160. številka. Ljubljana, v soboto 17. julija. XIX. leto, 1886. Iihaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti pr«jeu>an za a v s t r i j a ko-o g e r sk»" dežele za vae leto 16 gld., M pol lota 8 gld., za četrt leta 4 fcld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doin za i se leto 13 gld., za cctrt luta 'i giđ. 80 kr., za jodcit uiesec 1 gld. 10 kr. Zh pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje s.» od četiristopue p«tit-\rste po ti kr., če se oznanilo jeduiikrut tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankin«ti. — Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolb^". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati nurouiine. reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Gladstone prevarjen. Volitve v spodnjo zbornico v Veliki Britaniji in na Irskem so skoro pri kraji. Do včeraj je bilo voljenih 648 poslancev, tako da izid ni znan le še za 22 velitev. Že sedaj je torej dana podoba prihodnjega angleškega parlamenta in dognana istina je, da predloge Gladstonove za „Home-rule", katere je bila prevzela spodnja zbornica dne 8. in 9. junija, zavrgli so z veliko večino tudi volilci, katerim je bil Gladstone sodbo prepustil. Vlada Glad stonova bode torej najbrže se umakniti morala. Poslancev, ki so glasovali proti home-rde-Ud, je bilo 341, a sedaj je njenih protivnikov izvoljenih 387, in sicer je mej temi konservativcev 313, liberalcev pa, takozvanih unijonistov, 74. Pristašev Gladstono-vih je dosedaj 179, a Parnellovcev je 82. Absolutne večine tedaj nema nobena stranka iu spodnja zbornica bode po novih volitvah, kar se dostaje absolutne večine, takšna, kakor je poprej bila. Razlikovala pa se bode s tem, da je zadnjih volitvah v jeseni liberalna stranka, ki je bila še zložna, imela ravno polovico vseh mandatov in se je Gladstone moral naslanjati na Parnellovce, da je odrinil stranko konservativnega Salisburvja, — da pa bodo odslej skoro v istej moči tories, katerim se bode treba z vezati s skupino liberalcev, ki se je bila v tem času napravila proti voditelju Gladstonu. Da bode konec tega volitvenega boja na Angleškem tak, tega ni nihče mislil. Gladstone je bil storil nekoliko' pota okolu volilcev in narod ga je povsodi na vnanje s toliko prijaznostjo odlikoval, da so tudi protivniki Gladstonovi priznali nepreme-njeno moč duhovitega moža in ga seveda tudi zavidali s svojega pristranskega stališča. V političnih krogih se je mislilo, da bode Gladstone nekaj glasov izgubil po mestih, da pa zato na novo dobi nekaj svojih poslancev od selskih okrajev angleških in s Škotskega ter VValeskega. To pa se ni potrdilo. Ostalo je sicer „velikemu starčku" zvesto Škotsko in Walesko, ker tu prodira duh Gladstonove pravičnosti in liberalnosti, a prav v Angliji neso le mesta ostala proti Gladstonu, nego ta pot ga je zatajila velika večina selskih volišč. Mesta, ki drugod vzgajajo deblo liberalnih, napredoljubnih in socijalskih volilcev, in ko so tudi na Angleškem do zadnjega časa bila trdnjava liberalizma, ta mesta so sedaj skoro tri črtine, London celo štiri petine svojih mandatov izročila protivnikom Gladstona, prvega in pravega liberalca v najlepšem in najčistejšem pomenu besede. Kaj je volilce tako prenaglilo, bi se v poglavitnem dalo določiti, ako-ravno so ti nagibi raznolični. Gladstone je pač mislil, ko se je sklical na volilce, da narod svoj pozna in da narod ta umeje njegovo- politiko glede irskega vprašanja. „Grand old man" se je varal. Njegove idejo neso našle pričakovane razsodnosti in treznega premišljevanja političnega. Občinstvo se je rajši dalo plašiti z agitacijskim sredstvom, da je angleška država v nevarnosti, če bi prišlo do home-rule Strast, ki ima svoje vire v razni narodnosti in razni veri mej Angleži in Irci, ne bi mogla odobriti pravice, namenjene Ircem in da je ta strast živa postala, zato se je lahko skibelo. A sklicevalo se je tudi na gmotno stran, kar je osobite utise napravljalo na kmetske volilce. Protivniki home-ruii so davkoplačevalcem angleškim pravili, da Gladstone hoče z njihovimi žulji irskim „farnerjem" kupite posestva, so delavcem tovarniškim pravili, da bi uvedena home-r u le na Irskem prouzročila sploš-nje zmešnjave, pa bi potem še več Ircev prišlo v Anglijo napotje delat angleškim delavcem; in selske volilce so hujskali proti Gladstonu s trditvami, da še samo za to ne morejo rešiti vprašanja na korist kmetskoga stanu, ker je Gladstone spravil irsko vprašanje v prvo vrsto. Po takih in jednakih potih se je doseglo, da je Gladstone dobil odgovor, kakeršnega bi ne bil pričakoval. Na radost sovražnikov njegovih, ki bivajo v Angliji in na kopnem Evrope, ki so ob jed-nem sovražniki razvijanja v duhu svobode in pravice, pokazali so angleški volilci, da se o Bvojej večini ne ujemajo z osnovami, katere priporoča veliki državnik, da bi se irskemu rodu dala pravica, da bi tako Anglija zadobila notranji mir in s tem podstavo za krepkost in napredek. Tega ni obžalovati le z občega pravicoljubnega stališča, nego bilo bi to tudi na korist Anglije, da se je zgodilo po Gladstonovej volji. In baš zato, ker je Gladstone sin svoje domovine, katerej je posvetil ves svoj dra« goceni razum, mora ga boleti, da ga ne umejo rojaki. Ne to, da je užaljeno njegovo osobno prepri- čanje, nego greni in u starost spoznanje, da protivniki njegovi ne vidijo, ali vsaj tako, kakor on, ne vidijo nevarnosti, ki se je iz irskega gibanja zajedla v koren angleške države. Gladstonovi protivniki imajo sedaj večino naroda za sabo, imajo pa tudi irsko vpiašanje pred sabo. Le-to je bil začel reševati Gladstone s svojimi znanimi predlogi in če tudi ti predlogi neso mogli uzadovoljiti vseh irskih domoljubov, bili so vendar taki, da so pomirili irsko urenje, ker se je z njimi za Irce prikazala zarija bolje bodočnosti. Po zadnjih volitvah vidi „zeleni otok", da se Anglija postavlja na stran tistih, ki ne marajo sprave s podjarmljenim, a sedaj vzbujenim ter svoje pravice do smrti zahteva-jočim narodom. To bode vzbudilo nove strasti na Irskem in porodile se bodo nove težave za Anglijo. Nepokojno irsko vprašanje se ne da drugače upokojiti, kakor v duhu politike, ki jo je zasnoval in tako zlatoustno priporočal Gladstone v svojem pravem liberalizmu. Če se sedaj zameta ta politika, zameta se dobra in pravična stvar, zameta se korist in boljša bodočnost angleške države. Da bi se to zgodilo, ni mislil od svojih rojakov „grand old man". Njegova prevara, je prevara angleška. Rano ali kasno bode prišlo na Gladstonove besede, na Gladstonovo home-rule-bill nazaj, Če prej ne, to gotovo tedaj, ko za Anglijo druge rešitve ne bo in ko bode greh Gladstonovih protivnikov imel svoje očitne pogibeljne posledice. A čast angleških državnikov bode tedaj že zapravljena in poznejši rod se bode milo oziral na tistega, ki jo je bil poskusil o pravem času rešiti. To je — prevar jeni gospod Gladstone. Nemški konservativci in Slovani. Nemški konservativci se zlasti letos pritožujejo, da konservatizem pojemlje v Avstriji od leta do bolj in bolj; toliko silneje pa da rase moč liberalizma. Sami sebi očitajo, da so premlačni za konservativna vprašanja, potem da neso zvezani in nikakor ne organizovani, kakor bi to zahtevale njih potrebe in težnje. Ali nezadovoljni so tudi s Slovani, katerim podtikajo, da hočejo jedino žrtev od njih, ne da bi jednakomerno Slovani povraćali podporo, ki jo jim dele konservativci z nemške strani. Isto tako pa se tudi Slovani pritožujejo, da jih konservativci podpirajo veliko premalo nasproti LISTEK. Tri slike. (Ruski spisal I. S. Turgonev, prevel Osame lec.) (Dalje.) — Kaj to pomeni? zagrmel je. Judič je molčal. — Ali si ti ukral te novce? — Nikakor ne. — Torej je nekdo ključ od tebe vzel? — Jaz nisem dal nikomur ključa. — Nikomur ? In če nikomur — tako si ti tat. Priznaj! — Jaz nisem tat, Ivan Andrejevič. — Od kod pa so se vzele te črepinje, hudič te vzemi! Torej ti me goljufaš? zadnjikrat ti rečem — priznaj ! Judič povesil je glavo ter prekrižal roki na hrbtu. — Ej ljudje! zaklical je Ivan Andrejevič z zamolklim glasom. — Kaj ? mene . . . kaznovati ? zašepetal je Judič. --- Da, tebe, v čem pa si ti boljši od drugih? Ti tat! No, Judič! od tebe nisem pričakoval takega sleparstva! — Osivel sem v vaši službi, Ivan Andrejevič, spregovoril jo Judič s silo. — Kaj so meni mari tvoji sivi lasje! Hudič naj te vzame s tvojo službo. Ljudje so ustopili. — Primite ga, pa dobro! Ivanu Andrejeviču so ustne pobledele in zatrepetale. Hodil je po sobi kakor divja zver v ozki kletki. Ljudje se niso upali izpolniti njegove zapovedi. — No, kaj stojite, Kamovi otroci? Ali naj ga jaz sam zgrabim, ka-li? Judič stopil je k dverim . . . — Stojte! zakričal je Ivan Andrejevič. — Judič, zadnjikrat ti rečem, prosim te, Judič, priznaj! — Ne morem! zastokal je Judič. — Torej ga zgrabite, starega priliznjenca . . . Usmrtite ga! Na mojo glavo! zakričal je razlučeni starec. Najedenkrat so se odprla vrata in Vasilij je ustopil. Bil je malone še hledojši nego oče, roki sta se tresli, vrhna ustnica se je privzdignila ter odkrila vrsto belili in ravnih zob. — Jaz sem kriv, dejal je 8 tihim a trdim glasom. — Jaz vzel sem te novce! Ljudje so obstali. — Ti! Kaj? ti Vaška! brez dovoljenja Ju-dičevega ? — Ne! dejal je Judič: — z mojim soglasjem. Jaz sam dal sem ključ Vasiliju Ivanoviču. Dragi Vasilij Ivanovič, čemu ste se izvolili vznemirjati? — Torej lej, kdo je tat! zakričal je Ivan Andrejevič. — Hvala Vasilij, hvala! Tebe, Judič, vender vsejedno ne pomilujem. Čemu mi nisi takoj vsega priznal? Ej, vi? Kaj ste začeli? ali že ne priznavate moje oblasti? S taboj pa se pomirjam, golobček! pribavil je, obrnivši se k Vasiliju. Ljudje so zopet zgrabili Judiča. — Ne trgajte ga! zašepetal je Vasilij mej zobmi. — Služabniki ga niso poslušali. — Nazaj! zakričal je ter se zagnal mej nje . . . Umaknili so se. — A! punt! zastokal je Ivan Andrejevič ter privzdignivši palico, šel nad sina. (Daije prih.) zahtevani, katere stavljajo konservativci do njih. Tu in tam je v pritožbah nekaj resničnega; da pa nemški konservativci in Slovani ne ugajajo popolnem itvg drugemu, {nihaja največ od tod, ker so si nejasni v svojih programih. Konservatici sami ne vedo, do kaere mej" bi privoščili Slovanom narodno jednakopravnost. Videti j*1, kakor da bi bili konservativci preskopi, in kakor bi se ne mngli postaviti na pravo stališče jednake pravice, dasi načelno jed-nakopravnost povsod poudarjajo. „Jednakopruvnost pod nemškim vodstvom1 je tudi njim na srci; „jed nakopravnost v šoli in v uradu" tudi dovoljujejo, ne da bi se zmenili za d r u g e potrebe narodne samostojnosti. „Zgodovinsko induv.duvalnost" pojedinih narodov je treba varovati — tak glas je tudi slišati iz njih srede. Nasproti pravičnosti, ki se v teh in jednakih mejah poudarja, je pa nekako čudno slišati, kako očitajo konservativni listi „nenasitljivost Čehom", dasi ravno tam ponujajo po drugi strani neomejeno priznanje češke krone. Jednako čudno se glasi izraz veselja, da se na pr. te dni imenoval c. kr. uradnik za trgovinskega ministra, češ, da je bilo slovanskih ministrov doslej itak „preobilo" mej člani Taartejeve vlade! In tak glas prihaja od jednega najresniših konservativnih liRtov! Nemški konservativci pripoznavajo, da so sami preslabi, da bi sploh kaj dosegli v sedanjem položaji, ko bi se ne opirali na Slovane. Oni vidijo, da jih je premalo nasproti nemškim liberalcem, od katerih ne pričakujejo ničesar, ko bi se jim poslednji še toliko dobrikali. Izdatne pomoči se nadejajo jedino od Slovanov, o katerih se ve, da ne taje, da so na pr. Slovenci in Poljaki, pa skoro brezizjemno tudi Čehi na katoliškem stališči. Ali tudi tu so konsei vativci nejedini glede na čas izvršbe raznih toček. Nekateri so spoznali, da bi bilo treba najprej zadovoljiti Slovane z rešitvijo narodnostnega vprašanju; drugi pa menijo, da bi se gospodarske točke reševale poprej. Poslednji se malo ozirajo na potrebe Slovanov in menijo celo, da bi se dala osnovati veliki: konservativna stranka iz življev vseli narodov, zastopanih v državnem zboru. Ta stranka je v najveČi in isti zmoti, kakor vlada Taaffejeva, ki se ni takoj ob začetku odločno postavila na to, da bi se rešilo narodnostno vprašanje na prvem mestu. Gospodarsko točke so se reševale že 7 let zaporedoma, a vidimo, do katere stopinje se je mir napravil. Velik del nemških konservativcev je jedro pre zrl. Liberalizem se širi in krepi v raznih državah pod raznimi oblikami; v Avstriji je dobil liberalizem posli dnjih dvajset let največo pomoč v narodnostnem vprašanji. Tu je dobil ob jednem značaj sile aH gospodstva &e y posebnem pomenu, da namreč pomaga strahovati gospodujočim narodom vBe druge narode! Tu se druži liberalizem z narodnim gospodstvom ; tlačeni narodi so konservativni, gospoduj'či pa liberalni; kakor naravno, se je pridružilo k gospodstvu ali liberalstvu tudi vse židovstvo. Izsesajoči liberalizem, ki je v bistvu povsod jednak, prekriva svojo brutalnost v Avstriji s plaščem naiodnosti. Ker gospodujejo tostran in onostran Litave pojedini narodi nad drugimi, je možno liberalizmu izhajati v vsem cesarstvu s plaščem narod-njaštva. Izmozgavanje — to je glavni namen; sredstvo je narodnost. Ker je možno gospodujočim narodom pokazati skoro povsod zmagajočo nadsilo, je tudi lehko opirati se skoro v vseh slučajih na narodnost. „Narodnost tako zahteva" — s tem stavkom se opravičujejo vsa liberalna dejstva. Redki so slučaji, kjer bi ne pomagal plašč narodnosti prekrivati moči nadsile; jedino ob takih prilikah se zago-\arjajo taki čini z „ liberalnostjo." Liberalizem ima torej v Avstriji svojo moč v gospodstvu nekih narodov nad drugimi narodi. Nikdar bi se ne bil tukaj liberalizem okrepil tako, ko b se bilo rešilo narodnostno vprašanje že od začetka ustavne dobe, torej pred dualizmom. Pa zgubil bi veliko svoje moči, tudi ko bi se izvršila narodna jednakopravnost samo v jedni državni polovici, te daj n. pr. v Cislitaviji. Zdaj se vzdršujejo gospodu joči narodi s podporo tlačečega liberalstva; gospodujoči narodi pozabljajo, di s tem trpe tudi on sami, in posledice tega neopravičenega gospodstva se pokažejo z vso nevarnostjo še le pozneje, Obe polovici cesarstva gazita v neizmerne dol gove vsled sedanjega duvalističnega sistema. Ta dolg se napravlja pri mobilnem kapitalu, h kateremu pripada konečno tudi kapital velike industrije Ta premakljivi kapital je pa premakljiv tudi v tem pomenu, da se premika iz jedne države v drugo, n da brezsrčno zapusti izmozgano državo, kedarji preti nevarnost. In kdo ostane dr žavi zvest ob taki-h ki Mah! Kmet, zemljiščni posestnik, v obče poljedelec. Kdo pa je v Avstriji poljedelec? Slovan in pa nemški konservativni element. Ta dva življa sta oba jednako konservativna in imata torej nasproti premičnemu kapitalu jednake borbe, jednake potrebe, da se branita, s a in o da Slovanu se je poleg vsega egaše boriti tudi za narodno jednako pravnost in sploh za narodni obstoj Ako torej Slovan zdaj zanemar.a svojo nalogo, ki je jednaka z nalogo nemških konservativcev, so krivi temu narodni boji, in so krivi kolikor toliko tudi nemški konservativci, da premalo teže na odločno rešitev narodnostnega vprašanja glede na Slovane. Hitro, ko prenehajo narodnostni boji, ko pridobe Slovani dovolj poroštev za narodni obstoj, bodo meli tudi sedaj za narodnost upreženih močij na razpolaganje za vsporodne in skupne borbe nasproti liberalizmu. Pa ne samo to; z rešitvijo naroinost-nega vprašanja itak sama po sebi odpade bolj ali manj tudi moč liberalizmu. Kakor ima zdaj ta svojo moč v gospodstvu narodov nad narodi, tako odpade s tem gospodstvom tudi podpora liberalizmu. V interesu konservatizma nemškega in po naravi in stanu itak konservativnih Slovanov je tedaj, da oba ta življa pred vsem drugim silita na to, da se izvrši po ustavi zagotovljena jednakopravnost nasprotim slovanskim narodnostim. Pred to izvršbo ne pride konservatizem do moči, ki mu pristaje v Avstriji. Nemški konservativci naj si zapomnijo dobro koneks ali zvezo navedenih faktorjev. Od izvržbe jednakopravnosti je zavisno okrepljen je konservatizina; za prvo je treba delati skupaj konservativnim Nemcem, kakor Slovanom; za konservatizem se postavita potem oba skupno na noge, in ker je v Slovanih velika moč sama na sebi, okrepi potem tudi konservativna moč v obče v Avstriji. Taka moč ne bo na srečo samo dotičnim narodom, ampak tudi cesarstvu, da si zopet opomore tudi v državnem gospodarstvu. Torej naj prej narodna jednakopravnost, potem združenje vsega nemškega in slovanskega poljedelstva o konserva-tizmu. F. Podgornik. Politični razgled. \otraii.jc dežele. V Ljubljani 17. julija Deželni zbor i irolski sklicati je le v izredno zasedanja, namreč da se samo posvetuje in ukrepa o regulovanji reke Adiže. Zborovanje bode torej kratko. Generala Janskega afera in neredi v PeŠti ne bodo ostali brez nasledkov. Kakor je znano, je tedaj deželni poveljnik baron Edelsheim-Gvulai nekako odobraval postopanje ogerake vlade. To pa nekaterim višjim krogom ni bilo po volji. Nasledek tega je, da baron Edelsheim Gvulai ni mogel več ostati na svojem mestu, ter je sedaj uložil prošnjo za upokojenje. Njegov naslednik bode nekda general, nadzornik konjištva grof Pejačević. V n «111 Je države. Posvetovanja srbske skupščine so jako burna. Točnih poročil seveda ni, ker policija pazi, da vse nepostavnosti ne pridejo mej svet. V Niš ne sme n*kdo, će prej ne dobi dovoljenja od policije. Onim poslancem, katere so bili iztirali iz Niša, policija ni hotela doma dati potnih listov. V Niš so jih pripeljali skrite v senenih vozovih. Petdeset najveljav-nejših meščanov iz Semendrije se je telegrafično pritožilo proti volitvi vladnega kandidata in prosilo, da se volitev zavrže, ker je policija pri volitvi pritiskala. Verifikacijski odsek zbornice se seveda ne ozira na take pritožbe, ker so v njem samo vladni pristaši, ampak samo preudarja, kako bi se dalo ovreči več opozicijskih volitev. Opozicijski poslanci mislijo interpelovati vlado, zakaj so oblastva prodala posestva, ki so bila koutiskovana vsled poslednjega ustanka, katera bi se bila imela vrniti prvotnim lastnikom, ker se je bila konfiskacija preklicala. Po deželi vlada zaradi prevelike samovoljnosti vladnih organov silna razburjenost. Jako verojetna so poročila ruskih listov iz Belega grada, da misli vlada v več okrajih proglasiti izjemno stanje. Te vesti se oficijalno sicer dementujejo, toda oporekanjem srbske vlade tako ni nič verjeti. Da se v vladnih krogih boje ustanka, vidi se iz raznih na-redeb. Druge mesec bode se popisala vsa srbska brambena sila, in bode pri tem skušali poizvedeti vse pomanjkljivosti pri vojski in je odpraviti. Letos se bode nenavadno veliko rezervistov in brani bovcev poklicalo k vajam. Uvoz smodnika v Srbijo je ostro prepovedan, ravno tako tudi prevoz. Rolgitrsko ministerstvo se ne bode nič premenilo do druzega zasedanja narodnega sebranja, pa tudi tedaj ne bodo ministerske premembe imele nihenega političnega pomena. Knez hoče obdržati Karavelova. — Na poslednjo noto turške vlade, v katerej je protestovala proti nekaterim odstavkom prestolnega govora in adrese, došel je že odgovor v Carigrad. Gadban efendi sporočil je namreč tur-škej vladi, da inu je knez objavil, da se more ozirati na mišljenje naroda in zbornice sicer je pa sultanov udan vazal. Porta je zadovoljna s tem odgovorom. — Narodno sebrauje je dovolilo, da vlada v/ame 10 milijonov frankov pri banki na posodo, nadalje je dovolilo sobranje, da vlada izda posojilo 30 milijonov za grajenje železnic. 3t> milijonov dovolilo se je za popolnjenje vojskinib potrebšin, ko bi le kedaj Bolgarija morala braniti svoje ozemlje, ker se jej od neke strani vedno preti. Ko se jo 8ebranje o tem posvetovalo, je opozicija ostavila zbornico s protestom, ker te vojne priprave veljajo proti Rusiji. Bolgarska vlada je bila poskusila poslednji čas spraviti se z Rusijo, a brez uspeha. Ruska vlada se noče spustiti v nikake dogovore, Turčija je dovolila ruskim torpedovkam prehod skozi Dordanele. Or&kn vlada hoče kupiti dva monitorja in dve oklopnici srednje velikosti. Posebno si pa vlada prizadeva zboljšati vojsko. Osnovati hoče kadre za 80.000 mož močno vojsko, pomnožiti strelske ba-talijone in topničarstvo. V Atenah so prepričani, da se kmalu zvrši kak prevrat v orijentu, in pripraviti se hočejo, da bode Grška takoj lahko aktivno vmes posegla. Ruski listi menijo, da je Berolinski dogovor le še slepotija in opozarjajo rusko diplomatij o na to, da bi se ne ozirala več na one določbe tega dogovora, ki so jej škodljive. Čo se druge vlasti ne brigajo za ta dogovor, čemu bi se Rusija. Treba ga je temeljito premeniti in čas zato je sedaj morda ugoden. — Berolinska „Postu piše, da nikogar nI moglo osupniti, če je Rusija odpravila svobodno pristanišče v Batnimi. Že dolgo je Rusija popravljala in popolnovala Batumske utrdbe. Napravila je v tem mestu zaloge za veliko vojsko ter pomnožila baltijsko in črnornorsko vojno brodovje. Samo letos bode dodelanih 26 vojnih ladij, mej njimi pet velikih oklnpnic. Skoro vse so odmenjene za Črno morje. Za Spodnji Dunav naročila je pa Rusija v Švediji 10 parnikov za plitvo vodo po 140 konjskih sil in 30 velikih brodov, ki bodo služili za prevažanje. Nadalje se na severo- in jugozapadu gradć strate-gične železnice. Utrjenje Dubna v Volhinji je končano in strategično važna cesta mej Dubnom in Lučko m je dodelana. Dopisi. Iz 14 u umika 14. julija. (Volitve v občinski zastop. Križarska vojska proti nevernikom v Kamniku. Naša „konser-vativna stranka". Po odstopu dr. Samca od županstva se neso mogli mestni očetje sporazumeti za njegovega naslednika in so si tako dolgo nagajali, da je deželna vlada občinski zastop razpustila in postavila občini komisarja. Komisar razpiše vo* litve. Začne se boj, kakoršnega še „stari ljudje" ne pomnijo. Na jedni strani je stala klerikalna stranka, ki se rada konservativno imenuje, pod vodstvom g. dekana in njegovih cerkovnikov, na dru-gcj strani pa stara narodna, tolerantna stranka, katera se neče uklanjati vsaki komandi. To stranko imenujejo klerikalci brezversko ali liberalno, saj je znano, da se pri nas vsak precej krsti za brezverca, kdor si upa imeti drugo mnenje, kakor kak cerkovnik ali mežnai, in kdor je sovražnik zdaj pri nas v modi stoječega farizejstva. Od te stranke so se odločili nekateri meščani iz nam neznanih uzro-kov in so začeli marširati pod klerikalnim vodstvom, začeli so prav pridno v cerkev hoditi in se na take kraje v cerkvi postavljati, da jih je lahko vsakdo videl. Mej volilci tretjega razreda je bilo zapisanih mnogo volilcev iz sosednjih far. Cele tri tedne pred volitvijo so hodili stari in novoposvečeni aposteljni po hišah propovedovat proti brezvercem, žugaj e, obljubovaje, obrekovaje in kar je druzih tacih umazanih volitvenih sredstev. Če kdo ni hotel pooblastila dati, naredili so ga sami; če volilke doma ni bilo, so jo sami podpisali, konservativne priče so se zato že našle, saj je šlo za „verou. Na dan volitve zbirate so se čete od treh stranij za napad na brezverne Kamničane in čete volilcev so se pomikale iz Tujnic, Vranje peči in iz Mekinj proti Kamniku, kjer jim je bilo pripravljeno pečeno tele v krčmi „nebeskoga očeta" (Franca Prašnikerja). Ko so se tukaj navzeli duha za sveto vojsko, so šli na volišče, kjer so jih pričakovali matadorji „klerikalne stranke- pod komando Jo han a Kecelna; zunaj pa so prežali pod Kecelnovo nekdanjo vlado izrejeni elementi, iz službe izpodeni nekdanji občin- Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 160. 17. jnlija 1886. ski služabniki, katerim je zopet zlata zarija zasvetila. K prav pridnim zgan jačem sta se pridružila v novejšej dobi še dva, katerih na tem mestu pozabiti bi bila škoda za cerkveno zgodovino Kamniško. Prvi je Jože Orel, trgovec s šivankami. Ta mož si je izprosil od prejšnjega župana potrdilo, da bi moral štacuno zapreti, ako ga pokličejo mej porotnike; on pa že ima zdaj doma svojega sina in je tri tedne neutrudljivo letal po mestu in zunaj mesta. Za „verou se sme tudi lagati, kaj ne? Drugi gospod priganjac je organist na Šutni, ki sliši na ime Jarnej Čenčič. Poleg te službe opravlja še službo učitelja na dekliški šoli in je celo ud okrajnega šolskega sveta, pri večih pojedinah je pa še v fa-rovži za lakaja, ki sklede na mizo nosi, kadar je „ višja Kamniška gospoda" tam na kosilu. Ker ta mož dolgo ni mogel najti klerikalnega peka, je pol ure šolo zamudil. Pa kaj to stori, če gre za vero! V dvorani pa se je vršilo glasovanje; neprenehoma je bila klerikalna stranka za nekaj glasov zadej, akoravno je gospod dekan od 8. ure zjutraj neprenehoma v dvorani stal in duše rešiti skušal iz rok brezverske stranke. V tem trenotku pride 7 delavcev iz tukajšnje cesarske praharne. Pred Johan Kecelnovo hišo je stal polkovnik artilerije g. Herr-mann, zet našega Johana, in delavci so „fasali" pri Kecelnu listke s kandidati. Da je armada brez ka-nonov na slabejšem proti oni, ki ima kanone, uče že skušnje vojaške. Tako je prišlo, da je klerikalna in Kecelnova stranka zmagala v tretjem razredu za par glasov navzlic kompaktni duhovski in vojaški oblasti. Jeden „brezverec" je dobil celo jednako število glasov z gosp. Grašekom, ker ni sam sebi dal glasu, pri srečkanji pa je izgubil. Znamenito pri tej veseli zmagi naših „konservativcev" je to, da je Johan Kecel mej izvoljenimi. Dolgo, dolgo se jim je prilizoval, darila za cerkve dajal in druga „dobra dela" doprinašal, tako dolgo, da je ujel naše klerikalne politikarje, in zdaj ! Nič druzegase ne govori, kakor da je po šestletnem spanji zopet iz groba ustal — vitez božjega groba Johan Kecel, župan Kam* niški! las metlike 14. julija. (Šolske stvari.) V Metliki se je vsakdanja šola končala 14. julija slovesno s sveto mašo. Po sv. maši so se otroci zbrali v sobi 4. razreda v mestni hiši. Soba bila je okusno ozaljšana. Prišlo je na povabilo tudi obilo Število odllčniših Metličanov k slovesnemu sklepu šolskega leta. Najprej je g. nadučitelj v jako primernem govoru pozdravil otroke in jim naudajal ljubezen do Boga in do svetlega cesarja. Ginljivo je jemal slovo od onih, ki bodo šolo zapustili ter jim rekel resnico, da so bila šolska leta, najlepša leta v njih življenji. — Po končanem govoru zapeli so šolski otroci v občno priznanje. Po prestanem petji pa se je deklamovalo prav dobro, tako, da se je moralo priznanje dati otrokom in učiteljem. Ko je bilo nekoliko dečkov in deklic Že oddeklamovalo, zaslišalo se je zopet lepo ubrano petje po dvorani. Za petjem se je zopet deklamovalo. Nastopali so dečki in deklice iz 4. razreda. Konec deklamacij je bil, da je neka deklica deklamovala tudi v jedino-zveličavni nemščini! Zakaj?! Nečemo temu odgovarjati; le toliko povemo, da lansko leto ni b lo nič nemškega in je bilo vendar vse pričujoče občinstvo zadovoljno. In letos se je ta nemška deklamacija toliko podala celej slovesnosti, kakor pest na oko, ako se hočemo nemškega izraza poslužiti. Zdelo se nam ni tudi to prav, da so le otroci iz Metlike in večjidel iz boljih hiš deklamovali, ker vemo, da imajo sposobnost za to tudi dečki in deklice iz va-sij. To je hiba proti pedagogiki. Tega ne pišemo za to, da bi razžalili koga, temveč jedino zato, ker je tako početje napačno m dobri stvari na kvar. Na lastna ušesa sem slišal neko ženo, ki je bila pri celej slovesnosti navzočna in iz dobre kmetske hiše, ki je rekla: „Kmetske otroke povsod nazaj devajo, samo gosposke imajo radi; lani so bili tudi kmetski otroci, ki so tam gori pri mizi govorili, letos pa ni bilo nobenega." Tudi tukaj bi se lahko vprašalo: zakaj? S tem se gotovo ne seje pravo čustvo mej ljudstvo, marveč neka mržnja. Sapienti sat. — Po deklamaciji je predsednik krajnega šolskega sveta g. M. Kamenšek iz zlatih bukev poklical pridnejše učence in učenke, kateri so bili očitno pohvaljeni. Krajni šolski nadzornik g. L. Gangelj pa je učencem in učenkam daroval darila kar je otroke zelo razveselilo. Tukaj bi se lahko poudarjalo, da bi bilo želeti, da bi se darila vrnila zopet v šolo nazaj. Le moralično otroke k pridnosti nagibati, je sicer lepa in idealna stvar, toda če otrok vidi, da se ni trudil zastonj, in vidi že zdaj sad svojega truda, gotovo ga to spodbode Še k večjemu veselju do učenja. Nikar ne bodimo krivični otrokom! Kaj neso redi, zlati križci, svetinje, pohvalna pisma itd. za odrasle možake to, kar so premije za otroke! ? — Nehote mi pride na misel dogodbica, ki sem jo doživel pred kakimi štirimi leti. Sprehajaje se po polji, pridem do male deklice, ki je pasla čredo govedi. Vprašam jo: zakaj nesi šla v šolo? Rekla mi je: Oče so mi obljubili, ako bo naša živina dobila premijo, lep robec; v šoli pa se ne dobi nič. Bilo je ravno drugi dan premiranje goveje Živine v tistem okraji. Seveda sem deklico poučil, da se v šoli še veliko več dobi; da so lepi nauki več vredni, nego najdražji robec. Če mi je deklica verjela ali ne, ne vem; vem pač toliko, da sem, ko sem odhajal, marsikaj mislil sam pri sebi. Pa da pridem na slovesnost sklepa šolskega leta v Metliki nazaj, naj opomnim še to, da se je gospod krajni šolski nadzornik obrnil v lepih bese dah na otroke, da naj ljubijo Boga in cesarja in sploh vladarsko hišo. Na to se je Čul trikratni prisrčni klic: živio! Na to so zapeli otroci cesarsko pesem. Ko je bila končana cesarska pesem, obrnil se je krajni šolski nadzornik na gg. kateheta in učitelje in se jim je zahvalil za njih delovanje in trud. Po tem pa so se razdelila Šolska sporočila in spričevala, S tem bilo je sklenjeno v Metliki šolsko leto 1886. Ker sem že pri Šoli, naj sporočim Še to, da je od slavnega c. kr. ministerstva prišlo dovoljenje za zidanje tukajšnje sole. Prav krvavo rekel bi, je treba nove šole v Metliki! Ali žalibog, če tudi je dovoljeno zidati šolo, se mi vender prostor, ki je za novo Šolo odmenjen, jako neprimeren in nepri-praven zdi. Šola brez vrta naj bi se po mojem mnenji ne postavljala, zlasti v sedanjih Časih ne. Šola naj bo bolj sama zase in ne v sredi mesta, da ne moti otrok-nnestni krik. Torej možje, ki imate moč, veljavo in besedo v Metliki, slavne šolske oblasti ne pustite le iz praznih uzrokov zidati šole Metliške v sredi mesta, in sicer jedino iz tega uzroka, da bi se Metlika polepšala, temveč zidajte šolo tam, kjer ste bili prvotno namenili, na tako-zvanem „hungstu"! Tam je prostor za šolo primeren. Tudi tam bo šola mesto lepšala. Na tistem kraji pa, kjer se zdaj šola zidati misli, bi jaz slavnemu mestnemu odboru svetoval, sezidati lepo hišo, mesto ima za to dovolj premoženja in stanovanj v mestu ni veliko. Tako bi bilo mesto polepšano in šola na dobrem prostoru. Toliko v preudarek in premislek zdaj, ko je še Čas, pozneje bo prepozno! Domače stvari. — („Laibacher Vfochenblattu) je danes vender srečno izšel, a videti je, da je zadnja zaplenim gospodom močno razburila itak že nervozno kri. svetovati bi bilo par homeopatičnih krogi j ie. Nad nami se „\Vochenblatta" pismouki posebno za radi tega« jeze, da Anastazija G ril na imenujemo vedno''le- Anastazija Zelenca, Ta jeza je pa zelo neumestna Gosp. Dežman, ki menda ni brez vapga, npliva pri BWochenblattu", naj bi gospode v tej zadevi poučil. Njemu kot pesniku „Prokletih grabelj, „Janka cigana", „Slavo Slavjanom" itd. vender ne bode neznano, da je že dr. Fran P r e-širen »raz „Anastazij Zelenec" udomačil v našem slovstvu. „Anastazij Zelenec je torej popolnem opravičen in gospodom, pri „\Vochenblattu" delujočim, vračamo vso „bubenhaftigkoita neodpeča-teno s prijaznim svetom, naj vender včasih pogledajo v znano Kniggejevo knjigo. Utegnilo bi jim biti v korist, kajti doslej se bahajo vodno z omiko in eleganco; pišejo pa vedno le, kakor je pisal znani „Hanns Jdrgel". — (Dvorni svetnik Rudolf grof Cho-rinsky) odpeljal se je preteklo noč na svoje novo mesto v Gradec. — („Rogača") izšla je 14. štev. V njej se nahaja obilo smešnic Jin izvirnih podob. „Rogač" stane za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. — (Umrl) je 15. t. m. Josip Anreiter pl. Zirnfeld in Neidheim, umirovljeni poštni kontrolor v Ljubljani, 57 let star. — (Matura) na gimnaziji Ljubljanski bila, je pod predsedstvom deželnega nadzornika J. Smo-leja od 10. do uštetega 15. t. m. 44 dijakov podvrglo se je zrelostnemu izpitu. Izid; 1 z odliko 32 dobilo spričevalo zrelosti, 4 reprobovani za dva meseca, 1 za celo leto. Drugi so pred izpitom odstopili. — (Naslednji pritožbi) došli sta nam te dni • Naroden obrtnik se pritožuje, da mu je mestni magistrat poslal nemšk razglas, ter misli, da bi ne bilo treba velikega napora, pogoditi, kdo pripada k narodni stranki, kdo pa ne. — „Jeden, ki mu je na srci ugodno zdravstveno stanje" se pa jezi, da se na južnem kolodvoru Še vedno ni postavila lesena koliba, v katerej bi so došli, kolere sumni potovalci prekajali. Gradec, Maribor in celo mali Trbiž imajo že take hišice prirejene, bela Ljubljana pa še vedno ne in vender smo mi koleri bliže, nego omenjena mesta. Nadejamo se, da se bode na obe opravičeni pritožbi ozir jemalo. — (Pojasnilo na „vprašanje z dežele.") Z začudenjem bral sem notico „vprašanje z dežele" v Vašem cenjenem včerajšnjem listu, ker dosodaj mi ni bilo znano, da bi se nemško-slovonski vozni listi ne dobivali po Ljubljanskih tratikah. Znano mi pa to ni bilo zaradi tega, ker sem takoj takrat, ko je dobila jedina državna tiskarna na Du naj i pravico, tiskati vozne liste, naročil pri njej slovensko-nemških po obrazci, kakor jih je prej tiskala „Narodna tiskarna." Istina je pač, da mi državna tiskarna ni poslala voznih listov po dnpo-s4anein obrazci, temveč premenila jih je v toliko, da so tiskani sedaj nemško-slovensko. Gotovo je tedaj, da državna tiskarna tiska nemško-slovenske vozne liste. Ker jih pa vsaki trgovec od ondot naročiti ne more, deloma zaradi tega, ker jih veliko ne potrebuje, deloma zaradi tega, ker se naročila lo počasi efektuirajo, dolžnost je kranjske trgovsko in obrtne zbornice, da se takoj pobriga za to zadevo in pošlje prošnjo trgovskemu ministarstvu, da ukaže, da se povsod razen nemških voznih listov prodajajo tudi neinško-slovenski. Dobro bi bilo, da se pri tej priliki podreza tudi zarad slovenskih menic, dolžnost vsakega trafikanta je, da jih ima, vender se v Ljubljani ne dobivajo drugej, kakor v glavni trafiki na mestnem trgu, po mestih na deželi pa, kolikor je meni znano, dosedaj nikjer. Na Štajerskem se pa dobivajo, kakor poroča „Zadruga". Posebno dolžnost slovenskih posojilnic na Kranjskem je, da se brigajo tudi za to zadevo in ne spe — spanja lenega! Rs Žalostno je za nas Slovence, da smo toli malomarni. Pred nedavnim Časom pravil mi je železnišk uradnik, da samo dva trgovca v Ljubljani oddajata svoje blago z nemško slovenskimi voznimi listi izpolnjevaje jib slovenski. Drugi trgovci pa, mej njimi možje, ki so sicer odlični (?) domoljubi, se pa ne brigajo. Veselilo bi me še, ko bi bil prepričan, da je jedini uzrok ta, ker nemško-slovenskih voznih listov ni dobiti. Ker pa tega naravnost rečeno ne verjamem, še jedenkrat opozarjam trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani, naj stori svojo dolžnost, da te narodne „reve" ne bodo imele izgovora. Trgovec. — (V Trstu) zbolelo je od četrtka polunoči do včeraj opoludno 5 osob za kolero. 01 prej zbolelih sta dva umrla. Tako čitamo v Tržaškem listu. Brzojavno pa se poroča: V zadnjih 24 urah 8 osob za kolero zbolelo, 3 umrle. — (Zabavni vlaki) v Trst in na Reko, kakor tudi doslej običajni vlaki mej Trstom in Kor-minom so ustavljeni. — (V Šenčurji pri Kranj i) ustanovilo se je „Bralno in sadjerejsko društvo", ki ima jutri svoj občni zbor. — (Brzojavna postaja na Bledu) ima od 15. t. m. do konca sezone popolno dnevno službo. — (Program Novomeške gimnazije.) Prvi del obsega sestavek prof. Polanca „Nekoliko o srbskih narodnih pesnih f Večina sestavka obstoji iz srbskih narodnih pesnij, v originalu navedenih iz prof. Armin Pavičeve knjige. Narodne pjesme o boju na Kosovu (u Zagrebu 1877)". Kjer neso pesui same navedene, je nainestu njih vsebina v nevezani besedi. Občne opombe o nastanku, važvosti in znaku srbskih narodnih pesnij so posnete, kakor pisatelj sam javi, iz sledečih knjig: Kanit/. Serbion, Taloj Handbuch der Slavischen Spraehen und Literatur. Mickiewicz „Vorlesung iiber Slavische Literatur und Zustiinde, Kapper „Gesange der Ser-ben". Sestavek je namenjen učencem in bode tudi v tem zmislu dobro ugajal. Po statističnem izkazu je bilo koncem pretečenega šolskega leta 151 javnih dijakov in sicer 143 Slovencev, 7 Nemcev in 1 Horvat. Iz mej teh je dobilo 12 odliko, 00 prvi, 23 drugi, 3 tretji red; 2L tim se je dovolilo sknš- njo po počitnicah ponavljati. Svota plačane šolnine znaša 1877 gld. in svota štipendij 1393 gld. Podporna zaloga dijaška je imela 861 gld. dohodkov. Važen je ukaz deželnega šolskega sveta od meseca oktobra 1885. leta, da se znanje nemškega jezika pri vsprejemnem izpitu v prvi razred ne zahteva, t j. da se ne sme noben učenec pri vsprejemnem izpitu vreči, če ne zna nič nemški. In s tem se je storil lep korak naprej. Prihodnje šolsko leto se prične 18. septembra. — (Slovensko pevsko društvo.) V bo-boto dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer bode v Ptujski Čitalnici seja slavnostnega odbora za II. letošnji veliki pevski zbor (15. avgusta). Določil se bode poseben odbor za red in vsprejem ter se bode poročalo o dosedanjem delovanji posameznih poverjenikov. Na noge tedaj s poročili in doneski. Udeležba bo mnogobrojna. — (V žranč iškanskem samostanu) na Kostanjevici pri Gorici so naslednje premembe: O- Bazilij Dolinar guardijan, o. Bernard Vovk vikar, o. Efrem Turek pojde v Pazin kot vikar, o. Nikolaj Traven v Ljubljano, kot provincijalov tajnik, iz Pazina pride o. Bernardin Pelican, kot spovednik in italijanski predigar. — (Duhovske zadeve na Goriškem.) Župnijo v Medei dobil je g. Jakob Caueva, kaplan v Rotnansu. Za razpisano župnijo v Tržiči (Monlal-cone) ni se oglasil noben prosilec. — (Lekarna Piccoli.) Imeli smo priliko, prepričati se o izbornosti zdravstvenih vin iz lekarne Piccoli je ve. Ta vina priporočamo prav gorko čitateljem našega lista ter jih s tem opozarjamo na dotični inserat v današnji številki. — (Anatomično patologični muzej) na cesarja Josipa trgu smo si ogledali. Naša sodba o njem je ta, da je vredno obiskati ta muzej. Sicer moramo konstatovati, da ni res, kakor se trdi v katalogu, da bi jedna izmej mumij bila mumija Ramsesa II., kajti kakor znano, hrani se Ramse-sova mumija v muzeji v Bulaku v Egiptu, kjer se je šele 1. junija t. 1. razkrila, ipak so razstavljene mumije interesantne in tudi drugi predmeti imajo mnogo zabavnega in poučnega. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 17. julija. „Standard" je poizvedel, da je vlada sklenila odstopiti. Glad-stone in večina drugih ministrov mislijo, da bode Salisburv, ako se mu naroči sestava novega kabineta, povabil Hartingtona in njega prijatelje, da ga podpirajo. Unionisti pa so se odločili, da ne ustopijo v ministerstvo. Pariz 17. julija. Dvoboj Boulanger-Lareintv bil v Meudonu ob 9. uri dopoludne. I j ar ei nt v, ki je imel prvi strel, ni zadel, na kar je Boulanger ustrelil v vzduh. Boulanger na povratku v ministerstvo živahno pozdravljan. Dunaj 16. julija, „ Verordnungsblatt fttr das k. k. Heer" objavlja ročno pismo cesarjevo deželnemu poveljniku Ogerske generalu konjice baronu Edelsheimu-Gvulaiu, v katerem se mu izraža priznanje za izvrstne zasluge in se podeli viteški križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. Ob jednem je generalni nadzornik konjice grof Nikolaj Pejačević z izrazom Najvišjega zadovoljstva imenovan poveljujočim generalom v Budimpešti. Na slednjega mesto pride F. M. L. Leopold princ Croy, doslej poveljnik 10. divizije v Jozefovem (Josefstadt), v Joze-fovo pa generalni major Janski. Reka 16. julija. V zadnjih 24 urah 6 osob za kolero zbolelo, dva umrla. Mej obolelimi jeden vojak, jeden finančni stražnik. Vreme krasno, a silno vroče. Levov 16. julija. K jesenskim manevrom pričakujejo se ruski prestolonaslednik in generala Gurko in Radecki. Spezia 16. julija. Kralj dospel in bil navdušeno vsprejet. Ogledal si je delo pri oklopnici „Lepanto," potem pa šel v zaliv Gastagna, da bode prisoten pri taktičnih vajah zlasti torpedovk. Rim IG. julija. Izvestje o koleri; Codi-goro 7 zbolelo, 2 umrla; Benetke 1 zbolel, 1 umrl; Brindisi 5 zbolelo, 6 umrlo; Franca-villa 36 zbolelo, 19 umrlo; Latiano 16 zbo-belo, 7 umrlo; Erchie 9 zbolelo, 3 umrli; San Vito 3 zboleli, 6 umrlo; Ostuni 3 zboleli, 3 umrli; Mcssage 2 zbolela, 1 umrl. .Ji prinaša v 14.-številki sledečo vsebino: Rožidar Raič. — Bodi angelj moj. Nje podoba. Pesni. T. Doksov. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Slaviček. Pesem. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Pesem A. S. Puškina. (Prevel F. G.) — Tiho pristanišče. Iz ruskega poslovenil Mihajlovič.—Moj Stric. Spi sal Osamelec. — Oče. Dramatska slika iz domače vasi. Spisal Ivan Fajdiga. — Naše slike: Knin Matejkova slika na Velegradu. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljudsko sredstvo. Moll-ovo »Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in nlesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dum ji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol l-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (20—5) Meteorologično poročilo. S Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. d "3 •—i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73608 im. 734-80 srn. 734 34». 16 4" 0 21-8" C 17 2° G si. szh. si. vzh. si. vzh. obl. j a«, jas. 0'OOniB Srednja temperatura 18'5°, za 0*6° pod normslom. ZD-u-n-siJslsa, "boiza dne 17. julija t. 1. (Izvirno telegrafieno poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. 20 k Srebrna renta.......... 86 „ — Zlata renta........... 118 „ 70 5°/0 marčna renta......... 102 „ — Akcije narodne banke....... 876 „ — Kreditne akcije......... 277 „ 30 London............ 126 „ 20 Srebro............. — , — Napol.......... . . 10 „ 01 Vi C. kr. cekini.......... 5 n 94 Nemške marke......... 61 ( 95 4'/o državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 131 , 50 Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 168 „ — Ogrtka zlata renta 4«/0...... 106 „ 50 Ogrska papirna renta 5°/...... 94 „ 65 6»'0 itajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ 20 Dunava reg. srečke 5"/„ • . 100 gld. 117 ,50 Zemlj. obč. avstr. 4y.0/0 zlati last. listi . 125 , — Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico — „ — Prior, oblig. Ferdinandove sev. leleznice » 90 Kreditne srećko.....100 gld. 178 „ — Rudolfove srečke.....10 B 18 „ 75 Akcije anglo-avstr. banke . . ISO „ 114 , 75 Tram m way-d ruš t velj. 170 gld. a. v . 194 , 75 l/ nahm zahiništvu je izlla m se dobiva pa Vttk knjigo- 1 rinit a 11 knjiga: £)ie la ndwirtschaftlichen Gesetze u.Verordnungen des Herzogthums Krain. Za poljedelce in gozdarja, politiihe uradnike, obiinake pred-atojnike, osobito za kranjske učitelje fn učiteljske pripravnike. S pojasnili izdat na svitlo prof. Vilj. Linhart. 6pdl v 8°. Cena mehko vezani knjilici jt5€>%pčpcM55kr. Ta knjiiica ob sesa vse poljedelski postave m ukane m Kranjsko: postavo ta tičje varstvo, pokoniavanj* mrlesov, poljsko varstvo, ta pokončavanje predenice, v obrombo ribarenja Ud., t primernimi prirodoslovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priloŠene rasprave o *tt?jem varstvu*, «predeniei», tumnem ribarstvu*, •.trtu i uli* i ta. obsesajo mnogo pouiljivega in tanimivega. Dodatek raspravlja vrednost gosda in nojvalnejle določbegotdarsktga sakono. Ker je gotovo toplo ieleti, da se ranlirja »nanje poljedelskih postav, kajti take zbirke glede" tek postav smo dotdaj /ogretali, bode ta knjiga istinito odpomogla iivl potrebi. Priporočamo jo torej Vsem onim, ki se pelajo s poljedelstvom, osebito pa velelestiti dukovMni in kranjskemu učiteljstvu. Ig. pl. Kleinmayr £1 Fed. Batnberg knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu. ___(357-7) 2inožna nemškega, italijanskega, francoskega, angleškega in hrvatskega jezika, spretni v igrauji na klaviru, v šivanji s strojem, v belem in piaunem vezanji, sploh v vseh ženskih ročnih delili, iiua še ncUuj ur oddali. — Naslov se »ve pri upravništvu „Slov. Naroda". (505—2) Izvrstno pivo v steklenicah priporoča (330 — 11) pivovarna Janeza Perlesa ■v Xj3vLTDl3a.nl, Slonove vtlloo. Zimsko grašico, jako cenjeno prvo pomladansko krmo, priporoča (517—1) PETER IiAgSMIR v Ljubljani. Prostovoljna dražba. V petek £3. Julija dopoludne ob 11. uri proda se po dražbi 800 veder vina, mej njimi lOO veder rizlinga. V Pavdovci pri Sv. Ivanu Zelina na Hrvatskem. (518—i) T najem se da trgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki v Ljubljani, izven mitnice, v hiši poleg dveh zelo obljudenih cest, od sv. Mihaela počensi. — Ravno tam se odda gostllnica s hlevi gostilničarju na račun. _ Natančneje pove iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (502—3) Karlovska kisla voda 15SO do 1782 Pavlinski studenec. Po izreku gospoda sanitetnega sovetnika Kocha v Eerolinu, kateri je iznašel kolerine bacile, je kot varovalno sredstvo proti epidemičnira boleznin priporočati čisto ulit u 11«'n k ■■ a tronova k I nI a voda, ki ae mora neprestano rabiti kot M** pitna votla« ~N Jedina čisto alkalična natronova voda na Hrvatskem je Karlovska kisla voda. klavna zalogu sa Kranjsko in Koroško pri Petru I^fiHMiiiltu, (486—2) Gledališke nlioa št. 1, v Ljubljani. Vsled * Kisla voda, kopališče Radenci 8 svojo jako obilo „natro-IHhion-. ki«lino". Garodovi poskusi so » >k dokazali, da le ogljeno-kisli „Lithion" pri protinu najbolji« in HjgatoTtji« obilnega ogljenokislika, natrona, lithiona je nidvanjska kisla voda kot specifikum pri: Irotinn, kamnit v želodci, m« nrji, ledvicah, zlati žili, brano-rici, brahoru, zlatenici, želodčnih bo letnih, katarn. Koptlji, itmouBJa, rtsUiricij* mi Zalogal F. lMnnli v Ljubljani, 1». Solllng-er vi» gepp* t Tri tu, A. MmioH v Gorici, t CeUl in Mariboru t v.akt apec. tfgOTinl. Hvetlo bele »obe '^Nl dobe se po rabi svetovno znane dr. Popp-a aromatične zobne paste. Zobje (naravni in umetni) se obvarujejo in odvrnejo zobne bolečine. Cena 35 kr. Anatherin zobna in ustna voda dr. C*r. Popp-a, c. kr. dvor. zobozdravnika, Dunaj, I., Bognergasse 2. Radikalni lek za zobobolje, vsako bolezen v ustih in v dlesnu. Olajšuje zobe nje pri otrocih in je neogibna pri uporabi mineralnih voda. Izdatna za grgranje pri kroničnem vratobolji in zoper difteritido. Velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld. in mala po 50 kr. Dr. Popp-a vegetab. sobni prašek stori zobe blesteče, ne da jih pokvari. Cena škatljici 63 kr. Dr. Popp-a Anatlterin sobna past« za čiščenje in ohranjenje zob, odpravo slabega duha in zobnega kamena. Cena steklenej akledici 1 gld. "si kr. Dr. Popp-a sobna plomba9 praktično in najsigurnejše sredstvo, b čemer si vs»k lahko sam plombira otlo zobe. Cena zivitku 1 gld. Dr. Popp-a milo is zelišč. Že 18 let z izvrstnim vspehom rabljeno sredstvo proći hrastam, lišajem, pegam, srbenju koze, ozebljinam, potenju nog. Cena 30 kr. (153-2 jjaV Preti ponarejanjem ae svari, <9| P. n. občinstvo se prosi, zahtevati izrecno c. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, ki imajo mojo varst- veno znamko. "W f|aV Več nonarejalcev in prodajalcev na Duiioji, v LJubljani in Insprukn bilo je nedavno obsojenih k občutnim kaznim. ~W Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Eirschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. Btimches, lekar; v Idriji: J. "VVarto, lokar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Škofjej Ix>ki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Brauue, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielino, lekar; v Litiji: J. Bencš, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Kob lek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Riizoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar'; v Trebnjem: J Rup-reeht, lekar; v Cmomlji: J. Blažek, lekur; v Vipavi: A. I ..ehan, lekar Stenografi za slovenske in nemške razprave v prihodnjem deželnem zboru kranjskem se vsprejmo z dobrimi pogoji. — Za to oglasiti se je pri tajništvu deželnega odbora do konca a viru sta (620—1) Koincipijenta, katori zim v slovt-nskfm jeziku vsa notarska dela oprav ljuti in ima dobre' svcdocbe, vsprejinein za vstop do 1. septembra t. 1. Ponudbe n.ij se s prilogami podpisanemu poslati racijo. Ivan ZE=la,xita,n., (500—3) c. kr. notar v Zaticinl. |z»l)e in zolvovjaj £ ustavlja po najnovejšem a m e r i k a i. s k em načinu ^ * brez vsakih hoiečin ter opravlja plouihovanja iu -> * vse /ohiM' OjitviKi je I zobozdravnik A. Paichel, | X pole« ilradecke^a mostu, 1. nadstropje. 4} * * Odvetnik pl. TasaVaM8b1»eaqK (r,l0~2) naznanja, da je cdprl svojo p|Lsar^.o v Ljubljani, na Bregu *t. 10. Pozor mesarjem! Kanin;ški mettani že'e. dr. bi se v Kamniškem mestu naselil poleg treh mesarjev ic odrti, ka-teii bi pod garancijo skoro polovice meščanov tržil meso po navadni ceni z izvstnim uspehom. Stržiti nune na teden po tri goveda in še nekaj telet in drobnice. (512—1) Podrobnosti izvedo se v gostilni gospoda Jo-Mipa Ko«lć-ta v Kamnik u (Glavni trg). ♦♦♦<»o-*o«>'H ♦♦■>oeo»e»e »»»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦e t ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ : Zdravstvena Yina. I. Burgundsko vino, 8raaq£flŽ vino, i Ukor tiuli th slabokrvne mi okrevajoče bolnike; snrftdi svoje zdravilne lasincsti, ker ima v sebi ubilo tanina, varuje BOBebnO proti gri',i (dia-rejl) ter je v istini rujb-.djSe poživljajoče, krepeče, idravBtveno sredstvo! Steklenica 60 kr. 2Mala MCI */inn »taro, bolo, pod imenom . IflalalJa-VIIIU, „Lacrim« ChrittiE mano, priporoča so Imlj, ne^o i-viin malaga-vino, v steklenicah p > 1 a litru 1 gld. 20 kr. in po '/4 litra 60 kr tt, V. Izvritno in poznato /.a oslabele bolnike ti-r.. k reva j o«'.-. (489—1) 3Mo»*cola flnrm najboljše Sicilijansko . Iflai dala-Mul IU, namlinoviat^aaoata-bele, bolnike n okrevajoče izborno okrepčujoče sredstvo, za zdrave pa je boljše in prikladneje, nego Vsaka druga nanritna vina. Steklenica 1 gld. Prazne staklenico ne kupujejo nazaj po 5 kr. Vsa ta vina, v hladni, zračni in suhi kleti hranjena, dobivajo se vedno jednako dobru " v lekarni PICCOLIJEVII „pri angelji", v Ljubljani c ^fljaa Dimu jslii centi. V SRAJNERJEVI PIVARNI Sv. Patra oeata jutri v nerieljo IS. Julija VELIKI KONCERT si. vojaške godbe c. kr. 17. pešpolka. Začetek ob 8. ori jevečer. — Ustopnina 25 kr. Najnljudneje vabi (519) gostilničarica. F Dr. FRAN ZUPANC { C preselil se 3© 3 ^ v Seieiiliiir|?4»Y<» eillct* st. 21, \ I: nadsti'.. na levo, v Koslerjevi hiši. Jj Ordinira vsak dan : (604—2) £ dopoludne od 9. do 10. ure, E popoludne od 2. do 3. ure. .J Nizozerio-araišio parnisio društvo. lio;;r<'t»;(!iiii«)/<> tu! *: fer. avstrijske t'latie. 1)1 lil^lvr.N A vožnja vsak teden s poštnim parni kom I. razreda. iiott i: lt 1» V m a vist k It o a 91 Odhod hr © o "to o -t o. Najhitrejša vožnja. NEW-Y0RK zilžje cene. Izvrstna hrana. o>#4aoto* •<>♦♦♦♦♦♦♦♦♦#♦♦♦♦ 1., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji osob iu blaga pove ravnateljstvo v Rollerdamu in nlaosemuko-aine-rlčko pariiinku društvo, O, Kolowr»tring na »uiiajl. (716—25) Moravsko, Dominikanske ulice št. 42, (284"7) pošilja proti postnemu povzetju, dokler ne ne lzpruzne zaloga, »lenVee blago mnogo ceneje, kakor slane Izdelovanje. množina suknenih ostankov! Ha I#a metra dolgih, po najlepših uzorcih, VullKdl za celo moško obleko. 1 ostanek gld. 3.75. mmWmtkW&&X3Bgn Jlf Vsak neugajajodi ostanek vzame se nazaj. ~w Popotne plahte iz teške-jn, Ornega ali raja* vega |>liš.i. jako velike, (popnj po gld. 8} •edaj »amo gld. 4. Kravate za gospode, elegantno narejene, 1 kom. gld. 1. Slamjače (popolnem sešite, jute-platno, pasaste v vseh barvalo, kompletne velikosti, 1 kom. 90 kr. 1 ostanek posobne preproge i 10—'12 metrov dolg, vseh harv, jako trajen, gid. a.so. Prt iz jute, najnovejši uzorec, kompletne velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 9» kr. Domače slamo 1 vatel široko, 1 cel kos 29 vatlov, gld. 4.20. V iz dobre kotenine, s čipkastimi ustavki, 6 kom. gld. 3.25. Konjske žebrake, temne In sive, z b-.'.rvastiiui krajci, li»0 cm. dolge in 130 cm. široke. 1 kom. gld. l.SO. Prti v vseh barvah., 3 kom. G/4 veliki gld. 1, 3 „ '% „ gld. 2. j Kuhinjske iz sivega platna, kompletno dolge. 6 komadov 70 kr. Prtički beli, platneni, V* v kvadratih, 8 kom. gld. 1.20. Kavini prtički platneni, v vseh barvah. « kom. 80 kr. Delavske srajce iz dobrega oksforda, kompletno dolge. 3 komadi gld. 2. Gospodinjski iz močnega modrega platna, tiskani po najnov. uzorcih. e kom. gld. i.rso. Žepni robci obrobljeni, z barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni. 1 dvan. za gospode gld. 1 1 „ „ gospo kr. NO 1 otroke kr. 60 Zastori s čipls:a,aaci.i, 1 meter ilroki, v veličastnih uzorcih 1 meter 25 kr. Garniture iz ripsa v najkrasnojših barvah, 2 ! |»o«teljut odeji in na« 1 uiicni prt, okolu in okolu z vrvico in cofi. Garnitura gld. 4.50. Platnene otirače, krajci. 6 kom. gld. 1.20. Nedreci izvrstne baze, z zliča-stinii blanšeti. 1 komad 70 kr. 1 prt tu S posteljni odeji, lepo narejena, kompletne velikosti, gld. 3.50. Zastor iz jute, 2 dela, po 3l/i metra dolga, z draperijo in resami, lepo narejen, gld. 2.30. Predposteljne preproge iz jute, l'a m. tra dolge, okolu in okolu z resami, po najnovejših uzorcih. 1 par gld. l.SO. Posteljne odeje I iz rudečega kretona, elegantno prešite, I kompletne velikosti. 1 1 kom. gld. 3. Polplatueni žepni roki za moško in žonMlce, veličastno narejeni. 1 dvanajst, gld. l.HO. popotni plaidi, iz čiste volne, 3*5 m. dolgi, Hii) m. široki. 1 kom. gld. 4.5€>. Jermen za popotni plaid 75 kr. Frottier-otisaeea jako elegantne, z jako rudečimi krajci in resami. 6 kom. gld. l.SO. Sternbergsko blago'.. posteljno obleko, 1 vatel široko, v vseh barvah pasasto, gar. pristne barve. 1 koa (30 vatlov) gld. 6. Oxford, 30 vatlov, pristne Toarve, gld. 4. Damastf aH za posteljne prevleke, 1 1 vatel širok, izvrstna I baza. 1 l kos (30 vin lov gld. 5.SO. Prasni rolicl iz sivega platna, z rudečimi krajci. 6 kom. 60 kr. Roki za čistenje stekla iz belega platnu, z rudečimi krajci. 6 kom. gld. 1. Sifon, jako dobro baze, izvrsten za moško, žensko i u otročje perilo. 90 ctin. širok. 1 kos (30 vatlov) gld. 5. Namizje, 1 prt in ti prtleev iz platnenega darnasta. Garnitura gld SS.&O. Platnena rjuha (Torez šiva,), 2 JJJ; dolga, 1 l/a m Široka, iz najboljšega platna. 1 kun gld. 1.40. Narejene moške hlape iz dobrega cheviota, jako pripravno narejene. I par gld. 1.35. 1 Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne. Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih. Da bi p. n. naročevalci ne gojili nezaupanja, izvrše se naročbe velečastiti duhovščini, p. n. županom, posestnikom, oskrbnikom posestev in tovarniškim ravnateljem, profesorjem, višjim državnim in deželnim uradnikom na izrecno Željo tudi brez poštnega povzetja. 008085 47 2 5171 rjilililililililMiljB Prejemlje vsa v njegov strok spadajoča dela ■v Ma.esfa. in. n.a. dLežetll. Znano reelno delo. Nizke cene. izdelovalec oljnatili barv, lakov, flrnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA. tik frančiškanskega mostu . LJUBLJANA. :i -U- rii.'^ -tiJ »iK Aii [V'M i Samo kemično čiste oljnate barve, lafe© in firneže. Prodaja na drobno in debelo. Najnižje cene. v Ljubljani priporoča Iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (180—10) „Bieyeles" I krogljastimi tečaji (Kugellager). I>«Jo se pouk._ J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah •tenloe, bolho, idurko, mole, muhe, mravljince, preilčke, ptldne drvloe, splob vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sleda. Pravi praiek se dobiva v prodajatnici pri j. a \ ,,j>x*i črnem psu" 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albina Slldarjl, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (203—6) 5 Naznanilo in priporočilo. i Udano podpisani uljudno uaznanjam, da se moja 1 noja knjigoveznica od IO. maja t. I. nadalje nahaja na »v. Petra cesti Nt. O. nasproti gostilne „pri avstrijskemu cesarji". — Priporočam se čast. naročnikom, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skrbel bodem, vselej naglo in dobra po-streči, kar mi je lahko mogoče vsled lepo in drobro urejeno knjigoveznice, oskrbljene z najboljšimi in najnovejšimi stroji za izdelovanje raznovrstnega dola. Priporočam se čast. predstojnikom in knjižničarjem čitalnic in bralnih društev, članom „Matico Slovenske" iu družbe sv. Mohora za vezanje društvenih knjg. Izdelujem vsakovrstna knjigovezna dela za uradnije iu župnije, kakor glavne knjige, zapisnike itd., ter se priporočam za galanterijska in kartonažna dela z zagotovilom nizke cene in brze postrežbe. Vuanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošilja tvab povrniti vozne in druge stroške. Ljubljanske gg. naročnike pa opozarjam, katerim čas no dopušča zaradi oddaljenosti mi delo izročiti, naj blagovolijo po dopisnici naznaniti natančno dan in uro, kdaj naj pošljem ponj ali ga gara prevzamem. Vedno bodem pripravljen vsako najmanjše delo prevzeti in točno izdelanega vrniti. Z odličnim spoštovanjem FRANJO DEŽMAN, knjigovez. OGZatenkS. 1000 knjig „LIRA in CVETJE zbirka vsakovrstnih pesni J, je na prodaj, katere je ranjki Ivan Dollnar založil in na svetlo dal in katere, žali Bog, ni utegnil razprodati. Da se pa ranjcemu čast reši, ker tiskovina še ni plačana, priporoča to knjigo vsem čč. rodoljubom soproga ranjeega Dolinarja in sicer za znižano ceno 40 kr. zvezek prost poštnine. Spoštovanjem Katarina vdova Dolinar, (473—7) Trst, Via Ferrlera »2». BUDIMSKA T Priporoča se kot izvrstno čistilo vedno prijetnega upliva in ne neprijetnega ukusa. Dobiva ae po vseh špecerijskih pro-dajalnicah in produjalnicah mineralnih voda, kakor tudi v skoraj vseh lekarnah in dro-(191 — 11) guerijah, vedno na novo natočena. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. VIZITNICE priporoča , Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. KKXXXKKKKKXXKXKKXKKKKKKKK Prodaja vina. g Kod podpisatog vlastelinstva leže preko 1000 Hectolitara svjetla, jaka i dobra vina vlastitog priroda na prodaju, i to: od godine 1885. od 9 for. do 11 for. po vedro (56 Litara), 1875. po 16 „ „ 4 n 1879. „ 15 n „ „ „ „ t> m 1865. „ 18 „ „ „ » n „ „ 1868. „ 19 „ „ „ „ „ od godine 1873. crveno vino (šiljer) po 13 for., od godine 1875. po 16 for po vedro (56 Litara), stavljeno na željezničku staciju u Poličane ili Bresce u Štajerskoj. Na želju mogu se i probe poštom poslati. Uprava Dobra Horvatska kod Klanjca, pošla Pregrada u Hrvatskoj. (507—2) Rogačka kislina. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno železnična postaja; Fcl jčane. Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra. Prospekti ln narodbe za stanovanja na ravnateljstvo. (lftO—10) Lekarna S*5»TRNK0CZY poleg- rotovža v I^jiil>lja*ii, b k rat u HOMEOPATIČNA LEKARNA. AZIENDA", i avstrijsko-francosko društvo ^ za zavarovanje proti elementarnim nezgodam £ na ZDuLnaoi. k Društveni delniški kapital znaia k> I 6 mili J. frankov = g,4QO.OQO asIatovT | ► „ AZIENDA " zavaruje P proti škodi po toči l po najugodnejših pogojih in za trdne premije, no da bi se imelo pozneje še do- ^ plačevati. Premije se odmerijo kolikor mogoče ceuo in kdor precej plačati ne k more, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije. £ Qg]asila za zavarovanje vsprejemajo se pri r glavnem zastopstvu „AZIENDE" t (323-ti) v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. Glavni zastopnik: Josip Prosenc. <« .E M o Isdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zel ozn i kar. Za poletno saiaono se posebno priporoča: Af '1 lili 1*11 i 12 nilisve^Jm gorskih malin napravljen, zmešan s soda- lTlclilHUll SUlt} vodo ali nekaterimi kapljicami hallerične kisline, daje prijetno, hladilno pijačo. '/■ kg. 45 kr., 1 kg. 80 kr. s steklenico vred. lil'I v i hi »741 c nI 11