uto LUin. itevnKa 243.
v Ljubljani, o nedeljo ZS. oMonra 19Z5.
ceno Din r
SLOVENSKI
d I
I
Ishaja vsak dan popoldne, Utišani nedelje in premike. — loatrati: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Uiserstni davek posebej. — „Slovenski Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 O, za inozemstvo 420 D
i
upravntstvo: Knailova nlies štev. S, pritličje. — Telelon ste t. 304. Đredaistvo Knailova alioa at. 5, I. nadatrople. — Telefon siev 34.
■V      Poštnina platana v gotovini.
Pred novimi zapetljaji
Pretekli teden se je z uspehom končala mednarodna konferenca v Locar-nu. Optimsti vseh narodov so zlagali na ta dogdek hvalospeve in prorokovali, da pomenjajo zaključki te konference popoln prevrat v evropski politiki, jamstvo za trajen evropski mir. Toda še niso potihnili ti slavospevi. ko so znova Jele pnkati puške, ne sicer v bližini locamskih visokih pojjodnikov. pač pa tam doli na Balkanu, ki je že od nekdaj iztočnik vseh viharjev, ki so kdaj pretresali Evropo.
Kakor iz kljubovalnosti državnikom, ki so v Locarnu gradili kalup za večni mir v Evropi, je zopet zavalovalo pod Balkanom, razpalile so se stare strasti in zopet sta jela govoriti meč in puška. kak»or da bi še ne bilo dovolj prelite drsrocene človeške krvi. Ob sedmini Lo-carna pokaio na skrajnem jugoiztoku Evrope puške in prasketajo znova ročne eranate. Slabe perspektive za bodočnost! Kakor da bi krvavi dogodki tu hoteli državnike ad oculos poučiti, da je brezuspešno njih delo za evropski mir, ako hočejo pač odstraniti vse eksplozivne snovi na zapadu, ne mislijo Pa obenem poskrbeti, da bi se rudi na evropskem jugovzhodu po možnosti izločili vzroki neprestanih zaplet-Ijajev. Na Balkanu je bil zapaljen zadnji svetskl požar, kaj, ako nastane tukaj tudi drugi, še usodnejši za Evropo, kakor prvi, navzlic v paktih zasigrura-nemu miru na zapadu in vkljub Locarnu? ..,
Kakor da bi bil od sovražnikov miru naročen, je prišel grško - bolgarski konflikt, kakor memento. da ni vse zlato, kar se sveti da često Človek obrača, usoda pa obrne. In kakor ironija usode se zdL da sta prišli v medsebojni krvavi konflikt baš oni dve državi na Balkanu, ki bi zbog neprestanih notranjih zmed najbolj potrebovali miru na zunaj. Kdo je izzval spopad, je vzpriSo diametralno si nasprotujočih vesti težko dognati. Sicer imamo z Bolgari prav britke izkušnje in bolgarski vpadi na naše ozemlje ne spadajo baš med redkosti, vendar se nam zdi, da so bili to pot Grki tisti, ki so v svoji prešernosti izzvali ta spopad, ki ima lahko nedosledne posledice. Ako ie to tako. potem je naše stališče v tem konfliktu že podano. Res je. da vzpričo v nebo vpijočih zločinov, ki so jih zagrešili nad nami Bolgari pravzaprav nimamo posebnega vzroka, da bi se zavzemali za Bolgare, toda trezno razumevanje naših lastnih interesov nam ipak nalaga, da v danem momentu velikodušno pozabimo na to. kar ie biln v preteklosti, ter skušamo, uvažujoč bistveno spremenjene razmere. Bolgarom povračati ne šilo za ognjilo, marveč dobro za zlo. Na njih hvaležnost seveda ne smemo računati, saj je hvaležnost med narodi nepoznana vrlina. Pa je tudi ne potrebujemo. Toda drugi motivi so, ki nam velevajo, da se lahkomiselno ne izpostavljamo za Grke, ki so se pravtako izneverili zavezniški pogodbi kakor Bolgari, še manj pa da jih kakorkoli podpiramo v njihovih, v ničemer upravičenih impe-riialističnih stremljenjih. Vse kaže namreč na to. da so jeli Bolgari vendarle trezneje presojati svoj položaj ter iz teh treznih zaključkov izvajati konsekven-ce. Zdi se, da so i nekateri njih vodilni državniki in politiki uvideli, da je ipak treba z nanovo ustvarjenim stanjem stvari v Južni Srbiji računati kot z završenim dejstvom ter se temeljito preorijentirati. Pravimo, da se tako zdi, nimamo pa namena, da bi bo apodiktično trdili. Ako pa obstoja dejanski v Bolgariji tako razpoloženje in naj je tudi šele v povojih, nam nalagajo pravilno pojmovani naši interesi kategorično, da storimo vse, da se to razpoloženje tako poglobi, da se v doglednem času spremeni v neomajno prepričanje vsega naroda.
S pametno in blagohotno politiko bi se to dalo doseči. Bodimo pravični: položaj bolgarske države in bolgarskega naroda je vse prej kakor zavidanja vreden. Zapuščeni so Bolgari od vsega sveta, na vsem božjem svetu v svojih stiskah nimaio niti enega iskrenega prijatelja, porušile so se jim vse visoko-leteče nade, va banque-igra, ki so jo igrali v balkanski in svetovni vojni, je končala za nje katastrofalno, notranje zmede so spravile niih državo na rob propada, a sedaj so še Grki v svoji objesti vdrli na njihovo ozemlje ter žarijo in oalijo tu grje kakor nekdaj sami Turki. V teh njih stiskah bi našla lepa, blagohotna beseda z naše strani tudi pri njih lepo mesto. Ta Čin z naše strani
Inualldshl zalion pred skupščino
Ekspoze ministra za socijalno politiko. — Kj :o se slovenski
klerikalci zanimajo za invalide«
— Beograd, 24. oktobra (Izv.) Narodna skupščina je danes pričela generalno r~z* pravo o invalidskem zakonu. V skupščini drugače ni bilo nikakih važnejših političnih dogodkov.
Seja je bila otvorjena šele ob 10.30 do* poldne, ker se je ob 10. dopoldne vršila sve* čanost povodom položitve temeljnega kam* na za palačo ministrstva za šume in rudnike in poljedelskega ministrstva. Tej svečanosti sta prisostvovala poljedelski minister Krsta M;letič in minister za šume in rudnike dr. Nikić. Palača bo pravo monumentalno delo. Pročelna fronta znaša 120 m. Palača se gra* di na vogalu Kneza Miloša ulice in Nema« njine ulice.
Skupščinski podpredsednik dr. Nikola Subotić je sejo narodne skupščine otvoril ob 10.30. Po raznib formalnostih in odgovo* rih je skupščina prešla k generalni razpravi o invalidskem zakonu.
Minister za socijalno politiko Milan Si* monović je otvoril debato z daljšim ekspo* zejem o vladinem zakonskem načrtu in O stanju invalidov sploh. Na podlagi statistica Dih podatkov, ki jih ima ministrstvo za so* ci jalno politiko, jc v naši državi 55.116 in* validov in 169.675 sirot po invalidih. Ko se še rešijo nekatere prošnje, bo znašalo celo« kupno število invalidov in invalidskih sirot v vsi državi 280.000. Minister je nato podal kratek pregled in zgodovino invalidskega zakona od prvih njega osnutkov do danes.
Invalidski zakon je preživel mnogo težkoč in ovir. Mnogo preglavic je vladi delalo ogromno število onih invalidov v prečanskih krajih, ki so bili po usodi obsojeni boriti se na nasprotni fronti. Vlada je to vpraša* nje deloma rešila ter je minister prepričan, da se z invalidskim zakonom končno reši in uredi gmotni položaj invalidov, zato prosi narodno skupščino, da sprejme od vlade predloženi zakonski načrt o invalidih.
Narodni posl. dr. Behmen (musl.) je kot bivši minister za socijalno politiko v svoječasnem Davidovićevem kabineta kritiziral vladin načrt invalidskega zakona, na-zlašajoč obenem, da le z. Pašič že trikrat vodil volitve z obljubo, da reši invalidsko vprašanje. Vladin zakonski načrt po njegovem mnenju ni d ber. Zato ga odklanja. PreČ-ta! je brzojavko invalidske organizacije iz Zacreba, ki poziva nJega in ostale poslance, da se zavzemajo za to, da skupščina zakon odkloni.
Slovenski klerikalci se »zelo zanimajo« za invalidsko vprašanje To je zlasti pokazal krščanski socijalist in delavski agitator posl, Fran Kremžar, ki se je prijavil k besedi, toda drnes ga ni bilo v skupščini in tako je izgubil besedo.
Z ozirom na to je skupščinski podpredsednik ob 12 20 sejo zaključil ter prihodnjo odredil za ponedeljek ob 10. dopoldne z dnevnim redom: nadaljevanje razprave o invalidskem zakonu.
Drlvo narodov ima rešiti grMH spor
Sklicanje seje sveta Društva narodov v Pariz. — Akcija bolgarskih komitašev. — Sovražnosti začasno ustavljene. — Konflikt so izzvali Grki sami. — Intervencija velesil. — Grki bombardirajo Petrič.
— Pariz, 23. oktobra (TI) ZunanJ minister Bila«? *e sklenil sklicati sejo Dniš.va narodov za r*"n~d?l?eK 26. t
m. popoldne v Parizu. Grška hi Bolgarska sta bili pozvani pred svet Cruštva narodov. Do končne rešitve spora imata obe državi ustaviti vsako sovražno akcijo.
— London. 23. oktobra. (V.) Iz Aten je opolnoči prispelo pomčilo Reuterje-vemu uradu, da so baje Bolgari izpraznili od njih zasedeno grško ozemlje. Grške če.e so ustavile prodiranje, ob-držaV pa so svo7e pozicije ter ostanejo na njih dokler Bolgarska ne odzovori povoljno na grško ultimativno noto.
— Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Iz Sofije prihaja poročilo o živahnem gibanju bolgarskih četmkov. 40 komitskih vojvod je organiziralo posebne komit ske čete, ki štejejo več tisoč. Te čete spravljao na mejo proti Grški. Bolgarska vlada je odredila, da se odnošlje poseben avtomobilski park nroti Petri-ču. V teh avtomobilih je bilo okoli 30 tisoč mož odposlanih proti Petriču.
— Arene, 23. oktobra (Izv.) Grška vojska je 12 km v globino prodrla na bolgarsko ozemlje. Francoski in angleški poslanik sta resno in odločno pozvala grško vlado, da prekine takoj z nadaljno oboroženo akcijo proti Bolgarski in da izprazni zasedeno bolgarsko ozemlje. Grška vlada se mora ukloniti diplomatičnemu pritisku obeh velesil.
Splošno vlada v tukajšnjih diplo-matičnih krogih prepričanje, da so Grki sami izzvali obmejni incident z Bolgarsko. Stvar ima povsem politično ozadje, sedanji režim Pan^alosov skuša s to akcijo okrepiti svoj položaj. Opozicija izrablja spor v strankarsko agitacijo.
— Sofija. 23. oktobra. Najnovejša poročila potrjujejo, da so grške čete. obstoječe iz treh baterij in velikega števila infanteri»e pričele operacijo proti Petriču. Grška artiljerija je razdejala bolgarski seli Marakostinovo in Mari-nopolje. Bolgarske čete na meji so se radi svoje maloštevilnosti morale umakniti.
— Pariz, 23. oktobra. (Izv.) Fran-
coski diplomatični krogi z največiim zanimanjem zasledujejo razvoj grško-bolgarskega spora. Francosko zunanje ministrstvo je zelo rezervirano. Prevladuje prepričanje, da so Grki sami izzvali obmejni konfTkt. da preprečijo turško-bolgarsko zbližanje. Grki sn tudi proti balkanski konferenci, ki naj bi se vršila v Carigradu. Pariški diplomatični krogi so uverjeni, da Anglija deluje z vsemi sredstvi proti načrtu balkanske zveze, v katero naj bi vstopila tudi Turčija. Taka zveza bi prekrižala angleške načrte, da se ustanovi balkanska fronta proti Moskvi. Znano je dalje, da angleška vlada deluje za odstranitev sedanjega režima na Bolgarskem. Vlado Cankova naj bi nadomestil kabinet, ki bi bil napram Turški manj prijazen.
— London, 23. oktobra. Razvoj gr-ško-bolgarskega spora zasledujejo vodilni angleški krogi z največjo pazljivostjo. Reuterjeva poročila iz Aten opisujejo položaj tako. kakor da si je grška vlada vpad bolgarskih kornitašev sama zaželela, da ga kot dobro pretvezo porabi za vojaške odredbe proti Bolgarski. Grška odklanja Bolgarski predlog, da naj obmejni slučaj preišče posebna mednarodna komisija.
— Beograd. 24. oktobra (Tzv.) Iz Pariza prihaia vsebina povabila, s katerim se člani sveta Društva narodov vabiio na izredno seio v Pariz. Za to sejo vlada v Beogradu veliko zanimanje, ker ima Društvo narodov rešiti oborožen spor. ki je nastal neposredno po Locarnu.
— Sofija. 24 oktobra. Bolgarska brzojavna agentura objavlja: Včeraj ob 17. je grška težka artfJJern* pričela obstreljeval mesto Petrič. Med prebivalstvom ie nastal« velika panika.
— Berlin, 24. oktobra. (Izv.) Pari-ški »Temps« omenja, da se med Parizom, Londonom In Rimom vrše poga-lania za skupni nastop Angl'je, Francije in Italije v Sofiji in v Atenah. Cham-berla'n ie iz »avli. da se osebno udeleži sej Društva narodov, ki se vrši v ponedeljek v Parizu.
— Rim. 24. oktobra. (Izv.) Bolgar-
bi bila plemenita gesta, ki bi brez dvoma tudi učinkovala.
In končno kri ni voda. Res, krvave obračune smo že imeli z Bolgari, toda Slovani so vendarle, kakor mi, in nai so se v svoji zaslepljenosti nekoč tudi odrekali tega imena, in ozemlje, na katerem se s^-»i zopet preliva kri, ie naše .slovansko. Ali naj dovolimo, da se §e tega ozemlja polaste Grki? Ali ni že dovolj podjarmljenih naših bratov v Grški?
Zato pravimo: V grško-bolgarskem konfliktu je naše stal:šče podano: naše simpat:ie so na bolgnrski strani, to pot imej našo podporo In pomoč Bolgarska! Gre za naše najvišje cilje. Mi. kakor Bolgari težimo na Belo. na Egejsko morje. Usmerimo bolgarska stremljenja na Dedeagač In Kavalo, ki sta po krivici pripadla Grški. In Solun nam kot zrelo jabolko pade ▼ naročje, s tem pa bo definitivno rešen tudi naš spor z Bolgari radi Južne Srbite*
ski poslanik je po nalogu svoje vlade predložil italiianski vladi bolgarski materijal o vzrokih grš\o-bolgarskega obmejnega spora. ItaMjanski doplomatični krogi so mnenja, da Itajja nikakor ne more dovoliti, da se Grška s tem kon-
fliktom okoristi na račun In škodo Bolgarske. Grška hoče dobiti gotove teritorijalne koncesije. Italija ie proti tern grškim zahtevam in vztraja na stališču« da se mora na Balkanu ohraniti status quo.
Iilganla pritia Društvo narodov radi OršKe
— Beograd, 24. oktobra (Izv.) Po poročilih iz Sofije je Bolgarska naslovila na generalnega tainika Društva narodov v Ženevi g. Erika Drumorvda obširno Pritožbo proti grškim napadom. Pritožba navaja:
Dne 19. t. m. okoli 15. je neki gršVi vojak prekoračil mejo in začel streljati na bolgarsko stražo na stražnici Demir-kanije na gori Belasici. Bo^arslca straža je od^variMa in ubila napadalca, ki le obležal na bolgarskem ozemlju. Nato ie gršVa četa pod poveljem enegi oficiria odkorakala iz grš':e stražnice na bolgarsko ozemlje, da odnese truplo ubitega grdega volaka. Vo?aki na bolgarski stražnici so se uprli tej akciji zahtevajoč, da se mora popreie izvršiti v takih slučajih običaini lokalni og'ed. da se uradno loo-n^tatira dogodek. Začelo se ie nato streljanje, ki ie trajalo do 20. zvečer. Kakor hitro ie bolgarska vlada prejela uradno poročilo o tem dogodku, je ukazala bolgarskemu poslaništvu v Atenah, da predlaga grški vladi sestavo mešane komisije, ki nai bi imela ugotoviti, kdo je bil odgovoren. Isti predlog je bil oonovljen pri grškem poslaništvu v Sofiji.
Predno ie g^ška vlada dala odgovor na bolgarski predlog, ie bil izdan grškim Četam ukaz, da vkoraka k) v bol-
garsko ozemlje.    Ta ukaz so izvršili
mnogoštevilni grški vojaški oddelki, podpirani tudi po artiljeriji Ti oddelki so začeli 21. t m. napredovati m so že prodrli 8 km na bolgarsko ozemlje. Bolgarska vlada ie ukazala bolgarskim obmejnim stražam, da se s silo ne upirajo tej invaziji in so grški oddelki mogli tako zasesti več bolgarskih stražnic v dolini Strume. Grške čete nadaljujejo prodiran;e in grška artiljerija je oddala več strelov na mesto Petrič ter na Postajo Markopolje na progi Radomir— Petrič. Grški aeroplan je vrgel več bomb na most pri selu Legurnovo. Ranjenih je 5 bolgarskih vojakov.
Bolgarska vlada najodločneje protestira proti taki flagrantni invaziji in zasedbi ozemlja, pripadajočega notorno razoroženi državi in to invazije od strani vojske države, ki je članica Društva nanodov in ki krši svoje mednarodne obveznosti. Na temelju členov 10. in 11. pakta Društva narodov bolgarska vlada prosi vas, da najhitreje skličete svet Društva narodov, da ukrene primerne korake. Prepričana, da svet Društva narodov izvrši svojo dolžnost, je bolgarska vlada izdala bolgarskim četam ukaz da ne vrše mkakega odpora Proti napadalcu na bolgarsko narodno ozemlje. 11 i , tj
BOLGARSKA MOBILIZIRA IN SE PRIPRAVLJA NA VOJNO
-— London, 23. oktobra (Izv.) Sofijski pornčevalec British United Press potrjuje vest, da bo Bolgarska prisiljena Grški napovedati vojno. Za danes ie sklicana seja kronskega sveta v Sofiji. »Times« javljajo, da ie predsednik bolgarske vlade predložil Društvu narodov v imenu Bolgarske protestno noto. v kateri ugotavlla, da so grške čete brez povoda vdrle na bolgarsko ozemlje, da so zavzele važne pozicije in obkolile meso Petrič. Bolgarska nota dalje zahteva, da dado velesile Bolgarski pooblastilo za izvedbo splošne mobilizacije v svrho samoobrambe.
ANGLIJA IN GRŠKO-BOLGARSKI SPOR
— London. 23. oktobra. Prodiranje grških čet v Bolgarsko ni samo vzbudilo največje napetosti v dintomatičmh krogih, marveč v celi angleški javnosti. »Financial Times« komentirajo razvoj dogodkov ob grško - bolgarski meji in podcrtavao, da sedaj ni čas za kake pustolovščine. Anglija ima na Grškem mnogo investicij in velike interese svojega kapitala. Grška ima mnogo skrbi za finančno obnovo države in mora opustiti vsako akcijo z orožjem. Obe državi sta članici Društva narodov in bi lahko potom društva izvršili mimo poravnavo spora. Društvo narodov, ki je seda* okreplierto še z eno velesPo mora pokazati, da ie resnično faktor splošnega miru. ne pa fantazija.
Kriza francoske vlade
Odstop finančnega ministra Cafllaua. — Možnost odstopa celokupne vlade.
— Pariz, 23. oktobra. (K.) Prihodnje dni se sestanejo na posvetovanje vse takozvani »levičarski kartel« tvoreče skupine. Na tem sestarrkn se ima določiti nadaljno postopanje levičarskega kartela in nadaljnje stališče teh strank napram finančnemu ministru, odnosno nega finančnih predlogah. Kakor zatrjujejo, ne obstoji med član! vlade doslej trdno zaupanje do finančnega ministra. Računati ie treba na odstop finančnega ministra In nekateri že imenujejo njegovega naslednika. Odločitev )e odvisna od sklepa, ki ga iml storiti ministrski svet v nedeljo na svoji seji pod predsedstvom predsednika republike.
— Pariz, 24, oktobra. Opozicijcnami tisk in de oma tudi tisk, ki zagovarja sedanjo vladino koalicijo, je osredotočil posebno b^rbe pmt: finančnemu ministra. L»-stl ugotavljalo, da Caillaux nI mogel leCtl francoskega finančnega problema in da ie njega odstop nujno potreben. Radi mtlacije. ki jo Je uvedel finančni minister, ni samo v nevarnosti Caillauxov portfelj »marveč jt v krizi celokupni vlada.
Mhii-s rski svet Ie včeraj razpravljat o iuiaačncru poli fijn Francije. Razprava se Je
HEINL KAVA
mešanice
za poznavalce
100 L
djnes nrda'.java's. Finančni mlniste- Je p* sci' m.!! sveta t/jivU, da Je vladi pred«-. 211 obširne načrte za ureditev financ. Na-giašai Jt, da so vsi ministri solidarni. Dne 29. t. m. se udeleže korporativno vsi člani vlade seje poslaniške zbornice, finančni mi-rdster je izdelal posebne finančne predloge, ki jih ima parlament en bioc sprejeti. Potrebščine državnega zaklada so za več tednov pokrite. Finančni minister bo v par* lamentu zahteval zase zaupnico. Velik je odpjr giedc povijanja dohodninskega dav*
SPOMENICA ZVEZE INDUSTRIJCEV
— Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Zvez* industrijcev za Slovenijo je predložila trgovinskemu In finančnemu ministrstvu obširno spomenico, ki z utemeljenimi razlogi navaja pritožbe slovenskih Industrijcev proti preveliki davčni obremenitvi. Spomenica se tudi pritožuje proti najnovejšim metodam, ki jih porabljajo davčne oblasti pri iz* terjanju zastalih davkov.
NEMČIJA PRIPRAVLJA NOTO O RAZOROŽITVI
— London, 23. okt. (R) »Times« Javljajo, da bo nemška vlada v najkrajšem času predložila veleposlaniki konferenci v Parizu posebno spomenico, ki bo vsebovala konkretne predlog« o končni razorožitvi. Nota bo obenem predlagala izpraznitev zasedene kolkiske cone, k čemur bo velepo-slaniška konferenca privolila ter predlagala, svojim vladam, da ugode nemški zahtevi.
Borzna poročila
Ljubljanska borza dana* m poslovalm Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curin 10.89, Pariz 239, London 273.50, Milan 22430 Newyork 56.40, Praga 16730, Berlin 13.46, Dunaj 796.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 24. oktobra, Predborza: Beo* grad 9.19, Pariz 21.90. London 25.145, New* york 519.«/., MUan 20.70. Praga 15375, Dunaj 73.15.
— Trst, 24. oktobra. Predborza: Beograd 44.70. Pariz 106. London 122.30, New« york 25.25. Praga 7530, Curih 486
t
Trdo In RrtuKno obdavčenje Slovenije
(Iz referata zborničnega konzulenta g Fr. Žagarja na včerajšnjem protestnem zboru
v Ljubljani
Ob postopnem izterjevanju davkov je stopilo v Sloveniji davčno vprašanje letos posebno v ospredje. Davki imajo ogromen vpliv na naše narodno gospodarstvo. Poseb* no pa duše nase gospodarstvo v zadnjih mesecih, ker od 1. avgusta t. 1. smo plačali na davkih preko 80 milijonov dinarjev. — (Ogorčeni protesti.)
Pritožbe proti prekomernim davkom je treba deliti v dve skupini. Ene pritožbe so naperjene proti davčnim merilom, druge pa proti načinu, kako se davčni zakoni izva* jajo.
V državnem gospodarstvu pripada du> rektnim davkom važna vloga. Statistično je dokazano, da se je ž njimi v večini moder* nih držav že pred svetovno vojno kril ve# lik del državnih potreb. V stari Avstriji je dosegel donos iz neposrednih davkov blizu ene tretjine vseh javnih dajatev. Tudi v predvojni Srbiji je bilo razmerje v tem ozi» ni približno isto, n. pr. leta 1910 Je 27.96 %. V povojni dobi v ujedinjeni domovini pa 30 razmerje naenkrat padlo na 9.69 % (v proračunski dobi 1922/23). Finančna uprava stremi za tem, da dobe neposredni davki ▼ državnem gospodarstvu zopet svoj pred« vojni pomen. Posledica tega je bila, da so so uvedli edinstveni državni pribitki, da so so uveljavili linearni poviški, da se po* birm invalidski davek, vojaška komorska doklada, da so se podstave za različne da v* ke v pokrajinah, v katerih je bila v veljavi kronska valuta počvetorili (klici ogorčenja), a vkljub tem poviškom smatrajo merodajni faktorji, da mera še ni dopolnjena (klici: «So kožo nam bodo slekli 1») in da so še vedno edino neposredni davki kot rezerva za. kritje naraščajočih državnih potreb, kas kor se je izrazil generalni direktor nepos srednih davkov. Tak račun pa ni pravilen 5 stališča razmer v pokrajinah, v katerih so v veljavi staroavstrijski davčni zakoni, po* ©štreni z raznimi pribitki, invalidskim davkom in vojaško#komorsko doklado. Poseb= no pa ni pravilen glede dohodnine in prU d ob ni ne in hišnonajemninskega davka, gle* de katerih se je finančni delegat dr. Šav* nik (orkan ogorčenja, ki se je polegel šele po p ar minuta em mirenju g. predsednika) ob priliki uveljavi jen j a 30 % linearnega poviska, postavil na stališče, da te davčne vrste ne preneso niti linearnega poviska. In vkljub temu se nam je poleg linearnega pri* bitka še povišal invalidski davek, uvedla se je vojaško*komorna doklada, a kar je naj« huje, začel se je pobirati od dohodnine tudi invalidski davek.
Dohodnina po naših zakonih je med najobčutnejšimi davki. Najbolj občutno jo dela davčna lestvica, ki je urejena po svoji progresiji na predvojne razmere. Kdor ima dohodkov 100.000 K. ne plača samo toliko dohodnine, kolikor je plačeval od istih do* hodkov v predvojni dobi, t. j. 4841 K, am?
pak 16.368 K, torej skoraj štirikrat toliko, d i si so se njegove dohodninske razmere ta* ko poslabšale, da je pri dohodku 100.000 K pred vojno knežje izhajal, danes pa komaj
živi.
Udarjen je danes davkoplačevalec pri dohodnini dvakrat, prvič pri tem, da mora plačati dohodnino po progresiji, drugič pa mora na ta povišani davek plačati vse pri« bitke, invalidski davek in vojno*komorsko doklado. To pa vse zato, ker se dohodnina pobira še vedno po predvojni kronski lest* vici. Finančna uprava bi morala ob relaciji 4 K = 1 Din nositi tudi posledice svoje od* redbe. Če bi se lestvica F brala v dinarjih, bi znašala dohodnina od 25.000 Din samo 2179 Din, torej skoraj polovico manj kot znaša sedaj.
Ne glede na lestvico pa se je dohod* nina tudi izdatno poostrila s členom 152. fi* nančnega zakona za L 1924/25, na kateri podlagi se pobira invalidski davek. Invalid* ski davek plačuje sedaj pri nas vsak po* sestnik, trgovec, obrtnik po dvakrat: enkrat na svoj donosni davek* drugič pa na dohod* nino, dočim ga plačujejo pokrajine, kjer ni dohodnine, samo enkrat, t. j. na donosni davek. S tem zakonom se nam je torej na* pravila velika krivica. (Viharni protesti). Invalidski davek pa se je letos podvojil, oziroma z vojaško doklado potrojiL (Hrup* no ogorčenje.)
Drug davek, ki je skrajno občuten, je hišnosnajemninski davek. To davčno merilo sega nazaj čez 100 let, zato je popolnoma zastarelo. Najhujše je pri tem udarjena Ljubljana, kjer znaša ta davek 20 % od či* ste najemnine, a ako prištejemo še razne pribitke, vzame skoraj dve tretjini najem* nine, t. j. preko 66 % samo državni davek. (Viharni protesti.)
Najhujšo obremenitev za naše gospo* darstvo pa pomeni davek na poslovni pro* met, posebno za malega obrtnika. Skrajni čas je, da se ta davek zniža, vsaj na polo* vico. t. j. na Ya %.
Eno najbolj perečih vprašanj naše davč* ne zakonodaje so davčni plačilni nalogi. Naša generacija je bila vajena plačilnih nas logov, katerih ukinitev jemlje davkoplače* valcem možnost evidence davčnih predpi* sov. Pravi nasprotniki plačilnih nalogov pa niso v Beogradu, temveč pri nas doma. — (Vzkliki ogorčenja.)
Poleg neposrednih davkov pa dušijo naše gospodarstvo tudi neupravičene takse, n. pr. trošarinska taksa.
Iz vsega sledi, da je Slovenija z nepo* srednimi davki preobremnjena, da ne pre* nese ne le nobenega poviska več, ampak da je nujno potrebno, da se sedanji davki znižajo. (Vsestransko pritrjevanje.) To se mora zgoditi že s prihodnjim dvanajstin* skim zakonom. (Splošno dolgotrajno pio*; skanje in odobravanje.)
0 obnovitvi sfsiroslouensliefis bogoslužja
Kaj zahtevamo? Vzi>ostavo jezi-Kovnega stanja, kakršno je vladalo nekoč v naših cerkvah. Latinščina, katera je stoletja gospodovala v javnem življenju, a se je morala umakniti iz njega in se umfka v naših dneh iz šol, latinščina naj da prostora v bogoslužju slovenščini. O sklepanju konkordata s sv. Stolico zahtevamo obnovo pravice, slovesno dane vsem Sfovenom po papežih Adrijanu II. in Ivanu VIII. O tej važni priliki zahtevamo, da se katoličanom na ozemlju države Jugoslavije dovoG sv. maša v staroslovenskem, vsa druga opravila pa v sedanjem narodnem jeziku; zahtevamo staroslo-venski misal in novoslovenski (oziroma hrvatski) obretbiik!
Ob poslednji zahtevi sili nehote v pero remrniscenca iz začetka preteklega stoletja. Skoro napol poslovenjen obrednik je izdal za ljubljansko škofijo prosvetljeni vladika Anton Kavčič (1807—1813). izvrsten dušni pastir, odlikovan z najvišjim francoskim redom častne legije — škofa Kavčiča omenja Aškerc v »Napoleonovem večeru«. L. 1808. je prišel na svetlo obrednik, ki se jako razlikuje od prejšnjih ljubljan-
skih ritualov, izdanih leta 1706. in 1767. V novem Kavčičevem obredniku, ki ga je sprejela duhovščina in ljudstvo z navdušenjem, je bila postavljena slovenščina na častno mesto. Slovensko besedilo je oskrbel najbrž Vodnik. Delitev zakramentov se je jela vršiti v narodnem jeziku; slovenski so bili nekateri blagoslovi, obredi pri pogrebih, pri otročjih vsi, pri odrastiih je ostala samo »libera« latinska. Zanimiv je uvod, spremljajoči obrednik. V njem je povedal škof Kavčič, da se je večinoma ravnal rx> rimskem ritualu, poslužujoč se istega sporeda in istih besed; nekateri oddelki pa so objavljeni v domačm jeziku zato, da bi se pri cerkvenih opravilih pospeševala pazljivost in po bo ž-nost. Taki nazori so vodili ljubljanskega škofa Antona Kavčiča pred 127 leti. Ali bi ne bilo na korist veri. ki bi se
ob razumevanju obredov poglobila, ako bi jih uvaževali sedaj, ko se odločuje bodočnost slovenščine v naših cerkvah?
Pod knezoškofom Woifom je bil L 1S44. Kavčičev obrednik v prepoved dejan. Njegovo odstranitev jfe zahtevala sv. Stolica, Češ da ie »luterski«. V no-
Mamica fn otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z kstečimi zobmi*
Dnevna gojitev s »Kalodontom«
/e najsigurne/Ša pot, da obvaru*»
jete lepoto in zdravje Vaših zob.
vem. še sedaj veljavnem obredniku je skopnela slovenščina na par vprašanj pri krstu, na veroizpoved pri spreobrnjencih in na nagovor pri poroki. Latinščina je bila zopet neomejena gospodarica v cerkvi, in nikogar ni bilo, ki bi bil črhnil v obrambo pregnane sloven ščine. Duhovniki so morali oddati v škofijo stare obrednike in kupiti novo polatinjeno knjigo. A nekaterim se ni bilo moči ločiti od starega slovenskega besedila, tako n. pr. upokojenemu župniku, slovenskemu pisatelju Metelkovcu Janezu ZaJokarju, ki je še krog leta 1870. obhajal vernike v šentpeterski cerkvi v Ljubljani po starem, rekoč: »Telo našega gospoda Jezusa Kristusa vari tvojo dušo za večno življenje.«
Iz gorenjih vrstic je razvidno, da ie uživala slovenščina v cerkvah ljubljanske škofije pred sto leti — v dobi najhujšega avstrijskega absolutizma — večje pravice, kakor jih ima dandanašnji, ko smo svobodni in imamo svojo državo.
Da se odpravi to krivično stanje, so se jugoslovenski katoliški vladike zedi-nili na konferenci v Zagrebu leta 1918., da se izposluje pri sv. Stolici poleg sta-roslovenskega misala obrednik v živem narodnem jeziku. Prošnja za narodni obrednik je bila v Rimu uslišana, kar so sporočili jugoslovenski škofje po konferenci 1. 1921. duhovnikom: »Slednjič vam, bratje, javljamo, da je sv. Stolica po prošnji hrvatskega episkopata raztegnila na vse področje naše države pravice, katere so imele poprej samo poedine škofije, namreč vporabo rimskega obrednika v hrvatskem ali slovenskem jeziku, pa se bodo zato vršili vsi obredi v živem jeziku razen sv. maše, pri kateri se bosta samo list i.i evangelij pevala v živem narodnem jeziku.«
Zeljno smo pričakovali novi obrednik. Zakaj ni izšel, je povedal ljubljanski škof ob novem letu 1923. Prevod, ki so ga oskrbeli bogoslovni profesorji, se je poslal v pregled v Maribor, a z natiskom se je moralo počakati, dokler ne izide v Rhnu popravljeni ritual, kar se zgodi do mesern junija. Vladika je
NEMŠKA DELEGATA NA VARNOSTNI KONFERENCI — državni kancela\ dr. Luther in zunanji minister dr. Stresemmn, ki se poteguje po vesteh nekaterih inozemskih listov celo za letošnjo Noblovo mirovno nagrado, češ da je uspeh konfc*
renče v Locarnu v prvi vrsti njegova zasluga.
pristavil: »Ko bo obrednik natisnjen, ga bom takoj za vsakdanjo vporabo določil. Ljudstvo se ga bo gotovo veselilo.«
Da, Pre vzvišeni! Ljudstvo se je Jako razveselilo, ko je leta 1922. po Vaši naredbi prvikrat čulo pevati evangelije, prošnje, molitve in blagoslov pri telov-ski procesiji v slovenskem jeziku; gi-njeno je prisostvovalo z večjo pobož-nostjD, nego prejšnja leta, svetemu opravilu. Vse ie navdaiala radostna misel: Slovenščini se vračajo njene pravice v cerkvi.
Kakor poslovenjene tetovske procesije, se razveseli naše ljud«+vo preroje-nia slovenskih cerkva, kadar se uvede vanje novi obrednik in za njim kot najvažnejša točka — staroslovenska maša. Da v doslednem času dobimo slovenski obrednik, jamči poročilo o škofovskih konferencah, ki so se vršile ta mesec v Zagrebu; dotični odstavek slove: V razpravi o izdanju obrednika v narodnem živem jeziku je bilo vzeto na znanje poročilo predsednika nadškofa dr. Bauerja. da se stvar vodi v smislu navodil prejšnjih konferenc, da bo kmalu končana in da bo rokopis izročen predsedniŠtvu škofovskih konferenc, čim odbor uredi definitivni tekst rokopisa po najnovejši izdaji rimskega obrednika, ki je nedavno izšel. Sklenjeno je, da se interdiecezanski odbor radi recenzije besedila ne bo sklical.
Vesela vest! S trdnim upanjem, da se uresniči skoro tudi zahteva staroslo-venske maše, nas navdaja nadaljnje poročilo, da se je na škofovskih konferencah o vprašanju sta naslov enskega jezika v liturgiji ugotovilo, da zavzema episkopat enedušno isto stališče, kakor ga ie zavzel na konferenci meseca novembra 1918.
S službenim poročilom o škofovskih konferencah se strinjajo vesti, ki jih je zvedel poročevalec beogradske »Politike« iz ust djakovskega biskupa Akšamoviča in splitskega škofa Bone-fatiča, ki sta mu rekla: Katoliški biskupi smo po enodušnem sklepu, storjenem meseca novembra 1918, prosili sv. Stolico, da bi razširila privilegij staroslo-venskega jezika, ker to narod hoče in želi, na vso našo državo, kar smo ponovili na tej konferenci, ne da bi bi! kateri škof količkaj ugovarjal. Škofje se trdno nadejajo, da bo sv. Stolica to uvaževala, kakor so dosegli, da je dovoljen obrednik v narodnem živem jeziku in da se že tiska rimski misal na staroslovenskem jeziku za vporabo v jugoslovenskih škofijah. Kar se tiče vprašanja glagolice pri sklepanju konkordata, so zastopali škofje, izvoljeni po kr. vladi in pozvani kakor izvedenci na sodelovanje pri anketi za konkordat, v Rimu isto stališče, kakor na sejah meseca oktobra 1921. v Beogradu, in niso igrali nobene dvolične uloge. Pristavila sta imenovana biskupa, da vprašanje vporabe glagolice po njeni naravi ne spada v vrsto vprašanj, ki morejo biti predmet diskusijam pri sklepanju konkordata. Zato ie prišio to vprašanje tudi v srbski konkordat leta 1914. samo v obliki kodjcila. Konkordat je dvostranska pogodba, ki se more, kakor nas uči zgodovina, izpremeniti ali ukiniti, zato treba pomisliti, da utegne sčasoma v konkordatu dobljeni privilegij postati negotov. Vsak zavedni katolik, kateremu ni za politično agrtaciio, nego za
praktično in vestno izvrševanje verskih dolžnosti gotovo hoče in želi, da se vprašanje vporabe glagolice enkrat reši ter uredi načelno in trajno, a ne kakor politično stvar. Na to pa delan jugoslovenski škofje, ki mislijo, da se to vprašanje reši s posebnim odlokom sv Stolice. — Cirilmetodar._
Damo, Hi bi hotela
imeti v tej   seriji   res  eleganten plašč,
si  more takega   izbrati   iz  krasne zbirke
damskih plaščev z ali brez kožuhovine, kar najceneje pri tvrdki
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
Politične vesti
= Narodni poslanec, ki r.eee priseči, je disident Radičeve stranke Marko Do sen. Pravi, da je prepričan repu. blikanec in da zbog: tega ne more priseči zvestobe kralju. Z oziram na to je predsednistvo narodne skupščine odredilo, da se Došenu ne smejo izplačevati poslanske dnevnice. To pa DoŠenu seveda ni prav. Mož zahteva, da se mu dijete izplačujejo ne glede na to. afi je prisegel ali ne. Do sedaj ta spor še nI rešen, zdi pa se. da bo Dašen ob koncu koncev vendar le raje prisegel, kakot se odpovedal mastnim poslanskim dnevnicam.
— Francoske izgube v Maroku Francoska finančna komisija v Parizu se je sešla te dni v Parizu, da d loči, kar treba glede kreditov, zahtevanih za kolonijalno vojno. Došlo ji je ministrsko poročilo o izgubah v Maroku. — Tamkajšnje operacije stanejo okoli 950 milijonov frankov. Pri otvoritvi zbornice bo predložen predlog za dovolje-nie dodatnih kreditov. Izgub je bilo dc 31. julija t. L: ubitih 1285, od teh 2S oficirjev in 300 francoskih vojakov, ranjenih je bilo 5306, od teh 160 častnikov in 1330 francoskih vojakov. Od l. avgusta do L oktobra t. i. je bilo ubi* tih 891, od teh 283 Francozov in med temi 31 častnikov; ranjenih 2991, od teh 400 Francozov. Upa se, da rezultati zadnjih vojaških operacij zboljšajo splošno situacijo. Izjavilo se je na tej seji iznova, da je francoska vlada pripravijo i? priti kar najhitreje zopet do mirovnega stanja. Abd-el-Krim razlaga novinarjem, ki ga dobite na bojnem polju, da je tudi on vedno pripravljen za sklep miru s svojimi nasprotniki. On poudarja, da so Francozi začeli boj in trdi, da so se pripravljali zanj že pred letom dni. Francozi so napadli Rifane koncem aprila t. 1. šlo je za ozemlje, ki se teoretično računa k francoskemu Maroku, katerega pa Francozi niso nikdar zasedli. To je bila samo pretveza, da se je začel pohod proti Rifanom. Abd-el-Krim je pripravljen po svojih izjavah za mir, pa tudi za nadaljevanje vojne
V slučaju okuženja neobhodno potreben! 125L
UNĐBRWOOD^ pri LUD. BARAGA, LJubljana, Selenburgova ulica 6\I. UNDERWOOD
V. L Križanovska:
83
0 Kraljestva nesmrtnih
Roman, XI.
Morgan pri svoji soprogi Nari v Benetkah,
Minilo je štirinajst dni. Iz Benetk nI bilo nobenega odgovora in ta molk je zelo vznemirjal Su-pramatija. Bil je zelo slabe volje in ni hotel hoditi z vikontom na razne družabne večere in pojedine, ki se jih ie slednji izmišljal za zabavo in v svojo korist. Tudi za Pierettine nastope v Alkazaiju se Supramati ni prav nič zmenil.
Pieretta se je jezila, vikont in njegovi tovariši so bili ogorčeni in v ožji družbi je padla marsikatera žaljivka na nabobov račun. Tolažili so se samo s tem, da Supramati ni štedH z bogatimi darili, ki jih je prinašal vikont v njegovem imenu znanim gledališkim zvezdam. Nekoč, ko mu je Lormeil delikatno namignil, da ima dolgove, ki mu zastrupljajo življenje, mu je podaril Supramati zelo solidno svoto.
Končno je prikipelo Supramatijevo potrpljenje ido vrhunca in sklenil je odpotovati v Benetke, da se osebno informirat, zakaj Nara tako dolgo ne odgovori, še tri dna počaka, potem Pa odpotuje.
Toda še isti večer, ko je hotel iti spat, so mu sporočili, da Čaka zunaj nekdo s pismom.
Ves razburjen je razpečatfl pismo. Bilo je Na-rkio in se je glasilo:
»Nisem se žurila z odgovorom, ker se mi je zdelo — kar bo menda tudi res — da nič kaj posebno ne hrepenite po meni Ne branim vam priti v Benetke. Pridite, če hočete. Nikar pa ne dopri-našajte žrtve v imenu dolžnosti. Če vam življenje v Parizu ugaja, če najdete zabavo v veseli družbi, kamor zahajate — ostanite tam, kjer ste! Niti najmanj ne bom užaljena. Vajena sem marsikaj potrpeti in odpustiti, saj ie bilo zakonsko življenje z Narajano v tem pogledu imenitna šola.
Pismo pošiljam z zvestim slom in vas prosim odgovora istim potom. Vem, da le to amahronrzem, toda Po stari navadi se držim tega načina korespondence, ker se mi zdi bolj zainesljiv in prikladen kakor pošta. Na svidenje! Od vas je odvisno, da-li se kmalu vidiva aH ne. — Nanuc
To pismo je zburBIo v Supramati ju najrazličnejše občutke. Bilo je tudi vzrok, da je sklenil odpotovati drugi dan z jutranjim vlakom.
Zato je poklical ob šestih zjutraj komornika ter ga obvestil, da čez dve uri odpotuje. Velel ie takoj zložiti v kovčeg vse potrebno za not
Nato je poklical tajnika is mu zapovedal odpotovati za njim z vlakom, ki odhaja Čez dve uri.
V tem Času da lahko uredi vse, kar zahteva njegova odsotnost. Supramati je strogo prepovedal služinča-di širiti vest, kam potuje, ker se je bal, da jo vikont ubere za njim, kar bi gotovo tudi storil, če bi le vedel, kam je princ odpotoval.
Supramati je stopil v kupe zelo dobre volje. Veselilo ga Je, da se je tako neopaženo izmuznil vsiljivemu vikontu, ki bo gobovo razočaran, ko izve za njegov odhod.
Ze več dni mu je ta lahkoživec prigovarjal, naj priredi bogato pojedino na čast velikemu tragiku Pinconu, ki je praznoval desetletnico svoje igralske karijere. Naravno, da bi bil moral nabob kupiti igralcu primemo darilo. Poleg tega mu je vikont namigaval, da hna vse polno dolgov, ki bi jih lahko Supramati o priliki poravnal.
Princ je bil res radodaren in veselilo ga je, če je mogel pomagati bednim, toda ta zapravljivec ki se ni sramoval nobenega sredstva, samo da pride do denarja, se mu ni prav nič smilil. Supramati je že davno spoznal, da je imel vikont od pojedin in družabnih večerov, ki jih je prirejal v njegovem imenu, kakor tudi od neštetih daril znamenitim igralkam, prav solidne dohodke.
Kar se Pa tiče Pierette, jo je bil že do grla sit. Samo njena vsiljivost m njegov strah pred tragičnimi prizori, k! bi gotovo sledili energičnemu nastopu, ga ie še zadrževal, da ii ni pokazal vrat. Po-
tovanje v Benetke ga je končno rešilo tudi Pierette^ kar mu je bilo zelo prijetno.
Vlak je že dve uri drvel s Supramatijem od Pariza, ko se je vikont zbudil. Lormeil je bil zelo slabe volje. Prejšnji večer je imel vražjo smoio v klubu. Izgubil je večjo svoto, ki mu jo je dal princ, da poravna dolgove. Zdaj mu je pa bilo malo neprijetno prositi princa zopet na posodo.
K sreči je fmela Pieretta drugi dan god, Pincon pa jubilej. Pripravljala se je razkošna pojedina. To bi utegnilo vsaj deloma ublažiti njegovo obupno finančno stanje.
Skrbno se je oblekel, sedel v svojo kočijo ter naročil najprej za drugi dan velik šopek in bogato večerjo. N*to se je odpeljal k princu. V dvorec je stopil samozavestno, kakor da je že domač. Komaj je pa prestopil prag, je ves začuden obstal videč nered, ki je vladal v nabobovi hiši tako zgodaj.
Vratar Sebastijan je stal v navadnem suknjiču sredi veže in se glasno pogovarjal z ženo, ki je pospravljala svojo sobo. Na stopnicah sta se igrah z mačko dve vratarjevi hčerki Na tleh se je valjala žoga.
— Kaj naj pomeni to, Sebastijan? kaj princ danes tako dolgo spi, da ste še vedno v navadni obleki? -~ je vprašal vikont strogo
—ntkz
Pri nas je bilo vedno nekoliko takih ljudi, ki se niso kdovekaj ogrevali za Korošce, če že niso bili morda celo popolnoma ravnodušni napram mim. Nekoč mi je eden naših veljakov zabrusil v obraz: »Saj Korošci sami nočejo! Čemu bi jih torej slili!«
Vsekakor je umestno,  da si skušamo priti glede koroškega vprašanja v enem kot drusrem pogledu na jasno. Ali Korošci sploh zaslužijo, da se potegu jemo zanje? Stvar je taka. da so med slovenskimi Korošci, kakor pač povsod na svetu, različni   ljudje. Imate med niirrri poturic naigrše vrste, imate pa tudi ljudi, ki so nam   vsem Hhko zgled globoke, čiste, nesebične domovinske ljubezni. Še ga vidim pred seboj tistega starega. poknšHinočega, be-težnega moža — ime njegovo je bolje nemara, da zamolčim. dasi njega samega bržčas ni več med živimi — kako leži tam v travi, na komolec svoje desne roke oprt! Ker nisem nobene prilike opustil. ak»D sem mogel s kom izprego-voriti. sem stopil   s ceste proti memu In se pošalil: »Vi pa nemara ravno o tem razmišljate, kako bi pri plebiscitu glasovali?« To bi ga bili morali videti, kako se je starec sklonil po  koncu in mi »odvrnil ponosno: »Svoj živ dan nisem nikoli drugače glasoval kot s Slovenci, pa tudi nikoli ne bom!« In potem sva govorila na dolgo in široko o tem. kako lepo bo. ko bo osvobojena Koroška in bo SI oven na lastni zemlji zopet sam svoj gospod! Bilo je ganljivo kako je ta preprosti Človek ljubil svoj narod. Objel bi ga bil in poljubil! Že samo zaradi njega bi bil želel, da bi bilo glasovanie Dokazalo drug uspeh kot ga je! Kolikrat se spomnim nanj in kako mi ie še danes žal, da starcu ni bilo usojeno, da bi bil doživel, česar si je tako silno želeli Da podpiramo Korošce te vrste moralno in, če mogoče, tudi gmotno, je pač naša sveta dolžnost!
Seveda pa imajo deloma tudi tisti prav. ki trdijo, da Korošci nočejo. Pripeti se ti prav lahko, da ti koroški kmet na tvoje vprašanje, če si želi k nam. tako-le odvrne: »Saj smo tudi pod Avstrijo Slovenci! Res je, da v Avstriji drago kupujerno, zato pa tudi svoie pridelke drago prodajamo! Vsekakor pa je pri nas več reda, kot ga je — pri vas!« Ta odgovor ni izmišljen, in bojim se. da se je resignacija in apatija, ki zveni iz navedenih besed, že precej razpasla med koroškimi Slovenci! Ali se bomo temu še čudili? Ali ni en del našega Časopisja vse, pa prav vse storil, da našo državo kot najmanj kulturno razvpije in jo pristudi? In ali se ne vidi, kakor bi bila vse to sama gola ironija, ako se zdaj prav tisto časopisje navdušuie za osvoboditev naših koroških bratov izpod tujega jarma? Gospoda, mi moramo gledati, da
bo v vsem našem dejanju in nehanju malo več logike! Mi se moramo navaditi, da dobno premislimo vsak naš korak, predno ea storimo, vsako besedo, predno jo zapišemo, in da temeljito preudarimo vse posledice, ki jih lahko ima eno kot drugn! Ako imamo z Beogradom kaj obračunati, treba, da storimo to na drug način kot z grdenjem in blatenjem! — S tem pa seveda nikakor nočem reči. da bi se ne moralo res tudi v Beogradu rrars^ai izpremrni4i ako hočemo, da si bo še kdo — želel k nam!
Rad bi vedel, ali si ie od vseh tistih, ki so nedavno tako navdušeno demonstrirali za slovensko Koroško, kdo kaj določnega misli v tem orgl^du. kako, po katerih potih bi mnerii dohiti na-zai nailepši cM slov. zemlie. na kak način bi se da! izravnati sramotni poraz, ki srro ga doživeli pred petim' leti s koroškim plebiscitom, ali pa smo gradiM zrn »*. kakor no navadi samo zTate gradove v oblake? Ali nai res samo na to čV'arno. se okolno sti iznremeniio. da se sama od sebt Ponudi oriHka. ko si lahko vzamem«), kar je našega? Jaz mislhn. da bi bilo to vse Dremalo! Jaz mislim, da morama temveč z vsemi silami delati na to, da se okolnosti res izPremenijo in da tista prilika, na katero stavimo svoje nade. čim Drej pride, ker se drugače lahko zgodi, da bomo Čakali nanio vse večne čase! Ne smemo si sicer prikrivati, da so se razmere za nas prav v zadnjem času posla bša'e. To. kar se ie v Lo-carnu baš kar završilo, je z ozirom na posledice, ki se iz tega lahko razvijejo, nekaj takega, kakor če bi se bila zavalila ogromna skala na pot, ki vodi do našega cilja. Da. Locarno postane lahko usoden ne samo za naše naciionalne aspiracije, temveč za slovanske interese sploh! Kadar se raduje Albrm in se Istočasno zadovoljstva smehl-a Germa-nija. takrat t-pzot, ma*ka S*"**^!
No, ni. da bi morala vsaka klica tudi že pognati in se razbrsteti! Prav bo, če čujemo in bedimo, ne smemo pa se vdajati malodušiu. pa če bi morali premagati še tabo težke ovire Za zdai še naša najnujnejša naloga ta. da oripn-moremo našim koroškim bratom do onih pravic, ki ii.m vsekakor gredo do obstoječih pogodbah, pripomoremo do tega, da bodo deležni v narodnostnem pogledu vseeh on:h dobrot, ki jih uži-vaio Nemci v naši državi. Nič več. a tudi nič mani, to bodi naša deviza!
Kar bi bilo še sicer stnriti. o tem ne kaže že danes javno razpravljati Želeti pa bi bilo. da skliče »Jugosloven-ska Matica« ali kdorkoli že čim pre-nekako anketo, na kateri nai bi se do ločile vsaj v glavnih potezah smernice za vse nadalmje delo v svrho končne rešitve koroškega vprašanja!
Dobro blago I Nizke cene!
Sukno vseh vrst doubl in paloierston, velour v vseh baivah. barhent in vsakovrstno drugo perilno blagov v veliki izberi kupite po n'zkih cenah pri
8B08
„Obtaiilnici". Liubliana.
MikiellCeva cesta-
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani«
DRAMA: Začetek ob 20. uri.
Sobota. 24 oktobra: Periferija. Red A. Nedelja. 25. oktobra: Pegica mojega srca. Izven.
Ponedeljek, 26. oktobra: Periferija. Red B. Torek. 27. oktobra:   Ifigenija aa Tavridi.
Red C Sreda. 28. oktobra- Zaprto. Četrtek. 29. oktobra: Pegica mojega srca.
Red A.
Petek, dO. oktobra: Zimska pravljica. Red E. OPERA: Začetek ob H 20 url zvečer.
Sobota, 24. oktobra: Alda. Red D.
Nedelja, 25. oktobra: Ob 15. popoldne: Nabor - Povratek. Znižane cene. Izvea.
Ponedeljek, 26. oktobra.: Zaprto.
Torek, 27. oktobra: Hoiimannove pripovedke. Red E.
Sreda. 28. oktobra: Proslava češkega na-rodneg praznika. Slavnostna predstava, izven.
— šentjakobski gledališki oder. V sredo 28. t. m-: Jakob Ruda. Repriza. Gostovanje člana Narodnega gledališča, režiserja gosp. Milana Skrbinška. 1838/n
— Nedelja v Narodnem gledališču v ' 'ubijani. Prva popoldanska operna predstava v tej sezoni se vrši v nedeljo dne 25.
ktobra ob 15. popoldne. Vprizori se Gerbi-eva dvodejanska opera »Nabor«, katere r.ov je vzeta iz našega vaškega življenja i katere delo ima posebno v bogatem zbo->vskem partu veliko in lepih melodij, ter latzejeva zelo efektna In dramatična opera Povratek«. Cene za to predstavo so zi i-ane. na kar posebno opozarjamo izven-ijrbljansko občinstvo Drama pa >rpriz'>rl prvič v nedeljo zvečer nad vse ljubko ra zabavno angleško veseloigro »Pjgica n ojega srca«. Predstava je Izven. Cene navalne.
— Proslava čehoslovaškesa narodnega praznika v našem Narodnem gledališču. V sredo dne 28 t. m. vtšI se v operi proslava čeboslovaškega praznika s sledečim sporedom: V prvem delu sporeda, ki je koncert-iega značaja. Izvajajo te pod vodstvom ka-
pelnika g. Balatka sledeče točke: 1.) Narodne himne. 2.) Smetana: Libuša. uvertura za veliki orkester. 3.) Arija iz opere Dve vdovi. Poje ga. Marija Jenikova. 4.) Smetana: Vltava. za veliki orkester. 5.) Vito-slav Novak: Balada. Poje gdčna. Božena Potučkova. 6.) Zdenko Fibich: Podvečer. SIrrrfoničiiž. pesem za veliki orkester. V drugem delu proslave pa se poje Hatzejeva opera: »Povratek«, ki Je pri svoji premijeri dosegla tako krasen uspeh. Vstopnice za to proslavo so od danes naprej v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. ,
— Za proslavo čehoslo vaškega narodnega praznika dne 28 t. m. se vrš* v operi slavnostna predstava.    Sedeži za to slavnostno predstavo so v predprodaji od pone deljka dalje Pri dnevni blagajni v operi.
— »Al da. t Danes v soboto se poje v eperi Verdijeva opera »Aida« v znani zasedbi. Le vlogo kralja poje prvič na naše-n odru a. Sekula. Predstava se vrši za red D. Diama pa vprizori Langerjevo »Periferij za red A.
— Klasifikacija narodnih pesmi. Prosvetni minister Velja Vukčević je odredil, da izvrše posebne komisije v Zagrebu, Beogradu in L'nbljani klasifikacijo hrvatskih, srbskih fn slovenskih narodnih pesmi. Ko bo klasifikacija končana, se začne tiskati državna izdaja narodnih pesmi iz vse države.
— Kriza naših gledališč. Začetkom novembra se sestane v umetniškem oddelku
rosvetnega ministrstva pod predsedstvom načelnika dr. šenoe konferenca upravnikov vseh gledališč v naši državi. Na konferenci se bo razpravljalo o vseh vprašan Ih. ki so v zvezi z akutno krizo naših gledališč, osobito onih v Osijeku, Novem Sadu, Mariboru in Ljubljani.
— Hrvatski listi e proslavi 20-letnice »Ljubljanskega Zvona«. O koncertu, kakor proslavi 20 letnice umetniškega delovanja pevskega društva »Ljub.janskl Zvon«, so prinesli skoraj vsi hrvatski listi daljša poročila ter laskave ocene. Zagrebški »Hrvat« prlobčuje pod naslovom »Tri značajne proslave na pjevačkem polju v LJubljani« sledeče: Nedavno je pokazala Ljubljana, da ima v aašf državi od vseh mest povprečno naiveč smisla za vokalno umetnost Dočim smatrajo eri aaa kompetentni faktorji petje
Oglejte si zalogo
manu faktur nega blaga za zimo v veliki izberi la po nizkih cenah pri
»Oblaiilfiici", Uubliana,
MikUUceva casta.
kot nekako nekoristno izgubljanje časa In nepotrebno zlo, je nasprotno vsa Ljubljana z dušo Ln srcem za pevce. To je bilo opaziti na svečanem koncertu »Ljubljanskega Zvona« v dvorani hotela »Union«. Dvocana gosto napolnjena, navdušenje ln ponos. Koncertna dvorana Uniona, to je nekaj, česa*-mi v Zagrebu nimamo. Ni pa to edini kulturni objekt. ki na*n manjka v Zagrebu. »Ljubljanski Zvon« je proslavil 20-let*iico svo ega obstoja z impozantnim koncertom. Vse točke programa so bile vzorno in precizno priučene Pevci brez izjeme pojo v stilu, odpirajo usta. jasno vokalizirajo. Solo sopran gdč. Ramšakovs kristalen in ias?n. Vse v znaku sistematične pevske ku'ture. Zborovodja Zorko Prelovec duša mlade generacije, vodi vse to s čvrsto roko. Tudi on ie danes slavljenec. zakaj ravno je minulo 15 let. odkar je zborovodja »Ljubljanskega Zvona«. Prelovec je glavni sotrudnlk -Slovenske pevske zveze«, ki io vodi v umetniškem oziru. »Savez Hrvatskih pjevačkih društava« ga je pozval na svoi festival v Zasreb, kier bo dirigiral eno točko monstre-koncerta (okoli 1500 pevcev). Tretji slavlienec je slovenski komponist Emil Adamič, kateremu je bil posvečen večji del vsporsda. On ustvarja že 25 let ln si je s svojim delom stekel vsestransko priznanje in renome najpopularnejšega slovenskega skladatelja. Njegova skladbe so znane po vsej naši kraljevini.
K 100 LETNICI ROJSTVA JOHANNA STRAUSSA. Dne 25. oktobra 1825 ie bil rojen znameniti skladatelj Johann Strauss, ki ga je usoda določila, da širi med l j ud* stvom s svojo glasbo veselje in radost. — Malo je valčkov, ki bi postali tako popu* larni, kakor Straussovi. Njegova opereta tcNetopir* je nastopila zmagovito pot po vsem svetu. Tudi drugi dve Straussovi ope* reti tcVesela vojna* in ^Ciganski baron* sta zelo priljubljeni. Po dolgoletnih turnejah z orkestrom, ki ga je prevzel od svojega oče* ta, se je posvetil izključno skladateljstvu. Umrl je 3. januarja 1899 na Dunaju.
V cenjeno vednost
Čast mi je, spoštovanemu občinstvu ' liudno naznanjati, da s 1« novembrom t* I«
S1 prevzamem in otvorim
i
ter se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem 3983 Hervoje Tomec. hotelir.
— Učiteljski pevski zbor. Ustanovni občni zbor pevskega zbora slovenskih učiteljev bo v nedeljo dne 1. novembra v Ljubljani v Glasbeni Matici, želja, ki smo Jo gojili že toliko let. bo izpolnjena. Priglašenih je 120 učiteljic in učiteljev iz vseh krajev Slovenije. Ti navdušeni, idealni, kulturni bo-ritelji se ne ustrašijo nobenih žrtev nI poti z« svojimi ideali: ne plašijo jih stokilom;-terske razdalje, ne straši jih ogromen tro-Šek, ne boje se truda, samo da potnorejo po s\ojih močeh naši pesmi do one višine, ki jo bo usposobila za tekmo na svetovnem polju. Ti borci opravičeno pričakuj2J> podporo vseh naših zavodov, vseh organizacij in društev ter vseh privatnikov, ki jim je rrar naša kultura sploh, posebno še naša pevska, naša srčna kultura. Opozarjamo na to že danes vse navedene in jih najvljudneje vabimo, da pošljejo vsaj zastopnike k ustanovitvi zbora in otvoritvi prvega pev-sega tečaja, ki se bo vršila v nedeljo ob pol II uri v pevski sobi Glasbene Matice v Ljubljani, Vegova ulica 7. — Intcndanca opernega gledališča je dovolila vsem udeležencem pevskega tečaja zvečer 1 novembra 50% popusta pri vseh vstopnicah. Kdor se misli predstave udeležiti, naj javi to naj-kasne'e ao srede 38. oktobra na naslov: profesor V e d r a 1, Emonska cesta 8, Ljubljana.
— Izložba akademlčnega slikarja Mar-člča v Zagrebu. Naš rojak akad. slikar Rud! M a r č i ć priredi razstavo svojih slik v Zagrebu v veliki dvorani Oficirskega doma na Zrinskega trgu št. 3. Razstava bo otvorjena 25. t m. ob II. Odprta bo vsak dan od 9. do 18. ure. Slike se nanašajo na motive z Jadrana in naših Alp.
— »Gledališki list«. Izšla ie tretja številka »Gledališkega lista« s sledečo vsebino: I Cankar: »Za narodov blagor« s peresa g. J. Vidmara. Poročilo o delovanju centralnih gledališč v Beogradu, Zagrebu \r Ljubljani v sezoni 1924/25. Dalje dve črtici A Danila. Zasedbo Id drugo gradivo ter repertoar. Cona lista Je * Di*
mu. Pred nje-straža. ki ima nčnejše vršiti a je v drugem ::ko jutro očisti
Julijsko krajina
—i CoUarlch se obnaša v zaporu povsem jasno, kakor pripoveduje vodstvo zaporov, in ne daje vzrokov za pritožbe in ostrejš; postopanje proti gevo celico stoji noč in strog nalog, da mora n svojo službo. Njegova c nadstropju. Svojo celico natančno in se umije ln drži v lepem redu. Svojo obleko, ki je nova. okrtačl in kadar gre k razpravi, si uredi vse lepo, kakor bi šel na kak sprehod. Ko se vrne od razprave, sleče svo'e lepe hlače. Obrije se vsak drugi dan. Zjutraj se umiva in čedi pol ure. potem še telovadi. Čez dan čita in je prečita! že skoro vseh 4o0 zvezkov iz knjižnice v zaporih. Najrajše bere romane. Okoli 11. ure gre na dovoljeni sprehod na dvorišče, hodi okoli le sam, zamišljen. Zvečer se takoj po večerji vleže in ostane v postelji do 6. ure zjutraj. Duhovnik, ki službuje v zaporih, se mu je hote! že parkrat približati, pa ga ie vselej odločno odklonil. V pogovorih rad poudarja, da se bo maščeval nad svojimi Izdajalci. V zaporu dobiva seda^ nekoliko boljšo hrano od navadne. Collarich ne pije nič. Je abstinent. Razprava se zopet vrši.
—j Bomba v rokah otrok. Pri Volčah ie naše! na polju 7letni Karel Uršič bombo, katero je vrgel na skalovje, da bi tako opla-šil druge dečke. Bomba je esplodirala in
težko le bil ranjen na nogi lOletni Mllaa Barbič, manj nevarno sta ranjena Ciril tm Karol Uršič. Prepeljali so jih v goriško bolnico.
—j Na novačenju ie povsod! veselo, tako tudi pri sedanjih naborih v Gorici. Ako slovenski mladenič zavriska ali ima v gum« blcl celo rdeči nagelj, ki je domač v slo* venski hiši, potem je pri italijanskih prena* petežih hitro tu velika nevarnost, ki ogroža ttalijanstvo in državo, da treba ndaritl po »sovversivih, komunistih, lrredentlstih Itd. V Gorici Imajo že od nekdaj piko na Sol« kance in svojo jezo so jim pokazali tudi sedaj pri naborih rasisti so hodili okoli In iskali, kjer bi spravili Slovence v nesrečo. To jim ie uspelo ln aretiranih je bilo več solkanskih nabornikov. Dva sta že danes postavljena pred sodnike in brez dvoma sta dobila veliko kazen. »Drugorodci« so nevarni 1'udje!
—j PozorI Zopet so v prometu ponare* leni novi lOOBrski bankovci I. s. Š. 51.3084. serija I. 67. Vodena glava je odtisnjena n zadnje strani, kar se opazi, ako se banko* vec obrne.
—j Iz Rusije se še vedno oglašajo ujet niki potom moskovskega poslaništva. Tako sta naznanjena Karel Colja iz Trsta In Hila-rij Mandić iz bližine Reke ter Tvan Mottert iz Trsta. Poskrbi se, da se vrnejo.
—j Vipavske vojašnice so odkupljene Italijanska država je izplačala vipavski občini za nje 550.000 lir z 10 odstotnimi obrestmi, kar znaša okoli 600.000 lir. Vipavci mislijo na okrajno sodišče, katero so izgubili da morajo hoditi v AMovščino in nekateri predlaga:o zgradbo sodnega poslopja, da hi si potem izprosili nazaj sodišče.
—j Samo italijanska krajevna imena smejo rabiti odslej nemški listi v Poadižju Tako zahteva odlok podprefektare v Bocnu Ne sme se niti v oklepaju navajati nemških Irr.en. Za Julijsko Krajino Še ni slične odredbe!
Veliko izbero ostankov
moškega sukna, kakor tudi damskega volnenega fn perilnega blaga za obleke, bluze i. t. d. nudi po skrajno nizkih cenan
39ST
„Oblačilnica" Ljubljana.
M:klolt£ova cesta.
Zgradba druge telefonske linije z Zagrebom
Med Ljubljano in Zagrebom ie obstojal do sedaj za telefonski promet samo en bronasti vod, dočim je bi! drugi vod, na katerem *;o bile vklmčerre razne vmesne postaje, iz železne žice. tako da za direktni promet ni prišel vsled slabe prevodnosti v poštev. Edini direktni bronasti vod pa že davno ni zmogel vedno intenzivnega prometa med Ljubljano in Zagrebom, ki je vsled vedno živahnejšega prometa med LVubljano in Zagrebom, ki ie vsled vedno živahnejšega prometa denarnih zavodov in borz, kakor tudi trgovskih in industrijskih podjetij od dne do dne naraščal.
Zbornica za trgovino, obrt ln industrijo v LJubljani ie zato že lansko leto ponovno intervenirala pri ministrstvu pošt ln telegrafov, da se nujno zgradi druga direktna telefonska zveza z Zagrebom in njeno prizadevanje ie imelo popolen uspeh. Ministrstvo je odobrilo načrte in ko je bila letos dobavljena iz inozemstva bakrena lica, se ie takoj pričelo z zgradbo.
Na hrvatski strani je sedaj vod od Zagreba do Dobove že dograjen, dočim je na naši strani vod že speljan preko Novega mesta do Rajhenburga, tako da bo v kratkem nova zveza vspostavljena. Pričakuje se. da bo v kakih 14 dneh že mogoče otvoriti promet na novi zvezi. Dosedaj je vladala v telefonskem prometu z Zagrebom velika mizerija in je nekatere dni moralo izostati v najvažnejših poslovnih urah do sto pogovorov, kar je pomenilo ne. samo veliko škodo za trgovino in industrijo, marveč tudi za državno blagajno samo. Z zgradbo diugega voda bo promet med obemi mesti znatno olajšan.
Sokol
Ne bo umrl kakor Rumpel..
Zopetna justifikacija v Zagreba
Poleg Augusta Rumpla je ostalo v za* porih divizijskega sodišča ▼ Novi vesi lo pet kandidatov smrti, pet vojakov, ki ao bili vsi obsojeni na smrt Prihodnje dni ae bi pokoril za svoj zločin vojak Edvard Sla« dović iz Bojačine, okraj Klaojec. Sladovič ie pobegnil iz vojaške službe od svojega bataljona v Zagrebu že leta 1923. Dne 22. novembra L 1923. je prišel Sladovič v hlev Hinka Hamdta iz Husanja. Oborožen je bil z malo sekiro. V hlevu se je skril do 11. ure zvečer in prežal, kdaj bo odšel Harndt iz hiše. Ob 6. zjutraj je šel Harndt iz hiše v hlev, da napoji živino.
Cim je vstopil v hlev, je Sladovič, ki je bil skrit za vratmi, zamahnil s sekiro in mu prebil lobanjo. Harndtu se je vlila kri v možgane. Ker še ni bil mrtev, ga je Sla* dović udaril še štirikrat po glavi. Cim ae je prepričal, da je Harndt mrtev, ga je prijel in vrgel pod konje.
Sladovič je nato odšel v stanovanje umorjenega, kjer je bila žena Suzana. S se kiro v roki je zagrozil ženi, da se ne sme premakniti in ji rekel: «Daj ključ, ali te ubi« jem!» Prestrašena žena je Sladoviću izro* čila ključe vseh omar in mu nazadnje sama odprla. Sladovič je pobral razne prtdmetc v vrednosti 3390 Din in 4000 Din gotovine. Po storjenem zločinu je pobegnil, zaklentv* ši vrata za seboj. Na krik žene Suzane so prihiteli sosedi in ji odprli.
Včeraj dopoldne je bilo Sladoviću spo* rooeno, da je njegova prošnja odbita, in da bo v ponedeljek ustreljen. Sladovič je ta razglas mirno vzel na znanje. Nič se nI iz« premenilo na njem. Pazniku je rekel: cNe bojte se. Z menoj ne boate imeli takih ko* medij, kot ste jih imeli z Rumplomla Kjo bo izvršena justifikacija, še ni mano.
— ^Ljubljanski Sokol* (Narodni dom). Jugoslovensko Sokoistvo stoji z ozirom na bližajoči se Vsesokolski zlet v I. 1926., na pragu važnih dogodkov. Stoji pred nalogo, ki nosi v sebi razmaknjenjc novil sil in oživljenje našega dela. Na tem sokolskem prazniku naj vzkipi zopet tista neminljiva lepota, ki ima svoj vir edinole v Tvrševih idejah in mislih. Radi tega moramo zreti predvsem v zletnih pripravah prvo in glav« no važnost. Te priprave so zlasti one, ko se vsak brat, sestra in vsak član naraščaja vzgaja ia pripravlja, da nastopi na zletu in da se okoristi z vsemi dobrinami teh pred* priprav. Vsesokolskega zleta v Pragi se ude* leži tudi naš jugoslovenski naraščaj, v katerega polagamo vse naše najboljše nade. Naša sokolska mladina naj vrne severnim bratom njihov obisk v I. 1922, ko se je vršil L Jugoslovenski vsesokolski zlet. «Ljubljan* ski Sokol» je, zavedajoč se izredne važno« sti in neprecenljivega pomena udeležbe na* šega naraščaja na praškem zletu. sklenil, da osnuje naraščajski zietni fond prav po onem vzorcu, kot ga z uspehom vodi član* stvo. V ta fond naj vsak član naraščaja (od 14. do 18. leta) prispeva. Vse vloge se ob zletu z narast Umi obrestmi vrnejo. Ob usta* novitvi tega fonda ae pa ^Ljubljanski So* kol* obrača do staršev svoje sokolske mladine, da gre društvu v tem pogledu na roko in da omogočuje vlaganje vlog v zietni fond. Spoštovanim roditeljem, katere o tej akciji obvestiti smo smatrali za našo dolž* nost, smo s podrobnejšimi pojasnili vedno in radevolje na razpolago. — Kot temelj temu fondu pa naj služi čisti dohodek na* raščajske akademije, katero priredimo v četrtek dne 29. t. m. ob 8. zvečer v društve* ni telovadnici v Narodnem domu. — Zdra* vol — Odbor 1832/n
Kaj me gledate debelo? Ker mi delo gre veselo, hitro, naglo izpod rok?
Rabim pač «GAZELA» milo, ki se peni ml obilo in nI trdo kakor rogj
Vedno sem se prej trudila, mnogo časa zamudila, pa zaman je bil ves trudi
Končno si *GAZELA» milo sem kupila — in perilo perem zdai brez vseh Msmud.
2933
6485
s
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1925. — Kraljeva zahvala,   S pokrajin-
skega zbora Jugosloven. Matice, ki se je vršil dne 18. t. m. v Ptuju, je biLi poslana Njegovemu Veličanstvu vda-nostna brzojavka. Na to brzojavko je prejel pokrajinski odbor Jugoslovea-ske Matice iz Topole sledečo brzojavko: »Sa zadovoljstvom primio sam srdačne pozdrave upučeie mi sa pokrajinskog zbora Jugoslovenske Matice i zahvaljujem. Aleksander.«
— Iz sodne službe. Imenovani so: za višjega pisarniškega oficijala pri okrožnem sodišču v Celju pisarniški oiicijal Henrik Toplak, za izvršilnega uradnika pri deželnem sodišču v Ljubljani kanclist v Kamniku Josip Mesec, za kanclista v področju višjega, deželnega sodišča v Ljubljani zvaničnik-oficijant Janko V a k s e 1 j, za kanclista pri okrajnem sodišču v Kamniku orož. narednik Alojzij Šengula, za kanclista pri okrajnem sodišču v Višnji gori orož. narednik Fran Lozar. Premeščeni so: pisarniški oficijal Ivan Šemrov iz Laškega v Celje, kanclist Rudolf Schildenfeld od višjega deželnega sodišča k deželnemu sodišču v Ljubljani in kanclist Fran Blago-tinšek iz Metlike v Višjno goro.
— Iz državne službe. Vpokojena sta na lastno prošnjo davčna upravitelja Franjo Strmole v Kamniku in Ivan P i b e r n i k pri delegaciji fin. ministrstva v Ljubljani.
— Iz učiteljske službe. Stainoot v drž, službi je priznana več učiteljem in učiteljicam ljubljanske oblasti. Stalni so: Josip M a r o t in Stanko J u r d a n v Kastvu, Justina Pipanova v Kočevju, Fran Bi-t ene v Št. Vidu pri Brdu, Marija Brand-steterjeva v Zg. Tuhinju, Anton' U r-šič v Št. Janžu na Dolenjskem, Justi Do-klerjeva v Sevnici, Vekoslav M a 1 n a-t ič na Viču, Cilka Volkova v Sromljab, Vlado Rape v Mostah pri Ljubljani, Vera Jarčeva v Sostrem, Amalija Leskov-čeva na Krki, Zora Dolničarjeva na Jezici, Olga Bencin a-G r i 1 č e v a v Cerkljah ob Krki, Ivo Mihelič v Št. Jerneju na Dolenjskem, Stanko Vodopivec v Zameškem, Vkia Podreberškova v Bučeči vasi, Jerica Slapškova v Hrastniku, Drago Kavčič v Zgornjem Tuhinju, Marija Radinova v Črneči vasi, Jože M r a k v Mengšu, Alojzija Debeljak in Oton Oman v Ljubljani, Alojzij Willi-tzer v Cerknici, Josip Makovec v Moravčah, Fran Rozman v Grahovem, Marija Igličeva v Upoglavi, Marija Kos-m a č e v a v Igavasi pri Ložu m Elza P o ribo j e v a v Preski.
— G. Anton Kristan operiran. Po poročilu iz Beograda je bil minister n. r. Anton Kri s ta u uspešno in srečno operiran na slepiču. G. Anton Kristan je pred dnevi prispel v Beograd ter je nevarno obolel na vnetju slepiča. Operacijo so izvršili v sanatoriju dr. Zivkoviča.
— Iz neosvobojenega Kororana. V Kobil je 10. t, m. izbruhnil požar. Vnela se je lesena stena Gašper jeve hiše in je tlela vso noč. Zjutraj je opazil požar gospodar in ga pogasil. — Tragična smrt je doletela 4-letno Katarino Dovjak iz Koprivne. Dekletce je bik) na paši in je sedelo ob ognju. Vnela se ji i e obleka, med tem pa je njena sestrica tekla na pomoč, ki pa je prišla prepozno. Ne^ečrri otrok je vsled zadobljenih opeklin v silnih mukah umrl. — V Celovcu je bila 16. t. m. umorjena ne daleč od gostilne pod Križno goro 26-1 etna tovarniška delavka Ana Lertner. Umoril jo je njen ljubimec, vojak Pirker. Zadal ji je smrten sunek z bajonetom v vrat.
— Protest katoliških škofov. S svojo konference je poslal katoliški episkopat poleg spomenice ministrskemu svetu še posebne spomenice ministrstvu prosvete in ver, v katerih energično protestira proti zapiranju verskih šol, proti redukciji veroucnih ur v ljudskih in meščanski šolah, odpravi verouka v IV razredu učiteljišč ter preganjanju Marijinih kongregacij in orlovskih organizacij.
— Nova glavna agrarna poverjenlstva.
V zvezi z nedavnim sklepom ministrskega sveta o odgoditvi likvidacije agrarnih direkcij v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu ter obnovitvi glavnih agrarnih poverje-ništev v Splitu in na Cetinju, je minister agrarne reforme odredil, da se prične s 1. novembrom zopet redno poslovanje v po-verjeništvih omenjenih dveh mest.
— Nova carinska tarifa. Sekcija finančnega odbora je včeraj nadaljevala razpravo o carinski tarifi. Razvila se je podrobna razprava o uvozni carini na poljedelske izdelke, postavke 33 do 42. Te postavke so bile v bistvu sprejete brez vsakih sprememb. Uvede se carina na konopetjska vlakna, ki so bila doslej carine prosta. Živahna 5e bila tudi razprava o uvozni carini na tobak.
— Opozorilo srezkim poglavarjem hi občinskim uradom ljubljanske in mariborske oblasti. Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD.) v Ljubljani se nahaja z ozirom na precej razširjeno simulacijo s strani članov in vsled netočnega plačevanja prispevkov s strani delodajalcev v neugodnem finančnem položaju. Radi tega je nujno potrebno, da vsa podrejena oblastva in uradi, posebno pa srezki poglavarji in občine po vseh možnostih podpirajo okrožni urad in ga ščitijo pred zlorabami. Posebno občine naj navajajo svoje občane k vzajemnosti in opozarjajo na važnost socialnega zavarovanja ter naj bodo pri izdaji različnih potrdil članom OUZD previdne. Naznaniti simulante, ni denuncijacija, ampak vele važno socialno in gospodarsko delo. Neglede na § 188. zakona o zavarovanju delavcev je dolžnost občin, da podpirajo OUZD že radi tega, ker plačuje od L julija 1922 dalje okrožni urad za obolele člane oskrbnino v bolnišnicah do 26 in celo 52 tednov, za svojce pa 28 dni, med tem ko so prejšnje bolniške blagajne plačevale le 28dnevno bolniško oskrbo za člane ter so 5H stroški poznejše oskrbe in oskrbe sattfeee Mnfinnma
na račun pristojnih občin. Vsled tega so občine v tem pogledu sedaj znatno razbremenjene in je radi tega v njih lastnem interesu, da stremljenje urada podpirajo. Ce pa ne bodo občine kazale tozadevnega nobenega razumevanja in ne bodo podpirale okrožnega urada v vsakem oziru, bo prisiljen, da bolniško oskrbo omeji na najmanjšo izmero samo po krivdi onih, ki ne morejo razumeti, da sloni socialno zavarovanje na vzajemnosti. Omenjam, da obstoja že sedaj resna namera rešiti vprašanje velikih izdatkov, poleg drugega tudi na ta način, da se uveljavijo glede bolniške oskrbe predpisi, ki so veljali pred L julijem 1922. — Veliki župan: Dr. Pirkmaier s. r. — Za velikega župana: Tekavčič s. r.
— Zahvala! Kakor vsako leto ,tako je tudi te dni Uprava papirnice v Vevčah brez predhodne naše prošnje poslala zavodu za meteorologijo in geodinantiko v Ljubljani za seizmografske aparate kot darilo trake v skupni dolžini od 1 in Četrt kilometra in ši-rokosti od 15 cm. Vimenu zaveda se ji kar najlepše zahvaljujem. Naj bi tudi druga domača podjetja posnemal primer omenjene papirnice in tako pomagala napredku tega zavoda. Upravnik : dr. A. Gavazzi.
— Nove poštne znamke po 25 in 50 par in po 1 Din je jela tiskati »državna markar-nica« na Senjaku v Beogradu. Nove znamke pridejo v promet začetkom meseca decembra.
— Iz ŽIrcv nam pišejo: Z ozirom na to, da »Slovenec« obrekovanja .izrečenega v dopisu iz 2ir z dne 19. junija t 1. o potovalnem učitelju za čevljarstvo ni preklical, ugotavljamo, da je Čevljarsko gospodarska zadruga Žiri-Dobračevo v svojem imenu in v imenu udeležencev tečaja podala to-Ie izjavo: »Dopis iz Žirov v »Slovencu dne 19. junija t. 1. o voditelju čevljarskega prikro-jevalnega tečaja na Dobračevem je navadna zlobna intriga.« Ako se hoče »Slovenec« izogniti imena obrekovalca in hujskača, naj ponatisne to izjavo.
— Iz Tržiča nam poročajo: Kakor vsako leto ,tako proslavi tudi letos deška in dekliška meščanska šola obletnico razsula Avstrije in našega osvobojenja s pobiranjem prispevkov za knjige revnim učencem in za šolarsko kuhinjo prispevke v naravi. Število učencev je od prejšnjih let poskočilo za petdeset. Med temi je mnogo popolnoma revnih in če naj se dosežejo uspehi, morajo dobiti knjige in opoldne toplo kosilo. Samo novih knjig je bilo treba za 25 tisoč dinarjev. Dve petini ali 10.000 Din so dobili revni učenci. Zbirka 20. oktobra 1925. naj pokrije izdatek za revne knjige. Učenci in učenke meščanske šole bodo ta in naslednje dni obiskali vsako hišo v sodnem okraju Tržič, se Iskazali z nabiralno polo in odkup-ninskimi znaki. Sorojaki, odprite jim gostoljubno vrata in darujte jim, kolikor morete, tudi po 10 para se hvaležno sprejme. Količino deželnih pridelkov pa vpišite in pozneje jih pobere voz. Pomagajmo njim, da nam bodo oni nekoč pomagali! Narod brez šol je narod brez bodočnosti!
— Še en tihotapec. Dne 20. t. m. je bil v Ljubljani ustavljen Simo Smiljanič, rodom iz Kostenjice na Hrvatskem, ker je tu prodajal dve kolesi »italijanskega izdelka. Kolesi, ki sta bili verjetno ukradeni, sta tipa
Bianchi«, eno črno, drugo rumeno pleska-no. Smiljanič je izjavil, da se bavi s tihotapstvom starega blaga in koles iz Italije v Jugoslavijo in da je kolesi kupil onkraj meje. Izročili so ga sodišču. Lastnikov koles še niso našli,
— Vlak skočil s tira. Včeraj zjutraj je skočil s tira v predoru, v bližini postaje Ozalj, osebni vlak št 1011, ki vozi iz Ljubljane proti Karlovcu. Izskočili so srednji vozovi Jri jih je stroj vlekel še kakih 100 in za seboj. Prcga je bila precej poškodovana in se je promet vršH tekom včerajšnjega dne s prestopanjem iz vlakov, ki so pripeljali do kraja poškodovanega mesta, na vlak, ki je čakal na drugi strani. Potniki so se precej pretresli, večjih nezgod ali poškodb ni bilo. Ponoči pa je bil upostavljea že redni promet.
— Na želodcu, črevesu, jetrih, žolča bolni ter zlatenični dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franz - Josef« urejene preba-vime razmere. Strokovni zdravniki velikega slovesa potrjujejo, da so v vsakem oziru prav zadovoljni z učinkom vode »Franz-Josef« Dobiva se po lekarnah, drogerijah m trgovinah z rudninskimi vodami.
— Ne samo voda in sobice, ampak tudi mHo je predpogoj vsake uspešne žehte. To milo je »Gazela«, katerega dobite v vsaki trgovini. 156/L
Ne pomaga nič!!
Smo neprekosljivi v nizkih cenah in dobrem blagu. SUKNJE, RAGLANE, OBLEKE kupile brez dvoma najceneje v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2, nasproti dramskega gledališča.
Konfekcijska tovarna Fraa Deresda a Oe
LJUBLJANA 4020
Največja zaloga gotovih
Iz Ljubljane
— Železničarski kongres. Na objavo pod tem naslovom je prejelo Udruženje razna vprašanja, na katera javno odgovarjamo: »Železnicarski kongres«, ki se vrši v soboto m nedeljo, dfie 24. in 25. oktobra 1925. so priredile žeiez-rričarske organizacije, ki stoje nt rax-rednopoUtični podlaci in s katerimi Udruženje jugaskrvertsktti narodnih železničarjev, ki stoji na strogo atrokoTiH stanovski nepolitični podlagi, nima absolutno ničesar skupnega m ki se tega kongresa rudi ne udeleži. Toliko Javnosti in članom v vednost. — Udruželie jaJJaaEaajiai narodnih iaaiaMBđMfc
rodnega praznika prirede jutri učenci češke šole v dvorani Št. Jakobskega gledališkega odra gledališko predstavo »Pro tatička Masarvka.« Opozarjamo našo javnost, zlasti naše prosvetne kroge na to prireditev. V torek na dan narodnega praznika bo slavnostna predstava v operi, po predstavi pa bo prijateljski sestanek v restavraciji »Zvezdi«. Dolžnost narodnega občinstva je, da se teh prireditev udeleži v čim največjem številu.
— Svojo 60-Ietnico praznuje danes g. Andrej Jeglič, višji drž. pravdnik v pokoju. Služboval je do prevrata večinoma na Goriškem, po prevratu pa je postal višji državni pravdnik v Ljubljani, dokler ni stopil v pokoj. Na mnoga leta!
— Zanimivo predavanje. Danes v soboto zvečer ob pol 21. bo predaval v restavraciji »Zvezdi« g. ravnatelj C h v a t a 1 o velezanimivi temi, ki se nanaša na Vse-sokolski zlet leta 1926. v PragL Vstop na predavanje je vsakomur dovoljen. Opozarjamo naše občinstvo, zlasti ono, ki se namerava udeležiti sokolskega zleta, na to interesantno predavanje.
— Popoldanska operna predstava. V nedeljo popoldne ob 15. je v opernem gledališču popoldanska predstava pri znižanih cenah. Pojeta se dve izvirni operi in sicer Gerbičeva dvodejanska opera »Nabor« ter Hatzejeva enodejanska opera »Povratek«. Začetek točno ob 15. popoldne, konec ob pol 18. Cene so znižane. Na ti dve predstavi opozarja gledališka uprava v prvi vrsti izvenljubljansko publiko. Drama pa vprizori ob 20. zvečer efektno in velezabavno veseloigro »Pegica mojega srca«.
— Šentjakobski gledališki oder ponovi v sredo 28. t. m. Jakob Ruda, ki je dosegel pri premijeri p opol en uspeh. Tudi pri tej predstavi gostuje režiser Narodnega gleda* lišča g. Milan Skrbinšek. — Predprodaja vstopnic je v kavarni Zalaznik, Stari trg.
1839/n
— Kantina za invalide. V triletni zakup se odda kantina v vojašnici Vojvode Mišića v Ljubljani, ki sestoji iz treh sob, kuhinje in kleti brez inventarja in se jo mora prevzeti že s 1. novembrom t I. Letna najemnina znaša Din 2700, kavcija pa odgovarja štiri-rn^ečni najemnini, ki je vedno v naprej plačljiva. Reflektanti za to kantino morajo odgovarjati vsem predpisom naredbe g. ministra za vojno in mornarico št 36.276 in morajo poleg tega še z uradnimi dokumenti izpričati, da so invalidi naši državljani, da niso niti tuberkulozni, niti bolni Tadi kake nalezljive bolezni, da niso bil kaznovani, da so neoporečene preteklosti, dobrega vedenja in zaupanja vredni, kar mora potrditi občinski urad ali politična oblast, da so v tej stroki izvežbii.ni in da imajo za inventar, prevzem in vodstvo kantine potreben denar ali kredit na razpolago. Z vsemi potrebnimi listinami opremljene prošnje naj reflektanti pošljejo brezpogojno do 27. t. m. preko pristojne podružnice na Izvršilni odbor UVL v Ljubljani. Na pozneje došle ponudbe se ne bo oziralo. Pojasnila daje Izvršilni odbor.
— Javni sestanek abstinentov, ki ga ie priredil pripravi jalni odbor abstinentske-ga društva v Ljubljani, se je vršil v torek 20. t. m. ob 20. uri zvečer v brezalkoholni točilnici na velesejmu. Udeležba je bila precej številna. Zlasti je prijetno iznenadilo ■mnogobrojno navzočih učiteljišČnic — bodočih vzgojiteljic naše mladine. Sestanku ie predsedoval začasni predsednik zdravnik g. dr. Fedor M i k i č, ki je v nastopnem govoru posebno toplo pozdravil ravnokar v Ljubljano došlega zdravnika g. dr. Š a -riča, ki je kot abstinentski oganizator kaj uspešno deloval v Mariboru. Nato se je vršila proslava obtetnice smrti pokojnega prvega srbskega protialkoholnega propagator-ia dr. Jovana Danica, ki so mu zaklicali vsi navzoči navdušeno: Slava! O njegovem delovanju je referira! začasni predsednik in isti je končno prav nazorno podal »Splošni pregled alkoholnega vprašanja« ter pokazal vse važnejše jugoslovenske in tujerodne protialkohome spise. Tako ie potekel prvi abstinentski javni sestanek v splošno zadovoijnost in želja vseh je bila, da se taki sestanki vrše čim pogosteje, ki naj privabijo vedno več neustrašenih novih članov m ki naj javljajo svoj vstop v društvo v gori imenovani brezalkoholni točilnici g. o<S>ortrikra Žagarja. Po predavanju se je vršil sestanek dosedaj prijavljenih članov, kier je bflo govora v glavnem o razdelitvi dela med mladino. Predsednik referira, da je pravila že postal Savezu v potrdilo.
— Proslava žrtev svetovne volne na ljabtiaaskem vojnem pokopališča. Prepričani smo, da tudi letos t novembra stori naše meščanstvo svojo dolžnost in namesto odsotnih mater, nevest, očetov, brit <v okrasi s cvetkami In zlasti s svečami gomne sinov desetih narodnosti, ki so izpili greiki keHh svetovne tragedije do dna in pri nas spe večni sen. Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vofre priredi letos s pomočjo vr> iaSke oblasti in pevskih zborov proslavo teh trpinov in prosi slavno občinstvo, naj bi goaJgcfc okoH Judeobnrskih frtsv od 15. popoldne naprej dne 1* novembra bH do.'o-čea samo za zastopnike ttrih držav, vojaške oblasti, za invalide, pevce, voiasko grd-bo m Zvezo slovenskih vojakov is svetovne voha. V ta namen bo ta mati gaj od IS. naprej vojaSko zastražen, da se ne bodo, kot ta*, nekateri grobovi nedostojno teptan m
pouiaudistL Straže bodo tudi po rassrrese-nth STObovth rad? sveč ta cvetja. Ko se končalo moBtve ie petje pri davnem križa, gredo pevci udruženih zborov na volne fonde. Ondi otvori žalno slanost vojaška godba. Nato zapojo pevci: »Vlgred se so-
jo zapojo bivši karati. Pevski zbori odpDJo dve kitici »Oj Doberdob!« Godba zaklfjči s poslednjo žalostinko. V skrajno slabem vremenu se spored znatno skrajša. Šolska oblast je naprošena, naj deca z venci in cvetjem okrasi zapuščene grobove, meščanstvo pa naj daruje in zažiga svečke na grobiščih vojnih žrtev. — Rod, ki mrtve svoje ceni in spoštuje — si bodočnost zlato kuje!
Odbor Z. S. V
Izredno ogadila prilika za nakop fartjey!
Od danes naprej se prodajajo različni čevlji za moške in ženske, zlasti pa se prodaja velika zaloga otroških čeveljčkov
OKAZiJSKE VRSTE
pod lastno ceno samo v trgovini na Bregu, nasproti Sv. Jakoba mostu, dokler ta zaloga traja.
— Zbor uradnikov tinančne kontrole v LJubljani. Prošlo nedeljo so se sestali v Ljubljani uradniki finančne kontrole iz cele Slovenije, da se med seboi pobližje spoznajo, da skromno proslave zadnja imenovanja ter da pozdravijo kolese, ki so bili v zadnjem času premeščeni z juga na severno granico ozir. da se poslove od tovarišev, ki odhajajo na nova mesta na jugu domovine. — Ob 10 je fotograf Hib ser posnel udeležence pred obrtno šolo. Bila je prav pestra slika ličnih uniform. — Opoldne so se udeleženci zbrali v restavraciji hotela Slon k intimnemu obedu. Zbor je otvoril oblastni inspektor Vuić s kratkim, a jedrnatim, lepim nagovorom, s katerim je pozdravil navzoče, posebej tudi povabljene zastopnike računovodstva delegacije ministrstva financ. V svojem nagovoru je pohvalno omenil službeno vnemo in kolegijalnost uradništva in poudaril, da je in bo vedno rad storil, kar je v njegovi moči za uradništvo svoje stroke, ki ga dičijo tako odlične kvalitete. Zaključil je svoj nagovor z željo, da uradništvo tudi nadalje ohrani isto službeno vnemo in isto harmonijo. — Za pozdrav se je nato zahvalil v imenu zastopnikov računskega uradništva gospod računski ravnatelj Ku-kar. Spomnil se je prelepe složnosti v službenem občevanju obeh korporacij čestital uradništvu na povišanju, gospodu Vuiču pa posebej kot vzornemu šefu takega elitnega zbora. — Sledili so še drugi nagovori in zdravice, med prvimi zdravica Njegovemu Veličanstvu kralju, ki je bila z entuzijazmom sprejeta. Zastopniki uradništva, zlasti nanovo imenovanih in povišanih, so v toplih besedah dali duška svoji hvaležnosti napram šefu, ki ie nele skrbel za potrebno disciplino in brezhibno uradovanje, temveč irnel tudi srce za materijalni dobrobit podrejenih. — Zbor tudi ni pozabil neodrešenih bratov onstran Karavank in Snežnika, katerih trpljenje ravno obmemi organi finančne kontrole najbolje poznajo. Lepe besede so bile izgovorjena njim v pozdrav in bodrilo, zbrala se ie tudi lepa vsota za Jugoslovansko Matico. Lepoto zbora je še poveličal kvintet pod vodstvom gospoda Rusa, ki je neumorno prepeval domoljubne pesmi in dal slavnosti še prav posebno prisrčen značaj. — Bil je res lep dan. Pokazal je vzorno disciplino med organi finančne kontrole na eni strani, na drugi strani pa krasno harmonijo med šefom in podrejenimi in pa kolegijalnost med uradništvom, ki menda nirrra para. — Uradništvo se je poslovilo z vso prisrčnostjo in z željo nai bi se taki sestanki vsako leto ponavljali. — Čestitamo nameščencem finančne kontrole na tako vzornem šefu. gospodu V-iićn pa na tako odličnih sodelovalcih. To je res elitni zbor. —
— Smrtna kosa. Po dolgi, mukepolni bolezni je včeraj umrla v bolnici v Ljubljani gdč. Marenka J e z e r s e k. Po nji žalujejo tri sestre. Pogreb bo jutri v nedeljo ob pol 16. iz bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Blag ji spomin!
Osebno obrane ravno-
kar došte.
Modni salon
Stuchlt/ - Maske
\.  Oglejte si Izložbo   klobukov i <JK>V Cene  nizke,   dobro   blago i *q£^ Popravila točno in ceno*
— Ljubljanski trg. Kilogram govejega mesa v mesnicah 16 do 19, na trgu 15 do 18, jezika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter, ledlc, možganov 18 do 19, loja 7.50 do 10, teletine 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, svinjine 20 do 27.50, pljuč 10, jeter 15 do 30. pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 27-50, glave 7.50. parkljev 5, slanine 2150 do 29, masti 30 do 31, šunke 35 do 37, prekajenega mesa 30 do 35, prekajenih parkljev 12, pre* kajene glave 15, jezika 35, koštrunovega mesa 14 do 15, kozli če vi ne 20, konjskega mesa 7 do 9, kg krakovskih in debrecinskih klobas 44, hrenovk, safalad m posebnih 35, svežih kranjskih 40, pol prekajenih 32 do 40, suhih 67, preksjene slanine 30 do 35. — Perutnina: piščanec 15 do 22.50. kokos, pe* telin, raca 25 do 30, domaČ zajec 15 do 25. Divjačina: divji zajec 25 do 60, poljska je« rebica 15 do 18, gozdna jerebica 25, 1 kg srne 20 do 35, divja raca 20 do 25. Ribe: kg krapa 26 do 3230, šlajna in ščuke 25 do 30, postrvi 55 do 60, klina 1330 do 15, mre« ne 17-50 do 20, pečenke 8 do 1230. Liter mleka 230 do 3, kg surovega masla 40, čaj* nega 55 do 60, masla 43, bohinjskega sira 36, strčka 9 do 10, eno jajce 1.75. Pijače: liter starega vina 14 do 24, novega 11 do 14, Časa piva 3, vrček 4.25 do 430, steklenica 5 do 530. Kruh: kg belega 530, Črnega in rže« nega 430. Sadje: kg luksuznih jabolk 8, jabolk L vrste 6. n. in IIL vrste 150 do 5. luksuznih hrušk 12, hrušk I. vrste 10, II. in IIL 4 do 8, ena limona —.75 do 1.—, kg fig 14. navadnega kostanja 230 do 5, m s roni 10, orehov 10, luščenih orehov 35, suhih 8 do 10, suhih češpelj 12, grozdja 6
do 12. Špecerijsko blago: kg Portoriko kave 64 do 76, Santos 52 do 56, Rio 45 do 50, pra* žen kave L vrste 80 do 92, II. 60 do 64, III. 52 do 56, kristalnega sladkorja 13, v kockah 15, kavne primesi 20, riža 8 do 10, liter na* miznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 430, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 430, celega popra 3S, mletega 42, paprike III. vrste 32, sladke paprike 52, testenin 10 do 12, pralnega luga 330, čaja 75. Mlevski iz* delki: kg moke št. 0 5 do 5.25, št. 1—4 4.75, št. 2 4.25 do 430, st. 3 3.75 do 4, št 5 3.75, rt 6 2.75 do 3.25, kaše 6, ješprenja 6 do 7, ješprenčka 10 do 14, otrobov 230, koruzne moke 330, koruznega zdroba 4.50, pšenične* ga zdroba 6.50, ajdove moke 7 do 9, ržene moke 4 do 4.50. 2ito: q pšenice 310 do 315, rži 230 do 2.80, ječmena 230 do 250, ovsa 220 do 260, prosa 300, koruze 240. ajde 330, fižola 360, graha 400, leče 600. Kurivo: q premoga 40 do 46, m8 trdih drv 150 do 160, mehkih 100. Krma: q sladkega sena 75, pol* sladkega 60, kislega 45, slame 50. Zelenjava: kg ajserice 10, endivije 8, motovilca 15 do 20, radića 10 do 15, poznega zelja —.50 do —.75, kislega 3, ohrovta 130, karfijol 15 do 20, kolerab 4, podzemljic 1, špinače, para* dižnikov 7 do 8, čebule 2.50, krompirja 1.25, česna 15. repe —.75, kisle repe 2.50, ko* renja —.75, do 4.—, peteršilja in zelenjavo za juho 4. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 24. oktobra 1925.
— Pe\'sko društvo ^Ljubljanski Zvon*. V ponedeljek pevska vaja odpade, v torek in četrtek moški, v sredo ženski zbor. 1837/n
— V gostilni Turk Za gradom od danes naprej vsako soboto krvave in jetrne klo* base. 1833/n
— Akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov v Ljubljani javlja, da se vrši 2. redna skupščina A. D. J. T. dne 26. oktobra 1925 ob 14. uri popoldne v društveni sobi na tehniki na Mirju. Odbor. 1812-n
— V nedeljo 25. t. m. ob pol 8. zvečer se ponovi v Sokolskem domu na Viču igra »Rokovnjači«. 1830n
— Sokol I. orvorija letošnje prosvetne večere v soboto dne 24. t. m. ob 20. uri. Predava savezni načelnik brat A m b r o -žic o temi: »Telovadba in šport«. Vabljeni vsi bratje in sestre, kakor tudi Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Predavanje se vrši na Taboru. — Odbor prosvetnega odseka.
— Prvovrstne domače krvave in jetrne klobase se dobe vsako soboto In nedeljo v restavraciji na Strelišču pod Rožnikom.
— Učni tečaji Trg. društva Merkur so se otvorili. Poučuje se: nemščina prvi drugi tečaj, italijanščina prvi in drugi tečaj, srbohrvaščina in knjigovostvo. Prijave se sprejemajo še do konca meseca oktobra,
— Pralnica, likalnica in popravljanje perila »Šimenc«, Kolodvorska ulica št 8, ima naisolidneje in najlepše delo v Ljubljani. 1798n
— Največja izbira finih bluz in oble« Stari trg št. 9, Krištoiič - Bučar_
Sport
Hazena Ljubljana-Zagrcb.
Jutri v nedeljo se vrši na igrišču Ilirije hazena tekma Ljubljana-Zagreb in obeta zanimivo borbo, kajti Ljubljana ima rehabilitirati občutni lanskoletni poraz v Zagrebu (19:1), nasprotno pa bo zagrebški team pc možnosti skušal dokazati, da je Zagreb Ljubljani v hazeni še vedno nadmočen. Pri nas je hazena letos silno napredovala, kar se je pokazalo v raznih do sedaj odigranih tekmah. Naš team bo sestavljen iz igralk družin Atene in Ilirije, momentano naših najboljših družin. Postava še ni definitivna, verjetno pa bo sledeča: Cimperman, Vider, Oman, Petan, Erbežnik, Petrič II., Zupančič Rezervi: Jermol II., Zanner. Zagrebško družino bo zastopala kompletna družina Aška, ki je v Zagrebu najboljša in tudi vodi v prvenstveni tabeli. Ašk ima več reprezentativnih igralk, tako Radovičeva, »Koka«, znana že v Ljubljani, Ifl dr. V goalu nastopi Gršetič (Concordia). Zagreb je in puneto tehnike Ljubljani sigurno nadmočen, to pa Ljubljana skušala nadomestiti s požrtvovalnostjo in elanom. Obeta se torej senzacionalna, zanimiva borba. Tekma se vrši na igrišču SK Ilirije in se prične ob 15. (3) ob vsakem vremenu.
— Tekma Italija - Madžarska se vrši 8. novembra v Budimpešti, tekma Jugoslavija - Italija pa 4. nov. v Padovi.
— SK. Edinost - Ljubljana : SK. Edinost-Kranj. V nedeljo 25. L m. se vrši ob priliki zborovanja dem. mladine točno ob pol 13. ur: na igrišču SK. Primorie nogometna tekma med SK. Edinostjo - Ljubljana in SK. Edinostjo - Kranj. Tekma prične točno ob napovedanem času.
Nova iznajdba, katera hoče razveseliti ves ženski svet
Pred kratkim se je iznašlo novo sred* stvo, katero v petih minutah uniči vse dlake na mestu, katero je bilo namazano, in to brez brivca, po katerem dlake še bolj rastejo (vprašajte moške), in brez raznih nesigurnih in neprijetno dišečih depilatorjev.
«TAKI» parfimirana krema, katera se uporablja direktno iz tube, uniči mahoma vse dlake. Absolutno je neškodljivo, upo* rablja se brez vsake priprave in je vsako .azdraženje kože izključeno. Pri tem pa «TAKI» prodre do korenine in jo uniči. Po prvi uporabi dlaka še zraste, a mehkejša je in po vestnem negovanju izumre. Upotrebi te pomade je tako enostavna, da se jo lahko poslužujete kjerkoli in vam v petih minutah vse odstrani.
Garantira se uspeh; v nasprotnem slu* čaju se vrača denar.
Dobiva 9e v vseh drogerijah in parfu. meri j ah.
Pozor pred imetacijo. Generalno zastopstvo in razpošiljalnica za vso Jugoslavijo:
Mifič in Komp., Kralja Milana 44 Beograd.     Telefon 18—69,
EB
74
Gospodarstvo
Preureditev davkov, zboljšanje državnega gospodarstva
(Govor g. Jos. Lenarčiča ,načelnika finančnega odseka v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, na včerajšnjem protestnem zboru v Ljubljani.)
V dobi splošne stagnacije v vseh" pridobitnih krogih, splošne slabe konjunkture in neznosnih državnih, avtonomnih in socijalnih dajatev se je zdelo predsedstvu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo nuj" no potrebno, povzeti inicijativo in sklicati odposlance privrednih skupin vseh panog našega narodnega gospodarstva, ki je po navedenih dajatvah mučno prizadeto, na posvetovanje, da damo duška našim čuti-iom in opozorimo rnerodajne činitelje na nujnost odpomoči.
Da v našem državnem gospodarstvu ni vse v redu, to čutimo vsi. Dohodki posam-nika kakor države niso v skladu z izdatki, od tod obča nezadovoljnost, zastoj v priredbi in nazadovanju v premoženju. Povojna konjunktura za nekaternike je minula. Stara, iz preddaljnjih dob izvirajoča premoženja so deloma vsed vojnih neprilik, deloma vsied ponesrečenih vladnih valu-tamih ukrepov uničena. Davčni vijak pritiska, ker država išče sredstev, kjer pač upa kaj najti.
Mi se nismo zbrali, da preklinjamo, pa tudi ne, da hvalimo, ker nismo na strankarskem shodu. Prišli smo kot odkritosrčni prijatelji naše države, o kateri si mislimo, da je gospodarsko bolna; prišli smo z namenom, da objektivno iščemo vzrokov, ker hočemo podati sliko o bolnikovem stanju, o našem gospodarskem življenju v državi. Da Imamo res bolnika pred seboj, sledi že iz tega, da se udje tega bolnika ne počutijo dobro. Kako bi sicer bilo razumeti splošno jadikovanje, splošne pritožbe o popolnem pomanjkanju zaslužka, o ustavitvi malih in drugih z velikimi stroški zgrajenih' podjetij Itd. Pri tem pa pritisk davčnega vijaka, ki ne sega le po zaslužku, temveč tudi po temeljnem premoženju. Kako bi drugače mogli razumeti silo ljudskega izseljevanja, kjer se le kaka vratca odoro v inozemstvo?
Ce si bolnik sam ne more pomagati v bolezni, pokliče zdravnika in če eden ne zadostuje, se pokliče zbor zdravnikov. V skupnem delu pretresajo zdravniki bolnikovo stanje in ukrepajo, kako mu pomoči, dokler je Še čas, dokler bolnikove moči še mso preveč opešale. Tudi o državi je tako. Najprej je dognati gospodarsko stanje v državi. Nam ne more koristiti, ako le sklepamo resolucije o znižanju davkov, dokler pa se more finančni minister sklicevati na sklepe parlamenta. Do4der velja običaj, da skuša vsak poslanec izvleči iz državne blagajne čim večje svote za svoje volilce, katerim je pred volitvami obetal zlate gradove in se pomisli, da je treba zahtevane svote najprej polagati v državno blagajno in šele potem jih je mogoče vieči ven v premeni eni obliki — tako dolgo ne bomo prišli do zboljšanja razmer v državi.
Priznam, da se prilike v državi, ki je še v povoj Si, ne smejo presojati tako, kakor v bržavah, ki obstojajo že stoletja. AH ene napake pa se moramo popolnoma odvaditi, namreč naziranja, da smo bogata dežela, polna ogroTnnih nadzemskih m podzemskih dobrin in da smemo vsied teh okoliščin potratno živeti m se zanašati na zlato bodoč-nost. V ndkakem oziru se ne smemo spuščati v prednjačenje proti starim, res bogatim državam, kakor so n. pr. Anglija, Francija itd.
Kaj more meni privatniku pomagati, če Imam globoko pod zemljo zlato rudo, katere pa dvigniti ne moTem. Ce nimam drugih sredstev za življenje, me tudi zlata ruda ne obvaruje lakote in pogina. Kaj pomagajo pr. Rusrji vsi njeni naravni bogati zakladi, ko jih vsied nesrečnih vladajočih neprilik dvigniti ne more m ljudstvo lakote umira. Stati moramo na realni podlagi. Gledati moramo s kritičnimi pogledi na okoliščine in po njih presoditi bodočnost. Ravnati moramo z danimi sredstvi tako, kakor mora to storiti vsak privaten pameten gospodar.
Dohodki v državi morajo biti v sklachi
s plačilno možnostjo plačnikov« da se re plačnike trajno ohrani zdrave, deloljubne, s smisli jo gospodarske inicijative in vnete za napredek. Zato pa morajo biti izdatki v primernem skladu z dohodki. Državno gospodarstvo je popolnoma slično privatnemu. Kakor mora privatnik dobro poznati svoje premoženjsko stanje, ko začne začetkom leta obratovati, tako mora biti stanje ugotovljeno tudi v državi. Privatnik mora presoditi, jeli morejo obstoječe privredbene prilike donašati kaj dohodkov pri obstoječi konjunkturi, a če mu presoja pokaže, da je pozitivno gospodarstvo izključeno, mora dotične obrate ustaviti ali pa jih dati komu v najem, ki ima razum, sredstva in voljo za obratovanje. Podrobni pregled v državnem gospodarstvu bo pokazal, da imamo v državi vse polno državnih podjetij, od katerih so nekatera izključno državna, pri drugih pa je država z večjim ali manjšim procentom udeležena, i. s. normalno čez 50 odstotkov. Ta pregled pa bode tudi pokazal, da podjetja v državnih rokah niso rentabilna .Ko bi država taka podjetja dala iz rok v najem, bi ne imela deficita v obratih, pač pa bi brez znatnih stroškov pobirala lepe najemnine. Nikdar bi se ne moglo pripetiti, da bi bile n. pr. železnice pasivne. Država bi lahko plačevala iz najemnin obresti od svojih prevzetih investicijskih dolgov, a v kratki dobi bi amortizirala tudi glavnice. Resnično pa vidimo, da država niti ne misli na odplačilo starih obvez, pač pa si dela skrbi, kako bi z novimi inozemskimi posojili gradila železnice, glede kojih pa se zaman išče v predalih gradbenih uradov rentabilitetne račune.
Oglejmo si drug primer. N. pr. Stem-beissovo podjetje v Bosni. Dokler je bilo podjetje izključno v privatnih rokah, je prav dobro uspevalo, da si je skupina nagrama-dfla veliko premoženje vzlic ogromnim investicijam. Ko pa se je vtaknila država vmes, so zastale celo sečne takse v ogromnih, govori se celo o 150 milijonih, a lepe šume so se izpremenile v gole puščave. Če privatnik vidi, da ima za upravo svojega gospodarstva preveč oseb, ki niso dovolj zaposlene, se nič ne pomišlja, odpustiti odvisno osobje. Država pa drži dalje preobHo Število nezaposlenega, oziroma ne dovolj zaposlenega osobja, ker se boji priti v navskrižje s strankinimi politiki ,ki takoj zažene velik krik, če se odpusti iz državne službe kak strankin pristaš. Neobhockno je torej potrebno, ne politično, pač pa gospodarsko pregledati in presoditi vse gospodarstvo v državi.
Kadar bi nepristranski strokovnjaki presodili dejanski stan, bi bila dana podlaga za konkretne predloge one akcije, ki jo hočem pozneje omeniti.
Drugi del preiskovanja bi se moral nanašati na kritiko onih sredstev, katera Imajo državljani direktno in indirektno donašati v državno blagajno.
V popolnitev drugega dela bi se bilo pregledovalcem državnega gospodarstva ozirati na obstoječa socijalna bremena v svrho presoje, v koliko so ta bremena v skladu s plačilno zmožnostjo prizadetih in v skladu z dejanskimi podporami, za katere so plačila namenjena. Pri tej priliki se mora pokazati, v kakem razmerju stoje omenjene podpore z drugimi upravnimi izdatki socijalnega gospodarstva in z investicijami, ki so vidne v palačah naših pokrajinskih central.
Kadar bi bil sestavljen prvi del ogromne naloge, ki naj kaže dejanski položaj, dalje v drugem delu kritična presoja dajatev in drugih dohodkov v državi, stali bi pred tretjim delom, ki bi se imel pečati s konkretnimi predlogi glede štedenja v osebnem in gmotnem smislu, dalje glede potrebnih investicij in virov, od kod bi se jemala sredstva, ki se imajo obrestovati in v doglednom času amortizirati. Nikakor namreč ni dopustno, da bi se vse investicije v obliki visokih posojil prevalile na potomce ter bi se na ta način zaprla pot k nadaljnemu napredku.
Tretji del začrtane naloge bi obstojal v tem, da bi na podlagi zbranih podatkov in izvršenega pregleda katera kompetentna korporacija s sodelovanjem vseh poklicnih gospodarskih organizacij sestavila program za izd elan je tretjega, t, j. glavnega dela za
konkretno utemeljene predloge za izboljšanje m ureditev državnih gospodarskih prilik, m sicer tako, kakor pri prvih dveh poglavjih, da se končno o* predlogi predlože vladi, oziroma skupščini. 2e za sestavo delovnega programa bo treba ogromno napornega skupnega dela, kaj Sete z izvedbo. Toda trud bi ne bil zaman, temveč bi pri dobri volji odločujočih čini tel j ev v državi mogel prav močno koristiti, če se ti odločujoči činitelji postavijo izven dnevne politike. Za to bi bflo poklicati na sodelovanje vsakogar, kdor čuti v sebi naguenje in voljo za koristno delo v prid državi, naj že pripada katerikoli stranki. (Referat so zborovale! sprejeli z dolgotrajnim, vmarnhn odobravanjem.)
Proti 1355555 3S55F
- VILFANOV £AJ -
kar priznavajo vsi strokovnjaki. — Dobiva te v vseh lekarnah ln drogenjah. — Proizvaja:
Kem. pharm. laboratorij        D. VILFAN. _ZAGREB, ILICA 204 i
Kriza v sladkorni industriji
m
Kriza na sladkornih tržiščih, čijih položaj je najboljše merilo za razmere v sladkorni industriji, je dosegla vrhunec v minuli kampanji in začetkom oktobra. Neprestano padanje že itak nizkih tečajev je doseglo najnižjo stopnjo in ves trg je stal pred vprašanjem, kaj bo dalje. Današnje cene se gibljejo globoko pod produkcijskimi I stroški in zato ni misliti, da bi se trajno držale. Z druge strani se pa pridružuje letošnjemu rekordnemu pridelku sladkorne pese nova kampanja na Kubi, ki bo po lanski rekordni še večja. Računati moramo torej z očivddno nadprodukcijo, ki ji konzum ne zadostuje in, kar je še slabše, nadprodukcija se bo po dosedanjih cenitvah še povečala. To je glavni motiv, da se cene sladkorja tako trdovratno drže pod produkcijskimi stroški in da ni pričakovati, da bi se položaj na sladkornem trgu v dogled-nem času izboljšal. Vzrok je ta, da površine, kjer se goji sladkorna pesa, ni mogoče zmanjšati tako, da bo vsaj še dve leti produkcija na Kubi in Javi standartna, t j. 5 in 3 milijona ton. Industrijalci sicer pričakujejo, da se pojavi kjerkoli večji konzum odnosno da vsaj cene ne bodo več padale. Veletrgovina tem argumentom ni dostopna in se drtži rezervirano. Zaloge, ki so sicer znatne, nikakor pa ne katastrofalno velike, ne najdejo naravnega razpečava-nja in pritiskajo dalje na vse tečaje, bodisi za blago aH za poznejše termine. Stališče veletrgovine je razumljivo, ker je imela z neprestanim padanjem cen znatno izgubo. Kakor smo na tem mestu že opetovano omenili, bi bil edini izhod iz sedanjega kritičnega položaja zvišanje konzuma. Konzum sicer stalno raste, toda za produkcijo vse prepočasi. Tempo bi pospešil edino cenejši sladkor. Znižanja cen pa ni pričakovati, ker v mnogih slučajih že sedaj ne dosežejo produkcijskih stroškov in ker so davki m druge dajatve od sladkorne industrije previsoke.
Newyorška sladkorna borza je mero-dajno tržišče za ves svet. Približno ena Četrtina svetovne sladkorne produkcije se prodaja v Newyorku, kjer pade vedno tudi odločitev o maksimalnih cenah. V primeri z maksimalnimi cenami v maju 1920 so današnje cene v Newyorku šestkrat nižje in so tudi pod predvojnimi cenami, dasi je notranja vrednost dolarja samo za 50 % manjša kakor v mirnem času. Od zadnje kampanje so padle cene za eno tretjino. Razmeroma enako so padli tudi terminski tečaji. Na praski borzi so padle cene su-rogatov od 315 Kč 10. oktobra 1934 na 140 Kč 9. oktobra 1935 tako, da delajo sedaj celo največje tovarne s 35—40 Kč pod produkcijskimi stroški.
Vidne zaloge so letos izmed vseh povojnih let največje. Začetkom septembra so znašale v poedmih državah kakor sledi: Uto 1922        1921 1920
Rfliuji 98.199 63.663 84.960
Ca 15 388 10.073 30.000
Francija 85.971 30.834 75.875
Bolandski 52.667 14.821 19.786
Belgija 23.268 12 325 19.495
Anglija 312.499 317.488 400.849
Stopaj T Eopi      587.992     509.204 830.965
ZCBlDJene Mm 232.394      96.603 125.340
liha f lofnajttfl 174.253         — —
laka pristaufla 453 069 1.225.285 327 000
Skupaj 1.447./08 1,831.092 1,283.305
Leto	1925	1924	1923
Inčja	51.546	69.937	58^26
&	75.433	18.562	31.034
Fnoaii	74.744	55.307	74.946
Mmiska	35.483	11.438	16.617
Bngiji	16.142	14.585	25.991
im	333.497	231.103	354.360
Sbpq-Eirtf	586.845	400.932	661.692
Zeftnjat Mm	224.725	215.918	196.650
Kabl t Mtnjtsfi	438801	342.765	188.658
Kcba. pristamiše	822779	432.123	429.588
	2,073.170	1391.738	1,4/6,688
Iz teli podatkov je razvidno, da pritiskajo na cene najbolj velike kubanske zaloge in da sta glavni dve odjemalki — Ze-dinjene države ln Anglija — s sladkorjem
tudi dobro preskrbljeni. Porast konzuma &b Je ustavil proti pričakovanju producentov zato, ker se je veliko povpraševanje po sladkorju zadnja leta nekoliko poleglo. —i Konzum je poskočH po vojni tudi zato, ker je Amerika uvedla strogo prohibicijo. Sedaj pa ni več pričakovati tako važnega povoda za porast konsuma. Krizo sladkorne industrije bi se dalo ublažiti eventualno s slično akcijo, kakor jo je začela 1. 1931—22 Amerika za razprodajo velikih zalog na Kubi. Toda letošnji prebKek je še večji rn nova kubanska kampanja računa s pridelkom 5.5—5.6 milijonov ton, torej s prirastkom 500.000 ton, evropska pa najmanj s 7.6 milijonov t°n«
Z NEDAVNE PROSLAVE 200LETNICE RUSKE AKADEMIJE ZNANOSTI. Na sliki vidimo nemškega poslanika v Moskvi grofa Brockdorf * Rantzaua med svečanim banketom. Pred njim sedi predsednik izvršilnega odbora VC1K Kal in in, za njim pa
predsednik akademije A. Karpinskij.
—g Kovani drobiž. Te dni prispe v Beograd šest vagonov kovanih novčičev po dinarju. Ta Prva pošiljka v znesku 13,000.000 dinarjev pride takoj v promet.
—g Državni zavod za pospeševanje Industrije ln obrti. Na predlog ministra trgovine in industrije je ministrski svet sklenil, da se ustanovi v Beogradu zavod za pospeševanje industrije in obrti. Vlada je tudi sklenila, da se takoj prične graditi poslopje za ta zavod. Kot prvi obrok je dovoljen kredit v znesku 3CC.900 dinarjev.
—g Za centralne velese.'me In razstave. Minister trgovine in industrije dr. KrajaČ ie poslal vsem trgovskim zbornicam okrožnico s pozivom, naj se izjavijo, da-li bi ne kazalo prirejati namesto manjših razstav v krajih s slabim gospodarskim zaledjem velike razstave in velesejme v glavnih mestih poedi-nih pokrajin. Ta okrožnica nI naperjena proti sejmom in razstavam v manjših mestih, vendar se pa zahteva za take prireditve v provincijalnih mestih nekak službeni značaj, dalje carinske, prevozne in druge ola'šave. V interesu našega gospodarskega življenja bi bilo, da bi se prirejale namesto Številnih majhnih razstav velike razstave, ki bi zbujale pozornost Inozemstva. Naši gospodarski krogi bodo gotovo z veseljem pozdravili to misel.
—g Položaj delovnega trga v Švici. Na* pram koncu avgusta ae je število službe iščočih dne 30. septembra po podatkih švi* carskega delovnega urada povišalo na 461 ali okroglo 5 %, docim se je število javnih mest v isti dobi znižalo za 30 ali okroglo za 1 %. Na 100 praznih mest je prišlo kon* cem septembra 420 prosilcev napram 396 koncem avgusta. Število službe iščočih dne 30. septembra je z 10396 v primeri z istim dnem preteklega leta z 8718 narastlo, na« pram letu 1923. z 22.830 pa je padlo. Neza=» poslenost zadeva v prvi vrsti ženske, za 11 % več. Tako tare tudi Švico nezaposle* nost.
g Mednarodna razstava za notranje plov-stvo in izkoriščanje vodnih sil se bo vršila v Basi u ob priliki otvoritve novih pristaniških naprav od 1. julija do 15. septembra 1936. Razstava bo pod protektoratom švicarskega zvezinega predsednika. Razstava
bo nudila sliko razvoja in položaja notranjega plovstva ter izkoriščanja vodnih sil v raznih državah in bo razdeljena na 38 oddelkov v katerih bodo razstavljene plovne naprave, pristaniške naprave, vodne zgradbe, ladijski stroji, zajezilne naprave, vodne zgradbe, armaturni predmeti, turbine, se-salke itd. Med razstavo se bodo vršili kongresi in posvetovanja tuzemskih in tujih dru štev. Interesenti, ki bi se podrobne* zanimali za prireditev se naj zglasijo v Zbornici za trgovino, obrt fn industrijo v Ljubljani.
g Dobave. Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 27. t m. ponudbe za dobavo samtola in trvinola, za dobavo benci na, za dobavo sit fcn zaviralnikov za helio-forke, za dobavo naftalina v prahu. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode len ju te direkcije — Vršne se bodo naslednje ofertalne hcHacfje: 14 novmebra pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 223 kom. ročnih ognjegasmh aparatov; 16. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 103 kom. kolesnih obročev; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave dek-strkia; 17. novembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave cina, fos-ior-bakra in cinka; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave papirja (raznih specijalitet) v teži 519.499 kg; 18. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 37.450 komadov raznih zavornjakov ter glede 4000 komadov lok. ognjenih cevi; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strešne lepenke in dimniških nastavkov ter glede dobave 15.000 kg jekla; 19. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 50.000 kg plinskega olja; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vrvice za mašenje. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
♦ Električna cestna železnica Sarajevo-Ilidže. Kakor sarajevski listi poročajo, so pogajanja med sarajevsko mestno občino in tamkajšnjo direkcijo državnih železnic zaključena in se bo z gradnjo električne cestne Železnice iz Sarajeva do kopališča Ilidže pričelo v najkrajšem času.
Boris \azarevskijz
Obljuba
Stanovala sem pri svoji gimnazijski sošolki Veri. Pogosto sva govorili o nje* nem bratu, podporočniku Kolji Sem jo* novu. Spominjali sva se ga, vitkega in lepo raščenega, kako je odšel hladno* krvno na bojišče.
Vera je dobro poznala mene in svo* jega brata. Ni pa vedela, kako sorodni sta bili moja in Koljina duša. S ponos som lahko rečem, da je bil odkrito* srčen samo z menoj. Ljubila sem ga zato, ker sva skupaj rastla, ljubila sem ga, ker je bil lep, najbolj pa zato, ker je znal molčati.
Mnogi Koljini tovariši so se bahali, pretiravali in skušali podčrtati svoj «uspeh», če jim je dekle le malo stis* nila roko ali če so slišali frazo «da, všeč ste mi». Kolja je pa znal celo po strastnih poljubih napraviti dolgočasno lice, zazehati ali pa napeljati pogovor drugam, če se je pripetilo, da je nena* doma vstopila Vera ali pa njegova mati.
Instinktivno sem čutila, da je v lju* bežni najslajša — tajnost. Včasih se je jezil name, ker se nisem znala pre* magovati. Z zanimanjem je pregledo* val album razglednic in šepetal tako, da sem ga mogla slišati samo jaz.
— Preveč si rdeča, sedi no h klavirju, tam je manj svetlobe, in začni igrati...
Tikala sva se že dve leti, od kar je postal Kolja junker, toda v navzočno-
sti tretje osebe se ni nikoli zmotil ali zagovoril.
Niti prva leta, niti pozneje nisem opazila v Kolji posebne hrabrosti. Pre* tepov ni mogel trpeti in ni skušal trenirati svojih mišic, z druge strani pa nisem in še zdaj ne poznam nobenega starca, ne mladeniča, ki bi tako mirno zrl smrti v oči, da, še več — ki bi se tako strastno zanimal zanjo.
Kolja ni bil pobožen, vendar sva pa pogosto hodila v cerkev, običajno v Kazanski sabor k polnočnici in sva kle* čala tik pred oltarjem. Počakala sva, da je bilo končano «Blagoslovi duše moja, Gospoda*, se prekrižala in odšla peš kam daleč, daleč na Vasiljevski otok.
Nobeno vreme ni motilo najine sre* če in najinih pogovorov. Celo vesela sem bila, če je začelo deževati. Tedaj sva najela izvoščka in prijetno sva se počutila v pokriti kočiji. Dišalo je po usnju, po parfumih mojega robca in po suknu debele, nekoliko premočene vojaške suknje. Hotelo se je nama, da bi bila Nadeždinska ulica, kjer so sta* novali Semjonovi, Čim bolj oddaljena. Poljubljala sva se in govorila — čudno — govorila sva največ o smrti, osobito odkar se je bila začela vojna in raz* nesla vest, da bodo tisto leto gojenci vojne akademije predčasno avanzirali.
Učiti se je moral Kolja zelo mnogo, na dopust je prihajal zdaj redko in ne na dolgo. Mati in sestra ga skoraj nista puščali od sebe in bili so trenotkl, ko se mi je zdelo, da Vera z mojo navzoč« nostio ni zadovoljna
Kolja in jaz sva se mučila, toda celo ob takih dnevih se je znal čudovito premagovatL V navzočnosti domačih bi človek mislil, da se niti najmanj ne zmeni zame. V salonu se je poslovil od mene hladno in ceremonijalno.
Dobrih deset minut sem čakala na terasi, končno sem zaslišala za svojim hrbtom žvenket ostrog in tihe besede:
— Mila, kako sem se utrudil brez tebe, hitro v kočijo...
Do akademije je bilo kakih dvajset minut — najinih minut.
Teden dni pred zaključkom šole je bil Kolja neke divne deževne noči (na* ma se je zdela divna) posebno nežen in govoril je nekam posebno prepriče* valno.
— Musja, mila Musja, še lani sem mislil, da si povsem prifrknjena in sla« botna, kakor mlad vrabec, ki je prav* kar zletel iz gnezda. Bal sem se, da me ne boš razumela, zdaj se pa ne bojim in vem, da ostaneš v slučaju, če bom ubit, povsem mirna, da boš verjela in vedela, da bom znal pokazati svojo lju* bežen tudi z onega sveta. Ali boi?
— Bom, — sem odgovorila — kakor da me je nevidna roka hipnotizirala.
— Pomni, da te bom znal na kak način obvestiti o svojem zagrobnem življenju, o katerem ne dvomim, dokler se mi pa nič ne zgodi, ti bom pisal na poštno ležeče.
Ne znam opisati tega, kar sem pre* živela, ko smo z Vero in njeno mater« jo spremljale Koljo na kolodvor. Pred* no smo odšli, z doma, je spregovoril nrvič in sadniič;
— Rad bi. Musja, da me spremite tudi vi na kolodvor.
Premagovala sem se imenitno in celo to me ni spravilo iz ravnotežja, da je poljubljal mater in sestro, ne pa mene, toda po povratku domov mi je postalo slabo. In vendar nisem naslednje dni nikoli plakala.
V treh tednih sem prejela od njega samo dve pismi, polni tiste nežnosti, ki je lastna samo malobesednim lju* dem.
Zadnje pismo se je končalo tako* le: «Pisal bi večkrat, pa nimam časa in nabiralnika ni pri roki. Smrti se pa tudi zdaj ne bojim. Najstrašnejše je na bojnem polju ostati brez cigaret, naj* prijetnejše pa — zaspati in videti v sanjah tebe. Jutri ti bom najbrže zopet pisal.*
Tudi takrat nisem zaplakala, ko sva z Veročko preČitali njegovo ime v se* znamo onih, ki so podlegli ranam. Mo* je samozatajevanje je podpiralo tudi njo in tako sva celih pet dni srečno tajili materi Koljino smrt. Ko je pa izvedela, kaj se je zgodilo, je malo manjkalo, da sirota ni zblaznela.
Zgodilo se je začetkom oktobra.
Ne vem, je*li Vera uganila, da Kolji nisem bila samo njegova prijateljica, toda ona in mati sta začeli občevati z menoj kakor s sorodnico. Obe sta pi* sala mojemu očetu, naj ae preselim iz penzijonata k njima na stanovanje. Papa je seveda dovolil. In lažje mi je bilo v tem udobnem stanovanju, kjer so na vsak predmet zrle nekoč Kol j ine oči. Spala sem na njegovi postelji. Po«
govora o tragičnem dogodku smo se vse tri izogibale in časnikov nismo mogle citati. Čakale smo, ne da bi ve* dele, komu ali čemu naj velja to priča* kovanje.
Sicer pa, jaz sem vedela — čakala sem, da izpolni Kolja svojo obljubo in me na kak način obvesti o življenju na onem svetu. Drhteč sem zatiskala oči in skušala zaspati, da bi ga videla v sanjah, pa ga nisem videla. Dvakrat sem bila na pošti v nadi, da dobim za« kasnelo pismo, pa ga nisem dobila. Molčali sta Vera in njena mati, molčale so stene in molčale Koljine slike.
Cesto smo hodile k zadušnici in v cerkvi je nam bilo neznosno težko. Pozneje, na cesti, je pa vsem odleglo.
Kolja je podlegel ranam v bolnici in vse njegove stvari so ostale tam. Vera je prosila in se pismeno obračala nekam, da bi jih poslali nam. Prišla je dopisnica s sinjim uradnim pečatom o tem, da so stvari podporočnika Šetnjo* nova že odposlane. Vendar pa dolgo nismo ničesar dobile.
Počasi m težko je potekal čas celo pred božičnimi prazniki, ki so bili ne* koč tako lepi. Naš sedmi razred je na* stopil počitnice. Nisem odpotovala k očetu na deželo. Ostala sem pri Sem* jonovih.
Dan pred božičnim večerom sta pri« šli k Veri dve njeni pri j a tel tiči, ki nista imeli kje preživeti praznikov, in od dolgega časa smo začele topiti vosek ter gledati na senci, kaj se pokaže. Ena obeh deklet je pojasnila, da Je treba
Stran 6.
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 2o OKtoora i^so.
Štev 243
Moda
Naravne oblike ženskega telesa igrajo v modi zopet važno vlogo. Pri večini modnih krojačev opažamo zadnje čase vpliv normalnega oblikovanja od ramen do pasu kot podlago prikroievanja. Komplicirani kroj, ki se ie neopaženo vtihotapil v modo. se mora pod pritiskom nove tendence posloviti od dozdevne enotnosti, ki jo je doslej imel. Moda v zimski sezoni se ne zadovolji več s širino, ki jo vidimo pri krilih in plaščih, temveč hoče imeti kroj, s katerim pride do popolne veljave nežna harmonija lepega ženskega telesa. Da si bodo čitatelji na jasnem glede moderno   prikrojenega plašča*
prinašamo sliki, na katerih se vidi sprednji m zadnji del plašča. Zimsko blago — bro-kat, žamet in volna — definira siluete točneje kakor so jih lahki poletni krepi. Pač pa povečalo volumen in zahtevajo izvestno Širino. Plašč na sliki priča o eleganci in udobnosti. Zgornji del se v svojem vzorcu razlikuje od širokega zvonatsega roba tako, dt se na prvi pogled zdi, da je narejen plašč iz dveh vrst blaga. V resnici je Pa broširani lame samo prepleten s srebrnimi nitkami. Podloga je iz kovinastorjavega krep-dešina. Ti plašči so zadnja novost zimske sezone.
Oglej al neobvezno Z
v vseh barvali In kvalitetah nudi v veliki izbiri in na,cene ie
F. ii L Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29.
396S oav     Oglej si neobvezno!
Moda in bolezni
Nedvomno ima blago, iz katerega je narejena obleka* velik vpliv na Človeško zdravje, če že ne direktno, pa vsaj na oni občutek notranjega miru in zadovoljstva, ki se ne da definirati in ki se v vseh slučajih krije z zdravjem. Neposredna zveza med slabo narejeno obleko in boleznijo doslej še ni bila ugotovljena Zadnja leta se pa zdravniki čudijo, da je v današnjih časih pri deklicah zelo redka bledica ali bela bolezen (chlorosis), d oči m je bila ta bolezen koncem minulega stoletja v zdravniški praksi na dnevnem redu. Ugovarjati bi se dalo, da naši zdravniki, ki preiskujejo kri pod mikroskopom, ne delajo tako pogosto diagnoze bledice, kakor njihovi predniki. Vendar pa ostane odkrito vprašanje, zakaj so opažali v prejšnjih časih bledico samo pri deklicah in zelo redko ali skoraj nikoli pri dečkih. Danes je znano, da ie povzročal bledico korset, ki je stiskal telo v pasu. Ko >e
delati te poizkuse na sveti večer, ne pa prejšnji dan.
Nemirno se je oglasil zvonec v predsobi. Ne da bi slutila, kdo zvoni, sem šla sama odpret. Bil je pismonoša s paketom z bojišča. Ko smo ga od* prle in je Kol j ina mati zagledala nje* govo dozo, se je vsa stresla. Malo je manjkalo, da ni padla, vendar se je pa premagala, rekoč:
— Ne, ne morem, kar same pre* glejte...
Pregledovati nismo imele kaj. Par žepnih robcev, ženske rokavice, čepica in navaden, zelo pomečkan zvezek v sinjem ovoju. Prvi dve strani sta bili iztrgani, dalje so bile v zvezku tri ku* verte in košček pivnika. V čepici je bilo nalivno pero, v katerem se Črnilo še ni bilo posušilo.
Tisti večer nismo mogle več topiti voska, niti pogovarjati se. Prijateljici sta se kmalu poslovili. Da se malo raz* vedrim, sem ju spremila v tramvaju na Vasiljevski otok. Vrnila sem se čez poldrugo uro.
Vera in njena mati sta že spali.
Po prstih sem prišla v sobo, prižga* la luč in se naglo slekla. Nato sem vze*» la s pisalne mize pošiljko in še enkrat ogledala vsak predmet. Najbolj me je zanimal pivnik. Na njem je ostal odtis dveh ali treh vrstic Prizadevala sem si na vse načine, da bi prebrala, kaj je biio napisano, pa ni šlo.
Kar sem se spomnila, da je treba postaviti pivnik pred ogledalo in tedaj je lahko prebrati narobe odtisnjene vrstice. Planila sem k toaletni mizici in držala pivnik pred ogledalom. In ta* koj sem razločno prebrala: «Musja, ljubljena moja, samo ti veš... Izpolnil sem svojo oblju
Težko sem se držala na nogah. Ko* maj sem prišla do postelje. Legla sem in prvič zaplakala, toda nihče, razen Kolje, ni izvedel za te sobe.*-
moderna doba opustila to srednjeveško iz-na'dbo, je izginila tudi bledica. Žal, smo pa dobili namesto bledice drugo bolezen.
Pri mladih ženah in dekletih opažamo pogosto na mečih nenavadno rdečo, trdo in nagubano koža Ta bolezen se pojavi pri ženskah večinoma med 14 do 20 letom. Zanimivo je, da se je pojavila ta bolezen, odkar so začele ženske nositi kratka, komaj do kolen segajoča krila in svilene, tenke luknjičaste nogavice, ki ne morejo varovati kože na nogah vpliva hladnega vremena. Prinzati pa moramo, da žal nobeni znanstveni poskusi ta argumenti niso tako tehtni, da bi mogli spremeniti modo. Edina tolažba za higijeno kože je ta, da se nobena moda ne drži dolgo in da tudi ta bolezen na ženskih nogah ne bo dolgo trajala.
Moda ne pozna zadrege
Vsakerrra človeku se kdaj pripeti, da ne ve kako in kaj bi storil, da bo volk in koza cela. Pomagati si iz zadrege ni vedno lahko. Kako srečni bi bili ljudje, če bi si znali pomagati iz vsake zadregs tako, kakor si znajo modni magnati. Kar poglejte n. pr. pikapolonice, ki so jih začeli nedavno nositi v Parizu, od koder jih zanaša veter tudi k nam. Ali ni to najboljši dokaz, da moda nikoli ne pride v zadrego? Ce ji zmanjka fantazije in če si ne more izmisliti novih oblek, klobukov, plaščev, čevljev ali nogavic, ki bi vlekle, obesi na staro zalogo pikapolonico in stvar je v redu. Se bolj duhoviti in Iznadl ivi so pa modni magnati v Ameriki. Tam nosijo »žabe« (Amerikanci jim pravijo »flappers«), na nogavicah razne podobice tako, da bi jih lahko smatrali za nekake hodeče razstave v minijaturi.
Podvez na nogavicah ameriške žabe sploh ne nosijo. Zgoraj, kjer ss začenja krilo in kjer je bila še nedaveno zavihana nogavica, so se pojavile na svetli, prozorni svili podobice — levja glava, šopek cvetlic jo-ckey na konju, pasja glava Itd. Vse to le v kričečih barvah. Lepo sicer ni, zato pa presenetljivo, novo, moderno. V mestu čudežev, kakor ie NewyoTk. je pač potrebna levja glava na suhem dekliškem kolenu, sicer bi ne bilo atrakcije. Mati teh prlsmodarij je neka kino - igralka, ki si ie dala naslikati na desni nogavici svoj portret, aa levi pa portret svojega noža (četrtega, pa menda ne zadnjega). V teh nogavicah se je dala fotografirati na parniku, Id je vozil Iz Evrope v Ameriko, in takoj drugi dan je bila njena slika na prvi strani »New York Ti-mesa«. Tako je bila nji In njenim nogavicam vsaj za mesec dni za sigu rana slava.
To pa še ai vse. Kaj porečete čevljem Iz kožuhovine, odnosno nastrojene kiže. V Ameriki je prišel nekdo z idejo, da kože sploh al treba strojiti, ker so čevlji Iz ne-strojene telečje kože lepši. In res se je kmalu pojavil prvi par takih čevljev v neki new-yorški Izložbi. 2enske so kar norele z novostjo. Italijani, ki si služijo v Ameriki kruh s čiščenjem čevljev, so pa kleli. Tretja pri-smodarija ameriške mode je bojkot Žepnih * robcev. Tovarne za robce so v veliki stiski,
ker ženske nočejo kupovati njihovih izdelkov. Treba si je tore] Izmisliti nekaj, da jih prisilijo kupovati, toda kaj? Vse barve, oblike, vzorci, okraski ta blago Je bilo že na vrsti. Vsi robci so že ponošeni, obrabljeni. In ko je bila stiska na vrhuncu, se je pojavil genij in vzkliknil: Heureka — našel sem! Kupil je v oddelku za Igrače za malenkostni znesek več lutk, privlekel iz starih ška-
teb nol tacata robcev m začel delati nove igrače. Eni punčki je obesil rob« č--z ramo. drugI ga je privezal na glavo, tretji je napravil celo obleko in tako so postali robci kmalu zopet moderni. Nobeno dekle ni moglo biti brez igrače, združene s pisanim robcem. Zdaj se Američanke kar trgajo za to novotarijo.
To in ono
Današnja mladina
Fraza «današnja mladina* se rabi več« krat v zaničljivem pomenu. Starejša gene* racija se v mnogih slučajih po krivici lasti pravico obsojati mladino, karati jo in ji očitati vse slabe lastnosti, d oči m nihče ne prizna, da se s časom menjajo ljudje in raz« mere in da zato ne smemo meriti mlade ge* neracije po istem kopitu, kakor so merili pradedi nas. Saj z »današnjo mladino« stari tudi pred 50 ali 500 leti niso bili zadovoljni in morda so se stari celo pred Kristusovim rojstvom zgražali nad »današnjo mladino*. Ce pa hočemo mladino razumeti, ne smemo pozabiti na lastno mladost. Mlado pokolje« nje je res malo bolj lahkomiselno, toda ta lahkomiselnost ima kakor vse druge na svetu svojo senčno in solnčno stran. Pri nekaterih se kaže kot površnost, pri drugih pa kot prenagljenost v svetovnem nazoru, osobito v presojanju tradicij, raznega nrav* stvenega in miselnega balasta. Današnja mladina se deli na več kategorij. Napačno je misliti, da so »današnja mladina* samo dekleta, ki jim je zunanjost vse na svetu, ki se zanimajo samo za kratke lase, moder« no plese in razne modne prismodarije. So pa tudi druga dekleta, ki pridno študirajo in si belijo glave s številnimi sodobnimi problemi, prav kakor moški. Zopet druge posvete svojo Inteligenco in ljubezen prak» ti enemu delu za bližnjega. V sirotišnicah, bolnicah in drugih karitativnih ustanovah ie vse polno deklet. Z materinsko ljubezni« jo skrbe za poverjeno jim deco ali bolnike. Drugod so zaposlene na pošti, pri telefonu, po raznih pisarnah, kjer si morajo služiti vsakdanji kruh.
Junaštvo včerajšnje mladine se je pre* živelo. Danes imamo dekleta, čijih edino premoženje je zdravje, mladost, notranja 5-ila srca in razuma in ki žrtvujejo to edino bogastvo delu za trpečega bližnjega. Ce po« gledamo torej stvari malo globlje v oči, mo* ramo pač priznati, da današnja mladina po ogromni večini ne zasluži očitkov, ki ji lete od vseh stranu Izjeme so seveda povsod, toda brez takih izjem tudi včerajšnja n?ledina ni bila.
m
da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
„ključ"
traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali.   Nogavice brez žiga »ključ* so ponarejene.
„Vrinda Devi"
V Kalkuti je umrla soproga slovečegt indijskega zdravnika Pandita Shvama Shan* ker j a, Angležinja, ki je bila nekoč imenitna pianistinja in si je nadela s prevzetjem hin« cluske vere ime »Vrinda Devi». Roman lepe Wande Constance Morrellove je malo pred vojno vzbudil v Angliji veliko pozornost. Gospodična MorreIlova je spremljala leta 1913. na Angleškem se mudečega hinduja Pandita Shvama Shankerja pri nekaterih pevskih predavanjih in se pri tem zaljubila v njega. Ko je Pandit L 1913. zapustil An* glijo, da postane minister v državi Ihalavar, ga je spremljala tja in se borila dolga tri leta za to, da je mogla postati prava žena plemenitega hinduja. Končno se ji je posre« čilo. da je premagala vse ovire in je bila sprejeta od bramanov z vsemi častmi v hin* dusko vero, na kar jo je maharadža v Iha* lavam sprejel za svojo hčer in jo poročil z Pandi tom, pri čemur so se izvajali vsi stari običaji hinduske vere. Tako je postala lepa Angležinja hinduska žena in je s svo* jim možem sedem let živela v najsrečnej« šem zakonu.
Chicago nekdaj in sedaj
Chlcago je klasičen vzgled naglega razvoja »po ameriški«, kakršnem se Evropa ne more načuditi Pred sto leti je bila tam še divja pokrajina, danes pa tam leži eno izmed največjih mest na svetu. Izvirni vzrok prve naselbine Je bila lega blizu pristanišča ob MJČiganskem Jezeru in blizu prevaža lisca med vodovjem tega jezera In pritoki reke Mississippi. Za Časa, ko je divjala vojna ameriške Revolucije, Je neki črnec iz San Dommga, imenom John Baptiste de SaJble (ali au Sable) prodrl do reke Chicago in se tam nastanil, da trguje z Indijanci Okolo L 1777 zgradil je hišo hi ta je bila začetek neprestanega naseljevanja v Cikaški pokrajini L 1796 je prodal svojo hišo nekemu francoskemu trgovcu, Id jo Je s svoje strani prodal John Kin-zieju 1. 1803. Kinzie ie bil prvi ameriški naseljenec. Leto kasneje so Združene države zgradile tam trdnjavico na reserva-cIJI šestih kvadratnih milj, Id so Jih Indijanci odstopili Združenim državam.
hne trdnjave J« btto Fort Dearborn. Naselbina je začela rasti le la po vojni L 1812. pa tudi pot sni le Jako počasi Se leta 1830 je bi Chicago mala vas koč Iz hlodov; prebivalstva je bilo manj od sto dus\ Začetek razvoja naselbine v me«to je baje pripisati izgradnji niinois-Michigaa kanala, ki jo je Kongres skleofl i. 1827. L. 1837 ie prebrvatetvo naraslo na 4170 dtaL Jn tega
leta ie Chicago bilo inkorporirano kot mesto. Od tedaj ie ba razvoj mesu naravnost čudežen. L. 1850 je Chicago Imel 28.269 prebivalcev. Deset let kasneje jih le imel desetkrat toliko, namreč 2O8.977. L. 1870 je prebivalstvo štelo čez pol milijona in l. 1880 čez mnijon. Mesto ie nadalje hitro raslo do L 1920. ko ie bilo zadaje ljudsko Štetje, ki je izkazalo prebivalstvo od 2,701.705 duš. Cook County, v kateri živijo sami ljudje, ki stanujejo v mestu Chicago aH pa tam delajo, šteje čez tri milijone prebivalcev
Dva najpomembnejša dogodka v zgodovini mesta Chicaga je veliki požar od t. 1871 ki svetovna razstava v 1. 1892/93. Veliki požar, ki je uničil velik del mesta, je povzročil ogromno gmotno škodo, ki se je cenila na 187 milijonov dolarjev. Ali taka je bila energija njegovih prebivalcev, da je tekom dveh let na pogorišču stalo nanovo sezidano mesto. Svetovna razstava pa je veliko prispevala k slovesu mesta Chicago po vsem svetu; razstava je bila posvečena odkritju Amerike pred štirimi stoletji.
Mesto Chicago poseduje občudovanja vreden sistem javnih parkov. Ves osrednji del je obkoljen na vse strani od parkov, ki so med seboj spojeni po Širokih bule-varih. Poleg tega niza velikih parkov ima Ahicago prekrasno obrežje ob jezeru. Mi-chigan Avenue ob jezeru je ponos vseh Ci-kažanov. Izmed poglavitnih javnih poslopH naj omenimo Chicago Public Librarv na Michigaa Avenue, ki je stala dva milijona dolarjev. Ta knjižnica ima 33 podružnic po vsem mestu. Eno izmed najlepših poslopij je Chicago Art institute, posvečeno umetnosti; v njem se nahaja muzej in umetniška šola. V Chicagu se nahajajo tudi druge slovite knjižnice, kot je Newbeery Library, John Crerar Library, Librarv of the Chicago Law Institute m knjižnica zgodovinarskega društva. Mesto ima mnogo ustanov za višjo izobrazbo: Universitiv of Chicago, poklicne šole Illinoiške univerze, Lovola univerzo, zdravniško šolo Illinoiške univerze, Lewis Institute in razne neodvisne šole za pravništvo in zdravništvo.
Chicago je po prebivalstvu drugo največje mesto v Združenih državah in glavno trgovsko središče na zapadu. Chicago je važno železniško križišče; poleg tega pa je njegova lega ob jezeru Michigau jako ugodna za plovbo po Velikih jezerih. 23 železniških prog se osredotoči v Chicago. To m os to je zbirališče za vse pridelke zapada, ki naj se odpremijo na vzhod- Nobeno mesto na svetu nima take trgovine z žitom, živežem, živino in lese m. Največje klavnice na svetu se nahajajo v Chicagu, kjer se kolje živina za vse Združene države in tudi za izvoz. Ali tudi industrija železa, usnja, čevljev, tobaka, kemikalij itd. je zastopana v velikem obsegu.
Prebivalstvo mesta Chicaga obstoja večinoma fz prise'jencev In njihovih sinov. Od njegovih 2,701.705 prebivalcev je bilo po ljudskem štetju L 1920 nič manj od 72 odstotkov »tujega pokoljenja«. Ameriška uradna statistika namreč vedno uvažuje takozvani »foreign white stock«; pod tem se razumevajo tujerodci in njihovi v Amerisi rojeni sinovi. Cez 800.000 je bilo tujerodcev.
Žalibog iz uradnih statistik ni razvidno razmerje poedinih tujerodnih narodnostnih skupin. Razvidno pa je, da je 1 192C bilo v Chicagu 137.611 ljudi, ki so se rodili na Poljskem, 121.018 na Ruskem, 112.288 na Nemškem, 59.215 v Italiji, 58-563 na švedskem, 50.392 na Češkem, 30.491 v Avstriji, 26.106 na Ogrskem, 9963 v Jugoslaviji itd. Kar se tiče Jugoslavije, je število veliko prenizko; precejŠnja porcija onih rojenih v Avstriji in na Ogrskem bi spadala pravzaprav v Jugoslavijo.
Naravno je, da mesto s takim velikim tujerodnim prebivalstvom ima mnogo organizacij tujerodcev, na tisoče. Veliko je tudi Število tuje jezičnih časopisov: 30 čeških, 12 nemških, 12 švedskih, 9 poljskih, 9 lit-vmskih. 8 italijanskih. 7 slovenskih, 7 slovaških, 7 židovskih, 5 hrvatskih, 5 norveških, 3 grški, 3 španski, 2 francoska, 2 danska, 2 srbska, 2 ruska, 3 madžarska, 1 ukrajinski, 1 kitajski in 1 holandski časopis.
Raje v smrt, nego ločitev
Bosanski Usti prinašajo romantičen in ginljiv dogodek, ki je obenem dokaz verske nestrpnosti med krščanskim In muslimanskim življem v Bosni, kakor drugih južnih krajih naše kraljevine.
Takoj po okupaciji Bosne se Je Izselila iz Bosne masa fanatičnih bosanskih muslimanov v Sandžak in Makedonijo. Tako je v bližini Vardarja, v srcu Makedonie vzra-sio malo selo Ustnbeg. V selu so prebivali sami muslimani, edini kristjan je bil delovodja Ranko, ljubeznjiv mladenič, katerega so ljubili vsi. Ranko Je tudi rad vsakomur pomagal, bil Je brezplačen vaški sodnik, odvetnik itd.
Ena najuglednejših rodbin na sefu je bila Usinfcegova. Stari Usinbeg, po katerem se je imenovalo tudi selo, ie bil spoštovan od vseh. Imel je lepo hčerko Aišo. ki je bila namenjena AH.nedbegu Iz sosednjega sela.
Toda človek obrača. Bog obrne, Aila nikakor ni bila voljna pokoriti se očetovi voli. da se vda za Ahmedbega. zakaj ljubila je iz dna svoje duše mladega kristjana Ranka. Ljubimca sta se često sestajala m se na sestankih bodrila drug drugega Aiša se ie samo bala usodnega dne, ko 'o od veda Ahmedbes
In ta daa Je nepričakovano pri* št Ne
fcega solncnega Jutra, ie rekel stari Usinbeg svoji hčerki, da naj se pripravi na sprejem Ahmedbegovih svatov, ki Jo bodo odvedli. Zaman je nesrečna Aiša rotila svojega očeta, da naj popusti, češ, da ne ljubi Ah-redkega. Oče ni popustil. Tedaj ie odšla Aiša k Ranku, da se poslovi od njega. Ko se ie vrnila, je odšla v sobo k materi in jI priznala, da ljubi Ranka. Prestrašena mati ji je rekla, da na] molči, kajti oče k> bo ubil. če Izve resnico. Aiša pa le mimo odvrnila, da gre raje v smrt. nego da se loči od Ranka. Mati ni polagala mnojco pažnje na besede hčerke In jo odpravila spat.
Cira je legla noč na zemljo, je Aiša ne-s!išno vstala in odšla iz hiše. Skoči!* ie v reko Vardar. Drogi dan so potegnili njeno truplo Iz vode. Istega dne ie Izginil tudi Ranko. Po selu govore, da je tudi njega pogoltnil hladni Vardar...
DouSJe blogovi
za zimske suknje, najboljši izmed na bo jših, ter zimske suknje in ragiane  dobav l ia   kakor vedno na ceneje tvidka
Drago Schvvab - Ljubljana
Velike zakladne znanosti
Svetovnoznane knjižnice predstavljajo v pravem pomenu besed zakladnice znatno« sti in vede. Na svetu je velikih knjižnic 1038, in sicer 66 % v Evropi, 34 % pa v Ameriki. V vsaki teh knjižnic je najmanj 50.000 signaturnih številk. Skupno številc knjig, odnosno zvezkov poedinih večjih del znaša 181 milijonov. Najvažnejša in najt starejša knjižnica je nacijonalna knjižnica v Parizu, ki obsega 3.700.000 zvezkov. Nji sledi londonski »Angleški muzej* z 2,300.000, javna knjižnica v Leningradu z 2,044.000, pruska državna knjižnica v Berlinu z 1 mi* lijon 777.000, bavarska državna knjižnica v Monakovem z 1.400.000. knjižnica strasshur« ške univerze z 1,200.000 in narodna knjiž« niča v Madridu z 1,125.000 zvezkov. Druge knjižnice so manjše po številu knjig, imajo pa večje zbirke strokovnih del, kakor n. pr. otavska knjižnica v Ameriki, kjer so zbra» na znamenita dela v parlamentarnih proble. raih, ali edinburška knjižnica, ki je posveče« na večinoma pravnim problemom. Washing» tonska knjižnica s svojimi 285.000 zvezki je najbogatejša zbirka medicinske literature na svetu.
Znano je, koliko črpa znanost iz knjiž* nic starih samostanov, ki so ohranili skozi dolga stoletja dela znamenitih mož. Vsaka večja knjižnica ima zdaj nekaj izvodov teh knjig, odnosno rokopisov. Dolga in naporni je bila pot od zaprašenih samostanskih kjer so se hranili večinoma samo stari roko» pisi, do rotacijskega stroja in dalje do mo» dernih knjižnic, kjer so shranjeni zdaj mi> lijoni izvodev. Na književnem polju je do» seglo človeštvo zadnja desetletja ogromen uspeh.
Proces proti trebiškim morilcem
V četrtek ob 9. se ie pričela senzacijo nalna razprava proti trebiškim morilcem. Porotna dvorana v Iglavi je zelo majhna in ima prostora za komaj 60 oseb. Navzlic temu pa se Je pred sod ščem zbralo več sto oseb, ki so skušale vdreti v dvorano m orožniki in policija so le s težavo zaprli dohode. Porotnikov je 14, večinoma posestniki in obrtniki. Ženske nI nobene med njimi. Grozen je pogled na mizo, kjer leže corpora delieti. Na mizi leži lobanja Jerneja Polickega. Lobanja ie na čelu m senc razbita, mankajo deli. Dalje leži na miz kup človeških kosti, težka sekira in čevljarsko kladivo. Poleg stojita dva zaboja z obleko in obutvijo umorjenih žrtev.
Ob 9. sc pripeljali vseh osem obtožencev pod močnim spremstvom v dvorano. Ivan Fejta ml. in Josip Kunst star. sta skrbno oblečena, ostali, tipični obrazi zločincev, so oblečeni zelo zanikrno. Razen Fejte ml. so bili vsi radi tatvine že predkaznovani. Dvofaček je bil že večkrat kaznovan radi javnega nasllstva. Vsega skupaj je k procesu vabljenih 8 prič, med temi trije sinovi umorjenega Mateja Polickega, Bogomil, Emil In Rihard.
V splošnem proces precej sličl Ha.ir-mannovemu in tudi tu se Je pojavilo vprašanje, da-li niso zločinci prodajali človeško meso, ker se je našlo nasoljeno v mlinu. Sodišče ie obtožilo Karla Dvoračka, Tomaža Maseka in Josipa Kmenta tudi radi oskrunjevanja mrllčev. Obtoženci trdovratno taje m se zagovarjajo, da so meso na-solili zato, da jih ne bi izda' smrad Po končanih uvodnih formalnostih se je pričelo s čitanjem obtožnice, kar je trajalo vse dopoldne. Nato se Je pričelo z zasliševanjem obdolžencev.
Poročni film
Misel, svojo lastno poroko spraviti v film. si tako zagotoviti trajen spomin in istočasno podati v daljavi bivajočim sorod* nikom predstavo tega važnega momenta v življenju, se je udejatvila te dni v Londonu. Poročni par Robert Henry Trillia iz Buenos Airesa in miss Blanehe Hoppe Sinclair srn je na ta način predstavila svojim prijate' Ijem ▼ Južni Ameriki. Film. ki je dolg pri# bližno 100 m. se predoči tekom 6 minut in je bil takoj po izgotovitvi poslan materi ženina, da ga razvije pred povabljeno druž* bo gostov. Pol ure pred začetkom poroke sta prišla dva operaterja Eden je zlezel na lestev, da je povzel naraščajočo množico, drugi pa k šel v notranjost eerkve in je povael prve došle goste. Slika svetle bar. vene krasote je nastala, ko so se pojavile nevestine družice, očividno po dogovoru s filmskim fotografom. Nevesta, katero jc spremljal njen oče, jc korakala polagoma po stopnicah v cerkev. Operaterju pa ver dar ni bilo dovoljeno delati v cerkvi m poročnim aktom.
28
Stran 7 •
Trgooina
? manufakturo v Ljubljani, na zelo prometnem prostoru,
■W se radi izselitve ugodno proda.
Ponudbe pod „RESNI KUPEC-4011" na upravo lista.
Damske velour plašče
v vseh barvah in kvalitetah nudi v veliki
izberi in najceneje F. lil I. G O TUB T, LjUbljatia, Sv, Petra cesta itev. 29.
Oglej si brezobvezno!
Oglej si brezobvezno!
3969
KrEne žile
1s9-l
si zavarujte s pat. ANTIVARIX obvezo. — ■ Cena: 150 Din -
Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2
/Z
Iv. BRHIC & &. HBKHIBR
pleskarja ia Uaar|a
Ljubljana, Karel Kotnikova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. ebčiaatvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija.    iei t,
Zastopnik 53
dobro uveden pri industrijskih podjetjih, ae leče za naprave za izkoriščanje iz pare in ekonomiziranje pare (Abdampfvenvertungs- und Dampfdkonomlslerungs-Anlagen). Bflhring JI Bruckner
G. m. b. H., VVien IV., Schdlein-gasse 12
•II oglasi, ki »lotiJo « miovala« •» «*cial-
-_ namtM^oMlattva, vsaka bsssal« 60 par. Majmanlfti zneaek Din S.
ITIHLIOGLHSI
Zonttvo, daoisovaajt to   o sla« i ctrofo trgovskega znmčm); vsaka beseda Ola **—. mmk Majmaajtl zneeok Din 10
NAJBOLJŠI BPjjSKj BtJgOVI
specijalni predmeti brez konkurence
172-l
blago za gospođe in dame, zajamčeno   iz čiste volne
čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvomiško skladišče sukna
SIEGEL - IMHOF, BRNO,
Palackeho tfida 12. Vzorci gratis in franko. Isto tuđi privatne.
Makulaturni papir
|jV   a kg Din 5.—
prodaja
uprava .Slovenskega Naroda' j
Potrte globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da se je naša dobra, uboga sestrica in prijateljica, gospodična
Marenka Jezeršek
po večletnem, mukeDolnem trpljenju včeraj ob polu enajstih zvečer preselila v boljše življenje.
Pogreb se bo vršil iz mrtvašnice deželne bolnice v nedeljo ob polu štirih popoludne.
LJUBLJANA, 23. oktobra 1925.
Žalujoče sestre: Ivanka, Mlaka, Nika,
in rodbina Logar 3984
VSEM
195-L
ki hočete piti dobro kavo, priporočamo našo izvrsteo pravo domačo
bolinsko cikorijo
L _J
J. StlepuSla
— Sisak—
praporaca nai&olje tambura, žice partHura. škola i ostale potreb-ština za sva glazbtlfl. Odlikovan na pariškoj izložb!. — Cianid franko.
Najcenejie kupite
samo pri
Josip Petelincu
Volno, trikotažo, rokavice, nogavice,
nahrbtnike za šolarje in turiste, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje
NA VELIKO     IN MALO
Ljubljana 13M-(blizu Pre!ernovega spomenika ob vedi)
L0K0M0BILI 26 L
tVolf-Lanz do 600 HP
tvomiško novi ali generalno popravi {eni s tvornISkim Jamstvom   tudi na obroke
motorji na sesani plin Dieselcv! motorji
brez kompresorja
motorji na sirovo ol]e
Generalno zastopstvo
Motorenfabrlk, Oarmstadt
Mlinski stroil Transmisije
Poglejte naše skladisčel —   Plačilne olajšava — Kompletna montaža
BRACA FISCHER 0. D.
ZAGREB, Pantoviak Ib
Dv^,ro1esa:
najceneje in največja za* loga pri — »Tribuna* F. B. L. Ljubljana, Karlov* ska cesta 4.
Motorji:
Pneum**ika
za dvokolesa, motorje, otroške vozičke iz naj* boljših nemških, franco* skih in angleških tovarn, na veliko in malo — pri Batjelu, Ljubljana, Kar? lovska cesta 44.
za dečke in deklice od 4 do 8 let — se dobijo po prav nizki ceni pri «Tri« buna* v Ljubljani, Kar* lovska cesta 4.
Triciklji in mala dvokolesa
za dečke in deklice na krogljičnin ležiščih, z ve« rigo, izdelana kot nor* malna dvokolesa v manj« Ši obliki — pri Francetu Batjelovem v Ljubljani, Zvonarska ulica 1.
Mehanična delavnica.
Posebni oddelek za popra« vo d v oko le s, motorjev. Šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Stara dvokole* sa se popolnoma prenove *n shranijo čez zimo. — •Tribuna* F- B. L. Ljub* Ijana, Karlov ska cesta 4.
Ceniki
dvokoles, motorjev, otro« ških in igračnih vozičkov, šivalnih strojev in delov franko. Prodaja na obro* ke. — «Tribuna» F. B. L., tovarna dvokoles in otro« ških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
«Frera» in druge angleške znamke v zalogi; velika izl ira po konk u re nčnih cenah. Franc Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Knjigovodja
vešč vsakršnega pisarni« škega dela — išče stalno službo pri večjem pod« jetju. — Ponudbe pod «Knjigovodja/3947* na upravo «Slov. Naroda*
Blagajnlčarka
išče službo ▼ kavarni alt hotelu. — Ponudbe pod «BIagajničarka/3960» na upravo «Slov. Naroda».
Prodajalka,
izurjena v mešani stroki — išče službo v trgovini z mešanim blagom. Gre tudi za blagajni čarko. — Dopisi pod Izurjena/3932 na i nravo «Slov. Nar.».
Skladiščnik,
vojaščine prost, pošten In zanesljiv — išče sluz* bo v večji špeceriiski tr* go\ini. — Dopisi -^~>d .Skladiščnik 3911» na upravo  «Slov. Naroda*.
Prodajalka
mlajša, vešča galanterijske stroke — išče služ* bo. Nastopi lahko takoj. — Dopisi pod «Vešča 3887» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
HP 000
Trs mizarje
starejše, spretne, samo* stoj ne delavce za pohi« Stvo — sprejmeta An* drejević i Jovanović, sto* larska fabrika, Niš, Srbi* j a, 3951
Službe
Gospodinja
samostojna moč, želi me« sta za takoj pri boljšem gospodu; ev. tudi z otro« ci. Ponudbe pod «Skrb* na gospodinj a/3974» na upravo otSlov. Naroda».
Slaščičar
dobra moč, vesten, išče službo v večjem hotelu. — Dopisi pod «S!ašči".ar 3906» na iroravo cSlov. «Naroda».
Vpokojenec
star 45 let, išče službo sluge ali vratarja. Na* stopi lahko takoj. Dopisi pod «Vratar/3927* na upravo »Slovenskega Naroda*.
Gospodična
vešča    slovenskega in
nemškega jezika, dobra strojepiska — išče služ* bo v kaki pisarni — Ponudbe pod »Začetnica 3949» na upravo «Slovcn* skega Naroda«.
Kuharica
za vse, ki samostojno kuha poleg pomoči, se ob dobri plači sprejme s 1. novembrom k dve* mi osebama. — Šunko, Zagreb, Mažuraničev trg 2 a/L 3999
Plačilna
natakarica
dobra in zanesljiva moč, želi službe za takoj ali pozneje; gre tudi izven mesta. Pismene ponud* be pod «Plačilna/3989» na upravo «SL Nar.».
Frizerki
in manikirki (perfektni) plačam mesečno 2000 Din in odstotke od prodaje. — A. Kummerkramer, Sombor. 3991
Absolventinja
trgovskega tečaja, vešča slovenskega in nemškega jezika in stroj .pisja — želi prakticirati v pisarni v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod cPrakti* kantinja/3966* na upravo «Slov. Naroda«.
Trgovski učenec
se sprejme takoj v trgo* vino z mešanim blagom, kateri ima veselje do tr* govine, ne pod 15 let star, močan, zdrav in kre« pak ter z dobrim šolskim izpricevalom — pri tr* govcu Hinku Kreftu v Ptuju. 3977
Šivalni stroji
za domačo rabo, Šivilje, krojače in čevljarje — po znižani ceni pri Batjelu,
Ljubljana, Karlovska ces sta 4.
Motorno kolo
znamke   «Puch», dobro ohranjeno — se ugodno proda. — Dopisi na upra vo «SIov. Naroda* pod •Motorno kolo/3963».
Dve moški obleki
(dobro ohranjeni) in par čevljev — naprodaj. — Dopisi pod «Nizka cena 3964» na upravo «Sloven* skega Naroda«.
Damski plašč
(zimski)  za  sr- 'njo po* stavo — se takoj proda. —  Ponudbe  po J <xPlašč 3913» na upravo «Slov Naroda*.
Planino,
dobro ohranjen, se radi pomanjkanja prostora — ugodno proda. — Dopisi pod «Pianino/3926* na upravo «Slov. Naroda*.
Moško kolo
(prosti tek) dobro ohra* njeno — prodam za 1500 dinarjev. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «1500/3941» na upra* vo «SIov. Naroda*.
Ugodno  prodam kompl.
jedilnico
iz trdega lesa ter nekaj d «c pohištva- Dos pisi pod *TJgoS ^/3909» na  upravo ^Slovenskega
Naroda«.
POZOR! POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! — Resi jeva cesta 30, I. nadstropje, desno. 4009
Korenje
tri vagone, lepo blago — nudim. — Naslov pove uprava «SL Nar.». 4008
Krompir
šest vagonov, Ia gorenj* ski — nudim. Cena po dogovoru. — Naslov po« vc uprava »Slovenskega Naroda*. 4007
Stanovanja
J
Mesečna soba
se odda čez dan odsot* nemu gospodu. — Ljub* Ijana, Streliška ulica 10, I. nadstropje. 3976
Opremljena soba
s posebnim vhodom se takoj odda. — Naslov pove uprava «Slovenske* ga Naroda*. 3985
Knjigovodja
prvovrsten, samski, hrv^ s čine in nemščine zrno« žen v govoru in pisavi (strojepisju), ki se obveže, da bo samostojno vo« dil pisarno, če mogoče iz stroke spirituoz — se išče za takojšnji nastop. — Ponudbe z navedbo plače pod »Knjigovodja 3965» na upravo čSloven« skega Naroda*.
Večjo prazno sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta — iščem za takoj. — Dopisi pod •Soba takoj/3904* na upravo «Sk>v. Naroda**.
Opremljeno sobico
snažno, s posebnim vhodom — išče gospodična, ki je ves dan odsotna.— Ponudbe pod «Sobica 3945» na upravo aSlov. Naroda».
Otroški vozički ] Igračni vozički in
stotfc*
Mamice, ne zamuditi pri* like si ogledati velike iz« bire vsakovrstnih mode* lov po čudovito nizkih cenah — v tovarni «Tri* buna», Karlovska cesta 4.
Stanovanje
dveh sobi in kuhinje na Selu — zamenjam z ena* kim ali manjšim v mestu. — Donisi pod «Za* menjava/3931» na upra* vo «Slov. NTaroda».
Lepo stanovanje
dveh sob, kuhinje in pri« tiklin blizu kolodvora — se odda v najem. Najem* nina po dogovoru. — Po* nudbe pod »Stanovanje 3918» na upravo «Sloven* skega Naroda-*.
Stanovanje
3—4 sob in kuhinje — iščem v mestu v stari ali novi hiši. Plačam dobro. — Ponudbe pod »Emilija 4004» na upravo »Slovenskega Naroda*.
I    JCnpim I
Rabljena
dvokolesa
motorji, automobili, šivalni stroji — se kupijo proti izkazu lastnine. Franc Batjel, Ljubljana, Zvo« narska ulica 1. 197/L
za otroke, zložljive kot stolček in mizica za se učiti hoditi. Igra eni vozički več vest v poljubni velikosti — se dobijo po znižani   ceni   v tovarni
«Tribuna», F. B. L. Ljub« Ijana, Karlovska cesta -L
Pekarno
v Ljubljani vzamem v najem ali kupim s hiša vred. — Naslov pove uprava «SL Nar.* 3905
Špago, dreto
in vse vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču cKonop j u taa L i ubijana, Gosposvetaku cesta 2. 103/n
Stavbno parcelo
v Ljubljani — kupim. — Ponudbe pod cParcela 22 4001* na upravo cSloven« skega Na roda».
Posestvo
blizu Kranja, 25 oralov zemlje, njive, travniki in gozd — se vsled selitve ugodno proda. — Pi* smene ponuube na upra* vo «cSlov. Naroda* pod «Posesrvo/3928».
Hiša
z dvema stanovanjema, velik vrt, blizu železni* ške postaje — se takoj proda. — Dopisi pod «Din 100.000/3903» na upravo «Slov. Naroda*.
Parcela
ob Dunajski cesti ugodno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda*. 3959
I
lokali
Trgovski lokal
s stanovanjem na prometnem kraju v mestu ali na deželi — se išče za takoj. — Dopisi pod •Trgovs!-: lokal/3910» na up tavo «Sk>v. Naroda».
Skladišče
suho in svetlo, v sredini mesta — iščem za takoj. — Dopisi pod cSkladišče 3944» na upravo «Slov. Naroda*.
Gostilno
na prometnem kraju na deželi iščem v najem; e^ent. jo tudi kupim. — Ponudbe pod «Gostilna 3930» na upravo aSlov. Naroda*.
Trboveljski
premog
dostavljam v vsaki koli* čini na dom. — Ivana Treo. LjuMjana, Cesta na Gorenjsko   železnico 6.
3919
Otomane
v blagu Din 850.—t afrik modroci Din 250.— in vse tapetniške izdelke, solidno in najceneje — dobavlja Rudolf Sever, Ljubljan , Gospoevetska cesta 6 (v hiši mesarja Slamiča). 194/L
V komisijsko prodajo
vzamem rasno blago. —i Lokal in skladišče v lastni hiši na razpolago. — Ponudbe pod (Komisija* na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica 21. 3975
Družabnik
s kapitalom 100.000 Din se išče za špecerijsko trgovino; biti mo.a iz« učen te stroke. — Ponudbe pod »Družabnik 3907» na upravo »Slov. Naroda*.
Opekarna .Emona1
na Viču»Brdo — pisarna v Ljubljani. Dunajska ce*
sta 23, telefon 207 — pri« poroča svoj d bogato zalogo zidne opeke, žleba« kov in strešnikov vseh vrst po zelo ugodnih cenah, 183/L
Kateri dobrosrčen
zobozdravnik
bi brezplačno plombiral nekaj zob revnemu dijaku. — Dobrohotne ponudbe pod »Hvaležnost 4003» na upravo •^Slovenskega Naroda*.
V zalogi imam
vedno različne vozove, vseh vrst konjske opreme; nove, kakor tudi rabljene. Sprejemam v to stroko spadajoča dela. — Cene nizke. — Odda sc tudi več a v tog a raž. — Jo* sip Stupica. Ljubljana, Slomškova ulica 6. 3990
Opreme za
neveste
store, zastore, jedilne in spalne garniture, nam iz» na in posteljna pregri« njala in vse vrste vezenin veže ročno najceneje M. Zor*Ježek, Ljubljana, — Stritarjeva ulica, 7. Prevzame vse kombinacije iz motivov. P red tiskanje.
Največja izbira načrtov.
196/2
W. POH - PERJE R MIKLAUC LJUBLJANA
IV Ako potrebujete avaia ali suho venco, topk« in aranžmaje, pokličite telefonsko številko
341
cvetličarna KORSIKA
Aleksandrova cesta
Naročila aa pošiljajo na dom
187-i
Voda vre
Zahtevajte ponudbe!
toda ne v hladilniku „Renault11, ampak v glavi aa« tistega, kateri ne kupi za svojega potnika malega tovornega kot  potnega — krasno izdelanega avtomobila 6HP in 10HP „Renault" za kg 250-000 tovora.
Zastopstvo: „Renaulf'-flvtomobilov
A« Lampret,Ljubi jena, Krekov trg 10
Stran. 8
»SLOVPNSKI   NAROD«   dne 25. oktobra 19*25.
stev. <uč.
Dnevni koncerti s
V kavami od 5 do 7» 1 ure ponoči.
V kleti     ,  6 ,     12 .
V restavraciji ,  7 9     12  9 9
Ob nedeljah in praznikih zajutrkovaln! koncert v restavraciji. — Popoldanski koncert ob 5« url«
DAMSKA KAPELA
RESI A V RACIJI „ZVEZDA".
Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, srorka in mrzla
jedila*
s« priporočata   Fran in Roza Krapež.
Tražimo ojeSiog I potpuno pouzdanog
POĐRUEHIIRH
Nastupiti odmah.   Ponude na Eduard Bier I sinovi,
SUŠAK 3937
wkwkwmkwm
Tražimo za jednu od najvećih amerikanskih tvornica motocikla samo absolutno solventne
rajonske zastupnike
3971
Dopise pod »Agilsn i solventan' na PUBL1CITAS d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gundul ćeva ulica 11
ci j eden (vrcan) 15 Din kg
prodaje
Drogerija Peršič, Zemun
3998
je na5 najboljši domaći iaformačnl taved ima v vseh mestih zanesljive poverjenike daje informacije o vsem, posebno paieo imovnem stanju denarnih uvodov, trgovsko - industrijskih podjetij in privatnih oseb -ove informacije so točne, irčrpne in brze se nahaja v vuka Karadžića ul 11-, Beograd -ov telefon je €-25, a brzojavni nasl. Argtrs
Sanntorn tir.K. Szeao ^ssu
Zdravljenje z utrjevanjem in učvrščevanjem.
Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje,
69 T
Edino najboljši šivalni stroji
so le
Josip Petellnca
znamke GRITZNER, ADLER,
PHONIX za rodbino, obrt in industrijo. — Posamezni deli za stroje in kolesa, Lamerz igle.
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika
B Popolnoma varno naložite denar v ■
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 j
kei ima Že nad 11,000.000 Din  jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture In ceslje terjatev. Posojila daje. le proti polni varnost; na vknjižbo in proti poroštvu.
Telefon Štev. 9.
23 L
Telefon Stev. 9
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
p r a d a j a
22 L
s: premog s:
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za   industrijska   podjetja   in   razpečava  na debelo
inozemski  premog  in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški ln angleški koks za livarne in domačo uporabo. kovaSki premog, črni premog ln brikete
_■    i        Prometni zavod za premog d. d,
NBSiOV«     v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19/1.
Velike
prodaja dam* skih plašče v ž
Trpežn' športni Din 400, modni šev-jot Din 550. Vclour la Din 600, Ve-loui Ia la Dir, 720, gladki suknen Din 800, fini m dno -uknenl Din 900
Modeli
Velour z .Bib rette* kožo 1020. modno sukno z .E'ectrik' 1330, Eskimn Velour s Pantcrkanin 1650, najnovejši modeli s Chinch Ha Opusom 2600 do 3000 v veletrgovini R. S term ec k I Celja stev. 21. — Cen ki zastonj1
Vsak kunec dobč darovnico!
0,cjchenbergCf
Pmd i zalogi!
Konstantin-u.
pri obolenju
Johannisbrunnen
zdrava« osvežujoča namizna pliaea.
Emmaquelle
lihalnlh organov
Ouellsole
najbollie in nalueinka* vitejie  z« inhaliranfo.
Nagrobni venci
sveži in suh, največja izbira, od 60 dinarjev naprej. — Sveže krizanteme, nageljni, rože, aranžmaii vseh vrst. 3973
Cvetlični salon Viktor Bajt
---LJUBLJANA, Selenburgova 6---
Mehanično umetno vezenie
zastorov, perila, oblek bluz, monogramov, fino belo in barvasto entlanje. ažuriranje.
MATEK&MIKPS. Liubliana. ^
- DALMATINOVA 13 -
Vsled strokovnega znanja najfinejša izvršitev in brezkonkurenčnt cene. Najcenejši in čisti pred tisk ženskih ročnih del v naiodnih in modernih vzorcih ter lastnih originalih.
■ajstarejša slovenska
delavnica
Ivan Brtcelj. Ounaski c. 19,
te priporoča Izvršitev točna c*nt
Mi Irasti Bolii-i
<<akor tud FILCI v vseh modnih oarvata v vel-k i izbiri in po nizkih cenah
pfi Milki Horvat. Eo'lstki,q«li'j>na, Stari trg 21
Zalm klobuki ved m v zalogL
Damska konfekcija in modni salon
Ttfnnr     •leateJ trg. ■ alllUba pod Tranćo
Blagovi in svila v zalogi. NaiaiZie etne!       Prvovrstno delo t
l. Mikuš
Ifnilna. Intn trt tS
p. ;orovi mji oton čeln kov tn solrfnl kav tar iorvha;a!n*b paik
a izrrfiiiii tafn ti »Mu«
I
v
[
'rama
nasproti slavnega kolodvora
priporoča tujske sobe, znano dobro kuhinjo, najboljša vina, vedno sveže pivo, nizke cene, lep salon za shode in prireditve.  - -   Kurijivo kegljišče.
4C0O
Teod. Kom. 1'ubPana
Polfanska cesia it. 3.
<rovec stavbni, galantertijki lo okrasni kleoai instalacije vodovodov.
-sprava slrelondoi KopihShe raalasetnininmt
izdelovanje posod iz pločevine za Hrnež, barvo, lak in med vsake •Hikosti kakor tudi posod (Škatle) 105 L     za konserve.
ffafaevefii epohalni Izum, ctroteska plinske ^veiiljka
200-500
sveč moči. Krasiu beta Eut. Neznatna poraba petroleja
Sve 1 kakor
elektrika *
„A.IDA"
se rabf za razsvetljavo proda alnic, uradov, gostiinic, £ol cerkev, dvori?^, vrtov itd.   ..AIDA" je prl-
ididna za najmanjše in največje ^rosfore — Z*rvevajte rros~eutc! Glavno   skladišče  za   SHS ima elektrotehnična firma v 1S7-L
SVARC i drug
ZAGREB,   Preradoviceva ulica 1
— Iščemo zaupne zastopnike. —-
— Zahtevajte takoj prospekte! —
1S5-L
SllSf BO *■ ••lonr za p 1 a i b s
DOllbl ■» površna suknjo
Kamgarn »■ levijot
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča občnoznana tvrdka
.- R. MIKLAUC, „raskola, Lfablfana
Zunanjim naročnikom aa doposijejo vzorci na zahtevo ———        poštnine prosto. -
Haor £-!1fitDy or k —»—*" g^aua
Francoska linija    - -    (French Une)
Oc Gle. Tmsanannaae ta dražba CHHRGEURS Ranili za pomorske oožnle
v Severno in Ju/no Ameriko, Avstralijo ter Kanado
Dobra hrana In pijača braaplaena. «m.        ExpreMpamlki: .PAAIS', FBANCE", .ia OBASSB'
Vozna listka ln tozadevna po|as*Ua dajo
Ivan Kraker
zastopnik v LJubljani W4 Kolodvorska nllea "J
Čreoa
vsakovrstna, po naiugodnejši ceni, kakor vsako leto, vedno na zalogi. Kuoim tudi sirovi in stopljeni loj in ga plačam po na v šji dnevni ceni.
Jos. S^riman, L ub ana. Poljanska cesta 85
PAVEL ŠIMENC
cteai
pokopalifik   vrtnar.  Sv. K r<2 - Lubliana, se nri-oro?«m cen občinstva   za popravila  in okr aitsv grobov s cvetlicami, posiian e s pekom    »kor m u ra ZvrŠticv   vsakov a»tnih  sve/th in suhih vancev, šopkov in r zliČnih aranžma ev m zme> nih cer.ali.
Velska zaloga lepih krizantem.
Naročila  se sprecmijo  tudi  v cvetJi&arni.
Sv. Petra cesta štev. 33, poleg Zmajskega mostu.
PRODAJA.
Kr. o rajno sodišče v Ptuju proda licitando dne 26 in 27. oktobra t. I. v Ptuju in na postaja Sv. Lovrenc na Dr. nolju <?3f~ nad ensto hektolitrov raznega starega vina, razno veliko in malo vinako posouo, koale, vole, krave, teice, svinje 1800 m norm )1> Ih žel tračnic, 6000 m ozkotirnih tračnic, kompletno napravo za izdelovanje lesne volne, rđ2tn€% lofcotnoblle I« stroje ter kotle za elektriko
tri barake itd.
Po asnMa daie dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuiu.
393
Mini ..Nina"
19*
LJUBLJANA.   Prešernova ulica 30
se priporoča ceni. občinstvu za nakup svežih cvetlic, Šopkov, vencev, kakor tudi umetnih venoev in šopkov po brezkon-
kurenčnih cenah.
Postrežba točna Izbira velika fn lepa
_ _ 3920
^ ^naffaaaaaaaaaBBSjsaaan
Objaua.
Prema reSenju gospodina ministra frnanclia, Kom. Br. S42 iod 15. oktobra ove godine, kojim je poništena u celosti prva ofertalna licitacija održana na dan 5. septembra ove godine, za davanje pod zakup prava veliko-prodaje soli po prodajnim reonima u Bosni i Hercegovini i Dalmaciji, za vreine od 1. januara 1926. do 31. decembra 1927. godine, — na dan 10. novembra 1925. godine ali. časova pre podne, a u kancelariji Uprave Državnih Monopola v Beogradu i kod Oblasnih Monopolskih In spektorata u Splitu i Sarajevu, održače se druga ofertalna licitacija za davanje pod zakup prava velikoprodaje 5 po proda inim reonima u Bosni i Hercegovini i Dalmaciji, za vreme od 1. januara 1926. do 31. decembra 1927. godine, prema uslovima Samostalne Monopolske Uprave, M. Pr. Br. 31.916 od 8. jula 1925. godine, izmenjen! ti i dopunjenim odlukom Upravnog odbora samostalne no-nopolske uprave. HL Br. 19.186 (akt M. Br. 19.185 : i 21. oktobra ove godine.
U Beogradu će se održati licitacija za zakup ve -o-prodaje u Bosni i Hercegovini i Dalmaciji, u Splitu ra velikoprodaju u Dalmaciji a u Sarajevu za velikopp-Kl u Bosni i Hercegovini.
Kaucija se polaže po tač. I* 2., 3. 1 4. čl. 88. zakona o državnom računovodstvu (u Beogradu — depozirnoj blagajni Monopolske uprave, u Splitu — monopolskom stovarištu u Splitu, u Sarajevu — monopolskom stova-rištu u Sarajevu) najdalje 9. novembra ove godine do 17. časova.
Za svaki reon mora se podnetj zasebna ponuda i p> ložiti zasebna kaucija. Uz ponudu ima se priložiti: a) uverenje nadležne opštinske oblasti: da je podanik kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, da uživa sva gradjan-ska prava, da nije osudjivan za zločine, za dela koja bezčaste ili za krijumčarske krivice; b) uverenje o plaćenoj porezi za isteklo tromesečje ove godine i c) uverenje o prot okolišan ju firme. Ponude bez ovih uverenja netaksirane (taksom od 100.— Din), neodred'ene. naknadne i koje uslovljavaju izmenu propisanih uslova neće se uzimati u postupak.
Položenu kauciju za prvu licitaciju licitanti mogu podići kod monopolskih kasa gde su je i položili.
Onde gde licitant položi kauciju tamo predaje 1 svoju ponudu.
Oštampani uslovl se dobiti u kancelariji Uprave državnih monopola — Odelenje Prodaja — u Beogradu i kod Oblasnih monopolskih inspektorata u Splitu i Sara-jevu.
O ovome se Izveštavaju zainteresovani rad! znanja, M. Pr. Br. 49.172 od 22. oktobra 1925. godine. Iz kancelarije uprave Državnih monopola u Beogradu.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovani* vlog, utkao in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut borzna naročila« preda mi in krediti vsake vrste, eskomni in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. ■jsanajOj jajn.llavMana • T>«fo» 40.457. 341. MS ia t06
_ Za aKaundao tiskarna*: Fcen JaieiJelr —r Ze
del tista: Oton Ouistoi — Vsi v L i ubij »ni