Štiri kardinalne kreposti – praviènost, ra- zumnost (modrost), srènost (pogum) in zmernost (samoobvladovanje, vzdr`nost) – ne izhajajo le od Platona in grške filozofije, ampak jih lahko najdete tudi v Svetem pi- smu.1 Izhajajo namreè iz èloveške narave, ki jo je ustvaril Bog in ne Platon. Platon pa jih je prvi formuliral. Toda on je za kreposti na- redil le to, kar je Newton naredil za gibanje: odkril in uredil je njihove lastne notranje te- meljne zakone. Te štiri kreposti se imenujejo ‘kardinal- ne’, izhajajoè iz latinske besede za ‘teèaj na vratih’. Vse ostale kreposti se vrtijo na teh štirih. To pa velja tako za manjše kreposti, ki so dopolnilo tem, kot tudi veèje kreposti (tri ‘teološke kreposti’), ki so cvet teh. Te štiri kardinalne kreposti niso edine kreposti, niti niso najvišje. Tako kot je Ein- stein presegel Newtona, je tudi Jezus brez dvoma presegel Platona. Toda, prav tako kot Einstein ni ovrgel Newtona, paè pa ga je upošteval, dopolnil in gradil na njem, tudi Jezusove nadnaravne kreposti ne nasprotu- jejo Platonovim naravnim krepostim, paè pa jih predpostavljajo. Platon nam je dal slovnico kreposti; Jezus pa nam je dal poe- zijo kreposti. &   *; V divjih šestdesetih letih sem uèil etiko na Boston College v razredu idealistiènih, nepo- trpe`ljivih in antihistoriènih brucev, katerih razgled po zgodovini je bil temni srednji vek in potem Mi. @eleli so rešiti svet, zgraditi novo dru`bo, osvoboditi sebe in vse druge (še po- sebej tiste, ki niso `eleli biti osvobojeni) stra- šne, tiranske preteklosti ter nato zgraditi ‘kra- sni novi svet’ za svetlo prihodnost. Zato jih moj seznam predpisane literature, ki so jo se- stavljali Platon, Aristotel, Avguštin in Akvin- ski, ni navdušil. Protestirali so: “Mi vemo mnogo veè, kot so vedeli ljudje v preteklosti”. Zato tudi z mojim odgovorom, povzetim od T. S. Eliota: “Da, vendar so prav oni tisto, kar mi vemo”, niso bili zadovoljni. Tako so me vprašali, èe bi lahko poèeli kaj bolj ‘koristnega’, nekaj bolj ‘praktiène- ga’, nekaj podobnega temu, kar delajo pri drugih predmetih: `eleli so oblikovati svoj lasten program in ne biti ‘su`nji’ osivele pre- teklosti in ‘vsiljenih vrednot’ uèitelja. Od- loèil sem se, da poskusno ugodim njihovim `eljam. Rekel sem, da bom z njimi igral So- krata in tako bomo skupaj poskušali iz niè oblikovati novo etiko za novo dru`bo. Jaz bom le njihov sokratski spraševalec, in ne nji- hov predavatelj. Bili so navdušeni. Za nekaj èasa smo naše knjige zavili v culo in jih dali v koš zgodovine, ter se na- slonili le na našo dragoceno lastno ustvar- jalnost. Katere vrednote torej `elimo sedaj v tej novi dru`bi? Kot prvo, ali si `elimo dvojna merila? Eno etiko za dru`bo in dru- gaèno za posameznika? Ne, to je hipokri- zija preteklega in sedanjega sistema. Brez dvojnih meril, torej. -  <*= + $   $        <<  # Prav. Dalje, kaj torej dru`ba potrebuje? Harmonijo, sodelovanje, skupnost, delovati kot eden; da vsak dela tisto, v èemer je naj- boljši, za druge, za skupnost; da torej opravlja svoje stvari in stvari za druge hkrati. To se sliši kot zelo napredna predstavitev praviè- nosti, boljša kot tista stara legalistièna. Prav- zaprav zveni kot glasba, ki so jo študentje imeli zelo radi. Prava praviènost je dru`bena glasba, harmonija. Kakšna razsvetljena ideja! In kaj sledi? Kakšne sposobnosti morajo imeti voditelji? Ne bogastva, ne moèi, ne pri- vilegijev, niti ne popolne inteligence ali zna- nja, paè pa razumevanje, soèutje, vpogled. V kaj? Èloveško naravo, èloveške potrebe, èloveške vrednote. In to razumevanje le-teh mora imeti tudi praktièno stran. Voditelji bi morali poznati ljudi in njihove probleme in bi jih morali biti sposobni tudi rešiti, ne le sanjati o nekih abstraktnih idealih. Kakšna lepa in primerna opredelitev modrosti! Kaj pa junaštvo? Ali to cenimo v dru`bi in pri posamezniku? Oh, seveda. Volja, da svobodno gremo preko klica dol`nosti, da se `rtvujemo, da izberemo zahtevne stvari, da tvegamo. Pogum. Ne le norost, nepremiš- ljenost, ne le fizièna moè, niti ne fizièni po- gum, sposobnost vzdr`ati boleèino, paè pa moralni pogum, volja, da delujemo v skla- du s svojim preprièanjem, èetudi te to lah- ko neèesa stane, kot na primer lagodnosti ali dru`bene sprejetosti. Kako èudovito novo ra- zumevanje poguma! Kako nebarbarsko! Kako globoko! Kako vzdignjeno nad tradicijo! Mo- ramo vedeti, kdaj se je potrebno boriti in kdaj ne, èesa se je potrebno bati in èesa ne. Kaj pa pohlep? Je to krepost? Ne. Kapi- talizem je slab, ker pospešuje pohlep, mate- rializem, potrošništvo. (Seveda ti študenti niso nikdar brali moralistov kapitalizma, kot na primer Adama Smitha in Johna Locka ali celo Michaela Novaka.) Toda, ali so mate- rialne stvari slabe same v sebi? Seveda ne. Mo- ramo imeti èut za materialne u`itke, toda ‘malo je lepo’. Moramo si `eleti, dobiti in uporabiti le to, kar po naravi in v resnici po- trebujemo, ne pa ker nam govori in prodaja mo` iz reklame. Èe bi vsi prakticirali Tho- reau-jevo ali Budovo loèitev od pohlepa, bi naša sedanja ekonomija kmalu do`ivela ko- laps. Torej, naj se tako zgodi. Ustvarimo novo ekonomijo, v kateri so zadovoljene le naravne potrebe. Neeko- nomistièno ekonomijo, kjer ljudje proizvajajo in porabljajo to, kar v resnici potrebujejo. Materialne stvari so naši slu`abniki in ne naši gospodarji; naši konji in ne naši koèija`i. Ne smemo jim dopustiti, da nas oni vodijo, prav tako pa jih ne smemo prikleniti v hlev; paè pa moramo ‘jezditi divje konje’, naša lastna po`elenja in u`itke, izhajajoèe iz materialnih stvari. Svet je dober, toda obravnavati ga mo- ramo kot umetniško delo, surov material, na- menjen za lepo, ne za podjarmljenje. Kako razsvetljena nova alternativa tako za mate- rializem kot tudi za puritanstvo! (Seveda o pravih puritancih niso vedeli niè.) In te nove vrednote se lepo skladajo z novo psihologijo. Freud nam je pokazal, kaj smo: id, ego in superego; in zmernost je vred- nota za id, za `ivalska po`elenja; pogum je vrednota za ego, ali voljo; in razumnost je vrednota za superego, ali zavest ali um. Naše nove vrednote se lepo skladajo z našo naravo. Praviènost pa je harmonija ali povezanost v celoto ali uskladitev (kako èudovite moderno- zveneèe besede!) vseh razliènih delov. Resniè- no moderna slika! Ali bi nekdo, ki bi tako `ivel, ne bil sre- èen? Seveda. Sreèa, to je èudovita stvar. To je nov drzen odgovor na vprašanje: “Zakaj sploh gre, Alf?”. Zato se osvobodimo lega- lizma, moralizma in krivde, da bi konèno sto- pili na pot za našo lastno sreèo. In èlovek, ki bi `ivel po teh vrednotah, bi bil resnièno in naravno sreèen, èeprav ne bi bil bogat ali moèan. Sreèa prihaja iz notranjosti in ne od zunaj; to je velika skrivnost, ki smo jo od- -       krili. Sinovi so postali pametnejši od oèetov. Našli smo našo najveèjo skrivnost `ivljenja. In enako velja za dru`bo. Katera koli dru`ba, temeljeèa na teh vzorih, bi bila sreèna, prav tako kot bi bili sreèni posamezniki. Spomnite se, no- benih dvojnih meril. Tu imamo novo drzno zdravilo za èloveško sreèo. Naše novo razume- vanje praviènosti je resnièno donosno. Ne de- nar, paè pa naravna praviènost je pravi dobi- èek. Ta praviènost je vedno bolj dobièkono- sna kot karkoli drugega, katera koli alternativa praviènosti, katera koli nepraviènost. Praviè- nost je bolj donosna kot nepraviènost. Morda bi zdaj vse to morali zapisati v knji- go namenjeno svetu, novo knjigo za nove èa- se. Kako vznemirljivo! Razen èe – razen èe to `e ni bilo storjeno? Kako bi lahko vedel, ali je bilo ali ne? Pod- cenjeval si preteklost. Sploh veš, kaj vse si pre- zrl? Vzemimo le en primer poganjka iz zemlje preteklosti. Poglejmo v prvo in najstarejšo filozofsko etiko in politiko naše civilizacije, Platonovo Dr`avo. Preizkusimo starega Pla- tona z našo novo razumnostjo in poglejmo, kako se bo odrezal. Ali je morda vnaprej na- povedal katero od naših idej? -   # Bralec, ki je prebral Dr`avo, lahko pred- vidi naslednji korak. Študenti so bili v resnici preseneèeni, ko so spoznali, da vseh osem idej, ki so jih pravkar odkrili, predstavlja glav- ne toèke tega starega klasika: brez dvojnih meril; praviènost kot harmonièna usklaje- nost; razumnost kot razumevanje; nefizièni pogum; zmernost nasproti materializmu; skladnost med tremi krepostmi in tremi deli duše; dejstvo, da praviènost vodi k sreèi tako posameznika kot dru`bo, da je “praviènost bolj koristna kot nepraviènost” in nasploh uporaba razumnih odkritij ter preprièevanja bolj kot sile. Po branju vsega tega v Dr`avi so `eleli prebrati še veè te ‘stare robe’. Tako smo pre- brali Platonovega Gorgija, Aristotelovo Ni- komahovo etiko, Avguštinove Izpovedi in celo nekaj delov Teološke sume Toma`a Ak- vinskega. Toma`evo razpravo o sreèi (ST- h I-II, q.2 “O stvareh, v katerih obstaja sre- èa”) so ocenili kot še prav posebej ‘korist- no’ branje, saj jim je omogoèila, da so potlej lahko vse svoje prijatelje in priljubljene li- terarne junake razvrstili v en ali drugi primer te`enja po sreèi, kot jih navede, razišèe in ovrednoti Toma` Akvinski. /   Zakaj so ti stari filozofi tako sodobni? Zato ker svojih stališè niso pobrali iz trenut- nega èasa – niè ne zastara tako gotovo in tako hitro kot prav modernost –, paè pa iz nespre- menljivega bistva èloveka, vrojene zgradbe duše. Platon je bil prvi, ki je to odkril in opi- sal, prvi, ki nam je dal psihografijo. Štiri kar- dinalne kreposti – praviènost, razumnost, srè- nost in zmernost – so zato primerne za èlo- veka v vsaki dobi, saj so primerne èloveku samemu in ne èasu, v katerem èlovek `ivi. Kreposti ustrezajo naši naravi in našim na- ravnim potrebam. Èloveško telo ima vrojeno naravno zgrad- bo, èesar dru`ba ne more spremeniti. Tudi zakoni telesnega zdravja so zato prav tako vro- jeni in nespremenljivi, objektivni. Enako velja tudi za dušo. Krepost je preprosto zdravje du- še. Praviènost, celostna krepost, je harmo- nija duše, tako kot je zdravje harmonija te- lesa. Praviènost ni le povraèilo dolgov, ni le zunanji odnos med dvema ali veè ljudmi, paè pa tudi in predvsem notranji odnos med vsa- kim posameznim delom duše. Harmonija je hierarhièna in ne egalitarna. Ko svet sledi èloveku, ko v èloveku telo sledi duši, ko v duši po`elenja sledijo volji in ko volja sledi razumu, potem lahko govorimo o praviènosti. Ko pa se ta hierarhija obrne, pa pride do nepraviènosti. Ko volja vodi razum, govorimo o racionalizaciji in propa- gandi; ko po`elenja vodijo voljo, govorimo o pohlepu; ko telo vodi dušo, govorimo o `i- valskosti; ko svet vodi èloveka, govorimo o nesvobodi. Praviènost je najprej individualna, šele nato dru`bena. Robinson Crusoe, sam na sa- motnem otoku, še preden se je sreèal s Pet- kom, je še vedno lahko bil pravièen ali pa ne- pravièen. Najprej smo pravièni ali nepravièni do samega sebe, šele nato pa lahko tudi do drugih. Praviènost je poštenost, iskrenost. Praviènost je lepota duše, dušna umetnost, dušna glasba. Toda, ali ima duša zgradbo kot telo? Ali ne gre preprosto le za zavest, ki, podobno kot svetloba, brez notranje oblike, barve ali ve- likosti, dobi vso svojo zgradbo in obliko od predmetov, ki jih osvetli. Stvari, ki jih svet- loba osvetli, imajo doloèeno zgradbo, to pa ne velja za svetlobo samo (vsaj ne takšne vrste zgradbe – npr. svetloba nima barve). Ali ni duša podobna svetlobi? Ne, ni. Duša je podobna svetu; ima do- loèeno zgradbo. O njej lahko govorimo in iz nje lahko izpeljemo doloèeno etiko. Na primer, v njej lahko prepoznamo tri razliène zmo`nosti ali sposobnosti. To lahko odkri- jemo, kot je prvi pokazal Platon, iz izkus- -       tva notranjih bojev; ko nas naša po`elenja nagibljejo, da bi storili neko dejanje, obe- nem pa nam naš razum pravi, da naj tega ne storimo, spet nekaj tretjega v nas pa se postavi bodisi na stran razuma ali po`elenj in tako odloèi primer. (Platon je o tej tretji stvari, ki je v resnici volja, podal le nekaj osnovnih idej. Zdi se, da jo je istovetil s tem, kar je srednjeveška sholastika imenovala “razdra`ljivo po`elenje” ali sposobnost za pravièno jezo.) Od Platona do Freuda, zdra- va pamet, filozofija in psihologija govori- jo o ideji tripartitne duše, krepost pa je nje- no zdravje. To je naravno, tako kot te`ko telo pade na svoje naravno mesto ali pa kot se popotnik vrne domov. + Tu je nekaj najbolj pogostih napaènih ra- zumevanj štirih kardinalnih kreposti: 1. Te kreposti se nanašajo na Platona, na grško misel, na predkršèansko poganstvo. 2. Ko poudarjamo njihov pomen in univer- zalnost, to vsebuje uèenje o tem, da so odrešilne, da z njihovim prakticiranjem pridemo v nebesa. (To je, logièno gleda- no, precej naivna zmešnjava, ki pa sem jo pogosto zasledil v govorih evangelièanov in fundamentalistov.) 3. Kreposti predstavljajo le en subjektiven pogled med mnogimi drugimi, tako kot je na primer subjektiven okus hrane, ne pa naèela anatomije. 4. Kreposti poèivajo na zastareli poenostav- ljajoèi psihologiji. (Psihologija se je raz- vila, ampak na teh temeljih.) 5. Razumnost pomeni le inteligenco, ne pa razumevanja – zmešnjava med pametnost- jo in uvidom, preraèunljivostjo in motre- njem. 6. Razumnost je enostranska, idealistièna, nezemeljska in nepraktièna. 7. Razumnost je le subjektivna lastnost uma, ne pa vpogled v objektivno stanje stvari. 8. Srènost pomeni le ‘upati si’ ali nespamet- no drznost. 9. Srènost oz. pogum je lastnost vojakov, ne pa potrebna lastnost vsake kreposti. 10.Srènost je te`ka, nemoderna, ne veè po- trebna krepost. (O tem preberi nagovor Alexandra Solzhenitsyna, ki ga je imel leta 1978 na harvardski univerzi in ga dobiš tudi na CERC2) 11. Zmernost pomeni zatreti in potlaèiti. 12. Zmernost je strahopetna in pasivna. 13. Zmernost je neumna. (Da bi ovrgel to puhlost, preberi Pravovernost in Mo`, ki je bil Èetrtek G. K. Chestertona.) 14. Praviènost je matematièna, neosebna, pre- raèunljiva stvar in ne nekaj intuitivnega kot glasbena harmonija. 15. Praviènost je le zunanja in dru`bena. 16. Praviènost je nujna, toda nezanimiva, po- dobno kot zdravila ali zakoni. Seveda obstaja še veliko veè napaènih predstav o krepostih, vendar pa bi njih ra- ziskovanje zahtevalo celotno knjigo ter po- rušenje temeljev sodobnega mišljenja. + $   Eden od predsodkov je za kristjane tako pomemben, da ga je potrebno posebej pou- dariti. Ta predsodek, ki je posebej znaèilen za mnoga podroèja modernega post-reforma- cijskega kršèanstva, vidi kreposti kot èisti Bo`- ji dar in ne tudi kot trdo èloveško delo. Ta vidi praviènost kot nekaj, kar pride avtomat- sko z ostalim, kot del paketa ob sprejemu Kri- stusa kot Gospoda. Toda, ali ne dr`i, da praviènost, praviènost, ki daleè presega štiri kardinalne kreposti, po- stane nam dostopna, ko se zdru`imo s Kristu- som? To brez dvoma dr`i. In, ali ni to nadna- ravna praviènost, ki je sad samega Svetega Duha? Seveda. Toda nadnaravna krepost ni pod naravo, saj se lepo sklada s temelji èloveške narave in z našo odgovornostjo biti aktivni in ne pasivni v vzgoji naših krepostnih navad. -   # Mo` z violinskim kovèkom pod roko je izgubljeno stal na Times Square-u. Vprašal je policista, “Kako bi lahko prišel do Carnegie Hall-a?”. Policist mu je odgovoril: “Vadite, prijatelj, vadite”. Do svetosti prav tako ne obstaja bli`njica. Bo`ja beseda nam pravi, da je “vera brez del mrtva”. Krepostna dela so sad vere, sad `ive vere. Biti svet je naš odgovor na odre- šenje. Nièesar ne moremo storiti brez Boga, Bog pa nièesar ne bo storil brez nas. Bog spo- štuje našo svobodo. Svojo moè in milost nam da na razpolago, ko se zdru`imo s Kristusom. Toda, èe se preprosto umaknemo in pusti- mo, da se naš duhovni kapital nalaga na na- šem nebeškem banènem raèunu, ne da bi ga uporabljali, smo prav taki kot slab in len slu- `abnik iz Jezusove prilike o talentih (Mt 25,14–30), ki je gospodarjev denar skril, na- mesto da bi ga investiral. Odgovor na problem vere-in-del je prav- zaprav zelo enostaven. To je, da vera de- luje. Zapleteno vprašanje uskladitve Pavlo- vih besed o veri in Jakobovih besed o delu, in rešitev diskusije, ki je zanetila reforma- cijo, diskusije o opravièenju po veri, je v svojem jedru v celoti mogoèe razrešiti z enim samim zamahom: prav ista ‘`iva voda’ Bo`jega Duha, ki je Bo`je `ivljenje v na- ši duši, je sprejeta v veri in `iveta v naših krepostnih delih. Voda Galilejskega jezera prihaja iz iste- ga izvira kot voda Mrtvega morja - iz reke Jordan. Toda Galilejsko jezero ostaja sve`e, ker voda, ki pride vanj, iz njega tudi izteka. Iz Mrtvega morja, v skladu z njegovim ime- nom, pa ne. Enako kot za sve`o vodo iz Jordana ve- lja tudi za ‘`ivo vodo’ od Boga. Ko jo uste- klenièimo v sebi, postane mrtva. Mrtva vera -  pa zaudarja, prav tako kot mrtva voda. Svet pa ima obèutljive nosnice. &   Te štiri kardinalne kreposti niso edine kre- posti, so pa cardines, so osi, teèaji, na kate- rih se vrtijo vse ostale kreposti. So nujni te- melj in pogoj za vse ostale kreposti. Èe, na primer, posameznik ni pogumen, ne bo uspel premagati te`av, ki spremljajo vsako udeja- njanje kreposti. Èe ni razumen, ne bo razu- mel, kaj poène, in njegova krepost bo poto- nila na nivo slepega `ivalskega nagona. Obstaja veliko veè kreposti kot te – vedno namreè obstaja veè –, saj “obstaja veè stvari v nebesih in na zemlji, kot si jih je mogoèe za- misliti v svoji filozofiji”. Ampak nikoli manj. To so temelji. To je potrebno najprej zgra- diti ali prenoviti. Dru`beni in izobra`evali poskusi morajo graditi na teh temeljih. Èe `elimo prenoviti našo civilizacijo ali èe `e- limo zgraditi novo, moramo graditi na te- meljih, katerih korenine segajo najmanj v naše lastno bitje. Konèno, zasidrane mora- jo biti v Bogu; mi pa so podoba Boga.  !$#' * Peter Kreeft (http://www.peterkreeft.com/) je profesor filozofije na Boston College. Svoje prispevke redno objavlja v vrsti kršèanskih publikacij. Je zelo iskan govornik na konferencah, napisal pa je tudi prek 45 knjig, najveè s podroèja kršèanske apologetike. ** P. Kreeft, Justice, Wisdom, Courage, and Moderation: The Four Cardinal Virtues, v: P. Kreeft, Back to Virtue, San Francisco, Ignatius Press, 1986, 59–70. 1. Prim. Mdr 8, 7 (op. prev.). 2. CERC (Catholic Education Resource Center) je dostopen na spletu na http:// www.catholiceducation.org/ (op. prev.).