številka 37 / letnik 60 / Ljubljana, 25. oktober 2001 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije ^akon o delovnih razmerjih pred vrati državnega zbora Bo zbornica bojkotirala nadaljevanje pogajanj? seji ekonomsko-socialnega sveta to niso uskladili pogledov na še odprte c|ene predloga zakona o delovnih razmer-Jl‘1- Predstavniki sindikatov so menili, da 'e je še smiselno pogajati, podpredsednik ^°spodarske zbornice Samo Hribar pa je de-t}’ da se bo zbornica v tem primeru pogaja s svojih prvotnih izhodišč. Minister za delo Vlado Dimovski je uvo-povedal, da bo novi zakon bistveno Pliva! na življenje ljudi. V zakonu, ki na-Jaja že štiri leta, so skušali tenkočutno upo-jevati različne interese. To, da je od 240 Jenov usklajenih kar 220, je velik uspeh .°cialnega partnerstva. Minister je tudi za-®lel da bi socialni partnerji zakon v državni žbor pospremili s čim večjim soglasjem. Samo Hribar je opozoril, da zaradi no-zakona slovensko poslovno okolje ne | dovolj konkurenčno. Zakon tudi ne bo Vodbujal poslovne klime, odpiranja novih 'ovnih mest in vlaganja tujega kapitala. Naši stroški dela bodo večji kot pri konku- tenrn ------ j* k" K 'C1h, med katere ne spada Nemčija, am- Pak Romunija. v uušan Semolič je menil, da imajo raz-e evropske države manj moderne zako- ne, vendar boljšo prakso kolektivnih pogajanj. Konkurenčno gospodarstvo in velike socialne pravice se po njegovem mnenju ne izključujejo. Protestiral je, ker je ministrstvo sprejelo predlog delodajalcev, da se pogodbe o delu za določen čas lahko podaljšujejo do treh let, sindikati so soglašali le z dvema letoma. “Pri odpravninah ob upokojitvi sindikati nismo delali problema, ko pa gre za delavce, ki jih delodajalec odpusti po 15 letih dela in ki težko najdejo drugo delo, pa ne moremo popuščati. Zmanjšanje odpravnin bi namreč olajšalo metanje ljudi na cesto. Odpravnine delavcev so v primerjavi s člani uprav sramotno nizke. Dodatki k plačam so ključno odprto vprašanje. Ključen je tudi dodatek za delovno dobo, saj imajo starejši delavci povsod po Evropi praviloma višjo plačo kot začetniki, tudi delodajalci iščejo zlasti izkušene delavce. Za regres je v predlogu zakona zapisano, da mora biti izplačan do konca koledarskega leta. Če gre res za regres, mora biti izplačan do 1. julija,” je poudaril Semolič. Ministra je tudi spomnil, daje vlada odgovorna za ustvarjanje pogojev za so- cialno partnerstvo. Določbe o obveznostih delodajalcev pri sindikalni članarini pa so megla in je boljše, da jih takšnih v zakonu sploh ni, je poudaril. • • • Najnovejši predlog zakona o delovnih razmerjih uvaja tudi na tem področju prvine tržnega gospodarstva in zato poslabšuje položaj zaposlenih. Čeprav so nekatere pravice (delovni čas, letni dopust) urejene na višji ravni kot doslej, je to le posledica spoštovanja pravnega reda EU. Slovenski delavci so upravičeno pričakovali, da bo v zakon vključena vsa zaščita, ki sta jim jo dajali obe splošni kolektivni pogodbi. Zelo slabo je tudi to, da daje zakon partnerjem v dejavnostih možnost urejanja pravic na nižji ravni, kot so določene v zakonu. Precej so k vsemu temu prispevala nepopustljiva stališča Gospodarske zbornice Slovenije, ki igra vlogo socialnega partnerja, čeprav ji to ne pripada. Socialni partnerji so namreč v Evropi prostovoljne organizacije delodajalcev in delavcev, članstvo v naši zbornici pa je obvezno in davčna uprava zanjo pobira še članarino. Ker sindikati zaradi tega ne morejo biti enakopravni socialni partnerji, bi morala gospodarska zbornica čim prej izgubiti privilegiran status. Če svojih zahtev ZSSS ne bo mogla uveljaviti s pogajanji, bo za njihovo dosego verjetno zelo kmalu uporabila druga sredstva. Pri tem pričakuje množično podporo svojega članstva. F. K. Becesija je lahko Premagana v pol leta h,,cces>]a, M grozi svetu, naj ne bi bila tako Ce a 'n ci°i§a’ kot nekateri napovedujejo. pri^na v Afganistanu ne bo izzvala ne-četir °Vano putppl Posledic. se bo že v drugi bar 1°' Prihodnjega leta spet začela gospo-tUti| a rast. Slovenija je recesijo doslej ob-k a le delno, zlasti zaradi večjega izvo-g0 I!a trge držav na območju nekdanje Ju-avi-ie 'n ^ Rusijo. Slovenija in tudi dr-zn'2 nehdanjega sovjetskega tabora so Žav ‘J na boljšem kot visoko razvite drče 2 Vendar slovensko gospodarstvo vle-(W a Seboj težko breme, gre za sistem in-1 acije obresti, plač in revalorizacij bi- lanc. Vse to ga ovira pri hitrejšem prilagajanju gospodarstvu Evropski uniji, zaradi tega je tudi manj odporno proti neugodnim vplivom. Temu podedovanemu sistemu se nekateri, denimo banke in sindikati, še ne želijo odreči. Nas pa že v prihodnjem letu čaka velik izziv. Na pritisk Evropske unije se bo Slovenija namreč od začetka prihodnjega leta odrekla indeksaciji obrestnih mer, se pravi temeljni obrestni meri, iz bilanc uspehov pa bo izločena revalorizacijska klavzula. De-zindeksacija bo sindikatom ponudila priložnost za uveljavitev sistema rasti realnih plač, potrebno pa bo izdelati metodo, kako to doseči. Tako je, strnjeno povedano, dr. France Križanič, direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, obrazložil gospodarski položaj v svetu in v Sloveniji na razširjeni seji republiškega odbora delavcev sindikata prometa in zvez to sredo. Potem je odgovarjal na številna vprašanja udeležencev seje, ki so bila vsa usmerjena v razvojne možnosti posameznih dejavnosti in podjetij. Več v prihodnji številki NDE. s R Naslednja številka Nove Delavske enotnosti bo zaradi praznikov izšla 8. novembra. Sandi Bartol o avgustovskem poročilu Rezultati so boljši od pričakovanj Avgusta je vodstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) organiziralo dežurstvo. V tem najbolj dopustniškem mesecu se je na sedežu sindikata oglasilo več kot 200 članov. Kaj se jim je dogajalo in kakšne krivice so doživeli, je sekretar Sandi Bartol opisal v obsežnem poročilu. To je poslal pristojnim državnim organom in tudi vodstvom podjetij, v katerih naj bi prihajalo do nepravilnosti. Bartola smo po skoraj dveh mesecih prizadevanj za odpravo nepravilnosti in krivic vprašali, kakšni so rezultati. nosti. Razumeli smo, da bi sindikat lahko polnjeval delo inšpektorjev, ki jih je Pre . lo in imajo premalo pristojnosti. Ministe^J tudi menil, da bo zaradi dogajanj na trgu la treba pristojnosti inšpekcije razširiti, za bo treba spremeniti zakon.” , ^ Kako pa potekajo pogajanja o spremeni ^ tarifne priloge k vaši kolektivni pogodbi-povečanju izhodiščnih plač za 5,4 odstotk^ povečanju dodatka za nedeljsko in Pra/.n'j0. delo za 50 odstotkov se nam še ni uspelo govoriti. Delodajalci so nam namreč p°nl‘ le triodstotno povečanje. Pogajanja bomo s šali končati v novembru. Prepričani smo, da mo z zahtevami uspeli, saj s podatki dok jemo, da se poslovni rezultati in dobiček trg^ skih družb povečujejo. Ni prav, da se p0 jejo le na račun prenizke cene dela. 0 Ce ne bomo uspeli doseči sporazum^ ^ sklicali konferenco sindikalnih zaupnikov se z njimi dogovorili, kako naprej.’ , .a Kako pa je z urejanjem obratovalnega^. ^ prodajaln? “To je res trd oreh, vendar tuo ne nameravamo popustiti. Pripravljen in121!1, predlog spremembe zakona o trgovini, ^ Rib0 nadomestila razveljavljeni člen. Če z njo ne^ mo uspeli na pogajanjih, ga bo v proceduro UU rA- žila ena od treh parlamentarnih strank, k' !^ pirajo naša prizadevanja. Prepričani SI1l0’jn. i nova zakonska rešitev upoštevati tak . Povedal je: “Dosegli smo kar veliko in več nismo mogli pričakovati. Naš uspeh je verjetno povezan tudi s tem, da smo pri ugotavljanju nepravilnosti in nespoštovanju kolektivne pogodbe navajali konkretne firme in odgovorne osebe ter jih tudi pozivali k popravi krivic in odpravi nepravilnosti. Konkretni smo bili tudi pri kritiki inšpekcije za delo, ki ima po našem mnenju premajhne pristojnosti in tudi kadrovsko ni dovolj močna. Odziv je bil tako dober tudi zaradi tega, ker nismo kritizirali na pamet, ampak z argumenti in navajali tudi dokaze.” In katere družbe so se odzvale? “Izpostaviti moram odgovorne v Mercatorju Goriška, Emoni Merkur in Živilih Kranj, ki so takoj sprejeli pobudo za pogovor. Napredek je bil tudi v tem, da so bili pogovori v vseh podjetjih strpni, da smo poslušali drug drugega in tehtali argumente. Mislim, da ti pogovori omogočajo vzpostavitev in razvoj socialnega partnerstva v teh podjetjih. V Živilih, kjer naš sindikat prej ni bil organiziran, smo se dogovorili za pripravo nove podjetniške kolektivne pogodbe. Dogovorili smo se tudi o organiziranosti sindikata v tej veliki družbi. Vodstvo podjetja seje z nami strinjalo tudi o tem, da imamo pravico do vpogleda v podjetniške akte, ki opredeljujejo položaj delavcev.” Ste imeli kontakte tudi z manjšimi delodajalci? “Pogovarjali smo se kar s petindvajsetimi, ki so napake v škodo delavcev večinoma priznali in obljubili, da jih bodo odpravili. Iz tega kupčka zadev sem najbolj vesel dogovora za nosečnico, ki jo je delodajalec najprej odpustil, po naši intervenciji in javni objavi pa jo spet zaposlil do konca njenega porodniškega dopusta.” Se je zaradi vaših javnih nastopov poveča- lo zanimanje za SDTS? “Številni delavci, ki niso bili naši člani, so opazili naše aktivnosti in nas obiskali. Po pogovorih in nasvetih, ki sojih dobili, se je večina odločila včlaniti v SDTS. K nam so se včlanili tudi nekateri delavci iz ne-trgovskih dejavnosti. Vse to nas zaposlene na sindikatu obremenjuje, vendar moramo zaradi zaupanja ljudi nadaljevati sedanji način in tempo dela.” Kako pa seje na kritike odzvala inšpekcija dela? “Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar je naše ugotovitve ocenil za korektne in pohvalil naše delo. Tudi minister za delo Vlado Dimovski je takoj našel čas za pogovor. Povedal je, da skrbno spremlja naše delo in nas pohvalil. Zavzel seje za to, da bi sindikat dobil za nadzor delodajalcev več pristoj- mora nova zaKonsKa rešitev upoštevan terese potrošnikov kot lastnikov in zaposl6 ovaf v trgovinah. Nesprejemljivo je, da bi n°N' i sci1 šitev slonela le na liberalizaciji trga in ! interese velikih trgovcev.” ^ Prejšnji teden smo pisali o poskusih Prf; .. njevanja zaposlenih v Poslovnem sistemu N ^ cator v konkurenčni sindikat. Je v zvezi s . kaj novega? “Pogovarjamo se o obnovi k ference sindikatov v tem poslovnem s’steao-Pri tem se na žalost spopadamo s povsem veškimi slabostmi. Posamezniki, ki jim je 111 . dat potekel, se očitno ne upajo stopiti pre' ih0f stvo in začeti postopek za izvolitev novu ^ ganov in funkcionarjev. Prepričan pa s6111, ju moramo pri tem ravnati dosledno po statu1 ^ zadeve razčistiti v korist članstva, ne gle2 želje funkcionarjev.” p K- Pogajanja v javnem sektorju stopicajo na mesti1 Pogajanja o aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarstvo potekajo že mesec dni. V njem naj bi uredili eskalacijo, višino izhodiščnih plač in višino regresa. Predlogi sindikatov in vlade se kar precej razlikujejo, kar je deloma povezano tudi z različnimi ocenami o pričakovani inflaciji. Nov plačni sistem v negospodarstvu naj bi bil uveljavljen v letu 2003. Zato vlada predlaga, naj bi maso plač za drugo uskladitev plač v prihodnjem letu namenili za prehod v nov plačni sistem. Sindikati javnega sektorja temu nasprotujejo. Sindikati me- idol^ nijo, da mora biti nov plačni sistem prej1 čen in poznan. m- Po predlogu sindikatov bi se izhodiščne če v javnem sektorju v prihodnjem letu P0.^. čale dvakrat, v začetku leta za 3,2 odstotka, lija pa še za 3,1 odstotka, regres pa bi z11 135.000 tolarjev. Po vladinem predlogu bi hodiščne plače v začetku prihodnjega večale za 2,4 odstotka, 4,5 odstotka pa bi nam prehodu na nov plačni sistem v letu 2003; Čeprav so se pogajalci že večkrat sestali predka še niso dosegli. I \T\ E‘IT'5 ki i® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatin^ n I K) iv H U*I 11 1 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tot^,p Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda ■ Tisk: Delo I} . ISSN 1408-56“ Neusklajeni členi o dodatkih k plači in odpravninah v predlogu zakona o delovnih razmerjih je ^ seJ° ekonomsko-socialnega sveta, ki ved ,lCan? Za t0 sre^°’ Je ^ot nam je P°-del 3 ^u^an Semolič, v predlogu zakona o nov^n'*1 razmeriih neusklajenih še trinajst čle-^ j • Od teh jih kar pet zadeva dodatke k pla-n njihovo velikost, preostali pa omejeva-niinP|3g0db ° zaP0Sl'tv' za določen čas, mi-m a.ne odpovedne roke, odpravnine, nado-lovS>'a P[ače v primeru bolezni, definicijo de-n ne§a ^asa, obračunavanje sindikalne čla-v"6 'n varstvo sindikalnih zaupnikov. Pri like ^ neuskla.ienih členih gre za velike raz-dei aicd predlogi in zahtevami sindikatov in gaj°dajulcev' Ministrstvo za delo, kije po po-nav Pr’Prav'lo predlog zakona za obrav-na okonomsko-socialnem svetu in tudi n* Ve neusklajenih členov (k nekaterim čle-djnoJe Pripravilo tudi amandmaje), seje ve-1113 postavilo na stran delodajalcev. d^bnu, neusklajenih členov, ki zadevajo 10 at^e k plačam in odpravnine, je po pred-ku 2 datumom 22. oktober takale: 125. člen (osnovna plača, delovna Osno uspešnost, dodatki) se m 1(.)Vna plača delavca se določi tako, da 1 P°števa zahtevnost dela, za katero je de-j.c sklenil pogodbo o zaposlitvi, dp 5 °Vna uspešnost delavca se določi ob ^vanju gospodarnosti, kakovosti in ob- Jjj ^'batki se določijo za posebne pogoje dela, sice n^aj° ’z razporeditve delovnega časa, in n,. j!'/a nočno in nadurno delo, delo ob praz-seb >ln v n'S0 ^e'al' P° krivdi delodajalca, jim je zan plačati plačo, kot da bi delali. Jje SKEI s kolektivno pogodbo izboril tov to pravico? iz»1^anov^: Za primere grobih kršitev in ko so PisalanC Vle t*ru8e možnosti, smo to pravico za-le„i} v našo kolektivno pogodbo. To nam ko-Kod '7 t držav kar zavidajo. Najslabše se rej 1 staykajočim delavcem v Italiji, saj ne mo-|)]a . Unati niti na nadomestilo iz sindikalne bnr n^’ *cerJe ta zaradi pogostih stavk preveč Praznjena. n« Se-Vrnemo na naše stavke, kaj je ]. P°i za njihovo zakonitost? kat Kn?v'^: Najprej to, da jih organizira sindi-d0 ’ 1 -ie Prej izkoristil vse druge možnosti za ^ cd.iev. Delavci se morajo zanjo odločiti VQ6iStno 'n kolektivno. Sindikat mora stavko pra-vatiSt)0 naPovedati. S stavko je mogoče zahte-alni^^j^no izboljšanje ekonomskih in soci-Če u Pravic - političnih zahtev z njo ni mogo-Pri stavki je treba spoštovati tu-nikalni statut in morebitna posebna pravila. stlP.ornen' zahteva, da se mora za avko odločiti večina zaposlenih? anov'e: Kakšna je večina, piše v statutu sin-kidi a,P*3'^ajno 0 stavki glasujejo vsi delavci, čajnne^an' sindikata. Vodstvo sindikata pa obi-Če ? uP°^teva le izraženo voljo svojih članov, trebe Ut ne Preclpisuje, kakšen kvorum je počiti n Za ve^tnsko odločitev, mora o tem odlo-‘ vodstv0 sindikata. l°!'ko Prei le treba napovedati stavko? prejanoyič: Stavko je treba napovedati pet dni jal Pdčetkom in o tem obvestiti tudi deloda-/a|lt' ^ sklepom je treba opredeliti tudi stavkovne z^i e.Ve’ uro začetka stavke, kraj, kjer se bodo °(Jb ' stav^aj°či. organ (praviloma stavkovni ki v i ■ zastoPal stavkajoče. Sklep o stav-Žetli eJavnosti je treba poslati ustreznemu zdru-1 DZS in organu združenja delodajalcev. ,>° se stavka začne? Za -anov'r: Stavkovni odbor obvesti svoje člane etku stavke in iih nozove k sodelovanju. Za lovanju v stavki praviloma pozove tudi nečlane. Stavkovni odbor mora imenovati tudi stavkovne straže. Če sindikat organizira stavko v vsej dejavnosti, najprej imenuje centralni stavkovni odbor. Ta pa imenuje svoje pododbore v posameznih krajih ali tovarnah. Kako pa je s pogajanji, kdaj se začnejo? Ivanovič: Pogajanja se lahko začnejo kadar koli, tudi pred pričetkom stavke. In kdaj je stavka končana? Ivanovič: Stavka se konča, ko sindikat doseže izpolnitev svojih zahtev. Pred koncem stavke obe strani podpišeta dogovor in v njej določita datum pričetka normalnega dela. Stavkovni odbor se za prekinitev stavke lahko odloči tudi v primeru, da uspe zahteve le delno uresničiti. V tem primeru lahko stavkovni odbor delavce povabi h glasovanju o prekinitvi stavke. So stavke v nekaterih dejavnostih omejene ali celo prepovedane? Ivanovič: Omejitve so za zaposlene v dejavnostih posebnega družbenega pomena. Zapisane morajo biti v zakonu ali na njem temelječem odloku. V nekaterih dejavnostih se stavka lahko le v primeru, daje zagotovljen minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov in organizacij. Stavke so omejene tudi v dejavnostih, ki izpolnjujejo mednarodne obveznosti. Lahko delodajalci med stavko najamejo druge delavce? Ivanovič: Podjetja in organizacije ne smejo med stavko najemati novih delavcev, ki bi zamenjali stavkajoče. To lahko naredijo le v primeru, da ni zagotovljeno minimalno opravljanje dejavnosti. Delodajalci ne smejo delavcem preprečevati sodelovanje v stavkah in uporabljati nasilnih ukrepov za končanje stavke. Za vse te primere, kijih šteje za prekršek, zakon predvideva denarne kazni. Denarna kazen pa je zagrožena tudi za delavce, ki bi zavrnili sodelovanje pri zagotavljanju minimalnega obsega delovnega procesa. V tujini se nekateri delodajalci proti stavkam borijo tudi z izprtjem delavcev. Je to mogoče tudi pri nas? Ivanovič: Izprtje je v tujini poznano, pri nas pa prevladuje mnenje, da tega načina boja delodajalcev zoper stavkajoče ne bi smeli priznati. Izprtje je mogoče primerjati z divjimi in političnimi stavkami. Z izprtjem skušajo delodajalci stavkajoče prisiliti k predčasnemu končanju stavke ali jo tudi preprečiti. Delodajalec to naredi tako, da preprosto zaklene tovarniška vrata in delavcem prepove delati. Delodajalec takoj suspendira delovne pogodbe in tako delavcem ni dolžan izplačevati plače. Delovnega razmerja z delavci pa delodajalec ne prekine. Nadaljevanje dela dovoli le v primeru, da delavci stavko prekinejo ali jo odložijo. So bila izprtja učinkovita? Ivanovič: Samo v bivši Zahodni Nemčiji so leta 1978, ko je stavkalo 80.000 članov sindikata IGM, izprli 200.000 delavcev. Delodajalci so s tem skušali finančno uničiti sindikat. Tritedenska stavka v Baden Wiirtenbergu je blagajno IGM obremenila za 46 milijard mark. Sindikat pa je takrat s članarino letno zbral le 40 milijard. Če bi sindikat hotel dati nadomestilo še izprtim delavcem, bi potreboval več kot 80 milijard. Gre za astronomske zneske, kijih sindikat ne more pokriti. Ker stavke povzročajo veliko škodo, je nemško zvezno sodišče za delovne spore razsodilo, da je stavko in izprtje mogoče uporabljati le po merilih poštenega boja, nikakor pa ne za uničenje nasprotnika. Obe stranki sta se zato prisiljeni pogajati in sprejemati kompromise. Lahko za zaključek poveste, kaj o stavki piše v statutu SKEI in stavkovnih pravilih? Ivanovič: Piše, da lahko stavko organiziramo zaradi uresničevanja ekonomskih in socialnih interesov članov ter drugih interesov iz dela. Stavkati je mogoče tudi zaradi zaščite imunitete sindikalnih zaupnikov in zaščite drugih predstavnikov SKEI pri opravljanju njihovih nalog. Stavkati je mogoče tudi za ohranitev neodvisnosti in obstoja SKEI. Organizirati je mogoče vse oblike stavke, o katerih smo govorili v začetku. F. K. pravna §vetovalka Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Odmerna stopnja bo ugodna Vprašanje: Rodila sem se 14. 12. 1951. tya . Sem mati dveh otrok. De () an 2.2001 sem dopolnila 34 let delov-liRšn e' Kdai se bom *ahk(l upokojila in ko-a Pokojnina mi bo odmerjena? in kovor: »Polno« pokojninsko dobo 35 let bostraesece boste dopolnili 9. 5. 2002. Takrat lzPolnili prvega od dveh pogojev za pri-nj^ starostne pokojnine. Drugi pogoj je mi->alna upokojitvena starost. Ste Se zaPos*d* 9- 2. 1967, ste bili takrat e *5 let I mesec in 25 dni. Kot vse žen- ske, ki so se zaposlile pred svojim 18. rojstnim dnevom, boste »polno« pokojninsko dobo dopolnili skoraj 3 leta pred najnižjo možno upokojitveno starostjo. Že od leta 1992 dalje namreč velja, da se ženske kljub polni pokojninski dobi ne morejo starostno upokojiti pred svojim 53. rojstnim dnevom. Lani se je pričela še pokojninska reforma, ki bo ženskam to starost vsako leto zvišala za 4 mesece, dokler ne bo tako kot pri moških znašala 58 let. Pokojninska reforma je omogočila tudi, da se lahko posamezni ženski ta splošna upokojitvena starost zniža na račun rojenih ali posvojenih otrok in zavarovalne dobe pred 18. rojstnim dnevom. V nobenem primeru pa to znižanje ženski tudi poslej ne more omogočiti starostne upokojitve pred 53. rojstnim dnevom. Tako določa zakon. Zaradi pokojninske reforme se boste lahko upo-kojili šele leta 2005. Leta 2005 bo za ženske splošna upokojitvena starost znašala že 55 let. Toda na račun dveh otrok vam bo tega leta priznano že 7,5 meseca znižanja. Leta 2005 bo za vsakih 12 mesecev zavarovalne dobe pred 18. rojstnim dnevom priznano že 4 mesece znižanja. Po podatkih ZPIZ ste pred 18. rojstnim dnevom zbrali kar 2 leti 10 mesecev in 8 dni za- varovalne dobe oziroma 34,27 meseca. Leta 2005 vam zato dodatno priznanih že 11,42 meseca znižanja oziroma skupaj z znižanjem za otroka 18,92 meseca. Leta 2005 se boste torej lahko upokojili stari 53 let 5 mesecev in 2 dni. To pa bo 16. 5. 2005. Takrat boste torej izpolnili oba upokojitvena pogoja. Na račun pokojninske reforme boste torej morali delati 5 mesecev dlje, kot bi pred reformo. Vedite pa, da bodo ženske v naslednjih letih upravičene do starostne pokojnine šele pri precej višji starosti kot vi. Vsako leto se bodo upokojevale pri višji starosti. Maja 2005 boste imeli že 38 let in 3 mesece pokojninske dobe. Sprašujete tudi, kolikšna pokojnina vam bo odmerjena. V naj večji meri bo višina vaše starostne pokojnine odvisna od plač, ki ste jih prejemali. Višina teh plač bo določala višino vaše pokojninske osnove, od katere vam bo odmerjena pokojnina. Za 32,5 leta pokojninske dobe, dosežene do konca leta 1999 ste upravičeni do 80 odstotkov odmere. Za 5,5 leta zavarovalne dobe po pričetku pokojninske reforme pa boste upravičeni še do dodatnih 8,25 odstotka odmere ali skupaj do 88,25 odstotka odmere. To pa sploh ne bo slaba odmera! Delavci - samo še postavka v stroškovniku Sindikat in svet delavcev IUV o posledicah poslabšanja poslovnih rezultatov Industrija usnja Vrhnika je pred nekaj leti zašla v krizo, ki je med drugim vzela precej delovnih mest in tudi usnjarno v Šoštanju. Pred približno tremi leti se je začel postopek prisilne poravnave in zamenjalo se je vodstvo. Lanski poslovni rezultati so bili sanjski, toda letos so se razmere na trgu močno poslabšale in podjetju povzročile finančne težave. Posledica: uprava ni izpolnila nekaterih dogovorov s svetom delavcem in sindikatom. In podjetje, v katerem je okoli 1150 zaposlenih, je ponovno začelo odpuščati delavce, za začetek tiste s pogodbami o delu za določen čas. O tem in o delovanju sveta delavcev in sindikata smo se pogovarjali z Dušanom de Glerio, predsednikom sveta delavcev, in Juretom Gradiškom, predsednikom sindikata. Letos spomladi smo ob kritikah, ki so jih na republiškem odboru sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije naslovili na odnos Slovenske razvojne družbe do podjetij v njeni lasti tudi pohvalo zaradi postavitve Izidorja Derganca za direktorja IUV, ki je podjetju prinesla uspeh. Kaj o tem menite zaposleni? De Gleria: Z oceno republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne indusUije se strinjamo, žal pa je letos ugodna slika pokvarjena. Pred skoraj tremi leti smo zapadli v prisilno poravnavo, zamenjalo seje vodstvo, novi direktor Izidor Derganc pa je okrepil prodajno službo in sestavil vodstveno ekipo, ki naj bi izpeljala program prisilne poravnave. V ognju pa je tudi nekaj novih želez - proizvodnih programov, ki naj bi dolgoročno učvrstili položaj IUV na trgu. Lani smo zaradi prizadevanj vodstva in ugodnih tržnih razmer dosegli enkratne rezultate, tako da smo poravnali velik del obveznosti iz prisilne poravnave ter celo investirali skoraj pet milijonov mark v posodobitev proizvodnje. Žal so se sredi letošnjega leta tržne razmere hudo poslabšale, zato smo začeli tekoče poslovati negativno. Vodstvo sicer meni, da bi letos še lahko nadomestili v poletnih mesecih nastalo izgubo, če bi bili rezultati zadnjih treh mesecev ugodni. Vendar nam je računico že pokvaril teroristični napad v ZDA 11. septembra. Tako je vprašanje, ali bodo sprejeti ukrepi: imenovanje kriznega štaba, aktivnejša prodaja, iskanje novih naročil in večji pritisk na dolžnike dovolj učinkoviti. Ali odpuščanje za določen zaposlenih čas delavcev tudi sodi med krizne ukrepe? De Gleria: Seveda, uprava seje odločila, da delavcem, ki imajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, teh po izteku ne bo podaljšala. Takih je okoli 60. Lani, ko smo imeli veliko naročil in smo delali vse sobote in med prazniki, smo iskali nove delavce in te smo zaposlovali za določen čas. Žal je zdaj položaj tako nezanesljiv, da bodo ti delavci, čeprav so bili vsi dobri, izgubili delo. Sindikat je ta ukrep razumel in podprl? Gradišek: Žal je položaj takšen, da tu ni pomoči, čeprav je teh delavcev kajpak škoda. Kakšen je odnos uprave do obeh predstavniških teles zaposlenih v podjetju, sindikata in sveta delavcev? De Gleria: Predsednik uprave se odziva na vse naše zahteve in vprašanja, prihaja na vse sestanke sveta delavcev, ki jih imamo v večini primerov skupaj s sindikatom, kajti problematika na področju informiranosti je enaka. Po tej plati vodstvu ni kaj očitati. Žal pa letos zaradi težkega položaja podjetja šepa realizacija dogovorjenega in to povzroča med ljudmi nezadovoljstvo ter nezaupanje v dokaj optimistične napovedi vodstva podjetja. Spomladi letos smo se s takratnim predsednikom sindikata IUV dogovarjali, a ne tudi dogovorili, za pogovor o delu sindikata. Prosil nas je, naj malo počakamo, da se uredijo razmere glede novega plačnega sistema. Ljudje kljub temu, da so se plače zvišale, z novim sistemom niso bili zadovoljni. Lahko pojasnite to nezadovoljstvo? Gradišek: Pod prejšnjo upravo je imela vsaka enota, ta na Vrhniki, pa ona v Šmartnem ter enota v Šoštanju, ki je ni več, svoj plačni sistem. Enote so enako delo različno vrednotile, k osnovnim plačam so dodajali precej dodatkov, kar je meglilo sistem nagrajevanja in ga naredilo neprimerljivega med enotami. Sindikat je vztrajal, naj se naredi nov, enoten in pregleden sistem. Uprava je potem najela zunanje svetovalno podjetje, ki je pripravilo novo sistemizacijo delovnih mest. Na to sistemizacijo pa so imeli pripombe tako sindikat kot svet delavcev, predvideno povečanje mase za plače je motilo tudi upravo. Nekatere pripombe so bile upoštevane, narejenih pa je bilo tudi nekaj kompromisov v predlagani sistemizaciji. Ko pa smo marca letos dobili prvo plačo po novem sistemu, seje vsul plaz 520 pritožb (od 1150 zaposlenih delavcev!) na razvrstitev posameznih delovnih mest v sistemizaciji. Res so zaposleni lahko napisali samo pritožbe na razporeditev na delovna mesta, v bistvu pa je šlo za pritoževanje čez prejeto plačo, ki je seveda močno odvisna od razporeditve na delovno mesto. So bile pritožbe upravičene? Gradišek: Nadzorni svet je ustanovil odbor za varstvo pravic zaposlenih, na katerega so delavci lahko naslovili pritožbe. Žal se bo odbor MNDIKAlHKSIliMlNi INDMJ1' Jure Gradišek: Lani smo dosegli P'g0 sanjski poslovni rezultat, letos P° ^ se razmere poslabšale do te mer^!^o-je vprašljivo uresničenje nekaterm govorov med sindikatom in uPr*$. podjetje pa je tudi že začelo odp čati delavce. zaradi težav v zvezi z imenovanjem članov P vikrat delovno sestal šele v kratkem. ^ Da bi bilo vse skupaj še bolj zapleteno Je va kar sama 187 delavcev razvrstila za el1 j. kovni razred višje, delavcem pa že ponuja v L pis pogodbe o delu. Svet delavcev in sindikat sta direktorja °V zorila, daje takšno ravnanje nedopustno, saj V tožniki še niso dobili nikakršnega odgovora- ^ lavci, ki jim je uprava že popravila plače 7 ^g. točkovni razred, so tudi prikrajšani za naPr^ie. vanje, saj so točkovni razredi namenjeni pra ■, mu, po našem pravilniku o nagrajevanju P noč napredovati le enkrat v letu dni. Razvr. ^ ije po sistemizaciji delovnih mest pa je n ,a. x)vsem drugega, čeprav tudi vpliva na v'a'n° :e. Urejanje tega vprašanje je trenutno ena /ažnejših nalog sindikata. De Gleria: Svet delavcev in sindikat sta ^ itevala, da nihče od zaposlenih naj ne bi d .j, nanj kot v starem plačnem sistemu. V noVI j,,, emizaciji tega ni bilo mogoče urediti na 'oljiv način. Ker je uprava posegla v Prc . j,;-»o precej višjo maso za plače, so posamezni v avci, zlasti starejši, pri plači precej izgub" \| istemu pa so nastale tudi anomalije. ToJ ^ >o mojem glavni razlog za več kot 500 prl ta razporeditve na delovna mesta. „ m Kako položaj podjetja vpliva na pM6 druge pravice zaposlenih? (). Ciradišek: Ker smo sredi leta zabredli 'U ^ ilovne težave, je uprava sklenila izplačeva no izhodiščne plače, in take smo dejansko P^, emali zadnje tri mesece. Še vedno nisn11’ >ili regresa za letošnje leto. Direktor zag0^, ja, da ga bo izplačal najkasneje do konca /embra. Uprava lahko kar potrka na les glede Pazljivosti zaposlenih. Znamo biti potrpežljiv1- jj. no počakati. Tudi glede regresa smo Pot.r,,interno, da mora biti po kolektivni pogodbi iZP ^ :an do konca novembra in vodstvo pravi." x> tako tudi zgodilo. Če pa bo ta skrajni ro 1 laljšan, se tudi ve, kako lahko sindikat uk Ali je uprava obljubila, da bo na an de Gleria: Dejstvo, da je veči-tarffPoslenih razvrščenih v najnižje star* razrede, dokazuje, da so po-jfa'' delavci za lastnike samo postav-bolj s.tr°škovniku. Manj ko stanejo, ne'zplačane dele plač poplačala, ko se ^Položaj izboljšal? pi, Gleria: Glede na slabe rezultate bi uprava tjv a^ko znižala tudi pod raven plač iz kolek-to n'6 ^oc*^e- Tega ni storila, vendar zaposlenim reč1V ne Vem *ca^no zadoščenje. Večina je nam-ko ^porejena v najnižjih tarifnih razredih in ta-so ta čas dobivali naravnost mizeme plače. Vej ene t0 zelo boli, vidim namreč, da se ljudi st Ce|ii. Delavci so postali samo planska potiti ■ V str°škovniku. Zato med njimi ni več ču-ko '^T^^kiosti podjetju, kakršna je bila pred leti, s° liudje ponosno pripovedovali, da so iz IUV. Gradišek: Tri mesece smo imeli izhodiščno plačo dobrih 60 tisočakov, vendar je uprava potem ugotovila, da mora tem primeru vsaj 100 delavcem dodajati k plači, da ta doseže raven zakonsko določene minimalne plače. Zato je izhodiščno plačo popravila na 63.600 tolarjev. Dejali ste, da sindikat IUV deluje premalo celovito. Gradišek: Ja, lahko bi marsikaj naredili bolje kot smo, se bolje organizirali in nastopali skupno. Organizirani smo na obeh lokacijah dokaj samostojno in zadeve rešuje vsaka sindikalna enota sama. Skupnih akcij pa je premalo in se težko dogovorimo za prioritetno ukrepanje. Prepogosto se po nepotrebnem vsaka enota bojuje sama. Premalo izkoriščamo območno sindikalno organizacijo in njeno pravno službo. Navsezadnje jo plačujemo in prav bi bilo, če bi jo bolje izkoristili. Škoda je dajati denar, če od njega nimaš nič ali malo. Vendar je to, kot sem dejal, naša krivda. Območna organizacija in republiški odbor sindikata sta vedno pripravljena pomagati in sta tudi zelo aktivno pomagala ob prisilni poravnavi. Toda pobuda mora priti od nas samih. Zanimiveje, da sta pri pritožbah na razporejanje v novi sistemizaciji samo dva delavca uporabila sindikalno pravno pomoč. De Gleria: Uprava je odklanjala, da bi nam pokazala nove količnike v sistemizaciji delovnih mest, češ da sindikat do vpogleda načeloma ni upravičen. Ob podpori Toneta Rozmana in Branke Novak z republiškega odbora sindikata in Dušana Bajdeta iz območne organizacija smo se do njih vendarle dokopali in ko so ljudje videli, kako so razvrščeni, je nastal revolt. Vsi se namreč poznamo in vemo, koliko je katero delovno mesto vredno. V novi sistemizaciji pa je bilo precej stvari postavljenih na glavo, nekatera zahtevnejša dela so bila razvrščena nižje od manj zahtevnih. Zato je bilo toliko pritožb. Na republiškem odboru sindikata in na območni organizaciji so nam v času prisilne poravnave veliko pomagali pri prijavljanju terjatev delavcev. Takrat je uprava na primer predlagala bodisi pretvorbo terjatev v delnice IUV ali pa takojšnje izplačilo tretjine le-teh. Gradišek: Ko seje zapirala usnjarna v Šoštanju, je bila najbolj važna zadeva odpravnina. Uprava je namreč trdila, da ta delavcem ne pripada, zmeda glede tega pa je vladala tudi na sodiščih. Sodišče v Mariboru je delavcem priznalo pravico do nje, sodišče v Ljubljani pa ne. Tudi z ministrstva za delo so nam posredovali dvoje različnih mnenj. Takrat sta se svet delavcev in sindikat maksimalno angažirala in se ob pomoči republiškega odbora sindikata z nadzornim svetom in upravo IUV pogodila za takojšnje izplačilo 51 odstotkov odpravnine. Tretjina delavcev Usnjarne Šoštanj je na to pristala, preostali pa so šli v tožbo. Katere cilje, poleg ureditve položaja pri sistemizaciji delovnih mest, si je sindikat še zastavil? Gradišek: V sedanjem položaju, ko imamo prisilno poravnavo in slabe poslovne rezultate, se sindikat težko odloča, kakšen cilj naj si zastavi. O denarju se uprava najbrž ni pripravljena pogovarjati. Razmišljamo o sklenitvi podjetniške kolektivne pogodbe, vendar pogajanja o njej pred sprejetjem novega zakona o delovnih razmerjih najbrž niso smiselna. De Gleria: Verjetno je v trenutku, ko je podjetje v težkem finančnem položaju, nesmotrno vztrajati pri sklenitvi podjetniške kolektivne pogodbe, saj ne moremo pričakovati, da bi si v njej lahko izborili kaj več, kot je zapisano v panožni kolektivni pogodbi. Gradišek: Pripravlja se prodaja skoraj 50 odstotkov delnic IUV, kar pomeni, da se bo spremenilo lastništvo, kar bo tudi vplivalo na odnos lastnikov do teh vprašanj. S. R. Nujno je zagotoviti nove zaposlitvene možnosti za invalide det an' komisije državnega sveta za družbene 1^ Vn°sti so prejšnji teden obravnavali dva do-^ ,.enta, ki sta za delavce izjemno pomembna: var !Zo izvajanja zakona o pokojninskem in in-itiv iS' 0 j^ončanem seminarju se ude-f0 nci |car niso mogli raziti, v ne-s,a. |lalnih skupinah pa so se o pred-tU(i. j011'!1 temah veliko pogovarjali ' kasneje. ttainS°- ? so udeleženci seminarja Van'6'* Ptlslnhnili vodji izobraže-pr J,aPr' ZSSS Vandi Rešeta, kije Va •st?v'la seminarje za izobraže- ^JpenikoUvSp0fablijanje Sindiklaln'u nr„ ' K0V m runkctonariev, ki nh fgamzira ZSSS. a seji republiškega odbora Sin- lesa sta sodelovala tudi predsednik in izvršni sekretar ZSSS Dušan Semolič in Milan Utroša. Govorili so o pravilniku o finančno materialnem poslovanju v ZSSS. Člani republiškega odbora so sprejeli spremenjen pravilnik Sinlesa o materialno finančnem poslovanju,! bo omogočil izvajanje pravilnika ZSSS. Dušan Semolič je udeležence seje seznanil tudi s potekom pogajanj o novem zakonu o delovnih razmerjih, sekretar Sinlesa Marjan Ferčec pa je poročal o pogajanjih o panožni kolektivni pogodbi za lesarstvo. Tomaž Kšela So 1^'raHjn in usposabljanju za sodelovanje v Vek k-06111 c*'a'°Su- Ni vseeno, kako in kdaj člo-tirat- “J P°ve, kako zna svoja stališča argumen-bj|j l" ^oliko je prepričljiv in podobno. Če bi lažje ° * UsPosoPljer|i za komuniciranje bi se Pa bj P?®aja*‘ z vodstvom podjetja, prav tako bolj uspešni v borbi za delavsl Janez Breceljnik, Lip, Radomlje b?M'. *nali bolje komunicirati, nilo manj konfliktov ejaa ni samo znana oseba s televizijskih Pr°fesfV’ teinve‘-Je pokazala, daje zares prava sindikalne zaupnike je zelo pomembno, da se znajo pogovarjati in pogajati. Če bi bili vsi bolj usposobljeni za kulturno komuniciranje, bi bilo v podjetjih in v naši dražbi mnogo manj nesporazumov in konfliktov. Na seminarju so me najbolj pritegnili konkretni napotki, kako organizirati in pripraviti sestanek, kako zagotoviti učinkovito komuniciranje na sestankih, kako izbrati tehnike komuniciranja in podobno. O komuniciranju med ljudmi se v šolskem sistemu pravzaprav nismo skoraj nič učili, čeprav vsi ljudje vsak dan ogromno komuniciramo. Zato je prav, da si znanje s tega področja pridobimo na seminarjih, saj ga pri delu potrebujemo. Usposobljenost za kulturno komuniciranje pa človeku ne pride prav Z0,nan Kofol Palex samo v službi in pri sindikalnem delu, temveč s”??© pri Mostu na ludi v zaseb"em življenju. Sindikalna lista Oktober 2001 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.156,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.077,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.447,00 2. Kilometrina (od 18. 4. 2001 dalje) 55,23 55,23 (od 3. 5. 2001 dalje) 56,97 56,97 (od 15. 5. 2001 dalje) 58,44 58,44 (od 12. 6. 2001 dalje) 55,41 55,41 (od 27. 6. 2001 dalje) 53,67 53,67 (od 1.7. 2001 dalje) 51,72 51,72 (od 10. 7. 2001 dalje) 51,66 51,66 (od 18. 9. 2001 dalje) 53,97 53,97 (od 2. 10. 2001 dalje) 51,15 51,15 (od 16. 10. 2001 dalje) 51,03 51,03 3. Ločeno življenje' 83.998,00 60.671,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec S. Regres za prehrano (od 1. 7. 2001) - po SKPGD (na delovni dan) 645,00 645,00 Drugi del_______ 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 63.181,00 51.005,00 - za 20 let 94.772,00 76.507,00 - za 30 let 126.362,00 102.009,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 419.992,00 630.348,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 125.998,00 102.009,00 - ob smrti v ožji družini 62.768,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2001) 92.186,00 92.186,00 5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2001) 46.319,00 46.319,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 117.298,00 - ali največ 147.372,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS T. K. Ob tednu vseživljenjskega učenja Sindikalno izobraževanje in usposabljanje mora seči do članov Območna organizacija ZSSS za Podravje je ob tednu vseživljenjskega učenja, kije trajal od 15. do 21. oktobra, pripravila okroglo mizo o sindikalnem usposabljanju in izobraževanju. Nanjo so povabili sindikalne zaupnike iz podjetij in člane, ki so si lani nabirali znanje v študijskih krožkih. Vekoslava Krašovec je uvodoma dejala, da sta v območni organizaciji razviti dve obliki usposabljanja sindikalnega članstva. Za sindikalne zaupnike v podjetjih in zavodih pripravljajo posebne seminarje. Vsi, ki želijo poglobiti svoje znanje, pa se lahko vključijo v študijske krožke, kijih območna organizacija organizira že šest let. Krašovčeva je predstavila tudi načrt izobraževalnih seminarjev območne organizacije do konca leta in v začetku prihodnjega leta. Gre za seminarje: Kako postati uspešen sindikalni zaupnik, Kaj moramo vedeti o plačah, Novosti na področju delovnih razmerij. Uspešno delo svetov delavcev in Dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Seminarji bodo namenjeni sindikalnim zaupnikom in članom sindikata ter članom svetov delavcev. Posebno pozornost pa nameravajo v območni organizaciji posvetiti usposabljanju mladih članov in sindikalnih zaupnikov, saj se zavedajo, da je treba članstvo nenehno pomlajevati. Voditeljica študijskih krožkov Marija Era-kovičje povedala, daje na pobudo Andragoškega centra Slovenije že šesto leto zapored potekal teden vseživljenjskega učenja. Gre za teden, v katerega se tvorno vključuje tudi območna organizacija ZSSS, namenjen pa je promociji oblik in metod učenja v vseh življenjskih obdobjih. Teden organizirajo ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, pa tudi tiste, ki ga podpirajo in na najrazličnejše načine spodbujajo. Kakor je dejala Erakovičeva, je bil v mestni občini Maribor v minulem letu narejen pomemben organizacijski korak naprej, saj so na pobudo sindikata ustanovili organizacijski odbor za izvedbo tedna vseživljenjskega učenja, kije koordiniral vse prireditve v mestu in regiji. V minulem tednu so tako v Mariboru kot v drugih občinah v Podravju pripravili veliko število promocijskih aktivnosti, na katerih seje zvrstilo več sto obiskovalcev. Število izvajalcev in prireditev v okviru tega tedna se vsako leto veča. Pri pripravi in izvedbi letošnjega tedna vseživljenjskega učenja je sodelovalo že 16 različnih izvajalcev. Erakovičeva je predstavila tudi delo študijskih krožkov za usposabljanje sindikalnega članstva. »V projektu študijskih krožkov, ki poteka v Sloveniji že osmo leto, sodelujemo od leta 1995. S študijskimi krožki kot specifično obliko in metodo učenja in s tem usposabljanja naših članov imamo zelo dobre izkušnje. S študijskimi krožki smo začeli kot prva sindikalna organizacija v Sloveniji. Nekaj časa je pri projektu sodelovala tudi ZSSS, sedaj pa smo ponovno edini izvajalci tega programa med sindikati,« je povedala Erakovičeva. V območni organizaciji ZSSS v Podravju so izvedli tele študijske krožke: Soupravljanje (mentorje bil Dušan Detiček), Kako postanem uspešen sindikalni zaupnik (mentorica Marija Erakovič), Socialno partnerstvo v gospodarskih družbah (mentorica Mira Žli-čar). Reševanje konfliktov v podjetju (mentorica Marija Erakovič), Sindikat na delu (mentorica Marija Erakovič), Naloge sindikatov pred vstopom v EU (mentorica Marija Erakovič), Starejši delavci med teorijo in prakso (mentor Dušan Detiček) in Beležimo in ohranjajmo naše delo (mentorica Marija Erakovič). V novembru bo pričelo z delom pet študijskih krožkov: Vodič po socialno-varstvenih pravicah (mentorica Marija Erakovič), Prost pretok delovne sile, zaposlovanje tujcev, dnevni migranti (krožek bo v Ormožu, mentorica bo Mira Zličar), Poti brezposelnosti (krožek bo v Ormožu, mentorica bo Mira Žli-čar). Delovna razmerja po novem (krožek bo v Slovenski Bistrici, mentor bo Dušan Detiček) in Pravice delovnih invalidov (krožek bo v Slovenski Bistrici, mentor bo Dušan Detiček). Erakovičeva je tudi povedala, da evalvacijo dela krožkov opravljajo člani študijskih krožkov sami. Poleg tega jih spremljajo tudi na Andragoškem centru Slovenije. Doslej je posebna priznanja tega centra prejelo kar pet študijskih krožkov, ki jih je organizirala območna organizacija ZSSS. Franc Bratuša iz Toplotne oskrbe Maribor je izrazil zadovoljstvo, da delo študijskih krožkov v območni organizaciji poteka kontinuirano. Opozoril je, da delo sindikalnih podružnic v podjetjih in zavodih sloni v glav- nem na ramenih preC| sednikov, ki so zarafl tega velikokrat preoP' remenjeni. Zato je z predsedniški polo^J težko pridobiti mlaj člane sindikata. » . kandidati vidijo, M vse mora delati ptc° o0- Franc Bratuša sodnik sindikata v p' jetju, kar pobegne]0-" je dejal Bratuša. Zav7, se je za usposabljanj vseh članov sindikalnega vodstva v podi jih, kar je prvi pogoj za delitev dela. Milan Krajišnik iz Term Maribor se je_7 j vzel za to, da bi območna organizacija začela izvajati seminarje za usposabljanje vse članov v sindikajJ podjetij in zavodov. tem bi po njegovih sedah morali sodelov ti profesionalni si'1 kalni funkcionarj1-imajo za to dovolj zn nja. Če bodo delav1 videli, zakaj in kako* bori sindikat, bodo tu° sami bolj odločni v z vzemanju za svoje p0* Milan Krajišnik vice. Razprava o te vprašanju pa je p°k zala, da profesionalni funkcionarji obmoe organizacije ZSSS že sedaj redno obiskuj^ jo podružnice v podjetjih, vendar v glavn samo tiste, ki se srečujejo s problemi. Za P govore in usposabljanje članstva v podjed ' kjer sindikat nima problemov, pa prepr°s nimajo dovojj časa. Stanislav Šajn je dejal, da se ljudje vse z° Ijenje učimo, na koncu pa nevedni umrem Podobno je tudi pri delu v študijskih krožk*^’ v katerih se udeleženci veliko naučijo, hk li pa se zavedo, česa vse še ne znajo. Zato > - daU' učenju. Udeleženci študijskih krožkov na koll cu dela sicer izdajo brošuro, vendar jim 0 čajno zmanjka sredstev za to, da bi jo lah ^ posredovali vsem sindikalnim podružnica Zato ostaja za sindikat osnovno vprašanje, ko znanje spraviti do članov. Vsaka organizacija mora 0 skrbeti za razvoj lastnih kadf° Tudi Darinka Auguštiner iz Splošne h° nišnice v Mariboru vidi problem v tem, f ko spoznanja, do katerih se ob svojem 0 .(j dokopljejo člani študijskih krožkov, spra'. t med delavce. Opozorila je, da ima delodaf. lec močno strokovno ekipo, v kateri so 0 ■ čajno pravniki, ekonomisti, sociologi in d' dijski krožki udeležence spodbujajo k nai njemu izobraževanju in vseživljenjskemu Sndikalna šola SKEI V Omišlju se je tokrat usposabljalo okoli sto sindikalnih zaupnikov hpT^ ~ Sindikatu družbam imamo bogate izkuš-Je na področju usposablja-Ja za sindikalno delo, saj v „ nušlju na Krku v sodelova-^zobmočno organizacijo tl za Podravje že šest let Pored organiziramo semi-r P® Za usposabljanje sindi-(i lnih zaupnikov in funkci-niaJev.« pravi sekretar SKEI 7 ^'ndikata družbe Tam v°nko Slana. »Pri tem de-1|, Sl11° si doslej nabrali že to-0 izkušenj, da smo začeli esno razmišljati o tem, da bi oh P0rn°či republiškega in "močnega odbora SKEI us---U, nekakšno sindikalno ^ot^10 že Upnikov Zvonko Slana: Prizadevamo si, da bi seminarji, kijih SKEI - Sindikat družbe Tam v sodelovanju z območno organizacijo SKEI v Podravju že šest let zapored organizira v Omišlju, prerasli v sindikalno šolo SKEI Slovenije. m- a Tamovi sindikalisti znajo organizirati se-l^narje Z3 usposabljanje sindikalnih zaupni-m r’^ejo tudi ankete med udeleženci. V mi-kal ^estih letih je seminarje v Omišlju obis-z n-L^uPno preko 500 udeležencev, ki so bili Jalovo organizacijo in vsebino zadovoljni. II aiT|ovci so dali svoj počitniški dom v Omiš-jetj.eta 1996 v najem enemu od hrvaških pod-u T ki ga po besedah Zvonka Slane dobro jT dv)ja in dobro z njim gospodari. Med se-v 0 Je kar 95 odstotkov gostov, ki letujejo nofni, skeievcev in njihovih družinskih čla-• »Pred sezono in po njej, ko vremenske razmere to dopuščajo, pa je naš sindikat začel v domu organizirati seminarje,« pravi Slana. »Najprej smo organizirali seminarje za sindikalne zaupnike iz naših podružnic na lokaciji Tama, nato pa so interes za sodelovanje pokazali tudi sindikalisti iz drugih podjetij: iz Taluma, Mure, Gorenja in še nekaterih podjetij. Na prvih seminarjih je sodelovalo od 30 do 50 sindikalnih zaupnikov, na zadnjem pa jih jc bilo že okoli 100.« S kakovostjo seminarjev je zadovoljen tudi sekretar območne organizacije SKEI v Podravju Edi Ozimic. »Organizatorji si že od vsega začetka prizadevajo zgraditi takšen sistem sindikalnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo po vsebini in obliki upravičil pričakovanja starejšega funkcionarskega kadra in novoizvoljenih sindikalnih zaupnikov,« pravi Ozimic. »To pa ni vedno lahko. Na letošnjem seminarju v drugi polovici septembra so bili udeleženci razdeljeni v šest interesnih skupin. Ker se bliža konec mandata in kongres SKEI, smo na seminarju temeljito pretresli organiziranost SKEI in ZSSS ter njune naloge. Tako so se sindikalni zaupniki usposobili za vodenje predkongresnih razprav med članstvom, ko bodo obravnavali dopolnitve naših aktov in programa.« V okviru omenjene teme so udeleženci največ pozornosti posvetili soupravljanju, soci- i!^kovn.iaki- Na delo-^lski strani pa je čaj StV° s'nd'kata otn-Jio samo, pomagajo fe 11111 ^hko samo pro-fu !0nalni sindikalni . kcionarji izobmoč-sinm0 k’ s' moral> v da Kkatih Prizadevati, merillucijc 0 delu študijskih krožkov obja-Uidi v internih časopisih, kak' ka l>wPoviC iz Vinagaje govorila o tem, 0 Za sodelovanje v študijskih krožkih spod- buditi mlade. Izbrane teme študijskih krožkov so zanimive in koristne, zato bi veljalo k usposabljanju pritegniti zlasti mlajše člane, ki se doslej še niso usposabljali. To je za nadaljnje delo sindikatov pravzaprav nujno, saj mora vsaka organizacija poskrbeti za usposabljanje novih kadrov. Razprava na okrogli mizi je pokazala, da je sistem sindikalnega izobraževanja in usposabljanja v ZSSS dokaj dober. Vprašanje je samo, kako k sodelovanju pritegniti čim širši krog članov, še zlasti pa mlajših sindikalistov. Cilka Popovič Edi Ozimič: Dosedanji seminarji so izpolnili pričakovanja udeležencev, kar pomeni za organizatorje veliko obvezo. alnemu partnerstvu, odnosom z delodajalci, vodenju sestankov in drugim vprašanjem, s katerimi se zaupniki SKEI srečujejo domala vsak dan pri svojem delu v podjetjih. Udeleženci seminarja so obravnavali tudi reorganizacijo ZSSS pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. To temo jim je predstavil Dušan Semolič. Govorili so tudi o predlogu zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi ga poslanci v državnem zboru sprejeli še letos. Predlagana določila novega zakona je predstavila Lidija Jerkič, Albert Vodovnik pa je spregovoril o strategiji SKEI. Temo o ekonomiki gospodarskih dnižb je predstavil Zvonko Slana. O sistemu stalnih izboljšav je govoril Lojze Tomažič, o delu SKEI z mladimi in med njimi pa Branko Amon. Udeleženci seminarja so veliko pozornosti posvetili tudi uresničevanju zakona o varnosti in zdravju pri delu, še zlasti pripravi izjave o varnosti, o čemer je uvodoma spregovoril Vili Švab. Seveda na seminarju SKEI tudi tokrat ni šlo brez obravnave kolektivne pogodbe in plačne politike, o čemer je udeležence obvestil Bogdan Ivanovič. Zelo zanimiva je bila tudi tema o kriznem komuniciranju in premagovanju stresa, ki jo je predstavil mag. France Prosnik iz Maribora. »Letošnji seminarje ocenila skupina udeležencev, ki so letos prvič sodelovali v sindikalni šoli SKEI v Omišlju. Ocenili so, da so bile teme dobro izbrane in aktualne, daje bil seminar dobro organiziran in daje bil čas za posamezne teme ustrezno odmerjen. Udeleženci so bili posebej zadovoljni, daje bilo dovolj časa za razprave in izmenjavo mnenj. Povedali so tudi, daje zanje izmenjava izkušenj zelo koristna, saj lahko primerjajo uresničevanje delavskih pravic v svojem podjetju z dru- Nadaljevanje na naslednji strani 12 IZ O O D N E PRAKSE Piše: dr Aleksej Cvetko Uporaba kriterijev mora biti objektivna Če je delodajalec pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev uporabil kriterij delovne uspešnosti, je glede na to, daje ta kriterij pomenil temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve, moral biti uporabljen objektivno. (Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. 7/2000 z dne 4. 7. 2000 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp ! 14/98-5 z dne 23. 9. 1999, v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, oddelek v Slovenj Gradcu, opr. št Pd 117/97-28 z dne 28. 10. 1997) Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 15. 1. 1992 in 19. 2. 1992, s katerima je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki kot trajno presežni delavki. Razsodilo je, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak še traja, daje tožena stranka dolžna tož-nico poklicati nazaj na delo, jo razporediti na delo, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, ter ji priznati vse uveljavljane pravice iz dela in po delu. Drugostopenjsko sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, daje tožbeni zahtevek tožni-ce kot neutemeljen zavrnilo. Zoper pravnomočno sodbo sodiš- ča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da ni razumljiv zaključek v izpodbijani sodbi, da tožena stranka ni ocenila pet delavcev, če pa izračun pokaže, daje bilo takih delavcev sedem. Ne more soglašati z ugotovitvijo, da so bili vsi primerjani delavci ocenjevani na enak način, in predvsem, daje bilo ocenjevanje objektivno. Pri tem gre po mnenju revizije upoštevati, da so nekateri primerjani delavci kljub večji storilnosti dobili manjše število točk, to pa uporabljena merila postavlja pod vprašaj, še posebej, če je bil pri ocenjevanju uspešnosti upoštevan kot tudi kriterij bolniški stalež. Zato je predlagala, naj revizijsko spremeni izpodbijano sodbo tako, da pri- tožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne. Revizijsko sodišče je reviziji ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje, pri čemer je svoje stališče obrazložilo: Revizijsko sodišče je ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava. Tožena stranka, glede na to, da je dokazno breme na njej (36. h člena zakona o delovnih razmerjih -ZDR - Uradni list RS, št. 14/90,5/ 91 in 71 /93) v postopku ni dokazala, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja tožnice. Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva. Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, 15/92) v točki a. drugega odstavka 9. člena določa, daje dokazno breme, da obstaja resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, na delodajalcu. O razlogu za prenehanje delovnega razmerja pa po točki b. istega člena odločajo nepristranski organi (sodišče) na podlagi dokazov, ki sojih predložile stranke. Na podlagi dejanskega stanja, ki gaje ugotovilo sodišče prve stopnje, ni pravilen zaključek, daje tožena stranka postopek ugotavljanja trajnih presežkov delavcev izpeljala v skladu s predpisi. V postopku niso bile upoštevane zahteve ZDR, saj je ostalo odprto predvsem vprašanje, če tožena pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, ni kot kriterija upoštevala tudi za- časne odsotnosti delavcev zaradi ^ lezni. V takem primeru namreč ug tovitev, daje delo delavcev P°*a trajno nepotrebno, ni bilo izVL’“t’„ v skladu z določbo 36. b člena Z Ker je kriterij delovne uspešnosti d tako po določbah splošne kolekt ne pogodbe za gospodarstvo (Ura list RS, št. 31/90) oziroma kolektiv" pogodbe za črno barvasto trn letalut' sko in ejfk' roindustrijo Slovenije, ki sta ve U. gijo in livarne ter kovinska v času odločanja pri toženi stra temeljni kriterij za ohranitev de nega razmerja, je moral biti uP°ra Ijen objektivno. Tega pa v sPornf primeru in glede na izvedene do^ ze ni mogoče ugotoviti, saj mr jasnjeno, zakaj (če ni bil upoštey bolniški stalež, kar bi brez dmge-že povzročilo nezakonitost p°st (j ka) so bile nekatere delavke v P meijalni skupini (odprto, je tudi ' P šanje, zakaj je bilo upoštevanih ^ mo devet delavcev oziroma ni tovljeno, če je res in kdaj je Prf’ do invalidskih upokojitev treh de a cev), kljub večji storilnosti nižje op njene. To lahko kaže na to, da nJ^j bili v vseh primerih uporabljeni en' kriteriji, kar bi tudi bil razlog 2?.11^ zakonitost postopka. Zato revizij-sodišče ni soglašalo z uporabo m terialnega prava in zaključkom v podbijani sodbi, daje tožena s’ra ka dokazala, daje bil postopek ločanja trajno presežnih delavcev konit in daje revidentki delovno"^ merje prenehalo v skladu z velj nimi predpisi. Sindikalni zaupniki o sindikalni šoli SKEI Slavica Čuk, Kovinoplastika Lož: Izobraževanje in usposabljanje sindikalnih zaupnikov je nujno. Za vsako delo v industriji je potrebno šolanje in usposabljanje, samo sindikalni zaupniki, ki morajo opraviti celo množico različnih nalog, so bili doslej prevečkrat prepuščeni sami sebi. Uspešnost sindikalnega delaje odvisna od socialnega dialoga. Če hoče sindikalni zaupnik v njem enakopravno sodelovati, potrebuje veliko inovativnosti in znanja. Andragoški pristop seje na letošnjem seminarju še izboljšal. Dobrodošle so bile tudi izkušnje iz organizacijsko zahtevnih proizvodnih podjetij, naprimer iz Cimosa. Za udeležence je bilo zelo koristno tudi predavanje o stresu, saj verjetno sindikalisti sodimo med najbolj ogrožene skupine. Dobro je bilo organizirano tudi družabno življenje, saj moramo biti sindikalisti družabna bitja. Sicer pa tečejo povsod, kjer je organizator Tamov sindikat, zadeve brezhibno. Branko Amon, Gorenje: Prihajam iz podjetja, v katerem skrbimo, daje izobraževanje sestavni del našega dela. Ker je izobraževanja vedno premalo, moramo tudi v SKEI pripraviti celovit sistem izobraževanja in usposabljanja sindikalnih zaupnikov. Seminar v Omišlju je za udeležence iz Gorenja dosegel svoj namen. Zadovoljni smo z vsebino in načinom izvedbe, saj je seminar zadovoljil no- ve sindikalne zaupnike in tiste, ki jim pravimo stari mački. Organizatorji si zaslužijo vse priznanje. Robert Vojska, Domel Železniki: Tudi tokrat smo se v Omišlju zbrali sindikalni zaupniki iz vse Slovenije. Med njimi sem opazil več novih obrazov, kar pomeni, da se sindikalna šola SKEI uveljavlja. Osebno sta me najbolj pritegnili temi o premagovanju stresa in kriznem komuniciranju ter o kolektivni pogodbi in plačni politiki. Če znaš obvladati stres, lahko vsak problem, bodisi v službi ali doma, lažje rešiš. Na tokratnem seminarju je bilo poučno in zabavno, zasluge za to pa imajo dobri organizatorji in kakovostni predavatelji. Valter Bensa, Iskra Avtoelektrika: Letos sem bil na seminarju tretjič zapored in reči moram, daje seminar iz leta v leto bolj kakovosten. V mislih imam tako teme kot tudi način njihovega predstavljanja. Všeč mi je bilo tudi delo v skupinah in sodelovanje udeležencev. Mogoče bi bilo dobro v program vključiti tudi obravnavo aktualnih političnih in gospodarskih razmer v Sloveniji. Poleg tega, daje bil seminar dobro organiziran, pa smo imeli vsi skupaj srečo tudi z vremenom. Z veseljem bom na seminar prišel tudi naslednje leto, prepričan pa sem, da enako velja tudi za druge udeležence! T. K. gimi podjetji, zlasti glede plač, regresov letni dopust, regresov za malice, povrr za :aciia stroškov prevoza na delo in z dela in poC*0 no. Zelo koristna je bila zanje tudi izrnehl va izkušenj na področju soupravljanja ij1 'V lovanja svetov delavcev,« pojasnjuje Ozih11. »Kar se tiče zahtevnosti programa, pa s° la mnenja deljena: nekateri so menili, oaJ bil seminar preveč zahteven in prenaporL^' drugim pa seje zdel ravno pravšnji, saj je Rj tekal v skladu z njihovimi pričakovanju-udeleženci pa so izrazili željo, da bi bil° bodočih seminarjih več praktičnega dela v lavnicah in da bi bili predavatelji bolje oPrt, mljeni z grafoskopi, video tehniko in plS ^ mi gradivi. Mnogi udeleženci so izrazilitl) željo, da bi bili med predavatelji na serni11^ ju tudi ugledni politiki in predstavniki membnih institucij. Gledano v celoti, pa' ocene seminarja zelo pozitivne, kar za of§ nizatorje pomeni veliko obvezo za naprPl^ »Pogoji dela za udeležence seminarjev s° Omišlju že danes dobri, vendar pa name"*1 g mo prostore za seminarsko delo še doda‘ opremiti,« pravi Slana. »Potem bo za sindikal šolo SKEI vse nared. Skeievci v Tamu up;1^1 da bo republiški odbor SKEI to šolo tudi malno vzel pod svoje okrilje in v skladu z mu nostmi povečal njen obseg, za izvajalce pa u g ločil našo organizacijo, ki ima z organiziranj" seminarjev v Omišlju že izkušnje.« ^ Uspešen dan V okviru tedna vseživljenjskega učenja je ob-ocna organizacija ZSSS Domžale prejšnjo so-0,0 Popravila dan odprtih vrat. Članom in dru-8'm zaposlenim je želela predstaviti svoje de-’.se Posebej pa vsebino pogodbe o zaposlit-ll'ln °bračun plače. Odprta vrata so pripravi-.bi svoje člane seznanili s pomembnostjo nailja in poznavanja svojih pravic. Justi Arnuš Sl ZAPOSLEN? ALI IMAŠ POGODBO O ZAPOSLITVI? Delavec ne more začeti delati v organizaciji oz. Pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi! '°i ureja pogodba? Kaj je? Kateri ^odbe? Vrste pogoab, skratki r. ______so obvezni elementi Ib, skratka vse o pogodbah o zaposlitvi boš brezplačno izvedel tu I katov Svobodnih Sindikatov V Slovenije in Romana Josič sta za obiskovalce pripravili tudi precej gradiva, med drugim zloženko in mini fotografsko razstavo območne organizacije, propagandno gradivo sindikatov dejavnosti, ponudbo letovanja v objektih v lasti območne organizacije, možnosti nezgodnega zavarovanja, ponudbo Delavske hranilnice, kolektivne pogodbe nekaterih dejavnosti, zadnjo številko Nove Delavske enotnosti, knjižico o varstvu in zdravju pri delu ... Obiskovalci so se lahko vključili v dve delavnici, v prvi so spoznavali pogodbo o zaposlitvi, v drugi pa so zvedeli, kako se v podjetjih in zavodih obračunavajo plače. Justi Arnuš je z obiskom in zanimanjem zadovoljna. Dan odprtih vrat je bil namreč v soboto, ko imajo v večini podjetij in zavodov vrata zaprta. Kot nam je povedala Romana Josič, so prvi obiskovalci prišli že ob deveti uri, zadnji pa so odšli ob 13. uri. Domžalska območna organizacija zgledno skrbi za pridobivanje znanj in usposabljanje sindikalnih zaupnikov. Dan odprtih vrat je bil le še dodatna možnost za tiste, ki se ne morejo vključiti v redne seminarje. F K Justi Arnuš je prvim obiskovalkam, med njimi je bila tudi nova predsednica sindikata na eni od osnovnih šol, predstavila vsebino pogodbe o zaposlitvi. CfO.. ,/■ ctžLCi-1 /.veza Svobodnih Sindikatov d Slovenije V podjetju Induplati so sprejeli dogovor ilun^aVe v poslovanju podjetja In- tudi at' '*ar^e trajaj° ^ar nekaj let 'n dir raradi tega seje izmenjalo nekaj preCkt0rjev. Junija letos je vodenje rl; V,* i'e'a sedanja direktorica Vikto-'JaVehovec. čet azahtevo sindikata je prejšnji izvršnemu odboru predsta- l a Položaj podjetja in težave, s ka-,7" se srečuje. njenih besedah je družba In-di P al' Tekstil že nekaj časa preza-dopena'n nelikvidna. Ker je uprava 0 j/na spoštovati določila zakona ? '"nnčnem poslovanju, so plače jjjni tega nekoliko znižane, la lektorica je posebej poudari-prevzela odgovornost za sa-caj 1J° Podjetja, ne pa za njegov ste-gra P° njenih besedah bo cilj pro-nt Poslovne sanacije oz. finančne *0rSanizacije ohranitev blagov-l0v 'nanike, čim večjega števila de-mest in proizvodnega progra-Nk- nac'jski Program bo izdelan PtavU-ne-ie v mesecih in bo očasno vročen tudi sindikatu, ej^ a vPrašanje o presežnih delav-'ati T P°Veciala’ tia v podjetju Indup-cLstil sedaj ni trajno presežnih delavcev, kar velja tudi za delavke, ki so bile na začasnem delu v To-sami. S Tosamo je bila sklenjena pogodba za eno leto. Žal pa je v tem podjetju prišlo do tehničnega zastoja, zaradi česar so delavke, začasno razporejene vanj, začasno na čakanju na delo. Na delo se bodo vrnile takoj, ko bo vzpostavljeno prvotno stanje. Direktorica je zagotovila, da bo izplačilo plače za mesec september ter plačilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter malico za avgust in september opravljeno v dogovorjenem roku. V dogovorjenem roku bo izplačan tudi še neizplačan del regresa za letni dopust. Delavcem, ki so se upokojili, bodo odpravnino izplačali do konca leta, nerešeno pa ostaja vprašanje jubilejnih nagrad. Direktorica Viktorija Vehovec se je strinjala s predlogom izvršnega odbora sindikata, da mu bo v prihodnje vsak mesec vročala pisne in razumljive informacije o rezultatih poslovanja podjetja in druge poslovne informacije, pomembne za položaj delavcev v podjetju. Justi Arnuš Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije Izhodiščne plače po kolektivni pogodbi za dejavnosti gostinstva in turizma za oktober 2001 Na osnovi aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, podpisanega 10. oktobra 2001, se izhodiščne plače od prvega ok- Tarifni razred Izhodiščna bruto plača v SIT za polni delovni čas 1. Enostavna dela 1.00 69.959,00 II. Manj zahtevna dela 1.10 76.954,00 III. Srednje zahtevna dela 1.23 86.049,00 IV. Zahtevna dela 1.37 95.844,00 V. Bolj zahtevna dela 1.55 108.436,00 VI. Zelo zahtevna dela 1.85 129.424,00 VII. Visoko zahtevna dela 2.10 146.913,00 VIII. Najbolj zahtevna dela 2.50 174.897,00 IX. Izjemno zahtevna dela 3.00 209.876,00 Karmen Leban »Fantje, bojim se, da sem žrtev terorističnega napada,« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi prestrašeno dejal kurir Peter. »Počutim se ogroženega!« »Peter, le s čim bi se ti lahko tako zameril teroristom, da bi se spravili nate?« je smeje povprašal strugar Lojze. »Lojze, teroristi so bolj pametni, kot si ti misliš,« je energično odvrnil Peter. »Natanko vedo, da je globalna družba najbolj občutljiva na področju prometa in komunikacij. Šele zdaj se je pokazalo, kako pomembni smo kurirji za tovarno. Doslej mi tega ni nihče verjel!« »Kako to misliš?« je zanimalo Lojzeta. »Kako? Kako?« je odvrnil Peter. »Poglej, če sem jaz na bolniškem dopustu, me pogrešajo v vseh oddelkih. Če pa direktor ne pride v službo, so veseli vsi v tovarni. Povem vam, da bi teroristi našo tovarno ohromili veliko bolj, če bi zbolel jaz, kot če bi moral na bolniški dopust direktor. Žal se tega naš direktor ne zaveda, saj ima natanko triindvajsetkrat višjo plačo od mene!« »Peter, kako pa veš, da so se teroristi spravili ravno na našo kurirsko službo oziroma nate?« je zaskrbljeno povprašala Sonja iz računovodstva. »Si dobil kakšno grozilno pismo?« »To ne, vendar pa sem danes zjutraj v svojem stanovanju opazil takšen bel prah, kakršnega so včeraj prikazovali po televiziji,« je odvrnil Peter. »Sumim, da so se teroristi - tako kot to počnejo v Ameriki - tudi name spravili z bakterijami antraksa.« »Kje pa si opazil bel prah?« je zanimalo Sonjo. »Nekdo mi ga je natresel pod posteljo, zato da bi ga vdihaval!« je s pritajenim glasom odgovoril Peter. »Nekaj pa ga je tudi v kuhinji pod mizo, vendar manj!« »Se tudi tvoji ženi zdi ta prah sumljiv?« je še naprej vrtala Sonja. »Ne vem! Z ženo imava tihi teden in je zato na obisku pri svoji materi oziroma moji dragi tašči,« je dejal Peter. »Po telefonu pa ji raje nič ne rečem, saj bi se revica morda preveč prestrašila in sploh ne bi več prišla domov. Le kdo bi mi potem kuhal, pral in pospravljal?« »Pujs nemarni!« je vzkliknila kuharica Špela. »Raje vzemi v roke metlo in pometi prah in drugo nesnago pod svojo posteljo in mizo, kakor da nas strašiš s teroristi. Moški ste sami pujsi - mislite, da vam ni treba nič pospravljati, če žene ni doma!« »A tako Špela: jaz sem pujs, ker sem se prestrašil belega prahu pod svojo posteljo, naši vrhovni sodniki, ki so našli bel prah v svojih pisarnah, pa so takšni heroji, da o njih že nekaj dni poročajo vsi mediji,« je užaljeno dejal Peter. »To je krivično!« »Peter, nič se ne izgovarjaj. Vam dedcem in vašemu zdravju bolj kot vsi teroristi na svetu škodujeta vaša nemarnost in lenoba,« je vzrojila Špela. »Sicer pa je tudi to prav, da je nekdo pristojnim naznanil, da se na vrhovnem sodišču žkopajo' v prahu. Saj tako ni šlo več naprej!« »Zakaj pa je to dobro?« je skesano povprašal Peter. »Zato, da bo naš celoten pravosodni sistem enkrat temeljito preiskala veterinarska inšpekcija!« je odločno dejala Špela. »Našemu pravosodju lahko namreč pomagajo samo še veterinarji!« »Zakaj?« smo povprašali vsi v en glas. , »Ja zato vendar, ker je v njem očitno veliko oslov!« je vzkliknila Spe-la. »Drugače bi zagotovo hitreje reševali tiste spise, na katerih se j itn Je v minulih letih in desetletjih nabralo toliko prahu, da se ga zdaj Že saltu bojijo.« »Tisti, ki so prijavili sum terorističnega napada na naše pravosodji' so zares pravi telebani!« je dejal rezkar Vili. »Naše pravosodje se bo kat samo zadušilo v starih spisih in prahu. Za to teroristom zares ni treba tja pošiljati bakterij antraksa v obliki belega prahu.« »Tako je, ha, ha, ha!« se je zarežal skladiščnik Rudi. »Na zapuščinskem spisu po mojem pokoj>iem dedku, ki na sodišču čaka »a obravnavo že petnajst let, seje zagotovo nabralo že za cel centimeter antraksa! Zato se spisa sploh nihče ne upa več do-dakniti in čakajo, da ga bo razkužila veterinarska inšpekcija' ha, ha, ha!« »Fantje, iz bakterij antraksa pa se ne norčevati!« je P°' vzdignil glas mizar Tone. »Samo pomislite, kaj bi sami storili, če bi dobili po pošti prazno kuverto, tako kot se je to že zgodilo nekaterim v ameriškem senatu. Vsakdo bi verjetno takoj pomislil, da so v njej bacili antraksa. Mene bi verjetno od samega strahu takoj zadela kap. Antraks je strašna bolezen!« »Fantje in dekleta, samo srečni bodimo, da ne delamo na pošti,« je ^ dejal Lojze. »Poštarji so zdaj zares v nezavidljivem položaju. Kdo ve’ koliko praznih kuvert gre skozi njihove roke? V njih pa morda so, ali Pa niso, bacili antraksa!« »Če bo šlo tako naprej, bodo morali poštarji pisma prelagati v pl‘n' skih maskah na obrazu in 5 kirurškimi rokavicami na rokah,« je de)a Rudi. »Joj, jaz sploh ne odpiram več pisem, tako me je strah, da bi dobil0 prazno kuverto!« je dejala praktikantka Suzana. »Ta teden sem vrglo ^ peč že tri neodprta pisma od svojega oboževalca, ki je trenutno na slu-beni poti v Indiji. Raje ostanem vse življenje samska, kakor da se okužit11 Z antraksom!« Kdo ve, kako dolgo bi še tako kramljali, če ne bi v menzo pridrvel Zidar Mirko. »Na pomoč! Teroristični napad na tovarno! Na pomoč! Teroristični napad na delavce!« je ves iz sebe kričal Mirko. »Kaj pa se je zgodilo!« smo povprašali vsi v en glas. »Dobil sem prazno kuverto!« je dahnil. »Ali je bilo kaj v njej?« smo vrtali naprej. »Samo nekaj zaprašenega drobiža?« »Oh, groza!« smo vsi najprej okameneli, nato pa odskočili od Mirku- »Kako pa ti je ta presneta prazna kuverta prišla v roke?« je previdn0 povprašal Vili. »V računovodstvo sem šel dvigniti septembrsko plačo!« Iz dnevnika delavca Jožeta Teroristični napad na delavce Dobri znanki »Vera, ali poznaš Matejo?« »Seveda. Zelo dobro!« »Ali veš kaj o njej?« »Oh, seveda: toliko, da me že leto dni ne pogleda!« Tašča »Zakaj sta z mojo mamo že ves teden skregana? Kaj si ji zopet naredil?« »Ah, nič, draga žena! Samo odgovoril sem ji na njeno vprašanje?« »Kaj pa te je vprašala?« »Vprašala me je, koliko je stara?« »Kaj? Ali je mogoče, da tega nisi vedel?« »Ravno v tem je hudič, ker sem odgovoril pravilno!« »Potem pa hi se zlagal!« »Tako sem naredil lani, pa tudi ni bilo prav!« »Zakaj ne?« »Bila je užaljena, češ da se ne zanimam zanjo!« Teleban »Zakaj si psu dal ime Teleban!« »Da si lažje dam duška, kadar ga peljem na sprehod in srečava kakšnega šefa iz naše tovarne!« Namišljeni problem »Kaj te teži?« »Psihiater pravi, da imam občutek manjvrednosti.« »Zakaj?« »Ker se vedno počutim kot manj sposobna in manj lepa od svojih prijateljic.« »Ah, ne nasedaj psihiatrom. Raje se zanesi na svojo zdravo pamet: kar je res, je res!« Diagnoza »Vzrok za vašo bolezen je alkohol!« »Hvala bogu, da ni kaj hujšega! Osebni zdravnik me je prestrašil, češ da imam verjetno cirozo jeter!« Pojasnilo o?1 »Gospod doktor, kaj je narobe z mojo Žrl' »Triper ima!« J »Oh, hudiča. Ali je nevarno, da ga dobim »Iz razloga, kije privedel do tega, da je triptF^j, nila vaša žena, ta bolezen za vas ni več nevaP10' Slab spomin »Gospod doktor, pomagajte mi! PopolnotU0 izgubila spomin!« »Kdaj pa ste ga izgubili?« , .<#■ »Oprostite, kaj se je tukaj izgubilo in kaj te?« Zenska leta »Dragi, kaj misliš, koliko sem stara?« j, »Če te poslušam, mislim da jim imaš če te pogledam, pa vidim, da sem se uštel Z° * šnih petdeset let!« Razpis seminarja Naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu Seminar bo v torek, 27. novembra, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1, od 9.00 do 15.15. ure. aminar priporočamo predsednikom sindikatov oz. sindi-Kalnim zaupnikom pri delodajalcih, predsednikom in članom svetov delavcev. f°9oj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindika-^vj^so združeni v ZSSS. PROGRAM: * eY,roPski pravni red na področju varnosti in ra v ja pri delu " obveznosti Slovenije za prevzem evropskega pravnega reda; ~ direktiva EU o vpeljavi ukrepov za vzpodbudo izboljšav varnosti ^ in zdravja delavcev pri delu; " Potek usklajevanja slovenskih predpisov z evropskim pravnim ^ redom na tem področju. *akon o varnosti in zdravju pri delu Razpis seminarja Vrhunska komunikacijska kultura ®ttiinar bo v ponedeljek, 19. novembra od 9.00 do 16.45 ure, pUorriu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. r°9ram priporočamo funkcionarjem in strokovnim delav-e,n ZSSS, sindikatov dejavnosti, predsednikom sindikatov P°djetij in zavodov, članom svetov delavcev ter delavskim p^dstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb. ,.9°i za udeležbo je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, ^ienihvZSSS. PROGRAM: 'nterno in eksterno komuniciranje: kaj jima je % skupno in v čem so razlike; *aPleti v komuniciranju: koristno jih je % Predvideti, preprečiti, odpraviti Odličnost v verbalnem, neverbalnem in pisnem % K°municiranju; ^ščine in vrline, ki omogočajo vrhunsko K°municiranje. s£ve za seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza ka,b°dnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, naj-Šsnv6^6 do 12- novembra. Cen ar 130,110 izvedli, če bo 18 prijav. in seminarja je 17.500 tolarjev (v ceno je vključeno strokovno gradivo nu^vežilni napitki). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o IW'u ko‘izacije. ^Oln '10 nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. $kii '678-47511 Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar, 0d'C na številko 38”. Fjgfovore na dodatna vprašanja v zvezi s seminarjem dobite pri Vandi C*9, tel. 01/4341 238 in pri Jožici Anžel.tel. 01/4341 239, številka Sa 01/43 34 279 in 01/23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS kvnico smo objavili v 36. št. NDE. temeljna načela, obveznosti delodajalcev, obveznosti delavcev, podzakonski akti, organi nadzora in njihove naloge, kazenske določbe, • naloge sveta delavcev oz. delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu pristojnosti sveta delavcev, način organiziranja in delovanja sveta delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu, • naloge sindikata na področju varnosti in zdravja pri delu organiziranje sindikatov, naloge sindikatov, naloge sindikata, če pri delodajalcu ni izvoljenega sveta delavcev oz. delavskega zaupnika. Strokovna izvajalca: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS in Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS Prijave za seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 20. novembra. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Kotizacija, ki vključuje tudi strokovno gradivo, znaša 8000 tolarjev za udeleženca. Prijavnici je treba priložiti potrdilo odplačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite »Seminar, sklic na številko 33.« Odgovore na vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238 in pri Jožici Anžel, tel. 01/43 41 239, številki faksa: 01/43 34 279 ali 01/23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS PRIJAVNICA za seminar NALOGE SINDIKATA IN SVETA DELOVCEV PRI VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU Ime in priimek:_______________ Datum rojstva:________________ Izobrazba, stopnja izobrazbe: Zaposlitev: naziv in naslov družbe:_______ - delovno mesto:______________ Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika: Naziv sindikata dejavnosti, katereoa član ste: Član sveta delavcev: DA NE Predsednik sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda: Predsednik sindikata podjetja: DA NE Sindikalni zaupnik: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Kraj, , datum: Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. 16_L eiavsKa enoinos ' št. 37 / 25. oktober 2001 NAGRADNA KRIŽAN!* Nova Delavska enotnost OVIRA BESEDNA VRSTA. ADVERB GOSPO- DARSKA PROPA- GANDA GRENKA SOL PRIMO RAMOV BIKOV GLAS NEODLOČ. ČLOVEK Avtor: Rudi Murn NADSTROPNI PROSTOR V CERKVI »ŽEBLJAR-SKI« KRAJ NA GORENJ. FR. PISATELJ PO KARETEM SE IMENUJE SADIZEM PIVSKI VZKLIK BRAMOR (REDKO) ČTIVO, BERILO PODA- JANJE SLOV. IGRALKA SVETEL VTISKO- VANJE NUDIST PONATIS TRŽNO REDKE KNJIGE TONE VOGRINEC NASILEN VSTOP V PROSTOR NEZNAN- KAV MATEMA- TIKI POT V SNEGU ŠVICAR. PISATEU "VIA MALA« STIL AMER. PISATEU (VVASHING- TON, 1783-1859) TIBETAN- SKI MENIH JANKO KERSNIK FUNTEK ANTON POTE- PUSTVO (ZASTAR.) SKUPINA LJUDI ZA ISTO MIZO RIMSKA BOGINJA ŽETVE. SATURNO- Ž! TEHTALEC OBLAZINJ. SEDEŽ ZA VEG OSEB FIZIKALNA ENOT ZAM T/V IOC r KRA- STAČA SOGLASNIKA IZ BESEDE KUNA TONE NOVAK ALUMINIJ ORGAN V PRSNI VOTLINI AJAS (IZ ČRK: TANJA) BSS Nagradna križanka št. 37 MAZILO, MAST ZELO VELIK IN SUH ČLOVEK LUTECIJ KURIR PRITOK FR. REKE OISE LIKER IZ MARASK GOVEJE MAŠ- ČOBNO TKIVO AM. FILM. REŽISER PECKIN-PAH GORLJIV PLIN, SESTAVINA NAFTE NEKDANJA MARIBOR. TOVARNA ČASOVNA ENOTA EDO MOHORKO DEL KOLES. DIRKE AM. IGRALKA DALY SATIRIK BUCH- WALD MOŠKI ISTE STAROSTI TOMAŽ CERKOV- NIK BREZAL- KOHOLNA PIJAČA POD ST. AMER. IGRALKA (MAE) ZAMAK- NJENOST, ZANOS ŽITNA BOLEZEN VOJAŠKI POHOD MIRAN TEPEŠ RUSKI ŠAHIST KARPOV SLOV. GRAFIK DEBENJAK NIZKA LESENA POSODA KIPA BATI STARO- ŽIDOVSKI KRALJ PIVO (ZASTAR.) ZGODBA V SLIKAH TEŽKO STANJE LUKA V IZRAELU, AKKA FRANC. PLEMIČ KRAJ POD FRUŠKO GORO TONE FORNEZZI DEL VOZA m KI« KRVNO SOROD- STVO NOBELU SAMOZA- DOVO- LJEVANJE KONOP- LJENA VRV GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 37 (25. 10. 2001): 1: 2: • Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, v in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindik% Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in dav ^ številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeU 5. novembra 2001. Pravilna rešitev gesel iz 35. letošnje številke Nove Delavske enotn ^ 1. ITALIJA, 2. BRESCIA, 3. PADOVA, 4. PIŠA, 5. TRENTO, 6. Nagrado 5000 tolarjev prejme Franc Brdnik, Smlednik 34, 1216 Smle