujem dalje! Nesrečna Romunija je prisiljena, da kapitulira? Jaz se vojskujem dalje in boril se bom do zadnje četrt ure, ker bo zadnjih 15 minut naših! Tak je bil konec Clemenceau jevega zgo- dovinskega govora, s katerim je za vselej zaprl parlamentarnim nergačem usta. To je bila tigrova pesem zmage. Zlobni duh je izginil iz parlamenta, upapolna nada se jc naselila v njem. In Clemenceau je delal, neumorno delal tudi tistega dne, ko so prišli nemški letalci nad Pariz in vrgli v sosedstvu vojnega ministrstva cel kup bomb. Tiger je ostal za mizo, zaman ga je general Mor-dacq svaril, naj pohiti v zaklone. In ko je nevarnost minila, je šel tolažit ranjence, prešel vse bolnišnice in napovedoval zoro bližnje zmage. In vsi so verjeli, upanje je vstajalo. Dokler ni prišel dan, ko je sivolasi Clemenceau pripel na trikoloro venec zmage. Francija je zmagala, zmagal je duh njenega neupogljivega tigra. Ostajal ob 0. zjutraj, citat med za j- o KL.fr podaril nelvi prijatelj »dne jc “ ’ Irt' OD O. ZJULraj, cuai unu . otn časopis, malo telovadil, sc oblekel •j. se odpeljal, sc poigral s psema, ki mu * ,p '*• --fatelj iz Vendeje. Ori^t’ ]J”a v Elizejsko palačo in na fronto. tol.i4.Vi sPe,: nazaj, v bolnišnice kjer je tiierT rabjence. Kjer se je prikazal, ie odnn'3 ,0pia- podžigajoča beseda dvigala v >t naroda. , W piskih jarkih je bil Clemenceau ka-k šP10ttla- Osvojil je vojake, glas o njem aiem ,dd nst do ust. Pripovedovali so o šel v parlament, v NEMCA OSLEPARILA ROJAKINJO V Zagreb je prišla mlada Nemka, Gel-frieda Gerlicki. Imela je pri sebi večjo vsoto denarja, ker je nameravala kupiti kak hotel, ob morju. Njena rojaka, Walter Hansel in Hans Geffel sta se ji ponudila za posrednika. Zaupala jima je 144.000 din. Sleparja sta z denarjem pobegnila in ju še niso našli. Kako so rasli avtomobilski rekordi rfm - poln palm. lein! ie štel Clerr Bude, anekdote. Nekoč je srečal Beau na straži vojaka, ki je imel Od kod pa^i^deiuf je štel'Clemenceau. ^ -Marseillea. Jtaujen? Kolikokrat? ^ frduajstkrat. v . J.,77 Trinajstkrat? In ze imas voJasko mP: ,fl°? Kaj le ne bi veselila Legija casli? |'°jak je molčal. Na očeh se mu je bra-* da je razburjen, ganjen, r," Kaj ga lahko odlikujemo? je vprašal tttteuceau častnika. ^ Hm, bil je dva ipeseca v zaporu. To jc res. jc dejal vojak, torla samo 9!0, ker sem jaz prvič odklonil medaljo, fojak je dobil vojni križ. pjkuieiieeau je bil nenavadiio molčeč, fep je to šlo na živce. V parlamentu , Renaudel zmerjal, da je Clemenceaujev (.■■v,*1 na kampanjo proti šefom posamez- ve, ki je dosege! 273, Anglež Thomas 275; Campbell pa 281 km na uro. Rekordi so šli še dalje, Seagrave je postavil 1927 hitrost 328, Campbell 330, Američan Ray Keech pa 334 km na uro. Angležem to ni dalo miru. Seagrave je z dirkalnim avtom 1000 ks dosegel 1929 hitrost 383 km na uro, Campbell 395, odnosno 409 km na uro! Leta 1933 je isti Anglež postavil fantastično znamko 438 km v 60 minutah! Seveda so takšne hitrosti možne Ie zaradi izvrstnih pnevmatik, če ta odoove, je .. .ampanjo prou sefom posamezne slrimk neopravičljiv. Mora govorili, čc j/3 bomo smatrali za krivca! _ ^ Fo a trdno seni Prepri-;'e še živ.« J0r z.iv'jRes? Ti si prepričana?« to (0l. J® Planila k Mani in jo pričela za '‘Ta? burno 'objemati, k zelo ga ljubi!« je pomislila Ma-tiitb ničesar ne ve? Ali pa ga ljubi 26 Kdo l|iUb fKd; temu? 3la t!J ga videla zadnjič?« je vpra- . Ma„ara: . o jjj,- Jl le pričela polagoma m previd-% j3°Vedovati vso zgodbo, kako je > v na?asa tist0 tutr0 vsega obupane-h,^igifj:„u' .^ako ji je izdal svoj pogovor v ŽatviJ1- 'n ie sama odšla k nje-e,h pečala ji ie je zgodbo o njego-' jg*11 tudi res. da je sin zločin-zkliknila Mana znova obupano. »Ti to veš?« se je začudila Mana. ti je povedal?« »Tvoj brat Mahabali,« »On sam?« »Pravkar.« »Potem ti smem tudi jaz to po.rmii.« In Mana ji je pričela pripovedovati podrobno vse, kar je bila izvedela od Ra-masa samega in od Yagirija, in kako je tudi v matrikah zaman iskala pojasnila skrivnosti njegovih prednikov in rodbinsko ime njegove matere. »To je torej resnica!« je vzkliknila Mana in solze obupa so ji oblile lica. »Žal.« je potrdila Mana. »Kaj boš storila sedaj? Ljubiti ga ne moreš več. Bilo bi brezupno.« »Ne morem več?« je vzkliknila Jora bolj sama sebi kakor Mani. »Ne morem več? Moja ljubezen je močnejša kakor so predsodki in ovire! Ljubim ga in ga bom ljubila, pa naj so bili njegovi predniki že kar koli. In končno, kdo mi more potrditi, kdo dokazati, da je vse to res? Mar veš, da se niso vse te zgodbe nalašč izmislili?« »Čemu neki?« se je začudila Mana. MTSBBE3K* »Da bi me odvrnili od njega.« »To ni mogoče. Vsa stvar je mnogo starejša, še iz časa, ko tebe ni bilo na svetu.« »Potem je v ozadju kaka druga zadeva, k: je midve ne pozuave.« »Kakšna naj bi neki bila?« »1 ega ne vem, a je čisto gotovo tako.« »Iz česa to sklepaš?« »Iz slutenj.« »Sluteni?« »Da. slutenj. Te me nikoli ne varajo. Listo določno slutim, da se skriva za vsem tem neka umazana igra.« »Morda,« je menila Mana. »toda ako je tako, je zapleten vanjo prvi tvoj oče sam.« »Da.« »In ti boš nastopila tudi proti njemu?« »Prav to je najstrašnejše.« »Uboga moja mala Jora!« je vzkliknila Mana. »Razumem te in vem. kako hudo ti je v tem trenutku, toda moj nasvet more biti samo eden: pozabi nanj!« »Ne morem,« je zajokala Jora. »Ne moreš? Vse na svetu je mogoče. Ker si me priterala do sem. ti moram odkriti nekaj, česar najbrže doslej nisi vedela, ali vsaj ne določno. Mana, tudi jaz sem ljubila Ramasa.« »Da...« »Morda ni bila moja ljubezen do njega nič manjša, kakor je tvoja. Morda ie bila celo še večja.« »Nikoli.« je ugovarjala Jora, »večja n bila, ako je minila.« »Morda niti še ni minila ...« »Potem ga ljubiš še vedno?« »Ne vem.« Mana je zajokala' in tiho objgla J -ki je vsa vztrepetala. »Saj Ramas ve, da ga ljubiš « »Ve.« »In?« "Me ne ljubi.« š/hrn3 Se f ,Se tesneie ok‘enila Jore -se bolj zajokala. »Uboga Mana!« »Ramas ljubi samo tebe.« njega?« ^ sovražiš?' Ne sovražiš saj“ S£nJ te> a sedaj ie he več, ne liubi ! rettla nesrečni: iazi ki me Jl . 'n tu ki te bubi.« »Kaj naj storive0« »Pozabiti ga morave.« »Jaz tega ne morem.« '>{r.01zkusk kakor poizkušam jaz!« . jt° a’ k°m kda’ t(> poizkusila,« je \zdihnila Jora. »Zaradi tebe. Mana,« »Zaradi mene?« »Plemenita si.« »Nisem. Jaz sama sem povzročila vso nesrečo. Iz ljubosumnosti sem izdala va-iin sestanek v parku tvojemu očetu.« »Izvedel bi bi! tudi sicer in zgodiio bi se bilo isto. samo morda kdaj kasneje.« (Dalje jutri.) Stran 6. »VeSerntf« V Mariboru 'dne '4. Soorf ČŠK in Gradjanski pojdeta s Hrvati Na iniciativo llrvatske nogometne zvezo so pričela pogajanja med njenimi delegati in zastopniki CSIv in Gradjanskega v Jakovcu glede prestopa imenovanih klubov v HNZ. CSK je na svoji seji sklenil, odce- piti se od SNZ ter pristopiti v HNZ, dokončno pa ]>o o tem odločal izredni občni sr pristop: . v, iem odlocai ■*.! zbor kluba. CŠK in Gradjanski bosta od igrala še tekoče prvenstvo bosta pristopila v HNZ. SNZ, nakar Prvenstveni termini smučarjev Prodam ■tra&.r.e^jivSiasiBisaCTB NOVO PERILO iz prave surove svile, v garniturah naprodaj. Vprašati: PreSernova ul. 24, dvorišče, Kokol, od 16. ure naprej! 118-14-4 Jugoslovanska zimsko-sportna zveza je določila termine za svoje prvenstvene prireditve 1939-40. Državno prvenstvo v klasični kombinaciji (tek na 18 km samostojno in kombinacija) bo 20. in 21, januarja, prvenstvo v alpski kombinaciji 27. in 28. januarja, omladinsko prvenstvo v teku, skokih in slalomu pa bo 2.-4. februarja. Zvezino prvenstvo v štafeti 4 X 10 km bo 4, februarja, v skokih 3. marca in v teku na 30 km 19 .marca. Kot prireditelja za gornje konkurence sla se doslej zvezi prijavili samo mariborska in gorenjska pod-zveza. Klubski dan za vse podzveze je določen na 6. in 7. januar. PORAZ LJUBLJANE NA JESENICAH Bratstvo—Ljubljanu 3:2 (1 : t) Skoraj kompletno ligaško moštvo Ljubljane je včeraj gostovalo na Jesenicah proti tamošnjemu Bratstvu ter tekmo izgubilo s 3 :2. OBE TEKMI MED ZAGREBOM IN BEOGRADOM NEODLOČENI Po končanem ligaškem tekmovanju sta se včeraj odigrali dve nogometni tekmi med vodilnimi zagrebškimi in beograjskimi^ klubi, nekako neoficielno prvenstvo. V Zagrebu je BSK remiziral z Gradjanskiin 1:1 (1 :0), čeprav so bili gosti zlasti v drugi polovici izrazito boljše moštvo. Tekmo je sodil Dunajčan Beranek. V Beogradu je gostoval Hašk proti Jugoslaviji ta tekma se je končala z 1:1 (1 :0) neodločeno. Hašk je bil precej boljši od Jugoslavije ter bi si bil po poteku igre zaslužil zmago. Sodnik je bil V. Stefanovič. TEK ZEDINJENJA V LJUBLJANI ASK Primorje jc včeraj dvanajstič priredil Tek zedinjenja skozi Ljubljano. Sodelovalo je lepo število atletov, tudi med občinstvom je bilo opaziti veliko zanimanja za onreriitpv Na dzvezi hočejo pripadati. Na podlagi odgovorov so klubi razdeljeni tako-le: . Mariborsko nogometno podzvezo tvori-,11^” ^SK, Drava, Gradjanski, Lendava, Maribor, Mislinja, Mura, Ptuj, Rapid, Sla-vija, Slovan, Železničar. V Celjski nogometni podzvezi so klubi Atletik, Borut, Brežice, Celje, Hrastnik. Jugoslavija, Krško, Laško, Oiimp, Radeče’ Store. Trboveljski podzvezi pripadajo Amater, Dask, Retje, Svoboda, Trbovlje. Ustanovni občni zbori podzvez bodo 10. decembra. Zbor nogometnih sodnikov pa bo imel svoj ustanovni občni zbor 17 decembra 1939 v Ljubljani. OLIMPIADE V HELSINKIH NE BO Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Latour je izjavil, da je MOO prišel po podrobnem preučevanju položaja, do prepričanja, da je naj. bolje, da se olimpijske igre v Helsinkih odpovedo, čeprav so Finci prišli že tako daleč s pripravami zanje. Odbor je odbil tudi ponudbo Amerike, da prevzame organizacijo olimpiade, ker smatra, da sc je evropski atleti pri današnjih prilikah ne bi mogli udeležiti. KREDENCA nova, moderna, in prima moško kolo na prodai. Naslov v oglasnem oddelku »Veternika«. ‘ 11854—4 Stanovante *i*x aea. DVOJNO STANOVANJE tako) oddam. Koroška 50. Vprašati pri krojaču Maletu. 11843—5__________ STANOVANJE soba in kuhinja, se odda. Bol-fenkova ul. 4, Nova vas. 11850—5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam mirni stranki Melje. Einspielerjeva ul. 26. 111851—5 STANOVANJE enosobno, oddam majhni družini s 1. januarjem. Meljska ces*a 43—1. 11852—5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam. Studenci, Cankarjeva ul. 5. 11853—5 STANOVANJE dvosobno, sončno, s kuhinjo in pritiklinami, oddam v 'J. kneza Koclja 26 (preje Tat-tenbachova) r januarjem 1940. Vprašati pri hišnici. 11855—5 STANOVANJI enosobno in dvosobno, s kuhinjo. oddam. Glavni trz 4-trcovina. 11858 5 $o!bO Odda Separirana opremljena SOBA se odda. Koroška cesta 48-1. 11861—7 Sluzjo dob! ILLvA-. - PENZIJSKO MESTO Išče se mehanika. Potrebno znanje: struženje, avtomotor-ji, elektroinstalicije- avtoae-no in električno varjenje. Fis mene ponudbe ie podati z navedbo najmanjšesa zahtevka. Brez te navedbe se ponuaDe ne upošteva niti nanje odgovarja. Absolventi strojno de-lovodskeza tečaja jmaio oreu nost. Nastop službe takoi. Pismene ponudbe na oelasm oddelek ood »Penzijsko me-sto«. 1171^-9 DVA POMOČNIKA sprejmem takoi za velike m male kose. Bučar, Koroška cesta 67 11849 9 posest velik vrt. Po t r eb n o za 30.000 din. Potgno uL 3, din. Vprašati: Gubcejlg4g-2 Melje. uKajšis Aleksandrova^ Lokal lokal „n V centru mes-%.D odW " obrt ali tri 14 TRGOVSKI ali za obrt oddani !• Stritarieva ul »■ V na!e& enodružinsko, - Ptujski cesti dam najem. Vprašati P« ^ 11 ca l najem« Piouševa ulica ŠIRITE »VECER^. Nemčija—Slovaška 3:1 (0:0) Nogometna reprezentanca Nemčije je v Berlinu sigurno premagala enajstorioo Slo-V aSK€. s Beograjski nogomet. V prijateljski nogometni tekmi za blagajno j^d^eze je BSk premagal Jugoslavijo z 2 :0 (1 • m Jedinstvo pa BASK-a s 3:0. s T. Sarajevu je Slavija premagala Sašk v prijateljskem srečanju z 2 :1 (0 -. 0). ■tl mali oglasi so najcenejši, saj stane beseda samo 50 p ar Nastavniški zbor držav. pom. šole v Mariboru naznanja, da je nenadoma preminula dolgoletna, vzorna upraviteljica gospa Slava Burnik Na zadnji poti jo spremimo v tofek 5. decembra, ob V. 16. uri na mestno pokopališče. Slava njenemu spominu! Umrli so nam naša i Maribor«, Slivnico pri Iz Rac jih odpeljemo ob V2IO. uri v sredo dne 6. decembra 1939 ob pr^ jih bomo pokopali v Rodbina |arc, Rače, Sv. Janž na Drav. polju, Oplotnica Zavrnik, »obnik Maribor: rodbina rodbina Macun, vac; Razno NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo Pletenine, najcenejše .Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. tpoleg tržnice). 9879-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa Pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahk-n ogledate veliko zlbgo 10276-1 GOSPODINJE KOROŠKEGA PREDMESTJA! Poverite peko domačega kru Ee<£ei£rni RakuŠa’ Kor°5ka ccsta 24■ 11168-1 AU ZE VESTE stUn)0bDe ,najb(>!jSe vino v go stilni »Prešernova klet« v Go jg^ki ulici? 109]8-i BELI KROMPIR . Pra,i se dobi Pri Kmetijski družbi. Meliska c. ____________________ 11199-1 Nailepša MIKLAVŽEVA DARILA kakor košarice, bonboniere, škornje dobite pri Kavallriu, uosposka ulica 28 11796-1 KLIMATIČNO LETOVIŠČE (700 m) išče najemnika ali gostilničarko na račun za go-sti no in penzijo v Josipdolu ori Ribnici na Pohorju 10 tujskih'sob. Elektr. luč in kurjava. Kopal ?akoiS P«fnV0d?. Prevzei" 0n& £?rej?na ^vclja din 10,000. Ponudbe na »Upravo V .P°.šta Rib'1«« na PrtferiU’ JeIe,on: R*bnica na Pohorju št. l. 11830*] 12. Miklavževa in božična darila pri trpinu kjer se prodaja vse po znižanih cenah. SANKE IN SMUtt astnega izdelka Vam nudi kolarstvo Slavko Krabonia. Maribor. Aleksandrova c. 19. Prepričajte se o ceni in kva-i£i£il;______________11842-1 NAJCENEJŠA TVRDKA za čiščenje oken in parketov se priporoča. Njivar Franc, Maribor-Limbuš 11845—1 BOLJŠI JE Pa tudi mnogo cenejši »Suhor« k vinu in čaju samo v pekarni Čebokli. Glavni trg. 11840-1 DARILA ZA MIKLAVŽA torbice, listnice. denarnice, aktovke, kovčege priporoča Sterbal. Meljska 2—Tre svobode 6. 11859—1 Kupim KROJAČI POZOR! Kupujem vsakovrstne odpadke Stofov In plačujem p zelo visoki ceni. Justin Gustinčič. Kneza Koclja ulica 14 11605-3 VOZIČEK za pupo, dobro ohranjen, in konjička kupim. Ponudbe pod »PHJatelj otrok« na osi oddelek »Večernika«. 11840—3 kupuje otroške slikani**' darila za male in velik®' krasne albume in ostal® samo v knjigarni in Pa' pirnici Tiskovne zadfflflj Maribor, Aleksandrova cesta Telefon 25-45 li11'*!0 ‘n urcIu!e ADOLr RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglas« P° ne vračajo. - Uredništvo in uRrava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Teleloo uredništva itc*. 25-67, to uprave štev. 28-67. - PoStal č^ovBl ,.u , ceniku p