Grozllna pisina. V trenutku, ko je zagledal majhni Tomaž, ki je bil seve dorasel po letih, a majhen ter slaboten glede postave, na drevesu za dvoriščem košček papirja, je dobro znal, da je uničen. Papir je vpil vanj iz daljave in zavedal se je, kaj da pomeni. Ni se mu približal, ognil so mu je v velikem loku, ko je gnal kravo na pašo. Šklebetajočih zob' se je podal na pod, ves zamišljen se je| zagledal na ono mesto, katerega je si-$ cer opazoval vsako jutro s smehljajočo zadovoljnostjo. Na podu je biktemen kot, kjer je bi-] lo zakopanih 300 srebrnih goldinarjev in 15 zlatnikov. Sedaj je bilo na mah* pri kraju celo veselje. Kedo za zlodeja je zvohal, da poseda stari Tomaž toli-< ko gotovine, čeravno je vedno zatrjeval, da je revež in niti žene ni imel, ki bi bila izblebetala dejstvo o njegovem premoženju. Sedel je v sobo svoje ubožne koče,N razmišljal o zadevi, čim dalje je mislil, tem debelejši curki solz so se mu spuščali po licu. Ob vse bi naj bil! Ne, niti vedeti ni maral, kaj da je bilo pisano na papirju. Saj je itak znal, ne da bi bil čital. Tekom dveh let se je zgodilo trikrat v majbnem naselju, ki je ležalo ne daleč proč od občine. Stari kmet Kos je izkusil bridkost' grozilnega lističa in Tilen Valant. Na-; šla sta tudi kos papirja za hišo in po-J ziv, da morata položiti na določeno^ mesto gotovo svoto denarja, sicer ju bo doletela velika nesreča. Stari Kos se je grožnji smejal, tri tedne za tem mu je pogorela domačija. ; Tilen je tekel dve iiri v vas, da bi se radi nevarne grožnje pritožil pri županu. Ta se je osebno podal k njemu, je prečital listič in mu je poslal dva-; krat poljskega čuvaja. Denar je bil položen na označeni prostor, ob napove-< dani polni luni sta prežala Tilen in čuvaj, izsiljevalec je vohal nevarnost,1 ni ga bilo. Čeravno je bil čuvaj resnega mnenja, da je sedaj vse varno, da ne bo ob denar, je položil Valant na skrivaj denar na označeni kraj in zju-, traj ga ni bilo več. Sto srebrnih goldi. narjev je odnesel neznanec. Sto goldinarjev . ¦. * Malemu Tomažu so zagomazeli mravljinci po celem hrbtu. Mogoče je zabteval tuji iia-: silnež od njega manj, vendar ni znalj koliko denarja da je posedal. Prijel se je za srce, korecal proti drevesu, da bi prečital listič. Zahteva se je glasila na 200 goldinarjev. Ta svota je morala biti oddana v votlo drevo za njegovim dvoriščem v noči po novi luni. Ves besen je strgal papir in ga poteptal s cok.jami. Ne, k županu ni maral, ta vendar ni mogel zabraniti, da bi mu požigalec ne podtaknil ognja. Sam si je moral pomagati in temeljito premisliti, ikaj bi bilo storiti. Imel je 6 dni časa. Peto noč je izkopal der.ar, vzel je 50 gld in je zagrebel ostalo na drugo mesto, v ilovnata tla pod postcljo. Nato je zašil denar v majhno vrečieo in jo trdno zavezal. Iz stare škrinje je priVlekel puško, ki je že tarokaj rjavela dobro stoletje. Znal je, da je njegov o_e streljal iz tega pibalnika na vrane in je strel počil liki top. Celo noč je snažil orožjc, ga namazal in petelin se je konei.no le dal priviti ter sprožiti. Drugo jutro se je napotil zgoclaj z doma, da je ikupil v mestu smodnika in svinca. Celc štiri ure je rabil iz mesta in se je podal prav resno na delo, da bi nabil stari flkres. Naboj je fcončal, kakor je bil videl, že davno pokojnega očeta. Puško je pritrdil na plotu blizu votlega drevesa, cev je nameril proti luknji, v katero je porinil vrečico s srebrniki. Kakor hitro bi se dotaknil izsiljevalec mošnjička, bi se sprožil petelin in celi naboj bi bušil v odprtino štorastega drovesa. Ko je bila past nastavljena, je bil stari Tomaž zadovoljen v zavesti, da ne bo okraden in župan s čuvajem ..red ga bosta občudovala in nobeden poštenjak v bližnji okolici ne bo več v straliu pred grozilnim lističem. Njemu samemu ne bodo mogli dokazati nobene krivde, ker se bo tat sam ustrelil. Dolgo v noč je čakal v svoji koči, dofcler ni lahko uganil, da se bo pričelo kmalu daniti. Oprijel se ga je strah. Mogoče pa je uzmovič izsledil motvoz? Najbrž ga je skrbno odvezal in odbrzel s srebrnim plenom? Strah je postal tako silovit, da se ni mogel več prema- govati. Kmalu bo napočil dan in vse bo prepozno. Kakor obseden je zbežal iz koče proti drevesu. Ali mar ni bila tarnkaj senca? Bilo je samo še 100 m, še 50 m — naenkrat ga je pretresel smrtni strah. Videl je velik rdečkast plamen in slišal silen pok . . . Roke držeč pred oči, je obležal, dokler ni zaslišal glasov sosedov, ki so prihiteli od vseh strani. Še le nato je vstal počasi in se je podal z njimi k drevesu. Baš je posinil prvi svit. Ob drevesu je ležalo truplo. Roka je še tiščala mošnjo, ikatero je iztrgal neznancu To maž. Truplo je bilo stegnjeno z obrazom proti zemlji. Hrbet je bil zdrobljen od šiber in iz neštetih ran je curljala kri po obleki. Ko so možje obrnili ustreljenega, so prestrašeno odskočili ter se pokrižali. MrliC ni bil nikdo drugi nego — župan!