St. 237
Trst, v sredo 27. avgusta *r2l3.
Tečaj XXXVI!?.
IZHAJA VSAK DAN
tuđi ob nedeljah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih to bakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranjn, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.)
08LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljaa vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-»apj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toŽljivo v Trstu.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti j« koč/*
NAROČNINA ZNAŠA
zm celo leto 34 K, pot leta 12 K, 3 mesece OK;oi na-
roćbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■azvftalut m nedeljsko It tanj« „EDZVOSTZ" ataa*: M ••!• lat« Kros i-30, u 90I lat« Krw 2 flO
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank«-vana pisma so no sprejemajo In rokopisi te ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijo j* pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Galatti 20 (Narodni do*). Izdaj ntelp in odgovorni urednik ŠTEFAN UODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edmoit*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-h ran lin lini račun Stev. 841-652. TELEFON It 11-57.
Polit, društvo,Edinost v Trstu
sklicuje
za petek, 28. avgusta
ob 8 ari zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu
JflVEH SHOP
z dnevnim redom:
„Namestnikovi odloki in Slovenci".
SLOVENCI! Vladni odloki glede na-stavljencev, ki so tuji podaniki, so velikega pomena za domače delavstvo in urad-ništvo; zato je potrebno, da mi kot domačini spregovorimo resno in energično besedo, ker gre za naše življenske interese. Vsi zavedni Slovenci in Slovani, okoličani in meščani, zlasti pa naše vedno narodno delavstvo, se morajo udeležiti tega shoda, da nastopimo proti nakanam naših narodnih nasprotnikov, ki se trudijo, da preprečijo izvršitev vladnega odloka.
Vsi na krov!
Politično društvo „Edinost".
BRZOJAVNE VESTI.
„Fremdenblatt" in odloki tržaškega namestništva.
DUNAJ, 26. (Kor.) V svoji jutranji Iz-daji pile *Fr<mdenbIati* :
„0.1Ioki tržašsega cesarskega namest nlka z dne 16. avgusta glede zahtevane izločitve tulcev iz J.ivcih služb tržaške raestoe občine, so takoj po priobčenju izzvali različna razmctrivar«ja v Javnosti.
O tej sadovi je treba najprej
poudariti, da mo «• dršarn* nadaoro valne oblasti že dolgo Časa bavile z vprafiaojem odprave te dolgoletne navade trsaške občine, ki sprejema v svoje javne službe tujce in zapostavlja domačine. Vendar pa se kljub ponovnim opominom nameatništvu ni posrečilo pripraviti mestno upravo do tega, da naj sama odredi potrebno remeduro. Ti ponovni opomini so bili tembolj upravičeni, ker se je grajana praksa mestne uprave, ne oziraje se na opomine, brezskrbno nadaljevala. To postopanje je v nasprotju ■ §. 3 državnega osnovnega zakona z dne 21, decembra 1887 o splošnih pravicah državljanov, glasom katerega so vsi javni uradi za vse državljane enako dostopni, za tujce pa le v tem slučaju, če si pridobe avstrijsko državljanstvo.
Vsled odklanjajočega stališča mestne občine, je smatral radi tega tržaški cesarski namestnik za nujno potrebno, da pripravi te zakonite uoločbe s pritiskom do veljave. Ni treba posebej poudarjati, da ta odredba, kije Čisto notranji akt uprave in ki je nastala ii nujne potrebe po varstvu javnih interesov, nikakor ni primerna za to, da bi se jo spravljalo v svojevoljno zvezo s kakimi drugimi, s to notranjo zadevo nespojljivimi
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman, .z angleščine prevel Ivan Dolenec.
Sedeminštirideseto poglavje.
Zopet doma.
—	Pa aH Je varno, oče? — Je vprašal Leonard, ko se Je nekoliko poleglo njihovo prvo splošno razburjenje. — Ali morem iti domov ?
—	Seveda moreš, sinko moj — In upam, da začneš novo življenje.
—	To tudi hočem z božjo pomočjo — Je rekel mladi mož in to mu Je bil tudi najtrdnejši namen. Vem, da se ml od Allardyca ni treba bati ničesar.
—	Ne, Allaroyce Je plemenit človek in bi bil tedaj rad doprinesel največje žrtve, da bi bil obvaroval tebe in nas onih strašnih dogodkov.
Sklepi, ki Jih Je napravil lord Fournes v eni radostni uri svidenja, niso bili pisan na pesek.
stvarmi. Pač pa bo vsled omenjene odredbe konečno vendar vstvaijeno pravno stanje, po katerem se ž a dolgo hrepeni in ki bo konsenkventno izve dano tudi napram tujim državljanom v javnih službah in tudi v ostalih upravnih kategorijah.
Kar se tiCe zadnjega, je cesarsko namestniitvo v Trstu, kakor se po roča iz poučen h krogov, — pod popolnim varstvom svojega stališča in strogim izvajanjem tudi v bodočnosti, — pripravljeno, za enkrat v posameznih posebnih ozirov vrednih slučajih, na eventualno prošnjo, do voliti podaljšanje zaključka službenega razmerja imenovanih funkcijo-narjev.
— alje si namestniitvo tudi pridržuje pravico, da m eventualnimi prošnjami teh funkoijonarjev za podelitev meščanstva, individualno blagohotno postopa, v kolikor so dotič-niki z ozirom na posebno dolgo občinsko službovanje in brezhibno vedenje vredni izjemnih obzirov.
Intervencija vojvode Avarna pri Berchtoldu.
DUNAJ, 26 (Izv.) Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je danes po naročilu svoje vlade, italijanski poslanik na dunajskem dvoru, vojvoda Avarna, interveniral pri grofa Berchtoldu v zadevi odlokov težaš kega. cesarskega namestnika proti mestnim nastavljenoem italijanskega državljanstva.
Berchtold je šel takoj nato h grofu Sttirghu in se ž njim in prin-com Hohenlohom, ki se mudi na Dunaju, posvetoval o tej zadevi.
Konflikt med Paši čem in srbsko vojaško upravo ?
BELGRAD 26. (Izv.) .Štampa" poroča, da Je prišlo med minstrskim predsednikom
Pait^cn lem ro|o8bw upro-ro clčde Upf3VC V
novih teritorijih do hudega cesporazumijen|a. Pašić zahteva, da se uvede tako) Jako liberalna uprava, a vojaški krogi zahtevajo, naj ostane začasno še vojaška uprava. Pašić hoče baje demisijonirati in bi bil v tem slučaju sestavljen nov kabinet iz radikalcev in naprednjakov. — Vest se čuje precej neverjetno.
Drinopoljsko vprašanje. BERLIN 26 (Izv.) V diplomatičnih krogih smatrajo sedaj za gotovo, da izostanejo sake akcije velesil v drinopoljskem vprašanju. Niti z Dunsja niti iz Petrograda ni izšel noben tozadeven predlog, Nemčija pa se z ozirom na Avstrijo drži zelo rezervirano.
PETROGRAD 26 (Kor.) „RJeč" poroča, da je francoska vlada obvestila rusko, da Je do izpolnitve vseh točk londonske mirovne pogodbe, v kolikor Je odvisno od nje, pripravljena preprečiti zaključek turškega posojila na Francoskem.
g 129.000 beguncev iz Traci je. ATENE 26. (Kor.) „Agence d'Athćaes* poroča: Skupio Število vseh bolgarskih, g ških in moharaedanskih beguncev, ki so pobegnili dosedaj Iz Tracije na grško ozemlje, znaša 129.000.
Kolera na Rumunskem.
BUKAREŠT 26. (Izv.) Kolera se v ru muoski armadi silno širi. Zbolelo |e že čez
3.000 vojakov, od teh Jih Je umrlo okoli tisoč. Vse odredbe vojaške uprave in civii aih oblasti so se izkazale za nezadostne, da preprečijo razširjevanje te strašne bo lezni. Prebivalstva se pclalča silno razburjenje In doiži vojno intendaoco, da Je le ona zakrivila s svojimi nezadostnimi pripravami širjen|e kolere.
Ruski veleposlanik v avdijenci pri cesarja.
ISCHL, 26. (Kor.) Ruski veleposlanik na dunajskem dvoru, pl. Glers, je bil sprejet daaes ob 11 dopoldne od cesarja v posebni avdijenci. Poslanik je izročil cesarju povabilo carja Nikolafa k blagoslovljenju ruik? kapelice povodom odkritja spomenika v spomin velike bitke pri Llpskem.
ISCHL, 26. (Kor.) Avdljenca veleposlanika Oiersa pri cesarju je trajala od lili 7a dopoldne. Ni izrecen ukaz cesarja Je bila Oiersu za vožnjo na avdijeoco in za povratek na razpolago dvorna ekvipaža.
ISCHL 26. (Kor.) Cesar |e pri današnji avdijenci veleposlaniku Oiersu osebno izročil veliki križec reda S/. Štefana.
Ob 245 popoldne se je odpeljal Glers v dvorni ekvlpaži k družinskemu dineju v cesarsko vilo. Poslanik je imel na prsih novo odlikovanje.
ISCHL 26. (Kor.) Ob 4 40 popoldne Je odpotoval Oiers v Berchtesgsden, kjer se nahaja njegova soproga.
Bllinskl v avdijenci.
DUNAJ, 26. (jIzv.) Skupni finančni minister BUinski bo sprejet od cesarja v avdijenci.
Sklicanje deželnih zborov. DUNAJ, 26. (Izv.) Na tozadevno vprašanje nemških poslancev, Je zbornični predsednik dr. Sylvester odgovoril, r a na sklicanje državnega zbora za september nI misliti, ker bo ta mesec sklicanih več deželnih zborov.
Čehi in nove volitve. PRAGA, 26. (Izv.) Mladočeški listi poročajo, da so se poizkusi, doseči med
____i s.omui1 auauaauu ^icuc uuim *uiikt
sporazum, popolnoma ponesrečil'. Zlasti v mladcčtški stranki se Je pojavil nud odpor proti skupnemu postopanju z radikalnimi strankami.
Poslanik Hartvik na Dunaju. DUNAJ, 26. (Izv.) Semkaj Je prispel ruski poslanik v Belgradu, pl. Hartvik. Car Nikolaj in lipske stoletne slavnosti.
DUNAJ, 26. (Izv.) Ruski car |e povabil vse evropske vladarje, ki se udeleže tipskih stoletnih slavnosti, naj se udeleže tudi posvećenja ruske spominske kapelice. Avstrijo bo zastopal pri tej slavnosti prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Zdravstveno stanje barona Skerlecza.
ZAGREB, 26. (Kor.) O zdravstvenem stanju komisarja Skerlecza Je bil izdan sledeči buietln: Današnja noč dobra, toplota dopoldne 37, splošno stanje zadovoljivo.
Državljanska vojna na Kitajskem.
SANOAJ, 26. (Kor.) Reuter|ev urad poroča : Pri Nankingu se Je zadnjih 10 dni vršilo več hudih bojev. Po najnovejših poročilih so vladne čete Že obkolile mesto. Zavzeli so namreč goro Kurkur, ki tvori kijuč do Nankinga.
ŠANGAJ, 26. (Kor.) Vladne čete so danes z}utra| zavzele Nanking. Boji zadnjih dol so bili jako krvavi.
Njegovo nadaljnje življenje je bilo ne-omadeževano, in v poznejših časih Je bil med naj plemenitejšimi in na jčasti vrednejšimi možmi na Angleškem. Ponižao in s hvaležnim srcem je Leonard Hastings sedaj kot lord Fourness začel popolnoma novo življenje.
Grcf js pozvonil in zahteval račun in pretljago mr. Hilla.
Lady Tempiestowe je s strahom pričakovala povratka svojega soproga. N.kakor ni mogla pojmiti, kam Je neki ša Oeraldlna.
Vsa nestrpna je stala ob oknu in gledala na vse strani, ko je končno vendarle zagledala prihajajoči voz.
— Ah, tu sta vendar — je pošepetala sama sebi in se je nagnila venka|, da bi videla, kdo bo stopil iz kočije.
Ulične svetitjke so gorele svetlo In mogla je videti prihajajoče. Njen soprog je pripeljal Geraldino domov. Bil je še nekdo ? vozu, teda ni bila to mis Puddova, Id je izstopila; bil je nekdo, ki ga ni poznala — neki človek v skromni, skoraj ubožni obleki, z veliko polno brado.
Prav v tem trenutku je pogledal tujec proti oknu, in videla je v svetlobi ulične svetiljke popolnoma razločno njegovo lice. Vzllc bradi in siromašni obleki ga je Upoz-
nala — bil Je njen Leonard, njen izgubljeni sin, ki se je vrnil.
—	Leonard I — Je vzkriknila in se brez zavesti zgrudila na tla.
Ko se je zopet osvestila, ni bilo pri nje| nikogar drugega kot ladi Oeraldina.
—	Ali ti je bolje, ljuba mama? — je vprašala. — Papa in jaz sva te našla one-s vešče no.
—	Da — je rekla sanjavo.— Bolje mi je. Kje je on?
—	Kdo, mama ?
Oeraldina ni niti mislila na to, da bi bila mati videla Leonarda. Zagrlnjala pri oknu so se zagrnila za njo, ko se je zgrudila, in U ničesar se ni moglo sklepati, da bi bila gledala skozi okno.
—	Kdo? — je rekla razbur|eno. — Mej izgubljni ljubljenec!
—	Kako to, da si se domislila njega, mama? — je vprašala Geraldino. — Kakor se mi zdi. Še nisi popolnoma pri zavesti.
—	Videla sem ga, da je s teboj in očetom izstopil iz voza. Videla sem ga, kaj ne, da sem ga videla?
—	Da, l|uba mama, videla si ga Zdrav |e In pripeljem ga k tebi.
In oče in sin sta stopite v sobo, kjer je mati s solzami veselja v očeh privila k
Roparski napad na vlak v Galiciji.
LVOV, 26. (Kor.) Kakor poročajo tukajšnji listi, so preteklo neč s samokresi oboroženi roparji pri Sihovu v bližini Lvova napadli vlak, ki Je prišel iz Stanislava in hoteli oropati poštni voz. K sreči je železniško osobje poštni voz še v pravem času zaprlo ia pognalo roparje v beg.
Kolera v Bosni.
SARAJEVO 26. (Kor.) V okraju Tuzla se po poročilih z dne 25. t. m. nI pojavil noben nov slučaj kolere. V Brčkl so se pojavili trije novi slučaji kolere, dva bolnika sta ozdravila, 4 so umrli. O.tane torej skupno še 9 bolnikov.
Umetno razburjenje.
Odloki c. kr. namestništva v Trstu, s katerimi Je bilo zaukazano v smislu državnega zakona mestni občini tržaški, da odpusti iz svoje službe vse inoiemce, ki zavzemajo mesta, katera imajo značaj ja nih mest, sc silno razburili vso takoimecujočo tržaško laško javnost. „PIccolo" in „Indi-pendente" kričita kakor zbesnela, in konfiskacija sltdi konfiskaciji. In ne samo to : v vse avstrijsko židovsko nemško časopisje romajo danzadnem dopisi tržaške karaore, ki hujskajo na najpeifidnejši način proti oni u vladnim ukrepom, a prav tako je seveda umljivo samo po sebi, da Je laško časopisje v kraljevini polno enakih dopisov. In vse hujskanja, ves ta krik izzveneva v en sam stavek: zaradi zveze z Italijo se morajo razveljaviti ti ukrepi.
Nekam čudna |e vendar ta argumentacija. Ker Je Avstrija v trozvezi, katere članica Je tudi Italija, smejo in celo mrra|o biti v Avstriji in to posebno v Trstu cdo v takih službah, ki so popolnoma enakovrt dae z Javnimi, državnimi službami, namočeni tuji državHanl, prav posebno pa ltal»j- nski podaniki. Zaradi „prijateljstva* z Italijo naj se kršijo avstrijski državni osnovni za-
L - - «. ----J •____»«_••» _
na) imajo italijaski podaniki pravico, da sme|o celo v takih službah, ki imajo ves značaj javnih služe b, domačinom, avstrlfskim državljanom o d | e d a t i kruh izpred ust Čudna argumentacija to.
Pri tižaški mestni občini je od te dal, odkar je zavladala v njej laška liberalna kamora, glede na nameSČenje občinskih nameščencev zavladalo geslo, da !me| prtdiost pred avstrijskim državljanom in cela pred domačinom — Tržačanom prednost tu|ec, renjikolo. Ne pravimo tu morda, da pred domačinom — Slovencem, kajti odkar vlada v tržaški mestni občini laška liberalna kamora, še ni bil sprejet v občinsko službo — izvzemamo edino le učiteljstvo v okolici — niti eden Slovenec, niti tržaški in še man| I z -v e n t r ž a š k 1; ne, če govorimo tu o Ttžačanib, velja to za T r ž a č a n e italijanske narodnosti, kajti tudi pred temi imajo prednost Inozemci, rejnlkoli.
Če hoče biti italijansko tržaško prebivalstvo, namreč domače prebivalstvo, v resnici odkritosrčno In naj bi se mu dala prilika, da bi moglo s tajnim glasovanjem Izreči svoje mnenje o onih odlokih t žaš-kega namestništva, smo prepričani, da bi
sebi svojega sina, ki ga je objokovala kot dvakratnega izgubljenca.
Priznal je svojemu očetu vse o svoji poroki s plesalko in še veliko več, kot pa |e bilo napisano v njegovih priznanjih, ki jih Je zapustil svojemu bratu.
—	Nisem upal, da bi te videl še k( daj, dragi oče — Je rekel — in otrok Je bil vsekakor mej otrok.
Lord Templestowe Je pripovedoval svo-|emu sinu, kako Je bila grcf i ca navzoča, ko je otrok umrl, in je pokazal Leonardu oni obesek, ki ga je nosil otrok okrog vratu.
—	Mati je Izginila.
—	NI izginila, ne, dragi oče, jaz sem |o namreč videl. To Je zelo grda stvar. Ona nI več sedaj mademoiselle Fay, tem-
VC" _ Temveč kaj? — Je vprašal grcf, kajti Leonard se je nekoliko obotavljal, kakor ne bi hotel izgovoriti imena.
—	Ona |e soproga Pavla Chaliisa.
—	Usmil|eni bog, kako strašno I — Je vzkliknil grcf.
—	Poizkušal sem, da bi si izmislil kak Izhcd, odkar sem tamkaj na daljnjem zahodu čital vest o tej poroki.
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST" 3t. L'37
V Tretu, (ine 27 avgusta iyi3.
glasovalo na|raan| 80% ?seh laikih Trža cauov za te nsmestništvene odloke, kajti ono raravnosi koruptno protežiranje renji kolstva po vlada'oči laškollberalni kamori se je prlstudllo že vsakemu poštenemu tr-ž škernu Italijanu. Imeli smo priliko govoriti z resnimi možmi iz italijanskega tabora, ki se s ponosom imenujejo Italijani ter so po svečall in še posvečajo svoje duševne Id gmotne moči povzdigl tržaškega italijanstva ki pa so odkrito izjavili, da so oni na mestništveni odloki zadeli stcer res v živo vlada|očo stranko, da pa so — popolnoma upravičeni in da je ležal, da
e g a dol
dne
čbe
niso zagledali bel že pred leti, da se dolo državnega omovnega za kona niso izvajale z ono strogostjo že takoi od za četka, kajti tako bi imelo lepo število domačinov v domači občini svo| kruh, k ga pa |im Je doseda| odjemal sicer sona-rodnjak, a vendar tujec, ki uživa tu vse pravice, a nima nlkakih dolžnosti.
Takega mnenja Je ogromna večina do mačega tržaškega italijanskega prebivalstva, ki eamo le še obžaluje, da namestništveni odloki nimajo svoje veljave tudi za ostale občinske nameščenče, saj so občinske naprave, v katerih Je večina vseh nameščencev renjikolov, kakor n. pr. v mestni plinarn!, blacaict, v oddelku za Javno snago itd, kjer celo odpuščajo domačine, da na njihova mesta prihajajo renjlkoll. Saj so slučaji, d ; je bil n a m e š č e n e c - d o m a či i upokojen, dasiravno bi bi še lahko opravljal svoj« službo, in sicer upoko|e zato, češ, ker ni več dela zanj čez teden dni pa je bil na njegovem mestu 2e renjikolo. In temu domačinu nI pomagala ne prošnja ne pritožba: ostal upokojen, na njegovem mestu pa renjikolo Tako mora mestna občin plačati dva uslužbenca, ene mu p o k o J n i n u, drugemu p plačo, in to samo zato, d je dobil renjikolo službo
Ko vladafo take razmere, na| bi pa državna oblast kot nadzorstvena oblast ne storila svoje dolžnosti in poskrbela za to, da bo imel v Trstu v občinski službi v smislu državnih osnovnih zakonov pravico do kruha domačin, ne pa tujec — inozemec I Svojo dolžnost je storilo c kr. n a m e s t n i š t v o , ko je s svojimi odloki preprečilo n a d a 1 J n o kršitev državnih osnovnih zakonov po tržaški magistratni kamorl, in samo bi bilo sokrivec pr
- - ,	w « w i «/ i i u a
nadalje trpelo vaebovpijoče krivice, ki jih je delala I a-školiberalna karaora domaČemu prebivalstvu s to koruptno protekcijo renjikol stva pri tržaški občini.
Zato pa je tudi ves krik in vik kamo-raškega časopisja o krivicah, ki jih Je baje zagrešilo s svojimi odloki tržaško namest nlštvo, le čisto navaden humbug, umetno uprizorjeno razburjenje tržaškega italijanskega prebivalstva in potem zunanje ja? nosti; če se sme krik židovskega časopisja smatrati za odmev javnosti, pa naj bi prikazalo ta humbug svetu kot čisto resnico.
Kako smešni so uprizarjale! te pro testne komedije, je prav posebno Jasno pokazal neki shod italijanskih strokovnih organizacij, nekega društva zasebnih uradnikov in one „Caraere di lavoro", ki itak. le životari od drobtinic, ki je| jih mečejo gospodje magistratni kamoraŠi jz magistratne mize N8 tem shodu so povedali, da so protestirali proti namestnlštvenlra odlokom in je bila tudi posebna deputacija na namest niicvu, kjer pa so jim — namestnik je od šoten — povedali, naj pač vlože pismeno vlogo. Najsmešnejšo ulogo Je igral na shodu neki Nemec Hoenig, o katerem dosedaj Trst pač še ni čul ničesar, kakor tudi ne o kakih Debinih, Marrasih in Scampicchijih, in ta Nemec |e kvasil, da so ti odloki le posledica dr. Rybšrevih in dr. Wilfanovih mahinaclj ter nesrečne politike, škodljive Itaiijanom, Nemcem In Avstriji. Neki De Biermio je pripovedoval, da sta mu že 10. r. m. povedala dva — Sokola, da je namestnik izdal svoje odloke, ker je tako hotel — »Narodni dom". Nekdo drug, ki se ga celo „Piccolo" ni upal imenovati, pa |e dejal, da je »Narodni dom" Že predložil namestnlštvu listo slovenskih uradnikov, ki naj pridejo na mesto odpuščenih renjikolo v. Ali si je mogoče misliti večjo neumnost I — Končno so sklenili, da skličejc veiik javen protestni shod vseh strokovnih organizacij.
Mi smo že zavzeli svoje stališče na-piam tem odlokom takoj tedaj, ko so IzŠfi, in nimamo k njim pripomniti prav ničesar drugega, nego da so popolnoma umestni, pravični, zakoniti. Naj le kamora še toliko umetno razburja laško tržaško prebivalstvo in širšo |avnost, resnica ostane resnica, kakor jo je označil namestnik princ Hohenlohe v svojem odgovoru na tozadevno vprašan(e praškega lista „Bohemije", namreč: »Na vaše vprašanje ml je čast, da vam sporočam, da gre pri imenovanih namestništvenih odlokih le za nastop proti postopanju mestne uprave, ki sprejema veliko število
nozemcev v svojo službo, kar se gotovo ne sme odobravali in kar tudi nasprotuje za
sonom*.	.	_ _ .
Naj nam le odgovori »Piccolo* in vse
ono židovsko časopisje, ki se s tako vneme lavzema za Inozemce v tržaških mestnih službah, koliko avstrijskih državljanov je v tako važnih občinskih službah, v k&korinlb 30 renjikoli v Trstu, n. pr. v Benetkah, ki niti oddaleč niso tolikega pomena za Italijo, kakor je Trst za Avstrijo? S cer ži vimo seda| v mirnih časih in smo posebni prijatelji" s svojo „zaveznico" Italijo, taki Prijatelji, da ima ta naša »zaveznica" pri-oravljenih ob nsši meji celo vrsto vojnih tborov, ki »varujejo mir in prijateljstvo«; ne vemo pa, ali bi bilo zaavstrijski Trst posebno prijetno, da " imel v slučaju, ko bi to teijstvo" tako zelo narast I o, d bi ga bilo treba zmanjševa z n a s a | e n I m i ba|oneti In to povskimi krogljami, na čel tako važnih naprav, kakor a. pr. plinarna ali vodovod, podanike tiste Italije, ki bi v takem »lučaju gotovo z vsemi mojimi silami planila po Trstu? Ne očitamo nikomur ničesar, toda — Trst bi mogel v takem slučaju ostati brez vode in brez
luči!	. .
V sami mestni občinski službi v Trstu je danes usluž benih več italijanskih podan kov nego v vsej 11 a 1 i j I a v s t r i s k i h ; potem na] pa Še pravi kdo, da ni največji humbug ta krik o preganjanju renjikolov, da ni prava predrznost to kome-dijantsko protestiranje laškollberalne ka -nore proti odlokom nameitništva, ki hočejo da tudi laškollbera Ina kamor: <i a tržaškem magistratu pri znava avstrijske zakone, k imajo menda vendar tudi s« veljavo za še avstrijski Trst
Trilier s sle-
bi
a ti
u ie
i-
Wieser se lahko smeje!
V Oorici nam naznanjajo lepaki po zi dovih, da bomo imeli dne 7. septembra t. I. velikansko nemško demonstracijo tu uri nas.
Pevski zbor nemških železničarjev tukajšnje državne železnice razvi|e omenjenega dne svojo zastavo na trgu „Piazza ginna-stica* in ta slavnostni čin bo združen tudi s pevsko slavnostjo.
Te slavnostl se udeleže zaporedoma vsa železničarska pevska društva ob državni železnici, začenši s knlttelfeldsHm in kon-čavši s tržašiim. Ml Slovenci se skoraj ne
imiainn *»qf»l*S hl v HftrtH fl NemCeRl
tukajšnji mestni zastop »dobrohotno1* pre pustil mestni prostor „Piazza ginaastlca*. kjer bodo lahko Nemci nemoteni demonstrirali proti nam. Kakor rečeno: mi Slovenc' moramo biti v Oorici čisto skromni pri svojih prireditvah.
Če hoče tukajšnji naš »Sokol" priredit kako zabavo na planem, teda) si mora pre skrbeti zaprt (ograjen) prostor, da to ne moti občutljivosti goriških laških renegatov. — Navadno se skrivamo na vrtu med kostanjeve veje pri Katariniju. O kakih na rodnih zastavah pa niti črhnlti ne smemo.
Vsa drugačna pa |e mera, ko gre za Nemce. Tem se pa kar dovoljuje najlepši prostor goriškega mesta.
Toda, Če nastopajo goriški Lahi proti nam tako, vedimo dobro, da smo si tega največ sami krivi, ker premalo skrbimo, da bi se ti ljudje enkrat spametovali in nehali demonstrirati proti nam.
Z druge strani pa moramo to nemško demostradjo razumeti kakor odgovor na shod, ki so ga bili sklicali slovenski železničarji pri »jelenu", kjer so povedali javno, kar so imeli na srcu.
Tako odgovarjajo višje inštance pri nas na vložene resolucije 1
Wieser se res lahko smeje, ko vidi, d i mu cela narodnostaa večina v deželi ne more do živega.
No, kaj res ni nobeaega sredstva, s katerim bi se dalo proti germanski nasilnosti kaj doseči.
Edino sredstvo bi bilo; odločen nastop vse jugoslovanske delegacije v parlamentu.
Vlada pa dobro ve, da se jt tega ni bati, kajti poskrbela je po svojlk ljudeh, d a se mi danes ra|e ravsamo za »načela", nego pa da bi se skupno uprli nasilnemu Germanu, ki dan za dnem krči naše narodnostne meje in nas slednjič izriva iz naše rodne grud?. Potem bodo rešena »načela"r a rešeni bomo tudi mi vsega zla — ker nas ne bo ve č I
Zgodovina pa bo pisala rtu fe žtvel nekoč narod, ki se je toliko časa boril za načela, da se |e slednjič sam pogubi^ ker se ni držal načela: „Sloga jači, nesloga tlači".
Pogreb rodoljuba Fr. Babica.
(Iev. poročilo. Nadaljevanje).
Ljubljana, 24. avg. 1913,
Med špalirjem Sokolov, raznih narodnih društev in zastopnikov številnih korpo-racij je obstal v Šiški voz s krsto. Tam se je poslovil od pokojnika v imenu vsah
ljubljanski podžupom dr. iečfm nagovorom:
Fran Bablč 1 Kot zvest sia svojega naroda si živel, kot dobrotnik svojega naroda si nas zapustil. Kar si pridobil v dolgih letih težkega, joštenega boja, dal si svojemu narodu, ko čutil, da je priila ura Tvoje ločitve. Domovina Ti Je hvaležna, hvaležen Ti Je narod slovenski. Hvaležen Ti cb jublja, da bc obrnil ta Tvoj velikodušen dar za boj za jravico, da bo čuval ta Tvoj dar kot dra počeno seme, iz katerega naj vzklije tista narodna zavednost in Jeklena značajnost, ki dičila Tebe v tako veliki meri. — Ko jemljemo slovo od T^be ob Tvoji krsti, nas ae navdaja malodušna sentimentalnost; obljubljamo Tj, da ostanemo zvesti Tvojemu idealu, da bomo trdi, neizprosni in jekleni, cadar gre za čast našega narodi. — Težki <o časi, v katerih si nas zapustil. Toda 1 i nisi izgubil vere v bodočnost, nisi izgubil zaupanja. Tudi mi ne smemo gledal temnim pogledom v bodočnost. Z zaupa njem zremo naprej, ko bo zasijal beli da a udfrpo poljanah slovenskega naroda, ki |e žal še tako gosto obdan z meglo. — Z bo gom kremenita slovemka duša! Blag Ti
spomin 1	.
Govoru so sledili tisočeri Slava klici.
V Kranju.
Ob 6. zvečer Je dospel voz s krsto spremljan z vozom z venci v Kranj, kjer se je ustavil pred rojstno h'.šo dragega pokoj ilka. Sprejem v Kranju |e bil veličasten Udeležila so se ga vsa kranjska naredna iiuit/a in korparacije z deputecljarai in zastavami. Iz LJubliane in drugih krajev so prisoeli v Kranj: Sskol LJubljana, Ljubljana 1. in 11; deputacija „Sploš. slov. ženskega društva" Iz LJubljane, Slov. zidarsko in te sirsko d ruš v o, Narodna socijalna zveza, napredna politična društva, Branibor, Akademija, klub naprednih obč. svetnikov in razne molke ia ženske CM oodi užnice. Dal?e so 3rlšli zastopniki CM podružnice iz Skcf Loke, Gledališkega društva iz Jesenic, So kola in tamb. društva iz Jesenic itd. Zasto oana je bila cela Gorenjska. Pred hišo ji zapel moški pevski zbor .Čitalnice" žalo stlnko »Blagor mu* nakar se je pomikal veličasten spi e vod po klancu v mesto, čez glavni trg in od tod na Kranjsko pokopa ciče, kjer so položili krsto v rodbinsko rakev.
Med tisočerimi klici »S'ava mu" se zaprla rakev za vrlim rodoljubom in ginjene ter navdušene množice so se razšle ter odnesle s sabo v srcih neizbrisen spomin na dra ^ega pokojnika, spomin, ki bo ostal med narodom slovenskim večen.
Hadlarskl vpilo no zananlo politiko flvstro-Ogrske.
»Zunanji urad avstro-ogrske monarhije {e napravil tekom balkanske vojne marši sako veliko pogreško; največja pa ostane prihranjena baš za konec. Z zahtevo po re viziji bukareškega mirovnega sklepa je spravil grof Berchtold sebe v naj.ečjo zadrego, ii katere si konečno ni mogel drugače pomagati, nego da (e brezpogojno odstopil od zahteve po reviziji. Protislovja, v katera se je zapletla avstro* ogrska zunanja poiitika rekom balkanskih vojen, veliki dtplomatični pogreški, ki |lh ima zaznamovati naš urad za vnanje stvari, vse to pojasnjuje zadnji pogrele'«.
Težišče zunanje politike monarhije Je :adn|e čase na Ogrskem. Odkar Je grt f Tisza naslednik Lukacsa v cgrskem ministrskem predsedništtu, je grof Berchtold zašel popolnoma pod vpliv Ogrskel Sedaj stoli naša zunanja poli tika popolnoma v znamenju madjarizm?, vsa politika se dela z madjar-skega stališča In neveč z avstrijske g a. In ta mad|arska politika ne dopušča, da bi se racnathlja — k iker ?e ]lh veseli naša zaveznica Nemči|a — veselila velikih uspehov, ki jih ima zaznamovati Rumunija. Rumuaila z madjarskega stališč.-, ne sme biti močnejša 1 Ridi tega je Tli za dosegel pri Berchtoldu, da se dela našo zunanjo politiko le v interesu Bolgarske. T o e bilo vzrok zahtevi po reviziji, ki je tako klavrno propadla.
Tako uveljavila nesrečna madžarska nasilna politika v državi krone sv. Štefan* svoj Škodljivi vpliv na zunanji položaj naše monarhije. Grof Berchtold je bil prešibek, da bi vspostavil proti madfarski politiki špecl-|eino avstrijsko, in avstrijska vlada je bila preveč brezbrižna, da bi bila zastopala poleg madjarskih vplivov tudi svoje sta lišče.«
Pripomniti moramo, da ta članek ce izvira iz našega uredništva, temveč iz peresa — dunajskega dopisnika berolinske .Tagiiche Rundschau*.
Oomače vesti.
Osebna vest. G. dr. V e n c e s 1 a v Mangiarello, odvetniški kandidat pri dr. M. Laginji v Puti, je napravil dne 25. t. m. odvetniški izpit z izvrstnim uspehom. Čestitamo!
Razpisane štipendije. Z začetkom šolskega leta 1913/14 se podeli 5' državnih štipendij za Istro gimnazijskim dijake m,
Istranom, (izvzeti so otok«), ki se nameravaj > posvetiti duhovniškemu stanu. Štipendije znaSajo po K 168 — letno. Prošnje do 30. septembra t. I. namestnlštvu v Trstu.
Cittadlni, nessuno non deve man care!! Tako je poziva! neki italijanski tht iržaške italijanske meščane radi nedeljske ubiiejne slavnostl »Del. podpornega dru-fitva". Tako lasno, da |e moral razumet« tudi najzabitejšl kamoraŠ, Je bilo povedane t j, ksj zahteva kamora od nJega: pride na i naj napada in insultira naše pošteno slovensko delavstvo ! To |e bilo torej od-krto pozivanje na vršenje č nov, kažnjivih ->o zakonu, to pa tembolj, ker so si morali n so si gotovo tudi bili ti brezvestni hujskači popolnoma v svesti posledic, ki bi bile neizogibne, ako bi si kdo upal žaliti lašega delavca ali peložiti roko npn , insultlratl zastavo, ki |o naši delavci c i, in liubijo ka or viden simbol njihove lastne vrednosti, njihovega človeškega In narod-aega — samospoštovanja.
In ta poziv h kažnjivim dejanjem, k frivolni igri z — ognjem, k dogodkom, ki i\ mogli prinesti največjo neirečo — ni bil konfisciran. Pa ne mislite nikar, da se Jedrno radi tega, ali da hočemo Izrekati grajo cenzuri. Nikakor ne. Še zidovol nI smo. Saj ravno ta poziv je tako neizrečeno karakte-rht'čen za te naše ljute sosražnlke, sa| |th <aže v pravi luči — divjakov s srci, pol iiml pobesnelosti in brez vsrcegi znaka ;ioveške civilizacije. Pokazal pa |e ta poziv fe nekaj druzega, kaj dragocenega, kar naj ^i si naši vladni krogi debelo zapisali lil oodplsali v svojih beležkah. Nessuno non leve mancare 1 — so klicali ti pozlvalcl na ooboje. In res so — manjkali vsi I In res :e je siavnost izvršila brez vsacega Incl denta, kajti enega žvižga z okna tam visoko gori blizu strehe pač ne bomo smatrali za resen In nevaren incident. Jasno Je torej, kako sleparjenje |e to, kadar italijansko časopisje kriči v svet kakor tolmač xutstvovan|a meščanstva In kako nepotreben le tisti strah naših oblasti pred .razburjenjem" meščanstva. Rizburjenih je le par žurnallstov, ki |lm Je razburjanje in ščuvanje / rokodelstvo, in razburjeni so le kamoraški krogi, ki jim je le do lastne pozicije in do tistega — korita, ki se |im odmiira čim daije bolj in ki bi se jim odmaknil popolnoma, čira bi prišlo do medsebojnega spoštovanja med italijanskim in slovenskim Tieščanstvom ! Tega se boje kamoraŠi in zato ščuvajo meščanstvo k razburjenju in sovraštvu. M ru se boje in razmer v znamenju tolerance! Ali pa n a 1 se tudi državne oblasti boje miru, one, ki so do'žae v prvi vrsti delovati na to, da pride do miru med držav-ijaoi. Saj «c lo Ib mirnih normalnih odno^a-
?ev more razvijati delovanje in snovanje na torist prebivalstva in države.
Nessuno non deve mancare! In vendar jih ni bilo ! To |e v pouk, ki naj bi služil oblastim v ravnanje.
Dajte jim kruha I Te dni se vračajo taši sinovi in bratje, ki so morali vršiti vojaško službo, zapustivši doma stariše, fene, otroke in službe. Marsikdo ri dobil prejšnje službe, ker ga gospodarji trgovci il3o mogli čakati skoraj leto dni.
Poveljniki so vojakom naročili, naj se, ako potrebujejo službe, obrnejo na občinska oblastva, da jim preskrbe potrebnega zaslužka.
V Trstu bo gotovo cela vrsta uradnikov in delavcev, ki bo potrebovala pomoči. Svetujemo vsem, na| gredo k županu ali njegovim namestnikom, da Jim poskrbe službe. Kako pa župan poskrbuje delo svo-lim občinarjem, sporočimo v posebni no-ici. Povedano pa bodi že sedaj, da župan ifma kruha za TrŽačane, ker ga mora da-ati tujim državljanom, kakor kaže std^nja g?nla proti naredbi nameitništva v obrambo domačinov.
Kaj značilna govorica. Pišejo nam : Po mestu Je razširjena govorica, da je trža-Ska lahonska kamora sama sprožila misel, ?aj bi se odpustilo iz občinske službe vse u!e podanike. Kamora da Je storMa t d z namenom, da preskrbi službe onim 48 uradnikom, ki bi morali izgubiti kruh potem, ko država prevzame 7se lzter|evanje davkov, kar se zgedi z dnem 1. Januarja 1914.
Mi ne trdimo nič, ampak sporočamo le to, kar se govori. To govorico smo čuli 3d raznih oseb in se o tem govori celo v tramvaju ter po Javnih lokalih. Kamora Je sposobna tudi za kaj stičnega 1 — Če ima ra govorica kaj resne podlage, potem |e <edanll krik radi znane namestništvene aar.dbe nDjgnusne^ša komedija, kolikor smo jih videli doslel v kamaraškem, na pajacadah tako bogatem življenju.
Nemci za renjikole! Tudi Meraci so se pridružili z velikim ropotom zboru laške kamore v zaščito ren|ikolov. Tu le eno vprašanje na nemško adreso : Kako bi jim b lo nJim, če bi n. pr. mestna občina ljubljanska namestila par sto — Rusov po občinskih službah ? Kako bi Nemci sprejeli to ? Kaj ? Ali bi oni pripoznali, da je to popolnoma prav in v redu 1 Mari pa je Italijan v čem — posebno pa s svojim srcem — bližje avstrijski državi ?! Ne bomo dalje zasledovali tega vprašanja, pač pa belažimo tu par zgodovinskih resnic: prva Je ta, da Rusijo ne 2e da nismo bili nikdar v krvavih vojnah, marveč nam je sosednja slovanska država prihitela na pomeč v najkri:iiae;ših
V Trstu, dne 27. avgusta 1913.
irenotkih, a druga res ica je, da }e vsa zgodovina življenja med Avstrijo in Italijo zgodovina samih krvavih borb, v katerih so reke avstrijske krvi namakale sedanje italijanske poljane in da tudi danes ie Italija pripravlja roko, ki naj v d3nem trenotku poseže po avstrijskih teritorijih. Po tej konstataciji historičae resnice io pa po dejstvu, da se Nemci zavzemijejo za renjikoie, moremo tudi ceniti naših Nemcev — avstrijski patrljotizem 11
Seja mestnega občinskega sveta.
Za četrtek, dne 28. t. m., ob 7 30 zvečer Je napovedana seja mestnega občinskega sveta po sledečem dnevnem redu: 1. Čl tanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila. 3. Predlogi jujidičnega odseka gledeukrepov vsled naloga na odpustitev občinskih uradnikov-inozemcev. 4. Predlogi mestne delegacije za prihodnjo operno sezono v Verdijevem gledališču. 5. Predlogi mestne delega cijef da se podrede neposrednemu nadzorstvu mestne delegacije sledeče občinske naprave: vodovodi, Javoa sasga, ulične železnice in boieišnice ter se ustanove v ta namen posebni stalni odbori. 6. Voiite* namestnikov za posamezne odseke mestnega občinskega sveta. 7. Volitev kuratorlja mestnega muzeja za zgodovino in umetnost. S. Volitev štirih članov prizivne komisije za davek na večjo vrednost zemijišč. 9. Volitev stalnih komisij za plinarno, vodovode, Javno snago, ulične železnice in bolnišnice.
Odpravite nevarnost I Ob cesti za borovci proti Bazovici Je svojedobno neki Seles sezidal obširno poslopje. Ker Je mož menda delal, ne da bi imel oblastvenega dovoljenja za to in ker Je bila stavba zelo pomanjkljiva, so mu odrekli kolavdacSJsko dovoljenje. Stavba razpada že dije časa. S'reha je skoraj vsa razrušena. Zidovi imajo velike razpoke in so se deloma že tudi podrli. Ker Je stavba na samem in nima ni take ograje, bi se lahko dogodilo, da bi krk meščan aii tujec v kakem neurju iskal pod temi podrtinami zavetja, a bi prav lahko našel nesrečo, ako ne celo smrt! Ker Je mestni magistrat opozorjen na to nevarnost in ker se lastnika prav lahko dobi. upamo in tudi zahtevamo, da se ta nevarnost odstrani, ali vsaj ogradi.
Opazovalci.
Tržaška mala kronika.
Trst, 26. avgusta.
Otrok ped vozom. Danes dopoldne nekako ob poli enajstih je videla neka Kar-raeia Tavčerjeva, da vozi po ulici Ponziana voz, v katerega e bil vprežen vol. Tavčerjeva, ki stanuje v Zg. Čaiboli št. 156, (e Imela na rokah svojo dveletno sestrico Lidijo In jo je posadila na voz. Punčka pa se je pre-kopicnlla in Je padla tako nesrečno pod voz, da je Šlo kolo čeznjo. Neka Gizela Mahor-|eva, ki stanuje v isti hiii, je hitro odpeljala ubogega otroka na rešilno postajo, pa je bilo revše že mrtvo, preden je prišla tjakaj. Trupelce so prepeljali v mrtvašnico k Sv. J listu.
Vlom v črevljarno. Snoči je bil aretiran v bližini L1cydovega arzenala 25'etni kotlar Adolf Habermano, stanujoč v ulici Capitelli št. 15, ker Je z nekim tovarišem, ki pa ga po!ici|a dosedaj še ni zasledila, ker se mu je posrečilo uiti, vlomil v črevljarno Petra Podbrška v ul. L!oyd št. 8. Tatova sta ukradla 53 parov moških in ženskih črevljev, 25 parov otroških In 11 kosov usnja. Poleg tega pa sta odnesla še srebrno uro z verižico. Vse Škode Je bilo okrog 1000 K. Policija išče sedaj še Haber-mannovega tatinskega tovariša.
Zaradi goljufije. Včeraj je bil aretiran 301etni mornar Alojz Antonlni, rodom iz Dalmacije, ker je pred dvema mesecema osleparil nekega izseljenca za 300 K. Bil {e to neki Tomo Jakovac. Antonini je priznal svoj zločin.
Ukradel je kolo. Aretiran je bil 291etni mizar Anton Kočevar, stanujoč v ulici deila Tess, ker je ukradel predvčerajšnjim pismonoši Aleksandru Predonzamf kolo, vredno 150 K. Kočevar Je hotel prodati kolo za 50 K, a ko so ga aretirali, je dejal, da je kolo dobil od nekega prijatelja.
K umora pri Sv. Jakobu. Danes popoldne se (e ob velikanski udeležbi občinstva vršil pogreb Emilije Bizjakove, ki je po t8ko nesrečnem slučaju prišla ob svoje mlado življesfe.
Ražmova soproga Zoe, ki Je s svojim vlačugarstvom zakrivila vso to nesrečo, Je snoči vendarle prišla zopet v svoje posebno stanovanje v ulici del Ponte. Bilo Je sicer že precej pozno, toda policijski agent, ki mu je bilo poverjeno nadzorovanje njenega stanovanja In je opazil njen prihod, jo (e nemudoma obvestil, naj pride zjutraj aa policijo. Danes zjutraj je prišla na policijo i i je priznala, da [e v resnici imela ljubimca. Na policiji so {o tudi opozorili, naj bo pripravljena, da jo zasliši preiskovalni sodnik. Ker Je ljudstvo pri Sv. Jakobu, kakor je pač umljivo, precej razburjeno vsled tega groznega dogodka in se je Ražmovka gotovo bala, da ne bi ljudstvo morda demon-stiraio proti nfef, se Je pripeljala k policijskemu komlsarijatu v zaprtem vozu in se tudi tako odpeljala. Posebno lahko jej pač ni bilo pri srcu.
„EDINOST" St. 237.

Stran III.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Danes zvečer ob 8. uri
seja vadlteljskega zbora.
Pridite vsi !
A m br o žic, nač.
Pevsko drufitvo .Kolo" v Trstu. —
Nocoj ob 8'30 odborova seja; v soboto ob 9 zvečer pevska vaja.
Mandolinistična skupina »Viktor Parma" ima svoj II. redni občni zbor v nedeljo, dne 31. t. m. v društvenih prostorih gostilne „Jadran* pri Sv. Jakcbu. K polno itevilal udeležbi vabi vodstvo.
Zveza jugoslovanskih železničarje>
skKcuJe za petek dne 29. t. m. zelo važno odborovo sejo. Vabljeni so vsi odbornik*, namestniki in celo nadzorstvo. Gre se za Jako važno stvar.	Odbor.
Vesti iz Goriške.
25ietnica briske podružnice CM D v Biljani. V nedeljo 31. t. m. se bo vršila torej slavnost v proslavo 25<eto!ce obstanka aaše briske podružnice CMD. Zanimanje za to Izredno slavnost |e po vseh Brdih veliko in upati je, da bo ta dan — dan manifestacije narodne stvari v Brdih. Če kje, so v Brdih neugodna tla za obstoj društev, ker |e življenjska borba velika. A narodno zavedni Brrč ni pustil pasti podružnice CMD. Skozi četrt stoletja so znašali revni in premožni tamenčke domovini oa oltar. Čuvali in negovali so narodni čut iz ljubezni do svojih rodnih mater iz ljubezni do naše krasne do movine. In resi Ohranili so nam prepotreD no podružnico skozi dolgo dobo 25 let pri življenju svežno h čvrsto, pri življenju za narod.
Rad, prav rad bi vedel za imena vseh onih, ki so stali ob stanovit vi v prvih vi-stah, žalibog pa mi ni dano, da bi zamogel danes napisati njih častita imena in jim izkazati našo hvaležnost. Le eno ime je ostalo /sem Brlcem v živem spominu. In to {e bi; blagopokojni g. vikar Ž n i d a r č i č. Z visokim spoštovanjem spominjamo se ml Brlel na tega častiti je vega, pred kratkim ča som v St. Petru pri Gorici umrlega rodoljuba. Kako so bile njegove besede polre ljubezni do rodne grude, do našega zatiranega naroda, to ve povedati sleherni, hi je ie kdaj govoril s tem budlteljem Bricev. Do zadnjega ostal je zvest član naše briske podružnice CMD in s tem pokaza', da tudi duhovnik more in mora skrbeti za našo narodno posesti Od prihoda pok. g. Žnidar čiča dalje se je začet v Brdih preporod v narodnem duhu, zato šteje naša briska podružnica CMD z njegovim odhodom nenadomestljivo izgubo. Slava niemu!
V zadnjih letih pa je deloval neumorno v prospeh naše podružnice g. R. Orel. O a je takorekoč spravil v pravi tir vse delovanje. Pri tem se ni strašil ne truda ne dru-zega, temveč le eno mu je bilo pred očmi: .Ne samo kar veleva mu stan — kar more, to mož je storiti dolžen". Priljubil se |e bit Bricera in naša briska podružnica CMD Je vzcvetela. Žilibog, da nam je tudi tega narodnega delavca usoda službe odvzela. Spominjamo se ga s hvaležnim srcem.
O Slovenija! Le malo imaš pravih delavčevi A ti so jekleni možje — neizprosni bojevniki na braniku naše rodne grude. Zato jim bodimo iz dna srca hvaležni in podpi rajmo njih Idealno, do naroda ljubezni polno delo 1
Našli so se rodoljubi, Id so celih 25 let znali in vedeli ceniti pomen in namen prepotrebne podružnice CMD v Brdib. Skrbeti moramo, da naša podružnica čet 25 let, t. j. ob 501etnlci združi v svojem okrilju vse briško rodoljubno prebivalstvo. Naj
OVOHANA ZA S0DN£ DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila na licu mesta v Barkovljab, ulica Panzera št. 102, danes 27. t m. od 9—11 predpoldne:
Obleke ?n rabljeno žensko perilo, cbif fonlers, postelja, ročea omarica, umivalnik, ura, stolice, modillonl, miza, planino s skrh žanlml strunami »L. Magrini & f'glio", dlvan in naslonjači, peč, kuhinjska steklena omara.
Od 3—5 popoldne v dvorani za sodne
dražbe:
Umivalnik, mizica, sočae omarice, stolice, police, zavese, pokrivala, podnožniki, srajce, prti in prtičl ter brisače.
ta* Za snago
In destofekcOo stanovanja
se priporoča svetovnoznano mazilo za parkete znamka „MONDIAL". Na prodaj v vseh prodaj alnicah. — Druga specijaliteta
čistilo za čevlje in kovine.
G *ZULLI, & Co. TRST
Ulica Carpison 2, Tel. I3-06.
Delniško družba Greinitz |
Trst| Carso 18.

7/ -- '




L h'^
ŠtedilpiKi na plip.
Aparati na plin za
Kuhanje
odprti in zaprti v vseh velikostih in vsake oblike.
-= SOLiIDHO DELtO.
Tvorijo največjo gorkoto z malo uporabo plina.
i
Dobro znani in eetim narodni urar in zlatar
ALOJZIJ POVH
naznanja slavnemu občinstvu, da se preseli z 24. avgustom od ul. del Rivo š 62t. v novo hi$o na trg Barriera vecchla gt. 3, ter upa, da s tem zadovolji obči želji svojih številnih cenj. odjemalcev — s toplo priporočbo
__ALOJZU POVH,
Frane Pirec
Trst, ulica dali' Industria št. 3
aljudno priporoča cenjenemu občinstvu svojo
Večkrat na daa svež kruh. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biškoti.
MIRANA" Je Pr'Pozn8no najbolje sredstvo
V"'*z« uničenje stenic in dražega mrčesa. Dobiva se po raznih mirodilnicah in pri za lagateljn S k r i n ja r, Ferriera 37, L	1632
Velika zaloga dvokotes
la itvstaNl l> ■)■». ITMlflH«, •rfcaatTMav pri Batjel-U, Otrlu, ItoUu alfo* it. I la 4. ■	Mavirira. — PrMaJa u
•fcrat«. Orattl frmaka. Viltti z*to|a VMkavrctatk atrvjrv rt»)j«»U> pn Ml
Franc Štrancar
gostilničar v Trstu, u'. GiuHint 32 prlporoCa cenjenemu občinstvu svojo
GOSTILNO
t aterl toči pristno vipavsko domače vino lastnega pridelka, ter Istrsko In drugra vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk.
HELVETIA
Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vecchla 19
Vt»dno v zalogi velika izber slovenskih in hrvatskih plošč od kron 2 50 naprej. Vedno nove plošče najboljše vrste.
Gramofoni na obroke.
Dr. Korsano
Specijalist za slfiittiCne In koine bolezni Ima svoj ambulatorij v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1, (Palazzo Dlana)
Za cerkvijo Sv. Antona novega Sprejema od 12. do 1. In od 51/, do 6'/a P°P*
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine Z
> J. Čermdk V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
TRST
< ica dolla Caaerma it. 13, II. radst.
Fran Malis
dlp'omlran krojač na ufinem zavodu za prl-rezavanje, dovoljenem od o. kr nileavstr. nam.
TBST, ulica Tor S. Plero 4. Krolačnlca ln zaloga sakna. Obleke po zmernih cenah. Vzorna In solldnalzurilteg.
PODRUŽNICE
v AvBt.-OgrakeJ
DUNAJ
PRAGA
TRST
I NO M OST
BUDIMPEŠTA
Najnovejši svetovni zavod za
trgovske informacije
RAPON&C
0
3C OD
CENTRALA :::
NEW-YORK
G'arna ravnateljstva Evrope BERLIN LONDON PARIZ
a
Novi, prostornejši, In obširnejši urad PODRUŽNICE V TRSTU se nahaja od 24. avgusta 1913 v prvem nadstropju
Palače yRi«inione Adriatica'
vogal Corso - Ulica Sv. Antona štev. 1,
a
o tr
3 S.
Stran IV.
„EDINOST" St. 237.
V Trstu, dne 27. avgusta 1913.
preifne sedaj ob 35letnid slehernega Brica oni čut — narodni čut — ki nas zove na branik, v bo] proti prodlra|očemu s o vraž Liku. Naj se zbudi v sroh vseh Bricev oni idealizem, ki nam veleva hvaležnost do svo|e rodne matere, ki nas |e učila naš mili slovenski Jezik.
Sedaj ob 25Ietnici kličem vsemf dragi roj-:ki Brici: Zagrabite orožje in stopite v bojne vrste narodnih bojevnikov 1 Spominjajte se, kako so bili vsši pradedje zatirani, \ kovani v verige suženjstva in tlačenstva našim narodnim nasprotnikom. Otresli smo se feh spon vsaj v toliko, da sedaj prosto dihamo. Bojujmo se neustrašeno dalje do osamosvojitve na gospodarskem polju, do emancipacije na šolskem Fn posvetnem po-t,u. Naj nas prešine duh in zavest, da je naSa Družba sv. Cirila in Metoda res samo šolska družba, ki res skrbi na šolskem polju za naš narod is ob 50ietnici bomo videli krasne uspehe.
V tem imenu praznujmo v nedeljo 31. t. m., 25ietnico naše briske podružnice CMD1	__V. S.
Vesti iz Istre.
V. redna skupščina hrvatsko slovenskega akad. društva „Istra". Dne 17.
t. rr». so se zbrali mnogoštevilni člani dru-št a „Istra* v „Narcdaem domu" v Pazinu. Predsednik kol. Božo Frančič je otvoril skupščino, pozdravil navzoče ter omen|al mučnega in težkega dela, ki ga je Imel odbor v min o lem letu. Odbor je bil prisiljen, da Učisti društvo od takozvanih Članov, ki ne vrše niti najptimitivnejih dolžnosti. Ker brez materijlane pomoči ni velikih moralnih v*pehov, si je odbor živo p.izadeval, da poleži temelj denarnemu fendu v društvu, kar se mu Je tudi posrečilo do neke mere.
Poročilo o vseskupcem delu je podal tajaik, kol. Suč?ć. To nam pravi, da je v »Istri" še mladih in delavnih ljudi, ki bodo vžrtvovali za uresničenje narodnih naših ideaiov. Dočfm so b!li dijaki-otočani glasom poročila o III. redni glavni skupščini silno nemarnf, pa se more rečJ, da Je bilo društveno delo v tem letu v glavnem koncentrirano na otokih. Tako so dijaki priredili v Dcbrinju v Istri štiri predavanja, tri zabave za ljudstvo, dva večja izleta s sosednjimi mladeniči v sosednja sela, razpečaii okdo 1000 cksemplarov „Ptičke Prosvjete" itd. Razun tega ne smemo zamolčati, da so isti dijaki mnogo delovali v šrjenje sokolskih Idej v svojih krajih. V kontinentalni I tri so bila tri predavanja v Dra guču ter poučen tečaj v Grunaldl. Ustanovili sta se dte knjižnici: ena v Premanturi pri Pufju, druga v Kastvu; potemtakem vzdržuje .Istra" dvanajst knjižnic s preko 2000 zezkov. Ve-č na teh knjižnic vspeva povoljne, a da so rekatere zapuščene, je tem kriv največ aoa fabetizem v dotfčnem kraju. Z ozirem na to so si vzeli člani .Istre" za glavno nalogo, da v vseh krajih Istre, kjer so knjiž-n'ce prirede \ redavanja da pokažejo narodu v obliki predavani, kako blago se nahaja v knjigah. Biagaln.ško poročilo |e podal kolega Raner In je razvidno, da smo dosegli v materijalnem pogledu, znaten vspeh. Gotovega denarja, ki je naložen v štirih hranilnicah, ima „Istra" K 536 58. Za naše skromne potrebe lepa svotica. V denarnem pogledu nam je pomogla v tem letu izdatno mati-dežela Hrvatska. Tako re ca s Je hrvatska narodna straža spomnila z lepim darem 100 K, prva hrvatska v Zagrebu 50 K. Manje svote smo dobili od raznih društev in zavodov, ki se |im tem potom na|prisrčnelše zahvaljujemo.
Drag« slovMsk* rfažtlt.
Velika narodna slavnost v Ptuju. Veliko slavnost, ki bi se imela vršiti dne 14. septembra t. I. tik pred durmi nemške postojanke Ptuja, smo morali opustiti. Bratska sokolska društva so za letos že toliko zaposlena drugod, da nam ne morejo priti na pomoč.
Ker pa* ptujski Sokol hoče ob svo|i 5-letnlcl na vsak način pokazati, da razvija vsaj razmeroma krepko življenje, Je sklenil, prirediti v Ptuju in sicer v vieh prostorih Narodnega doma veliko narodno slavnost. Z veseljem mu priskočijo na pomoč vsa ptujska carodna društva: „Pevsko d.uštvo", „Podi užnica sv. Cirila in Metoda*, Narodni „PJpec* itd. Naprosi se gospoda dr. $iu-heca, znanega s'ovenskega baritontsta, da zapoje nekaj solo-spevov in bratsko mariborsko pevsko društvo, da izpopolni program z odličnimi svolimi močmi. Svirala bo priznana carodna godba, ki šteje 26 mož. Da |e na sporedu ples, šaljiva pošta in sre-čolov, se pač razume samo po sebi Dvigne se naša narodna samozavest in razveselimo se z veseljem pravih slovenskih ljudi, ko bomo Vas, bratje in sestre od blizu in daleč, mogli pozdravljati v svoji domači hiši, to [e v Narodnem domu ptujskem dne 14. septembra t. I. ob 3. uri popoldne. Na veselo in mnogobrojno številno svedenje!
gago
B-
b:
MALI OGLASI
MALI OGLASI m rabuujo po 4 rim. bes«do. Mut«o tiikiu Imih« ubit nI NaJmavJia prlstoJMu 40 »tm. Plača m takoj luarataa« ><l<lh
inrTnnrlr
Dve mladoletni gospici
nega stanu in Biti veČDega dela, že live se seznaniti e bogatim in lepim gospodom. Le resne ponudbe pod
Ženitna ponudba. ZgfijrrS:
tinju (Črragor*), iščem poSteno cd 20—30 lt-t staro dekle s par Bto kr.naml v svrho možitve. - Tajnost zajamčena._1833
PpAffo AQ po ceni 200 klfL zemljišča blizu rruua O U portaje Rocol. Naslov ulica Molm a vento št. 11, Čevljarnica.	1835
DpflfJsi	aa zemljišče ▼ mestu, 188 aežnjev,
rruua	O O zravnano. Krasen razgled. Načrt
za gradnjo	hiše odobren. Pojasnila: San Giusto št.
ltf, Io.	1836
Moefn SXAf* učenec natakar, star 17 let mOOlU lOl/U Zahteva kron 25-— plače. Naslov pri Ins. oddelku Edinosti	1838
P|pq v MerČah pri Sežani bo v nedeljo dne 3t. I IC« t. m. Svira godba na pihala iz Sežane. (24 mož) Začetek ob tr*h popoldne.	1834
Qnkn meblirana se odda v ulici Oommercialelšt. O U Ud 18, I. nadstr., levo.	18č2
nriria CD naebliraua sobica takoj ali prvega UUUa O C septembra. — Ulica Farneto št. 44 mezzanino 20. _1830
I n to I i no nf na : dobro izurjena stenografiaja IIILCliyOIIUia Slovensko - nemškega jezika z večletno prakso Želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod šifro „V. B." na Inseratni oddelek Edinosti pod 1829.	1829
PrnHain v naJem 86 daJ° razne gostilna I I UUCIJU kavarne, mlekarne in drugi obrta* obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Eolaršič, ka varna Corao od 9—11. 3—6 telefon St. 825 4J
Medeni modiljoni rPss&bJ'^S
rane in Iz sluminija, leseni predmeti in	Železnine za
dom&čo uporabo, po cenab, da te ni	bati konku-
rerce. — Obrnite se samo do Umbe:to	Cesca, ulica
Caserma štv. 14.__1682
Antnn Tlirlf 6(11011 slovenska žganjarna is JMIIUII I Um, zaloga likeijev, v kateri s t ; dobe vsakovrstci likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Gbega 10, vogal ul Ceci ia. Edina zaloga dalmatinskega tropinove». Razpošilja tudi na deželo.
Po poročilu revizijskega odbora, le bil enoglasno sprejet absolutorij in |e skupščina izvolila novi odbor, ki Je sedaj sestavljen tako-le: Predsednik Fran Raner, stud. med., podpredsednik Ivo Anečić, pravnik, tainik Mijo IveSa, ablturijent, blagajnik Ernest Štr-
pin, pravnik, knjižničar Mate Grževič, rtud.i- . .	T—----
agr.f odbornika Božo Semulić ic Ante De- Fotografa ^pj^io-prato, abifurijenta. V revizijski cdbor: Božo ulica 7*	' QoncB' ^^
Frančtć, cand. far. in Niko Sučić, stud. med. V Častno razsodišče Srečko ZugUa, sbsolvl-raoi pravnik, Maksimili|an Určić, stud. med. in Fran Klarfć, absolv. pravnik.
4444
Anton Novak, brivec JJbS:
ved ere St 57, se toplo priporoča cenj. siovenskemuob Člnstvu za mnogoStevilnJ obisk. — SVOJI K SVOJIM t	2660
m ^	-	»"jiguvoi-
nica v Trstu, ulica Cecilia St. — Izdeluje vsa knjigoveška preprosta in fina dela točno in po kon kurenČnih cenah.____1760
tonalita ® kupujem ter izdelujem vaakovrstnt l^pauio najmodernejša lasna dela. ANDREJ BO.nO, nI. Acguedoto 20.
1752
Pri zadnji točki dnevnega reda, even-
tualia, je bilo sklenjeno, da se iz imena__
društva brile beseda „ferijalno", ker »Istra- It niinntfP7nira anton eepenSek je ne delu|e samo v počitnicah, marveč skoai	" „ ^^ovenska knjigovez-
vse leto. Vsied tega sklepa se bo druitvenl naslov glasil odslej: Hrvatsko-slovensko akademično društvo Istra.
Razpravljalo se Je o združenju istrskih klubov na Dunaju in v Zagrebu z našim društvom. To vprašanje je glavna skupščina prepustila novemu upravnemu odboru. Potem je kol. Anič'ć priporočil članom, naj čim več razširijo med narod koledar, ki ga je Izdal ABC klub v Zagrebu, in potem, ko je pozval vse skupščinarje, naj se nekoliko h olj približajo srednješo cem in mlademu učiteljstvu, se je predsednik kolega Rancr zahvalil za vse dobre nasvete, ki so nam |ih dali poedini člani. Nemilo pa nam je bilo, da nas, razun g. OpaŠlća, ni nikdo posetil iz občinstva. Skupščina je bila zvr-Šena ob 3x/a popoldne.

SPARKLET
■a takojšnjo prirejanje vseh mrzlih šumečih pijač kakor eodovke, limonade, šumečih belih in rdečih vin, kakor tudi umetnih mineralnih vod m dodatkom mineralnih ploščio
trgovina in industrija železa deln. društvo Greinitz
TRST
Mf^bJ
j9\. v.

kip "A\ m
forinSf 1

Brivska dvorana.
Rojstna in okolice, se priporoča brivska dvoran* t ulici Montorsino 7. Za dobro po atrešbo jamči Štefan Vukomanovič, brivec
Vliniliam železo, stare kovine: At tVUpUJUm Trat, aliea Olmo M. 12
: Anton Cernaca 173C
7nnol#n looi usijane in rezane, kupujem 4DII9KO ICftol po dobri ceni. A, S e b e k
po
▼<a«iiliar, Trat. via Oarducoi 9.
18«.*
Pohištvo
in tapetarije po £e m nun o nia-kih cenah, katere se ne dobi drugje. Spalne a>.be ia vsakovrstnega lesa, rezan« od 3S0 kron naprsj. Jedilne sobo od 440 kron naprej. Nova azloga S. BROD, nI. Squero nuovo 7, I. nadstr. na stran1 poitne palače. Po dogovoru olajšanje plačovanja.
1468
FRAN RUPNIK, ST^Tio™:
••• 1 *
Prva slovenska izde-lovalnloa mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino In ot rt, stavbno In umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. C«n'kl na raipolaj® brezplačno In tranto.
PISARNA
JOSIPU »o
se je preselila
o ulico Caserma št. 17,1. nad (nad Gorenjceuo knjljotržnlce).

I
Restavracija „AHa Stazione"
TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugodnejša restavracija za potnike in za meSčane, ker je i bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kiei pe uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 s to t. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijančič, bivSi vratar Hotela Balkan.
ARIFfiFR Tret' Via Barriera v. 33, v»u • niLUtn, 13. Damska kiojačnica. Izdeluj« vsakovrstne obleke po anglefikem in francoska« kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluza u gledališče itd. Cene zatrm.
r=]||;
If
IJIH
Odvetnik dr. Ivan Kimovec
ima sedaj svojo lastno pisarno
Trst, Piazza Caserma 5, I. nadstropje,
v hi§i turškega konzulata napram vojašnici.
=1D|:
ilOE
Avtoriziran elektrotehniški mehanik
Vittorio Ban Tr8t-	~
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih hči, motorje/, električnih zvoncev, tehjonov in strelovodov
Bogata zaloga svetUjk iu mrežic najboljših zuamk.
Oskrbovanje električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telefonov. Poseban
oddelek za popravila v preclzljski mehaniki.
^JBb
1 Pozor!
OpeldN In znUr ššmmmmt, »te ugtiu. hbtru lw-blnja te MJcJ«vlik9 piv« (■» liiviMi).
Restavracija-Hotel Balkan (S^O